Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 1 Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 2 Oglasi Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: S spremljanjem gibanja medvedov do boljšega sobivanja z njimi ........................... 4 Občina Ljubno: Prenova v zdravstvenem domu za boljše počutje bolnikov .................................. 5 Občina Mozirje: Nujne investicije so oklestile proračun, zato plačevanje v roku ni bilo mogoče .......... 7 Občina Gornji Grad: Nova asfaltna cesta povezuje več kmetij v Lenartu ............................................. 8 Občina Solčava: Postavitev prikazovalnika je že umirila promet za štiri odstotke ........................ 9 Savinja Beer Fest Mozirje: Obiskovalci z dežniki odvrnili dež in uživali v pisani pivski kulinariki ....................... 19 Monika Hrastnik: V gorsko kolesarskem spustu ji nobena ni bila kos ........................................... 21 Nika Cigale: Najučinkovitejša slovenska igralka na SP v odbojki za kadetinje ............................ 21 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za- kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek- toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 38, 22. september 2017. Iz- haja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa- vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Življenje z medvedi Rjavi medved se po skorajšnjem izumrtju v ce- lotnem alpskem prostoru v zadnjih desetletjih po- časi vrača. Območje Slovenije je zdaj ključno za njegovo vrnitev v širši alpski prostor in je z vidi- ka ohranjanja rjavega medveda na evropski rav- ni strateškega pomena. V politično razdrobljeni Evropi je eden izmed glavnih ciljev pri ohranjanju rjavega medveda čezmejno sodelovanje in upravljanje na nivoju populacije. Zato na območju Hrvaške, Slovenije, Italije in Avstrije s sofinanciranjem Evropske ko- misije poteka projekt Life Dinalp Bear, ki se je za- čel 1. julija 2014 in bo trajal do 30. junija 2019. Konflikti s človekom ostajajo ena glavnih gro- ženj ohranitvenemu statusu rjavega medveda, zato so nujno potrebni koraki k izboljšanju sobi- vanja. V sklopu projekta Life Dinalp Bear veliko pozornosti namenjajo preprečevanju škode, ki jo rjavi medved povzroča na človekovem premože- nju. Pri tem redno sodelujejo s pooblaščenci za zavarovane vrste Zavoda za gozdove Slovenije, ki na terenu izvajajo cenitve škod. Pooblaščenci se redno srečujejo s situacijami, v katerih se mo- rajo z oškodovanci pogovoriti o tem, zakaj je priš- lo do škode in kako preprečiti njeno ponavljanje. Nemalokrat so ob škodnih primerih prisotna negativna čustva ob izgubi premoženja, zato so v okviru projekta junija letos organizirali sedem sre- čanj s pooblaščenci z vseh območnih enot zavo- da za gozdove in se z njimi pogovorili o njihovih izkušnjah s terena in o sodelovanju s kmeti, ki se ukvarjajo z rejo živali na območju velikih zveri, ter jim predstavili različne načine varovanja premo- ženja pred rjavim medvedom in drugimi zvermi. V okviru omenjenega projekta nastajajo sku- pne smernice za upravljanje rjavega medve- da na populacijski ravni, poleg projektnega ob- močja pa bodo zajemale tudi območje celotnih Alp. Smernice so skoraj že gotove, avtorji pa na- povedujejo, da bo omenjeni dokument predsta- vljal prelomnico v načinu upravljanja z rjavim medvedom, ker bo prešel z nacionalnega nivo- ja upravljanja na upravljanje celotne populacije. Izvajalci projekta so zadovoljni tudi z doseda- njim izvajanjem projektnih akcij na terenu, ki naj bi prinesle rešitve za zmanjšanje konflikta med medvedom in človekom. Tako so bile med dru- gim nameščene elektro mreže za drobnico in če- belnjake, medovarni smetnjaki in kompostniki, di- namični prometni znaki in zvočna odvračala. Zmanjšanje konfliktov bo pripomoglo k spreje- tju medveda kot naše naravne dediščine, ki jo že- limo ohraniti na našem ozemlju. K temu naj bi de- lček prispevala tudi fotografska razstava Življenje z medvedi, ki se je s 1. septembrom iz začetne lo- kacije v Prirodoslovnem muzeju Slovenije preseli- la v avlo Ministrstva za okolje in prostor na Dunaj- ski cesti v Ljubljani, kjer si jo je mogoče ogledati do konca oktobra. (JM) (GS) Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 4 Naša anketa Tema tedna, Anketa Se bomo morali naučiti sobivati z medvedom? Življenjski prostor divjadi, še zlasti medveda, se krči, a zaradi poli- tike okoljskega ministrstva se število medvedov veča. Kljub temu, da se medvedi praviloma izogibajo ljudem, se med njimi najde takšen, ki začne delati škodo in se človeka ne boji. Ga je zaradi tega potreb- no odstraniti? Lučka Jelšnik, Lenart pri Gornjem Gradu Naša domačija leži v bližini gozda in ne počuti- mo se več varno. Tak medved, ki dela škodo kme- tom, je za odstrel. Tudi sami se bojimo, da nam bo naredil škodo, saj se naša živina prosto pase. Olga Berložnik, Rečica ob Savinji Medveda smo stisnili v kot, omejujemo mu nje- gov življenjski prostor, kar je zelo narobe. Narobe je tudi to, da mu nastavljajo hrano in s tem priva- bljajo v bližino domov. Medved se sicer umika lju- dem, a, če je bolan ali napadalen, je nevaren za ljudi in živali. Kot tak je primeren za odstrel. Marta Svetina, Dobrovlje Živimo v neposredni bližini gozda in vedno smo zelo pazljivi. Pazimo, da ostanke hrane ne meče- mo okrog hiše. Sama nisem pristaš odstrela, am- pak se bolj nagibam k dejstvu, da je potrebno vedno biti pazljiv. Ko se odpravim v gozd, najra- je grem v družbi nekoga, da se glasno pogovar- jam in tako preprečim, da bi v mojo bližino prišel medved. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Ivan Pečovnik, Podvolovljek Medved je letos naredil že veliko škode. Ko- likšna bo dokončna, bodo kmetje videli, ko bo drobnica v dolini. Kot rejec drobnice želim, da se za medveda najde prava rešitev, predvsem taka, da ne bo delal škode. Če je to odstrel, se s tem stri- njam. Ni normalno, da je prišel že k nam, saj v na- ših krajih ni bil nikoli, le nekateri prehodni, ki so po- tovali preko našega ozemlja. Matic Jeraj, Okonina Imam občutek, da sta medveda, ki se naha- jata pri nas, zašla, sedaj pa želita preživeti in si iščeta hrano. Čeprav ni običajno, da se ne umi- kata človeku, sam nisem za to, da se medveda ustreli. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE S spremljanjem gibanja medvedov do boljšega sobivanja z njimi Za znanstveno-raziskovalne na- mene uporabljajo po svetu različ- ne metode odlova in uspavanja medvedov. V sklopu projekta Li- fe Dinalp Bear so strokovnjaki po- leti prvič v Sloveniji preizkusili no- vo metodo odlova rjavega medve- da, in sicer so uporabili cevno ozi- roma tako imenovano Culvert past. Že po enem tednu se je vanjo ulovi- la starejša medvedka, ki se je pribli- ževala vasem in je povzročala ško- do na območju občine Sodražica. Zdaj medvedka nosi GPS-ovratni- co, zato strokovnjaki lahko sledijo njenemu gibanju in ugotavljajo, kaj jo privablja v bližino naselij. METODA S CEVNO PASTJO UVELJAVLJENA V SEVERNI AMERIKI IN ITALIJI Način odlova medvedov s cev- no pastjo je uveljavljen predvsem v Severni Ameriki, od koder tudi izvi- ra načrt za past. V Sloveniji doslej metoda še ni bila preizkušena, za- to je projektna ekipa Life Dinalp Be- ar z Zavoda za gozdove Sloveni- je orala ledino pri nameščanju te pasti na terenu. Imajo pa s to me- todo veliko izkušenj italijanski par- tnerji projekta iz Avtonomne Provin- ce v Trentu, ki jo z odličnimi rezulta- ti uporabljajo že več let. ODLOV MEDVEDOV, KI PREDSTAVLJAJO MOŽNOST KONFLIKTOV Z LJUDMI »Glavni namen uporabe cevne pasti v projektu Life Dinalp Bear je odlov tistih medvedov, ki zahajajo v neposredno bližino naselij in za- to predstavljajo potencialno mož- nost povzročanja konfliktov z ljud- mi,« razlaga koordinator projekta Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije. Medvede v bližino naselij pri- vablja predvsem prosto dostop- na hrana, zlasti odpadki iz gospo- dinjstev v smetnjakih in kompo- stnikih. V sklopu projekta Life Di- nalp Bear so zato začeli z uvaja- njem medovarnih kompostnikov in medovarnih smetnjakov, v ka- terih so ostanki hrane medvedom nedostopni, s čimer zmanjšujejo pogostost zahajanja medvedov v naselja. KAJ SPROŽA NEŽELENO VEDENJE MEDVEDOV? Strokovnjaki Zavoda za goz- dove Slovenije in Univerze v Lju- bljani bodo zdaj nekaj medve- dov, ki povzročajo težave oziro- ma materialno škodo, poskušali odloviti in jim namestiti teleme- trične GPS-ovratnice, s pomoč- jo katerih bodo sproti spremlja- li njihovo gibanje. Z analizo ta- ko pridobljenih podatkov bodo lahko natančneje ugotovili, kaj sproža neželeno vedenje med- vedov in temu ustrezno predla- gali nadaljnje ukrepe za prepre- čevanje konfliktov. KF Medved ob krmilnici v Strojniku (Foto: Milan Cajner) Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 5 Tema tedna, Aktualno ŽE DRUGI POMOR OVC NA MENINI Medved nadaljuje z napadi na drobnico V prejšnji številki Savinjskih no- vic smo poročali o pokolu sedmih ovc, med njimi so bile tudi breje, ki jih je na Menini planini razme- saril medved. Ovce so bile last la- stnikov iz tuhinjskega konca. V tem času se je zgodil še drugi na- pad medveda na ovčji trop, ki se je nahajal na pašniku pod lovsko kočo LD Tuhinj. Potem, ko je prej- šnji teden po novih podatkih po- končal osem ovc, je v drugem na- padu pomoril sedem ovc in dve jagnjeti. Dve ovci lastniki še po- grešajo. Marija Lebar Blaž Presečnik, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Nazarje »Rjavi medved je zavarovana ži- valska vrsta. Naše območje je zunaj osrednjega območja medveda. Za vsak izredni odvzem medveda iz na- rave je potrebna odločba, ki jo zato izda pristojen organ, to je ARSO. Iz- redni odvzem se odobri v skladu z Uredbo o zavarovanih prosto žive- čih živalskih vrstah, kjer se v 7. členu navaja razloge za izjemen odvzem, kot so: ogrožanje zdravja in varnos- ti ljudi, povzročanje resne škode na živini ... Seveda se pri medvedih, ki so ne- varni ali povzročajo večjo škodo, po- stopek izvaja v skladu z omenjeno uredbo in splošnim upravni postopkom, ki v izjemnih okoliščinah dovolju- je tudi ustno odločbo, ta prične veljati takoj. Takšna odločba je bila v pe- tek, 15. septembra, izdana s strani ARSO za medveda, ki je v zadnjih dneh povzročal škodo na planinah nad Zgornjim Tuhinjem. Odločba je bila izda- na za izredni odvzem in sicer na območju lovišč Tuhinj, Motnik - Špitalič, Sela pri Kamniku in Gornji Grad. Sicer je bila na tukajšnjem teritoriju zadnja odločba za odvzem medve- da iz narave izdana v letu 2014, na podlagi katere je bil odstreljen med- ved v Lučah. Po nekateri informacijah se na našem območju poleg medveda, težke- ga okoli 120 kg, ki povzroča škodo nad Zgornjim Tuhinjem in za katere- ga je izdana odločba, na Menini zadržuje še večji medved, ki zaenkrat ne povzroča nobenih težav ter še manjši medved, ki ga je trenutno zaslediti bolj vzhodno – na Krašici in Dobrovljah.« Tekst in foto: Marija Lebar PREDLOG UKREPOV MINISTRSTVA ZA ZDRAVJE Za pokrivanje bolnišničnih izgub bodo denar zagotovili še letos V začetku septembra je vlada po- trdila predlog o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti slovenskih javnih zdravstvenih za- vodov, med njimi je tudi Bolnišnica Topolšica. Državni zbor je o predlo- gu razpravljal in ga podprl ta pone- deljek na redni septembrski seji. Predlog predvideva, da bi še iz proračuna za leto 2017 pokrili 80 odstotkov izgub slovenskih bolni- šnic in drugih zavodov, ki so bile izkazane konec lanskega leta, kar pomeni okoli 136 milijonov evrov. Predvideva pa tudi dvig cen zdra- vstvenih storitev. »Konec poslovnega leta 2016 je 15 slovenskih javnih bolnišnic v bi- lanci stanja izkazovalo primanjkljaj v skupni višini 170 milijonov evrov, preostalih enajst bolnišnic izkazuje presežke v skupni višini 16 milijonov evrov. Skupen kumulativni primanj- kljaj vseh 26 bolnišnic je na dan 31. 12. 2016 znašal nekaj manj kot 154 milijonov evrov,« so navedli na mini- strstvu za zdravje. Med tistimi z iz- gubo je tudi Bolnišnica Topolšica, ki ji je bila napovedana pridružitev Splošni bolnišnici Celje. Ministrica Milojka Kolar Celarc pra- vi, da so v interventnem zakonu z ukrepi za finančno sanacijo bolnišnic predvideni sanacijski upravitelji in sa- nacijske uprave. Direktorji vseh zavo- dov, kjer bo potekala sanacija, bodo morali pripraviti sanacijske programe s konkretnimi cilji in organizacijskimi, finančnimi ter procesnimi ukrepi. Marija Lebar OBČINA LJUBNO Prenova v zdravstvenem domu za boljše počutje bolnikov Potem ko je Občina Ljubno pred nekaj leti prenovila zunanjost zgradbe zdravstvenega doma in lani v njem uredila tudi referenčno ambulanto, je zdaj prenove deležna še splošna ambulanta. (Foto: Marija Lebar) V teh dneh na Ljubnem ob Sa- vinji izvajajo delno prenovo tam- kajšnjega zdravstvenega doma. Dela financira Občina Ljubno, ki je lastnica objekta. Obnovljena bo ambulanta splošne medicine, ča- kalnica in sanitarije. Splošna am- bulanta v tem času deluje v prosto- rih referenčne ambulante. Župan Franjo Naraločnik pra- vi, da računajo na zaključek del proti koncu prihodnjega meseca. Dela zajemajo menjavo in poso- dobitev elektro instalacij, razsvet- ljave, menjavo talnih oblog in pleskanje. Za prenovo je bilo na razpisu izbrano podjetje Elektro Ugovšek, ki naj bi dela skupaj s svojimi podizvajalci končalo v ok- tobru. Občina Ljubno bo za ome- njeni projekt iz letošnjega prora- čuna porabila skupaj z DDV pre- ko 100 tisoč evrov. Marija Lebar Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 6 Iz občin LETOŠNJI DOBITNIKI GRBOV OBČINE NAZARJE IZSTOPAJO PO SVOJEM ČUTU ZA POMOČ SOOBČANOM Podelili priznanja in podpisali listino o pobratenju z Občino Miren-Kostanjevica Nagrajenci občine Nazarje za leto 2017 September je mesec, ko nazarska občina obeležuje svoj praznik. Organizatorji prireditev so pripravili pester program dogajanja, slav- nostna seja, ki se je odvila ta ponedeljek v domu kulture, je bila lep zaključek teh prazničnih dni. Proslavo sta z občino pripravila Glasbena šola in Osnovna šola Nazarje. Na njej so podelili ob- činska priznanja najzaslužnejšim. Letos so bili prisotni tudi posebni gostje, delegacija iz obči- ne Miren-Kostanjevica na čelu z županom Mau- ricijem Humarjem, ki je podpisal listino o pobra- tenju z nazarsko občino. ZLATI GRB PREJEL JOŽEF ZIDARN Župan Matej Pečovnik je v imenu občine po- delil šest županovih priznanj, bronasti grb, tri srebrne grbe in zlati grb, ki ga je prejel Jožef Zi- darn iz Šmartnega ob Dreti za dolgoletno aktiv- no in požrtvovalno delo v gasilstvu, borčevski or- ganizaciji in lokalni skupnosti. Nagrajenec se slovesnosti zaradi bolezni ni uspel udeležiti. NAJVEČJA PRIDOBITEV LETA UREJEN CENTER KRAJA V nazarski občini ljudje dobro sodelujejo, za- to se je župan Pečovnik najprej zahvalil obča- nom. Kot največjo pridobitev leta je izpostavil izgradnjo krožišča v centru kraja. V sklopu iz- vedenih del so bili med drugim zgrajeni ploč- niki, obnovljena sta bila javna razsvetljava, vo- dovod, urejeni novi avtobusni postajališči, par- kirišča pred Bohačevim toplarjem in trgovino Mercator. Investitor Gradiatim zaključuje z iz- gradnjo večstanovanjskega objekta, skratka center je lepši in urejen. Ob tem občina ni pozabila na krajevni skup- nosti Kokarje in Šmartno ob Dreti. »Od direkci- je za ceste smo pridobili soglasje za dve pro- jektni nalogi, in sicer gradnjo pločnika v Kokar- jah na relaciji Govek-avtobusno postajališče ter gradnjo pločnika od gasilskega doma v Šmar- tnem ob Dreti do Vologa,« je med drugim pove- dal župan. ŽUPANA NAZARIJ IN MIREN-KOSTANJEVICE PODPISALA LISTINO O POBRATENJU Slavje je bilo tudi priložnost za obisk občin- ske delegacije iz občine Miren-Kostanjevica, ki je prišla s posebnim razlogom. Pred več kot sto leti, leta 1915, se je zaradi vojne grožnje v Na- zarje in okolico priselilo okoli 1.200 prebivalcev te primorske občine. Številni med njimi so se na opustošeno Primorsko vrnili šele po vojni, med begunci in domačini pa so se stkale močne vezi. »Po več kot sto letih želimo potomce primor- skih beguncev ponovno povezati, zato sta ob- činska sveta obeh občin podprla odločitev o po- bratenju. Na današnji slovesnosti bova župana podpisala listino o pobratenju,« je razložil Pečov- nik ter izrazil željo, da postane ta listina današnji in bodočim generacijam temelj za povezovanje na različnih področjih. ZLATI GRB OBČINE … je prejel Jožef Zidarn iz Šmartnega ob Dre- ti za dolgoletno aktivno in požrtvovalno delo v gasilstvu, borčevski organizaciji in lokalni skup- nosti. Številna društva so zasledila pohvalne rezultate njegovega aktivnega dela. Med dru- gim je dolgoletni predsednik KO ZB za vredno- te NOB Šmartno ob Dreti, član izvršnega odbo- ra ZB NOB Mozirje ter član gasilske organizaci- je že več kot 56 let. SREBRNI GRB OBČINE … so prejeli Anica Bider iz Žlabra za požrtvo- valno delo pri zagotavljanju pogojev za brez- plačno osnovno šolo, Zora Štrucl iz Pustega Po- lja za prizadevno delo v KO Kokarje in društvih KS Kokarje, organih Občine Nazarje, PGD Gori- ca ob Dreti, ŠD Dreta Kokarje, PD Nazarje in DU Nazarje, ter Anton Bastelj iz Šmartnega ob Dreti, ki je predan član gasilske organizacije. BRONASTI GRB OBČINE … so prejele Ljudske pevke Lipa ob 10. oble- tnici delovanja za uspešno delo na področju ohranjanja ljudskega izročila. ŽUPANOVO PRIZNANJE … so prejeli: PGD Šmartno ob Dreti ob 1 10. obletnici delovanja društva, Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje za osvojeno zlato plaketo na 32. mednarodnem mladinskem festivalu v Ce- lju, Janko Žuntar z Zgornjih Pobrežij za izjemno delo predsednika gradbenega odbora za izgra- dnjo gospodarskega poslopja pri Pečnikovih na Brdu, Ajda Nina Vivod in Tibor Cemič Krefl iz Na- zarij za dosežen uspeh na glasbenem področju v mednarodnem merilu ter Matic Tevž iz Kokarij za dosežen uspeh na glasbenem področju v dr- žavnem merilu. SPREMLJEVALNI PROGRAM Svojevrsten in hkrati zabaven spremljevalni program so pripravili I-zborček OŠ Nazarje pod vodstvom Katje Gruber, Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje, Tibor Cemič Krefl na rogu z mentorjem Stefanom Garkovom, Matic Tevž na marimbi z mentorico Marino Golja, Ljud- ske pevke Lipa pod vodstvom Marije Bastelj in vo- diteljica prireditve dr. Nataša Terbovšek Coklin. Tatiana Golob Prejemniki občinskih priznanj z županom Matejem Pečovnikom (četrti z desne) in podžupanom Bojanom Štrukljem (drugi z desne) (Foto: Tatiana Golob) Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 7 Iz občin NEGATIVNO MNENJE RAČUNSKEGA SODIŠČA O POSLOVANJU MOZIRSKE OBČINE Nujne investicije so oklestile proračun, zato plačevanje v roku ni bilo mogoče Računsko sodišče je revidiralo pravilnost po- slovanja Občine Mozirje v letu 2015, ki se je na- našalo na javna naročila pri investicijskih od- hodkih, zadolževanje in druga področja poslo- vanja, na pripravo proračuna in zaključnega ra- čuna proračuna ter izvrševanje proračuna, de- lovno uspešnost in dodatke k plačam zaposle- nih javnih uslužbencev. O pravilnosti dela poslo- vanja občine v letu 2015 je sodišče izreklo nega- tivno mnenje, ker ni poslovala v skladu s predpi- si v številnih primerih. Občini so podali priporoči- la za izboljšanje poslovanja. ZAČNE SE S PRORAČUNOM V poročilu je zapisano, da je župan Ivan Su- hoveršnik ministrstvu za finance prepozno pred- ložil sprejeti proračun občine za leto 2015, reba- lansa proračuna občine za leto 2015 pa ni pred- ložil. Občina v kadrovskem načrtu ni prikazala vseh zahtevanih podatkov, izplačala je več, kot je imela načrtovano na proračunskih postav- kah. Občina ni pripravila poročila o izvrševanju proračuna v prvem polletju leta 2015 in ni upo- števala zakonskih plačilnih rokov. NADURNO DELO IN BANČNE GARANCIJE Med drugim je v poročilu navedeno tudi, da za javno naročilo ni izvedla predpisanega po- stopka. S petimi javnimi uslužbenci, ki so op- ravljali povečan obseg dela, ni sklenila pisnih dogovorov o opravljanju povečanega obsega dela in župan jim ni izdal sklepov za opravlja- nje povečanega obsega dela, dvema javnima uslužbencema nadurnega dela ni odredil v pisni obliki pred začetkom dela oziroma najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nad- urnem delu. V proračunu je občina načrtovala premalo sredstev za plačilo obveznosti iz pre- teklega leta. V več primerih od izvajalca ni prido- bila garancije banke ali enakovredne garancije zavarovalnice za dobro izvedbo del. TUDI NADZORNI ODBOR DELO OPRAVIL POMANJKLJIVO Tudi za sklenitev dveh posojilnih pogodb ni pridobila soglasja ministrstva za finance, dol- goročno in likvidnostno posojilo pa je najela pri gospodarskih družbah zasebnega prava, ki nista banka ali sklad. Objava javnega razpisa in razpisna dokumentacija na področju športa nista vsebovali vseh obveznih sestavnih delov, med drugim tudi pogojev in meril, s pomočjo katerih se izberejo prejemniki sredstev. Dvema izvajalcema športnih programov, šestim izva- jalcem kulturnih programov in osmim preje- mnikom sredstev na različnih področjih je do- delila in izplačala sredstva, ne da bi prej izved- la javni razpis. Računsko sodišče je dodalo še ugotovitev, da nadzorni odbor ni izdelal poročila o ugotovitvah, ocenah in mnenjih s priporočili in predlogi ter da poročilo o delu nadzornega odbora za leto 2015 ni popolno. UTEMELJENI RAZLOGI Župan Ivan Suhoveršnik je negativno mne- nje komentiral z besedami, da je bilo poročilo ra- čunskega sodišča korektno pripravljeno, za po- manjkljivosti pa obstajajo nekateri utemeljeni razlogi. Glede prepozno oddanega proračuna je bil razlog v bolniški odsotnosti zaposlene v raču- novodstvu, za polletno poročilo o izvajanju pro- računa pa niso imeli točnih navodil, ali ga je tre- ba oddajati ali ne. Težava glede bančne garancije za dobro iz- vedbo del se v enem primeru nanaša na izvajal- ca, ki je izginil sredi opravljanja del, pozneje je z deli nadaljeval, a spet izginil v tujino, kar je pripe- ljalo do tega, da od njega ni bilo mogoče dobiti bančne garancije. NEPREDVIDENI ODHODKI Glede javnega naročila, ki naj bi bilo izvedeno brez potrebnega postopka, je župan omenil, da je šlo za sanacijo plazu, kar je štelo kot interven- cija, za kar ni treba iti v javni razpis. Glede nadur zaposlenih je omenil, da je šlo za prerazporedi- tev del zaposlene, ki je šla na porodniški dopust in je niso nadomestili z novo zaposlitvijo. Suhoveršnik priznava, da so se s strankami dogovarjali glede zamika plačil, ki res niso bila iz- vršena v zakonskem roku 30 dni, a žal drugače ni šlo. Kot je navedel, je krivda v letu 2012, ko so morali zaradi naravnih nesreč (poplava, žled, to- ča) narediti veliko, kar ni bilo predvideno v prora- čunu, a je bilo nujno. Menjava streh na vseh treh šolah, vrtcu, zdravstvenem domu, pa še energet- ska sanacija objektov, ki so jo morali izpeljati za- radi sredstev z razpisa, so dodobra oklestile pro- račun, zato plačevanje v roku ni bilo mogoče. PRIPOROČILA UPOŠTEVAJO Suhoveršnik je dodal, da bodo vsa priporočila s strani računskega sodišča upoštevali. Z njimi so sodelovali dobro, bili so odzivni in jim dosta- vili vso potrebno dokumentacijo. Kar je bilo mo- goče, so reševali sproti, kar ni bilo, bodo upošte- vali pri nadaljnjem delu. Na razčiščevalnem se- stanku so rešili mnogo vprašanj, v vsem času pa ni bilo nobenega očitka s strani računskega sodišča o kakšnem osebnem okoriščanju. »Gre- šili smo, napake so bile, a jih popravljamo,« je zaključil Suhoveršnik. Štefka Sem Župan Ivan Suhoveršnik je dejal, da je bilo poročilo računskega sodišča korektno pripravljeno, za pomanjkljivosti pa obstajajo utemeljeni razlogi. (Foto: Štefka Sem) OBČINA GORNJI GRAD Potrjena soustanoviteljica glasbene šole Gornjegrajski občinski svetniki so potrdili od- loka o ustanovitvi Javno vzgojno-izobraževalne- ga zavoda Glasbena šola Nazarje in sveta usta- noviteljic tega zavoda. Za pojasnila pred glaso- vanjem so zaprosili pripravljavca odloka prof. dr. Boštjana Brezovnika z Inštituta za lokalno sa- moupravo in javna naročila Maribor. Svetnico Barbaro Osolnik Košar so zanimale finančne posledice za občino, če postane sou- stanoviteljica zavoda, saj bi imela po ključu šte- vila prebivalcev 15,79-odstotni ustanovitveni de- lež. Brezovnik je razložil, da bi občina v deležu pokrivala stroške investicij v objekt šole, ki je v lasti nazarske občine, v vrednosti vlaganj pa bi potem imela lastniški delež. Prav tako bi občina v deležu pokrivala morebitno izgubo zavoda. Poudaril je, da bo morala šola vsako leto so- ustanoviteljicam predložiti finančni načrt za pri- hodnje leto, in če ga občinski svet ne bo potrdil, občina za to ne bo namenjala sredstev. Ustano- viteljice bodo imele v svetu zavoda tri predstav- nike iz vseh sedmih občin, po kakšnem sistemu jih bodo izbirale, pa ni znano. Izstop iz sousta- noviteljstva lahko občinski svet naredi kadarkoli. Svetniki so po razpravi z dvema glasovoma pro- ti oba odloka potrdili. Štefka Sem Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 8 Iz občin, Politika, Šolstvo OBČINA GORNJI GRAD Nova asfaltna cesta povezuje več kmetij v Lenartu Trak so slovesno prerezali lastniki zemljišč na trasi ceste in župan Stanko Ogradi (tretji z desne). (Foto: Štefka Sem) V soboto je bila uradna otvoritev obnovlje- ne in asfaltirane ceste Rogačnik-Lenart-Mačkin kot-Amer. Krajani so bili veseli nove pridobitve. Pri kmetiji Suhoveršnik je župan Stanko Ogradi v družbi lastnikov zemljišč, ki so jih brezplačno namenili za ureditev ceste, prerezal trak. Lani so v prvi fazi asfaltirali 700 metrov, letos v drugi fazi, ki je bila dokončana pred kratkim, pa 1.100 metrov ceste. Vrednost gradbenih del je 275 tisoč evrov. Občina Gornji Grad je poleg ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo glavni finančni podpornik projekta. Župan Ogradi je povedal, da je modernizaci- ja zajela posodobitev ceste, ki je bila zelo ozka in nevarna za šolske prevoze, kot tudi za ves os- tali promet, ni bilo zaščitnih cestnih ograj, voda je ob vsakem neurju cesto znatno poškodovala. Žal je še okrog 50 kilometrov odsekov, ki so pot- rebni prenove, a sredstev za vse nikoli ni dovolj. Zahvalil se je lastnikom zemljišč, ki so le-ta brezplačno prenesli na občino, poleg tega so z iz- vedbo ceste po obstoječi trasi in preko dvorišč po njihovi zaslugi pospešili gradnjo in znižali stroške. Lastniki okoliških kmetij so na lastne stroške ob- novili in modernizirali nekaj okoliških cest. Cesto je blagoslovil novoštiftni župnik Alojz Ternar, ki je vsem voznikom zaželel srečno pot. Nekaj besed o gradnji je povedala svetnica Bar- bara Osolnik Košar. Anica in Janez Suhoveršnik sta pogostila sosede, gradbince, prisotne svet- nike in ostale. Na kmetiji na 750 metrih nadmor- ske višine so namreč z izboljšano cestno infra- strukturo zelo zadovoljni. Štefka Sem DOBRODELNI KONCERT ZA RAČUNALNIKE V gornjegrajski šoli do konca leta brez pouka računalništva Učenci Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad so trenutno prikrajšani za pouk računalni- štva. Po odločbi inšpektorja so morali maja zap- reti vrata računalniške učilnice, saj ni bila primer- na za izvajanje pouka. Občina je preko poletja poskrbela za zamenjavo strehe na starem delu šole in pripravlja podatke za izvedbo javnega raz- pisa izvajalcev za izdelavo podstrešja, kjer bodo naredili računalniško učilnico, kabinet in učilnico za manjše učne skupine. Dela naj bi se končala predvidoma do konca tega leta. V tem času želijo na šoli zbrati sredstva za nove računalnike. Rabljene računalnike so dobili iz Londona v dar pred skoraj desetletjem, zato bo treba novo učilnico opremiti z 18 novimi. Zanje potrebujejo deset tisočakov, je povedala ravnateljica Blan- ka Nerad. Pri tem jim bo kot prvi pomagal Policijski orke- ster, ki bo 29. septembra izvedel dobrodelni kon- cert v gornjegrajski katedrali. Zbrana sredstva bodo namenjena nakupu računalnikov in kines- tetičnih miz. Kot šola sledijo sodobnim trendom poučevanja, kar se trudijo s prijavo na posame- zne projekte, kot je mednarodni projekt FIT4KID. Policisti so šoli ponudili še sodelovanje na tehniškem dnevu Promet in poklici. V četrtek, 28. septembra, dogodek ne bo namenjen le šo- larjem, ampak širši javnosti. Sodelovali bodo pri- padniki specialne enote policije, vodnik službe- nih psov, prometni oddelek, pripeljali bodo raz- lična vozila. Policijski pihalni orkester bo celot- nemu dogajanju dal zabavno noto. Svet za pre- ventivo in vzgojo občine Gornji Grad bo organi- ziral delavnice za šolarje, v prvi triadi in vrtcu si bodo ogledali poučno lutkovno predstavo. Štefka Sem V NOVI ŠTIFTI USTANOVLJENA ODBORA SLOVENSKE DEMOKRATSKE MLADINE Regijski odbor bo vodila Zagožnova, medobčinskega Ugovšek Poslanka Nada Brinovšek, predsednik medobčinskega odbora SDM Franci Ugovšek, predsednica regijskega odbora Saša Marjeta Zagožen in predsednik SDM Žan Mahnič (z leve) (foto: Marija Šukalo) Na kmetiji Slapnik v Novi Štifti sta bila v torek, 12. septembra, us- tanovljena odbora Slovenske de- mokratske mladine (SDM) za Saša regijo in medobčinski odbor. Sle- dnji bo pokrival občine Luče, Ljub- no in Gornji Grad. Za predsedni- co regijskega odbora je bila izvo- ljena Marjeta Zagožen z Ljubnega ob Savinji, za medobčinskega pa Franci Ugovšek iz Gornjega Grada. Novima predsednikoma je če- stital predsednik SDM Žan Mah- nič in poslanka v državnem zbo- ru Nada Brinovšek. Bila sta si eno- tna, da tovrstni dogodki niso le poli- tično obarvani, temveč so tudi dru- ženje in zabava ter širjenje social- ne mreže. Mahnič je poudaril, da njihova interesna organizacija, ki teme- lji na programu Slovenske demo- kratske stranke, organizira izobra- ževalne seminarje in okrogle mi- ze ter rekreativne, zabavne, kultur- ne in druge prireditve za svoje član- stvo in mladino nasploh. Sodeluje tudi z drugimi organizacijami mla- dih v Evropi in drugod po svetu. Marija Šukalo Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 9 Iz občin, Ljudje in dogodki NOV PRIKAZOVALNIK HITROSTI V SOLČAVI Postavitev prikazovalnika je že umirila promet za štiri odstotke Novi merilnik hitrosti, ki so ga na slovesnem dogodku uradno predali namenu, že prinaša prve rezultate. (Foto: Marija Lebar) Ob regionalni cesti Luče-Sestre Logar je Obči- na Solčava v sodelovanju s podjetjem Sipronika in Zavarovalnico Triglav nedavno postavila pri- kazovalnik hitrosti. V četrtek, 14. septembra, so na manjši slovesnosti prikazovalnik uradno pre- dali namenu. Poleg predstavnikov občine, Sip- ronike in zavarovalnice so s svojo prisotnostjo dogodku dodali pomen tudi ravnateljica Osnov- ne šole Luče Andreja Urh in člani Nogometne- ga kluba Celje, ki so ambasadorji varne vožnje in se kot vzorniki mladih aktivno zavzemajo za varno vožnjo. UMIRJANJE HITROSTI ŽE PRINAŠA REZULTATE Prikazovalnik deluje na sončno celico. Če ta ne bi delovala, so elektriko ponudili bližnji sosed- je. Naprava beleži vozila v smeri iz Logarske do- line proti Solčavi na dokaj ravnem odseku ces- te med gostiščem Firšt in zaselkom ob lovskem domu, kjer je omejitev hitrosti 70 km na uro. Do- mačini so opozarjali, da nekateri vozniki na tem delu vozijo mnogo prehitro, sami pa se iz stran- ske ceste težko vključijo v promet. Rezultate, ki jih beleži prikazovalnik, je mogo- če preverjati na spletnem portalu www.vi-vozite. si. Preverjanje je pokazalo, da se je delež prehi- trih voznikov na tem odseku, od kar stoji prikazo- valnik, znižal za štiri odstotke. POSEBNA SKRB RANLJIVIM SKUPINAM V PROMETU Na dogodku je spregovorila županja Katari- na Prelesnik: »V zadnjih letih se promet na na- ših cestah stalno povečuje, zato smo že nekaj časa razmišljali o postavitvi prikazovalnika hitro- sti. S tem ukrepom se namreč umirja promet in tako poveča varnost pešcev, predvsem otrok. Z zmanjšanjem hitrosti in odgovornim ravnanjem pa lahko vozniki največ storijo za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu.« PLOČNIK BI POMENIL VARNEJŠO HOJO ZA DOMAČINE IN OBISKOVALCE Županja je še povedala, da si na omenjenem odseku želijo tudi pločnik. Tako bi bilo mnogo bolje poskrbljeno za varnost pešcev. Pločnik bi bil pomemben za občane pa tudi za številne turi- ste oziroma pohodnike, ki tukaj pešačijo do raz- ličnih ciljev. Županjinemu mnenju se je pridružila ravnate- ljica OŠ Blaža Arniča iz Luč, pod okrilje katere sodi solčavska podružnična šola z nižjo osnov- nošolsko stopnjo. Dejala je, da je merilnik in var- nost v prometu, ki ji na šoli posvečajo precejšnjo pozornost, zlasti dobrodošla pridobitev v tem času, ko se je ravnokar začelo novo šolsko leto. Marija Lebar RADMIRJE Poleg prikazovalnika hitrosti bo za večjo varnost poskrbel še pločnik Občina Ljubno je skupaj s podjetjem Sipro- nika in Zavarovalnico Triglav ob regionalni ces- ti Radmirje-Gornji Grad namestila prikazovalnik hitrosti. Pretekli četrtek so na posebnem dogod- ku prikazovalnik uradno predali v uporabo. V ča- su, od kar prikazovalnik stoji, se je število prehi- trih voznikov na tem odseku že znižalo za pet odstotkov. Da bo promet na tukajšnjem območju še var- nejši, zlasti za ranljivejše udeležence, bo občina v sodelovanju z Direkcijo RS za investicije kma- lu izvedla rekonstrukcijo ceste in izgradnjo ploč- nika. Več o vsem tem v prihodnji številki Savinj- skih novic. Marija Lebar V bližini gostišča v Juvanju je postavljen prometni znak z omejitvijo hi- trosti zaradi dela na cesti v določeni dolžini. V tem primeru se dela izva- jajo v večini tik ob cesti, kar je iz vidika varnosti udeležencev v prometu in delavcev na gradbišču utemeljen razlog za opozorilo na nevarnost in omejitev hitrosti na 50 km/h, ki pa se je resnici na ljubo le malokdo dr- ži. Petdesetica na znaku je torej le sama sebi namen, saj se nekateri vo- zniki držijo omejitve, drugi pa se nanjo požvižgajo ter s tem ogrožajo se- be in druge. Marsikje pa takšne omejitve niso »aktivne« v času, ko se dela ne iz- vajajo. Tega na tem odseku ni opaziti in ostaja znak za omejitev hitrosti priložnost za množično kršenje cestno prometnih predpisov zaradi ne- vestnih voznikov, ki najbrž mislijo, da omejitev hitrosti poleg znaka za ne- varnost »delo na cesti« pač ne velja tudi za dela ob cesti. Tekst in foto: Franjo Atelšek BODICA TEDNA BODICA TEDNA Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 10 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Šolsko varčevanje (4) FINANČNO OSVEŠČANJE DR. JOSIPA VOŠNJAKA Ko se je leta 1868 dr. Josip Vošnjak vrnil s Če- škega, kjer je spoznal politika in gospodarstve- nika Františka Ladislava Riegra, je za Slovenski narod napisal vrsto člankov, v katerih je na pod- lagi spoznanj z obiska pri Čehih apeliral na slo- vensko javnost, da je poleg narodnega potreben tudi gospodarski preporod. Leta 1872 je tako med drugim zapisal: »Na- rod, kateri hoče do samostalnosti priti, mora za svojo materialno neodvisnost poskrbeti, ta- ko je od drugega naroda neodvisen. Ne zados- tuje ljudstvo samo buditi po veselicah v čital- nicah, razgovorih na taborih itd., ker navduše- nost za vsako novo idejo trpi samo nekaj časa, temu pa treznost sledi … Nujno so potrebni na- rodni denarni zavodi, ki slovenskemu ljudstvu pridelan denar tudi prihranijo in ki imajo na- men vsakemu potreben kapital proti garanciji brez posebnega truda, stroškov in dolgega ča- kanja podajati.« Še istega leta je bila v Ljutomeru ustanovlje- na posojilnica, kateri je sledila posojilnica v Št. Jakobu v Rožu. Leta 1874 so napredni mozirski tržani poskrbeli za ustanovitev Gornjesavinjske posojilnice, istega leta je bil tak denarni zavod ustanovljen tudi v Šoštanju. KLJUČNA VLOGA MIHAELA VOŠNJAKA Josipov brat Mihael se je že kot študent zani- mal za narodnogospodarska vprašanja in zato poslušal predavanja tudi iz knjigovodstva, me- ničnega prava, kmetijstva in gozdarstva. Do predčasne upokojitve zaradi slabega zdravja le- ta 1879 je delal kot železniški strokovnjak na več lokacijah na območju takratne avstro-ogrske dr- žave, leta 1880 pa se je naselil v Celju in se pod vplivom brata Josipa začel poglabljati v aktual- ne gospodarske razmere in pomen kreditnega zadružništva. Leta 1881 je z rodoljubi ustanovil Celjsko po- sojilnico. Pomagal je ustanavljati hranilnice in posojilnice tudi drugod, na njegovo pobudo pa je leta 1883 pet hranilnic na zboru v Celju usta- novilo prvo zvezo slovenskih posojilnic, ki je na naslednjih treh zborih zajela vse takratne slo- venske hranilnice in posojilnice. Leta 1890 je zveza dobila pristojnost nadzora poslovanja posameznih posojilnic, leta 1903 pa je Vošnjak dosegel, da je avstrijska vlada uza- konila obvezno članstvo kreditnih in drugih za- drug v revizijskih zadružnih zvezah. Leta 1905 so, prav tako na Vošnjakov predlog, v Celju usta- novili zadružno zvezo, ki je do združitve z Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani (1930) opravljala revizijo zadrug. ŠOLSKE HRANILNICE V ZAKONODAJI OB PREHODU V 20. STOLETJE Leta 1869 je bil objavljen zakon za osnov- ne – ljudske šole v avstro-ogrski monarhiji, ki je odpravil odvisnost šole od cerkve, hkrati pa uvedel osemletno šolsko obveznost za vse ot- roke od 6. do 14. leta starosti. Ustanovljeni so bili deželni, okrajni in krajevni šolski sveti. Učite- lji so postali šolski upravitelji, ves šolski uprav- ni aparat je postal laičen. Zakon je urejal sa- mo področje šolanja, nič pa ni opredeljeval šol- skih hranilnic, ki so sicer v tistem času v neka- terih državah zahodne Evrope že uspešno po- slovale. Avstrijska država se je začela resno zanima- ti za šolsko varčevanje šele z ustanovitvijo po- štne hranilnice leta 1883. Prej je bolj kot ne sa- mo pazila, da na šolah ne bi organizirali denar- nih zbirk. Leta 1853 je ministrstvo za uk in bo- gočastje z odlokom prepovedalo vsakršno zbi- ranje denarja po šolah. Leta 1873 je izšel novi odlok o denarnih zbirkah na šolah, v katerem je oblast dovolila zbiranje denarja v humanitarne namene. Šest let kasneje je bil objavljen prvi od- lok, ki omenja šolske hranilnice. Uradno navodilo za šolske hranilnice je izšlo leta 1883. Ministrstvo za notranje zadeve je naložilo duhovščini in učiteljstvu, da skrbita za duhovno, nravstveno in gospodarsko blagos- tanje prebivalstva, zato naj že mladino navaja- ta na varčevanje. Za tem je izšlo še več uradnih navodil, kako naj šole sodelujejo s poštno hra- nilnico. Večina šolskih ravnateljev se je dogovorila s poštnimi enotami, da so prevzemale denarne vloge učencev. Nekatere šole so poslovale s kra- jevnimi posojilnicami in hranilnicami, kar je bil primer le tam, kjer so bili šolski vodje v njihovem odboru ali celo med pobudniki za njihovo usta- novitev. Natančna navodila glede šolskih hranilnic je ministrstvo za uk in bogočastje izdalo leta 1905. V sedmem poglavju učnega reda je opredeljena vzgoja k varčevanju, navedeno pa je tudi, da je treba učencem priložnostno pokazati vrednost in pomen hranilnic ter jih poučiti, kako koristno je, če znajo privarčevati majhne zneske. Omenjeni odlok je dovoljeval ustanovitev šol- skih hranilnic le s pristankom deželnega šolske- ga sveta, pri čemer naj bi slednji upošteval kra- jevne razmere. Hkrati je zakonodajalec opozo- ril na poštne hranilnice, ki da sprejemajo tudi majhne vloge. Leta 1908 je ministrstvo priporočilo deželnim šolskim svetom, naj pospešujejo »domače hra- nilnice«, v odloku pa je bilo tudi navedeno, kako naj delujejo. Bistvo je bilo v tem, da je varčevalec pri denarnem zavodu prejel hranilnik, ki se je za- klepal. Ko je bil poln, so ga v hranilnici odprli in prihranke položili na hranilno knjižico. Razlika med domačimi in šolskimi hranilni- cami je bila v tem, da so pri šolskih hranilnicah sodelovali večinoma učenci sami. Pri domačih hranilnicah so dobili hranilnike v krajevni hranil- nici, ki je tudi nadzorovala vloge. Uradni predpi- si niso zahtevali, da bi pri tem moralo sodelova- ti učiteljstvo. Posebnih navodil za varčevanje in ustanavlja- nje šolskih hranilnic na srednjih in strokovnih šo- lah ni bilo. Tudi zanje so veljala uradna navodi- la, izdana za osnovne šole. Nasprotniki šolske- ga hranilništva so menili, da je smiselno usta- navljanje hranilnic le na vajeniških šolah, kjer so imeli učenci možnost zaslužka. Da ne bi prehit- ro zapravili prisluženega denarja, naj bi ga vla- gali v hranilnice. Nadaljevanje prihodnjič. Mihael Vošnjak (1837-1920), železniški inženir in organizator hranilništva na Spodnjem Štajerskem. Izvršilni predpis o šolskih hranilnicah iz leta 1908 Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 Gospodarstvo, Oglasi 11 BOHAČEV TOPLAR NAZARJE Na nazarski tržnici pripravili že peto razstavo krompirja Ponudniki tržnice so v sodelovanju z mozirsko izpostavo Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje na razstavo postavili devet sort krompirja. (Foto: Primož Vajdl) Sobotno dopoldne 9. septembra je pod nazarskim toplarjem pote- kal že peti Dan krompirja. Ponudni- ki tržnice so v sodelovanju z mozir- sko izpostavo Kmetijsko gozdar- skega zavoda Celje na razstavo postavili devet sort krompirja. Obi- skovalci so se lahko ustavili še na degustaciji praženega krompirja. NAJPRIMERNEJŠE SORTE KROMPIRJA Predstavljene so bile sorte: ar- row, evora, sante, manitou, savi- nja, red fantasy, rudolph, agria in kis sora. Zanje je značilno, da vse uspevajo v Zgornji Savinjski dolini, zato so kot takšne najprimernejše za tukajšnje njive. MOŽEN TUDI NAKUP OZIMNICE Obiskovalcem so bile predsta- vljene tudi lastnosti posameznih sort ter njihova uporaba z vidika potrošnikov. Lastniki razstavljene- ga krompirja so bili ponudniki tržni- ce, pri katerih je mogoče posame- zne sorte kupiti za ozimnico. ZA KUPOVANJE KROMPIRJA NA SLOVENSKIH KMETIJAH Glavni namen razstave je v Zgornjesavinjčanih vzpodbuditi, da bi se pogosteje odločali za ku- povanje krompirja na slovenskih kmetijah ter pokazati, da je v na- ši dolini možno pridelati več vrst krompirja. Primož Vajdl ZELEMENJAVA NA REČICI OB SAVINJI Priložnost za druženje in izmenjavo pridelkov Na rečiški menjavi tržnih viškov so številni pridelki dobili novega lastnika. (Foto: Marija Šukalo) Vseslovensko gibanje Zeleme- njava se je, kot kaže, prijelo tudi v naši dolini. Dokaz za to je Rečica ob Savinji in organizator dogodka Center za družine Medgen hiša, ki je v soboto, 9. septembra, že drugič pripravila brezplačno menjavo pri- delkov, sadik, ozimnice in še česa. »TRŽNI VIŠKI« NA STOJNICI POD REČIŠKO LIPO Na trgu pod vaško lipo so se ta- ko srečali sokrajani, ki jim zdravo prehranjevanje ni tuje. Sami na- mreč pripravijo ozimnico, vzgoji- jo zelišča, povrtnine in sadje. Ne- kaj teh »tržnih viškov« se je znašlo na stojnici pod rečiško lipo v okvi- ru Zelemenjave. Artikli za menjavo so imeli »različno ceno«, kako viso- ka je bila, sta se seveda dogovorila izmenjevalca. OZAVEŠČANJE O POMENU SAMOOSKRBE IN KREPITEV SOLIDARNOSTI Osnovni cilj Zelemenjave je po besedah Urške Selišnik, vodje vse- bin v Medgen hiši, ozaveščanje o pomenu samooskrbe in krepitev solidarnosti med krajani. Prav tako je prepričana, da so s tem na za- baven način povezali vse navdu- šence dobrot in lepot z domačega vrta ter to navdušenje raztrosili tudi med ostale občane. K uspelemu dogodku je poleg domačinov kar nekaj nenavadnih vrst buč in kumar prispeval Jernej Mazej, ki na kmetiji Mazej na Gne- ču goji različne vrste zelenjave. Mnogi ga imenujejo kar »kralj pa- radižnikov«. Marija Šukalo Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 12 Tematska priloga STREHA JE POMEMBNA Streha je pokrivalo hiše, zato jo je priporočljivo pregledati in po mož- nosti preveriti določena mesta na njej. Zaželeno je preveriti dimnik in morebitne sledi zamakanja vode ali puščanja dima na dimniku in dim- niški kapi. Ob tem je dobro pregledati strešno kritino in popraviti ali za- menjati zrahljane, poškodovane ali manjkajoče strešnike. Zaželeno je očistiti vse žlebove listja in ostalih delcev, skozi odtočne cevi pa spustiti vodo in s tem preveriti zamašenost in stanje le-teh. Po- tencialna težava so lahko podstrešne odprtine, kjer je potrebno pospra- viti ptičja gnezda in ostalo navlako, ki zapira odprtine. Prepričati se je Jeseni pripravimo domovanje na zimo Jesen je čas, ko še lahko veliko postorimo, da naše domovanje, bodisi novogradnjo bodi- si starejšo hišo, pripravimo na zimo. Ljudje se na mraz pripravimo sami, naša hiša pa potre- buje nekaj pomoči. Veliko malenkosti, ki po- membno pripomorejo k znižanju stroškov bi- vanja v zimskem času, lahko postorimo sami. Zbrali smo nekaj nasvetov, na kaj morate biti pri pripravi objektov še posebej pozorni in kaj bi morali še posebej preveriti, da bo vaš dom ostal prijetno in varno zavetje. potrebno, da vse ventilacijske in podstrešne lopute delujejo brezhibno. Ko se enkrat lotimo podstrešja, je koristno pregledati tudi izolacijo. NE SMEMO POZABITI NA ZUNANJOST Preden dočakamo zimo, imamo dovolj časa, da postorimo vse, da se prepreči škoda na vrtnih garniturah in se pospravi dvorišča. Še pred zmrzaljo lahko položimo nedrseče tepihe ali trakove na stopnice ozi- roma na vse drseče površine. Pregledati je potrebno zunanje stene objekta in zatesniti morebitne špranje oziroma popraviti poškodova- no izolacijo. Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 Tematska priloga 13 Očistimo drenažo in meteorno kanalizacijo listja in ostale navlake, pretočnost pa preverimo z vodo. Obrežimo drevje, obvezno vse veje, ki se dotikajo fasade. Zatesnimo vse špranje oziroma razpoke na dovo- zih in dvorišču, če se le da, še preden zamrznejo tla. PRIPRAVIMO TUDI NOTRANJOST DOMOVANJA Priprave v notranjosti naših domov so v glavnem namenjene prepre- čitvi toplotne izgube iz ogrevanih prostorov. Pred kurilno sezono je dob- ro preveriti dimnike, katere je potrebno očistiti, še preden se po notra- njih stenah dimniških cevi naberejo saje. Preverimo tudi zatesnjenost dimniških vratc in vrata kurišč, zatesnimo morebitne špranje, kajti s tem bomo preprečili uhajanje dima v prostor. V zimskem času želimo preprečiti vstop hladnemu zraku, kar stori- mo s preverjanjem zatesnjenosti vseh oken in vrat. Ob tem zatesnimo vse morebitne špranje in s tem zmanjšamo toplotne izgube. Očistimo in namažemo vsa okenska in vratna okovja za lažja odpiranja in zapi- ranja. Pregledamo temelje in stene ter strop v kleti zaradi morebitnih razpok in jih zatesnimo z ustreznimi materiali. Za topel dom poskrbimo s preverjanjem vseh grelnih teles na toplo vodo, očistimo prah in umazanijo z njih ter preverimo ventile. ČAKA NAS PRIJETNA ZIMA Z opisanimi ukrepi bomo naše domovanje ustrezno pripravili na zi- mo. Veliko lahko postorimo sami. Ob morebitnih težavah je priporočlji- vo se obrniti na mojstre, ki bodo strokovno opravili potrebna dela. S tem bodo stroški morebitnih kasnejših popravil nižji. S tem bomo pos- krbeli za prijetno bivalno okolje in za veliko sneženih užitkov v toplem in suhem domu. Roman Mežnar Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 14 Tematska priloga Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 Tematska priloga 15 Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 16 Tematska priloga, Čestitke, Gospodarstvo, Ljudje in dogodki ZANIMIVOSTI NARAVE Naj se tudi vam »zalušta« Kakor je napisala Darinka iz Solčave, ki nam je poslala pričujočo sliko, »naj se vam pocedijo sline po rdeči pesi v solati! Ni 1 kg, je pa blizu.« V HOTELU PLESNIK POLETNA SEZONA ŠE NI KONČANA Kino pod zvezdami privabil številne gledalce Ob projekciji gorskih filmov je vse večja udeležba. (Fotodokumentacija HP) Kot nam je povedala vodja hotela Plesnik Ni- na Plesnik, so z letošnjo osrednjo turistično se- zono zadovoljni, saj so imeli dokaj zapolnjene zmogljivosti. Z njo so pričeli po 4. maju z vsemi aktivnostmi in ponudbo poletnega turizma. Osrednje, uradno odprtje dveletnih vlaganj in posodabljanja so v visokem slogu s poslovnimi partnerji, izvajalci ter najožjimi prijatelji opravi- li junija. Od tedaj dalje so gostje napolnili njiho- ve prenočitvene zmogljivosti in popolnoma pre- novljeni wellness. Na dan občinskega prazno- vanja občine Solčava so izvedli projekcijo kina pod zvezdami, katere se je udeležilo okrog sto gostov na travniku pred hotelom. Sezona se kljub ohladitvam nadaljuje v nekaj manjšem obisku. Sedaj so aktualni ayurvedski vikend paketi, kot je wellness vikend z dnevni od- prtih vrat za Ayurvedo in posebno ponudbo v ča- su krompirjevih počitnic. Logarska dolina je tudi v jesenskih barvah priložnost za obisk, spreho- de in planinarjenje v nižjegorju. Jože Miklavc Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 Oglasi 17 Potrebna je močna podpora s strani gospodarstva in občin V preteklem letu, ko je ob ideji in veliki zag- nanosti športnega novinarja Iva Milovanoviča ter nekaj sodelavcev stekla organizacija prve medobčinske prireditve za izbor športnikov le- ta, je bilo poleg velike mere optimizma še kar veliko neznank. Eno za drugo so ljudje, zbra- ni v ožjem krogu ob Milovanoviču, razreševali in ob zaključku leta postavili na oder športne dvorane v Mozirju profesionalno in dopadljivo predstavitev. Za izvedbo je bilo zbranih kar nekaj sredstev, a bi brez prostovoljnega, korektne- ga dela iz pripadnosti športu peščice ljudi ne bilo tako uspešne celotne izvedbe in slovesne podelitve priznanj. Levji delež projekta so po- leg avtorja licence prispevali vsi, ki so z denar- nimi sredstvi ter drugimi materialnimi pristopi odločno podprli projekt. OB PRVIH IZKUŠNJAH TUDI ŽE SPREMEMBE O izkušnji ter pogledu na prvo izvedbo pri- reditve smo vprašali župana občine Nazarje Mateja Pečovnika, ki je že lansko leto izkazal interes, da bi se zaključek takšnega dogodka lahko pripravil tudi v Nazarjah. Povedal nam je: »Z mojega vidika je bila lanskoletna priredi- tev dobro organizirana. Za organizacijo je bi- lo potrebno veliko truda in znanja, zato čestit- ke organizatorjem. Verjamem, da je bila izvedena analiza in v primeru ugotovitve težav ali napak le-tem posvečena večja pozornost, da se ne bi po- novile. Še več, ugotovljene pomanjkljivosti nam pokažejo pravo pot za prihodnje ravna- nje in ne dvomim, da bi odgovoren organi- zator takoj sprejel popravke oziroma prave odločitve.« TOKRAT BO MOGOČE KUPITI KARTE TUDI V PROSTI PRODAJI Pečovnik je še dejal: »Lani je bilo odkup- ljenih večino kart s strani občin, ki so jih posredovale svojim občanom in društvom vsaka po svoji presoji. Pri tej razdelitvi sem imel občutek, da so karte prejeli tudi ne- kateri, ki se prireditve niso udeležili. Zara- di omejitve števila mest pa do vstopnic ne- kateri drugi, ki bi se dogodka radi udeleži- li, niso prišli. Zaradi tega sem predlagal, da se del vstopnic nameni za prosto prodajo, in to je v letošnjem letu organizator že upo- števal.« Nazarski župan si želi, da bi tudi tokrat bi- li nominiranci športniki, športnice oziroma športne ekipe tudi iz njihove občine. »Verjamem, da je stališče županov in župa- nje do tega dogodka enako kot preteklo leto, torej, da enotno podpremo projekt ter tako so- delujemo pri izbiri naših najboljših športnikov. Občina Nazarje je vsekakor zainteresirana za to, finančno bo sodelovala v okviru dogovor- jenega.« V NAZARJAH SO ZAINTERESIRANI ZA SOORGANIZACIJO PRIREDITVE Izvedeli smo tudi za mnenje, da je Športna dvorana Nazarje vsekakor primerna za orga- nizacijo takšne prireditve in da obstajajo vse možnosti sodelovanja in dogovora, da do do- godka pride tudi v tem središču doline. »Že v preteklosti so v njej potekale različne športne in druge prireditve s tisoč in več obi- skovalci, z organizacijo le-teh imamo tudi že večletne izkušnje. Glede na izrečene možnos- ti o selitvi prireditve v kraje, kjer so možnos- ti za izvedbo in pripravljenost za sodelovanje z organizatorjem, v Nazarjah pričakujemo, da bo zaključna prireditev ŠL ZSD 2018 v Nazar- jah,« je še dejal Matej Pečovnik. Jože Miklavc Matej Pečovnik, župan občine Nazarje (foto: Jože Miklavc) Športnik leta 2016 ZSD med moškimi člani Franček Gorazd Tiršek (foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 18 Šport NAVIJAŠKA MRZLICA V ISTANBULU Med slovenskimi navijači za zlate košarkarje tudi Zgornjesavinjčani Košarkarska reprezentanca je poskrbela za enega največjih uspehov slovenskega športa. Po devetih zmagah na devetih tek- mah so se Goran Dragić in soigral- ci na evropskem prvenstvu zavih- teli vse do zlata. Pri tem jim je bi- la v veliko pomoč publika, ki je buč- no navijala. Med več kot sedem ti- soč ljubitelji košarke so v Istanbu- lu za naše junake navijali tudi Zgor- njesavinjčani. Med tistimi, ki so si tekmo ogledal v Turčiji, so bili tudi Rok Tkavc ter zakonca Zajšek, Ja- ka in Vanja. VZDUŠJE VES ČAS TEKME IZJEMNO »Takoj po polfinalu smo se pri- jatelji z rekreacije, kjer igramo ko- šarko, odločili, da odpotujemo v Istanbul. Dva sta si morala še ek- spresno urediti potni list, nakar smo iskali najugodnejšo ceno vo- zovnice in smo uspeli. Na pot smo se odpravili z dunajskega letališča. V Turčiji je bilo vse super. Lepo in čisto mesto, domačini, ki zelo malo govorijo angleško, so nas pozdrav- ljali in nam zaželeli srečo. V dvora- ni med samo tekmo je bilo vzduš- je ves čas izjemno, imel si občutek, da se bo zgodilo nekaj velikega. Po tekmi smo se skupaj z več kot dva tisoč navijači podali v slovensko hi- šo, kjer smo rajali do jutra,« je svoje doživljanje strnil Tkavc, ki je v Turči- ji ostal nekaj dni. TRESLE SO SE TRIBUNE, TRESLE SO SE ŠIPE Z velikim navdušenjem sta se tja odpravila tudi Zajškova, ki sta se za ta korak odločila spontano v četr- tek zvečer. V petek sta že imela re- zervirano karto na eni od potoval- nih agencij, s katero Jaka sodeluje že več let. Tudi pri organizaciji poto- vanj za navijače sta sodelovala kot predstavnika agencije. »Kot veliko Slovencev, sva si tudi midva v zadnjem času uredila po- tne liste. V soboto zvečer smo se odpravili z Brnika. Sledila je krat- ka in neprespana noč, vendar se je splačalo. Ob prihodu na letališče sva pridobila seznam potnikov. Ker pa je svet majhen, sva srečala og- romno poznanih iz naše doline. Kljub zgodnji jutranji uri ni nihče kazal utrujenosti. Vsi smo vedeli, kam gremo in kaj nas čaka. Ob pri- hodu v Turčijo smo se odpravili na avtobuse, kjer smo opravili še izlet po Istanbulu,« je pot opisal Zajšek in spregovoril o tekmi: »Ob 18.30 smo se pričeli organi- zirano premikati z avtobusi. Prihod pred dvorano in potem sam vstop je potekal nemoteno in brez vseh pro- blemov, kljub resnično strogim var- nostnim ukrepom. Na vsakem kora- ku si videl oborožene policiste in vo- jake. Že pred dvorano, kjer smo sre- čali tudi prijatelje iz naše doline, se je slišalo glasno navijanje. Tresle so se tribune, tresle so se šipe. Začetek tekme in malo slabša igra naših … Pa kaj potem. Navija- nje in spodbujanje navijačev je bilo zaradi tega še bolj glasno. Z bob- ni se je narekoval ritem. Kakšna norišnica! Kljub dolgi poti in nepre- spanih nočeh smo bili vsi ves čas na nogah. Pravzaprav smo zaradi skakanja bili več v zraku … Sledila je končnica in za srčne bolnike smrtno nevarni del. Prosti meti Blažiča so v dvorano prinesli eksplozijo. Nenormalno, noro! Zad- nji srbski napad in zgrešen met ter odličen skok »Tončija«. Atomska bomba! Solze sreče, veselja, obje- Roku Tkavcu se je uspelo slikati z junakom tekme Goranom Dragićem. Nepopisno veselje slovenske ekipe ob prejemu pokala za prvo mesto v Evropi. Vanja in Rok Zajšek sta bila del norega navijaškega vzdušja. manje z ženo, s sosedi, še pred tekmo popolni- mi neznanci, a tukaj je izgledalo kot, da smo najboljši prijatelji. Kaj takšnega se ne da opi- sati,« je zelo doživeto opisal dogajanje Jaka, ki je prepričan, da ga ni Slovenca, ki v tem tre- nutku ne bi potočil sol- ze sreče. O NAVIJAČIH, KI SO OSTALI DOMA A za naše zlate ko- šarkarje se je navijalo tudi v dolini, tako po do- movih kot v lokalih. Da je navdušen košarkar, je dokazal tudi župnik Ivan Šelih, ki je zmago oznanil kar z zvonje- njem zvonov v gornjegrajski cerkvi. Po njegovih besedah so s tem izka- zali veliko hvaležnost našim košar- karjem, saj so bili fenomenalni, če ne že čudežni. Z njim so v župnišču navijali tudi mladi. Tudi učenci in učenke Osnovne šole Blaža Arniča dihajo za košar- ko. Da živijo za šport, so dokazali s krajšo slovesnostjo v telovadnici šole v ponedeljek. Marija Šukalo, fotodokumentacija Roka Tkavca in Jaka Zajška Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 19 Organizacije, Ljudje in dogodki VELIČASTNI DAROVI NARAVE Jurček rekorder je nasitil celotno družino Tratnik Goba povsem ustreza zakonskim zahtevam, po katerih lahko ena oseba nabere dva kilograma gob. (Fotodokumentacija RT) Večina gob pri nas se pojavi med septem- brom in oktobrom. Številni gobarji so jih letos nestrpno pričakovali, saj je huda suša poskr- bela za pozno in bolj siromašno rast gob. A oči- tno je čakanja vendarle konec. Jurčki in dežnika- rice so se v zadnjih tednih dobesedno razpasli po gozdovih, brez težav jih najdejo tudi naključ- ni sprehajalci. Ampak, ne najdejo pa vsi takšnega jurč- ka orjaka, kot je to uspelo Romanu Tratniku iz Lačje vasi, ki je gobaril po gozdovih Raduhe. Glede na velikost orjaka, ki tehta cela dva kilo- grama in v premer klobuka meri preko 30 cen- timetrov, lahko rečemo, da je gobarju Roma- nu verjetno skočil v naročje. Tudi to lahko verja- memo, da, četudi je našel le enega samega, je lahko bil povsem zadovoljen. Velik je dovolj, da je bila od njega sita celotna družina Tratnik. Za piko na i pa celo povsem ustreza zakonskim zahtevam, po katerih lahko ena oseba nabere dva kilograma gob. TG SAVINJA BEER FEST MOZIRJE USPEL Obiskovalci z dežniki odvrnili dež in uživali v pisani pivski kulinariki Številni udeleženci 2. Savinja Beer Festa so okušali unikatna slovenska piva mikro pivovarjev. Iz kotličev kuharja Jerneja Goličnika je brbotalo svinjsko meso v obari. Kljub vremenski grožnji, da bosta dež in ohla- ditev v soboto, 9. septembra, odplaknila priredi- tev 2. Savinja Beer Fest, ki ga je organiziral Za- vod sprememba iz Mozirja, se to ni zgodilo. V času med 14. in 23. uro se je na sejmišču ogla- silo in zadrževalo okrog tisoč obiskovalcev, ce- lo nekaj več kot prvo leto. Organizatorica dogod- ka Saša Koren je izrazila zadovoljstvo, da je bil trud sodelavcev, ponudnikov mikro pivovarjev in male degustacije hrane tako z udeležbo kot obi- skom poplačan. NOVOSTI OKUSOV IN KULTURA PITJA Kot smo se lahko prepričali, je bilo ob desetih slovenskih malih pivovarjih, enemu destilatorju, ulični ponudbi Jernejeve kuhinje in dobrodelne kulinarike Hoferjevega FerFuda, možno poizku- šati odlične izdelke modernih okusov, arom in sestavin, ki kot modni trendi osvajajo domače tr- žišče ter se uspešno uveljavljajo tudi čezmejno. Tako ponudnike kot njihova piva in možnost degustiranja hrane je predstavljal Bojan Štrukelj, ki se tudi sam dobro spozna na beli predpasnik in dobrote domačih kuhinj ter šankov. Ob dodat- nem strokovnem komentiranju ponudbe je bilo tako doživetje 2. Savinja Beer Festa v Mozirju od- lično doživetje ob sivem sobotnem popoldnevu. NE LE K VINU, TUDI K PIVU SE PRILEŽE PRAVA HRANA Slovenski mikro pivovar Hopsbrew je prvič premierno v Mozirju predstavil novo pivo, predstavil se je edini domači pivovar Menin'c, iz- jemno pa se je izkazala pivovarska družina Po- gis iz Mislinje s posebej grenko pivsko varino iz ječmenovih zrn in hmeljskega koncentrata ter zagotovo najbolj originalnim točilnim pultom. Destilarna Krucefix je zadišavila obrežje Sa- vinje s svojimi žganicami, iz kotličev prvega ku- harja Jerneja Goličnika, prvega MasterChefa, pa je brbotalo natrgano svinjsko meso v obari. Tisti, ki so vztrajali do konca, so nam povedali, da je bilo za mali denar mogoče dobiti več in da je bi- lo občasno luštno tudi pod marelo. Organizatorica Saša Koren iz Mozirja je po zaključku prireditve izrazila zmerno zado- voljstvo, a tudi optimizem za tretji tovrstni dogo- dek, saj se je pokazal napredek od prvega. »Že- limo si še več in boljše, vendar smo oblikovali model za obvladljivo prireditev, ki bi naj prines- la dodano vrednost tudi kraju in sodelujočim po- nudnikom.« Tekst in foto: Jože Miklavc Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 20 Ljudje in dogodki, Organizacije MOZIRSKI MOŽJE NA ROMANJU Skozi Petrovče na Bizeljsko Udeleženci romanja pod mogočno lipo, ki je dajala senco že blaženemu Antonu Martinu Slomšku. (Foto: Benjamin Kanjir) V Mozirju se že dobro leto dni srečuje skupina moških, ki se na rednih mesečnih srečanjih po- govarjajo o življenju in delu ter problemih, s ka- terimi se srečujejo. Po metodi jezuita patra Vilija Lovšeta preko pogovorov in izmenjave izkušenj drug drugega bogatijo in s tem rastejo v odno- sih. Septembrsko srečanje pa so izvedli malce drugače, saj so se podali na romanje, na katere- ga so povabili tudi nečlane skupine. NA ŠKOFIJSKI MOLITVENI DAN ZA NOVE DUHOVNE POKLICE Okoli 25 se jih je 9. septembra z domačim župnikom Sandijem Korenom odpeljalo v Pe- trovče. Tam je bil škofijski molitveni dan za no- ve duhovne poklice. Celjski škof msgr. dr. Stani- slav Lipovšek je dogodek izkoristil tudi za podeli- tev službe lektorja sedmim kandidatom, ki se že tretje leto skozi temeljito pripravo oblikujejo za stalne diakone. Dva kandidata prihajata tudi iz Mozirja, program predvideva štiriletno pripravo. TUDI V STARO KLET POD ŽUPNIŠČEM Po slovesnosti so se možje z avtobusom po- dali v Šentjur, kjer so se podložili z močnim kosi- lom. V Šmarje so si šli ogledat adaptacijo župnij- ske cerkve. Od tam so se odpeljali na Bizeljsko, kjer jih je pri župnijski cerkvi sv. Lovrenca sprejel tamkajšnji župnik, tudi sošolec Sandija Korena, Vlado Leskovar. Seznanil jih je z zgodovino ob- novljene cerkve, ni pa jih pozabil popeljati v sta- ro klet pod župniščem. Obvezno fotografiranje je sledilo pod lipo, pod katero je blaženi Anton Martin Slomšek, ki je tu služboval dve leti, napisal ponarodelo pesem En hribček bom kupil. Na degustacijo domače ka- pljice in suhomesnatih izdelkov so se možje po- dali nato še v repnico, jamo, ki jih domačini kop- ljejo v mehke usedline pod goricami. Benjamin Kanjir TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE ZA MLADINO Zgornjesavinjske ekipe sodelovale tudi v pokalnem delu Na prostoru nekdanjega Glina se je v gasilskem znanju pomerilo več kot šestdeset ekip gasilskih zvez Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter Prebolda in Žalca. (Foto: Meri Gluk) V Nazarjah je nedavno potekalo tekmova- nje mladine Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Izvedena je bila tudi tretja pokalna tek- ma Savinjsko-šaleške regije. Operativna izved- ba dogodka je bila zaupana nazarskemu ob- činskemu poveljstvu in PGD Gorica. Na prosto- ru nekdanjega Glina se je v gasilskem znanju pomerilo več kot šestdeset ekip gasilskih zvez Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter Prebol- da in Žalca. MED PIONIRJI NAJBOLJŠI REČIČANI IN POBREŽANKE Pionirji so se preizkusili v vaji z vedrovko in štafeti s prenosom vode ter vaji razvrščanja. Pri tem so bili pri fantih najboljši Rečičani in na dru- gem mestu pustili Šmartno ob Dreti ter na tret- jem Okonino. Med deklicami sta nastopili le eki- pi PGD Pobrežje ob Savinji in Nazarje. Boljše so bile Pobrežanke. ŠMARČANI IN MOZIRJANKE NAJBOLJŠI MED MLADINCI V mladinski konkurenci so tekmovalci opra- vili mokro vajo s hidrantom, vajo razvrščanja in se preizkusili v teoretičnem znanju. Med fan- ti so vse naloge najbolje opravili PGD Šmartno ob Dreti pred Radmirjem in Rečico ob Savinji. V enaki vaji med dekleti so bile najboljše Mozirjan- ke pred Rečičankami in Lučankami. Najboljši trije v vsaki kategoriji se bodo okto- bra pomerili v Velenju na regijskem tekmovanju. POKALNA TEKMA SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE V pokalnem delu so bili med pionirji in pionir- kam najboljši člani ekipe Šoštanj - mesto, med mladinkami Grajska vas, med mladinci pa Dre- šinja vas. Najboljše zgornjesavinjske ekipe so bile v ka- tegoriji pionirji in pionirke med deklicami Pobrež- je ob Savinji na sedmem in fanti Rečica ob Savi- nji na tretjem mestu. V kategoriji mladinci in mla- dinke so dečki Šmartno ob Dreti zasedli četrto in deklice Mozirje šesto mesto. Marija Šukalo Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 21 Šport MONIKA HRASTNIK ZMAGALA V EVROPSKEM POKALU V gorsko kolesarskem spustu ji nobena ni bila kos Moniki Hrastnik je zadnja tekma v gorsko kolesarskem spustu te sezone prinesla naslov zmagovalke evropskega pokala. (Foto: Rick Schubert) Zadnja tekma v gorsko kolesarskem spustu te sezone v Leogangu je Moniki Hrastnik prines- la še naslov zmagovalke evropskega pokala. Po tretjem mestu na tekmi je brez težav obdržala vodstvo v skupnem seštevku, katerega je drža- la večji del sezone. Za Moniko je najuspešnejša sezona, v kate- ri je poleg tega naslova osvojila sedmo mesto na svetovnem prvenstvu v Avstraliji. Več o tem, kakšen prah je v Avstraliji in kako premagati vso evropsko konkurenco, prihodnjič. ŠS SVETOVNO PRVENSTVO V ODBOJKI ZA KADETINJE Nika Cigale najučinkovitejša slovenska igralka Nika Cigale je bila na svetovnem prvenstvu v odbojki za kadetinje v Argentini zelo uspešna. (Foto: BK) Z osvojenim 5. mestom na evropskem prven- stvu v odbojki za kadetinje na Nizozemskem so si Slovenke aprila priigrale nastop na svetovnem prvenstvu za kadetinje, ki se je odvijalo avgusta v Argentini. Prvenstva se je kot članica sloven- ske kadetske reprezentance udeležila tudi igral- ka Odbojkarskega kluba Mozirje Nika Cigale. Bi- la je najučinkovitejša igralka slovenske repre- zentance, kar je glede na njeno mesto igranja (blokerka) v ekipi nekoliko nenavadno in toliko bolj razveseljivo. Nastop na prvenstvu si je zagotovilo dvajset ekip, 8 iz Evrope, 4 iz Azije, 4 iz Severne in Sre- dnje Amerike ter 4 iz Južne Amerike. Slovenke so igrale v skupini A, kjer so se pomerile z ekipa- mi Argentine, Južne Koreje, Kube in Nemčije. Po dobrih uvodnih predstavah se je dekletom uspe- lo uvrstiti v osmino finala, med šestnajst najbolj- ših. Na koncu so se po porazih proti reprezen- tancam ZDA, Peruja in Kolumbije ter zmagi pro- ti Poljski uvrstile na končno 15. mesto na svetu. VS LOKOSTRELSKO TEKMOVANJE NA LAZAH Najboljši lokostrelci v družinskih navezah Najboljši udeleženci tekmovanja so prejeli pokale in medalje. (Foto: Marija Šukalo) Društvo tabornikov Rod Sotočje Nazarje je praznik občine Nazarje obeležilo s tekmova- njem v lokostrelstvu. Na lokostrelskem vadišču, na domačem tabornem prostoru se je pomerilo petnajst ljubiteljev loka in puščice. Najbolj mirno roko sta v moški kategoriji ime- la Robidova. Oče Zvone je osvojil tretje, sin Blaž pa prvo mesto. Na drugem je pristal Zoran Hren. Tudi v ženski kategoriji je tekmovalke povezova- la sorodstvena vez. Tako na prvem in drugem kot tretjem in četrtem so bile mami in hčeri. Prvi dve sta zasedli Antonija Reberšak in Anja Robida, tretje in četrto pa Stanka in Alenka Verbuč. Ekipno sta naj- več točk zadeli družini Reberšak - Robida ter Ver - buč in pristali na prvem in tretjem mestu. Drugo je pripadlo ekipi Tamladi taborniki mladi po srcu. Najboljšim sta pokale in medalje podelila sta- rešina Zvonka Zakrajšek in župan občine Nazar- je Matej Pečovnik. Še bolj kot dobre uvrstitve so bili pomembni druženje in kolektivne igre. Z njimi so krepili sodelovanje in prijateljske vezi. Marija Šukalo www.savinjske.com Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 22 Andragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje URNIK ZA ŠOLSKO LETO 2017/2018 Novi krožki so v tabeli označeni s sivo barvo. Naslov: Efenkova cesta 61, 3320 Velenje Telefon: 03/587-20-50 E-pošta: info@uni-tri-velenje-drustvo.si Spletna stran: www.uni-tri-velenje-drustvo.si Facebook: www.facebook.com/uni.tri.velenje TUJI JEZIKI Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 2.10.2017 9.30 POGOVORNA NEMŠČINA IV Manca Potočnik Glasbena šola PO 2.10.2017 15.00 ANGLEŠKI JEZIK III Magda Žist OŠ MPT TO 3.10.2017 8.00 POGOVORNA NEMŠČINA IV Marija Klemenšek Glasbena šola TO 17.10.2017 10.00 ITALIJANSKI JEZIK – nadaljevalni III Neva Trampuš Glasbena šola TO 3.10.2017 17.00 POGOVORNA ANGLEŠČINA IV Magda Žist OŠ MPT TO 3.10.2017 10.00 NEMŠKI JEZIK – začetni I Jože Bačič LU Velenje SR 4.10.2017 8.15 ANGLEŠKI JEZIK III Fanika Sagmeister UNI SR 4.10.2017 16.00 ANGLEŠKI JEZIK – začetni I Fanika Sagmeister OŠ Livada SR 4.10.2017 15.00 ŠPANSKI JEZIK – začetni I Špela Hrastnik OŠ Šalek SR 4.10.2017 16.30 ŠPANSKI JEZIK – nadaljevalni III Špela Hrastnik OŠ Šalek SR 4.10.2017 10.00 POGOVORNA NEMŠČINA IV Jože Bačič LU Velenje SR 18.10.2017 10.00 ITALIJANSKI JEZIK –začetni II Neva Trampuš Vila Rožle SR 4.10.2017 10.00 RUSKI JEZIK – začetni I Lilianna Kadyrova UNI RAČUNALNIŠTVO Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TO 12.9.2017 10.00 PIKSEL UNI 3 – fotografski krožek Peter Marinšek UNI TO 17.10.2017 8.00 UPORABA FOTOGRAFIJ V OFFIICE PROGRAMU – Word, Excel, Power Point Leopold Kočevar UNI SR 6.11.2017 12.00 UPORABA PAMETNEGA TELEFONA UNI ČE 12.10.2017 17.00 RAČUNALNIŠTVO – obnovitveni in nadaljevalni Alen Kopič OŠ Gorica LIKOVNO USTVARJANJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TO 10.10.2017 16.00 KALIGRAFIJA Marija Krajnc Vila Rožle TO 10.10.2017 15.00 LIKOVNI KROŽEK* Danica Arzenšek OŠ Antona Aškerca * informativni dan Likovni krožek GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 16.10. 2017 11.00 ZGODOVINSKO ETNOLOŠKI KROŽEK Damjan Kljajič Grad Velenje TO 3.10.2017 10.00 UMETNOSTNA ZGODOVINA* Tatjana Vidmar Center Nova ČE 5.10.2017 11.00 SLOVENIJA, TE POZNAM?** Branka Mestnik UNI * krožek deluje prvi in tretji torek v mesecu ** krožek deluje vsak drugi in četrti četrtek v mesecu GLASBENO USTVARJANJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 21.8.2017 9.30 GODBA VETERANOV UNI 3 Aljoša Pavlinc Glasbena šola PO 2.10.2017 13.00 ELEKTRIČNE KLAVIATURE I* Frenk Kadliček UNI PO 2.10.2017 13.00 ELEKTRIČNE KLAVIATURE II * Frenk Kadliček UNI PO 2.10.2017 14.00 SYNTHESIZER-RAČUNALNIK IN GLASBA* Frenk Kadliček UNI PO 2.10.2017 14.00 VOKALNA SKUPINA PETKA* Frenk Kadliček UNI PE 6.10.2017 8.00 VOKALNA SKUPINA LASTOVKE Tadeja Cigale UNI PE 6.10.2017 10.30 CITRE Irena Tepej UNI * Informativni prvi sestanek krožkov mentorja Frenka Kadlička HORTIKULTURA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor ČE 5.10.2017 15.00 RASTLINE NAREDIJO DAN LEPŠI Simon Ogrizek PUP Velenje ČE 12.10.2017 15.30 SADJARSTVO-medgeneracijsko sodelovanje Anton Korošec UNI PE 6.10.2017 10.00 ZELENJAVNI VRT – GARTLC * Vera Bandalo UNI * Raziskovalni krožek na Grilovi domačiji ROČNA DELA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 2.10.2017 9.00 KLEKLJANJE Mozirje Erika Pajk DU Mozirje PO 2.10.2017 16.30 KLEKLJANJE V Erika Pajk OŠ Livada PO 9.10.2017 7.45 KLEKLJANJE I Tilka Kompare UNI PO 9.10.2017 10.00 KLEKLJANJE II Tilka Kompare UNI TO 10.10.2017 15.00 KLEKLJANJE IV Tilka Kompare UNI TO 10.10.2017 17.00 KLEKLJANJE III Tilka Kompare UNI SR 11.10.2017 14.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE II Jožica Grobelnik UNI SR 11.10.2017 16.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE I Jožica Grobelnik UNI ČE 12.10.2017 17.00 ŠIVANJE IN KROJENJE Alenka Košir ŠC Velenje SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 2.10.2017 11.30 VADBA V VODI ZA SENIORJE Mladen Blatnik Bazen Velenje PO 2.10.2017 19.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI IV Martina Jan OŠ Šalek PO 16.10.2017 17.00 KUHAJMO ZDRAVO Irena Kočevar OŠ MPT PO 9.10.2017 18.00 EFT - TEHNIKE DOSEGANJA ČUSTVENE SVOBODE Adil Huselja OŠ Šalek TO 19.9.2017 17.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI I Irena Menih OŠ Gorica TO 19.9.2017 18.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI II Irena Menih OŠ Gorica SR 25.10.2017 16.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI I Irena Jurič OŠ Livada SR 25.10.2017 17.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI II Irena Jurič OŠ Livada SR 25.10.2017 18.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI III Irena Jurič OŠ Livada SR 18.10.2017 10.00 JOGA SKOZI SRCE Matej Cvikl MC Velenje SR 11.10.2017 18.00 ČI GONG I Adil Huselja ŠC Velenje SR 11.10.2017 19.00 ČI GONG II Adil Huselja ŠC Velenje ČE 5.10.2017 8.00 PLANINARJENJE Marija Lesjak Avtobusna postaja ČE 12.10.2017 8.00 POHODNIŠTVO Marija Kuzman Avtobusna postaja SPLOŠNE DEJAVNOSTI Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TO 10.10.2017 9.00 DRAMATIČNI KROŽEK Karli Čretnik MČ Levi breg - zahod TO 10.10.2017 17.00 UMETNOST ŽIVLJENJA SKOZI DUHOVNO RAST * Maja R. Mrevlje UNI * krožek deluje vsak drugi torek, vsake štirinajst dni - UNI: Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje, Efenkova cesta 61 (stolpič B), Velenje - OŠ MPT: Osnovna šola Miha Pintarja Toleda, Kidričeva cesta 21, Velenje - OŠ ŠALEK: Osnovna šola Šalek, Šalek 87, Velenje - OŠ ANTONA AŠKERCA: Osnovna šola Antona Aškerca, Jenkova cesta 2, Velenje - OŠ LIVADA: Osnovna šola Livada, Efenkova cesta 60, Velenje - OŠ GORICA: Osnovna šola Gorica, Goriška cesta 48, Velenje - ŠC VELENJE: Šolski center Velenje, Trg mladosti 3, Velenje, stolpič C - VILA ROŽLE: Medobčinska zveza prijateljev mladine, Sončni park, Velenje - GLASBENA ŠOLA: Glasbena šola Fran Korun Koželjski, Jenkova cesta 4 (prva učilnica v pritličju levo), Velenje - LU VELENJE: Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje - GRAD VELENJE: Ljubljanska cesta 54, Velenje - CENTER NOVA: avla Mestne knjižnice Velenje, Šaleška cesta 21, Velenje - PUP VELENJE: Podjetje za urejanje prostora, Koroška 40a, Velenje - DU MOZIRJE: Društvo upokojencev Mozirje, Praprotnikova ulica 7, Mozirje - BAZEN VELENJE: Bazen Velenje, Kopališka cesta 2 (zbor pred bazenom), Velenje - MC VELENJE: Mladinski center Velenje, Efenkova cesta 61 a, Velenje - AVTOBUSNA POSTAJA: Avtobusna postaja Velenje, Kopališka cesta, Velenje - MČ LEVI BREG-ZAHOD: Mestna četrt Levi breg – zahod, Foitova cesta 2, Velenje Prijave članov, ki ste že obiskovali krožke, sprejema animator na prvem srečanju krožka. Novi člani se prijavite na sedežu Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Efenkova cesta 61, Velenje (vhod za čistilnico ROK), vsak dan, razen petka, v septembru od 8. do 12. ure. Oglasi Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 23 Andragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje URNIK ZA ŠOLSKO LETO 2017/2018 Novi krožki so v tabeli označeni s sivo barvo. Naslov: Efenkova cesta 61, 3320 Velenje Telefon: 03/587-20-50 E-pošta: info@uni-tri-velenje-drustvo.si Spletna stran: www.uni-tri-velenje-drustvo.si Facebook: www.facebook.com/uni.tri.velenje TUJI JEZIKI Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 2.10.2017 9.30 POGOVORNA NEMŠČINA IV Manca Potočnik Glasbena šola PO 2.10.2017 15.00 ANGLEŠKI JEZIK III Magda Žist OŠ MPT TO 3.10.2017 8.00 POGOVORNA NEMŠČINA IV Marija Klemenšek Glasbena šola TO 17.10.2017 10.00 ITALIJANSKI JEZIK – nadaljevalni III Neva Trampuš Glasbena šola TO 3.10.2017 17.00 POGOVORNA ANGLEŠČINA IV Magda Žist OŠ MPT TO 3.10.2017 10.00 NEMŠKI JEZIK – začetni I Jože Bačič LU Velenje SR 4.10.2017 8.15 ANGLEŠKI JEZIK III Fanika Sagmeister UNI SR 4.10.2017 16.00 ANGLEŠKI JEZIK – začetni I Fanika Sagmeister OŠ Livada SR 4.10.2017 15.00 ŠPANSKI JEZIK – začetni I Špela Hrastnik OŠ Šalek SR 4.10.2017 16.30 ŠPANSKI JEZIK – nadaljevalni III Špela Hrastnik OŠ Šalek SR 4.10.2017 10.00 POGOVORNA NEMŠČINA IV Jože Bačič LU Velenje SR 18.10.2017 10.00 ITALIJANSKI JEZIK –začetni II Neva Trampuš Vila Rožle SR 4.10.2017 10.00 RUSKI JEZIK – začetni I Lilianna Kadyrova UNI RAČUNALNIŠTVO Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TO 12.9.2017 10.00 PIKSEL UNI 3 – fotografski krožek Peter Marinšek UNI TO 17.10.2017 8.00 UPORABA FOTOGRAFIJ V OFFIICE PROGRAMU – Word, Excel, Power Point Leopold Kočevar UNI SR 6.11.2017 12.00 UPORABA PAMETNEGA TELEFONA UNI ČE 12.10.2017 17.00 RAČUNALNIŠTVO – obnovitveni in nadaljevalni Alen Kopič OŠ Gorica LIKOVNO USTVARJANJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TO 10.10.2017 16.00 KALIGRAFIJA Marija Krajnc Vila Rožle TO 10.10.2017 15.00 LIKOVNI KROŽEK* Danica Arzenšek OŠ Antona Aškerca * informativni dan Likovni krožek GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 16.10. 2017 11.00 ZGODOVINSKO ETNOLOŠKI KROŽEK Damjan Kljajič Grad Velenje TO 3.10.2017 10.00 UMETNOSTNA ZGODOVINA* Tatjana Vidmar Center Nova ČE 5.10.2017 11.00 SLOVENIJA, TE POZNAM?** Branka Mestnik UNI * krožek deluje prvi in tretji torek v mesecu ** krožek deluje vsak drugi in četrti četrtek v mesecu GLASBENO USTVARJANJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 21.8.2017 9.30 GODBA VETERANOV UNI 3 Aljoša Pavlinc Glasbena šola PO 2.10.2017 13.00 ELEKTRIČNE KLAVIATURE I* Frenk Kadliček UNI PO 2.10.2017 13.00 ELEKTRIČNE KLAVIATURE II * Frenk Kadliček UNI PO 2.10.2017 14.00 SYNTHESIZER-RAČUNALNIK IN GLASBA* Frenk Kadliček UNI PO 2.10.2017 14.00 VOKALNA SKUPINA PETKA* Frenk Kadliček UNI PE 6.10.2017 8.00 VOKALNA SKUPINA LASTOVKE Tadeja Cigale UNI PE 6.10.2017 10.30 CITRE Irena Tepej UNI * Informativni prvi sestanek krožkov mentorja Frenka Kadlička HORTIKULTURA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor ČE 5.10.2017 15.00 RASTLINE NAREDIJO DAN LEPŠI Simon Ogrizek PUP Velenje ČE 12.10.2017 15.30 SADJARSTVO-medgeneracijsko sodelovanje Anton Korošec UNI PE 6.10.2017 10.00 ZELENJAVNI VRT – GARTLC * Vera Bandalo UNI * Raziskovalni krožek na Grilovi domačiji ROČNA DELA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 2.10.2017 9.00 KLEKLJANJE Mozirje Erika Pajk DU Mozirje PO 2.10.2017 16.30 KLEKLJANJE V Erika Pajk OŠ Livada PO 9.10.2017 7.45 KLEKLJANJE I Tilka Kompare UNI PO 9.10.2017 10.00 KLEKLJANJE II Tilka Kompare UNI TO 10.10.2017 15.00 KLEKLJANJE IV Tilka Kompare UNI TO 10.10.2017 17.00 KLEKLJANJE III Tilka Kompare UNI SR 11.10.2017 14.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE II Jožica Grobelnik UNI SR 11.10.2017 16.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE I Jožica Grobelnik UNI ČE 12.10.2017 17.00 ŠIVANJE IN KROJENJE Alenka Košir ŠC Velenje SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 2.10.2017 11.30 VADBA V VODI ZA SENIORJE Mladen Blatnik Bazen Velenje PO 2.10.2017 19.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI IV Martina Jan OŠ Šalek PO 16.10.2017 17.00 KUHAJMO ZDRAVO Irena Kočevar OŠ MPT PO 9.10.2017 18.00 EFT - TEHNIKE DOSEGANJA ČUSTVENE SVOBODE Adil Huselja OŠ Šalek TO 19.9.2017 17.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI I Irena Menih OŠ Gorica TO 19.9.2017 18.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI II Irena Menih OŠ Gorica SR 25.10.2017 16.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI I Irena Jurič OŠ Livada SR 25.10.2017 17.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI II Irena Jurič OŠ Livada SR 25.10.2017 18.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI III Irena Jurič OŠ Livada SR 18.10.2017 10.00 JOGA SKOZI SRCE Matej Cvikl MC Velenje SR 11.10.2017 18.00 ČI GONG I Adil Huselja ŠC Velenje SR 11.10.2017 19.00 ČI GONG II Adil Huselja ŠC Velenje ČE 5.10.2017 8.00 PLANINARJENJE Marija Lesjak Avtobusna postaja ČE 12.10.2017 8.00 POHODNIŠTVO Marija Kuzman Avtobusna postaja SPLOŠNE DEJAVNOSTI Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TO 10.10.2017 9.00 DRAMATIČNI KROŽEK Karli Čretnik MČ Levi breg - zahod TO 10.10.2017 17.00 UMETNOST ŽIVLJENJA SKOZI DUHOVNO RAST * Maja R. Mrevlje UNI * krožek deluje vsak drugi torek, vsake štirinajst dni - UNI: Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje, Efenkova cesta 61 (stolpič B), Velenje - OŠ MPT: Osnovna šola Miha Pintarja Toleda, Kidričeva cesta 21, Velenje - OŠ ŠALEK: Osnovna šola Šalek, Šalek 87, Velenje - OŠ ANTONA AŠKERCA: Osnovna šola Antona Aškerca, Jenkova cesta 2, Velenje - OŠ LIVADA: Osnovna šola Livada, Efenkova cesta 60, Velenje - OŠ GORICA: Osnovna šola Gorica, Goriška cesta 48, Velenje - ŠC VELENJE: Šolski center Velenje, Trg mladosti 3, Velenje, stolpič C - VILA ROŽLE: Medobčinska zveza prijateljev mladine, Sončni park, Velenje - GLASBENA ŠOLA: Glasbena šola Fran Korun Koželjski, Jenkova cesta 4 (prva učilnica v pritličju levo), Velenje - LU VELENJE: Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje - GRAD VELENJE: Ljubljanska cesta 54, Velenje - CENTER NOVA: avla Mestne knjižnice Velenje, Šaleška cesta 21, Velenje - PUP VELENJE: Podjetje za urejanje prostora, Koroška 40a, Velenje - DU MOZIRJE: Društvo upokojencev Mozirje, Praprotnikova ulica 7, Mozirje - BAZEN VELENJE: Bazen Velenje, Kopališka cesta 2 (zbor pred bazenom), Velenje - MC VELENJE: Mladinski center Velenje, Efenkova cesta 61 a, Velenje - AVTOBUSNA POSTAJA: Avtobusna postaja Velenje, Kopališka cesta, Velenje - MČ LEVI BREG-ZAHOD: Mestna četrt Levi breg – zahod, Foitova cesta 2, Velenje Prijave članov, ki ste že obiskovali krožke, sprejema animator na prvem srečanju krožka. Novi člani se prijavite na sedežu Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Efenkova cesta 61, Velenje (vhod za čistilnico ROK), vsak dan, razen petka, v septembru od 8. do 12. ure. IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Šport, Organizacije, Pisma bralcev, Kronika, Oglasi • TATVINA TABLIC Mozirje: 16. septembra je občan obvestil policiste, da mu je ne- znani storilec v Mozirju z osebnega avtomobila ukradel registrske tablice. • PODTALNICA POPLAVILA KLET Dobletina: 16. septembra ob 13.28 je v Dobletini podtalnica poplavila klet stanovanjske hiše. Gasilci PGD Gorica ob Dreti so iz- črpali vodo in očistili odtok. • DREVESI PADLI NA CESTIŠČE Nazarje: 16. septembra ob 22.44 so bili gasilci PGD Nazarje napoteni na odstranjevanje dveh dreves, ki sta padli na cesto Na- zarje-Mozirje na izhodu iz Nazarij. Drevesi so razžagali in odstra- nili ter očistili cestišče. • VLOMIL V HIŠO, A ODNESEL NIČESAR Čeplje: 17. septembra so bili policisti Policijske postaje Mozir- je obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo v Čepljah. Vlomilec je v notranjost vstopil skozi okno, od tam pa ni odnesel ničesar. Heraldika (16) Že prežvečenih ali prepisanih del izpod peresa gornjesavinjskega polihistorja praviloma ne berem. V 16. nadaljevanju Heraldike so mi pa vzbudili pozornost grbi gornje- savinjskih občin. Grb občine, kjer je sedež upravne enote, je od osamo- svojitve tudi grb na registrskih tabli- cah motornih vozil. In ta grb občine Mozirje iz leta 1991, ki ga je tudi ob- čina uporabljala v pravnem prome- tu, v tem sestavku manjka. Vzroka ne bom raziskoval, morda je v tem, da pisec pri upodobitvi grba enkrat ni svetil zraven. Točnega leta se ne spominjam, pokojni Hubert Herček je bil pred- sednik Izvršnega sveta Občine Mozirje. Pust Mozirski ravno ni imel kake aktualnosti zanj, je pa odločil, da mu podari v last in upo- rabo upodobitev grb Trga Mozirja. Izdelavo grba sem naročil pri g. Bastl Alojzu iz Sp. Rečice. Kot pre- dloga nama je služil pečatnik ozi- roma suhi žig nekdanje mozirske občine z napisom Županstvo trg Mozirje in grbom ter besedilo, kot ga je narekoval in podpisal nad- vojvoda Karel – Na azurnomodre barve ščitu ... Izdelan grb je verno sledil opisu nadvojvode, posebno še barve in vsi detajli. Upodobitev je visela v predsednikovi pisarni vsaj do konca njegovega manda- ta; kdo in kje ga je kasneje hranil, mi ni znano. Dejstvo pa je, da je od leta 1991 bil z manjšimi spre- membami (verjetno zaradi tiska, npr. gumbi, zlata in rdeča barva ...) v občinski in državni uporabi. Kje se pa danes nahaja pečatnik, mi pa ni znano. Pričakoval bi, da v zbirki Mozirje in Mozirjani. Franci Steiner Šmihelska cesta 7 Mozirje CELINSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Zmaga in tretje mesto za Zajca Timi Zajc beleži odlične rezultate v celinskem pokalu. (Foto: Štefka Sem) 17-letni Timi Zajc, član Smu- čarsko skakalnega kluba Ljubno BTC, je v norveškem Trondheimu prvič zmagal v celinskem poka- lu. Na drugi tekmi je dosegel tret- je mesto. Timi se z odličnimi re- zultati počasi bliža premiernemu nastopu v svetovnem pokalu, po besedah strokovnjakov pa velja za najbolj talentiranega skakalca po Primožu Peterki. Timi je letos na olimpijskem festivalu evrop- ske mladine osvojil kar tri zlate medalje. ŠS SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO Prvi zmagi v sezoni Žehljevi in Černivšku Na tekmi smučarskih skokov v Mislinji so se pomerili tudi skakal- ci ljubenskega kluba. Najbolj je bi- la uspešna generacija dečkov in deklic do 1 1 let, kjer so Ljuben- ci osvojili dve zmagi. Med deklica- mi je zmagala Tinkara Žehelj, Nika Zamernik je bila četrta. Med fanti je zmagal Marcel Černivšek, drugi je bil Gašper Presečnik, šesti Ažbe Zagožen in sedmi Luka Pek. Med dečki do 12 let je peto mesto osvojil Maj Marovt, sedmo Adam Kosmač in osmo Mark Vo- lovšek Murko. V kategoriji deklic do 13 let sta peto in sedmo mesto osvojili Nika Krašovic in Naja Že- rovnik. Dobro so se odrezali tudi fantje, stari do 10 let, peto mesto je zasedel Janez Korent in šesto Jaka Kramer. ŠS TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Lenartov sejem z bogatim dogajanjem V nedeljo, 1. oktobra, bo na Re- čici ob Savinji spet živahno, saj tu- ristično društvo pripravlja tradici- onalni Lenartov sejem. Tudi letos bodo obiskovalce pričakale števil- ne stojnice, na katerih bo moč ku- povati izdelke drobne obrti, doma- če dobrote in različne malenkosti, ki lepšajo dom. V društvu bodo poskrbeli tudi za bogato spremljajoče sejemsko do- gajanje. Ker pripravljajo Lenartov sejem kot ponazoritev tovrstnega dogajanja v Zgornji Savinjski doli- ni v času med obema vojnama, so tudi letos na sejem povabili like iz preteklosti. Tako bo svojo robo po- nujal Pičkurin, prihajata Ciganski Pavel in Urška, med obiskovalce se bodo pomešali policaja, številna družina, »šuhpucer«, slepec, trška gospoda in še kdo. Na sejmu bo- do sodelovali gornjegrajski gobarji z razstavo gob, s tremi razstavami bo živel Center za družine Medgen hiša, člani nekaterih društev bodo predstavljali svoje delo . Skratka, obeta se zanimivo in pestro dogajanje, med katerim bo v kostanjevem drevoredu zadi- šalo po pečenem kostanju, tovk- cu in moštu, zapela pa se bo tudi kakšna domača pesem. Marija Šukalo Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 24 Za razvedrilo VSI SREČNI, VSI VESELI, AMPAK NA TESNO Župan občine Nazarje Matej Pečovnik na lokostrelskem tekmova- nju na Lazah: »Ali imamo dovolj pokalov in medalj za lokostrelce?« Starešina društva tabornikov Rod Sotočje Nazarje Zvonka Zakraj- šek: »Ravno dovolj. Toliko, kolikor je dobitnikov.« »Uf, to je pa glih za glih. Zelo na tesno. Upam, da se bo izšlo. Ne bi rad, da bi potem kake puščice letele na občino.« IZMERILA STA OEKSLE (OE) Foto video kronist nazarskih upokojencev in zvesti sledilec dejav- nosti sadjarjev SD Franca Praprotnika Mozirje Stanko Kotnik (levo) ter prvi mož s pooblastilom za izjave istega društva Lojze Plaznik sta po trgatvi v Mozirskem gaju izmerila vsebnost sladkorja v diše- čem tramincu v posebnih steklenih napravah. Stane je zadovoljen omočil žnablce, Lojze pa je visoko dvignil čašo iz Grudnikove kleti in v sončni svetlobi modroval: »Za traminca je 76 Oe mal švah, a, ko ga bo vzel v roke mojster Danilo Steyer, me ne skrbi, da ne bi spet di- šalo po Mozirju.« HOTEL MAMA Na Golteh je bilo videti prispodobo današnjega družinskega življenja, ko se mladi nekako ne morejo ali ne želijo odseliti od roditeljev, saj jim je v zavetju maminega krila in očetove tolerantnosti še najbolj udobno. »Ve- lika punca si že, pojdi si v hladilnik po mleko. Glej, vsi te gledajo. Kaj bodo pa ljudje rekli,« je mama Šeka karala odraslo hči Mukico, ki se je naslaja- la iz njenega vimena. »Mami, pust me, sam še dons, sam še kakšno le- to, saj, ko bom odšla, ti bo pa pol dooooolgcajt!« (Foto: MŠ) (Foto: JM) (Foto: JM) Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 39. številki SN 2017 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Dušan Jelinčič: Zvezdnate noči V letošnjem letu je izšel pona- tis Jelinčičevega alpinističnega ro- mana Zvezdnate noči iz osemde- setih let, ki je bil takrat popolno- ma razprodan. Knjiga si je v ča- su do danes zaslužila naziv »naj- bolj nagrajene slovenske knjige sploh«. Jelinčič je bil član ene najuspe- šnejših odprav v zgodovini alpiniz- ma, jugoslovanske odprave v Ka- rakorum leta 1986, člana odpra- ve sta bila tudi Tomo Česen in Vi- ki Grošelj. Naši alpinisti so osvo- jili dva osemtisočaka in opravi- li prvenstveno smer na K2. Jelin- čič je bil tudi priča ene večjih tra- gedij, ko je tam v eni sami sezoni umrlo 13 alpinistov. V romanu av- tor opisuje podvige odprave, že- ljo po osvojitvi vrhov in tesnobne občutke strahu, samotne misli ter svet smrti, ki potrpežljivo čaka na napačen korak alpinista. Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 26 Petek, 22. september ob 16.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Potep po okolici Rečice ob 16.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NŠ NK Krško A (st. dečki) ob 19.00. Knjižnica Mozirje Predstavitev knjige Danice Stropnik Dotik sočutja in večnosti Sobota, 23. september ob 9.00. Mozirski gaj Jesenska razstava buč ob 10.00. Center Rinka Solčava Odprtje razstave Pletemo prijateljstva ob 1 1.00. Mozirski gaj 7. državno tekmovanje za najtežjo bučo ob 13.00. Center Rinka Solčava Prikaz filmov o jezersko-solčavski ovci in Solčavskem ob 13.00. Mozirski gaj Razglasitev zmagovalcev tekmovanja za najtežjo bučo ob 16.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Vojnik (člani) ob 18.00. Slomškova dvorana v Mozirju Delovna razstava 23. Ex tempore Mozirski gaj Nedelja, 24. september ob 10.00. Solčava Okušamo volneno – tržnica volnenih izdelkov, dob- rote iz ovčetine, delavnice ... ob 10.00. Smrekovec Dan Smrekovca ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Rudar Velenje A (ml. dečki) ob 1 1.15. Solčava Modna revija ročno polstenih in volnenih oblačil ter obutve ob 12.30. Solčava Prikaz striženja, sortiranja, mikanja in predenja volne ob 15.00. Solčava Nastop ljudskih pevcev in godcev ob 16.30. Solčava Prikaz priprave mesa jagnjetine za uporabo v kulinariki Ponedeljek, 25. september ob 18.00. Knjižnica Nazarje Bralno srečanje Pogovori o knjigah, pogovori o življenju ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Z Nušo o vzgajanju otrok Torek, 26. september ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Sreda, 27. september ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic: Muca Mija in miška Maška ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Brezplačna svetovalnica za demenco Četrtek, 28. september ob 17.00. Gasilski dom Mozirje Predavanje o diabetičnem stopalu ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje Draška Dimnika Od bolezni do ozdravitve na naraven in človeku prijazen način - z naravo proti raku Napovednik dogodkov Napovednik, Mali oglasi, Oglasi ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os- tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ JAVNI RAZPISI, POSLOVNI NAČRTI, FADN, RAČUNOVODSTVO EU Mozirje (uradne ure) pon. in sre. od 8. do 12. ure, ostalo po dogovoru. GSM: 070 61 1 505, E-mail: zlebnik.mojca@gma- il.com. M&M Podjetniško in poslovno svetovanje Mojca Žlebnik s.p., Rovt pod Me- nino 1, 3341 Šmartno ob Dreti. ŽIVALI – PRODAM Prodam bikce CK pasme in telico LIM/ CK pasme; gsm 031/501-250. Prašiče, odlične mesnate pasme za dopitanje ali zakol, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam peteline manjše rasti; gsm 040/430-080. Prodam telico simentalko, 350 kg; gsm 041/783- 494. Prodam zajkljo z mladiči, mesni tip - dalmatinski rex, Sp. Rečica; gsm 070/870-321. Prodam bikca simentalca, teden dni starega; tel. št. 58-44-452. Prodam teličko, staro 3 mesece, mesni tip; gsm 031/465-969. Prodam prašiča, dva komada, zelo mesnate pasme, težka okoli 1 10 kg; gsm 031/865-456. Prodam rj telico, težko 280 kg, in dva bikca čb, stara 10 dni; gsm 031/515- 112 . Prodam mlado kravo simetalko s telič- ko ali brez; gsm 051/725-062. Prodam teličko lim-rj, teža 150 kg; gsm 041/901-564. Prodam bikca simentalca, težkega 140 kg; gsm 031/228-217. Prodam dve telički limuzin, stari 4 me- sece; gsm 031/765-605. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Menjam (je dober čuvaj) ali kupim kaštruna; gsm 041/280-005. Kupim teličko simentalko, limuzin ali križano, 7 do 10 dni staro; gsm 041/825-896. DRUGO – PRODAM Prodam gramofonske plošče (male in velike); gsm 041/793-063. Prodam večje število VHS video kaset. Cena 1 do 2 eur; gsm 031/655-858. Prodam meso bika in suha drva; gsm 031/698-055. Prodam ali zamenjam za seno jagenjč- ke za zakol; gsm 031/299-738. Drva, suha, bukova, cepljena, metrska, možen razrez na kratko in prevoz pro- dam; gsm 031/585-735. Prodam krmni krompir, možna dosta- va, ugodno. Prodam tudi nekaj eko- loškega domačega krompirja; gsm 031/865-456. Silažni kombajn sip silo 80b, odlično ohranjen, prodam za 1.000 eur; gsm 051/626-627. Prodam krompir za prašiče; gsm 031/396-089. Ugodno prodam moped piaggio ciao si z variomatom. Resnemu kupcu pus- tim registracijo do aprila 2018; gsm 041/468-550. Drva mešana, suha, metrska, možna dostava, razrez; gsm 031/229-154. Ugodno prodam sušilni stroj gorenje; gsm 068-691-924. Prodam brune, ladijski pod opaž, ka- men škriljavec, možna dostava; gsm 051/890-761. DRUGO – KUPIM Kupim seno v kockah, 30 kom; gsm 031/687-885. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko stanova- nje v Mozirju; gsm 030/284-699. Trosobno stanovanje v Gornjem Gradu ugodno prodam ali menjam za nepre- mičnino; gsm 041/444-769. Oddam v najem stanovanjsko hišo v Radmirju; gsm 031/567-361. 5-članska mlada družina išče hišo ali stanovanje za najem v Nazarjah; gsm 070/701-086. Oddam sobe v najem; gsm 041/280- 005. Oddam opremljeno garsonjero na Br- cah v Mozirju; gsm 068-602-550. OSEBNI STIKI Zakonskega življenja si želim z dekle- tom do 51 let; gsm 041/552-344. Oglasi Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 27 Savinjske novice št. 38, 22. september 2017 28