DELO  JE  STEKLO
Piše: prof. Danilo Sbrizaj
POSEBNE strokovne grupe so se že pred več meseci lotile dela za pripravo osnutkov nove-ga statuta mesta in novih statutov ljubljan-skih občin, vendar je bilo delo zelo otežkoče-no, ker so se medtem še spreminjale in do-polnjevale teze za spremembo zvezne in re-publiške ustave. Sele po objavi osnutkov teh ustav je tudi delo na občinskih statutih v Ljubljani hitreje steklo. Zlasti smo pohiteli s pripravami tistih delov statuta, kjer so dolo-čila o občinski skupščini na podlagi novega delegatskega sistema. Brez reorganizacije skupščinskega sistema v občini namreč ne bi mogel zaživeti delegatski sistem v republiki in federaciji. To pomeni, da je bilo treba do-ločiti in urediti strukturo občinske skupščine, pristojnost njenih zborov in način njenega de-la. Tak osnutek statutarnih določil o občinski skupščini, o njenem položaju in pristojnosti, o njeni sestavi in načinu volitev, o pristojno-sti in delu zborov občinske skupščine, o spre-jemanju predpisov in drugih aktov občinske skupščine, o predsedniku skupščine ter pred-sednikih njenih zborov, o občinskem svetu, o občinskih upravnih organih in o splošnem zboru občine, je kot sestavni del novega sta-tuta občine Ljubljana-Šiška, sedanja občinska skupščina že sprejela na seji obeh zborov dne 17. oktobra t.l.
Obenem s sprejemom osnutka novih sta-tutarnih določil o občinski skupščini, pa je se-danja občinska skupščina dala tudi soglasje k izhodiščem za delo komisije za statut me-sta Ljubljana. Ta »izhodišča« so nujno po-trebna za enotno politiko pri sestavljanju mestnega statuta in statutov ljubljanskih ob-čin na enotnem širšem ljubljanskem prosto-ru. Z njimi se potrjuje že sprejeta stališča, da na ljubljanskem prostoru mesto in občine skupaj opravljajo zadeve občine, in sicer ta-ko, da mesto opravlja samo tiste zadeve, ki so skupnega pomena za delovne ljudi v me-stu ter njegovi okolici, vse ostale pristojnosti pa ostanejo občinam. Mesto Ljubljana se ta-ko pojavlja kot posebna družbenopolitična skupnost in kot skupnost občin. To pomeni, da predstavljajo njegov temelj tako občine, ka-kor tudi delovni ljudje v temeljnih samo-upravnih organizacijah in skupnostih.
Poleg tako opredeljene razdelitve pristoj-nosti med mestom Ljubljano in ljubljanskimi občinami pa osnutek, ki ga je sprejela naša občinska skupščina, upošteva tudi tista dolo-čila osnutkov zvezne in republiške ustave, s katerimi se težišče odločanja delovnih ljudi prenaša v njihove temeljne samoupravne or-ganizacije in skupnosti. Delovni ljudje nam-reč uresničujejo svoje interese v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih. Samo o tistih interesih, ki jih v teh skupnostih ne bodo mogli uresničiti, bo-do odločali prek svojih delegatov v občinski skupščini. Na ta način bo občina v bodoče vedno bolj sestavljena samoupravna skupnost in se bo pojavljala tudi kot temeljna družbe-
nopolitična skupnost samo kot sinteza potreb in možnosti na podlagi neposrednega samo-upravnega odločanja in sporazumevanja de-lovnih ljudi.
V zvezd z delegatskim sistemom je v osnutku v skladu z določili osnutka republiške ustave določeno, da temeljne samoupravne organiza-cije in skupnosti samostojno s svojim statu-tom določijo število članov in sestavo svoje delegacije, kakor tudi način izvolitve in od-poklica delegacije. Stevilo delegatov, ki jih vsaka delegacija oziroma več delegacij temelj-nih organizacij združenega dela ali drugih sa-moupravnih organizacij in skupnosti delegira v zbore občinske skupščine, bo natančneje do-ločeno s posebnim odlokom občinske skupšči-ne v skladu z zakonom. Menimo, da je tako določilo ustreznejše, ker se bodo volilne enote glede na število in strukturo zaposlenih ver-jetno pogosto spreminjale.
Kazčistiti pa bo treba še vprašanje, komu bo prepuščena določitev, kdaj se voli delegat za štiri leta in kdaj sarno za ddločeno zaseda-nje skupščine, oziroma če se delegati naeelo-ma volijo za štiri leta in jih le izjemno, za do-ločene seje, lahko nadomestijo za v ta namen posebej izvoljeni delegati.
Osnutek predvideva, da sestavljata skupšči-no občine Ljubljana-Siška tudi v bodoče le dva zbora, in sicer: zbor združenega dela ter zbor krajevnih skupnosti. Taka sestava občin-ske skupščine odgovarja družbeno-ekonomski strukturi naše občine. Upoštevati je tudi tre-ba, da so v Ljubljani pristojnosti glede šol-stva, kulture, telesne kulture in zdravstva raz-deljene med mestom in občinami, poleg tega pa bo zagotovljeno sodelovanje samoupravnih interesnih skupnosti v delu občinske skupšči-ne. Ker pa je v naši občini kar 93,4 % zapo-slenih delovnih ljudi v gospodarstvu in le 3,3 % v prosveti in kulturi ter v zdravstveni in socialni dejavnosti, bo treba za delegate iz teh dejavnosti določiti za enoten zbor druž-
benega dela ugodnejši ključ kakor za delega-te iz gospodarstva. Prav tako bo treba na pri-meren način zagotoviti število delegatov de-lovnih ljudi, ki delajo s svojimi sredstvi v obrtni in podobni dejavnosti ter v kmetijski dejavnosti, delegatov delovnih skupnosti dr-žavnih organov, družbenopolitičnih organizacij ter društev in delegatov aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ. Glede sodelovanja samoupravnih interesnih skupnosti določa. osnutek, da skupščine teh skupnosti v občini enakopravno z enotnim zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti spremljajo stanje na ustreznih pod-ročjih, določajo osnove politike razvoja teh področij, spodbujajo samoupravno sporazume-vanje in sodelujejo pri družbenem dogovarja-nju na ustreznih področjih, obravnavajo vpra-šanja kadrovske politike in druga vprašanja, ki imajo pomen za delovne ljudi na teh pod-ročjih. V glavnem gre pri tem za področje vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kul-ture, zdravstvenega varstva, socialnega var-stva, otroškega varstva, stanovanjskega go-spodarstva, gospodarjenja s kmetijskimi zem-ljišči in varstva človekovega okolja, lahko pa tudi za druga področja, za katera se ustanav-ljajo interesne skupnosti.
Pomembna so tudi tista določila osnutka, ki obravnavajo postopek v primeru spornih vpra-šanj glede katerih se zbora skupščine, oziro-ma zbora skupščine in skupščine interesnih samoupravnih skupnosti ne zedinijo o besedi-lu predloga odloka ali drugega akta. Če po vseh usklajevalnih postopkih le še ne pride do soglasja, je namreč predvideno sklicanje sploš-nega zbora občine. Ta naj opredeli svoje sta-lišče do spornega vprašanja, ko si je pred tem pridobil mnenje družbenopolitičnih organiza-cij v občini.
~             Nadaljevanje na 3. strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
Predvideno je, da bo imela občinska skup-ščina predsednika ter enega ali več podpred-sednikov. Predsednika pa bi imel tudi vsak izmed obeh zborov občinske skupščine. Vsi na-vedeni bi bili stalai funkcionarji, izvoljeni iz vrst delegatov za štiri leta. Pri tem se pojav-lja vprašanje, kaj če delegacija oziroma kon-ferenca delegacij, katere član je predsednik zbora, delegira za določeno zasedanje zbora ali za obravnavo določenega vprašanja, ki je na dnevnem redu zbora, drugega delegata. Osnutek določa, da v tem primeru predsednik zbora vseeno skliče in vodi sejo zbora, nima pa pravice glasovati.
Za preučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skup-ščina in njena zbora in za preučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, so v osnutku predvidene komisije, odbori in dru-ga stalna ali občasna telesa občinske skupšči-ne in njenih zborov. Stalne komisije občinske skupščine naj bi bile predvsem: za družbeno nadzorstvo, za prošnje in pritožbe, za zadeve borcev NOB, za SLO, za kadrovske zadeve, za odlikovanja ter statutarno pravna komisija. Vsak zbor občinske skupščine pa naj bi imel komisijo za verifikacijo pooblastil in za imu-nitetna vprašanja delegatov.
Kot politično-izvršilni organ občinske skup-ščine je predviden občinski svet, Ta naj sprem-lja in obravnava družbeno politično in eko-nomsko stanje in razvoj občine in naj bo od-govoren, da se zagotovi celovitost, kontinuite-ta in dogovorjena perspektiva pri uresničeva-nju politike družbenega razvoja v občini ob upoštevanju strokovnosti in znanosti.
Občinski svet občine Ljubljana-Siška naj bi itnel 25 članov, ki bi jih volili za štiri leta, lahko pa tudi odpoklicali delovni ljudje in ob-čani neposredno s tajnim glasovanjem po po-stopku, ki bo določen z zakonom.
Občinski svet ima predsednika in podpred-sednika, ki ju izvolijo člani sveta izmed sebe za dobo 2 let, s tem da sta po preteku te dobe lahko ponovno izvoljena.
Novost v občinski skupščini predstavlja tu-di svet predstojnikov upravnih organov. Ta naj koordinira in usklajuje delo upravnih or-ganov pri izvajanju politike in izvrševanju za-konov ter drugih predpisov, odlokov in aktov občinske skupščine ter opravlja druge izvršil-no-pravne zadeve.
Svet predstojnikov upravnih organov obči-ne Ljubljana-Siška naj bi sestavljali: predsed-nik sveta, predstojniki občinskih upravnih or-ganov in še 3 člani, ki jih imenuje občinska skupščina, vse za dobo 4 let.
Končno so v osnutku še določila o sploš-nem zboru občine in o predsedstvu splošnega zbora občine.
Splošni zbor sestavljajo občinska skupščina in delegacije družbenopolitičnih organizacij, določene z dogovorom v okviru SZDL.
Predsedstvo splošnega zbora občine Ljub-ljana-Siška pa bi sestavljali: predsednik ob-činske skupščine, ki je tudi predsednik pred-sedstva splošnega zbora; sekretar komiteja občinske konference ZK; predsednik občinske konference SZDL; predsednik občinskega sin-dikalnega sveta ter še 5 članov, ki jih izvoli splošni zbor za obdobje 4 let.
Predsedstvo splošnega zbora naj bi sklice-valo splošni zbor občine ter mu predsedovalo, in to na lastno pobudo ali na zahtevo občin-ske skupščine, občinske konference ZK ter ob-činske konference SZDL.
Nadalje naj bi predsedstvo splošnega zbora obravnavalo vsa temeljna politična vprašanja v zvezi z delom občinske skupščine ter zavze-malo stališče do temeljnih političnih vprašanj v zvezi z delom občinske skupščine in jih spo-ročalo organom ter organizacijam.
S sprejetjem osnutka statutarnih določil o občinski skupščini je seveda storjen šele prvi korak pri izdelavi osnutka celotnega statuta občine. Tega bodo potem kot najširši skupni dogovor sprejemali delovni ljudje v temeljnih
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skup-nostih in v drugih oblikah združevanja in po-vezovanja v občini.
Občino bo treba v statutu najprej predsta-viti in ugotoviti, da jo sestavljajo delovni ljud-je, samoupravno povezani v temeljnih samo-upravnih organizacijah in skupnostih. Oprede-liti bo treba položaj delovnega človeka v ob-čini ter pravice in dolžnosti občana, zlasti pa njegove samoupravljavske pravice.
Pomemben element v novem občinskem statutu bo opredelitev družbeno-ekonomskih in gospodarskih nalog občine. Pri tem gre zlasti za ustvarjanje in razvijanje pogojev za delo in življenje ter za usmerjanje družbenega in ekonomskega razvoja, vse s ciljem usklajeva-nja in uresničevanja interesov delovnih ljudi. Posebno skrb bo treba posvetiti določilom o vlogi organizacij posebnega družbenega po-mena na področju komunale, urbanizma, sta-novanjskega gospodarstva in prometa ter or-ganizacijam na področju družbenih dejavno-sti. Nadalje bodo potrebna podrobnejša dolo-čila o osebnem delu z osebnimi sredstvi y obr-ti in podobnih dejavnostih ter v kmetijstvu.
V statut bo treba vgraditi tudi obrambne mehanizme proti tendencam kolektivne last-ninske miselnosti v delovnih organizacijah ter proti individualnim in parcialnim interesom. Tem nasproti bo treba začrtati soli4arnostno reševanje zadovoljevanja skupnih potreb ob-čanov. Prav tako se bo treba zavzeti za učin-kovito kadrovsko politiko na osnovi ustreznih družbenih dogovorov.
Nadalje bodo važna določila o oblikah in načinu uresničevanja skupnih nalog v občini. To bodo dolooila o zborih delovnih ljudi v te-meljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, o referendumu, o samo-upravnem sporazumevanju in o družbenem dogovarjanju.
Bistvena za novo pojmovanje občine bodo tudi določila o samoupravljanju delovnih lju-di v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih organizacijah združenega dela, do-ločila o krajevnih skupnostih in določila o sa-moupravnih interesnih skupnostih, tako o ti-stih s področja družbenih dejavnosti, kakor tistih s področja gospodarskih dejavnosti. V tem poglavju bo treba zlasti jasno razmejiti odgovornost med občino ter med navedenimi temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
Posebno poglavje bo treba posvetiti sploš-nemu ljudskemu odporu in družbeni zamoza-šoiti, medtem ko so zadeve narodne obrambe v Ljubljani v pristojnosti mesta.
Novost bodo predstavljala tudi določila o sredstvih občine ter o financiranju splošnih družbenih potreb v občini, kakor tudi o finan-ciranju skupnih potreb v občini. Zlasti pri fi-nanciranju skupnih potreb v občini bomo namreč vedno bolj prehajali na samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje.
S statutom bo treba tudi bolj jasno opre-deliti vlogo ZK, vlogo SZDL ter vlogo ostalih družbeno-političnih organizacij v občini. Na-dalje tudi vlogo drugih organizacij in društev pri uresničevanju skupnih nalog občine.
Končno bo moral novi statut vsebovati tu-di določila o odnosih med občino in krajevno skupnostjo, med občino in mestom, o medob-činskem sodelovanju in o odnosih med občino ter širšimi družbeno-političnimi skupnostmi.
Rok za izdelavo osnutka celotnega statuta občine za ljubljanske občine je 19. november 1973. Vsaka izmed ljubljanskih občin bo nato osnutek še prilagodila svojim specifičnostim in ga nato dala v javno razpravo. Težišče te razprave bo na zborih delovnih ljudi v temelj-nih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Razprava pa bo zato lahko učinkovita le v pri-meru, če bomo obenem lahko razpravljali tudi o osnutkih statutov temeljnih organizacij zdru-ženega dela, krajevnih skupnostih in samo-upravnih interesnih skupnostih. Le tako bomo občinski statut lahko zgradili od spodaj na-vzgor, upoštevajoč ožje in širše interese delov-nega človeka v združenem delu, ki je nosilec naše poti v socializem.