Letnik XXVII – št. 9, november 2020 Glasilo občine Trzin
Pogovor z županom
Na polovici drugega mandata 
Obnovljeni kulturni dom 
Vsi trije partnerji o projektu  
Kulturno srce Trzina 
Portret meseca
Mag. Renata Rajapakse, direktorica 
Zdravstvenega doma Domžale 
LAS Za mesto in vas  
Socialna izolacija povečuje pojav 
nasilja nad starejšimi 
.
november 2020 |  3
UvodnikKolofon
➔ Na naslovnici
Pogled na novi Dom zaščite in reševanja z 
nekoliko nevsakdanjega zornega kota.  
(Foto: Peter Hudnik, hoodfoto) 
Odsev,
glasilo občine Trzin
Skupna občinska uprava občin Trzin, 
Komenda, Lukovica, Mengeš, 
Moravče, Vodice
Medobčinski inšpektorat in redarstvo
Mengeška cesta 9, 1236 Trzin
e-pošta: inspektorat@trzin.si
Telefonska številka: 
01/564 47 20
Faks: 01/564 47 21
Uradne ure:
Ponedeljek: 9.00–11.00
Sreda: 9.00–11.00
Občina Trzin
Spletna stran: www.trzin.si 
e-pošta: info@trzin.si
Telefonske številke:
01/ 564 45 43, 01/ 564 45 44, 01/ 564 45 50
Faks: 01/ 564 17 72
Uradne ure:
Ponedeljek: 8.00–14.00
Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00
Petek: 8.00–13.00
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo 
tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f 
oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Fo
to
: Ž
iv
a 
To
ry
Glavna in odgovorna urednica:
Tanja Bricelj, trzin.odsev@gmail.com
Uredništvo: Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara 
Kopač, Peter Hudnik, Majda Šilar
Redni avtorji prispevkov: Nina Rems, Nataša Pavšek, Brigita 
Ložar, Žana Babnik, Katja Rebolj, Matjaž Erčulj, Janez Gregorič, 
Andrej Grum, Boštjan Guček, Marko Kajfež, Dušan Kosirnik, Jožica 
Trstenjak, Milica Erčulj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Maja Brozovič, 
Miha Šimnovec
Avtorji fotografij: Zinka Kosmač, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, 
Barbara Kopač, Peter Hudnik, Nina Rems, Tjaša Jankovič in drugi 
Lektoriranje:
Mirjam Furlan Lapanja
Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: 
Specom d. o. o. 
Oglasno trženje:
Podjetja, ki poslujete v občini Trzin in okolici ter želite objaviti 
tiskani oglas na naših straneh, se za trženje oglasnega prostora 
obrnite na Bojana Rauha, bojan.rauh@specom.si ali pokličite 
040 202 384.
Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov.  
Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu 
Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preobli-
kovanja prispevkov.
Gradivo za naslednjo številko oddajte 
najpozneje do sobote, 5. decembra 2020.
Prispevke pošljite v elektronski obliki na  
naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com.
Sodelovanje 
Med ustvarjanjem tokratne številke Odseva je 
name velik vtis naredila risba osemletnega Andraža 
z Vrhnike (objavljamo jo na 14. strani), s katero je 
pred petimi leti zmagal na svetovnem natečaju Bar-
bare Petchenik v Riu de Janeiru. Risba nosi naslov 
»Ves svet je na isti ladji«. 
Številna gibanja za ozaveščanje o podnebnih spremembah so v 
preteklosti skušala povečati zavedanje o tem, da si vsi delimo ta 
planet in da prav vse države tega sveta plujejo v isto smer. Kako 
ironično, da je to zavedanje v le nekaj mesecih uspelo okrepiti ne-
kemu virusu. 
Bo iz tega časa torej le zraslo kaj dobrega? Se bo v nas morda 
končno vtisnilo, da smo vsi na isti ladji in da je tudi (ali pa prav) za-
radi tega pomembno sodelovati? Se bomo naučili, da bo, če bomo 
delovali za skupno dobro, bolje vsem!? 
O tem je ob boku spletnega dogodka o urejanju reke Pšate, o ka-
terem pišemo na 27. strani, nekaj pomembnih misli zapisala tudi 
trzinska okoljevarstvenica Maja: »Dozorel je čas za spremembe 
in drugačne, mehkejše pristope s sodelovanjem vseh pristojnih in 
predvsem s povezovanjem vseh strok. Tudi tam, kjer se najpočas-
neje premika, prihajajo nove generacije s trajnostnimi idejami in re-
šitvami. Moramo sodelovati, kajti več glav več ve in povezani smo 
močnejši.« 
Omenjeno velja za vsa področja našega bivanja: za delo občinske 
uprave, naš šolski sistem, skrb za starejše in socialno ranljive, za eko-
loške teme, kulturo, znanost in razvoj, gospodarska povezovanja ... 
O nekaterih izmed naštetih tem pišemo tudi v novembrski številki 
Odseva. Želim vam prijetno branje. 
Tanja Bricelj, 
glavna in odgovorna urednica
4  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Občinske novice
Pogovor z županom Petrom Ložarjem
Na polovici drugega mandata 
Z novembrom 2020 vstopamo v drugo polovico štiriletnega mandata, ki so ga prebivalci 
Občine Trzin že drugič zaupali Petru Ložarju, nosilcu Liste za trajnostni razvoj Trzina. Spom-
nimo, novembra leta 2018 je izmed petih županskih kandidatov prejel kar 62,17 odstotka 
glasov (glasovalo je 1818 Trzink in Trzincev), medtem ko je njegov prvi zasledovalec prejel 
nekaj manj kot 20 odstotkov. »Z vizijo v prihodnost« je slogan, s katerim je tedaj nastopila 
Lista za trajnostni razvoj Trzina, zato smo se v tokratnem pogovoru z županom osredotočili 
na dve temeljni vprašanji: kje smo trenutno in kam gremo? Kakšna je torej vizija in kakšen 
je strateški razvoj Trzina? 
»V štirih letih je nemogoče izpeljati večje projekte, zato je večina 
projektov, ki smo si jih zastavili, dolgoročnih. Med prvimi je zagotovo 
Dom zaščite in reševanja (DZIR), ki bo pod streho do konca tega leta, 
v prihodnjem letu pa nas čakajo še instalacije in oprema. Zamude, ki 
so nastale vmes, smo zdaj nadomestili in ujeli predvidene roke,« je 
povedal Ložar. 
Naslednja strateška naložba je večnamenska dvorana. V pripravi je 
idejni načrt in do konca tega leta naj bi ga predstavili v občinskem 
svetu. Že lani so si občinski svetniki ogledali podoben nizkoenergijski 
objekt v Mislinji, nedavno pa tudi objekt v Mengšu, kjer pa je dvorana 
precej večja zaradi večjih potreb sosednje občine. »V Trzinu tako ve-
likega objekta, kakršen je mengeški, ne potrebujemo, zato pa imamo 
v mislih objekt, ki bo več kot vzdržen. Upam, da bi že spomladi leta 
2021 lahko dobili potrditev občinskega sveta in se lotili pridobivanja 
gradbenega dovoljenja. Ta je namreč podlaga za to, da lahko kandi-
diramo za  sofinanciranje s sredstvi iz Ekosklada, ki v prihodnjem letu 
še omogoča sofinanciranje nizkoenergijskih stavb, pridobiti pa želimo 
tudi sredstva ministrstva za šolstvo in šport. Skupno bi to pomenilo 
približno tretjino investicije. Tudi razmerja s Taubijem smo uredili in se 
dogovorili, da igrišča tam ostanejo, dokler lahko.«
»Moja vizija je, da bi Trzin, kar se tiče pozidave, poskušali obdržati v 
teh okvirih, zato v prihodnje niso načrtovane dodatne pozidave. Tudi v 
novem občinskem prostorskem načrtu (OPN), ki smo ga pravkar zače-
li, ni predvidenega širjenja. Želimo optimizirati površine, ki jih imamo. 
V zadnjem času smo z nakupom zemljišč na območju mokrišč v Blat-
nicah zavarovali redke rastlinske vrste, mokrišča pa ohranjamo tudi 
v okviru projekta Marja,« pojasnjuje prvi mož občine. Pomen mok-
rišč je namreč za celotno skupnost izjemno velik, saj prav ta območja 
preprečujejo poplave, shranjujejo vodo za sušna obdobja in ohranjajo 
izjemno biodiverziteto. V povezavi s tem se na občini v sodelovanju z 
ekodruštvi lotevajo tudi odstranjevanja invazivk. 
»Nadalje še vedno poskušamo najti primerno zemljišče za pokopa-
lišče pod železniško progo. Zaradi poplavnega območja je to treba 
uskladiti z Direkcijo za vode ter ministrstvom za infrastrukturo in 
ministrstvom za okolje in prostor. Tudi to določamo v OPN-ju, ali je 
to mogoče, pa se bo izkazalo v prihodnjih letih,« pojasnjuje Ložar in 
nadaljuje z vzhodno obvoznico, ki se je Občina Trzin loteva skupaj 
z Domžalami in Mengšem. »Ljubljanski urbanistični zavod trenutno 
pripravlja dokumentacijo za regionalni prostorski načrt (RPN) med 
tremi občinami, da bomo lahko začeli usklajevanje z nosilci urejanja 
prostora, kar pomeni, da se bo konkretno umeščanje v prostor lahko 
začelo v začetku prihodnjega leta.« Ob tem spomnimo, da sredstva 
za projektivni del zalagajo občine, sicer pa mora to cesto kot državno 
cesto financirati država. V razvojnih programih direkcije za infrastruk-
turo je gradnja obvoznice predvidena do leta 2028/29 in s tem se 
že usmerjamo v prihodnost, ko bo Mengeška cesta prešla v lokalno 
cesto, in bi tu lahko uredili tudi kolesarsko povezavo. 
»Kolesarske povezave bodo močno izboljšane v prihodnjem letu, ko 
bo asfaltirana tudi povezava med industrijsko cono z navezavo na 
Kidričevo ulico, saj smo pridobili služnostna soglasja vseh lastnikov 
zemljišč in s tem izpolnili pogoje, da je gradnja asfaltirane povezave 
tam sploh mogoča. Naslednjo jesen bosta torej tam urejeni asfalti-
rana kolesarska steza in pešpot,« zagotavlja župan. Gre za projekt, o 
katerem smo v Odsevu že pisali in v okviru katerega bodo v letu 2021 
kolesarske steze po Trzinu urejene enonivojsko. Župan se še vedno 
nadeja gradnje državne hitre kolesarske povezave pod železniško pro-
go, hkrati pa opozarja, da bo treba pred ureditvijo asfaltirane kolesar-
ske povezave s cono sprejeti še podrobni prostorski načrt (OPPN), pri 
čemer so mogoče tudi spremembe obstoječe trase, predvsem zaradi 
tukajšnjega poplavnega območja in potrebne ureditve zadrževalnika 
vode. 
Sicer bodo kolesarske steze povezane proti severu, kjer bo steza od 
Kamnika do Mengša potekala po poljih, nato se nadaljuje skozi Men-
geš po Slovenski, kakovost pa se nato zmanjša v Trzinu pri navezavi 
na Jemčevo, se nato spet izboljša s prenovljenimi stezami, problema-
tičen pa ostaja del ob Štajerski cesti proti Ljubljani, a vseeno bo po 
oceni župana stanje za kolesarje kljub vmesnim vrzelim veliko boljše.
Pri sofinanciranju vseh projektov, tako župan, vedno 
iščejo vse mogoče oblike sofinanciranja, saj viri, ki jih 
občina dobi na podlagi povprečnine in s samostojnimi 
prihodki, komaj zadoščajo za sprotne naloge. »Če želimo 
narediti kar koli dodatnega, s čimer izboljšamo kakovost 
življenja v občini, je za to treba dodati evropska ali dr-
žavna sredstva. Tako smo nadgradili centralno čistilno 
napravo, pridobili sredstva za devet manjših LAS-ovih 
projektov, v okviru projekta Marja smo odkupili za tri 
hektare zaščitenih zemljišč … in še bi lahko naštevali.« 
november 2020 |  5
Občinske novice
»Moja velika želja je, da bi nam uspelo urediti Pšato, kar je bila ideja 
celo pred kolesarskimi povezavami. Že leta 2015 smo predlagali ure-
ditev porečja Pšate, in sicer tako poplavno kot tudi trajnostno. Verja-
mem, da tu lahko dobimo sofinanciranje iz podnebnega sklada, projekt 
pa smo že prijavili med velike infrastrukturne projekte, ki naj bi se v 
prihodnjih letih izvajali kot pokoronski projekti, a ker gre za sodelova-
nje petih občin od izvira do izliva Pšate, je uresničenje nekoliko bolj 
zahtevno. V okviru tega projekta naj bi odstranili vse vire onesnaženja, 
našli ravnovesje med protipoplavnimi ukrepi in ohranjanjem bujnega 
življenja in podobno. Gre za dolgoročni projekt, ki zahteva tudi desetle-
tje,« pove Ložar, ko ga vprašamo o trajnostnih projektih, nadaljuje pa z 
zamislimi o urejanju trajnostne mobilnosti in omeni trenutno že aktiven 
ShareNGo, projekt najema električnih vozil, v mislih pa ima tudi, da bi v 
naslednjih letih Trzin podobno opremili z električnimi kolesi, ki pa bi jih 
seveda vključevali v širšo mrežo in povezali z drugimi občinami. 
Trenutno aktualne teme 
Na vprašanje, ali se je komunikacija z nadzornim odborom izboljšala 
in ali je kdo koga povabil na pogovor, se župan prizanesljivo nasmehne 
in odgovori nikalno. »Jaz jih še vedno vabim na seje, čakam pa, da bi 
tudi oni mene, in čeprav so medtem že imeli sejo, nisem bil povabljen. 
Nimam težav, z vsemi sodelujem in vedno jim podamo vse podatke, 
ko pa se začnejo obnašati kot občinski svet številka 2 in poskušajo 
delati delo, za katero niso bili izvoljeni … Naj spomnim: za sprejema-
nje odločitev o projektih v občini so izvoljeni občinski svetniki! Kljub 
vsemu verjamem, da bomo tudi s člani nadzornega odbora do konca 
leta sedli za skupno mizo in se pogovorili.« Srž težave je, tako Ložar, 
da so zapadli v formalnosti, poleg tega pa nadzorni odbor ni vročal 
sklepov, s čimer se pod vprašaj postavlja celo zakonitost nadzorov v 
zadnjih dveh letih. 
Glede ukrepov prodi covidu smo v Trzinu kljub naraščajočim šte-
vilkam lahko zadovoljni vsaj s tem, da so se v trzinski enoti Doma 
počitka Mengeš uspešno ubranili vseh okužb, in župan upa, da bo 
tako ostalo tudi v naprej. »Zelo smo si prizadevali, da bi omogočili 
dejavnosti Centra aktivnosti Trzin. Ravno ko smo v skladu z navodili 
NIJZ-ja priskrbeli primerne prostore v mladinskem centru in kulturnem 
domu, kjer bi lahko zagotavljali ustrezno razdaljo, uskladili termine z 
drugimi uporabniki in vzpostavili vse potrebno, se je – po enem tednu 
delovanja CAT-a – zaradi zaostrovanja ukrepov spet vse zaprlo,« ob-
žaluje Peter Ložar. 
Občina je priskočila na pomoč tudi Osnovni šoli Trzin z nakupom de-
setih računalnikov, pri čemer napovedujejo, da naj bi jih do konca leta 
nabavili še 30, tako da bo skupno na zalogi 40 računalnikov primerne 
kakovosti. »Tu spet ugotavljamo, da je šola prepuščena sama sebi, saj 
je od ministrstva za šolstvo dobila v zadnjih dveh letih le pet računal-
nikov. Z nabavo teh računalnikov bodo lahko pomagali tudi učencem, 
ki nimajo primernega računalnika,« pove župan. 
In za konec še češnjica na torti. Glede sodelovanja z Arboretumom 
se pripravlja razpis, s katerim naj bi tudi občanom Trzina v prihodnji 
sezoni omogočili ugodnejši obisk. 
Besedilo in foto: Tanja Bricelj
Pomanjkanje redarjev 
Namesto potrebnih petih ali šestih redarjev ima medobčinsko 
redarstvo trenutno le enega redarja. Ves čas je za zaposlitev re-
darjev objavljen in odprt razpis, vendar se, kot pove župan, ljudje za 
ta poklic ne odločajo ali pa se neradi zaposlujejo v našem okrožju, 
saj gre za šest občin z zelo veliko površino, to pa pomeni, da redarji 
pokrivajo več kot 50-kilometrsko razdaljo od Vodic do Moravč, delo 
je razpršeno in vključuje veliko različnih, tudi birokratsko zahtevnih 
in zamudnih nalog. Plačilo za delo redarja z vsemi dodatki vred po 
besedah Ložarja ne preseže 900 evrov. 
Alternativa redarjem je le še policija, zato lahko občani, če zazna-
jo kršitev, pokličejo Policijsko postajo Domžale. »V medobčinskem 
redarstvu pričakujemo okrepitve pred koncem leta, pri čemer bo 
Občina Trzin primernim kandidatom krila tudi šolanje za redar-
ja. Za delo redarja se je namreč treba kvalificirati, potrebna je 
srednje šolska izobrazba, že v predizboru je veliko kandidatov, ki se 
ne uvrstijo v drugi krog. Do zdaj smo kandidate iskali prek Zavoda 
za zaposlovanje in z objavami na spletni strani občine in portalu 
Moja občina, bomo pa razmislili še o kakšnem novem kanalu.« 
Obsežna obnova Reboljeve ulice je v ta predel Trzina začasno prinesla 
tudi novo prometno ureditev. Ulica Rašiške čete ostaja enosmerna do 
naslednjega leta, ko bo obnovljena še Prešernova. (Foto: Peter Hudnik)
6  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Občinske novice
Kulturno srce Trzina 
Kako je prišlo do obnove Kulturnega doma Trzin, za kar nam je uspelo pridobiti sredstva 
Evropske unije in države Slovenije? Odkar je nastala Občina Trzin, se je ves čas govorilo o 
gradnji novega Kulturnega doma in dolgoročno še vedno stremimo k temu. Ker pa je tako 
rekoč edini prostor, kjer je mogoča ta novogradnja, odvisen od zgraditve vzhodne trzinske 
obvoznice, je že nekaj časa jasno, da bo treba podaljšati življenjsko dobo zdajšnjega Kultur-
nega doma. 
Poleg programa KUD-a Franc Kotar so v njem prisotna še druga 
trzinska društva in organizacije, v zadnjem času pa tudi Center aktiv-
nosti Trzin. Navsezadnje zaradi prostorskih zmogljivosti v njem v času 
epidemije covida-19 potekajo tudi seje občinskega sveta.
Ko se je pokazala možnost pridobitve sredstev na razpisu LAS-a za 
mesto in vas, smo Občina Trzin, Kulturno-umetniško društvo Franc 
Kotar Trzin in Zavod za ustvarjanje, raziskovanje in učenje Azum 
skupaj spisali prijavo na razpis ter bili uspešni pri pridobitvi sredstev 
Evropskega sklada za regionalni razvoj. 
Zahvaljujemo se vsem posameznikom, ki so sodelovali pri pripravi 
dokumentacije, ker pa je pri vsakem takem projektu potrebno tudi 
prostovoljno delo, se zahvaljujemo tudi vsem članom KUD-a Franc 
Kotar in Zavoda Azum, ki so sodelovali v sklepni fazi obnove s svojim 
prispevkom pri obnovi stenskih in stropnih površin Kulturnega doma. 
Poudariti je treba, da se je vse to izvedlo celo v večjem obsegu, kot 
ga je zahteval razpis.
Pri projektu so profesionalno sodelovali še Gašper Urbanc z vgrad njo 
novih zunanjih oken in vrat, Vistra, d. o. o., s celovito obnovo predpros-
torov, sanitarij in notranjih vrat, Aleš Bratovž z obnovo odra, Waemix, 
d. o. o., pa z barvami. Za sponzorski prispevek se prav tako zahvalju-
jemo Tinetu Kmetiču iz podjetja Waemix. Celotna vrednost projekta z 
davkom je 62.993,74 evra, delež sofinanciranja Republike Slovenije in 
Evropskega sklada za regionalni razvoj pa je 44.759,41 evra. 
Občina Trzin 
Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas. Naložbo sofinan-
cirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za 
regionalni razvoj.
Člani KUD-a vložili več kot 300 prostovoljskih ur
Projekt Kulturno srce Trzina nas je, predvsem člane KUD-a, izjemno razveselil, saj bo ta 
sprememba ohranila in še poživila naše delovanje, ki ga že tako opravljamo z vsem srcem. 
Kulturno srce Trzina je priložnost, da tudi našim obiskovalcem pokažemo, da nam je mar. 
Mar zanje, ki nas podpirajo in spremljajo.
Ob novici potrjenega projekta smo urno zavihali rokave in pripravili 
vse potrebno, da so mojstri lahko začeli obnavljati in delati. Zrušili 
smo star oder, stranske lopute in balkončke ter se od starega ma-
teriala častno poslovili na deponiji. Oder je zdaj za meter in petnajst 
centimetrov daljši in tudi malo višji, pod njim pa se skriva priročna 
shramba za mize in sceno. Poleg prenovljenih sanitarij smo bogatejši 
še za invalidsko stranišče. Zamenjali smo okna, vrata v kulisarnico ter 
vrata v notranjih prostorih in protihrupna vrata. V naši tehnični opremi 
imamo tudi nove kontrolne enote za lažje in boljše upravljanje luči. 
Skupno smo izvedli trinajst delovnih akcij, v katerih je sodelovalo 26 
članov, nekaj jih je bilo prisotnih na več akcijah, nekateri so prihajali 
tudi individualno. Skupaj smo opravili preko 300 delovnih ur. Zraven 
je nepogrešljivo pomagal tudi direktor Zavoda Azum. Pospravljanje in 
čiščenje, kitanje in barvanje so okrepili naš skupinski duh in delovanje 
v društvu. 
Čeprav je naše delovanje zdaj spet okrnjeno, vsi že nestrpno čakamo 
dan, ko bomo dušo spet hranili z gledališčem in glasbo na prenovlje-
nem odru, kjer nas boste lahko spremljali. Ob obisku pa boste lahko 
stopili v prenovljen in tudi malenkost večji predprostor, kjer vas bomo 
toplo in veselo sprejeli.
KUD Franc Kotar Trzin
Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas. Naložbo sofinancirata 
Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regio-
nalni razvoj.
november 2020 |  7
Občinske novice
Pridružite se Azumovim dejavnostim v ritmu Kulturnega srca Trzina 
V zavodu Azum največ pozornosti posvečamo ustvarjanju, učenju in raziskovanju. Njegovih 
dejavnosti se vsako leto udeležuje več kot sto otrok, mladih in odraslih, številni Trzinci pa 
bolj poznajo Mini dramsko šolo, ki že vrsto let navdihuje mlade igralke in igralce. Številne 
od naših drugih projektov namenjamo tudi ljudem iz ranljivih skupin in iz socialno ogroženih 
okolij, saj med drugim že dalj časa sodelujemo z ustanovami, kot sta Škrlovec – Dnevni cen-
ter za mlade in družine in VDC Kranj.
Od januarja 2021 do decembra 2022 bomo v Trzinu izvajali delavni-
ce za skupine, ki so pogosto zapostavljene pri gledališkem ustvarja-
nju. Zato bodo dejavnosti v tem obdobju brezplačne in bodo potekale 
v obnovljenem Kulturnem domu Trzin. Vendar pa se ne bomo pustili 
preplašiti niti koronavirusu, saj imamo zaradi spomladanske razgla-
sitve pandemije tudi že prakso z delom na spletu in bomo v primeru 
zaprtja Kulturnega doma zaradi protikoronskih ukrepov določene de-
javnosti lahko izvajali tudi z videokonferenčnimi klici. 
Delavnice bo izvajala Saša Hudnik, etnologinja in kulturna antropo-
loginja, ki je na poti k magisteriju o pomoči z umetnostjo na Pedagoš-
ki fakulteti v Ljubljani in ima bogate izkušnje tako z delom z osebami 
s posebnimi potrebami in iz različnih kulturno-socialnih okolij, z gleda-
liškim ustvarjanjem kot z vodenjem delavnic, ki vključujejo elemente 
umetnostne terapije. 
»Ustvarjalnost s podlago«, redne delavnice za upokojence 
(enkrat na teden po 90 minut): Izvajala se bodo redna tedenska sreča-
nja, namenjena starejšim, ki bodo temeljila na kulturno-umetniškem 
ustvarjanju: združevala bodo umetniško izražanje različnih umetniš-
kih zvrsti. Z zgodbami, gibanjem, ritmom, delom z glasom, improvi-
zacijo, dramskimi igrami bo na delavnici nastajal avtorski dramski 
tekst. Delavnice bodo primerne tudi za gibalno ovirane upokojence. 
Predvsem pa je to tudi priložnost za kakovostno in zabavno druženje! 
»Igram se in pri tem ustvarjam« – redne delavnice za otro-
ke s posebnimi potrebami (enkrat na teden po 90 minut): ob dra-
mi otroci s posebnimi potrebami razvijajo in raziskujejo svoje ustvar-
jalne potenciale, postanejo lahko bolj gibalno spretni ter lažje sledijo 
navodilom. Dejavnosti bodo prilagojene posameznemu otroku in bodo 
v svojem značaju integrativne: združevale bodo umetniško izražanje 
različnih umetniških zvrsti: plesa, glasbe, giba in drame. Delavnice 
bodo primerne tudi za gibalno ovirane otroke in mlade.
»Delam prve korake v svet zaposlitve« – za iskalce prve 
zaposlitve (več terminov, navedeni na spletni strani zavoda Azum): 
prvi koraki v svet zaposlitve so pogosto negotovi, previdni, ne da bi 
se iskalci zaposlitve polno zavedali svojih potencialov in kompetenc 
ter želja. Z uporabo metod pomoči z dramsko umetnostjo bodo lahko 
udeleženci v varnem okolju delili in raziskali svoje poglede, pričakova-
nja in strahove glede prve zaposlitve. V varnem okolju bodo lahko z 
gledališkimi tehnikami preizkusili konkretne položaje.
»Vem, da spet zmorem« – za dolgotrajno brezposelne ose-
be (več terminov, navedeni so na spletni strani zavoda Azum): ljud-
je, ki že dalj časa iščejo zaposlitev, se lahko ukvarjajo z negativnimi 
čustvi, kot so slaba samopodoba, občutek nesmisla, pomanjkanje 
poguma ipd. Z uporabo metod pomoči z dramsko umetnostjo bodo 
lahko udeleženci v varnem okolju preizkusili različne položaje, ki so 
jih ali jih bodo doživeli ob ponovnem vstopanju na trg delovne sile (pri 
pogovorih, telefonskih klicih, na poskusnem delu, prejšnje izkušnje …). 
Vpis na delavnice za upokojence in otroke s posebnimi 
potrebami bo potekal v decembru in januarju, za delavni-
ce s področja iskanja zaposlitve pa bomo sprejemali pri-
jave na posamezne termine do dva dneva pred začetkom 
delavnice. Termini vseh delavnic bodo objavljeni na splet-
ni strani zavoda Azum, začele pa se bodo že v januarju. 
Za več informacij obiščite https://zavodazum.com/kulturno-srce-trzi-
na/, oziroma nas pokličite na 040 397 252 (Saša) ali nam pišite na 
zavod.azum@gmail.com
Zavod Azum
Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas. Naložbo sofinan-
cirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za 
regionalni razvoj.
Vabilo na spletni kulturni večer z antrolopologom Danom Podjedom
KUD Franc Kotar Trzin v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri vljudno 
vabi na kulturno-literarni večer z antropologom dr. Danom Podjedom, 
raziskovalcem na Inštitutu za slovensko narodopisje Znanstvenorazis-
kovalnega centra SAZU in Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze 
v Ljubljani ter docentom na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, 
ki zase pravi, da je »profesionalni voajer«, saj po službeni dolžnosti 
opazuje ljudi in skuša razumeti njihove navade. Z avtorjem se bomo 
pogovarjali predvsem o njegovi zadnji izdani knjigi Antropologija med 
štirimi stenami. Med spomladansko pandemijo je namreč začel opa-
zovati sebe in svoje bližnje ter zapise objavljati na spletu, kmalu pa so 
bili skupaj z odzivi bralcev zbrani in izdani tudi v knjižni obliki.
Pogovor, ki bo zaradi protikoronskih ukrepov najverjetneje potekal 
na spletu, bo vodila Saša Hudnik. Za podrobnejše informacije sprem-
ljajte FB-stran Kulturni večeri v Trzinu in FB-stran KUD Franc Kotar 
Trzin. Kulturne večere pripravlja KUD Franc Kotar Trzin in financira 
Občina Trzin. (sh)
8  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Občinske novice . V našem kraju
Brezplačno cepljenje proti HPV-ju tudi za dečke zadnje triade
Občina Trzin letos prvič omogoča brezplačno cepljenje proti HPV-ju tudi za dečke zadnje tria-
de, ki imajo stalno bivališče v Občini Trzin. Občina je namreč v letošnji predlog rebalansa uvr-
stila tudi sredstva za preventivne programe, in sicer sredstva za cepljenje dečkov od šestega 
do devetega razreda osnovne šole proti humanemu papiloma virusu (HPV), ki so glavni vzrok 
za nastanek raka materničnega vratu in drugih spolnih bolezni. Sredstva so na voljo do pora-
be. Za cepljenje se je treba naročiti pri izbranem pediatru. Če vaš izbrani pediater ne deluje v 
Zdravstvenem domu Domžale, pokličite telefonsko številko 01/7245 275, kjer boste prejeli vse 
potrebne informacije.
Človeški papilomavirusi (okrajšano HPV) so velika družina virusov. 
Poznamo okoli 200 genskih različic, od katerih jih četrtina povzroča 
najpogostejše spolno prenosljive okužbe. Prenaša se z neposrednim 
stikom kože ali sluznice pri spolnih odnosih in drugih intimnih stikih. 
Ker so papilomavirusi zelo kužni, se z njimi okuži (vsaj enkrat v življe-
nju) večina spolno aktivnih žensk in moških. Večina okuženih običajno 
nima prav nobenih težav, zato lahko nevede širijo okužbo.
Pri obeh spolih lahko dolgotrajna okužba z nevarnimi genotipi 
povzroči predrakave spremembe in raka na spolovilih, zadnjični od-
prtini in v ustnem žrelu. Nekateri tipi papilomavirusov povzročajo 
trdovratne in ponavljajoče se genitalne bradavice, kožni genotipi pa 
povzročajo tudi različne vrste kožnih bradavic enako pri obeh spolih.
Tudi dosledna uporaba kondoma ne zaščiti popolnoma pred okužbo 
s HPV. Tudi moški lahko utrpijo posledice zaradi okužbe s papilomavi-
rusi, poleg tega pa so prenašalci okužbe, zato je pomembno, da so v 
cepljenje vključeni tudi dečki.
Dobrobit tega cepljenja za zajezitev okužb s papilo-
mavirusi pri dečkih je enako pomembna kot pri deklicah. 
Strokovnjaki se strinjajo, da se v primeru, da enakoprav-
no cepimo oba spola  zaščita proti virusu neprimerno 
izboljša. Cepljenje obeh spolov je pomembno tudi z vidi-
ka kolektivne imunosti, torej da je cepljen tako velik del 
ljudi, da so pred okužbo zaščiteni tudi necepljeni.
Cepljenje za oba spola že izvajajo v nekaterih državah (Avstraliji, 
Kanadi, ZDA, Švici, Avstriji, na Hrvaškem, Češkem, ponekod v Nemčiji 
in Italiji, na Novi Zelandiji, v Južni Koreji, Argentini, Izraelu, Katarju, Tri-
nidadu in Tobagu) in tudi v Sloveniji nekatere občine že sofinancirajo 
cepljenje za dečke. Cepljenje obeh spolov je pomembno tudi z vidika 
kolektivne imunosti, torej da je cepljen tako velik del ljudi, da so pred 
okužbo zaščiteni tudi necepljeni.
Zdravstveni dom Domžale in Občina Trzin
V vrtcu do 20 otrok 
Trzinski vrtec Žabica trenutno zagotavlja varstvo za približno 20 
otrok, ki so razporejeni v dve starostni skupini, dežurstvo pa se izva-
ja v enoti Palčica ob Osnovni šoli Trzin. Kot je sporočila ravnateljica 
Matejka Chvatal, so imeli v zadnjem tednu oktobra »nenapovedani 
inšpekcijski nadzor MIZŠ, kjer je bilo ugotovljeno, da vrtec in zaposleni 
upoštevajo vsa priporočila in navodila NIJZ«. 
»Razmere v vrtcu so umirjene, delo poteka normalno ob upošteva-
nju zaščitnih ukrepov. Otroci so zadovoljni, všeč jim je igra v manjših 
skupinicah. Vzgojitelji v skupinah se vsak teden menjajo, drugi pa so 
medtem na čakanju doma. Otrok je v tem tednu (9.–13. november) 
do 17 in so v dveh igralnicah«, je povedala pomočnica ravnateljice za 
vrtec, Jana Grabnar. V času, ko to poročamo, predvidevajo, da bodo 
dežurstvo zaradi zaostrenih ukrepov še nadaljevali. Tudi zato vsak pe-
tek že nekaj tednov zapored zbirajo prijave za otroke staršev, katerih 
delo je nujno potrebno za družbo in državo ter si ne morejo zagotoviti 
drugega varstva. »Oba starša morata zato vrtcu kot dokazilo poslati 
potrdilo delodajalca, s katerim upravičita nujno varstvo za otroka. Vsi 
skupaj pa si trenutno najbolj želimo, da se epidemija koronavirusa 
umiri vsaj do te mere, da se naše življenje vrne v stare tirnice,« pravi 
Jana Grabnar. (tb, foto: Arhiv Vrtca Žabica Trzin)
november 2020 |  9
V našem kraju
Spletni dogodek s Sanjo Lončar 
Kakor vsako leto je tudi letos Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin 
gostila Sanjo Lončar, strokovnjakinjo za naravni življenjski slog. Ker so 
tako zahtevale razmere v državi, so se v knjižnici odločili, da srečanje 
prestavijo na splet, kar se je izkazalo ne le za nujen, temveč tudi za 
izredno moder korak, saj se je predavanja tako lahko udeležilo veliko 
več ljudi, kot bi jih tedaj, v trenutku samega srečanja, lahko sedelo v 
Dvorani Marjance Ručigaj.
Sanja se je tokrat odločila za pogovor o tem, kako priti do več ener-
gije, kar je glede na trenutne razmere nedvomno smiselna izbira, saj 
nas naraščanje okužb in zaostrovanje razmer v državi vse bolj utru-
jata ne zgolj telesno, marveč tudi umsko. Koraki za pridobivanje več 
energije tako lahko marsikomu pomagajo, da v svoj dan vnese več 
moči, zdravja, ravnovesja.
Vsi se zavedamo, da je naše telo sposobno pridelati dovolj energije 
za nemoteno delovanje, pogosto pa pozabljamo, da je treba to ener-
gijo smiselno razporejati. Četudi, denimo, telo pridela dovolj zaloge 
moči, četudi jo s hrano še dodatno vnašamo v telo, če se sama ener-
gija ne prenaša po vsem telesu in ne doseže sleherne celice, bomo 
kljub trudu občutili utrujenost in pretirano oslabelost.
Na tej točki je avtorica dela Kako do več energije pogovor preusme-
rila na trenutno stanje, na kopičenje zalog hrane, kar se je dejansko 
dogajalo med prvo stopnjo pandemije. Tedaj se je večina ljudi zapodi-
la v trgovine in si kopičila hrano, primernejšo za pobeg v naravo kakor 
za zaprtje v lastnem domu. Večina nas je tiste dni preživljala doma, 
zakaj si torej ne bi sami kuhali, zakaj kupovati pripravljeno, predela-
no, tudi gensko spremenjeno hrano? Tovrstna hrana namreč našemu 
telesu krade energijo oziroma jo troši veliko hitreje kakor hrana, ki jo 
pripravimo sami, ki je iz naravnih sestavin, poleg tega pa povzroča 
tudi oksidativni stres.
Izkupiček slabih dveh ur virtualnega srečanja je bil torej predvsem 
spoznavanje prednosti uživanja zdrave hrane, torej takšne iz narav-
nih sestavin, ki je pripravljena na »naravni« način, brez nepotrebnih 
dodatkov. Poleg vnosa živil je za telo izrednega pomena spanec, ki 
nima le lepotne vloge, marveč krepi tudi naš imunski sistem in skrbi 
za nemoteno delovanje celic, živčevja, mišic in telesa nasploh, poleg 
tega pa se telo prav ponoči najlažje in najhitreje razstruplja. Kot go-
vornica pogosto poudarja, je ključna tudi (vsaj začasna) oddaljenost 
od mobilnih naprav in brezžičnih omrežij, predvsem ponoči, ko telo za 
popolno regeneracijo potrebuje nemoten počitek.
Glede na stres, ki ga povzročajo nastale razmere v družbi, gotovo ne 
škoduje, da še dodatno poskrbimo za svoje zdravje in iz svoje bližine 
izločimo stvari, ki morebiti nimajo najboljšega vpliva na naše življe-
nje/zdravje, vase pa vnašamo predvsem jedi naravnega izvora in tako 
poskrbimo, da ima naše telo tudi v najzahtevnejših razmerah na voljo 
zadostne količine energije.
Besedilo in foto: Barbara Kopač
Naj pride dobra lokalna hrana na domači prag
Leto neobičajnega življenja je zlato leto za spletne trgovine vseh 
vrst. Ko delamo od doma, ko hočemo ob tem poskrbeti še za zdrave 
obroke, je klikanje vse pogosteje naša prva izbira. Zdaj ko so doma 
tudi šoloobvezni otroci, je nabava kakovostnih živil postala še po-
membnejša. Res je, danes lahko tako rekoč vse že naročimo na dom. 
A ni vseeno, od kod prihaja to, kar naročimo, in ni vseeno, koga pod-
piramo s svojimi nakupi. 
V poplavi ponudb lahko v naši občini zdaj izberemo tudi to, kar je 
dokazano pridelano v naši bližini. Dostavo žakljev dobrot s sloven-
skih kmetij na našem območju zagotavlja Zadruga Jarina. Ne gre za 
nenadoma ustanovljeno podjetje, ki se je znalo prilagoditi trenutnim 
potrebam, temveč za zadrugo, ki v sodelovanju s slovenskimi kmetija-
mi že od leta 2004 z lokalnimi živili oskrbuje kuhinje vrtcev in šol. To, 
kar bi sicer dostavili tja, kjer je kakovost živil še posebno pomembna, 
nam zdaj lahko dostavijo na domači prag. 
Izberimo zanesljivo domače
Zadruga Jarina je že spomladi oblikovala svoje namenske žaklje (na 
primer z zalogo za odlične zajtrke) in žaklje s poreklom, kot so mle-
karjev žakelj ali žakelj iz mlina, žakelj izpod jablane in podobno. Zdaj 
ima v ponudbi npr. žakelj za jesenske dni, obogaten s kostanjem in še 
marsičim. Vsak žakelj lahko dopolnite z dodatnimi izbirami: z doma-
čimi jajci, marmeladami, naravnimi sokovi, poljubno količino jabolk ali 
drugih živil. Naročite lahko tudi domači kruh in pecivo. Vso ponudbo si 
lahko ogledate na http://narocila.jarina.si/ 
Ugodnost za prebivalce naše občine 
Na območju Trzina poskrbijo za dostavo ob torkih, sredah, četrtkih 
ali petkih. Naročila za posamezno dostavo sprejemajo do 12. ure dan 
pred dostavnim dnem. Ob naročilu nad 49 evrov zagotavljajo brez-
plačno dostavo. Poskrbimo skupaj za zdrave jedi in ob tem podpiraj-
mo kmetije iz naše bližine! (jarina)
10  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
V našem kraju
Podpiramo lokalna podjetja
Halo šopek – inovativna storitev za koronske čase
Dobili sva se v času odmora, ko je cvetličarna uradno zaprta, a vsak, 
ki je zgodaj popoldne kdaj šel mimo in pokukal skozi steklo, ve, da so 
vrata cvetličarne vedno odklenjena. Tudi tokrat je bilo tako in med 
najinim pogovorom Kristina sprejme še naročilo za aranžma, medtem 
ko pripravlja čudovit šopek. Njen sodelavec Domen ga odnese pred 
cvetličarno, kjer ga prevzame novopečeni očka, da bo z njim presene-
til svojo ženo pred porodnišnico in jo skupaj z novorojenčkom odpeljal 
domov. 
Halo šopek! 
S Kristino Ledinski se pogovarjamo o novi obliki storitve, ki jo sicer 
poznamo iz gostinstva in je prebijala led kot halo pica, v teh koronskih 
časih pa se uveljavlja tudi na številnih drugih področjih. V primeru sto-
ritve halo šopek pa je zanimivo, da je Kristina ta koncept poslovanja 
začela uvajati še pred koronskimi omejitvami. Očitno je zaznala vrzel 
na področju obdarovanja že v času, ko smo še lahko prehajali meje 
občin in se osebno obdarovali. 
»Z zamislijo o storitvi šopka na klic sem že prišla v Trzin, vendar se je 
ta koncept storitve najbolj razmahnil marca letos, v času prvega vala 
in zaprtih meja. 13. marca so začeli veljati strožji ukrepi, 25. marca pa 
je materinski dan. Kar naenkrat so me stranke začele spraševati, ali 
bomo za materinski dan pripeljali naš halo šopek! Moj odgovor je bil 
seveda pritrdilen in za letošnji materinski dan sva z bratom dostavila 
več kot 40 šopkov,« pripoveduje Kristina. 
Najboljša potrditev, kako uspešno ta storitev odgovarja na potrebe 
trga, je dejstvo, da je naročnikov Halo šopka vedno več, med njimi pa 
so zelo pogosti prav tisti, ki so sami bili tako obdarjeni. »Najlepše pri 
tem je, da gre za resnično živo stvar, ne gre le za darilo, ampak pred-
vsem za gesto in šov, ki spremlja vročanje darila. Tu ni le šopek, am-
pak celotno presenečenje. Tako smo na primer obdarovali s šopkom 
slavljenko zjutraj, še v pižami, odnesli smo šopek s 50 stekleničkami 
zeliščnega likerja gospodu na zabavo ob njegovi 60-letnici, presenetili 
smo učiteljico (in tudi učenko) med poukom v šoli … Nedavno smo 
18-letnico 'zmotili' med treningom v plesni šoli, pogosto obiščemo 
slavljence na delovnem mestu, se pa zgodi tudi, da poslovni partner 
kar brez razloga pošlje cvetje. Nedavno smo imeli stranko, ki nam je 
zatrjevala, da šopek zanesljivo ni zanjo, saj je bilo sporočilo le 'Petek je 
dan za cvetje',« pripoveduje Kristina, medtem ko se izza hrbta oglasi 
še Domen in opisuje, da je odziv zlasti žensk neverjeten. »Popolnoma 
so presenečene in priznati moram, če bi prej vedel, kako se lahko ob-
raz in počutje ženske popolnoma spremenira, ko dobi rože, bi še sam 
veliko pogosteje podarjal šopke!« 
Zraven šopka še darilo 
Kristina Ledinski k storitvi šopka na klic v zadnjem času dodaja tudi 
inovativna darila in izdelke domačih oblikovalcev, medtem ko je kali-
grafsko izpisana voščilnica del osnovne ponudbe. Naročniki lahko k 
šopku dodajo na primer steklenico kakovostnega vina, nakit trzinske 
oblikovalke ali leseno-betonske izdelke dizajnerke iz Cerkelj, pa še 
številne druge izdelke. Darila s šopkom dostavljajo po vsej Sloveniji, 
za bolj oddaljene kraje zaračunajo ustrezno kilometrino. In cene šop-
kov? »Začne se nekje okoli 40 evrov, navzgor pa ni omejitev,« pojasni 
Kristina. Pri tem doda še to: »V času, ko smo vsi v stiski s časom in 
ko zaradi omejitev niti nimamo možnosti, da bi prehajali meje, lahko 
razbremenimo naše stranke tako, da mi prevzamemo skrb za oblet-
nice. Imamo že nekaj naročnikov, podjetij, ki nam sporočijo seznam 
zaposlenih ali partnerjev, in naročijo, da jim na določeni dan v letu 
dostavimo darilo v določeni vrednosti. Mi mislimo namesto njih!« Po-
gosto stranke izbor prepustijo kar Kristini in tisti, ki so kdaj že dobili 
njene domiselne izdelke, vedo, da se redko kdaj zmoti. Najdete jo na 
spletu in Facebookovi strani, Halo šopek pa se odzove na telefonsko 
številko 031 336 359.
Tanja Bricelj 
Foto: Arhiv Cvetličarne Anaeva
Obstajajo prodajalne in lokali, brez katerih si Trzina ne moremo predstavljati. Cvetličar-
na Anaeva se je v naš kraj naselila pred štirimi leti in zelo hitro je postala nepogrešljiva 
točka, kamor zahaja mnogo Trzincev. Kristina Ledinski je srca krajanov osvojila s svojo 
inovativnost jo in posebnim, prepoznavnim slogom oblikovanja cvetja, pa tudi z drznostjo. 
Upa si! Morda je prav to tista lastnost, ki jo loči od drugih cvetličarjev. Pri čemer pa sploh ni 
cvetličarka po poklicu, ampak oblikovalka in oblikovalka notranjih prostorov. 
Nudimo vam:
 izdelava šopkov
 aranžiranje daril
 urejanje in dekoriranje prostorov
 izdelava dekoracije za raznovrstna
slavja in dogodke
 poročna dekoracija
 izdelava žalne floriske
 dostava cvetja, daril, aranžmajev
 pestra izbira darilnega programa
Ljubljanska cesta 12c, 1236 Trzin
Mail:  info.anaeva@gmail.com
tel:  031 336 359
delovni čas: 9:00- 17:30pon
tor, sre, čet, pet 9:00-13:00, 15:00-19.00;
sob ned9:00-13:00; ZAPRTO
S cvetjem na dlani poskrbimo,
da vaše želje ne ostanejo samo želje!
november 2020 |  11
V našem kraju
Dogajanje v Domu počitka v Trzinu 
Tudi trzinski dom počitka se ni mogel ogniti drugemu valu pande-
mije, ki je zajel državo. Četudi so se zaposleni vseskozi trudili, da bi 
preprečili ponovitev pomladnega zaprtja, je nazadnje do tega ven-
darle prišlo, o čemer sem vnovič spregovorila s socialno delavko v 
Domu počitka Mengeš, enoti Trzin, Katarino Pezdirc. »Ves čas smo 
sledili strokovnim nasvetom, pazili na higieno in razkuževanje, sprejemali 
omejitvene ukrepe in se še dodatno izobraževali. Vendar ta virus ni kot 
vsak drugi, saj je zelo nalezljiv in lahko preseneti kljub vsem ukrepom in 
pripravam,« se je odzvala moja sogovornica. Še predobro se zaveda 
pomena dogajanja, ki je vnovič poseglo v nemoteno delovanje trzin-
skega doma počitka.
»Takoj ob pojavu virusa v našem domu smo še dodatno poostrili ukre-
pe za zajezitev širjenja virusa. Oskrbo in zdravstveno nego stanovalcem 
tako zagotavljamo v njihovih lastnih sobah, vse storitve osebje, ki nosi 
posebna zaščitna oblačila in pripomočke, izvaja individualno. Dom tako 
zaradi zajezitve okužbe do nadaljnjega ostaja zaprt, o ponovnem odprtju 
pa se bomo posvetovali s pristojnimi službami, a šele ko ne bo nobene 
okužbe več.« Stanovalci Doma se kljub poostrenim ukrepom in prepo-
vedi obiskov počutijo dobro in potrpežljivo upoštevajo vsa priporočila 
in napotke. »Očitno je, da so v življenju že veliko težkega doživeli (in 
tudi preživeli), zato znajo s precej strpnosti prenašati tudi trenutne težke 
mesece. Zelo pa pogrešajo prosto gibanje, daljše sprehode, medsebojno 
druženje, prireditve in seveda neposreden stik s svojci, kar so najbolj po-
grešali že v spomladanskem valu.«
Ker so za zdaj odpovedane tudi vse prireditve in ni možnosti za iz-
vajanje (skupinskih) srečanj, so prav tako odpovedane vse dejavnosti, 
ki so jih bili varovanci doslej sicer deležni. Še vedno jim omogočajo 
delovno terapijo in še kako potrebno fizioterapijo, ki pa se kot že ome-
njeno izvaja posamično, saj so vse skupinske vadbe do nadaljnjega 
odpovedane. Spomladi, ko smo se soočali s podobnimi razmerami, so 
težke dni popestrili koncerti pod balkoni, ki so varovancem doma vse-
lej polepšali pust vsakdan, tokrat pa se predvsem zaradi hladnejšega 
vremena, ki posledično lahko vodi v prehlade oziroma druge oblike 
obolenj, za tovrstno dogajanje niso odločili. »So nas pa v prvi polovici 
novembra znova obiskali člani društva Rdeči noski, katerih predstavo so 
si lahko vsi stanovalci ogledali z lastnih balkonov,« dodaja Katarina.
Poleg omenjenega imajo stanovalci na voljo spremljanje zabavnih 
in izobraževalnih vsebin, tako televizijskih kot tudi radijskih, hkrati pa 
zaposleni svojce varovancev vseskozi spodbujajo, naj pošiljajo čim več 
elektronskih sporočil ali običajnih pisem, da se starejši ne bi počuti-
li pretirano osamljene. »Kot že v prvem valu tudi tokrat pomanjkanje 
neposrednih stikov lajšamo z videoklici prek programov Skype in Viber, 
kar lahko vsaj delno nadomesti pristno bližino.« Sodobna tehnologija 
tako tudi tokrat vsaj delno blaži občutke osamljenosti, odtujenosti in 
žalosti, ki v trenutnem obdobju večini niso tuji.
Starejši so dejansko najranljivejša skupina v tej pandemiji, zato so-
govornica meni, da je edino prav, da naredimo vse za njihovo zaščito. 
»Ukrepi so strogi, marsikomu povzročajo tudi osebno stisko, vendar lahko 
glede na izkušnje iz drugih domov le tako zaustavimo širjenje v samem 
domu. Ker se približuje zima, kar običajno pomeni tudi več prehladnih in 
drugih obolenj, vključno z gripo, bomo morali še naprej izvajati stroge 
higienske in zaščitne ukrepe ter delno omejiti obiske in izhode. Upam, 
da bo kmalu mogoče dom vsaj delno odpreti, saj je osebni stik s svojci 
gotovo ena glavnih sestavin dobrega psihofizičnega počutja stanovalcev. 
O morebitnem tretjem valu trenutno še ne razmišljamo, saj vse svoje 
moči namenjamo temu, da zajezimo trenutne okužbe ter da kar najbolje 
poskrbimo za obolele in zaščitimo zdrave.«
Glede na dnevni porast okužb je razumljivo, da se v domu osredoto-
čajo predvsem na trenutno stanje in ne posvečajo toliko pozornosti 
morebitnemu tretjemu valu, ki ga strokovnjaki sicer napovedujejo že 
za konec tega leta. Glede na to, da se bliža tudi adventni čas, si vsi 
želimo, da bi se stanje do prazničnih dni toliko umirilo, da bi tisti čas vsi, 
vključno s stanovalci Doma v Trzinu, lahko preživeli v krogu najbližjih, 
torej ljudi, ki nam pomenijo največ. Ob vzajemnem in ciljno usmerjenem 
delovanju verjamem, da to lahko tudi dejansko dosežemo.
Barbara Kopač 
Foto: Arhiv Doma počitka v Trzinu
12  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
LAS Za mesto in vas
Socialna izolacija povečuje pojav nasilja  
nad starejšimi
Obdobje epidemije ni lahko, še posebno ne za starejše in druge ranljive skupine, ki so zdrav-
stveno bolj izpostavljene nevarnostim, kakršne prinašajo virusi. V želji, da bi jih čim bolj 
zaščitili, država sprejema drastične ukrepe zapiranja javnega življenja in omejevanja med-
sebojnih stikov. A kaj to v resnici pomeni za starejše, v kakšnem položaju so se znašli? 
 O stiskah in težavah, s katerimi se starostniki soočajo v tem času, 
smo se pogovarjali z zagovornico starejših Tejo Primc, ki je v letih 
2018 in 2019 v okviru LAS Za mesto in vas izvajala projekt Varna 
starost na območju Trzina, Medvod in Domžal. Teja opozarja, da gre 
pri iskanju rešitev za zaščito starejših v trenutni zdravstveni krizi za 
očiten pojav starizma pri političnih odločevalcih. Starizem pomeni 
odraz neenakosti, s katero se starejše osebe lahko spopadajo skozi 
življenje, ko se jih ne spoštuje in se počutijo manj pomembne ali ne-
vidne. Rešitve v obliki družbene izolacije, prepovedovanja izhodov in 
obiskov v domovih za starejše sicer rešujejo njihova življenja, a pri tem 
zanemarjajo njihove socialne in čustvene potrebe. Takšno stanje lah-
ko zelo negativno vpliva na njihovo psihofizično počutje in lahko vodi 
v poslabšanje zdravstvenega stanja, tudi v depresijo, meni Teja Primc. 
Kompleksnost položaja, v katerem so se znašli zaposleni v domovih 
za starejše, je nepojmljiva in verjamemo, da se vsi trudijo po najboljših 
močeh. A vendarle želimo ravno v tem času krize opozoriti na stiske 
in nevarnosti, s katerimi se ukvarjajo starejši in njihovi svojci tako v 
institucionalni kot v domači oskrbi. 
»Naša družba je pokazala, da znamo razčlovečiti starejše na raz-
lične načine, odnos države do starostnikov v domovih za starejše pa 
je to ponesel na še višjo raven. Ob vsem tem ukvarjanju z virusom 
se je pozabilo ne samo na čustvene in socialne potrebe starostnikov, 
ampak nanje kot celote. Izolacija starostnikov in prepoved socialnih 
stikov sta prav tako izraz nasilja nad starejšimi,« je do odločevalcev 
kritična Teja Primc.
Glavni dejavnik za pojav nasilja je prav socialna izolacija. Vemo, da 
se je letos  nasilje v družinah, torej za štirimi stenami, na splošno 
povečalo, zato lahko sklepamo, da so tudi starostniki pogosteje žrtve 
nasilja. Velikokrat govorimo o nasilju nad otroki in ženskami, a ne 
smemo pozabiti, da med najšibkejše v družbi spadajo tudi starostniki.
V raziskavi, ki jo je za svoje magistrsko delo med junijem in oktob-
rom 2015 opravila Teja Primc, je sodelovalo 220 starejših od 65 let, 
od tega 43 moških in 177 žensk. O izkušnji nasilja je poročalo nekaj 
več kot 21 odstotkov sodelujočih. Od tega je v domovih za starejše 
nasilje doživljajo 13 odstotkov oskrbovancev, v domači oskrbi pa 34 
odstotkov starejših. Največkrat so starostniki nasilje doživljali od svo-
jih sorodnikov, tako partnerjev kot svojih potomcev. V domačem okolju 
so prevladovali psihično nasilje, zanemarjanje in ekonomsko nasilje. 
Slednje se kaže tudi zaradi dolgotrajne brezposelnosti, kar posledično 
lahko vodi v izsiljevanje staršev za denar in na primer zaklepanje v 
svoje hiše. Tisti, ki so nasilje doživeli v domovih za starejše, pa so po-
ročali o fizičnem, ekonomskem in psihičnem nasilju, ki so ga zakrivili 
sostanovalci in negovalci. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da je 
bilo največ žrtev starejših od 75 let, večina je bila žensk. Glavni vzroki 
za pojav nasilja pa so bili telesna nemoč starostnika in pomanjkanje 
socialnih stikov ter odvisnost od povzročitelja.
Projekt Varna starost je nastal iz želje, da bi starejše obveščali o 
njihovih pravicah in možnostih ukrepanja v položajih, ko doživljajo na-
silje. V nekaterih domovih za starejše se je izvedlo 18 delavnic, na 
katerih je sodelovalo 324 starostnikov in 25 strokovnih delavcev raz-
ličnih profilov, ki vsak dan delajo s starostniki. Predstavili so različne 
pojavnosti nasilja, kako ga prepoznati ter kaj lahko naredimo, če opa-
zimo nasilje ali smo sami žrtev nasilja. 
Poleg delavnic so v okviru projekta pripravili tudi okroglo mizo, na 
kateri je bila najprej poudarjena potreba po dobro organizirani dol-
gotrajni oskrbi na krajevni in državni ravni, za kar je treba najprej 
sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi. Smo namreč ena redkih držav v 
Evropski uniji, ki takšnega zakona še nimajo. Prav tako sta pomanjklji-
va zakonsko preganjanje povzročiteljev nasilja in krepitev programov 
na področju opolnomočenja žrtev. Vsi strokovnjaki so se strinjali, da 
je treba žrtve jemati resno ter da sta potrebna celovit medresorski 
pristop in sodelovanje multidisciplinarnih timov zdravstva, sociale, 
nevladnih organizacij in tudi policije. 
Trajnejši rezultat projekta predstavlja usposabljanje zagovornika 
starejših, za katerega se je usposobila Teja Primc. Usposabljanje je 
november 2020 |  13
LAS Za mesto in vas
trajalo 150 ur pod vodstvom prof. dr. Branka Lobnikarja. Ključne vse-
bine so bile etika in komunikacija v odnosu s starejšimi ter obravnava 
njihovih osebnih stisk, težav in izkušenj nasilja z upoštevanjem vseh 
etičnih in strokovnih načel. Velik poudarek je bil na spodbujanju soci-
alnega vključevanja in izvajanju družabništva, torej druženja s sta-
rejšimi. 
»Nasilja nad starostniki je preprosto preveč. Starejši si zato želijo 
končno nekaj spremeniti na tem področju in tisti v domovih za starejše 
lažje spregovorijo o svojih izkušnjah. Prav tako si zaposleni v domovih 
za starejše želijo, da bi lahko ponudili čim bolj varno in kakovostno 
oskrbo svojim oskrbovancem. Težje je starejšim, ki se soočajo s kon-
fliktnimi odnosi v domačem okolju,« svoje izkušnje opisuje Teja Primc.
Kar 90 odstotkov povzročenega nasilja nad starostniki je nehotene-
ga. Konflikti v družinskih odnosih se najpogosteje zgodijo zaradi frus-
tracij in napačnih pričakovanj. Od svojih staršev ali partnerjev nam-
reč pričakujemo, da bodo vedno enako mentalno sposobni in fizično 
dejavni. Vendar s starostjo pridejo tudi različne bolezni, ko začnejo 
te funkcije šibeti, kar nam prinese šok in se čutimo pretresene, zato 
postanemo nestrpni, jezni ... Če vsakodnevno skrbimo za starejšega, 
obolelega človeka, nam v današnjem tempu življenja to lahko prina-
ša velik stres in obremenitev. Nismo namreč usposobljeni za nego 
takega človeka, zato se spopadamo z različnimi težavami, napake in 
frustracije so pogostejše. V domovih za ostarele pa se starostniki kar 
naenkrat znajdejo v skupnosti oseb, ki si jih niso sami izbrali za sosta-
novalce, zato lahko nastajajo konflikti in nesoglasja. Nasilje osebja se 
največkrat zgodi zaradi kadrovske stiske in izgorelosti. Prihaja lahko 
do stanj, ko je treba osebo na hitro umiti, zato lahko pride do pre-
močnih stiskov, prisilnega hranjenja in podobno. Trenutno je osebje v 
domovih za starejše v posebno težkem položaju, saj mora poleg skrbi 
za fizične potrebe starostnikov poskrbeti tudi za njihovo zdravstveno 
stanje ter ustrezno razlago in razumevanje starejših, zakaj so jim za-
radi epidemije koronavirusa odvzeti tudi stiki s svojci. V primerih, ko se 
starejši spopadajo z demenco ali alzheimerjevo boleznijo, je starost-
nikom to zelo težko razložiti, saj tega ne morejo razumeti.
Nasilje nad starejšimi je danes ena izmed najaktualnejših tem, pred-
vsem zaradi dolgoletnega družbenega zanikanja tega problema. Sta-
rostniki zase pogosto pravijo, da so navajeni potrpeti in da niso meh-
kužni. »Na delavnicah projekta Varna starost so starostniki marsikdaj 
opisali dogodek in ob tem zamahnili z roko ali se zgolj nasmehnili, 
čeprav je bil dogodek, ki so ga opisali, nasilno dejanje. Veliko starejših 
je tudi prepričanih, da jim nihče iz družbe ne bo verjel, če jim bodo 
zaupali svoje občutke in izkušnje. Pogosto so starostniki sami sebe že 
odpisali in to je tudi posledica zatrte ideje o nasilju nad njimi,« opo-
zarja Teja Primc. Najpogostejši obliki nasilja nad starostniki sta trpin-
čenje in zanemarjanje. A vendar, nekateri starostniki menijo, da so 
sami »spodleteli« pri vzgoji, če nad njimi nasilje izvajajo njihovi otroci.
»Najbolj me je presenetilo dejstvo, da mnogih oblik nasilja (na pri-
mer kričanje, klofutanje, zmerjanje) sodelujoči sploh niso prepoznali 
kot nasilje, ampak vsakdanjo komunikacijo oziroma način funkcioni-
ranja v današnji družbi. Skrb vzbujajoče so izjave nekaterih, da so si v 
primeru slabih odnosov drugih do njih to nekako zaslužili, saj so stari 
in potrebni pomoči ter zaradi tega breme tistim, ki zanje skrbijo,« opi-
suje zagovornica starejših.
Starejši, ki so žrtve težjih oblik nasilja, pogosto neradi spregovorijo, 
da se nasilje ne bi poslabšalo, prav tako pa jih spremljajo občutki 
sramu in strahu. Pogosto se ne zavedajo, komu lahko zaupajo svojo 
izkuš njo in kam se lahko obrnejo po pomoč. Zato je toliko bolj po-
membno, da smo na to pozorni ostali in da nasilna dejanja sporočimo 
ustreznim organom. Pomembno je, da se takšna dejanja prepoznajo 
in se nanje opozori, kajti le tako se lahko prekine krog nasilnih odno-
sov. Tako žrtvam kot tistim, ki izvajajo nasilje, potrebujejo podporo, 
izobraževanje in pomoč, da izstopijo iz začaranega kroga nasilja.
Najbolj pomembno je dejstvo, da starejši za nasilje niso krivi sami, 
da je vedno kriv povzročitelj. Prav tako je pomembno, da se zaveda-
mo, da se nasilje da preprečiti, če le vemo, komu lahko zaupamo svojo 
izkušnjo nasilja in kam se lahko obrnemo po pomoč. Pokličimo 113, 
center za socialno delo ali katero izmed spodaj omenjenih nevladnih 
organizacij in društev. Le en klic včasih pomaga, da človek odide iz 
začaranega kroga nasilja.
Za preprečevanje nasilja je pomembno, da starostnike spodbujamo 
k socialnemu vključevanju, da se ohranja močna mreža socialnih sti-
kov, da jih spodbujamo k opravljanju stvari, ki jih veselijo in zmorejo. 
Pomembni so osebni stiki, ki jih starejšim v programu Starejši za sta-
rejše omogočajo prostovoljci iz Zveze društev upokojencev Sloveni-
je. Zavod EMMA in društvo SOS Telefon ponujata strokovno in 
brezplačno psihosocialno pomoč vsem žrtvam nasilja. Starostnikom 
je na voljo tudi telefonska številka zagovornice starejših, Teje 
Primc: 031 203 008, na kateri lahko pridobijo informacije o nasilju 
in načinu iskanja ustrezne poti za reševanje njihovega stanja. Včasih 
je dovolj le pogovor, včasih potrebujejo nasvet in kontakt, na koga se 
lahko obrnejo za nadaljnjo pomoč. V primeru hujšega nasilja pa je 
zagovornica starejših sama odgovorna, da prijavi nasilje pristojnim 
službam. 
Obstajajo številne druge nevladne organizacije, kot sta Humani-
tarček in Simbioza, ter pobude posameznikov, ki ponujajo možnosti 
za sproščen klepet in zaupanje. Eden takšnih je Čvekifon, brezplač-
ni klepetalnik za starejše na telefonski številki 080 38 07. Telekom 
Slovenije je vsem domovom za starejše omogočil brezplačen najem 
določenega števila mobilnih telefonov in neomejen mobilni prenos 
podatkov, da lahko starostniki s svojci klepetajo tudi preko videoklica. 
Takšne pobude in geste številnih posameznikov in organizacij doka-
zujejo, da se ljudje znamo povezati in si pomagati v težkih časih. Zato 
si ne zatiskajmo oči in ušesa pred izkušnjo nasilja, spregovorimo in 
podelimo kamenček svoje bolečine z drugimi. 
LAS Za mesto in vas
14  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
V našem kraju
Otroci rišejo svet - vabljeni tudi trzinski malčki
Mednarodno kartografsko združenje (ICA) že od leta 1993 
organizira bienalno kartografsko-likovno otroško tekmova-
nje, ki so ga poimenovali v spomin na kartografinjo Barbaro 
Petchenik.
Na Mednarodnem kartografskem kongresu (ICC), ki poteka vsako 
drugo leto, organizatorji pripravijo razstavo kartografskih del, nasta-
lih v zadnjih dveh letih. Na razstavi se predstavijo najrazličnejši zem-
ljevidi, atlasi in drugi kartografski izdelki, izdelani z najrazličnejšimi 
tehnikami in tematikami, ki jih strokovna javnost tudi nagradi.
Del te razstave je namenjen otroškim likovnim delom, s katerimi 
se otroci z vsega sveta potegujejo za nagrado Barbare Petchenik. 
Barbara Petchenik je bila podpredsednica združenja ICA in je kot kar-
tografinja svoje delo posvetila izdelavi zemljevidov za otroke. V njen 
spomin ICA od leta 1993 organizira likovni natečaj, katerega namen 
je otroke spodbujati k ustvarjalni predstavitvi sveta v grafični obliki.
Za nagrado se potegujejo otroci, mlajši od 16 let, v štirih starostnih 
skupinah. Pri najmlajših dveh starostnih skupinah, kjer sodelujejo ot-
roci, mlajši od šest let oziroma v starosti do osem let, sta predvsem 
pomembni grafična rešitev, ki jo otroci uporabijo, in čim bolj izvirna 
risba zemljevida. Pri vmesni starostni skupini, kjer sodelujejo otroci do 
dvanajst let, sta pomembni grafična rešitev in zemljevid, ki mora biti 
natančnejši. Pri zadnji najstarejši starostni skupini je prikaz zemljevi-
da pomembnejši od grafične rešitve, vendar je zelo pomembno tudi 
predstavljeno sporočilo.
Na likovnem natečaju lahko sodelujejo učenci osnovnih šol in ot-
roci iz vrtcev, možnost sodelovanja pa imajo tudi posamezniki. Vsa-
ka država lahko na tekmovanje prispeva največ šest likovnih del, ki 
morajo zadoščati pravilom natečaja. Zato so v posameznih državah 
organizirani predhodni izbori. Koordinator, ki organizira izbor likovnih 
del slovenskih avtorjev, je kartografsko podjetje MapDesign d.o.o. iz 
Trzina ob podpori Kartografske sekcije pri Zvezi geodetov Slovenije.
Likovni natečaj za tekmovanje v letu 2021, ko bo ICC potekal v ita-
lijanskih Firencah, je že objavljen na strani koordinatorja, http://map-
design.si/. Zato poziv k sodelovanju tudi vsem otrokom v Trzinu, da 
sodelujete na natečaju za nagrado Barbare Petchenik in svoje likovno 
delo oddate do 1. aprila 2021. Naslov teme je Zemljevid mojega pri-
hodnjega sveta.
Ob tem vam z velikim veseljem predstavljam kar tri nagrajena otroš-
ka likovna dela slovenskih avtorjev:
• Andraž Umek z Vrhnike, osem let, naslov likovnega dela: Ves 
svet je na isti ladji, prva nagrada v Riu de Janeiru leta 2015
• Taja Koša iz Lendave, pet let, naslov likovnega dela: Zemljevid 
življenja, druga nagrada v Washingtonu leta 2017
• Bianca Belović iz Lendave, pet let, naslov likovnega dela: Kralji-
ca sveta, prva nagrada v Tokiu leta 2019
Po razstavi vsa razstavljena otroška likovna dela shranijo v knjižnici 
kanadske univerze Carleton, kjer so na voljo različnim institucijam, kot 
so Unicef, Rdeči križ, National Geographic in podobni, ogledamo pa 
si jih lahko na spletni strani https://childrensmaps.library.carleton.ca/.
Krešo Keresteš
Topografska karta Trzina
V dneh, ko velja omejitev gibanja znotraj občinskih meja, smo se 
spomnili na trzinsko podjetje MapDesign, kjer so že v času pomladne 
karantene dali v prosto spletno rabo topografsko karto Trzina. Na našo 
prošnjo, da bi karto natisnili tudi v Odsevu, so se prijazno odzvali in 
tako omogočili uporabo karte tudi starejšim, ki jim splet morda ni blizu. 
Karta (stran 15) prikazuje vzhodni del Trzina in je bila izdelana za pot-
rebe Prostovoljnega gasilskega društva Trzin. Na spletni strani http://
mapdesign.si/sl/trzin.html boste poleg merila 1:25.000 našli tudi merilo 
1:15.000 in še karto gozdne učne poti po Ongru. Naložite si lahko tudi 
spletno aplikacijo, s katero lahko karto pregledujete na vašem pamet-
nem telefonu. Podjetju MapDesign in sokrajanu Krešu Kerestešu, ki je 
omogočil brezplačno uporabo karte, se iskreno zahvaljujemo. 
november 2020 |  15
V našem kraju
16  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Portret meseca
Portret meseca: mag. Renata Rajapakse, direktorica Zdravstvenega doma Domžale
»Delamo vse, kar je v naši moči« 
Ne zgodi se pogosto, da bi lokalne medije na lastno pobudo vabili na pogovor predstavni-
ki javnih zavodov ali drugih podobnih organizacij, ki so jih ustanovile občine in delujejo v 
interesu občanov in zanje, čeprav so lokalni mediji most med njimi in uporabniki, torej tisti-
mi, ki (z dajatvami) financirajo njihovo delovanje. Prej nas odpravijo na hitro in z nejevoljo, 
češ, spet se moramo ukvarjati z vami novinarji. V primeru Zdravstvenega doma Domžale in 
njegove direktorice mag. Renate Rajapakse ni tako! V oktobru, še pred najvišjim vrhom dru-
gega vala okužb z novim koronavirusom, so nas povabili na pogovor in se obrnili na občane 
z napotki, kako najlažje do svojega zdravnika, kako ravnati v primeru morebitne okužbe in 
kako ravnati, ko že imamo pozitiven izvid za covid-19. 
Tudi zaradi proaktivnega delovanja in izrazite usmerjenosti v is-
kanje rešitev tokrat v portretu meseca predstavljamo mag. Renato 
Rajapak se, specialistko družinske in urgentne medicine, ki je sredi ok-
tobra po dobrem letu opravljanja funkcije vršilke dolžnosti direktorice 
zdaj tudi uradno nastopila polno funkcijo direktorice. Pred tem je bila 
vodja domžalske urgence, še prej pa predstojnica Ambulante splošne 
nujne medicinske pomoči (SNMP) Zdravstvenega doma Ljubljana. 
Stresni trenutki ji torej niso tuji in jih dobro prenaša, zato bi si v teh 
nadvse čudnih covidčasih na mestu direktorice Zdravstvenega doma 
težko predstavljali bolj primerno osebo, kot je ona. 
Priznava, da se ji dolgoletno delo na urgenci »malo pozna« in da 
je res usmerjena v hitro reševanje kritičnih situacij. Ob tem pohvali 
svojo ekipo in pomočnika za zdravstveno nego, ki prav tako prihaja 
iz urgent ne ambulante in mu je blizu hitro in optimalno delovanje, 
opozori še na poslovno vodjo zavoda, ki prevzema pravna in finančna 
področja. »Poslovanje javnega zavoda je precejšen izziv, saj ima kar 
nekaj omejitev s predpisi, javnimi naročili in drugimi pravili, kakršnih v 
zasebni družbi ali podjetju ni,« pojasni mag. Rajapakse, ko jo vpraša-
mo o tem, kako se vloga urgentne zdravnice vendarle razlikuje od vlo-
ge direktorice, ki ima predvsem upravljavske in menedžerske naloge. 
»Od nekdaj, že kot mladi zdravnici, se mi je zdela zelo pomembna 
organizacija v zdravstvu. V nekem trenutku sem se tudi sama znašla 
v vlogi pacientke, in to v zdravstveno zelo zahtevnem stanju. Morda 
tudi zato več pozornosti namenjam pacientovi izkušnji, saj me je ta 
'pogled z druge strani' precej oblikoval. Bolj se vživim v pacienta in 
veliko lažje razumem človeka, ki obišče urgenco s stisko, strahom, 
zaskrbljenostjo … in s svojo potrebo po pomoči,« pojasnjuje svoje de-
lovanje mag. Rajapakse. 
Ima drzne načrte za prihodnost
Njena osnovna vizija je, da bi Zdravstveni dom Domžale postal mo-
čan zdravstveni center domžalske regije, nekakšno središče, kjer bi 
prebivalci dobili vse ali pa vsaj čim več zdravstvenih storitev, obenem 
pa želi ohranjati osnovno zdravstveno oskrbo (družinski zdravnik, pe-
diater in zobozdravnik) v občinah ustanoviteljicah. »Želimo biti čim 
bolj dostopni za čim večje število programov in hkrati biti čim bližje 
lokalni skupnosti,« pove mag. Rajapakse in ob tem poudari dobro so-
delovanje z Občino Trzin, ki je ZD Domžale podprla z zagotavljanjem 
ambulante družinske medicine, še posebno pa s sofinanciranjem 
zobozdravstvene ambulante v Osnovni šoli Trzin.  
Spomnimo, da je Zdravstveni dom Domžale ustanovilo pet občin, 
poleg Domžal, ki imajo večinski 62-odstotni delež, in Trzina, ki ima 
nekaj manj kot 6-odstotni delež, še občine Mengeš, Lukovica in Mo-
ravče. Po številu prebivalcev se domžalska regija hitro povečuje, zato 
so občine ustanoviteljice že potrdile investicijo v nov prizidek, ki bo 
zgrajen na južnem delu zdravstvenega doma. 
Novi prizidek Zdravstvenega doma Domžale se bo predvidoma 
začel graditi konec leta 2021, v celoti opremljen in predan v upora-
bo pa bo predvidoma v začetku leta 2024. Obsegal bo skupno dob-
rih 7500 kvadratnih metrov, in sicer v nizkem in visokem pritličju in 
prvem nadstropju ter dveh kletnih etažah garažne hiše, ki bo Dom-
žalčanom in obiskovalcem ponudila približno 150 parkirnih mest. 
Slednjo naj bi samostojno financirala Občina Domžale, medtem ko 
bo Občina Trzin pri investiciji prizidka sodelovala z deležem, ki je 
enakovreden ustanoviteljskemu, 5,84-odstotnemu deležu. Nalož-
ba naj bi stala 9,045.000 evrov.
Mag. Rajapakse povečane potrebe ponazori z dejstvom, da denimo 
v Razvojni ambulanti z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo ot-
rok sicer izvajajo po normativih zavarovalnice en program, vendar v 
njegovem okviru že zdaj opravijo za 1,5 programa pregledov. Kot po-
udarja mag. Rajapakse, priseljevanje narašča, potrebe po zdravstve-
nih storitvah pa so vedno večje. »Trenutno je naš največji izziv, da 
imajo vsi naši zdravniki veliko več pacientov od sicer določene glava-
rine, zato si močno želimo pridobiti nove moči. Vse delamo, da bi za-
poslili še kakšnega zdravnika in tako olajšali dostop do zdravstvenih 
storitev vsem prebivalcem. Letos smo pri tem uporabili tudi sodobne 
komunikacijske kanale in specializante povabili k nam kar po družbe-
nih omrežjih. Zlasti v poletnih mesecih smo pomembno okrepili svoje 
vrste tudi s študenti medicine, pa tudi zdaj, ob drugem valu, nam štu-
denti zelo pomagajo,« pravi mag. Rajapakse in dodaja, da so pridobili 
dve specializantki družinske medicine in specializante za pediatrijo, 
psihiatrijo, otroško psihiatrijo, pnevmologijo … »A to pomeni, da bomo 
lažje dihali šele čez pet let, ko bodo končali specializacijo. Malenkost 
prej se v delo družinskih ambulant vključijo specializanti družinske 
medicine, ki v zadnjem letu specializacije lahko prevzamejo del paci-
entov, a družinski zdravniki imajo tudi po 3000 pacientov! Verjemite, 
delamo vse, kar je v naši moči.« 
november 2020 |  17
Portret meseca
Veliko pomanjkanje osebja 
Trenutno je v Zdravstvenem domu Domžale 265  zaposlenih, ven-
dar jih bo že prihodnje leto približno 15 več. S tako ekipo zaposlenih 
Zdrav stveni dom Domžale oskrbuje 60.000 ljudi iz petih občin. Tu 
je tudi srž težave, s katero se zadnje mesece ukvarjamo uporabniki 
zdravstvenih storitev, ki pri naročanju na pregled potrebujemo veliko 
mero potrpežljivosti in vztrajnosti. 
»Za zdaj zavarovalnica prizna le eno medicinsko sestro/zdravstve-
nega tehnika na ambulanto in ta mora vpisovati paciente, pripravljati 
kartoteke, asistirati zdravniku, menjati preveze ali dati injekcije, naro-
čati laboratorijske preiskave, zaključevati ali začenjati bolniške stale-
že … in ob vsem tem odgovarjati še na e-pošto in na močno povečano 
število telefonskih klicev. Ona (ali on) tudi edina ve, kdaj je zdravnik 
prost, zato bi bilo zelo težko na to mesto postaviti kogar koli drugega 
ali organizirati centralno naročanje. Poleg tega je s pacientom po-
treben pogovor o njegovih zdravstvenih težavah  in res nimamo ljudi, 
ki bi jih lahko postavili na to mesto. Trenutno si lahko pomagamo 
edino z osebjem, ki je sicer delalo v preventivnih programih in smo jih 
zdaj zaradi covida prerazporedili znotraj zavoda,« opisuje razmere dr. 
Rajapakse. 
Drugače je na področju zobozdravstva, kjer so nedavno uvedli naro-
čanje preko osrednjega e-naslova in telefona, in sicer zato, ker tako 
zdravnik kot asistent v tem času delata v popolni zaščitni opremi, kar 
pomeni, da asistent ne more sprejemati klicev. »Res je tudi, da imamo 
na področju zobozdravstva sedem ambulant, medtem ko je ambulant 
za odrasle še enkrat več, prav tako pediatričnih ambulant, pa tudi 
vsebina klicev je v družinskih in pediatričnih ambulantah mnogo bolj 
kompleksna.« 
»Družinski zdravniki na dan v ambulanti pregledajo od 25 do 35 
pacientov, poleg tega pa imajo vsak dan okoli 70 telefonskih klicev 
in od 50 do več kot 100 e-sporočil. Ob ponedeljkih zjutraj jih pri-
čaka tudi več kot 200 e-sporočil, ki so jih pacienti napisali preko 
vikenda. Opažamo, da številni pacienti pošiljajo po več sporočil. Za 
vsako vprašanje, ki se jim poraja, pogosto kar z mobilnega telefona 
pošljejo nov mejl. S tem pride do smetenja, zasipanja elektronske 
pošte in nepotrebne obremenitve ambulant. Preprosto je nemo-
goče odgovoriti na vsa elektronska sporočila v enem dnevu. Naši 
zdravniki in sestre zdaj hodijo domov eno do dve uri po koncu de-
lovnega časa,  da lahko odgovorijo na vsa e-sporočila. Preprosto 
ne gre … Smo v precepu, saj ni preprostih rešitev, s katerimi bi 
lahko zadeve poenostavili. Izkazalo se je, da dejansko elektron-
ska pošta v mnogih primerih ni najboljša rešitev, saj e-pošta ter-
ja odgovor sestre ali zdravnika, povratno informacijo pacienta in 
podobno. Tako se potem razvije cel pogovor in enemu sporočilu 
potem običajno sledijo še trije … Včasih je hitreje in manj zamudno 
opraviti telefonski klic. Tudi zato smo vzpostavili sistem, da lahko 
v času, namenjenem naročanju, klicatelj po koncu sporočila odziv-
nika pritisne '1' in se tako njegova telefonska številka samodejno 
pošlje na e-naslov medicinske sestre, ki mu nato vrne klic, takoj ko 
je mogoče,« pojasnjuje direktorica Zdravstvenega doma Domžale, 
mag. Renata Rajapakse. 
Paciente s ponavljajočimi se terapijami v Zdravstvenem domu 
Domžale prosijo, naj preverijo, kdaj jim bo zmanjkalo zdravil, in naj 
recepte naročijo vsaj en teden prej, ne pa zadnji dan, ko jim zdravil 
že zmanjkuje. Prav tako je pomembno, da se pacienti na telefonski 
klic pripravijo, si zapišejo podatke, ki jih morajo povedati zdravniku, 
ter obenem vprašanja, na katera želijo dobiti odgovore. Tako lahko 
skupaj, pacienti in zdravniki, močno pospešimo delo in zdravstvenim 
delavcem olajšamo odzivanje na klice. 
»Naši zdravniki so res v stiski, ker želijo pomagati in se na vse prete-
ge trudijo, a so njihove zmožnosti omejene. Zgodi se tudi, da zdravnik 
zveni nekoliko odrezavo, saj se ne more dolgo časa pogovarjati po 
telefonu, vedoč, da ga čaka še vrsta klicateljev ali polna ordinacija. 
Kadar hoče kaj opraviti bolj na hitro, lahko izpade nekoliko nevljudno, 
v resnici pa se zdravnikom le mudi, ker želijo poskrbeti še za druge,« 
stopi v bran svojim kolegom dr. Rajapakse ter ob tem omeni še en 
svoj morda nekoliko neobičajni, a zato toliko bolj dragocen pogled na 
zdravstveno problematiko. 
»V Veliki Britaniji imajo denimo posebno agencijo za preiskovanje 
napak v zdravstvu, in sicer zato, da skušajo odpraviti sistemske na-
pake. Pri nas v zdravstvu smo še daleč od tega in se napake večkrat 
raje skrivajo, a s tem v resnici izgubimo priložnost, da bi se v prihodnje 
izboljšali. Tudi zato vedno želim, da se v primeru, ko gre kaj narobe, 
preveri, kaj se je zgodilo in zakaj ter kaj lahko naredimo, da se to ne 
bo ponovilo. To je osnovni cilj! Tudi pacient, če mu pojasnimo, zakaj 
se je nekaj zgodilo, lažje razume celoten potek dogodkov in vzroke 
za nastanek morebitne napake.« Tak pristop direktorice mag. Renate 
Rajapakse veliko pove in kaže na to, da se občani počutimo varnejše, 
ko se obračamo na Zdravstveni dom Domžale in uporabljamo njegove 
storitve. 
Besedilo in foto: Tanja Bricelj 
Sredi oktobra so v ZD Domžale dobili zabojniški kompleks, ki so 
ga postavili na zelenico pred domom. V njem sta dve covidovi am-
bulanti, kjer opravljajo preglede bolnikov s covidom. 
Želijo si izboljšati tudi telefonski sistem, ki je trenutno še analo-
gen, vendar bi ga radi zamenjali z internetnim protokolom. Ker gre 
tudi za menjavo aparatov, je to velik in v tem obdobju tudi tvegan 
zalogaj. 
Glede zdravstvenih programov se v Zdravstvenem domu Dom-
žale močno zavedajo potreb po obravnavi psiholoških težav. Po 
zagotovilih odločevalcev naj bi prihodnje leto pred začetkom polet-
ja v domu začel delovati Center za duševno zdravje otrok in mla-
dostnikov, prizadevajo pa si, da bi do konca leta začel delovati tudi 
Center za duševno zdravje odraslih. 
Oba programa sta kompleksna projekta predvsem zato, ker 
vključujeta delo psihologov, socialnih delavcev, logopedov in de-
lovnih terapevtov. 
18  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Društva
Gledališče na daljavo 
Že spomladi smo v Mini dramski šoli zaradi razglasitve pandemije morali prekiniti z našim 
druženjem v živo. Takrat sva z Jasmino sklenili, da poskusiva srečanja nadaljevati na spletu, 
saj je za otroke pomembno, da se kljub spremenjenim razmeram v njihovih življenjih obdr-
žijo določene stalnice, kar  skozi šolsko leto redna tedenska srečanja v posamezni skupini 
Mini dramske šole zagotovo so. Tudi tovrstna spletna srečanja so se dokaj prijela, saj se 
jih je redno udeleževala velika večina otrok, ki tudi sicer obiskujejo MDŠ. Ko smo se junija 
končno spet srečali v živo, smo tako lahko staršem pripravili čudovit zaključni nastop. 
Na jesen smo se polni optimizma podali v nove gledališke dogodiv-
ščine, a nam je potem v oktobru uspelo izvesti le po dve srečanji v 
živo v vsaki skupini. Znova smo namreč morali prestaviti delovanje na 
splet. Nekateri otroci so že vnaprej vedeli, kako potekajo srečanja, saj 
so že »stari gledališki mački« v Mini dramski šoli, letos pa se nam je 
pridružilo kar nekaj začetnikov, ki še niti niso dobro izkusili dogajanja 
na pravem gledališkem odru. 
V skupini Mini dramska šola 2 in v Gledališki skupini Azum sem 
povprašala otroke, kako gledajo na spletno gledališko druženje, kaj jih 
moti in kaj jim je všeč. Večinoma so se strinjali, da gledališko ustvar-
janje vsekakor spada na oder, in komaj čakajo, da se spet začnemo 
srečevati v živo. Opazna pa je bila razlika med pogledom igralk, ki že 
pripravljajo predstavo, in mlajših udeleženk, ki šele delajo prve večje 
korake v svet gledališča. Predvsem jim namreč manjka oseben stik 
med soigralci in z občinstvom, težave pa imajo tudi z vživljanjem v 
vlogo. 
»Bolj uživam, če lahko nastopam v živo, ker vem, da me ljudje lahko 
vidijo, gledajo v živo,« (L., 10 let). »Oboje mi je v redu, ne morem pa 
se toliko vživeti v vlogo.« (E., 11 let) »Ne gibamo se toliko, več sedi-
mo in se zato težje vživimo v vlogo.« (Z., 11 let) »V gledališču boljše 
lahko odigraš svoj del, sodeluješ s soigralci.« (L. 11 let). Marsikatera 
od mladih igralk je opozorila tudi na zaplete, ki se pojavijo na račun 
tehničnih težav. »Problem je, če zašteka, pa potem slabo slišim.« 
(A., 10 let) »Na živce mi gre, ko zašteka, meni je recimo danes zašte-
kalo in ni bilo fajn.« (L., 11 let). 
Pri delu na daljavo pa je treba opozoriti tudi na vidike, ki morda niso 
tako zelo očitni na prvi pogled. Gre namreč za zaupanje in varnost ozi-
roma sproščenost v izražanju. Eno osnovnih vodil Mini dramske šole 
je, da je gledališče varen prostor zaupanja, kjer lahko otroci preizkuša-
jo različna stanja, ne da bi jih kdo ocenjeval ali celo obsojal. Zato lahko 
razvijejo svoj ustvarjalni potencial in se ne bojijo igrati z besedami, 
izrazi, glasom, gibom. V tem pogledu se delo od doma vsekakor zelo 
razlikuje od srečanj v dvorani, saj doma nimajo vsi otroci možnosti, da 
bi se srečanj udeležili v svoje vrste zasebnosti, ki bi si jo morda želeli. 
»Doma mi je nerodno, ker me vsi lahko slišijo in vidijo.« (T., 10 let) Da 
pa se ohrani zaupanje, je treba vzpostaviti nova pravila in otrokom 
podati navodila za komunikacijo preko videokonferenčne platforme. 
»Težava pri spletnem delu je, ker ne vidiš, kdo je za kamero, kaj poč-
ne, lahko shrani sliko, v živo vidiš, s kom se pogovarjaš in kaj dela.« 
(Z., 11 let). »V redu je preko Zooma, ampak slabše je to, ker je manj 
gibanja. Pa tudi ne ve se, koga gledaš, ko govoriš, ni direktnega 
očesnega stika.« (M., 11 let) Kljub vsemu naštetemu pa so se našli 
tudi nekateri plusi dela od doma. »Čeprav mi je boljše v živo, ker se 
več gibljemo, mi je zanimivo, ker preizkušamo stare igre na nov način 
in se igramo nove igre.« (T., 10 let). »Doma je lahko bolj udobno, saj si 
lahko na kavču, na postelji.« (M., 11 let). »Še vedno je bolje, da se do-
bivamo tako, preko spleta, kot če se sploh ne bi dobivale.« (L., 11 let). 
»Delo od doma mi je fajn, ker mi ni treba nikamor hoditi.« (T., 10 let) 
»Fajn je, ker se lahko igramo igrice tudi preko Zooma.« (N., 8 let). »Še 
vedno se zabavam, ko vidim, kako drugi preizkušajo stvari, pa ko kaj 
preizkusimo.« (U., 8 let). »Preko Zooma se lažje kaj zmenimo, ker v živo 
govorimo druga čez drugo, na Zoomu pa lahko samo izklopiš zvok.« 
(Z., 11 let). »Čeprav se ne gibamo toliko, je fajn, ker lahko zraven jemo 
ali delamo kaj drugega in smo bolj sproščeni.« (T., 11 let)
Ko sem se pogovarjala z mladimi igralkami, ki so bile pri-
pravljene z mano deliti svoje misli, sem se znova zavedla, 
koliko novim pogojem, stanjem, pravilom se morajo otroci 
prilagajati v času strogih protikoronskih omejitev in kako 
odrasli njihov trud še prehitro lahko vzamemo za samo-
umevnega. Pa ne bi smelo biti tako. Mislim namreč, da je 
naloga nas, ki z njimi delamo in ustvarjamo, da jim damo 
vedeti, da so tudi njihovi pogledi in razmišljanja pomembni. 
Da so videni in slišani. In da njihov trud in napori niso samo-
umevni. Da jih cenimo.
Saša Hudnik, Mini dramska šola, Zavod Azum
Tone Peršak novi predsednik PEN 
Tone Peršak je v zadnjih dneh oktobra postal predsednik Slo-
venskega centra PEN, združenja pisateljev, pesnikov in publicistov, 
ki mu je prvič predsedoval že leta 2004. Tokrat je predsedniški 
položaj prevzel od Ifigenije Simonović. Peršak je pred časom dejal, 
da »PEN nima niti tankov niti veliko denarja, lahko pa govori.« Slo-
venski PEN je nastal leta 1926, njegov prvi predsednik je bil Oton 
Župančič, mednarodni PEN s svojimi 145 centri po 104 državah 
sveta pa zagovarja načelo, da je književnost ena od poti za razu-
mevanje sočloveka in za sodelovanje z drugimi. (tb) 
Društva
Novice PGD Trzin
V mesecu požarne varnosti smo 9. oktobra izvedli dan odprtih vrat 
za učence 7. razredov Osnovne šole Trzin in za najmlajše otroke iz 
vrtcev Palčica, ki so nas obiskali pri gasilskem domu. Obiskali smo 
tudi otroke vrtca Žabica in Geko. Predstavili smo vozila in opremo. 
Osnovnošolcem smo predstavili simulacijo gorenja hiše, razvoj požara 
v hiši ter način širjenja požara. Pogovor je potekal tudi o ukrepanju ob 
požaru ter možnih načinih gašenja. Znova smo predstavili še gorenje 
olja in pravilno ukrepanje, če olje zagori. Pravilno je, da ga pokrijemo s 
pokrovko ali mokro krpo, nikoli pa ne gasimo gorečega olja z vodo, saj 
nastane oljna eksplozije. Ta povzroči hude opekline in požar v kuhinji. 
Požarno hišo sta pripravila Marko Kajfež in Andrej Nemec, ki je imel 
tudi predstavitev za učence. 
Po predstavitvi za šolo in vrtce smo izvedli tudi društveno vajo v 
skladu z navodili NIJZ. Zaradi trenutnih razmer smo na njej sodelovali 
le člani našega društva. Imeli smo tehnično reševanje na prometni 
nesreči ter gašenje požara. Kot sem že večkrat napisal, smo trenutno 
prikrajšani za vsa izobraževanja, sektorske vaje in tekmovanja. 
Teden pomoči – teden Karitas
Vsako leto je zadnji teden v novembru namenjen dobrodelnosti – to 
je teden Karitas. Letošnji teden Karitas bo drugačen od prejšnjih let, 
a še vedno z istim ciljem – pomagati potrebnim. 
Ta nesrečni koronavirus se je vtihotapil v vse pore življenja in povzro-
ča težave in stiske tam, kjer jih do zdaj ni bilo, oziroma še povečuje 
potrebe tam, kjer so bile že pred korono. Zato prošnja vsem, ki imate 
srce odprto za sočloveka – odzovite se v tem tednu s pomočjo na 
kateri koli naslov ali račun, kjer se bodo zbirala sredstva za pomoč 
potrebnim. 
Ker so potrebe tudi v Trzinu, lahko nakažete tudi na račun Župnijske 
Karitas Trzin : NLB SI56 0230 5025 3395 295. Hvala in vsem lep, 
zdrav in miren adventni čas!
Člani Župnijske Karitas Trzin, Anica Batis
V oktobru smo imeli tudi dve intervenciji. 8. oktobra je nastala večja 
količina pen v potoku Motnica v Industrijsko-obrtni coni Trzin. Skupaj 
z gasilci CZR Domžale in policijo smo pri odvzemu vzorca ugotovili, 
da gre za okolju nenevarno snov. 9. oktobra pa smo v Kmetičevi ulici 
odstranili ose, ki so ogrožale stanovalce. 
10. oktobra se je nekaj naših članov udeležilo gasilske maše v Loki 
pri Mengšu. 7. oktobra smo se v Mengšu poslovili od podporne članice 
Vere Hren. Naj počiva v miru. 
Da sklenem, bliža se december, čas veselja in pričakovanj. Čas, ko 
vas gasilci obiščemo s koledarji ter vam želimo vse dobro in lepo v 
prihajajočem letu. Tudi letos se bomo potrudili, da vas obiščemo ali 
vam kako drugače namenimo naše želje in voščila. 
Z gasilskim pozdravom Na pomoč!
Dušan Kosirnik
Foto: Dušan Kosirnik Foto: Dušan Kosirnik
  
		
	
		

	 
Ob predložitvi izrezanega oglasa PIZZERIA OLIVIA je cena vsake naročene 
pice samo 5,00 EUR. AKCIJA VELJA DO 31. 12. 2020.
­

			
20  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Šport in šah
Šah: zagon in zaustavitev 
V šahovskem prispevku sem minuli mesec zapisal, da smo šahisti 
ponovno sedli za mize in se po dolgem premoru končno le posvetili 
tekmovalnemu šahu. V borbenem vzdušju smo odigrali četrto in peto 
kolo, nato pa je zaradi vladnih ukrepov znova prišlo do prekinitve. Po-
čakati bomo morali, da nam bo dovoljeno igrati vsaj pod pogoji, ki 
smo se jim že prilagodili in veljajo od začetka osrednje slovenske lige. 
Tega pa ni pričakovati pred koncem novembra (ali še kasneje), saj 
se epidemija prej zagotovo še ne bo umirila. Rezultate obeh moštev 
podajam v naslednjih vrsticah:
4. kolo: ŠK Ig : ŠK Trzin Buscotrade                                1 : 3
            ŠK Trzin Pekos Pub : ŠK Višnja gora – Stična     1½ : 2½
5. kolo: ŠK Trzin Pekos Pub : KPŠRD Karel Jeraj              1 : 3
         ŠK Trzin Buscotrade : ŠK Komenda Popotnik      2½ : 1½
Naša močnejša ekipa je odigrala dva pomembna dvoboja, in to zelo 
uspešno, saj se je najprej srečala z vedno neugodnimi Ižanci, zatem 
pa še z vodečo ekipo lige. Zaradi dveh zmag smo na tabeli »skočili« 
na drugo mesto in prav je, da oba dosežka objavim bolj podrobno. V 
četrtem oziroma petem kolu so igrali takole:
4. kolo: Igor Jelen : Marko Coklin        ½ : ½    
          Lara Janželj : Klemen Šivic    ½ : ½               
          Luka Jelen : Hinko Krumpak   0 : 1
          Anja Jelen : Anže Borišek       0 : 1                
5. kolo: Marko Coklin : Blaž Debevec      1 : 0
          Klemen Šivic : Jan Gantar  ½ : ½
          Hinko Krumpak : Filip Kozarski   1 : 0
          Peter Krupenko : Jaka Debeljak  0 : 1
Moštvo ŠK Trzin Pekos Pub je zaradi dveh porazov zdrsnilo na rep 
razpredelnice. Skupaj so člani zbrali 6,5 točke, medtem ko se lahko 
šahisti prve ekipe pohvalijo z dvanajstimi. Letošnje leto bo zaradi zna-
nih ukrepov verjetno minilo brez naše skupne večerje, ki jo vsako leto 
pripravimo v gostilni Narobe. To je namreč priložnost za pregled do-
sežkov in lani decembra smo imeli res obilo razlogov za slavje. Bralci 
se verjetno še spomnite, da smo osvojili kar tri lovorike, in spomin na 
te dosežke obuja takratna fotografija trzinskih šahistov.
Besedilo in foto: Andrej Grum
Na državnem srebrni, na igrah OPA osmi 
Že v prejšnji številki smo napovedali, da se je Nik Bergant 
Smerajc uvrstil na igre OPA. Udeležil se jih je oktobra v Hin-
terzartnu, kjer je v konkurenci skakalcev iz Avstrije, Nem-
čije, Švice in Slovenije skočil na osmo mesto. Na državnem 
prvenstvu v Velenju je v svoji kategoriji osvojil srebro. 
Še pred zaostritvijo ukrepov proti širitvi pandemije novega korona-
virusa so prireditelji pod streho spravili vsa poletno-jesenska državna 
prvenstva v smučarskih skokih. Na članskem prvenstvu v Kranju je 
imel SSK Mengeš dva predstavnika: ob 24-letnem Anžetu Lanišku, ki 
je pristal na petem mestu, se je med slovensko elito predstavil tudi 
obetavni 16-letni Taj Ekart, ki je tekmo na 110-metrski skakalnici pod 
Šmarjetno goro končal na 27. mestu.
Na državnem prvenstvu za mlajše kategorije v Velenju so si men-
geški upi priskakali štiri kolajne. Benjamin Bedrač (do 15 let) se je 
ovenčal z bronastim odličjem, medtem ko je Nik Bergant Smerajc (do 
14 let) – kot smo zapisali že v uvodu – osvojil srebrno kolajno, oba pa 
sta se skupaj z Alenom Pestotnikom in Timom Šimnovcem veselila 
še tretjega mesta na ekipni preizkušnji za državno prvenstvo (do 15 
let). V posamični konkurenci sta si Timo Šimnovec (do 14 let) in Alen 
Pestotnik med 55 tekmovalci priskakala 15. oziroma 19. mesto. 
Med deklicami, starimi do 13 let, se je Živa Andrić okitila s srebr-
no kolajno, med enako mladimi dečki pa sta Alen Pestotnik in David 
Vrhovnik zasedla trinajsto oziroma 38. mesto. V konkurenci dečkov, 
starih do 12 let, sta Erik Tomažič in Jaka Perne s četrtim oziroma 
petim mestom obstala tik pod zmagovalnim odrom. Na ekipni preiz-
kušnji za državno prvenstvo do 13 let je mengeška zasedba (v postavi 
Živa Andrić, Jaka Perne, Alen Pestotnik in Erik Tomažič) zasedla šesto 
mesto.
Že po tradiciji novembra tekem ni na sporedu, ta mesec je praviloma 
namenjen kondicijskim treningom in (nadaljnji) pripravi za zimsko se-
zono. Kdor si želi prav tako postati smučarski skakalec in biti vrhunsko 
telesno pripravljen, lahko pokliče na telefonski številki 041/767-397 
(Boštjan Ekart) in 041/750-404 (Aleš Selak), na katerih bo dobil vse 
potrebne informacije o klubu in treningih. (Š. M.)
Ekipa SSK Mengeš na državnem prvenstvu, foto: Andrej Smerajc Ekipa Slovenije v Hinterzartnu, foto: Andrej Smerajc
november 2020 |  21
Mladi o mladih
Mladi trzinski reper, ki želi zaužiti prav vsak dan
Vilijem Bobičanec - Bombera je mlad trzin-
ski reper, star je 22 let. Šolal se je na Inštitutu 
in akademiji za multimedije in je zdaj inženir 
medijske produkcije. Glasba ga zanima že ne-
kaj let in v prihodnosti se ji želi posvetiti. Pred 
približno mesecem dni je izdal svojo novo 
skladbo in prvi videospot, ki je dosegel že čez 
devet tisoč ogledov. Vilijemove komade lahko 
najdete in poslušate na Youtubu pod njego-
vim umetniškim imenom Bombera. 
Imaš poleg glasbe še kakšen konjiček?
Od malih nog se že ukvarjam s športom, 
vendar me je v srednji šoli »zaneslo« stran od 
športa, zato sem pridobil veliko kilogramov. 
Leta 2019 sem se odločil, da spremenim 
sebe in svoje navade, zato sem se spet za-
čel ukvarjati s športom. Začel sem kolesari-
ti, hoditi v hribe in na na sprehode in veliko 
sem tekel. Letos sem dosegel svoja dva ve-
lika cilja, to sta bila osvojiti Triglav v enem 
dnevu in prekolesariti pot od Trzina do Kopra. 
V življenju bi rad združil šport z delom, zato 
imam cilj, da v letu 2021 naredim licenco za 
osebnega trenerja in licenco za nogometne-
ga sodnika.
Kdaj si se začel zanimati za glasbo?
Pred tremi leti sem se pridružil ekipi Ab-
rams videoprodukcija. Snemali smo reklame 
in videospote za različne ansamble in posa-
meznike. Od nekdaj me je zanimalo, kako je 
biti na drugi strani kamere, zato sem se odlo-
čil, da bom tudi sam ustvaril svojo pesem. Da 
bi izkušnjo še nadgradil, sem se odločil zraven 
posneti še videospot. Ko sem izdal svojo prvo 
pesem, je bil odziv neverjetno dober, zato 
sem se odločil, da bom nadaljeval ustvarjanje 
glasbe.
Kdo te je navdušil za ustvarjanje glasbe?
Ustvarjanje glasbe me je od nekdaj zani-
malo, od same zamisli do snemanja v studiu, 
snemanja videospota in potem tudi nastopa-
nja. Zelo spoštujem vse glasbenike, ker malo 
ljudi ve, koliko truda je treba vložiti za eno 
samo pesem.
Si samouk ali te je kdo učil petja/rapa?
Ne, petja se nisem nikoli učil. Pri petju oziro-
ma repanju mi pomaga in svetuje moj dobri 
prijatelj Marko Trampuš, ki je bil nekdaj v sa-
mem vrhu slovenske rep scene.
Imaš kakšnega vzornika?
Vzornika res nimam, ker sem sam sebi naj-
večji vzor in želim biti vedno boljši oziroma 
najboljši. Stremim k temu, da je vsaka nova 
pesem boljša od prejšnje, da so pri športu 
vedno boljši rezultati in da sem kot oseba iz 
dneva v dan vedno boljši.
Kakšen slog glasbe imaš najraje in za-
kaj?
Res poslušam vse zvrsti glasbe. Če mi je pe-
sem všeč, jo bom večkrat poslušal ne glede 
na zvrst. Prednost pa dajem balkanski glas-
bi, ker mi je bila položena v zibelko, že zaradi 
mojih korenin. Prav tako mi je všeč, ker je po-
men skoraj vsake pesmi zelo globok.
Kakšen slog glasbe izvajaš in praktici-
raš sam?
Sam izvajam moderni hiphop, ker so ritmi 
zelo živahni in hitri.
Opiši nam nastajanje svojega komada.
Vse se začne z izbiro same melodije. Po 
določeni melodiji začneva z Markom ustvar-
jati besedilo, to traja približno en mesec. Po 
končanem pisanju narediva demoposnetek, s 
katerim gremo do producenta v njegov stu-
dio. Snemanje vokalov traja približno od pet 
do šest ur. Na koncu producent naredi miks in 
master pesmi in nato je pesem pripravljena 
za videospot.
Si imel že kaj nastopov, kjer bi te lahko 
bralci videli?
Zaradi letošnjega stanja, epidemije covi-
da-19, žal nisem imel možnosti nikjer nasto-
piti. Upam, da se bo položaj v prihodnje umiril 
in da bomo lahko znova zaživeli normalno. 
Takrat, mislim, bom lahko tudi nastopal. Bral-
ci pa mi lahko sledijo na mojem Instagramo-
vem profilu Bombera.vb, kjer objavljam tudi 
vse v zvezi z novimi komadi.
Kaj načrtuješ za prihodnost?
V prihodnosti si želim ustvariti čim več no-
vih pesmi in imeti čim več nastopov. Trenutno 
sta v procesu dve pesmi, ena še bolj na začet-
ku, druga pa se že končuje. 
Imaš morda vodilo, ki se ga držiš v živ-
ljenju?
Carpe diem.
Nina Rems 
Foto: osebni arhiv 
22  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Kako najti vir svoje notranje moči? 
Znašli smo se v nenavadnih časih in vedno pogosteje prejemam vprašanja, kot so: kako 
naj se soočam s skrbmi, ki me pestijo, kako lahko predelujem neprijetna čustva, predvsem 
strah, tesnobo in nemir, kaj lahko storim ob nespečnosti? 
Tako kot časi, v katerih smo se znašli, niso preprosti, tudi odgovori 
na ta in podobna vprašanja niso preprosta in enoznačna. Nekomu bo 
v trenutku stiske pomagal metin čaj, ga sprostil in umiril, kdo drug si 
bo privoščil kopel z vonjem sivke in ta ga bo popeljala v miren spanec, 
na nekoga najbolj dobrodejno vpliva sprehod v gozd ali sprostitvena 
vadba joge. 
Najpomembneje od vsega pa je, da najdemo svoj lastni vir notranje 
moči. V vsakem trenutku življenja imamo možnost odločitve. Ne glede 
na to, ali se v tem v celoti strinjamo ali ne, je naše življenje je sestav-
ljeno iz niza odločitev in njihovih posledic. Kar na naše življenje vpliva, 
so posledice teh odločitev. In ko sprejmemo posledice, ki izvirajo iz 
naših odločitev, postanemo odgovorni. Takrat ko polno prevzamemo 
odgovornost, držimo vajeti svojega življenja trdno v svojih rokah. Ni 
vedno lahko prevzeti odgovornosti in sprejeti posledic svojih odločitev, 
a dokler se ne zavedamo te svoje notranje moči, se večkrat dogaja, 
da prepuščamo življenje drugim ljudem, ki nas obkrožajo. Morda star-
šem, morda medijem, morda politiki, morda celo usodi. 
V različnih trenutkih svojega življenja, ko smo postavljeni pred odlo-
čitev, pri tem lahko izhajamo iz različnih delov sebe. Kajti v nas obsta-
jata dve najmočnejši sili vesolja – moč ljubezni in moč strahu. Kadar 
se odločamo iz strahu, delujemo proti sebi, delujemo v smeri, v kateri 
težje sprejemamo posledice svoje odločitve. Kadar pa se odločamo in 
delujemo iz ljubezni, takrat delujemo v skladu s sabo in tudi posledice 
odločitve nam prinesejo zadovoljstvo in jih lažje sprejemamo. 
Se morda prepoznate v tem? Ko rezultat morda ni točno tak, kot bi 
si ga želeli, ampak rečete: »Vem, ampak nisem mogel/la ravnati dru-
gače. Naredil/a sem tako, ker sem čutil/a, da je tako prav.« Preprost 
primer tega je, da gremo na sprehod v gozd iz ljubezni do sebe in 
svojega telesa, ker čutimo, kako dobro dene svež gozdni zrak našemu 
celotnemu bitju. Čisto drugačen pa je občutek, če gremo v gozd iz 
strahu, da bomo zboleli, če se ne bomo dovolj gibali in se nadihali 
svežega zraka. Čutite razliko? 
Morda ne vidimo celotne prihodnje slike naše življenjske sestavljan-
ke, medtem ko se ta še sestavlja. A vsak njen košček ima svoje mesto 
in je tam z namenom. Svojo sestavljanko sestavljamo košček za košč-
kom in naša odgovornost je v tem, katere koščke se bomo odločili 
prinašati v to svojo sestavljanko življenja. 
Kaj torej lahko storimo ob soočanju z vsemi skrbmi, stra-
hovi in nemirom, ki so preplavili svet in nam ne pustijo spa-
ti? 
Moj prvi nasvet je: sprejmimo odgovornost za svoje počutje v vsa-
kem trenutku dneva. Lahko se odločimo, da ugasnemo televizor, ugas-
nemo radio, zapremo časopis. Namesto tega gremo raje na sprehod 
in prevetrimo svoje misli. Ena odločitev, ki jo lahko sprejmemo, je, da 
vsak dan vnašamo vase vedno novo dozo svežih informacij, ki nam 
prinašajo nemir in negotovost. In druga odločitev, ki jo lahko sprejme-
mo, je, da se obdamo s pozitivnimi informacijami in odidemo v gozd, 
kjer se nadihamo svežega zraka in odpremo srce pozitivni energiji. 
Katera koli od teh dveh odločitev je pravilna, prineseta pa zelo različ-
ne posledice. Z njimi se moramo soočiti in jih sprejeti. Odločitev je v 
Zdravje
vsakem primeru naša. In tu leži naša moč – v zavedanju, da se vsak 
trenutek LAHKO odločimo. Da imamo to možnost. Le posledice so 
drugačne. Odločitev pa je vedno naša. 
Zelo pomembno je zavedanje, da smo mi sami gospodarji svojega 
življenja, svojega sveta in se sami odločamo, kako bomo živeli vsak 
trenutek, vsak dan svojega življenja. In da ta naša notranja moč prina-
ša tudi veliko mero odgovornosti, saj moramo sprejeti posledice teh 
svojih odločitev. Drugače povedano, vzemimo moč za potek svojega 
življenja v svoje roke in se odločimo, s čim bomo napolnili svoj dan, kaj 
bomo gledali, kaj bomo poslušali, kaj bomo razmišljali. 
Moj drugi nasvet za vas je, da poskrbimo za sprostitev telesa, uma 
in duha – o tem sem več zapisala v prejšnji, oktobrski številki Odseva 
in vas vabim, da si preberete ves članek. 
Moj tretji nasvet pa je, da sproščamo svoje ledvice, v njih namreč 
hranimo vse strahove. O tem več v naslednji številki Odseva, do takrat 
pa lahko izvajamo zdravilni zvok za ledvice, ki ga najdete na Youtubo-
vem kanalu Društva Pot srca. Čim bolj ga izvajamo, tem bolj iz ledvic 
izpihujemo vse strahove, negotovosti in nemir ter slajši je naš spanec. 
Ostanite v svoji moči ljubezni! Vse dobro. 
Mag. Mojca Tavčar
NOVO! VADBE ZA DOBRO POČUTJE SMO 
PRESELILI NA SPLET! 
VADBE NA SPLETU (Facebook) 
• Joga za dobro počutje
• Praksa za zdravje in dobro počutje – Free & Live
• Prebuditev in nega ženske energije – Šola belih tigric
DELAVNICE
• Napotki za srečno in zdravo življenje pozimi v skladu s TKM 
(tradicionalno kitajsko medicino): sobota, 21. novembra, 
17.00–19.00
• Regenerativna joga z eteričnimi olji: sobota, 12. decembra, 
10.00–13.00
(Če delavnic ne bo mogoče izvesti v živo, bodo potekale na Face-
booku.) 
Vabljeni tako začetniki kot izkušeni! Na vadbi boste prisluhni-
li svojemu telesu, prebudili stik s sabo, svojim telesom, dušo in 
umom. Telo boste sprostili in napolnili s pozitivno energijo, dušo 
boste napolnili s svetlobo in ljubeznijo, svoj um pa boste nežno 
umirili in zbistrili. 
Prijave in informacije: 041 821 401, drustvopotsrca@gmail.com;  
FB drustvopotsrca, www.potsrca.si
november 2020 |  23
Zdravje
So lahko naše misli zdravilo?
Odkar nam življenje narekuje novi virus, živimo v psihično precej napornem času. Že več kot 
pol leta smo v veliki negotovosti in stresu, pa vendar se je pred stresom lažje ubraniti, kot si 
mislimo. Spanec, gibanje, ohranjanje dnevne rutine in spopadanje s stresom – to je le nekaj 
ukrepov, ki jih lahko naredimo, da si olajšamo vsakdan.
Raziskave danes bolj kot kadar koli kažejo, 
kako velika je povezanost našega psihičnega 
in fizičnega zdravja. Eden pomembnejših de-
javnikov, ki vplivajo na našo imunost, je stres. 
Stres ni nič drugega kot odziv našega telesa 
na delovanje stresorjev (izguba službe, pojav 
epidemije virusa ipd.). Čim bolj smo v stresu, 
tem bolj smo dovzetni za bolezni, infekcije in 
viruse. Vsekakor je torej pomembno, da kre-
pimo svoj imunski sistem, saj je ta velikokrat 
edini, ki nas lahko ubrani pred boleznimi. 
Omenimo, da stres ni zgolj slab. Obstaja 
namreč več vrst stresa, ki različno vplivajo 
na naše telo. Kratkoročni stres omogoča, da 
se lažje spoprijemamo s tegobami življenja, 
saj mobilizira naše telo. Ta nas nato uspeš-
no brani pred virusi in bakterijami. Po drugi 
strani pa nam dolgoročni stres greni življenje 
in krni zmogljivost našega imunskega siste-
ma. Če v gozdu srečamo medveda, je naše 
telo v trenutku v hudem stresu. Utrip nam 
naraste in hitreje dihamo, kar omogoča bolj-
šo prekrvljenost mišic in se kaže v tem, da 
v rekordnem času pretečemo 600 metrov in 
si rešimo življenje. Če pa vsak dan že osem 
mesecev živčno beremo novice o koronavi-
rusu, zmožnost našega telesa za učinkovito 
obrambo pred nevarnostjo močno upade. 
Stres je torej lahko naš največji prijatelj ali 
sovražnik. 
Prva stvar, ki jo v času dolgotrajnega stresa 
lahko naredimo, je, da svojemu telesu zago-
tovimo počitek. Pomembno je, da smo nas-
pani, saj pomanjkanje spanca zvišuje raven 
kortizola v naši krvi1. Kortizol je tako imeno-
vani stresni hormon in čim višja je njegova 
raven v krvi, tem bolj smo v stresu. V posteljo 
se na primer odpravite ob desetih zvečer in 
se ne pustite motiti do šestih zjutraj. Uma-
zana posoda vam čez noč ne bo pobegnila, 
zato jo brez težav lahko pomijete zjutraj ali 
pa to morda naložite drugemu članu svojega 
gospodinjstva. V času, ko smo na milost in 
nemilost prepuščeni »udobju« svojega doma, 
poskrbite za svoje telo. Bodite naspani, jejte 
zdravo in pogosto zahajajte v naravo. Treba 
pa se je zavedati, da čim več imamo časa, 
tem težje ga preživimo produktivno. Smo v 
povsem drugačnem položaju, kot smo kadar 
koli bili, zato je ključno, da si ustvarimo novo 
dnevno rutino, s katero bomo lažje prebrodili 
krizni čas. 
In če se vrnemo k naslovu: so naše misli 
lahko zdravilo? Vemo, da nas lahko precej 
oslabijo – dolgotrajni (kronični) stres namreč 
lahko pripelje do izgorelosti in popolne izgu-
be imunske odpornosti. Ali pa nas misli lahko 
tudi ozdravijo? To je odvisno od tega, kako se 
spoprijemamo s stresom. 
Ko smo soočeni s stresnim položajem, ga 
najprej ocenimo. Izide tega ocenjevanja lah-
ko nato razvrstimo v tri kategorije: škoda, 
grožnja ali izziv. Če bomo položaj ocenili kot 
škodo ali grožnjo, bomo razočarani, žalostni, 
obupani, stanja nas bo tudi strah. Če pa ga 
bomo ocenili kot izziv, bo to v nas vzbudilo 
navdušenje in vnemo. Ocenjevanje položaja 
kot škode ali grožnje nas psihično obreme-
ni in poveča stresni odzvi našega telesa, kar 
vodi k slabšemu spopadanju s težavami. Po 
drugi strani pa nam izzivi dajo zagon in moti-
vacijo, da položaj aktivno razrešimo. 
Verjetno se vsi strinjamo, da večina ljudi tre-
nutno epidemijo ocenjuje kot škodo ali grož-
njo. Razumljivo je, da v trenutnih razmerah 
občutimo strah pred virusom in obup zaradi 
razmer, ki vladajo na svetu. Ker to pomeni 
slabše spoprijemanje s stresom in posledično 
s položajem, se moramo truditi, da bomo v 
novonastalih razmerah videli priložnosti, ne 
samo izgub. Osredotočite se torej na pozitiv-
ne vidike trenutnega stanja – kaj je epidemija 
prinesla vam, česar prej niste imeli (npr. več 
časa za skrb zase), in kaj je prinesla človeštvu 
na splošno (npr. morebiten premik od ustalje-
nih vrednot in povečano skrb za sočloveka). 
Za konec naj povzamem, kako pomembna 
je skrb za lastno psihično in fizično zdravje. 
Poleg tega, da se veliko gibajte in ste naspa-
ni, skušajte pogledati na nastalo stanje iz 
drugačne perspektive. Tako se iz epidemije 
covida-19 utegne celo poroditi kaj dobrega.
Zoja Anžur, študentka psihologije
Pozaba
Zavaja ta misel predaja, postrani te gleda,
kot pozaba je bleda.
Z žalostnimi očmi depresije te gleda 
kot ljudje v tem času represije
in lažnega reda.
Kaj treba je tega, se vprašaš, počasi spoznaš,
da se na napačnega človeka zanašaš.
Po nosu te useka, na pol te preseka
misel pozabe, krivične zlorabe.
Zaman se ti trudiš, upanja zmanjka,
volje ni več, prav tako ne postanka.
Prijat’li so zgnili, ljudje se poskrili, 
ti pa vendarle upaš, 
da lepi se časi bodo vrnili.
Poglej se zdaj, hlapec, nič ne veljaš,
kot tihotapec
čakaš, da reši te kralj tvoj Matjaž.
Priznaj si, da revež si s premalo razuma,
kot talec v klop se usedi,
in poslušaj predavanje preko zooma.
Žiga Erjavec, 
študent Ekonomske fakultete.
Foto: Zoja Anžur
24  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Kaj lahko sami storimo za krepitev odpornosti 
Trzinska lekarnarka Cirila Zdovc, mag. farmacije, je tista prijazna gospa, h kateri po navadi 
zavijemo občani Trzina, kadar se nas poloti prehlad ali kakšna druga zdravstvena tegoba. 
Skupaj z gospo Andrejo Vodičar in vodjo trzinske enote Lekarne Ljubljana, Nejcem Berčičem, 
so tisti, ki nam pomagajo s svojimi nasveti in napotki za trdnejše zdravje tedaj, ko še ni 
tako hudo, da bi morali k zdravniku. Tokrat smo Cirilo Zdovc povprašali, kaj lahko storimo, 
da bomo okrepili svojo odpornost. 
Če ste od zaposlene v lekarni pričakovali, da 
vam bo kar takoj ponudila čudežno tablet-
ko ali univerzalen napitek, ste se zelo zmoti-
li. Cirila Zdovc namreč pravi, da so na prvem 
mestu »redno gibanje, ustrezna (in zadostna) 
prehrana in zadosti spanja, šele potem pri-
dejo na vrsto vitamin C, zdaj pogosto ome-
njeni D3, ameriški slamnik, beta glukan in 
podobni …, za pomirjanje pa morda še baldrijan.« 
Zdovčeva poudarja, da ni treba takoj v le-
karno, saj lahko za odpornost ogromno na-
redimo sami. »Na odpornost je namreč tre-
ba gledati celostno in ves čas jesti zdravo, 
uravnoteženo prehrano, se redno gibati in 
dovolj spati. Zdaj tudi ni čas za diete, ki že 
sicer pomenijo stres za telo, pa tudi sicer je 
stres eden od poglavitnih dejavnikov tvega-
nja pri padcu odpornosti,« poudarja Zdovčeva 
in dodaja, da se tudi pri zmanjševanju stresa 
velja najprej obrniti po pomoč k naravi, iti na 
sprehod, se preznojiti ob športni dejavnosti, 
ki nam je prijetna, ali pa preprosto poslušati 
najljubšo glasbo. »Čeprav imamo hudo stisko, 
je vsaka taka dejavnost izjemno pomembna, 
saj se tako okrepimo in se potem lažje spo-
pademo s težavami, ki nas čakajo.« 
Baldrijan 
Kako si vendarle lahko pomagamo takrat, 
ko se zdi, da smo v začaranem krogu težkih 
misli in napetosti? »Primeren je baldrijan, saj 
ga lahko jemljemo tako podnevi kot zvečer, 
v poštev pride tudi pri vseh, ki imajo akutni 
stres in ne morejo zaspati.« Še posebno je to 
pomembno tedaj, kadar želimo ali 'moramo' 
biti sposobni delovati v tem trenutku, ne šele 
čez tri dni. »To je še ena od pasti sodobnega 
časa, v katerem nam telo pogosto sporoča, 
da ne more več in da se mora spočiti, a se 
zaradi službe in drugih obveznosti pogosto 
ženemo onkraj svojih sposobnosti,« opozarja 
Cirila Zdovc. Baldrijanove kapljice ali kapsule 
s podaljšanim sproščanjem so lahko dobra 
izbira, saj vsebujejo eterično olje baldrijana, 
ki pomirja čustveno in fizično napetost, po-
maga pa tudi pri prebavnih motnjah, migreni 
in vpliva na srce in krvni obtok. 
Vitamin C
Vitamin C (askorbinska kisllina) je vodoto-
pen vitamin, ki ima pomembno antioksida-
tivno vlogo in sodeluje pri številnih bioloških 
procesih. S tem, ko lovi za telo škodljive pros-
te radikale, ima pomembno vlogo pri delova-
nju imunskega sistema. Priporočen dnevni 
vnos je 80 mg. Najpomembnejši vir vitamina 
C sta sadje in zelenjava, na primer paprika, 
ohrovt, brokoli, kivi, jagodičevje, citrusi. »Pri 
povečanih obremenitvah je smiselno dozira-
nje povečati na primer na 1000 mg in tudi v 
tem primeru svetujemo izdelke s podaljšanim 
sproščanjem ali liposomski vitamin C,« pred-
laga Zdovčeva. 
Beta glukan 
Beta glukan je zapleten ogljikov hidrat ali 
polisaharid iz kvasovk, ki ga imunski sis-
tem prepoznava kot lastnega, zato ima 
pomembno vlogo pri krepitvi odpornosti. 
»Običajno beta glukan svetujemo ob virus-
nih in ponavljajočih bakterijskih okužbah, še 
posebno pa ob vnetjih dihal. Ker preprečuje 
absorbcijo holesterola iz hrane v želodcu in 
črevesju, se ga s pridom uporablja za krepitev 
imunskega sistema,« poudarja Cirila Zdovc. 
Beta glukan prav tako varuje pred posledica-
mi stresa, vzdržuje normalno raven telesne 
energije in krepi duševno zdravje. Primeren je 
tudi za otroke. 
Vitamin D
Vitamin D je hormon, potreben za absorp-
cijo kalcija iz črevesja v krvni obtok. Ker je 
topen v maščobi, je pomembno, da ga za-
užijemo s tekočino, ki vsebuje tudi maščobo, 
najpogosteje svetujejo mleko. Vitamin D je 
ključnega pomena za pravilen razvoj, rast in 
ohranjanje zdravja od rojstva do smrti, ena 
najpomembnejših oblik vitaminov D pa je 
tudi vitamin D3 (holekalciferol), ki ga v pove-
čanih vnosih trenut no svetuje tudi Združenje 
endokrinologov Slovenije. V času od oktobra 
do aprila vitamina D namreč ne moremo 
dobiti s sončenjem, saj v tem času sonce ni 
dovolj visoko, da bi se ob ustreznih UV žarkih 
v našem telesu tvoril ta hormon. Vitamin D 
povečuje naravno odpornost in umirja čez-
merno dejavnost imunskega sistema. Tudi v 
tem primeru Zdovčeva opozarja na zmerno 
doziranje. 
Ameriški slamnik
Ameriški slamnik (Echinacea purpurea) je 
vrs ta cvetnic, ki pripada rodu Echinacea. Ima 
ugodne učinke na imunski sistem. Učinkovine 
iz ameriškega slamnika lahko delujejo kot an-
tiseptik, izboljšujejo odpornost, pospešujejo 
celjenje ran, pomagajo pri nekaterih kožnih 
boleznih, opeklinah, ozeblinah, vnetju žrela in 
grla. »Prednost ameriškega slamnika je, da 
ga lahko jemljemo dalj časa, vendar ne dalj 
kot osem tednov.« 
Pomembno je, da se krepitve imunskega 
sistema lotevamo premišljeno, da ne doda-
jamo vsega omenjenega naenkrat, da posa-
mezne dodatke jemljemo le omejen čas in da 
telesu pustimo, da tudi samo proizvaja dolo-
čene snovi za krepitev odpornosti. Če namreč 
telesu vse prinesemo na pladnju, se to lahko 
poleni. »Telo je samo najbolj učinkovito, če 
mu le damo priložnost za to,« za konec pri-
stavi Cirila Zdovc. 
Besedilo in foto: Tanja Bricelj 
Zdravje
Cirila Zdovc svetuje, da se krepitve odpornosti lotimo celostno. 
november 2020 |  25
Zdravje
Vadimo tudi doma!
Vadba z bremeni ali lastno telesno težo pozitivno učinkuje na vse ljudi v vseh starostnih ob-
dobjih. Ključno je le to, da se mora vadba prilagajati posamezniku in njegovim zahtevam. Z 
njo nikakor ne smemo pretiravati. Prav tako pa vadba s premajhno intenzivnostjo ne učinku-
je tako pozitivno na telo.
Dandanes je vse bolj znano, da vadba pozi-
tivno vpliva tudi na starejše in da bi ti morali 
pogosteje vaditi. Ohranja normalne ravni krv-
nega tlaka, zmanjšuje verjetnost za krvno-žil-
na obolenja, povečuje dovzetnost tkiv za in-
zulin (pomaga pri sladkorni bolezni), ohranja 
kostno in mišično maso, ohranja ravnotežje 
ter s tem tudi zmanjšuje možnost padcev, 
vpliva celo na naše kognitivne sposobnosti. 
Pri spodnjem treningu uporabljamo vse 
večje mišične skupine ter hkrati poskrbimo 
za krvno ožilje. Pri vsaki izmed vaj predlagam 
več različic, sledijo si od lažje pa do najtež-
je – izberite si izpeljanko, ki vam ne bo niti 
prelahka niti pretežka. Če začenjate z najlažjo 
različico, vam je lahko cilj skozi tedne priti do 
najtežje izvedbe. Tak trening lahko izvedete 
trikrat na teden.
ALI STE VEDELI?
Poraba energije v telesu po vadbi ostane 
povečana in počasi pada tudi, ko ne treni-
ramo! To pomeni, da naše telo v mirovanju 
porablja več energije, kot bi sicer! 
POMEMBNO!
Pred vsakim treningom se primerno ogrej-
te! Brez ustreznega ogrevanja je možnost 
poš kodb večja kot sicer. Ogrevanje naj zaje-
ma lahkotne gibe za vse sklepe v telesu (kro-
ženje z glavo, kroženje z rameni nazaj/nap-
rej, kroženje z boki v obe smeri ...), traja naj 
približno od 5 do 8 minut, na koncu ogrevanja 
moramo biti na robu znojenja. Po vadbi pa ne 
pozabimo na ohlajanje, pri katerem počasi 
spuščamo srčni utrip (lahkotno sprehajanje/
tek/ sproščanje).
Cikli:
Teden Serije Trajanje [s] Odmor [s]
1. 3 40 20
2. 4 40 20
3. 3 45 15
4. 4 45 15
Prvi teden izvajajte vsako vajo 40 sekund 
ter imejte 20 sekund odmora, preden pre-
idete na drugo. Nato izvedete še dva takšna 
kroga. Drugi teden izvedete vsega skupaj štiri 
takšne kroge. Tretji teden zmanjšate število 
krogov na tri ter povečajte čas trajanja izved-
be na 45 sekund, odmor se zmanjša na 15 se-
kund. Četrti teden izvedete štiri takšne kroge.
Upam, da vam bo trening všeč. Poskušaj-
te biti dosledni pri izvajanju vaj. Tako boste 
samo povečali svoj napredek.  
Anže Kosmač, mag. kineziologije
1. vaja – stisk lopatic/odmik rok v rahlem naklonu naprej/ vzročenje rok v rahlem naklonu naprej
Naslednje vaje izvajajte drugo za drugo
2. vaja – izteg kolen sede (izmenično)/ počep na stol/ počep
3. vaja – odmik v ramenih sede/skleca z oporo na 
stolu/skleca
4. vaja – korakanje na mestu sede (izmenično)/ 
lahek tek na mestu/ visoki skipping na mestu
5. vaja – pritisk z iztegnjenimi rokami v stegna 
sede/upogib v trupu leže na hrbtu/ opora ležno 
spredaj
26  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Od tu in tam
»Sanjska« vožnja do prestolnice
V prispevku Mihe Pavška »Lepote« vožnje na delo v Ljub-
ljano s kolesom iz 8. št. (l. XXVII) Odseva se je prikradlo ne-
kaj po moje površnih ocen o možnosti prehoda s kolesom 
čez črnuški vozel. Prispevek je sicer pohvale vreden zaradi 
spodbudne vsebine, ki vabi k vsaj občasnemu kolesarjenju do 
mestnega središča, prav tako zelo podrobno opisuje razmere 
na poti in ovire ter predlaga izboljšave. Na podlagi dolgolet-
nih izkušenj in vožnje z različnih izhodišč s trzinsko-men-
geško-domžalskega konca pa podajam naslednje dopolnitve 
k prispevku, da bodo bralci deležni celovitejše informacije in 
da jih ovire na poti ne bodo odvrnile od samostojnega pod-
viga. Upam, da ne bodo obupali, še preden bodo sploh začeli. 
Prispevek ne omenja Projekta regionalne kolesarske povezave občin 
severno od Ljubljane. Projekt naj bi se začel izvajati letos in končal pri-
hodnje leto. Bralce bi zanimalo, kakšne so rešitve in na katere ovire je 
naletel ta projekt, pri katerem ob izdatnem sofinanciranju iz EU sodelu-
jejo občine od Kamnika in Domžal mimo Mengša in Trzina do Ljubljane. 
Zadnja informacija, ki jo imam ob pozornem spremljanju problematike, 
je, da na primer odseka makadama ob črnuški obvoznici od križišča pri 
Mercator Tehniki pa do Stožic ne bo mogoče asfaltirati, kar predlaga 
avtor prispevka in je bilo prvotno predvideno tudi v omenjenem projek-
tu, ker menda zaradi vodovarstvenega režima tega odseka ni mogoče 
dobiti dovoljenja za tovrstno utrditev vozišča. Dragoceno bi bilo razis-
kati in sprotno spremljati izvajanje tega projekta, da se zaradi različnih 
birokratskih in drugih ovir ne sfiži in ostane napol izveden ter tako ne-
uporaben, kar pa je že druga zgodba. Sicer pa makadam na tem odseku 
ni toliko moteč za povprečnega kolesarja, kolikor je moteč prah, ki se ob 
suhem vremenu dviga za tam vozečimi avtomobili, ubirajočimi bližnjico. 
Ukrep bi bil, da se na izhodišče te poti postavi ovira za motorna vozila z 
izjemami za kmetijsko mehanizacijo. 
Na odseku od Mercatorja Tehnika proti črnuškemu križišču s trzin-
sko vpadnico pa obstaja več različic, ki so morda manj problematične 
od navedene v prispevku. Priporočil bi majhen ovinek (različica 1), ki 
zahteva le nekaj deset metrov več vožnje, ima pa prednost upora-
be obstoječih lokalnih asfaltiranih cest, podaljšane rahle klančine za 
premagovanje višinske razlike ... Prilagam sliko različic (slika 1), od ka-
terih je najkrajša po nekajmetrskem spustu ali po domače »niz brdu«, 
ki je bolj priporočljiva v smeri vožnje proti Ljubljani in z ustreznimi 
zavorami ob prehodu v ravnino, v nasprotno smer pa bo morda treba 
sestopiti in potiskati kolo par metrov navkreber. 
Na koncu se zahvaljujem uredništvu Odseva, ki ga (četudi iz sosed-
nje občine) z veseljem spremljam, in piscu omenjenega prispevka, da 
sta problematiko postavila na vidno mesto, in se nadejam podobnih 
v nadaljevanju. 
S kolesarskimi pozdravi, Janez Štebe, Dobeno 
Preplastitev trzinske obvoznice
Trzinci, Domžalčani, Mengšani in 
Kamničani so se v oktobru nekoliko po-
časneje prebijali po trzinski obvoznici 
proti Ljubljani in nazaj, saj je DDC op-
ravil preplastitev ceste z novim asfal-
tom. »Obnova voziščne konstrukcije je 
vključevala rezkanje in zamenjavo ob-
rabno-zaporne plasti z novim asfaltom 
ter globinsko sanacijo posedkov in glob-
ljih razpok,« so zapisali na Prometno- 
informacijskem centru za državne ces-
te. Dela so se zavlekla tudi v november, 
kljub temu pa so bili zastoji obvladljivi. 
(tb, foto: Tanja Bricelj)
november 2020 |  27
Od tu in tam
Brezplačno cepljenje proti gripi 
27. in 28. oktobra je v avli Centra Ivana Hri-
barja v Trzinu potekalo brezplačno cepljenje 
proti gripi. V obeh dneh je cepivo prejelo oko-
li 170 občanov, ki so se pravočasno prijavili 
na prvi razpisani termin. Medtem je cepiva 
zaradi povečanega zanimanja že zmanjkalo, 
a se bo cepljenje nadaljevalo takoj, ko se na 
državni ravni nabavi nova pošiljka. 
Spremljajte objave na spletu, ob petkih ali 
ponedeljkih dopoldne lahko pokličete tudi 
Pred vhodom je občane sprejela sestra Irena (v sredini), ki je poskrbela za covid-vprašalnik, varnostno 
razdaljo in posamično vstopanje, sestra Mojca (levo) je opravila cepljenje, zdravstveni tehnik Matej 
(desno) pa je poskrbel za papirologijo.
referenčno sestro Mojco Rozman na tel. šte-
vilko 051 487 199. Cepljenje sicer poteka v 
torek popoldne in  sredo dopoldne, naročajo 
na pet minut, zato je pomembno, da pridete 
točno. Cepite se lahko samo, če ste zdravi. 
(tb, foto: Tanja Bricelj)
Kaj se dogaja na Pšati in ob njej
Konec oktobra je v Mengšu v tamkajšnjem 
Mladinskem centru potekal dogodek EkoRe-
ka, ki smo mu bili zaradi protikoronskih ome-
jitev priče žal le na daljavo. Udeleženci so si 
med drugim postavili ključno vprašanje, kako 
zdrave so naše reke. Ni naključje, da je dogo-
dek bil v četrtek, 22. oktobra, ko zaznamuje-
mo svetovni dan rib selivk in sicer v okviru več 
dejavnosti projekta EVREKA II pod okriljem 
Lokalne akcijske skupine (LAS) Za mesto in 
vas. Celoten projekt je plod sodelovanja Za-
voda REVIVO, domžalskega podjetja HD&H 
in Osnovne šole Mengeš, pri dogodku pa je 
sodeloval AIA – Mladinski center Mengeš in 
fundacija Svetovni dan prehodnosti voda za 
ribe. Naložbo financirata Republika Slovenija 
in Evropska unija iz Evropskega sklada za re-
gionalni razvoj in Zavod Revivo. Program so 
sestavljali štirje svežnji dejavnosti. 
Odprtju dogodka z rezultati likovnega na-
tečaja z naslovom Kako je videti naravna so 
sledili ogled dokumentarnega filma Ljubezen 
teče (Love Flows – ogledati si ga je mogoče 
na Youtubovi povezavi). Nato smo prisluhnili 
pogovoru s Pao Fernandez Garrido iz Funda-
cije Svetovni dan prehodnosti voda za ribe 
(World Fish Migration Day), strokovnjakinjo 
na področju odstranjevanja vodnih pregrad, 
ki mu je sledila okrogla miza z domačimi stro-
kovnjaki in poznavalci te problematike, ki so 
se posvetili Pšati. Morda so Mengšani še bolj 
povezni s Pšato kot Trzinci, čeprav je to sku-
pen vodotok, ki si zasluži celostno obravnavo 
in celovito urejanje. 
Dokumentarec ozavešča o pomenu razu-
mevanja vplivov jezov, njegov  namen pa je 
predstaviti soodvisnost rib in rek ter človeka. 
Španska gostja je razložila, da so reke kot 
človekov krvožilni sistem – vsi vemo, kaj se 
nam zgodi, če se nam zamašijo žile. Na koncu 
so se sogovorniki osredotočili na Pšato. Bio-
loginja Urša Koce, krajinska arhitektka Nuša 
Britovšek, projektant Simon Mrak in povelj-
nik domžalske civilne zaščite Marko Žagar 
so ugotovili, da ima prejšnji način upravljanja 
voda – tudi Pšate in Kamniške Bistrice, v ka-
tero se ta izliva – za naravo številne nega-
tivne posledice. Med temi so pregrade, obzi-
dana struga in gradnja tik ob reki. Pregrade 
ribam onemogočajo selitev in ovirajo prenos 
sedimenta, posledica pa je spodjedanje stru-
ge na območjih dolvodno od pregrade. Ob-
zidana struga onemogoča drevesom, da bi 
utrdila brežine in živalim poleti dajala senco. 
Marko Žagar je posebej opozoril na nadalje-
vanje gradnje na poplavnih območjih, saj je v 
21. stoletju namreč nesprejemljivo, da se pro-
ti poplavam borimo z vrečami peska. Treba 
je preprečiti gradnjo na poplavnih območjih, 
spremeniti miselnost in se prilagoditi okolju. 
Pri tem so sogovorniki opozorili, da se Pšati 
odvzema prostor, s tem pa tudi možnost, da 
bi ljudje raziskovali, se sproščali in spoznavali 
reko kot naravno dobrino ter jo vzeli za svojo. 
Na vsak način pomemben dogodek, 
ob katerem se nismo spraševali samo 
o tem, kaj »nam dela« Pšata, temveč 
tudi o našem odnosu do nje in vsega, 
kar je povezano z lokalnimi vodotoki. 
Ne morem si kaj, da ne bi spodbudil 
vseh, posebno pa mladih iz Trzina, da 
se vključijo v dejavnosti projekta in 
tudi k nam prinesejo duh sprememb. 
Navsezadnje imamo ob Pšati prome-
nado, ki ima velik potencial, da jo po-
daljšamo, ozelenimo, naredimo prijet-
nejšo in hkrati bolj naravno. Dodamo 
ji lahko tudi učne vsebine, na primer 
vodno učno pot. Prav projekt EVREKA 
II ponuja številne različne delavnice in 
pestre dogodke, povezane z naravo in 
raziskovanjem možnosti ekološkega 
pristopa k sobivanju z reko Pšato. 
  
Miha Pavšek
28  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Otroci in divje rastline
Mačehe so se preselile iz pravljic
Mačeha, Pepelka, princ ... nastopajo v pravljici, ki sta jo Jakob in Wilhelm Grimm prvič ob-
javila leta 1812. Potem so se zvrstile številne interpretacije. Ena izmed njih se sprašuje, 
kakšna oseba mora biti princ, če mu v treh plesnih večerih, ko se je več ur pogovarjal s  
Pepelko, ni uspelo izvedeti njenega imena in naslova.
Nekaterim vrstam vijolic pravimo mačehe, Viola tricolor var. hor-
tensis, in jih uvrščamo v družino vijoličevk. Njihov cvet je drugače 
oblikovan kot pri vijolicah, pri katerih sta spodnja dva cvetna listka 
obrnjena navzdol, preostali pa navzgor. Pri mačehah so postavljeni 
bolj simetrično, zgornja dva cvetna lista pa ponavadi izstopata bolj 
navzgor. 
Poznamo divje in gojene mačehe. Divjo mačeho ali divjo vijolico so 
v ljudskem zdravilstvu uporabljali v čajih proti kašlju in iz nje priprav-
ljali obkladke za kožne izpuščaje in akne. Danes jo uprobljamo le še v 
kulinarične namene, pogosto na sladicah, kandirane ali kot dekoracijo 
na krožniku. Užitni so njeni mladi listi in cvetovi, v starejših listih pa se 
vse bolj kopiči alkaloid, ki je strupen za jetra. Divje mačehe v naravi 
cvetijo od aprila do septembra. 
Dobre in hudobne mačehe nastopajo tudi v mnogih slovenskih ljud-
skih pripovedkah. Hudobne mačehe so tisti temni pol, ki naj bi ga 
pravljica vsebovala z namenom, da otroku pokaže, kako se strah lahko 
premaga in da se je za dobro vedno vredno truditi. V psihologiji pa je 
mačeha včasih tudi simbol intuicije, ki presega sposobnost nadzora. 
Ko se Pepelkina mačeha počuti zadušeno in zapostavljeno, se v njej 
zbudi klic, da svoji hčerki zavaruje za vsako ceno. Hoče, da sta naj-
lepši. Tudi sama se uredi nadvse lepo in razkošno. Tako tudi gojene 
mačehe včasih preveč očitno presegajo svoje divje predstavnice in s 
svojimi velikanskimi cvetovi sporočajo, da so tu. Njihov čas je hladni 
del leta, vsaj tako smo jih selekcionirali. Če se dobro ukoreninijo, ne-
katere prenesejo tudi temperature –20 °C. Večina gojenih mačeh je 
vzgojena iz divje vijolice, V. tricolor, in ne iz dišeče vijolice, V. odorata, 
ki je sicer največkrat uporabljena vrsta vijolice v našem zeliščarstvu. 
Tudi mladi listi in cvetovi gojenih mačeh so enako uporabni v kuhinji 
kot cvetovi divjih mačeh, a le takrat, ko so gojeni v primerni zemlji in 
brez tretiranja s pesticidi. Predvsem rja in pepelasta plesen dostikrat 
ponagajajo pri netretiranih rastlinah.
Shakespeare je cvetove mačeh uporabil nekoliko drugače. Leta 
1595 jih je vpletel v gledališko igro, v kateri kralj Oberon neke noči 
besen na kraljico Titanijo ukaže, naj ji v spanju na oči kapnejo sok iz 
cvetov mačehe. Ko se je Titanija prebudila, se je noro zaljubila v prve-
ga, ki ji je prišel pred oči. Po nezgodi je bil to osel. A Sen kresne noči 
se vendarle konča z mislijo, da pravljična bitja pripadajo sanjskemu 
svetu. Mi pa dodajmo, da mačehe pripadajo čokoladi.
P.s.: Na koncu mi punci povesta, da nista razumeli mojega uvoda 
o princu. Začnem jima razlagati o ... in na koncu se mi postavi še 
več vprašanj, kot najdem odgovorov ... mogoče je Pepelka vedela za 
zlorabe na spletu in princu namenoma ni povedala svojega imena in 
naslova?
Recept: Čokoladne lizike z mačehami
Sestavine za deset lizik:
200 g jedilne čokolade
žlica masla
pest mačeh
Čokolado stalimo na šibkem ognju in pazimo, da se ne zažge. 
Segreti se mora le toliko, da noter še lahko potisnemo prst, ne 
da bi se opekli. Pripravimo modelčke, v katere smo položili cvet 
ali več cvetov mačeh, lahko uporabimo tudi modelčke za ledene 
kocke. Staljeno čokolado z žlico nadevamo v modelčke, enakomer-
no razporedimo in vanjo zataknemo palčko. Damo v hladilnik in 
počakamo pol ure, da se lizike strdijo. Vzamemo jih iz modelčkov 
in lizike so narejene.
Še več naravnih receptov dobite v novi knjigi dr. Katje Rebolj:  
Narava vedno zmaga.
Besedilo in foto: dr. Katja Rebolj, www.katjarebolj.com
Avtorici recepta: Anja in Tina Rebolj
Položili vence k spominskim obeležjem
Pred dnevom spomina na mrtve se je delegacija 
Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega 
boja na več mestih poklonila žrtvam druge svetovne 
vojne. Tem, ki so darovali svoje življenje za svobodo, 
se predstavniki s polaganjem vencev tradicionalno 
poklonijo vsako leto pri Jafačnkovi domačiji, Kmeti-
čevi rojstni hiši, komendski Dobravi, obeležju Ceneta 
Štuparja nad Dobravami in pred Osnovno šolo Trzin, 
kjer običajno pripravijo tudi žalno komemoracijo. Ta 
je tokrat zaradi znanih razlogov odpadla. Da zavest 
o pomenu ohranjanja spomina na žrtve ostaja živa, 
priča tudi komentar enega od članov delegacije, ki 
je polaganje vencev pospremi z mislijo: »To je naša 
srčna dolžnost.« (tb, foto: Tanja Bricelj)
november 2020 |  29
Vremenska s(e)kir(i)ca
Dobri in virozni oktober 
Oktober ni le čas, v katerem dokončamo 
trgatev, si naberemo kostanja in zadnjih gob 
ter do konca oberemo sadno drevje, ampak 
tudi mesec, v katerem vidimo, koliko so se 
uresničile vremenske prerokbe, in še bolj, 
kaj in kako nam kaže za naprej, zato si jih 
za osvežitev spomina nekaj vnovič obudimo. 
Kozoprsku (oktobru) velike vodé, grudna hudi 
vetrovi buče. Če se drevje pozno obleti, vsak 
se zime boji. Če nerado pada listje raz dreve-
sa, je spomlad' gosen'c veliko in mrčesa. Ne 
najdemo pa nobenega, ki bi povezal vreme 
s širjenjem nadležnega virusa, kakršnemu 
smo priče že vse od začetka pomladi. Poleg 
nekaterih vremenski modrosti so se letos žal 
uresničile tudi tiste o ponovitvi koronavirusa 
jeseni. Ta nam še naprej v marsičem nare-
kuje način življenja in dela. Da ne bi bilo vse 
skupaj preveč sproščeno in preprosto, pa ves 
čas skrbi naša vlada, ki nas je konec oktob-
ra znova prikovala znotraj naših poldevetih 
kvadratnih kilometrov gibalnega prostora. Še 
prej pa so z uvedbo prepovedi gibanja (tole 
je le druga besedna zveza za policijsko uro) 
prepovedali tudi »večerovanje« in ponočeva-
nje. Nekje smo lahko prebrali, da smo imeli 
s pravo policijsko uro nazadnje opravka med 
drugo svetovno vojno, kar samo kaže, kako 
hud virus (in oblast) imamo. 
Sledi, da bomo morali tudi preostanek 
jeseni tako kot spomladi sami precej bolj 
razmiš ljati, migati in delati, če hočemo, da 
bomo tudi iz tokratne koronakrize izšli čim 
bolj zdravi. Predzadnji dan oktobra smo ime-
li 50 pozitivnih primerov (spomladi ves čas 
enega ….), novembra pa je njihovo število za-
čelo počasi upadati. Ena redkih stvari, ki ni 
na daljavo, je vreme, saj ga še vedno obču-
timo tudi od blizu. Za oktobrsko pravijo, da 
je oktober dober, in tudi za letošnjega to 
kar drži! Zaradi virusne nadloge smo spet 
postali bolj pozorni na vreme, še posebej ko 
so nas »ujeli« v občinske meje. Trzinci mo-
ramo namreč pošteno paziti, kje in kako ga 
k(p)ihnemo, da pri tem ne »podarimo« česa 
sumljivega kateremu od občinskih sosedov. 
Za nami je dokaj dobro namočen in priča-
kovano topel oktober, le sredi meseca je bilo 
vreme nekoliko hladnejše, meja sneženja je 
dosegla dno nekaterih alpskih dolin, snežilo 
je celo v Bohinju. Padavin smo imeli za ok-
rog petino več od dolgoletnega povprečja, na 
letni ravni smo tudi v Trzinu že presegli tiso-
čico. Sonca naj bi bilo ravno prav, to je nekaj 
več od pričakovanih stotih ur. Zanimivo je, da 
še nismo zabeležili hladnega dne (minimalna 
dnevna temperatura zraka pod lediščem), kar 
nam kažejo tudi podatki v preglednici. Naj-
nižja oktobrska temperatura zraka (3,4 °C) je 
ostala krepko nad lediščem.  
Zanimivo je, da je najvišja dnevna tempe-
ratura zraka presegla 20 stopinj Celzija prva 
dva  dneva in zadnji dan meseca. Dni s pada-
vinami je bilo precej (mesečna količina je pre-
segla 150 mm), štirikrat smo presegli dnevno 
znamko 20 litrov na kvadratni meter. Pogosto 
je bilo tudi precej vetrovno, kar nam je prišlo 
še posebno prav, ko je dozorel kostanj. Tudi 
nad Trzinom imamo kar nekaj zavidanja 
vrednih kostanjevih dreves. Sicer pravijo, da 
je treba iti za pravi kostanj severovzhodno in 
VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (oktober 2020)
Kazalnik Podatek Datum/Niz Ura/Obdobje
Povprečna temperatura zraka (°C) 11,2 1.–31. 10. mesec
Najvišja temperatura zraka (°C) 20,7 1. 10. 14,08
Najnižja temperatura zraka (°C) 3,4 14. 10. 7,17
Največja dnevna T amplituda (razlika maks./min. 
T, v °C)
13,3 (16,9/3,4) 14. 10. 0.00–24.00
Število dni s padavinami ≥ 0,2 / ≥ 2 / ≥ 20 mm) 19 / 7 / 3 1.–31. 10. mesec
Največja dnevna količina padavin (mm) 48 11. 10. 0.00–24.00
Mesečna količina padavin (mm/h) 156 1.–31. 10. mesec
Količina padavin v letu 2020 (mm/h) 1029 1.1.–31. 10. desetmesečje
Najvišja hitrost vetra (km/h) / smer 43,5/JV 21. 10. 13,28
Izbrani meteorološki podatki za Trzin za oktober 2020; celoten arhiv je dostopen na spletnem naslovu http://trzin.zevs.si (meni Statistika).
Vir: Vremenska postaja OŠ Trzin (CZ Trzin).
Zjutraj 4. oktobra smo lahko tudi v Trzinu opazovali slikovito mavrico. Za ta letni čas to ni prav pogost 
pojav. (Foto: Miha Pavšek)
vzhodno od Ljubljanske kotline. Lokacije naj 
ostanejo skrite (najboljše so tiste, ki jih naj-
dete sami …) tako, kot svoje gobarske rajone 
okrog bele ceste čuva prenekateri Trzinec. 
Prejšnji mesec pa so po nižinah zaznamova-
la tudi meglena jutra. Megla je pravzaprav 
oblak pri tleh (veter pa zrak, ki se mu mudi 
…). Nastane takrat, ko se vodna para zaradi 
ohlajanja utekočini v obliki drobnih kapljic. 
Temperaturno gledano nastopi takrat, ko se 
temperatura zraka spusti do temperature 
rosišča, to je tista temperatura, ki bi jo imel 
zrak, če mi bila njegova relativna vlažnost 
100-odstotna. Če je v zraku dovolj delcev ae-
rosola, se to zgodi že pri nekoliko višji tem-
peraturi. Meteorološ ko gledano beležimo 
pojav megle takrat, ko vidljivost pade pod en 
kilometer. O gosti megli pa govorimo, ko je vi-
dljivost manjša od stotih metrov (po domače 
– ptiči hodijo peš …); ko je vidljivost med enim 
in desetimi kilometri, pa govorimo o meglici. 
Naj vas na koncu pozovemo k še bolj pozor-
nemu spremljanju narave in dogajanja v njej. 
Morda je prav nesrečno koronaobdobje pri-
ložnost in pravi čas za to, da ozavestite nara-
vo, ki teče »na dolge proge«, kot svoj zgled.
Miha Pavšek
30  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Zahvale
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenila draga mami, babica, 
sestra in teta
VERA HREN
(rojena Košak)
 
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, 
prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovane 
sveče.
Zahvala tudi zdravnici dr. Vesni Milojević Teršek, župniku 
Boštjanu Gučku, gasilcem PGD-ja Trzin, pevcem in  
pogrebni službi Vrbančič.
Hvala vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od naše drage 
mame in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 87. letu starosti sklenila naša 
draga žena, mama, babica, prababica, sestra in teta 
Marija Pevec, Pevčeva Mici iz Trzina.
 
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorod-
nikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno 
sožalje, sočutne besede, darovano cvetje, sveče in  
svete maše.
Iskrena hvala dr. Mojci Zajc Kraševec in dr. Ksenji Kmetič 
za zdravniško pomoč ter patronažni sestri Mirjam. Hvala 
duhov. pomočniku dr. Bogdanu Dolencu za lepo opravljen 
pogrebni obred, Pogrebni službi Vrbančič,  
pevcem kvarteta Grm in trobentaču.
Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti. 
Žalujoči vsi njeni
Pesem slovesa 
Kakor zarja, roža žlahtna si nam bila,
ljubili smo te iz srca,
to si – mama naša – izgorela
za otroke svoje, dom, moža.
Oh, le zakaj Morana kruta
si vzela nam družinski raj?
V nas je žalost sedaj obupna
vprašanj je sto, oh, le zakaj?
Ko bila si mlado dekle,
okusila si grobost sveta,
pred točo krogel si bežala,
vasi goreče videla.
Vse to si, ljubko dete milo,
doživela žalostne grozeče dni,
še za sol si morala čez žico,
kjer tujec ošabno tam stoji.
Na nogah tvojih mladih
začeli se bol in žulji do krvi,
a volja neomajna te je gnala
videt', kje nekdanji dom stoji.
Do vsakega spoštljivost si imela
in prijazen le nasmeh,
napuha nisi ti poznala,
za tebe to je bil le greh.
Si gnezdo spletla v Trzinu,
da blagoslov bo hčerama in sinu.
Za vsa dobra dela mama ljubezniva
v Bogu in slovenski zemlji naj počiva.
Milan Pevec
V decembrski številki Odseva boste lahko prebrali: 
• Urša Trebušak: praktik programiranja uma po 
metodi RTT Marise Peer
• Za vas smo preizkusili najem električnega  
rumenčka Share’ngo 
• Trzinski kolesarski smerokazi za telebane
• Zakaj potrebujemo teorije zarot?
• Dobrodelnost v času koronske krize
veldrona@siol.net
http://veldrona.si
Računovodski servis
(za d.o.o., s.p., društva,…)
Kontakt: 041 863 440
november 2020 |  31
Hitra dostava  
kurilnega olja
031 280 771
http://www.simon-oil.si
info@simon-oil.si
Poženik 35, Cerklje na Gorenjskem
Fristads d.o.o.   Glavna cesta 24, Naklo 4202
www.fristads.si   mobi: 040 522 066
Smo specializirano podjetje za prodajo zaščitnih
delovnih oblačil švedske blagovne znamke FRISTADS
in nemške blagovne znamke KUBLER WORKWEAR.
Razstavni prostor je v poslovni stavbi Pošte Naklo
(bivši prostori Občine Naklo).
MEDICINSKI PRIPOMOČKI
ZZZS šifre:
· Postelja: 519
· Posteljni trapez: 555
· Varovalne ograjice za obe strani: 528
· Mizica: 522
· Blazina za posteljo: 801
Možnost izposoje 
preko naročilnic ZZZS 
ali samoplačniško. 
Za več informacij 
pokličite v podjetje.
IZPOSOJA NEGOVALNE POSTELJE
POSTELJNA MIZICA
BLAZINA ZA POSTELJO
ANTIDEKUBITUSNA 
BLAZINA ZA POSTELJO
Nahajamo se na lokaciji:  
Dolenjska cesta 242b, Ljubljana Rudnik
Za vse informacije smo na voljo:
01/42 72 941
info@bauerfeind.si
www.bauerfeind.si
www.facebook.com/bauerfeindslovenija/
Vse slike so simbolične.
OSTALI PRIPOMOČKI 
NA IZPOSOJO
HODULJA
ZZZS šifra: 512
HODULJA S KOLESI
ZZZS šifra: 513
STANDARDNI VOZIČEK
ZZZS šifra: 504
SOBNO DVIGALO
ZZZS šifra: 524
DVIGALO ZA KOPALNICO
ZZZS šifra: 701
BAUERFEIND.SI
Oglasi
32  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
AV
TO
H
IŠ
A 
R
E
AL
, D
.O
.O
.,
 V
O
D
O
VO
D
N
A 
C
E
S
TA
 9
3,
 L
JU
B
LJ
AN
A
Renault CLIO
Neskončno zapeljiv
OMEJENA
SERIJA
*Velja ob nakupu preko Renault Financiranja in vključuje 5 let podaljšanega jamstva, 5 let brezplačnega rednega servisa ter obvezno in osnovno kasko zavarovanje za prvo leto. 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. 
leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Brezplačni redni servis velja 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. **Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev paketa zimskih pnevmatik. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.
Poraba pri mešanem ciklu 3,3 – 5,6  l/100 km. Emisije  CO2 85 - 127 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx: 0,0158 – 0,08 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00002 – 0,00105 g/km. Število delcev (x10
11): 
0,01 – 23,22. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunan-
jega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.  Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.
Vaš trgovec v Kranju
AVTOHIŠA REAL, d. o. o., PE Remont Kranj
Ljubljanska cesta 22, Kranj, 04 2015 223
Renault priporoča renault.si
Vaš trgovec v KRANJU AH REAL, d.o.o. PE REMONT Kranj, Ljubljanska c. 22, 
Andrej 041 308 956, Boštjan 041 740 878, Damir 041 789 758.  
Delovni čas: pon–pet: 8.00–18.00  sobota: 9.00–12.00. 
Dacia priporoča   dacia.si
Ime trgovca, Naslov trgovca in mesto, Tel: 0123 456 7890, www.imetrgovca.com 
Odprto od ponedeljka do petka od xx. do yy., sobota od xx. do yy., nedelja od xx. do yy/zaprto.
*EKO SKLAD na svoji spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit po vnosu v rubriko Hitri informativni izračun 
kredita nudi naslednje kreditne pogoje za nakup vozila: informativna mesečna anuiteta za model Duster Essential 1.0 TCe 100 ECO-G v skupni vrednosti 13.740 € z DDV, s pologom v višini 3.750 € in financirano 
vrednostjo 9.990 € za obdobje 120 mesecev, znaša ob najemu kredita prek Eko sklada 88,82 €. Obrestna mera za najem kredita znaša 1,30 % letno. Vse informacije so zgolj informativne in temeljijo na 
informativnem in izračunu kredita na spletni strani EKO SKLADA. Več o kreditih EKO SKLADA za osebna vozila na plin, si lahko preberete na uradni spletni strani  https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-
spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit. Renault Nissan Slovenija ne odgovarja za informacije objavljene na spletnih straneh EKO SKLADA kot tudi ne za točnost in 
zanesljivost in celovitost teh informacij in informativnega izračuna kredita, ki je na voljo na spletnih straneh EKO SKLADA. Poraba pri mešanem ciklu: 5,221–7,640 l/100 km. Emisije CO2: 137–173 g/km. Emisijska 
stopnja: EURO6Dt. Emisija NOx: 0,0161–0,0366 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00018–0,00222 g/km. Število delcev (x1011): 0,01–0,27.  Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev 
WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega 
zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.
Dacia Duster ECO-G
Dacia. Zanesljiv partner GRZS.
Na plinski pogon
+ paket zimskih pnevmatik
 že za 
89 €
na mesec
z                          kreditom*
01 5891 310  
www.avtohisa-real.si
renault.si
*Mesečni brok velja za model Renault “CLIO Life SCe 75” in začetno ceno 9.990 €, i že vsebuje redni popust v višini 700 € ter dodatni popust v višini 600 €, ki velja ob nakupu z Renault financiranjem. K modelu 
CLIO Life SCe 75 pripada 1.466 € ugodnosti ki jih sestavljajo obvezno in osnovno kasko zavarovanje v vrednosti 403,62 € podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej) v vrednosti 500 € in 
vzdrževanje za motor SCe 75 (4 leta ali 80.000 km, karkoli se zgodi prej) v vrednosti 562,42 €. Velja preko Renault financiranja. **Ob nakupu vozila, ne glede na obliko financiranja, kupec prejme brezplačen 
paket zimskih pnevmatik. Pridržujemo si pravico d  napak. Poraba pri mešanem ciklu: 4,3 – 7,7 l/100 k . Emisije CO2: 96 – 136 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6D full. Vrednosti meritev porabe in emisij 
ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k 
poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa 
je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana.
Ren ult CLIO
Sedaj tudi HIBRID
Bencinski motor že za129 € /mesec
z dodatnimi ugodnostmi od 1.400 € 
s paketom financiranja Renault FLEKSI*
     Paket zimskih pnevmatik**
C
O
P
Y
R
IG
H
T:
 J
A
N
 S
T
E
IN
H
IL
B
E
R
C
O
P
Y
R
IG
H
T:
 J
A
N
 S
T
E
IN
H
IL
B
E
R
Renault priporoča   
Hibrid
Bencin/Dizel
Oglasi