liha j« mk dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna itevilka Din 1*—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 80-70, 80-69 in 80-71. JugcslcMm Cena Din !•-* Rokopisov n« vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava v Ljubljani, GradiSče4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, tel. 29-60. V Celju: SlomSkov trg 4. PoSt. ček. rač.! Ljubljana 15.621. Št. 21 II. Ljubljana, torek, dne 27. januarja 1931 Leto II. Kraljevski dnevi v Zagrebu Zagrebčani so sprejeli v nedeljo Nj. Vel. kralja in kraljico z nepopisno patfrijotično radostjo - Brezmejno navdušenje ogromnih množic - „Sedanje prebivanje Nj* Vel. ^v Zagrebu vodi z razpoija v veliko bodočnost Jugoslavije in Zagreba" Zagreb, 25. januarja. Kolodvor je okra* šen z zastavami, s cvetjem in z zelenimi borovimi vejami. Zastopniki državnih in civilnih oblastev in posameznih društev 90 ga zasedli do zadnjega kotička. Vsako iir med šeststo društev v Zagrebu (od tega 50 ženskih) je zastopano s tremi članL Oblastva so zastopana samo z najvišjimi uradniki, generaliteti načeluje armijski general Marič, med prisotnimi so trije škofje, ban z uradništvom, predstavniki vsučili-šča, akademije, oficirji, a na običajnem mestu postrojena častna četa_ z godbo. Poleg mestnega načelnika je njegova soproga, ki bo izročila Nj. Vel. kraljici prekrasen šopek cvetk, a zagrebški načelnik bo kot zastopnik mesta izročil Nj. Vel. kralju pri prihodu v Zagreb pa staTem slo-vanskm običaju sol in kruh. Na vseh postajah na progi, kjer je vozil dvorski vlak iz Beograda v Zagreb so se zbrale ogromne množice, da pozdravijo Njeni Veličanstvi, čeprav se kralj In kraljica zaradi ponočne ure nista mogla povsod pokazati. Ob 9*56 je vzvalovila množica odličnikov 1 peronu, na postajo je privozila izvidnica. Malo za tem se je na prehodu preko Sc- ’ pojavil dim dvornega vlaka. Nj. kralj in kraljica prispeta v Zagreb Ob 9-58 je dvomi vlak privozil na postajo. Godba kraljev© garde je zasvirala državno himno. V njene veličastvene zvoke so se pomešali frenetični klici »Živeli!« Vzkliki in zvoki godbe so se mogočno odbijali od zidovja kolodvora in odmevali v silni resonanci pred ogromnim prostorom zagrebške postaje. Oromne množice, ki so stale na trgih pred kolodvorom in zasedle vse ulice do 30 vrst globoko, so zvedele, da je želja postal- resnica in da sta kralj in kraljica prispela v Zagreb. Sto Šestdeset tisoč src, ki stoje od postaje do banskega dvorca, je zadrhtelo v radosti, da se je izpolnil davni sen Zagrebčanov. Zdaj je 9-59. Zanosnih klicev ni konca ne kraja. Dvorski vlak se ustavi s preciznostjo dovršenega stroja baS na mestu. kjer je položena preproga, ki vodi od kraljevega voza do dvorske čakalnice. 10. ura. Nj. Vel. izstopita iz svojega voza. Svečan in pomembni sprejem na zagrebškem kolodvoru. Ko so zagrmeli prvi topovska pozdravi, je navdušenje po vsem mestu prikipelo do vrhunca. Na samem peronu dominira blag nasmeh Njunih Veličanstev. Na vseh licih je opažati drhtenje in razburjenje. Spremstvo ministrov in generalov je obkrožilo Njuni Veličanstvi. Načelnik zagrebškega mesta dr. Stepan Srkulj je vidno razburjen in se klanja Njunim Veličamstvom. Pozna se mu globoko ganotje, in kot prvi meščan starega Zagreba poidravl visoke goste z besedami: »Vaša Veličanstva! Zagrebško mesto pozdravlja Vaša Veličanstva z zanosnim srcem in 2 ljubeznijo. Zagreb nosi zgodovinski naslov kraljevskega mesta. Zgodovina je postala danes dejstvo. Vaši Veličanstvi sta priSli v svoj dom da vršite odtod svoje vzvišene vladarske' prr.vice in svojo kraljevsko oblast. Mi zagrebški meščani smo s popolno udanostjo pripravili dvorec za bivanje Vaših Veličanstev in svetlega kraljevskega doma. Vaši Veličanstvi sta razumeli našo vročo željo in ta Vaš poset je znak, da ste našim željam ugodili. Mi se Vam iz vsega svojega srca zahvaljujemo za to Vaše visoko odli-kovanje. Vaš prihod je živ^ dokaz vsemu svetu, kdo je naš in kdo ni naš prijatelj. Zato kličemo temu svetu, vsemu svetu, da vidijo Jugoslovani, tako Hrvati kakor Srbi in Slovenci, v svojem kralju Aleksandru I. simbol svoje države, njene svobode in neodvisnosti, ter da se na tej svoji grudi čutijo suveren narod in za vse čase svoji «ia s 'ojem. Kraljevsko mesto Zagreb dviga svoje srce in svojo du*o, svojo vero in svojo Iju- Kraljevska dvojica odzdravlja pri vstopu na peron. NJ. Vel. kralj v razgovoru z nadškofom dr. Bauerjem. Nepregledne množice ljudstva, pred kolodvorom pričakujejo prihod kraljevske dvojice. bežen k svojemu kralju Aleksandru in k svoji kraljici Mariji! Dobrodošli in srečno vam bivanje! Naj izvoli Vaše Veličanstvo po starem jugoslovanskem običaju sprejeti to sol in ta kruh! Naj živita Vaši Veličanstvi! Naj živi ves kraljevski dom!« Govor mestnega načelnika so prisotni sprejeli z orkanom zanosnih vzklikov. Vojaška godba je zaigrala državno himno. Nj. Vel. kralj je pristopil k mestnemu načelniku dr. Srkulju, mu ponudil roko ter se mu prisrčno zahvalil za pozdrav. Nj. Vel. kralj je dejal tole: »Prosim Vas, da ste tolmač naših najtoplejših čustev in ljubezni napram Zagrebu in našim dragim Zagrebčanom. Hvala hvala vsem!« Med tem je pristopila soproga zagrebškega načelnika k Nj. Vel. kraljici ter ji izročila šopek cvetk z besedami, ki so drhtele od zanosa in sreče: »Vaše Veličanstvo, dobro nam došlo!« Nj. Vel. kralj je obkoljen z odličnjaki in visokimi dostojanstveniki stopil na peron ter segal v roke zastopnikom oblastev in društev, jih pozdravljal in ž njimi izpre-govoril po nekoliko besed. Med drugimi s je nekaj časa raztovarjal z zagrebškim nadškofom dr. Bauerjem. Nato je stopil mimo postrojene čete in pozdravljal zastopnike korporacij in društev med neprestanimi vzkliki prisotnih »Živel!« Godba je zaigrala kraljevo himno. Nad mestom so doneli topovski pozdravi. Kraljevska dvojica je v špalirju odličnjakov odšla skozi dvorno čakalnico na ulico. Tu sta Nj. Vel. z ostalo suito stopili v pripravljene avtomobile. Triumfalna pot kr. dvojice od kolodvora do banskega dvorca. Na kolodvoru pred trgom zbrane množice so vzvalovile v silnem navdušenju. Vsa so hiteli, da izkažejo visokim gostem svojo radost in da pozd.ravij vojega kralja in kraljico. Ko sta se Veličanstvi pokazali p.i izhodu dvorske čakalnice, je bilo slišati samo en mogočen klic »Živeli!« Zagreb je ves v cvetju, Zagreb je ena sama radost, Zagreb je v enem samem prekipevajočem zanosu. Kraljevski avto, obkrožen z gardo, ki ji slede avtomobili spremstva, je žarišče obče sreče in rado* sti. Ganljivi patriotični prizori na Markovem trgu. — Kralj se prikaže ponovno množici. Markov trg je na eni strani zaseden po množicah, drugo stran pa je policija izpraznila, da bi mogli kraljevski avtomobili privoziti do banskega dvorca. Med tem sta Veličanstvi prispeli v dvorec. Nj. Vel. kralj se je moral že vdrugič pokazati na balkonu dvorca. Množice so zasedle ves Markov trg. Manifestacije množic se neprestano ponavljajo. Množice kličejo Nj. Vel. kralju, kraljici, pozdravljajo Jugoslavijo, narodno in državno edinstvo itd. Oddelek kraljevske garde se je postrojil pred banskim dvorcem in odkorakal na dvorišče. Kmetje iz Šestin v pestrih narodnih nošah pojejo rodoljubne pesmi. Medtem prihajajo v gornji del mesta nove in nove množice. Vsi pričakujejo, da se bo kralj ponovno pojavil na balkonu. Hiše in državni uradi na Markovem trgu so okrašeni z mnogimi državnimi zastavami. Na banskem dvorcu plapola poleg državne zastava kraljeva zastava z državnim grbom. Občinstvo, ki se je zbralo v okolici Pongra-čeve palače, hiti pred banski dvorec na Markovem trgu. Iz daljave prihajajo zvoki godbe. Šolska mladina z zastavicami v rokah maha neprestano in vzklika Njunim Veličanstvom. Nj. Vel. kralj prihaja na balkon in pozdravlja množice. Manifsta-eije se^ pretvorijo v pravcat orkan navdušenja. Ljudje mečejo klobuke v zrak in dajejo na razne načine duška svojemu navdušenju. Kmečko tamiburaško društvo svira rodoljubne in nar idne pesmi. V dvorec stopi mestni načelnik dr. Srkulj. Službeni sore-jem je končam. Kmetje in kmetice v slikovitih narobnih nošah plešejo narodno kolo. kmetje pojejo državno himno. Nj. Vel. kralj nagovori narod Navdušene manifestacije Nj. VI. še vedno tiujajo. Zbrano meščanstvo neprestano vzklika dobrodošlico Nj. Vel. v svojem belem Zagrebu. Ni moči z besedami popisati in izpovedati se one sreče, ki se zrcali na licih ljudi, in burnih vzklikov ter pri-zcrov, znak onega velikega občutenja, ki so ga polna srca prebivalstva, ki je / svoji sredi sprejelo velikega in hrabrega kralja in Nj. vzvišeno soprogu kraljico. Nj. Vel. \ralj je imel z okna banske palače na nari d tale nagovor: »Moji dragi V grebčani! Kraljica in jai s globel: ga;:juia nad tem navdršenim sprejemom našega dragega Zagreba, ki že od nekdaj goji svetle hrvatske tradicije in veliko jugoslovnsko narodno idejo. Ti topli in prisrčni pozdravi krope mojo nezlomljivo mero, da stoji Zagreb čvrsto ob svojem kralju in da mu zvesto sledi t veliko bodočnost naše kraljevine Jugoslavije. živeli moji dragi Zagrebčani!« Prizori neodoljive ljubezni naroda. Okoli 11. sta se Nj. Vel. kralj in kraljica odpeljala v avtomobilu na izprehod iz banskih dvorov. Prebivalstvo je vzklikajoč in s solzami v očeh, pritisnilo na avtomobil Nj. Vel. tako, da je policija morala stopati tik kraj avtomobila in pred njim, da mu dela pot. Množica se je komaj umikala avtomobilu. Za avtomobilom, kjer sta se vozili Nj. Vel., je šel drugi avtomobil z dvorno damo g. Eleonoro Šverljugovo in njenim možem, ministrom dr. Stankom Šverljugom. Povsod ju je meščanstvo ustavljalo in jima izkazovalo svoje veselje in srčo. Značilen je bil prizor na Iliči ob izlivu Mesničke ulice. Tam je prebivalstvo ustavilo avto in začelo poljubljati roke Nj. Vel. kralju in kraljici. Šele čez nekaj minut je mogel avto nadaljevati pot. Ob tričetrt na 12. sta se vrnili Nj. Vel. nazaj v banske dvore. Prebivalstvo ju je povsod frenetično navdušeno sprejemalo in pozdravljalo. Obisk Nj. Vel. kralja Jugoslovanski aka- I ksandra in vzvišene njegove soproge kra-domiji. I ljice Marije. (Mestni zastopniki in galerija Zagreb 25 januarja. AA. Okoli 14.40 se I burno aplavdirajo ter kličejo: Živel kralj, je Ni. Vel. spet odpravljalo na izprehod po živela kraljica!) Bivanje Njih. Vel. v naši mestu Ob 14.45 je prispel v Jugoslovansko | sredini v belem Zagrebu ima čisto drug akademijo znanosti in umetnosti. Pokrovitelj Jugoslovanske akademije nadškof dr. Ante Bauer je imel v svojem pozdravu Njunima Veličanstvoma približno tale nagovor: Pozdravljam Njuni Veličanstvi v Jugoslovanski akademiji, ki je tako dolgo vrsto let, vedno se ravnajoč po idejah svojega ustanovitelja Strossmayerja, nositeljica jugoslovanske ideje, ki jo je Nj. Vel. uresničilo v kraljevini Jugoslaviji. Akademija je hvaležna Nj. Vel., da je prvi svoj obisk blagovolil napraviti Jugoslovanski akademiji. Zato vzkliknimo, gospodje akademiki: Bog živi Njuni Veličanstvi kralja in kraljico!« N j. Vel. kralj je na to odšel s prvega nadstropja v galerijo slik. Odtod pa po ogledu slik v parter, kjer se nahajajo arheološke zbirke. Kralju je tolmačil poedine starine direktor muzeja vseučiliški profesor dr. Hoffiler. Nepregledna povorka pred N j. Veličanstvoma 2e ob 7. uri so se začeli zbirati na trgu kralja Aleksandra, ki danes bolj kot kedaj zasluži to ime, udeleženci za povorko. Na tisoče bakelj je dalo trgu nenavadno svečan in veličasten izgled. Kako ogromna povorka se je razvila se vidi iz tega, da je korakala preko ene ure mimo domovanja N j. Vel. kralja in kraljice pa je še vedno ni bilo konec. Ta slika se sploh ne da opisati. Povorka je prišla obdana na obeh straneh z nepreglednimi vrstami plamenic in svetiljk, po Frankopanski ulici in Mesnič-ki ulici na trg pred banski dvorec. Čez četrt ure točno ob 8. so prispele prve vrste povorke na trg. Ogromna vrsta ljudi le komaj našla prostora. Množice na trgu pred banskim dvorcem so neprestano naraščale, ker so mnogi v povorki, hoteč se naužiti pogledov na kralja in kraljico, stopili iz vrst povorke in se postavili na značaj kot sam prihod. N j. Vel. kralj biva sedaj v Zagrebu, kakor biva v Beograda ali na Bledu, ter rešuje tekoče državne posle. Mi Zagrebčani tega doslej nismo imeli. To nam jo manjkalo. To smo iz dna duše želeli. Kakšen dojem je to storilo na meščanstvo Zagreba, to ste sami videli. To kar ste videli, je bil spontan izliv zagrebško duše. Bivanje Nj. Vel. v središču hrvatskega dela našega naroda je zgodovinski dogodek v razvoju in življenju našega mesta. To dejstvo sem poudarjal v govoru, ki sem ž njim pozdravil N j. Vel. na postaji. V tem svojem govoru sem dejal: (Zagrebški župan prečita nato s voj govor, s katerim je včeraj pozdravil Njuni Vel. ob prihodu v Zagreb). Nj. Vel. kralj mi je dejal po končanem govoru: >Prosim Vas, da ste tolmač naših najtoplejših čustev in ljubezni do Zagreba in do naših dragih Zagrebčanov. Hvala Vam!« Da, gospodje zastopniki, sedanje bivanje Njunih Vel. je razpotje, ki vodi v veliko bodočnost naše kraljevine Jugoslavije in zagrebškega mesta. Vi pa lahko rečete, da ste bili priče in da ste sodelovali pri tem činu. Dobro vem, g. zastopniki, da bi se hoteli osebno zahvaliti Njegovemu Veličanstvu za ta sklep. Zato predlagam, da zaprosim v imenu vsega mestnega zastopstva avdijenco pri Nj. Vel. kralju, da se mu poklonimo in da se mu zahvalimo za ta čin. Živel Nj. Vel. kralj Aleksander Kara-djordjevič! Živela kraljica Marija!« Zastopniki vstanejo in kličejo navdušeno: »Živel kralj! Živela kraljica!« Ovacije trajajo več minut. Karlovčani pozdravljajo svojega kralja Zvečer je bil trg pred kraljevim dvorom neprestano prepoln ljudi, ki so tam Naraščajoč odpor proti nar. soc. v Nemčiji Ostri nastopi kancelarja Brfininga in predsednika parlamenta dr. Loeberja - Grožnje Reichbannerja proti Hitlerju Berlin, 26. januarja, d. Državni kance-lar dr. Briining je včeraj v Dfilenu govoril proti politiki nemških nacijonalcev in posebno proti politiki Hitlerjancev. Izjavil je, da se zunanja politika ne da spremeniti, kakor bi kdo z bobnanjem in trobentanjem prikorakal na vežbališče. Odgovorna politika je nekaj drugega. Tempo politike, katero smo spoznali za pravilno, bomo določevali sami. Vodja nemške ljudske stranke je istota-ko govoril v Berlinu prav odločno proti metodi narodnih socijalistov. Dejal je, da on nikakor ni in no bo za kako revanšno politiko. Prav tako pa tudi njegova stranka ne. Sicer pa ima človek vtis, da je velik del državljanov, ki so glasovali za Hitlerja, danes že uvidel, da je napravil napako. Predsednik državnega zbora Loebe je prav tako ostro govoril proti narodnim so-cijalistom v Bonnu. Se ostreje pa je nastopil predsednik Reichsbannerja Hdrsing v Bremenu. Očital je Hitlerju, da ne izhaja iz nemške rodovine, kajti njegova mati je bila Slovanka. Dalje je dejal, da je potrpežljivost Reichsbannerja pri kraju. Nastopili bomo proti tej gospodi«, je dejal H5r-sing, »ne s cvetlicami, temveč bomo imeli v rokah isto kar oni in, če bo interes nemškega naroda in republike zahteval, jih bomo pokončali prav vse do zadnjega moža. Konec je tega, da bi mirno gledali, kako Hitlerjanci more naše tovariše. Hitler je še premlad, preneizkušen in preneumen. Edino, kar morem še temu pustolovcu svetovati je, da se takoj pobere«. Gandhi in drugi indijski voditelji izpuščeni iz ječe štiri in petdeset tisoč obsojencev zopet na svobodi — Komentarji angleških listov >Daily Telegraph« piše, da ni gotovo, ali se bodo razmere v Indiji razvijale po Newdelhi, 26. januarja. AA. Na seji zakonodajne skupščine je minister Crerar izjavil, da je bilo izpuščenih 54.000 obsojencev, ki so bili kaznovani zaradi raznih kazenskih dejanj pri agitaciji za državljansko neposlušnost. Nad 20.000 aretirancev je bilo izpuščenih proti častni besedi. Bombaj, 26. januarja. AA. Ker je bil Gandi izpuščen, so vrednosni papirji poskočili na tukajšnji borzi za 20 točk. London, 26. januarja. AA. Nocoj bo razpravljala spodnja zbornica o indijskem vprašanju in o izpustitvi Gandija in voditeljev kongresa iz zaporov. Opozicija ni predlagala o tem nobenih resolucij. Doslej je le malo angleških listov komentiralo Gandijevo izpustitev. »Daily Mail« obsoja podkraljev odlok ter pravi, da Je z ozirom na skrajno resen položaj v Indiji neopravičen. »Morning trgu!"Prav' tako kakor g® nj dalapregle- I otoU Jd 19. | Posk 'dvomi ° “mestnosti tega poizkusa, dati povorka v tej svoji velikanski masi, | (jvor vejjj{a povorka ljudi in dece iz pro- želji podkralja. Brez dvoma je igralo pri tej odločitvi veliko vlogo dejstvo, da je indijska javnost ugodno sprejela rezultat indijske konference in da je celo del kongresa za opustitev gibanja za državljansko neposlušnost, ker je angleška vlada po veliki večini sprejela zahteve, ki jih je stavil pred 18 meseci indijski kongres. List končuje, da so te odredbe dvomljive vrednosti in da se opravičljive edinole v primeru uspeha. »Manchester Guardian« meni, da bo izpustitev Gandija ugodno uplivala na zmerno krilo indijskega kongresa. Angleška vlada je e tem pokazala dobro voljo, da prelomi z nesrečno preteklostjo. »Daily News« pišejo, da bo v kratkem sledila splošna amnestija, ako bodo amne-stiranci sprejeli ponujeno spravo, kakor upajo vsi, ki žele Indiji dobro. Italijanska policija išče »voditelja slovenskih terorističnih organi zacij« - Preiskava proti župniku Ivanu Rejcu Rim, 26. januarja, n. »Giornale d’ Italia« javlja v poročilu iz Gorice, da je preiska- tako se z ničimer ne da meriti intenziv' nost zanosa, ki jo nalik orkanu neprestano vstajal na trgu. Vsak trenutek so za-orili vzkliki: Naj živi kralj in narod! Kralj ln narod, s tema dvema besedama se edino da izraziti ta mogočna manifestacija. Včerajšnje manifestacije naroda Zagreb, 26. januarja, k. Vse mesto je danes še vedno pod najglobokejšim vtiskom triumfalnega prihoda Nj. Veličanstev kralja Aleksandra in kraljice Marije. Povsod še vihrajo zastave in pred banskim dvorom se vedno zbira množica rodoljubnega prebivalstva, ki željno pričakuje pojav N j. Veličanstev. Zbralo se je na trgu Stjepana Radiča tisoče in tisoče naroda, ki bi željno in navdušeno pozdravljal našega dobrega kralja. Narod stoji in pričakuje. I kola' preka, ki se je z drugimi ministri Nj. Vel. kralj Aleksander se je daues do- udeležil triumfalnega sprejema suvere-poldne povsem posvetil kljub naporom vče- I nov v Zagrebu, se je danes vrnil v Beo-rajšnjega dne svojim vestnim vladarskim gra(j y razgovoru z novinarji je minister poslom, kakor je to običajno v Beogradu. I rvl A/V Tl 1 OfTn RO vince, največ iz Karlovca. Ustavili so se na trgu in navdušeno ter dolgotrajno vzklikali kralju, kraljici in kraljevskemu domu. Njihovim ovacijam so se pridružili tudi drugi tam zbrani meščani in tako se je ves trg tresel od bučnega vzklikanja navdušenih ljudi. N j. Vel. kralj se je pojavil na oknu ves nasmejan in nenavadno prijetno ganjen od navdušenja manifestan-tov. Stal je na oknu nekaj minut, nato pa se je umaknil v sobo, spremljan z urne-besnim vzklikanjem in med petjem rodoljubnih pesmi, ki so jih intonirali tisoči zbranega ljudstva. Izjava ministra Nikole Preke Beograd, 26. januarja. AA. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje Ni- Preiskava o zadnjem atentatu v Bovcu va, ki je bila uvedena po atentatu v Bov cu, dognala, da so ta atentat skušali izvr šiti slovenski teroristi. Po soški dolini zasledujejo voditelja slovenske teroristične organizacije, ki je izvršil več atentatov. Policija ga že več časa išče. V zvezi s tem atentatom je bilo mnogo oseb aretiranih. Petorico aretiranih so prepeljali v Gorico. Preiskava se vodi tudi o drugih osebah, ki so baje izvršile teroristične čine. Te dni sta bila aretirana mladeniča Franjo So- ban in Miroslav Pohole, ki sta osumliena, da sta podteknla ogenj v neki italijanski šoli. Trst, 26. januarja, n. »Popolo di Trie-ste« poroča, da je bila proti župniku Ivanu Rejcu v Ajdovščini uvedena preiskava, ker je baje zbiral v svojem stanovanju slovenske mladeniče in pod pretvezo, da jih podučuje v katekizem, držal z njimi politične sestanke. »Popolo di Trieste« trdi, da so imeli ti sestanki gotov političen značaj. Na ovadbo karabinerjev je bila uve-. dena ostra preiskava. Ustanovitev madjarsko-jugosl. trgovske zbornice Beograd, 26. januarja. 1. V soboto ‘24. t. m. se je ustanovila v Budimpešti Mad- z oddelkom kraljeve garde, ki je imela izmenjati staro kraljevsko gardno stražo. Zbrala se je k temu slovesnemu aktu ogromna množica naroda. Godba je na trgu koncertirala. Ob 11. dopoldne je bila izvršena svečana izmenjava straže Med narodom je bilo velikansko navdušenje ter so sr pojavljali vzkliki naši hrabri vojski. . »/t • • r\n«/>n nnnAl gove pažnje sta suverena stopila med prebivalstvo, tako da med kraljem in vzvišeno kraljico in med narodom ni bilo posredovalca. Hrvatski narod je vedno kazal toliko vere in ljubezni do vzvišenega kralja in njegovo dinastije, da o tem nikdar ni bil mogoč dvom. Ni treba, da bi Vam podrobneje popisoval ta triumf, pa »Piccolo« n zagrebških sv^-nostih Trst, 26. januarjn. n. »II Piccolo« prinaša obširno poročilo o prihodu Ni. Vel. kralja in kraljice v Zagreb in pravi, da je bilo na zagrebških ulicah včeraj zbranih okrog 160.000 ljudi. Delavska vlada pade? Zagreb, 26. januarja, n. Danes popoldne tudi ni mogoče, ker so tudi novinarji mosta Nj. Vel. kralj in kraljica posetila etno- I gi; podati samo slabo sliko tega veličast-crafski muzej. Dasi njun obisk ni bil I nega sprejema. Spomin na to bo ostal glo-nikjer javljen, se je vendar začela že okoli | boko zapisan v srcih vseh prisotnih.« dveh zbirati pred muzejem množica meščanstva, željno pričakujoč Njuni Veličanstvi. Ko sta Nj. Vel. odhajali iz muzeja, ju je pred muzejem zbrana množica ponovno z velikim navdušenjem pozdravljala. Manifestacije radosti na včerajšnji seji zagrebškega mestnega sveta Zagreb, 26. januarja. AA. Danes ob 4. popoldne je bila seja zagrebškega mestnega zastopstva, na kateri je mestni načelnik dr. Stjepan Srkulj pred prehodom na dnevni red imel sledeči govor: »Gospodje, mestni zastopniki I Vi ste se danes zbrali k redni mesečni seji, da sklepate o tekočih poslih našega mesta. Po dnevnem redu današnje seje izgleda, da se v komunalnem življenju našega mesta ni ničesar posebnega zgodilo. Ali vendar čitam vsem na obrazu nenavadno radost in veselje. Vse to kaže na Vaše notranje duševno razpoloženje. To razpoloženje Vam je dalo prebivanje med nami Nj. Vel. našega vzvišenega vladarja kralja Ale- Za predsednika je bil izvoljen bivši madjarski finančni minister dr. Tibor Kalay prodajo blaga. Ze geografska lega obeh držav zahteva, da se ustanovi taka v gospodarskem pogledu zelo važna korporacija. Njegov govor je bil od vseh navzočih gospodarstvenikov obeh držav sprejet z živahnim odobravanjem. Kakor omenjeno, je bil izvoljen za predsednika te zboruice bivši minister dr. Tibar Kalay, za izvršujočega predsednika zbornce v Budimpešti pa naš tamošnji generalni konzul dr. Pavlinovih, a v Beogradu g. Geza Fiilaghi, zastopnik madjarske trgovine v Beogradu. Zvečer je predsednik zbornice dr. Kalay priredil na čast jugoslovanskim in madjar-skim gospodarstvenikom banket v hotelu »Carlton«, na katerem so se izmenjale mnoge prisrčne napitnice. Med drugimi je govoril tudi zastopnik slovenske industrije iz Maribora g. Krejči, ki je v lepem govoru pojasnil gospodarske odnošaje med Slovenijo in Madjarsko. za predsednika zbornice. Poleg njega so se udeležili skupščine mnogi odlični bivši madjarski ministri in zastopniki Jugoslavije. Predsednik dr. Kalay je v glavnih obrisih označil naloge in cilje nove gospodarske organizacije, ki naj pospešuje reden in uspešen promet blaga med obema državama. Podal je v svojem govoru niz raznih statističnih podatkov, ki dokazujejo tesne gospodarske odnošaje med obema državama. Naloga nove zbornice je predvsem pospeševati izmenjavo, nakup in Pred rešitvijo vladne krize v Franciji Pari*, 26. januarja. A A. Kakor kaže, bo francoska ministrska kriza najbrže rešena še danes. Senator Laval bo tekom dneva sestavil mlnUtr-stvo. Briand obdrži nadalje zunanje ministrstvo. _ „ Laval je imel dopoldne Betanek z radikalnimi London, 26. januarja, d. Angleška vlada se j votmei,ji ter bo skušal sestaviti koncentracijsko je odločila, da odstopi in razpiše nove volitve, | ministrstvo. če bi pojutrišnjem pri drugem čitanju novega zakona o strokovnih organizacijah spodnja zbornica glasovala proti vladi. Večina delavske sranke proti konservativcem znaša 26 glasov. Liberalci so se končnoveljavno odločili, da se ne udeleže glasovanja. Pričakujejo pa navzlic temu. da bo 10 do 15 liberalcev glasovalo proti vladi. V tem slučaju bi bila usoda vlade odločena. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 26. januarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Spremenljivo, na nekaterih krajiih še precej padavin, sprememba temperature, živahni severo-zapadni vetrovi. Pariz 26. januarja. 1. Snoči je dopotoval v Pariz zunanji minister Briand. Na postaji so ga sprejeli vsi ministri padle vlade s Steegom na čelu. Briand je imel snoči sestanek z Lavalom, na katerem mu je po kratkem razgovoru obljubil pomoč pri sestavi vlade kakor tudi svojo udeležbo v viadi v svojstvu zunanjega ministra. Friedrickshafen, 26. januarja. AA. Med tem, ko je dr. Eckener spal, so udrli v njegovo vilo tatovi in odnesli zlatnine v vrednosti 1500 mark in 300 švicarskih frankov. Ženeva, 26. januarja. AA. Italijanski minister za zunanje zadeve Grandi je danes odpotoval v Rim. Neuspeh Bolgarije v Ženevi Sofija, 26. januarja. AA. Listi pišejo, da Bolgarija v Ženevi ni baš doživela popolnega uspeha. Dejstvo je, da je bolgarska delegacija prej zapustila Ženevo, kakor se je zasedanje Sveta končalo. Tisk se v skrbeh vprašuje, kako se bodo ta vprašanja razčistila. Nekateri listi odkrito pričakujejo skorajšnje izpremembe v vladi. Henderson proti reviziji mirovnih pogodb London, 26. januarja. AA. Na povratku iz Ženeve je zunanji minister Henderson izjavil, da je prepričan, da bi uspeh razorozitvene konference bil velevažen za politično ravnovesje v Evrop-i in za obnovo blagostanja. Henderson je dalje izrecno naglasil, da mora pri tem ostati versajska mirovna pogodba v veljavi. Končno je minister dejal, da je rešitev poljsko-nemške-ga spora najboljši dokaz za vsebolj naraščajočo moč Društva narodov. Zasedanje banskega sveta Dravske banovine Zalclju£ek Jebaie o šolstvu in o sokolstvu Kraljevski dnevi Zagreba Beli Zagreb, starodavna in ponosna hrvaška prestolica, preživlja zopet praa-nične in slavne dni, ko pozdravlja v svoji sredi Jugoslovansko kraljevsko dvojico. V polni meri se tudi Zagreb zaveda velikega pomena obiska kraljevske dvojice, saj Ji Je priredil tako mogočen, obenem pa tako prisrčen sprejem, da Je £ njim navduSll vso Jugoslavijo in vse Jugoslovane. V tem pa Je tudi naj večji in najglobjl pomen bivanja kraljevske dvojice v Zagrebu. Se pred kratkim Je predsednik vlade, general živkovič dopisniku Wolf-fovega urada govoril o nezaslišani in perfidni kampanlji, ki Jo vodijo gotovi plačanci proti naši državi in Jugoslovanskemu narodu. 2e demanti predsednika vlade nam Je bil tako močan, da Je morala ta zlobna kampanja utihniti, nedeljski nenavadno veličastni sprejem kraljevske dvojice pa Je izbil tej kampanji tudi zadnje dno. Mesto, ki prireja svojemu vladarju in njegovi vladarski hiši tako prisrčne in obenem tako mogočne manifestacije, to mesto Je z dušo in telesom v taboru našega vladarja. Kdor Je tudi samo čital poročila časopisov, že ta je moral spoznati, da je Zagreb to veliko hrvaško srce, nerazdruž-Ijivo vezano s svojim vladarjem. Kdor pa Je Imel srečo, da Je posredno po radiju ali neposredno z lastnimi očmi videl in slišal ves ta silni triumf kraljevskega sprejema, ta pa ni mogel storiti drugega, ko da Je gledal z veliko vero in velikim zaupanjem v bodoči razvoj Jugoslovanskega naroda. In baš v tem Je lepota zagrebškega jugoslovanskega praznika. Zopet enkrat so doživeli vsi jugoslovanski patrioti zm-Tonosno potrdilo, da je ves jugoslovanski narod pr ožet od ene volje in enega čuvstvovanja. Zopet enkrat so spoznali vsi naši prijatelji, kako pravična Je njih vera, da Je Jugoslavija šele na začetku svojih slavnih ln velikih dni, ker Jo veže popolna solidarnost njenega prebivalstva. Zopet enkrat pa so spoznali tudi vsi neprijatelji našega naroda, da ni bolj napačnega upanja in bolj zgrešenega pričakovanja, ko onega, ki gradi na neenotnosti Jugoslovanov. Morejo biti tudi med Jugoslovani razna mišljenja, bilo je tudi med Jugoslovani dosti sporov in nesoglasij, toda vsa ta nasprotstva, vsetene-edinostl izginejo v hipu, ko se pojavi kralj Aleksander, ki se mu ves Jugoslovanski narod klanja kot svojemu voditelju, zjedinitelju ln preroditelju. Ko kliče naš kralj, je jugoslovanski narod vedno enoten in to staro resnico Je potrdil nedeljski kraljevi obisk še bolj blesteče in še bolj sijajno, kot vsa prejšnja. Tudi to ni slučaj! Ko je bil Nj. Vel. kralj Aleksander I. prvič v Zagrebu, je bil še kot regent, kot zastopnik velikega kralja Osvoboditelja. Ko je bil drugič v letu 1925, ko je preživljala Jugoslavija najtežje strankarske boje, je bil kot zjedinitelj, ki je ob veliki 1000 letnici Hrvatske združil vse Hrvate v eni jugoslovanski volji. Sedaj pa Je prišel kralj Aleksander I. v Zagreb po historičnem 6. januarju, ki je prerodil vso Jugoslavijo, da se s silnim razmahom dviga k novemu in plodonosnej-šemu življenju. To dejstvo pa daje sedanjemu kraljevskemu obisku še poseben pomen, ki je zlasti velike važnosti za notranje življenje Jugoslavije. Ni samo jugoslovanski narod združen s svojim vladarjem, da brani svojo skupno domovino proti vsakomur, kar je bilo že od nastanka Jugoslavije nepobitno dejstvo, temveč danes je jugoslovanski narod eno s svojim vladarjem tudi v volji, kako izvesti konsolidacijo Jugoslavije, da bo ta na podlagi složnega dela vseh dala vsakemu Jugoslovanu čim več v moralnem ko v gmotnem pogledu. Ne samo borci za Isto stvar so vsi Jugoslovani, temveč tudi delavci za isti cilj. Ge je preje družila vse Jugoslovane negativna volja, da nočejo več drugim tlačaniti, jih druži zdaj pozitivna volja, da hočejo vsi složno delati. Potencirano voljo za enotnost vseh Jugoslovanov, to je pokazal zagrebški triumfalni sprejem kraljevske dvojice. V prvi vrsti pa je bil ta naj večji uspeh dosežen, ker je 6. januar zopet proklamiral geslo: kralj in narod! Ta dva faktorja naše moči ne potrebujeta posrednikov, ker sta oba ene krvi ln Ljubljana, dn« M. januarji. AA. V nadaljevanju »rje, na kateri te )• razpravljalo o proračunu oddelka za pro»veto, je vršilec dolžnosti načelnika prosvetnega oddelka dr. Lončar Dragotin podal podatke, koliko znaša stanarina in stroški za kurivo učiteljstvu ter katehetske nagrade. Nato j« odgovarjal na posamezne očitke, ki so jih iznesli posamezni člani banskega sveta ter je sporočil, da so se posamezne napake skušale že odpraviti a potrebnimi navodili in okrožnicami. Pripominja, da gredo očitki, ki so bili izneSeni proti učiteljem aaradi njihove premajhne agilnosti tudi na rovaš njihove nestalnosti. Mnogo bi se dalo odpomoči, ako bi se povečala kompetenca banska uprave, zlasti kar se tiče premestitev in nastavitev učiteljev. Kar se tiče dela učiteljstva samega, se mu zdi, da je zadel član dr. Sajovic pravo jedro. Glede nepotrebnega vozarjenja učiteljstva je bila sedaj izdana okrožnica, da se sme učitelj odstraniti s svojega službenega kraja le z dovoljenjem šol* voditeljev. To dovoljenje se sme izdati le, te je potovanje nujno in utemeljeno. Prizna, da se godijo primeri, ko se po nepo. trebnem otvarjajo novi razredi. Praviloma sme biti v nižjih razredih 50, v višjih pa do 40 učencev, kar pa ne izključuje, da jih je tudi lahko vež* Svoje izjave pa ne more končati, ne da bi našel tudi kake tople in dobre besede_ za učiteljstvo, ker je gotovo velik del učiteljstva dober in ambiciozen. Ne sme se podcenjevati^ njihovega težkega duševnega dela »er pozabiti, da opravljajo svojo službo mnogokrat jako težko m pod nezgodnimi in težkimi pogoji ter v slabih prostorih. Kot primer navaja nekaj vzgledov iz Prekmurja, ki kažejo, da so tudi učitelji, ki služijo v težkih razmerah, a vendar požrtvovalno vztrajajo na svojih mestih. Pri proračunu gluhonemnice v Ljubljani, deškega vzgajališča v Ponovičah in zavoda za slepo deco v Kočevju je načelnik dr. Dolšak Fran objasnil nastanek teh zavodov, njih razvoj, število gojencev na posameznih zavodih ter slikal uspehe in utemeljeval potrebo, da se ti zavodi ne samo nadalje ohranijo, temveč še bolj razširijo. Lebinger Hinko ponovno povdarja, da je zamisel g. pomočnika bana o preselitvi deškega vzgajališča v Ponoviče zelo posrečena. Po možnosti naj bi se tja prenesli še drugi zavodi. Prepeluh Albin je opozarjal, da ima banovina tavod za slepo deco, nima pa še zavoda za slepce sploh, dasiravno imamo dovolj slepcev v na«i foanovinJi. Obstojata pa dve privatni društvi: Podporno društvo slepcev in Dom slepih, ki sta si nadeli nalogo, da si sezidata tak zavod, v katerem naj bi se namestila tudi slepa docu. Priporočal je, naj banovina podpira ta skupni nčrt in naj ga podpre s podporo do 50.000 Din. Dr. Sajovic Ivan je mišljenja, ali ne bi kazalo koncentrirati vse te zavode na enem mestu. Primerno za to se mu zdi veleposestvo Ponoviče. S skupno administracijo bi se tudi mnogo prihranilo. V Ponovičah bi bila gojencem dana prilika, da se vzgoje tudi v poljedelstvu. G. ban dr. Marušič je pojasnil, da se je o tem že razmišljalo in da je stvar sedaj v študiju. Steblovnik Martin izjavlja, da se v svoji kritiki učiteljstva mogoče ni pravilno izrazil. Hotel je povsem povdariti, da je premalo učiteljstva, ki bi bilo vešče, odnosno se hotelo zanimati za kmetijstvo. Glede Sokola navaja, da on nikakor ni proti idealnim sokolskim delavcem, katerih delo ne omalovažuje, samo način, kakor se tu in tam dela, rodbinskim očetom ni po volji. Pri tem misli predvsem na vežhanje v večernih urah. Ako hoče ta organizacija res delati proti pijančevanju in za dobro versko in moralno vzgojo naroda, potem tudi njemu podpora za Sokola kraljevine Jugoslavije ni prevelika. RamovI Jakob izjavlja kot duhovnik, da se v sokolski vzgoji premalo povdarja verski moment. Naš narod je globoko-veren in zaradi tega to težko pogreša. Mi vsi smo za nacijonalni princip in za vzvišene ideje Njegovega Veličanstva kralja, povdarjati po mora tudi verske momente, ker bi na ta način odpadli marsikateri ugovori. Apel bana na duhovščino G. ban dr. Marušič je pripomnil, da si moramo biti na jasnem: Sokol kraljevine Jugoslavije je nacijonalna, ne pa verska organizacija. Sokol mora gojiti požrtvovalnost, bratstvo, ljubezen do domovine, verska vzgoja pa je v rokah duhovništvu, ki lahko nemoteno vrši svojo vzvišeno nalogo. Kot vsenarodna organizacija Sokol najmanj in nikdar ne sme žalili verskequ čuta. Sokolstvo pa je tudi vedno razumelo svojo narodno poslanstvo. Sokol ima svoje etične ideja in zamisli, ki niso in ne morejo biti v nasprotju x verskimi etičnimi načeli. Ne more se pa posvetnim ljudem dati nalogo verske vzgoje, ki je stvar duhovništva. Naša duhovščina je bila vedno narodno zavedna in zato apelira nanjo, naj bo tudi sedaj širokogrudna in naj z razumevanjem sledi težnjam in idejam Sokola, saj oba činite,-Ija zasledujeta eni in isti visoki etični cilj. Ramovš Franc je izjavil, da je hotel samo povdariti, naj se ne bi ničesar ustvarjalo, knr more pri njem kot duhovniku ali pa pri vernem zvezana z eno voljo. To čuti narod in zato vzklika z največjim vzhičenjem svojemu kralju, to čuti kralj in zato prihaja med svoj narod. Kralj In narod! To geslo je obnovilo državo in prerodilo njeno prebivalstvo. Zato pa Je tudi kraljev obisk Zagrebu popoln triumf Jugoslovanske misli in zato so tega triumfa veseli vsi Jugoslovani in tudi obe drugi Jugoslovanski prestollei. V močnem razvoju Je jugoslovanska misel in po kraljevem obisku v Zagrebu Je geslo vseh Jugoslovanov še bolj ko preje: Naprej k novim uspehom, naprej k novim zmagam! ljudstvu vzbujati občutek, da se namerava žaliti verski čut. Tako naj bi izostale telovadbe in javni nastopi ob času, ko ae vrši v cerkvi služba božja, in pri izletih naj se da otrokom priliko, da se udeležijo službe božje. Ban dr. Marušič je izjavil, da se bo gledalo na to, da se kaj takega n* bo zgodilo. Ostanki predvojnega in danes ne več sodobnega liberalizma — se morajo iz Sokola kraljevine Jugoslavija čimpreje odstraniti. Event. nekorektnosti naj se naznanijo župam ali oblastvom. Dr. Pivko Ljudevit je povdarjal, da je Sokol že od nekdaj stal na stališču, da ne sme žaliti verskega čuta zaradi svetovnosti organizacije in zaradi človečanskih idej, ki jih zastopa. Danes, ko je z zakonom Sokolu poverjena posebna vevi-žena naloga, mora še posebej zavzemati to stališče. Mi moramo tudi onim našim državljanom, ki niso iste vere, kot smo mi, omogočiti vstop v Sokola; zato moramo biti strpni. Apeliramo predvsem na človeka, ne pa na verskega pripadnika. Že svojčas nismo dopuščali žalitev verskih čutev, tem manj se sme dogajati sedaj. Govornik povdarja, da it nismo vsi doumeli visoki čin Nj. Vel. kralja. Mi smo storili vse, kar je v intencijah zakonodavca. In mi smo sposobni /a razvoj. Zahvaljuje se g. banu za načelno izjavo. Mnenja pa je, da mora vse nekorektnosti odpraviti župa sama, zato naj se take prijave predložijo pristojnim župam. Lebinger Hinko je izjavil, da so se že po vojni vršila pogajanja med Sokoli in Orli za združitev. Ako bi se takrat hotelo, bi se ta združitev že davno izvršila. Pa tudi po zakonu o ustanovitvi Sokola kralj. Jugoslavije se ta prehod ni mogel gladko izvršiti. Važna je načelna izjava bana, ki bo gotovo marsikatera nasprotja premostila. Tudi 6-mesečni poskusni rok za vstop je marsikateremu ovira. Novo vstopivšim članom naj se da tudi vpliv na upravo. G. dr. Pivko Ljudevit je pojasnil 6-mesečno čakalno dobo. V tej dobi naj se izvrši vsestranski pretres dotičjiega v nacionalnem in moralnem oziru. Je to neka prohibitivna mera, kakor je uvedena pri vseh velikih organizacijah. Treba samo medsebojnega zaupanja in to bo združilo vse prave in dobre državljane za skupno dobro in plemenito delo. Nato se je pričela razprava o proračunu tehničnega oddelka in proračuna cestnega fonda Han dr. Marušič je povdarjal, da je banska uprava pri sestavi tega dela proračuna zavzela stališče, naj pri cestah plačuje oni, ki jih največ uporablja ali se z njimi največ koristi in jih najbolj izkorišča. Treba je pritegnili interesente in imovitejše sloje sorazmerno bolj obdavčiti. Vsled tega ni mogoče kriti teh izdatkov iz doklad, ker bi se ti izdatki na podlagi davčne osnove ne mogli razdeliti pravično. Mihelčič Alojz naproša bansko upravo, naj upošteva in uvažuje sklepe okrajnih cestnih odborov, ki so jih sporočili glede uvrstitve bivših okrajnih cest, ter navaja nekatere ceste iz celjskega okraja, katere bi bilo treba z ozirom na njih pomembnost brezpogojno uvrstiti med banovinske ceste. Cesta Zidani most—Celje naj se uvrsti med državne ceste. Iznesel je nato želje in prošnje za izboljšanje odnosno preureditev raznih cest v celjskem okraju. Isto je storil Robič Srečko za srez Maribor d. h., Gajšek Florijan pa za šmarsko-kozjanski srez. Roš Franjo je predlagal, naj se razpravlja le o glavnih točkah proračuna in naj se ne predlagajo v detajlu razne prošnje o preložitvi, popravilu cest itd. Te prošnje naj se predložijo o priliki predložitve proračunov sreskili cestnih odborov. Pomočnik bana dr. Pirkmajer je pojasnil vprašanje revizije kategorizacije cest. Pri tem treba sistematičnega študija, da se pride do pravilne in prave odbire onih občinskih cest, ki spadajo in ki se naj uvrstijo med banovinske. Seveda fe ne bodo mogli upoštevati vsi predlogi cestnih odborov. Približno 70% predlogov pa bo upoštevanih. Predvsem se bodo upoštevale one občinske ceste, ki vežejo posamezne kraje z banovinskimi ali pa državnimi cestami! Vprašanje banovinskega prispevka za vzdrževanje banovinskih cest je že rešeno J posebnim pravilnikom. Mnenja je, da je rešitev tega vprašanja pravilna, pravična in socijalna. Dogajali so se primeri, da so morali nekateri okraji, zlasti oni, ki so ogroženi po vodah, žrtvovali za ceste nesorazmerne zneske in so zaradi tega njih doklade naraslle do neznosne višine. Drugi okraji pa so bili v tem pogledu nekako privilegirani in so izhajali z nizkimi dokladami. Problem je tukaj sličen kot pri občinah, kjer treba skrbeti za cgalizacijo davčnih bremen. Smatra za pravično, da sc revni okraji bolj podpirajo kot imovitejši. Banska uprava nima namena, da bi prevzela vzdrževanje občinskih cest. Te morajo vzdrževati občine, ki imajo zato na razpolago tudi ljudsko delo. Za redno vzdrževanje občinskih cest banska uprava načeloma ne daje nobenih prispevkov, pač pa ona prispeva k občinskim cestam pri elementarnih nezgodah, pri novih zgradnjali in večjih popravilih, in sicer največ s 50%. Dr. Goričan Alojz je prosil, naj se regulacija Savinje pri Celju vzame v resni pretres. Generalni načrt je že odobren, treba je stvar enkrat dokončati, ker je ta zadeva za razvoj mesta Celja življenjskega pomena. Prispevek lokalnih faktorjev je že zasiguran. Prispevek 500.000 Din za regulacijo Savinje je očividno premajhen in naj se primerno zviša, da se bo že letošnjo jesen moglo pričeti z delom. Tudi je. nujna potreba, da se že izvršena regulacijska dela od Mozirja do Savinje stalno nadzorujejo, kar se sedaj ne vrši. Rajh Jakob je predlagal, naj se davek na vprežno živino črta, ker ta zadene le malega kmeta. Event. nastali primanjkljaj za cestni fond naj se krije iz postavke za nepredvidene izdatke. Povdarja nujno potrebo regulacije Ščavnice. Steblovnik Mnrtin je predlagal naj se ne ukinejo capočeta dela na cesti Šmartno ob Paki, Mozirje in Nazarje. Že it soeijalnih ozirov ne bi kazalo udaviti to delo. Potrebno bi bil«, da *e ta cesta primerno utrdi, odnosno asfaltira, ker je ena najbolj obteženih in uporabljenih. Predlaga čimprejšnjo zgraditev ceste Črna—Luče —Podvolovnik—Kamnik. Prosi pojasnila glede državnega prispevka ca okrajne cesle iz bivših let. G. ban dr. Marušič je nato pojasnil osnutek zakona o davku na vprežno živino ter je povdarjal, da so predvidene olajšave ravno ca malega kmeta. Lebinger Hinko se ne more strinjati s tehnično sestavo proračuna ter ae izrazi proti cestnemu fondu. Je proti temu, da se nastavi že prvo leto vseh 42 cestnih nadzornikov. Pogreša tarifo pri davkih cestnega fonda. Davek na vprežno živino se mu ne zdi umesten. Zavzema stališče proti osebnemu delu na cestah, odnosna odkupu in prosi bansko upravo, naj v tem smislu posreduje pri centralni vladi. Iznese razne želje lokalnega enačaja glede cest kakor tudi glede postajališča Jevnica. Pomočnik bana o tehniki proračuna Nato je pomočnik bana dr. Pirkmajer dal pojasnila k tehniki proračuna. On prevzema vso odgovornost za pravilnost proračuna glede tehnične strani. Problem cest je vprašanje, a katerim se bavi ves svet, da bi našel odločitev, ki bi najbolje odgovarjala potrebam narodnega gospodarstva. Banska uprava je proučevala uredite.v tega vprašanja tudi v drugih državah in je prišla pri tem do neke zlate sredine. Priloženi proračun je rezultat tega proučavanja. Tako vzdržuje Anglija ceste samo s prispevki avtomobilskih doklad, Madjarska in češkoslovaška sta pri-Sli do zaključka, prijeti to stvar tudi s psihološkega stališča ter nalagata bremena za vzdrževanje cest predvsem onim, ki jih uporabljajo, pobrani denar pa »e uporablja izključno le v te namene. Tildi dohodki našega cestnega fonda se bodo uporabljali edinole v cestne namene, za kar jr dana garancija že v tehničnem načinu sestave proračuna. Cestni fond bazira na osnutku zakonskega načrta o potnem fondu, ki bi veljal za vso državo in po katerem bi naša banovina prevzela tudi v upravo vse državne ceste s predpostavko, da dobi primeren ekvivalent v dohodkih, ki so: avtomobilski davek, davek na nakladanje in razkladanje za prevoz na železničnih postajah, trošarina na bencin, prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabljanje cest, ki je že urejen s posebnim zakonom. Davščina na vprežno živino je bila vstavljena v proračun zato iz principa, ker naj prispevajo k vzdrževanju cest vsi oni, ki se jih poslužujejo. Litrop Štefan je prosil podpore za cesto Rad-monišče—Turnišče. Pirc Ciril je naglašal, da je Breški cestni odbor v Kranju z izdatki za ceste občutno preobremenjen. Zato predlaga naj se tržiška in ko-krška cesta zopet podržavita, ako pa to rti mogoče, naj se za vzdrževanje teh cest dajo izdatnejše podpore ali pa naj jih tehnični oddelek banske uprave vzame v svojo upravo. Detela Oton se je pridružil predgovorniku ter prosil bansko upravo za posredovanje, da se zbiranje podatkov za odmero prispevkov za prekomerno uporabo cest poenostavi, odnosno da jih smejo železniške postaje dajati na razpolago brez predhodnega odobrenja. Lončar Ivan jc prosil bansko upravo naj predlaga, da se zakon o nedržavnih cestah toliko izpremeni, da delovna enota ne bi znašala 3 dni, temveč samo en dan, ker so s tem zakonom prizadeti najnižji, predvsem delavski sloji. Govornik je iznesel razne prošnje lokalnega značaja, predvsem pospešitev gradnje mostu na kolodvoru v Tržiču in vodovoda za Križe. Šerbinek Ivan je predlagal naj se da sreskim cestnim odborom ista kompetenca, kot so jo imeli preje okrajni zastopi. Prosi, naj se važne občinske ceste, posebno one, ki posredujejo promet preko meje v Avstrijo, uvrstijo med banovinske. Babnik Valentin je prosil bansko upravo, naj se prazna mesta cestarjev čimpreje tudi zasedejo. Košir Anton je predlagal, naj se čimpreje izvede regulacija Dravinje. Kljub velikim bremenom pozdravlja proračun tehničnega oddelka. Nato je bila seja zaključena. Četrta seja Ljubljana, dne 26. januarja 1931. AA. Na četrti seji banskega sveta se je nadaljevala razprava o proračunu tehničnega oddelka in proračuna cestnega fonda. Peršič Ivan je prosil pojasnila, kako je razdeljena skupita postavka za regulacijo splavnih in plovnih rek. Prosil je tudi, naj ministrstvo prispeva za regulacijo Drave. Dr Sajovic Ivan je povdarjal, da so nekatere ceste predvsem pa dolenjske' zelo slabe. Naglasa važnost ceste Ljubljana—Turjak—Vel. Lašče—Kočevje Delnice, ki veže banovino z morjem. Z ozirom na to važnost bi bilo potrebno, da se tu cesta podržavi. Predlagal je razna nujna popravila na nekaterih cestah v kočevskem srezu. Tendenca gospodarstva je, je dejal govornik, da se koncentrira in specijalizira. Zato hvali bansko upravo, ki je posvetila baš teinu vprašanju tako veliko pozornost. Priporoča dalje, da posveti banska uprava več pažnje nadzorovanju sreskih cestnih odborov in njihovih organov. Da se omogoči točno poslovanje teh odbrov je potrebno, da se jim stavijo denarna sredstva vedno pravočasno na razpolago. Finančni uspeh vidi i> tem, da se je razbremenil obči proračun in da se je našel poseben vir za vzdržavanje cest. Govoreč o posameznih postavkah dohodkov cestnega fonda povdarja, da so motorna vozila preveč obremenjena in navaja, da je vstavljenih kar 6 postavk na ta vozila. Steblovnik Martin je prosil naj se dela na ovinku ob vasi Rečica ob Paki nadaljujejo, nakar mu je g. načelnik tehničnega oddelka ing. Krajc odgovoril, da so ta dela v programu in da se bodo izvršila. Nadaljevanje jutri Otroci prosjačilo Pravsaprar »e utegnejo te-Ie besede ideti komu malo sentimetalne — kakor po navadi Tela »a sentimentalno vsaka toiba o tem, kar nujno propada in odumira in česar ni mogoče ■ nobeno silo ref priklicati naiaj. Rad bi namreč povedal nekaj malo besed o tem, kako se dandanašnji Jlovek zna žezdalje manj sramovati in kako brezčutni postajamo polagoma do vsega, kar nas je včasih žgalo v dne vesti in ■avoljo česar ii včasih nismo upali drug drugemu pogledati v oči. Saj ne rečem, da ne ra-sunieiu, saj vem, da je vse to skupaj najbrž Mino neizbežen tok stvari, ki ga ni mogoče zaustaviti. V svetovni vojni in še potem je človek doživljal toliko sramote in ponižanja, da nu je bilo nasadnje že preveč vsega in mu ni kazalo nič drugega, kakor da Je ves smisel ■a sramovanje »dvrgel od sebe, si prižgal ei-gareto, brezsramno pogledal resnici v čelo in livel sredi reči, kakršne so pač bile. Vse to dobro razumem in si mislim, tako pač mora Uti. Hudo je pu vendarle, da je plaz te brezsramnosti, ki je gotovo eno najusodnejših znamenj našega časa, najtežje zadel prav najmanjše izmed nas: otroke. Do konca mi bo najbrž živelo v spominu, kako smo *a časa vojne otroci ia Trbovelj — po deset, po dvanajst let nam je bilo — morali za živežem vagabundirati po kmetih, kako so nas s kmečkih dvorišč, za katerimi smo sestradani in prezebli služili kruha, mleka, pšenice in krompirja, odganjali psi in kdaj pa kdaj tudi vsega prevzeti pastirji s kamnom in psovko, kako smo morali goltati vase sline in solze in tisoč trdih besed in kako si praznih rok nismo upali domov in smo hodili vse dalje in dalje v neznano smer. Ne, človeku se v resnici ne sme prizadejati preveč sramote in ponižanja, nazadnje se lahko zlomi v sebi in potem je zmožen vsega, kar mu pride pod roko. In koga ne boš lažje zlomil kakor otroka? Komu ne boš lažje izbil iz srca čut sramu? Kaj bi si zatiskali oči — težke čase živimo in mnogo vsega je še, kakor bi ne smelo biti, mnogo bede in takih stvari. Po cestah se primerja, da otroče pocuka pasanta za rokav in prosi dinarja za kruha; najprej prosi tak otrok iz gladu, potem še dolgo prosi iz gladu, nazadnje pa mu polagoma zamre vsak čut sramu in ostane pri lahkem opravku, pa naj se mu življenje že suče kakorkoli. Jaz ne vem, kakšen človek lahko zraste iz takih otrok — toda jaz mislim, da tak človek ne more biti (možen življenjske borbe, kakor je treba. Pa se je zadnjič pripetilo, da so šolarčki hodili po hišah v Ljubljani prosit milodarov za nekakšen oder, ki da ga bodo gradili v šoli. Človek se je moral pri tisti priliki domisliti najprej davkov, ki jih plačuje tudi za šolo in za vse, potem pa se je moral vprašati, kako je neki mogel učitelj priti na to misel, da pošilja otroke takole po hišah — šolarčki so namreč pravili, da jih jo poslal učitelj sam. Mi smo že takšnega mnenja, da bi naj šola rajši skrbela za to, da otrokom ostane še malo časa zmožnost sramu, kakor pa da jih sama vodi na takšna pota. Pri. Jz Dravske banovine — Blagoslovitev šolo N j. Vel. kralja Aleksandra. V Beogradu so v nedeljo svečano blagoslovili novo osnovno šolo z nazivom »Osnovna šola Nj. Vel. kralja Aleksandra I.c Kralja je nastopal polkovnik g. Dušan Krstič. Navzoči so bili tudi drugi odlični zastopniki beograjske javnosti z županom. Sola je ena najmodernejših šol v Beogradu in je stala skoro 5 milijonov Din. — Absolventi šolo za konjeniške oficirje. Šo- lo za konjeniške oficirje v letu 1929./30. bo dovršili in položili izpit za čin rezervnega konjeniškega podporočnika med drugimi tudi gg. Imenšek F. Bogomir, Bezjak I. Bogomil, Ma-taušek K. Viktor, Filipovič T. Miljutin, Beranek D. Vincenc, Huber V. Andrija, Lajht J. Zoran, Lajht J. Rudolf, Muhar I. Branko, Spin-gler M. Mirko, Slane F. Radovan, Lavrenčič A. Anton, Švajger I. Viljem, Kiselj A. Jurjevič, Kumer A. Ivan. — Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12. 166 — Granit pri Velesu. V bližini Velesa so odkrili velika ležišča granita. Ugotovili so s preiskavo na beograjski univerzi, da je granit take kakovosti da ga bo mogoče uporabljati v vsej domači industriji. — Jubilejna razstava v Osijeku. Od 2. do 14. maju bo v Osijeku velika jubilejna razstava, na kateri bo razon trgovske razstave tudi kmetijska razstava in razstava kmetijskeh strojev in orodja. Vrhu tega bodo razstavljeni obrtniški izdelki. Tudi razstava perutnine bo takrat. V okviru te razstave bo tudi razstava centralnega presbiroja o napredku kraljevine Jugoslavije od njene ustanovitve do danes. — Pregledovanje proračunov banovin. V ministrstvu financ pregledujejo proračune banovin. Komisijo, ki pregleduje te proračune, vodi prvi pomočnik finančnega ministra Dušan Le-tica. Do zdaj so pregledali 7 banovinskih proračunov, in sicer drinske, primorske, vardar-ske, moravske, zetske, vrbaske in donavske banovine. — Otvoritev plavalnega bazena v Beogradu. V Beogradu v Dušanovi ulici bodo te dni svečano otvorili velik plavalni bazen, ki bo drugi te vrste v državi. Doslej ga je imela samo Ljubljana. V bazenu bodo plavači plavali in se trenirali pozimi in poleti. d V»i, ki se naroče na »Jugoslovana« s 1. februarjem, dobe brezplačno vse številke Usta od 25. t. m. dalje, ko je pričel iihajati Re-marqueov roman »Pot nazaj«. d G. ban Dravske banovine dr. Marušič Drago in pomočnik bana dr. Pirkmajer Otmar ▼ torek 27. t. m. in v petek 80. t m. saradi zasedanja banskega sveta ne bosta sprejemala zasebnih strank in deputasij. d Poslanik dr. Kramer odpotoval. Včeraj Je * opoldanskim brzovlakom odpotoval na svoje mesto r Prago poslanik in upolnomočni minister dr. Kramer. Pred odhodom vlaka so se zbrali na kolodvoru, da se osebno poslove od njega ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, divizijski general Iljič župan dr. Puc, češkoslovaški konzul inž. Sevčik, policijski upravnik dr. Guštin, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, dr. Gregorin, odvetnik dr. Novak, generalni tajnik zbornice TOI dr. Pless, predsednik konzorcija »Jutro« Ribnikar, dr. Brezigar, polkovnik v p. Žerjav, prof. Breznik, tajnik aerokluba dr. Rape, občinski svetniki Likozar, Tavčar, dr. Fettich, dr. Bohinjec, načelnik Ivo Sancin in drugi številni osebni prijatelji g. poslanika ter zastopniki raznih organizacij. Poeebno številno so bili zastopani novinarji, njim na čelu predsednik ljubljanske sekcije JNU g. Stanko Virant. G. poslanik dr. Kramer se je skoro od vseh osebno poslovil in se na kratko 2 njimi razgovarjal. Vse slovo je bilo nad vse prisrčno. Obledele obleke barva v različnih barvah ln plisira tovarna Jos. Reich. 6602 d Vreme. Včeraj ob 7. uri zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 760-2, v Mariboru 760, termometer v Ljubljani 2-8, v Mariboru 1. V Ljubljani je pihalN E, v Mariboru je bilo mirno. Oblačnost je bila povsod velika. Deževalo je v Ljubljani (1 mm), v Mostaru (12 mm), v Zagrebu (4 mm) v Beogradu (2 mm), v Skopi ju (5 mm), v Kumboru (10 mm), v Splitu (8 mm) in na Visu (13 mm). Snežilo je samo v Sarajevu (12 mm). Naj višja temperatura v Ljubljani je bila 4’8, najnižja 1*6, v Mariboru 0, v Mostaru 6, v Zagrebu 2, v Beogradu 0, v Sarajevu —1, v Skoplju 1. £juhljana Torek, 27. januarja 1931., Zanez Zlatoust. Pravoslavni: 14. januarja Sv. Sava. Nočno službo imata dane« lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrl Je g. Lovro Berdajs, knjigoveški pomočnik, Ga- Ijevica 50. — Nenadoma Je umrla gdč. Lucija Treo na Sv. Petra c. 21-23. — Včeraj Je umrl g. Anton Ravnikar, poštni upokojenec. Pokopa- li ga bodo danes ob pol 15. iz hiše žalosti Poljanski nasip 16. k Sv. Križu. Naj počivajo t miru, žalujočim naše sožalje I ■ Sv. Savska proslava v Ljubljani. Vse predpriprave sa tradicionelno nacionalno proslavo sv. Save gredo h koncu. Po teh sodeč bo letošnja prireditev ena najlepših izmed dosedanjih proslav. Odbor sedaj pričakuje odziva ljubljanske nacionalne javnosti in Je prepričan, da bo tudi letos napolnila prostore Tabora. Po Srbiji se na tak večer zbere vse, kar je nacionalno, v prvih vrstah pa stoje profesorji, učitelji, akademiki, sploh vse, kar ima posla s prosveto, ker je bil sv. Sava največji naš prosvetitelj in je ta dan slava vse prosvete. Prepričani smo, da bodo tudi v Ljubljani stali v prvih vrstah vsi oni, katerim Je praznik namenjen. Naj bi Ljubljana pokazala na dan sv. Save, da je res nacionalna in da ve ceniti velike usluge »v. Save za naš narod. Pozivamo vso nacionalno javnost, da se zbere 27. t. m. ob 20. uri na Taboru. ■ Pogreb kapetana Šircla. V nedeljo dopoldne se je vršil po glavnih ljubljanskih cestah na Dolenjsko cesto veličasten vojaški mrtvaški sprevod. Na zadnji poti so spremljali pokojnika številni častniki s komandantom dravske divizije generalom Iličem na čelu in Izredno velika množica občinstva. Krsto s truplom pokojnika so peljali na topovski lafeti. Pred krsto Je igrala žalostinke vojaška godba. Pred Cešnovarjem je častna vojaška četa oddala mrtvemu borcu častno salvo. Ginljivo lep poslovilni govor je imel pokojnikov najboljši drug v vojni, polkovnik Nedič. Krsto so dvignili nato na avto mestnega pogrebnega zavoda, ki Je oddrdral z njo v pokojnikov rojstni kraj Mokronog. Tam se je vršil istotako lep pogreb do rodbinskega groba. ■ Pogreb hribolazca Lovra Verbajsa. Kakor da bi mu bile planine na njegovi zadnji poti naklonjene, bo se včeraj popoldne pokazale v najlepšem sijaju in krasoti, ko je Lovro Berdajs, star hribojazec, nastopil svojo zadnjo pot iz Galjevice ali Zuljave vasi k Sv. Križu. Na zadnji poti so ga spremili barjanski Sokoli z g. Zebalom Franom na čelu, občinski svetovalec Anton Likozar, zastopniki organizacije stavcev iz vseh ljubljanskih tiskaren, knjigoveška zadruga in mnogi njegovi prijatelji. Bil je skromen pogreb, a toliko bolj ganljiv, ker je vsakdo vedel, da spremlja k počitku svojega ljubljenega znanca in ljubitelja narave. Pesnik Radivoj Petruška-Peterlin mu je v grob položil še prejšnji dan nabrane telohe, ki jih je on tako ljubil. Naj v miru počival Jz dbeutgih banevin Nevarna tolpa ponarejevalcev Pred tremi leti je vzbudila veliko senzacijo ponarejevalska afera nekega dr. Ljudevita Rei-serja iz VeMkega liečkereka. Ponarejal je namreč naše 100-dinarske bankovce in bil obsojen na tri leta težke ječe, katere je pa odsedel samo polovico, kajti bil je pomiloščen pogojno. Toda njegova ponarejevalska žilica mu ni dala miru in začel je zopet p uarejaiti denar, in sicer romunske bankovce po 1000 lejev. Pred dnevi je dr. Reiser skušal iamenjati v neki gostilni v Velikem Bečkereku bankovec za 1000 Jejev. Zahteval je zanj 200 Din, kar se je sro-stilničarju zdelo sumljivo, ker je. 1000 lejev vrednih več in ker je pomai Reiser ja kot po-n rojevala denarja. Ovadil ga je policiji, ki je preiskala njegovo stanovanje. Po d iljšem zaslišanju je Reiser priznal, da je član ponarejevalske t«l,pe, ki je imela svojo delavnico V bližnji vasi. Tam je policija aretirala še nekega Jožefa Agoštona in njegovega sina ter nekega Antaila Koso in Jožefa Bukusa, katere je Reiser iadal kot sokrivce. Preiskali so tudi stanovanja vseh aretirancev in našli vse potrebne aparate iu naprave za ponarejanje bankovcev. Kliše za ponarejanje tisočakov je bil »krit v neki ikoni. Giavnii pomagač dr. Reiserja je bil .aretirani Aigošton, ki je po poklicu gostilničar in precej bogat. 45. nesreča na istem mestu Iz Čapljine poročajo o strašni nesreči, ki se je pripetila na Trebižatu, o kateri smo na kratko že poročali. V vsej okolici se je izvedelo takoj, da so pri-Sle ob življenje 4 kmetice, 5 pa se jih je komaj rešilo. 9 deklet je prišlo zgodaj zjutraj v vas Jasenice, kjer imajo svojo živino, nekatere so prišle pa po drva. Na Trebižatskein polju so se morale » čolnom prevoziti čez reko. Vseli 9 je sedlo v čoln, Kata Pehar, ki je »edala ob krmilu, je Pa čoln odrinila od obrežja, čoln je začel takoj toniti zaradi preobremenjenosti in se je prevrnil, da je bilo vseh 9 deklet bliskoma v valovih. Ker je reka zaradi zadnjih nalivov zelo nrasla in je na tem mestu tudi zelo globoka, so dekleta izginila pod vodo v vrtincu. Prva je splavala na obrežje Kata, ki je imela še največ prisotnosti duha in kateri se je posrečilo rešiti iz valov 4 svoje tovarišice. 4 so pa ostale pod vodo. Bolestno in obupno kričanje potapljajočih sc deklet se je čulo do vasi Trebižata. Nekateri seljaki so hiteli na pomoč, toda prišli so pre-kasno, 4 deklet niso mogli več rešiti. Rešene^ so napol nezavestne odnesli v hiše, kjer so prišle zopet k sebi. Nesreča se je pripetila zato, ker so deklet« stopile ▼ čoln, ne da bi izčrpale vodo, ki je bila v njem. Tudi ni leta, da le ne bi pripetila na tem mestu večja ali manjša nesreča in Je bila to že 45. na tem mestu. Našli so 3 trupla ponesrečenih deklet, ženo Mate Pavloviča pa doslej še niso našli. b Samomor starke. V Novem Sadu se je na stanovanju obesila 60 let stara gospodinja Je-lisaveta Vernheld, in to zaradi neozdravljive bolezni. b Mis Jugoslavija 1931 je gdč. Urbanova iz Osijeka. V soboto je žirija izbrala najlepšo Jugoslovanko. Izmed 11 kandidatinj jih je prišlo v poštev v prvo ocenjevanje samo 6. Ocenjevali so jih 8 točkami od 0 do 5. 6 kandidatinj so ocenjevalci takoj odklonili. V ožjo oceno bo bile pripuščene samo gdč. Katica Urban iz Osijeka, Vukica Ivanovič iz Beograda, Margerita Broz iz Zagreba, Danica Kac-lerovič iz Požarevca, Ivona Maloseja iz Zagreba in Lala Rankovič iz Beograda. Pri drugem ocenjevanju so prišle vpoštev za mis Jugoslavijo samo 4, in sicer Katica Urban, Vukica Ivanovič, Danica Kaclerovič in Margerita Bros. Od teh je dobila najboljšo oceno Katica Urban, za njo pa Vukica Ivanovič in Danica Kaclerovič. Tako je žirija proglasila Katico Urbanovo iz Osijeka za mis Jugoslavijo 1931, za prvo častno damo Danico Kaclerovič iz Požarevca, za drugo častno damo pa Vukioo Ivanovič iz Beograda. b Odpustljiv soprog. V Čakovcu je pred me sečem dni pobegnil neki šofer z ženo nekega tamošnjega gostilničarja. Pred dnevi se je šofer z ženo vrnil v Čakovec in inožu nezvesto soprogo zopet vrnil. Zanimivo je, da je gostilničar svoji ženi odpustil njeno pustolovščino in je šoferja še pogoetil za zahvalo, ker mu je ženo vrnil. b Živa baklja. Kmetica Bušič iz neke vasi pri Križevcih je prišla pred dnevi na prav tragičen način ob življenje. Zvečer je prala ob ognjišču, kar se ji je vnela obleka in ko so prihiteli na njene klice sosedi na pomoč, je bila že vsa v plamenih, kakor živa baklja. Po strašnem trpljenju je nekaj minut nato umrla b Nenavaden »ločin v pijanosti. Delavec Mo-rokvašič iz Ciba pri Novem Sadu je bil na neki gostiji pri svojem prijatelju in se prav pošteno napil. Zjutraj se je vrnil domov popolnoma pijan. Namesto v svojo hišo je pa za šel v stanovanje svojega prijatelja Miše Dovi čina. Ta je tovariša takoj spoznal in ga nahrulil, češ kaj išče v njegovi hiši. Delavec se j« pa slekel in legel v posteljo poleg Mišine žene Miša je pijanca s težavo oblekel in ga hotel zagnati is hiše, tedaj je pa Uija zagrabil nož in ■ njim težko ranil Mišo, ki je kmalu nato t bolnici umrl. Za 601etnico pisatelja Fran S. Finžgarja pripravlja ljubljanska drama narodno igro »Divji lovec«. Proslava bo 9. februarja v dramskem gledališču. Letošnja predstava Divjega lovca, katero pripravlja višji režiser prof. O. Sest, bo deloma popolnoma na novo zasedena, novo Inscenacijo je pripravil prof. Ivan Vavpotič. Podrobnosti slede. I Društvo državnih policijskih nameščencev in upokojoncev v Ljubljani ima dne 11. in 12. februarja 1931. XII. redni letni občni zbor v prostorih pol«, eke. na gl. kolodvoru. Začetek ob 18-30. Program II. simfoničnega koncerta, ki bo v petek 6. februarja v veliki Unionski dvorani. Prvo koncertno točko tvori Mozartova simfonija v es-duru St. 89. Njej sledi Lisztova simfonična pesnitev »Tasso«. V II. delu pa sta zastopana francoska avtorja in sicer Debussy s Preludijem, Ravel pa ■ La Valse. Podrobnosti o skladbah, ki so na koncertu, spregovorimo v naslednjih dneh. Koncert dirigira L. M. Škerjanec, orkester 80 oseb pa je sestavljen iz članov opernega orkestra in Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Ples »Jadranske Straže«. V soboto zvečer se je vršila letošnja proslava »Jadranske Straže«, ki je po svoji pestrosti, obisku in sijajnemu aranimanu prekosila vse dosedanje prireditve agilnega ljubljanskega oblastnega odbora »Jadranske Straže«. Kmalu po pol 21. uri se je pričela polniti dvorana z najodličnejšo ljubljansko publiko. Prireditev so med drugim posetili ban Dravske banovine dr. Drago Marušič, podban dr. Pirkmajer, rektor ljubljanske univerze prof. Serko, župan dr. Diuko Puc s soprogo, načelnik dr. Marn, direktor Reisner, ravnatelj g. M. Dular, španski konzul g. Saša Knez, kapetan vojnega broda g. Jelof-nik ln drugi odlični gostje. Damski Bvet je zastopala agilna narodna dama ga. Maša Gromova. Ples je s polonezo otvoril ban dr. Marušič, nakar so nastopile narodne noše. Najprej češka skupina, ki je žela obilo ploskanja, nato skupina Srbijank, potem Rusi, ki so s svojimi prekrasnimi plesnimi umotvori zadivili publiko. Poljake je zastopal naš operni baletni mojster Golovin z gdč. Skalovo. Temu so sledile naše domače narodne noše »kmečka ohcet«. O polnočni pavzi se je vršila volitev najlepše narodne noše, katero si je pridobila zelo simpatična gdč. Žerjavova. Animirano razpoloženju v vseh prostorih je trajalo dio četrte ure zjutraj. ■ Velezanimivo predavanje s čajanko. Konzul Češkoslovaške republike g. inž. Sevčik bo predaval na podlagi lastnih doživljajev o operaciji češkoslovaških legijonarjev v sredo 28. t. m. v predavalni dvorani Delavske zbornice. Po predavanju priredi poseben odsek JČL pod predsedništvom g. dr. E. Stareta čajanko *■« p«-setnike vseh letošnjih jezikovnih tečajev. Pri čajanki sodelujejo soproge gosp. konzula in pod-konzula odbornice in soproge Liginih odbornikov. Na predavanje in čajanko so vabljeni gojenci čeških tečajev, člani JCL in Češkosloven-eka Obec, kakor tudi vsd prijatelji jugosloven-sko-češkoslovaške vzajemnosti. I Film o grudnji cest in avtomobilov. Ameri-kanska avtomobilska trgovska zbornica prikazuje s pomočjo svojih predstavnikov za propagando poučen film o gradnji modernih cest ter o gradnji avtomobilov. V Ljubljani bo imel tako predstavo delegat Ameriške zbornice mr. Lavvrence, in sicer jutri 27. t. m. ob 20. v mali kazinski dvorani. Vabljeni so zlasti avtomobilisti, člani Avtokluba, inženjerska udruženja, gradbene tvrdke, predstavniki gradbenih ob lasti itd. I Avto »Fiat« zgorel na cesti. V nedeljo popoldne se je vn'el na cesti Črnuče - Sp. Gameljne motor osebnega avto 2/533 znamke »Fiat«. Potniki, štirje mladi gospodje, so še pravočasno skočili iz njega. Požar avta je trajal tri četrt ure in je avto popolnoma zgorel. Na rešitev voza sploh ni bilo misliti, škoda znaša več deset tisoč dinarjev. ■ V smrt je hotela. Na Zaloški cesti se je obesila 161etna Draga G. Zjutraj se je sprla z domačimi in nato brez sledu izginila. Brat jo je iskal in jo še pravočasno našel na podstrešju. Naglo je prerezal vrv in jo rešil gotove smrti. ■ Kožni sejem se je vršil včeraj v prostorih velesejma. Dražbe se je udeležilo poleg domačih kupcev okoli 50 kupcev iz Avstrije, Nemčije, Češkoslovaške in Italije. Včeraj so se večinoma prodajale lisice. Stale so poljske lisice približno 250 Din, gorske pa 300 Din. ■ Tragedija t restavraciji na gorenjskem kolodvoru. V restavraciji na Gorenjskem kolodvoru so v noči od sobote na nedeljo prenočili 451etna Bosanka Alka Ramičeva iz Prijedora, njen 221etni sin Meho in 221etni krošnjar Ka-salovič. Ker jih v nedeljo zjutraj ni bilo na spregled, je odšel znanec obeh Ramičev in prijatelj Kasaloviča trkat na vrata sobice, kjer so prenočevali. Na trkanje se inu ni nihče odzval, zato je pogledal skozi ključavnico v sobico. Ves presenečen je opazil, da leži Kasalovič z glavo navzdol s postelje, istočasno pa je začutil dušeč plin. Stekel je v restavracijo in pozval domače, ki so nato s silo odprli vrata. Nudil se jim je žalosten prizor. Ramičeva in njen sin Meho sta bila že mrtva, docim je Kasalovič še živel. Vsi trije so se zastrupili s plinom, ki ga je razvijal gašperček, kurjen z ogljem. Kasaloviča so nemudoma prepeljali i rešilnim vozom v bolnico, Ramičevo in njenega sina pa po ogledu policijske komisije v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kasalovič se v nedeljo in včeraj še .ni zavedel in je njegovo stanje zelo kritično Zborovanje naših elektrotehnikov Ljubljana, 26. januarja. Danes ob 4. popoldne se je vršil v magistrat-ni posvetovalnici občni zbor Ekskurzijskega fonda akademskega kluba elektrotehnikov. Občni zbor je otvoril podpredsednik nadzorstvenega sveta, generalni tajnik Zveze indu-strijcev. inž. Šuklje. Po čitanju zapisnika lan skega občnega zbora so sledila poročila elanov upravnega odbora: načelnika Gregoriča, tajnika Pipana, blagajnika Armiča in člana pripravljalnega odbor za ekskurzijo Pečenka. V nadzorstveni svet sta bila nanovo izvoljena ban dr. Marušič in škof dr. Rožman. Člani nadzorstvenega sveta so še: državni svetnik dr. Baltič, vseučiliška profesorja inž. Gostiša in inž. Horvat, industrijalec inž. Hribar, direktor Krejči, vseučiliški profesor inž. Osana, ge neralni direktor Praprotnik, župan dr. Puc podban dr. Pirkmajer, minister za šume ir rude inž. Sernec, generalni tajnik Zveze indu-strijcev inž. Šuklje, vseučiliški profesor dr. inž. Milan Vidmar, in generalni tajnik Zbornice za TOI dr. VVindischer. V upravni odbor so bili izvoljeni: načelnik Edvard Hofler, namestnik Milan Jenčič, tajnik I. N. Frelih, tajnik II. France Avčin, blagajnik I. Božidar Klemenc, blagajnik II. Jože Krisper, odborniki Milan Adamič, Franc Gregorič in Emil Vilfan. Cisto premoženje Ekskurzijskega fonda zna ša sedaj 92.442 dinarjev. Obrtniško zborovanje v Ljubljani V nedeljo dopoldne ge je vršal v dvorani Trgovskega doma občni zbor Zveze obrtnih zadrug. Zastopanih je bilo 52 zadrug po svo jih delegatih. Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki zagrebškega saveza obrtnikov. Zborovanje je otvoril predsednik g. Rebek, ki je pozdravil navzoče odlične gospodarstvenike naše banovine, posebno častnega predsed' nika g. Eng. Franchettija, nadsvetnika dr. Rupnika, zastopnika Zbornice TOI dr. Pretnarja i. dr. Poslala se je nato udanostna brzojavka N>j. Vel. kralju, pozdravne brzojavke predsedniku vlade, trgovinskemu ministru in ministru brez portfelja g. Šveglju. Uvodoma je g. predsednik povdaril in obrazložil stališče in smernice, ki jih mora obrtništvo zastopati in branati pri raznih eksistenčnih vprašanjih, ki se pojavljajo. Vedno bolj se čujejo glasovi po ustanavljanju pridobitnih zadrug. Izpopolnita je treba delavnice in skrbeti za dober naraščaj. Vprašanj« obrtnega zakona je še vedno na dnevnem redu. Z obžalovanjem je moral ugotoviti, da slovensko obrtništvo glede tega zakona ni našlo pravega razumevanja na strani bratskih, hr-vatskih in srbijanskih tovarišev. Novi zakon mora biti moderen. V teku razprav smo ugotovili, da so merodajni činitelji dz naših bratskih organizacij popustili na skupnih naših zahtevah, kakor so bile postavljene na predlanski konferenci v Brodu na Savi. Mi trdimo, da ne vidimo nikakega stanovskega napredka v ločenih zbornicah, marveč le v obveznih zvezah. Zbornice naj bodo skupne in naj predstavljajo vse gospodarstvo posameznih pokrajin. Prav tako pogrešamo odločni nastop bratskih organizacij v vprašanju obveznega bolniškega, starostnega in nezgodnega zavarovanja obrtnikov na avtonomni bazi. V imenu Zbornice za TOI je nato pozdravil zborovalce njen tajnik dr. Josip Pretnar, ki se /e pohvalno izrazil o uspešnem delu Zveze. Poročal je tudi o prizadevanju zbornice glede novega Obrtnega zakona. Po obširnem in zanimivem poročilu zveznega tajnika g. Kramaršiča je podal blagajniško poročilo g. Karl Vidmar, ki- je poudaril, da so danes finance povsem sanirane. Finančna situ-acija je ugodna. Redni dohodki zveze so lani znašali 90.340 Dan, od tega dohodki od zvezne doklade 65.200 Din; skupni dohodki pa 173.850 Din. Prebitek se je ob koncu 1. 1930. povečal na 24.600 Din. Proračun za prihodnje leto pa znaša 88.920 Din. Predlagal je, da se za kritje izdatkov pobira enaka zvezna doklada kakor lani, to je 15 Din od vsakega člana zadruge. Nato je bilo po krajši debati izvoljenih 16 odbornikov in sicer po listi, kakor jo je sestavil poseben na občnem zboru izvoljen kandidacijski odbor. V odbor so bili soglasno izvoljeni gg. Bizjak (Krško), Dolinšek (Hrastnik), Lenarčič (Ribnica), Matovič (Novo mesto), Petkovšek (Logatec), Jan (Bled), Rebolj (Kranj); iz Ljubljane pa gg. Bricelj, Krapež Milko, Miliel-<-ič, Otorepec, Perdan, Pristov, Rebek in Vid-'V""j 'J. "aineslnike so bili izvoljeni gg.: Bre- i ? JtV r’ n ,WdUmann, Radovan, Dorčec, Lojk, Šifrer m Udovič. Predsednik g. Rebek je nato podal *yr6n in zanimiv referat o novem načrtu zakona o socialnem zavarovanju, g. Milko Krapež ia o vajeniški vzgoji. Sl ;i je še referat g. predsednika Rebeka o gospodarskem podvigu obrtništva, na kar se je razvila daljša debata o nevarnosti, ki preti čevljarski obrt' aradi nameravane ustanovitve Bafove tvornice v Jugoslaviji in zaradi nelojalne konkurence Bafovih popravljalnic za čevlje. Debata je bila mestoma prav burna in je pokazala, kako težko se morajo boriti naši čevljarski obrtniki proti Bafovi konkurenci in kako obupen in katastrofalen bi postal njihov položaj, če bi Bafa dejansko zgradil tvornico v naši državi. V tem vprašanju je pr al zbornični tajnik dr. Pretnar za ni n pojasnila, nakar je bila sog1 isno sprejeta obširna resolucija. Občni zbor se je zaključil ob pol 14. uri. Hočemo vzbuditi v narodu močno državljansko zavest Tretji uspeli zbor »Kmetske prosvete« - Pomemben programatičnl govor g. Puclja - Za novo državo se moramo boriti posebno nas Slovencev, o tem i^emda nihče ne Kamnik, 26. januarja. V vrshi 8voj ih zborov je priredila »Kmeteka prosveta« svoj tretji letošnji zbor dame« dopoldne v dvorani Narodne čitalnice v Kamniku. Prvi dve zborovanji sta ee vrši la kakor znano v Novem mestu in Ribnici. Kdjub temu, da je 'bil Zbor napovedan dosti poano in smo -celo v Kamniku pogrešali običajnih lepakov, se je zbralo veliko število Kamniške inteligence, vežimo pa »o tvorili kmečki fantje in možje iz bližnje in dailjne okolice Kamnika. Kot zastopnik državnih oblasti }e bii navzoč g. sreski načelnik vladni *vetnik dr. Ogrin. Po otivoKmečki prosveti« nekakšno konkurenčno podjetje Kmetski zvezi. Ko je Kmečka zveza sklicala svoj ustanovni oib-črii zbor v Unionu, je bil vstop dovoljen samo proti legitimacijam, ki so jih dajali vzključno le pristašem bivše SLS. To je vzrok, zakaj moram prota Kmetski zvezi svariti. Mi omogočamo pristop h »Kmečki prosveta« vsakomur, da bo organizacija last vsega naroda, ne pa, da bi vzdrževali fikcijo in zbirali v svojem krogu izključno le pristaše kake bivše stranke. Kdor M se skušal boriti proti »Kmečki prosveti <, bi grešil. Ljudje, vzgojeni v prejšnji mentaliteti, nikakor ne morejo razumeti, da se dajo vse tri dobrine: rodbina, narod in verska vzgoja združiti v eno celoto. Take zmotne nazore moramo najodločneje pobijati. Vrednote, ki so trdne In saime n« sebi dobre, se lahko samo epopol-njujejo, ne pa pobijajo. Naša glavna dolžnost je vzgajati vse ljudi v dižavljanskih votlinah in dolžnostih, narod more doseči svoj ideal samo v lastni državi. Hoteli smo si ustvariti lastno državo, zato smo rušili Avstrijo. Tisto mentaliteto rušenja je bilo težko izpremeniti v pozitivno delo gradnje. Nismo se znali preorientirati in ako bi nadaljevali t praven pred januarskih dni, bi naša držav« razpadla. In ka1-,:na bi v tem primeru b"la usoda dvomi. Zato je zlasti dolžnost Slovencev, da za novo državo borimo. Zato nada ljubezen do države, naš poziv narodu, naj aktivno eodeluje v življenju, ni noben oportunizem, koristoljubje ali prazna fraza, temveč prepričanje in naša stara narodna zavest, da nam brez lastne države ni več življenja, da jo ohranimo takšno, kakršno smo »i priborili. Pokojni Radič mi Je par dni pred smrtjo rekel: »Dobro, da imamo tako dobrega in modrega vladarja!« Iu res! Samo kralj, ki je izšel iz naroda, ki je kri naše krvi, more preveti na svoje rame tako velikansko odgovornost. Zato pa tudi spoštujejo »vojega vladarja iz globokega prepričanja. Naš vladar je zgleden oče in mož, junak in nacijonalen človek, da ga ni mod "—■. V svojem manifestu je povabil vse in vsakogar k iskrenemu sodelovanju za rešitev in učvrstitev države. Zato Je naša dolžnost da mu sledimo. Smatramo pa za »ločin proti državi žalostno delovanje nekaterih političnih izgubljencev — emigrantov, — hvala Bogu, Slovenca ni med njiimi. Ako pa je zločin izgubljenih plačancev v tujini velik zločin, veleizdaja — je še večji zločin tistega, ki bi z ubijanjem optim;- « in sabotiranjem rušil vero v državo. »Kmečka prosveta« ima v svojem programu, da ves naš narod, predvsem pa Slovenijo kot braniik države na zapadu, poglablja v državljansko vzgojo, dela na ublažitev tega, kar nas loči, dviga optimizem in gradi idealizem. Kdor je proti, škoduje sebi, narodu in državi. Zato pozivam vse k složnemu delu za naše ideale. G. Pucelj je žel za svoje pomembne besede ■burno odobravanje. Da bo vsak mož na mestu! Kot drugi govornik je nastopil g. dr. Janše Novak, ki je v svojih izvajanjih razvil program »Kmetske prosvete« in se dotaknil glavnih gospodarskih, kulturnih in socialnih problemov slovenskega kmeta in delavca. Povdarjal je kot glavni cilj »Kmečke' prosvete« vseplošno politično vzgojo zlasti naše kmetske mladine, da bi .pozneje vsak, ki bo poklican na delo v občini, banovini, uradu, politično zrel in mož na svojem mestu. Zanimanje so vzbudila zlasti njegova izvajanja o problemih emigracije. V prejšnjih časih so kmetski sinovi im hčere, M jih ni mogla preživeti domača gruda odšli v svet po zaslužku, danes pa je izseljevanje zelo omejeno, tako da so navezani samo na domači zaslužek. Predavatelj je naštel v neki gorenjski vasi, ki ima 65 hiš, 120 fantov in deklet, ki ne morejo v svet po zaslužku. Gledati 'moramo zato na industrijalizacijo dežele in racijonalno izkoriščanje zemlje. Naša zemlja (slovenska) je v produkciji pasivna in niti svojih obdelovalcev ne miore preživeti. Od 150 tisoč gospodarjev je 110 tisoč takih, ki imajo manj kot 10 ha posestva in so navezani na mezdni zaslužek bodisi v tovarnah, obrti itd. Državna vzgoja se mora torej posvetiti v prvi vrsti večini naših gospodarskih edinic — malemu kmetu in delaven. Sledilp je zasluženo odobravanje. Kmečka prosvetna polja še niso razorana, sokolsko seme So ni vzklilo ... Nato je govoril odvetnik g. dr. Ivo Potokar iz Kamnika kot starosta kmečkega sokolskega društva o nalogah in dolžnostih Sokola pri vzgoji v nacionalnem duhu. Vzvišene so naloge Sokolstva na deželi: zbirati mladino pod svoj prapor, negovati telovadbo, ustanavljati čitalnice, knjižnice. G. predavatelj se je zavzemal z. ustanavljanje kmetskih sokolskih čet. Očrtal je njihov pomen, organizacijo in vzigojo. Povdarjal je tudi materiijalme dobrine, kf jih mudi sokolstvo, zlasti ugodnosti in prednosti, ki »o jih deležni vojaki Sokoli pri služenju kadr-skega roka. Zaključil je svoj govor z vzklikom: »Kmečka prosvetna polja še niso razorana, sokolsko seme še ni vzklilo, zato sejalci in delavci krepko na delo!« Spontan aplavz Je bil dokaz, da je to želja vseh navzočih. Kot zadnji je govoril g. učitelj Urbančič iz Doba, ki je v krasnih poetičnih besedah opisoval potrebo in način nacijonalne vzgoje. Gojitev čustva ljubezni do kralja in domovine in sodelovanje pri sokolskem delu mora biti prijetna dolžnost našega narodnega učiteljstva. Burno odobravanje je pokazalo, kako v srce je govoril g. učitelj primorski rojak, ki je bil za svoje narodno prepričanje že taiko kruto preganjam. Točno opoldne je predsednik g. Rauter zaključil krasno uspelo zborovanje s pozivom na vneto delovanje v »Kmečki prosveti«. Traclicijonalni Anionom sejem v Kotfredežu Pol ure hoda od Zagorja leži ob vznožju Sv. Planine lepa kmetiška vas Kotredež. Ni sicer znana ta vasica po slavnih možeh, pač pa po vsakoletnem Antonovem sejmu, katerega se že mnogo desetletij udeležuje staro in mlado od blizu in daleč. Kmetje prinesejo sv. Anionu v krače, klobase itd. Sejem sam na sebi ni toliko važen, če povem, da sta bila prignana samo dva volovska repa in da je sejem izpopolnjeval tudi samo en kramar s svojim »Štan-tom za lect«. Pred mašo je najživahnejše okrog štanta«. Po maši pa se zbere navadno ves sejem pri gostilničarju Učakarju; tu je leto za letom dražba krač. Podjetni mežnar dviga krače ter kliče »Pet dinarjev! Kdo da več!?« i i* ,8e ,raž?a V8e do konca- dokler je še kakšna krača al; kračica ali klobasa. Letos ie Č *f7v,Anton 2 Pleč’ štiri klobase in o-krog štirideset parov krač, ki jih je podjetni mežnar vse »zlectiral«. Izkupiček od teh darov porabijo za popravilo in olepšavanje cer- Med »lectanto« pa «i gostje tudi pridno zamakajo grlo in kmalu ae oglasi sprva bolj, potem pa manj ubrano petje. Sosedni ključarji ao kmalu sprevideli, da sv. Anton zelo vleče in so prosili kotredežkega cerkovnika, da bi jim sv. Antona posodil. Iz vsega pa ni bilo nič, ker da cerkovnik sv. Antona vedno na razpolago, le na dan sv. Antona ne. Ker živinskega sejma res ni v Kotredežu, to so se letos pomenjkovali tukajšnji živinorejci, da bi ob taki priliki priredili razstavo goveje živine, kar bi bilo vse hvale vredno. Želimo le, da bi se do prihodnjega leta ta načrt tudi uresničil. Samomor Trbovlje, 26. januarja. V noči od petka na soboto se je obesil v stanovanju svojega očeta 361etni kovač Malgaj Ludvik, sin kovaškega mojstra Antona Malgaja v Gabrskem. Samomorilca so našli zjutraj obešenega na elektrovodni žici pred vratini stanovanja. Pokojnik,ki je bil kovaški mojster pri »v Katarini, je bil precej udan alkoholu in je dejanje izvršil očividno v duševni zmedenosti. Najbolj čudno pa je, da j« Izvršil samomor doma pri starših. Divji lovec izročen so* dišču Slov. Bistrica, ‘25. jan. Te dni je bil izročen tukajšnjemu sodišču divji lovec Ivan Ačko, viničar posestnika Gun-( čerja v Zgornji Bistrici, kateri je že dalj časa gospodaril po revirjih lovskega društva in privatnikov, ne da bi mu prišli na sled. Kakor znano, v vseh revirjih niso sedaj že dve leti streljali lovci divjačine zaradi hude zime pred tremi leti. Divjačina, posebno po srne so se izredno razmnožile, vendar pa se je opažalo, da jih ni toliko, kot bi Jih imelo biti in sumili so različne domačine, kateri so že dalje časa poznani »jogri«. Mnogokrat so tudi slišali streljanje v gozdovih, a lovca niso mogli zalotiti. Končno se je vendar posrečilo imenovanega viničarja zalotiti pri poslu. Bil je pripravljen baš s srno oditi. Pustil je plen in še neko zakrivljeno palico na licu mesta. Vse to se je dogajalo v revirju g. Wolfanga Waldher-ja v občini Tinje na Pohorju. Palico so vsi spoznali kot last viničarja Ačka, nakar so odšli na njegov dom in mu pokazali palico, on pa je trdovratno tajil, ter pokazal drugo, enako palico, kateri pa se je videlo, da je bila v naglici izdelana. Pri hišni preiskavi puške niso našli, le dele puške, in sicer zapirač in dele petelina, ki so bili vsi sveže naoljeni. — Orožniki so ga aretirali in predali tukajšnjemu sodišču. Ivan Ačko je eden izmed mnogih, kateri trebijo vedno in vedno po tujih loviščih, upajmo, da bo tudi ostale doletela kazen. Druga žrtev sleparskega ženina Francki iz okolice Zagorja je izvabil 1200 Din in jo spravil ob službo Sleparski ženin Josip Križnar, ki je obljubil pred kratkim neki kuharici v Ljubljani zakon, da ga je nato oblekla od nog do glave in dala po vrhu še 1000 Din, se je pojavil že v naši bližini. V občini Polšnik je obiskal mlado dekle Francko, s katero se je seznanil v Ljubljani; tudi njej je obljubil zakon in sta bila že dvakrat na oklicih. Francka mu je izročila 1200 Din, da nakupi prstane in druge malenkosti, ali na domenjeni sestanek v Zagorje ga ni bilo in dekle ga je zaman pričakovalo na postaji. Izprevidelo je, da je padlo brezvestnežu v roke. Poleg zgubljenih 1200 Din je zgubilo dekle se službo v Ljubljani. Sleparski ženin preži gotovo kje v bližini na novo žrtev, vendar u-pamo, da mu bo roka pravice preprečila na-daljne snubitve. Gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. T . Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 27. januarja: Zaprto. Red2C janmpja: *Trije vaški svetniki: Četrtek, 29. januarja: »Serija« A-000001« Red E Opera rorek, 27. jamuairja: Zaprto. Sreda, 28. januarja: »Evgenij Onjegin«. Goeto- ^ nils,ta B(,risa Popova. Red D. rtok, 29. januarja 1931. »La Mascotte«. Red B * Odlični baritonist Boris Popov, kf je bil pred 5. sezonami Član našega gledališča in j« pozneje peu v open Conwque in v ruski operi v Parizu ™ ? T Ameriki, gostuje t Četrtek dne 20. t. m. na nafiem odru. Nastopi ▼ opera »Evgenij On jegin c. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Torek, 27. januarja: Zaprto. Sreda, 28. januarja ob 20. uri. »Prodana neve-«ta«. Gostovanje a. Marija Šimenca. Izven. Grozna avtomobilska nesreča pri Slov. Konjicah Lastnik avtomobila mariborski trgovec Fran Grobelšek mrtev - Šofer in spremjevalec težko ranjena Maribor, 26. januarja. Snoči okrog 21. ura ae j« dogodila pri Konjicah grozna avtomobilska nesreča, pri kateri j« bil eden od voiečih se izletnikov ubit, dva težko, 1 pa lahko ranjen. Lastnik tukajšnje veletrgovine s poljskimi pridelki na Aleksandrovi cesti Fran Grobelšek se je včeraj po opravilih odpeljal a svojim avtomobilom, katerega je vodil šofer Mihael Matela a Pobrežja v Celje. S seboj je Grobelšek vzel tudi učitelja Acima Jurčiča, prideljenega sedaj mariborskemu okrajnemu glavarstvu in njegovo Seno Štefanijo, ki stanujeta v njegovi hiši. Vso pot so bili izletniki dobre volje in nihče ni slutil, da bodo postali žrtev grozne nesreče. Šofer Matela se je pred prekoračenjem železniške proge, ki tik pod trgom Konjice seka državno cesto, ozrl, da bi videl, če je prehod varen. Zaradi nepreglednosti ekoliee pa ni opasii vlaka, ki je pravkar prihajal. Tako se je ■ vse silo savosil v lokomotivo, ob kateri se je avte raibil. Trgovca Fran Grobelšeka, ki je sedel spredaj, je silni sunek vrgel ■ glavo oh lipo, ki se je zdrobila in v železni obod strehe. Pri tem je dobil globoke rane po obrasn in vratn ter si razbil glavo. Bil je takoj mrtev. Šofer Matela, katerega je pritisnilo k volanu, je dobil notranje poškodbe in ndaree po glavi, ter se je onesvestil. Štefaniji Jurčičevi pa je počila lobanja. Tudi ona je padla v nezavest. Le njen mol Aeim Jurčič je odnesel nenevarne praske. Na kraj nesreče so tekoj prihiteli orožniki i zdravnikom dr. Goričanom, ki je odredil, da so šoferja Matelo in go. Jurčičevo takoj prene- sli v bližijo gostilno Sutter, kjer jima je nudil prvo pomoč, dočim so mrtvega Grobelšeka odnesli v konjiško mrtvašnico. Vse tri ranjence so še ponoči z avtomobilom prepeljali v Maribor, kjer so go. Jurčičevo sprejeli v bolnico, šoferja Matelo in učitelja Jurčiča pa prepustili domafi oskrbi. Vendar se je stanje šoferjevo pozneje tako poslabšilo, da so tudi njega danes dopoldne okrog 11. ure prenesli v bolnico. Stanje obeh težko ranjenih izletnikov je še vedno nevarno, posebno pa položaj ge. Jurčičeve, ki je večinoma nezavestna. Konjiške oblasti so že snoči napravile prvi uradni zapisnik o nesreči, danes pa so tudi ob-ducirale truplo pokojnega Grobelška. Pozneje so ponesrečenega trgovca prepeljali v Maribor. Pokopali ga bodo na Pobrežju. Pokojni Grobelšek je bil star šele 49 let. Bil je dober trgovec in splošno priljubljen. Mopibcr m Svetosavska proslav«. Opozarjamo Se enkrat na današnjo proslavo praznika sv. Savel Ob 9. uri dopoldne bo v dvorani »Union« svečana liturgija z rezanjem kolača brez vstopnine, zvečer ob 20. uri pa istotam koncert. Vstopnina 15 Din. Vabila se niso razposlala, ker je to nacijonalna prireditev, h kateri je vsakdo vabljen. m Potovanja župana dr. Juvana. V četrtek in petek je župan g. dr. Juvan interveniral v Beogradu radi potrditve proračuna mariborske mestne občine, in sicer s popolnim uspehom. Včeraj zjutraj pa je odpotoval na sejo banovinskega sveta v Ljubljano. m Sprememba na županskem mestu na Pobrežju. Dosedanjega župana na Pobrežju gosp. Striino so razrežili njegovih funkcij. Na njegovo mesto je bil imenovan posestnik in bivši orožniški častnik g. Vovk. m Z občnega zbora vojnih invalidov. V nedeljo dopoldne je bil v dvorani Zadružne gospodarske banke občni zbor tukajšnje invalidske organizacije, kateremu so poleg članov prisostvovali tudi gg. okrajni glavar in banski svetnik dr. Ipavic, polkovnik Puc za vojaško oblast, občinski svetnik Aljančič za občino, prof. Škof za rezervne častnike in Matko Stefe, predsednik ljubljanske organizacije. Navzoče je pozdravil predsednik g. Franjo Geč in predložil vdanostno brzojavko, ki se je odposlala Nj. Vel. kralju. Poročilo o poslovanju je podal tajnik g. Martin Pravdič. Iz njegovega referata posnemamo, da je v Mariboru 860 vojnih invalidov, od teh 594 aktivnih članov, in sicer 371 invalidov ter 223 vdov in podpor, katere je zbrala pri mestni občini, na sirot. Organizacija je lani izplačala 9000 Din prireditvah in pri darovalcih. Po govoru ljubljanskega predsednika g. štefeta je bil izvoljen novi odbor z gg. Gečem, Goležem, Pravdičem, Tratnikom, Strohmeierjem, Beletom, Kolaričem in Veršičem ter nadzorni odbor z gg. Sit-terjein, Baumgartnerjem, Opelko, Imenškom in Tovornikem. Ob koncu je še g. štete pozval vse navzoče k solidarnemu delu za interese vojnih invalidov. m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Ernest Majhenič, mizar drž. žel. in gdč. Veronika Krojsova; Jurij Žunko, posestnik in čevljarski mojster in Terezija Beletova, delavka; Ivan Valentan, posestnik in Alojzija Namestnikova, kuharica; Štefan Rebernak, posestniški sin in Frančiška Goleževa, posestniška hči; Vaclav Mach, narednik vojaške godbe in Friderika Kumerjeva, zasebnica ter Ivan Brezar, opekarski delavec in Roza Ropinova, dekla. Bilo srečno! m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umr: li: Ivan Fartik, sluga, 60 let star; Anton Vogrinec, trgovski sotrudnik, 20 let; Amalija Or-terjeva, delavka, 50 let; Ivan Wellak, trgovski sotrudnik, 46 let; Ilija J. Milenkovič, podčastnik, 23 let; Ivan Holzknecht, pomožni de- lavee, 42 let; Josipina Volkerjeva, rojena Drozgova, utsebnica, 64 let; Roza Berličeva, rojena HSdlova, zasebnica, 68 let; Štefanija Mislita, rojena Antončičeva, posestnica, 36 let; Marija Janžičeva, žena posestnika, 23 let; Edvard Aljančič, sin delavca, 10 mesecev; Jurij Kaiser, zasebnik, 62 let in Fran Posega, višji sodni svetnik, 52 let. N. v m. p.! m Mestni avtobus v jarku. V bližini gostilne Anderle v Radvanji je včeraj zaradi opolzke ceste mestni avtobus zdrsnil v cestni jarek. Hujše nesreče ni bilo. Gelve * Ustanovitev Sokola v Dramljah. V nedeljo se je v Dramljah po inicijativi g. župana Jesenika Blaža vršilo zborovanje za ustanovitev Sokola v Dramljah. Po uspelem predavanju odvetnika g. dr. Kcrschbaumerja iz Celja se je prijavilo 42 oseb. Kot predsednik pripravljalnega odbora je bil izvoljen gostilničar gospod Mlakar. * Osebna vest. Intendantski podporočnik 39. peš. polka v Celju g. Zupančič Adolf je premeščen k III. armijskl oblasti v Skoplje. Odhod priljubljenega in simpatičnega oficirja bodo vsi njegovi prijatelji in znanci obžalovali. * Smrtna kosa. V soboto 24. t. m. zvečer je na svojem stanovanju v Vodnikovi ulici št. 6 umrl višji veterinarski svetnik g. llrabalek Vojteh v 53. letu starosti. Pokojni je bil obče priljubljen živinozdravnik in je med okoliškimi kmeti užival splošen ugled. Pa tudi med meščani je bil zelo znan radi svoje simpatične osebnosti in družabnosti. Pokopali so Ra včeraj popoldan na okoliško pokopališče. — V Gradcu je v nedeljo zvečer umrl v sanatoriju gospod Koschel Anton, ključavničarski monter iz Ko-cenove ulice. Komaj pred tednom dni je šel v Gradec* zdravja iskat, pa je kmalu podlegel svoji bolezni. Dosegel je starost 54 let. Truplo bodo z avtomobilom prepeljali v Celje ter ga pokopali na mestnem pokopališču. — V Vrbju pri 2alcu je umrla v 59. letu ga. Holobar Ana, mati slikarskega mojstra v Celju g. Holobarja Stojana. — V javni bolnici je umrl 24. t. m. 27letnl pri g. Sodinu Blažu zapcmleni mizar g. Hrnčič Stefan, doma iz Križovkjana pri Varaždinu. N. p. v m.! Žalujočim naše iskreno sožalje I * Dva požarna alarma v enem dnevu. V soboto dopoldne okoli 10 so bili mestni gasilci alarmirani, da gori v Osenicah za Maroškovim gozdom. Peljali so se s svojo motorno brizgalno proti mestu požara, na pol poti pa so se obrnili, ker so bili obveščeni, da gori samo velik kup gozdnih odpadkov. Pač pa je zares^ gorelo, ko so bili popoldan ob 15. obveščeni, da gori v Teharju gospodarsko poslopje posestnika Kača Josipa. Zopet so se odpeljali z motorno brizgalno in so se jim še pridružili ga-bersld gasilci. Posrečilo se jim je ogenj omejiti in končno pogasiti. Škoda pa je kljub temu velika in le delno krita z zavarovalnino. Požar bo povzročili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Kranj Narodna čitalnica prosi osebe, ki so prevzele ob selitvi Narodne čitalnice iz Maserjeve hiše v Narodni dam 1. 1925 v varstvo slike Prešerna, Bleiweissa, Vodnika in Lajorja, da jih blagohotno izroče zopet čitalnici ali sporoče svoj naslov, da jih pride iskat kak odbornik. Jesenice Lepe številke. Znano jr, da so našo mestno župno cerkev prenovili. Poročali smo o tem že v »Jugoslovanu«:. Danes tem poročilom dodamo ia nekaj številk, ki so jako zanimive. Tako je imel polir 2306 delovnih ur, zidarji 15.572, praktikanti 1325, težaki 24.316, kamnoseki 3787 in železokrilci 2198; delovnih ur skupaj je bilo torej do sedaj 47.814. Za prenavljanje so porabili 429 m9 gramoza, 58 ni* kamenja, 204 m* peska, 1780 vreč cementa, 33.600 kg negašenega apna, 98.500 komadov zidne opeke, 5000 kg železa, 1200 kg traverze in 12.000 m* mivke. Pri tem še ni vštet materijal za stopnice, cement za tlak, ki se bo polagal, in pa cement za napravo odtočnih cevi okrog cerkve. Jeseničani so x veseljem vzeli na znanje, da bo »Jugoslovan« priobčeval nenadkriljivi Re-marqueov roman »Pot nazaj«. Higijenska razstava. Higijenska razstava na Jesenicah je končana. Trajala je teden dni. Obiskana je bila vedno nad vse pričakovanje. Vsak večer se je vršilo predavanje, pri katerem je bilo toliko obiska, da so se ljudje dobesedno trli. Posebno je imponiralo predavanje g. Puharja iz Ljubljane, ko je v poljudnih besedah v soboto zvečer podajal zle posledice alkohola. Zaključeno predavanje v nedeljo je imel tukajšnji zdravnik g. dr. Kogoj. Vreme. Južno vreme traja dalje. Sneg zgineva. Smuka slaba. Oder. Dramski odsek sokolskega društva je nameravano igro »On in njegova sestra« radi nepredvidenih ovir odložil in bo vprizoril preje »Nas gospod župnik«. Dramski odsek KPD je v nedeljo vprizoril sedmič opereto »Grofica Marica«. Predstava je lepo uspela. Žiri Kakor smo zvedeli, ne odgovarja resnici, da je otvoril tu zobotehniški laboratorij gospod Mušič, sin znanega ljubljanskega trgovca z in-strumentalijami. Kamnik Uspeh »Rokovnjačev«. Obe vprizoritvi »Rokovnjačev« sta krasno uspeli. Vstopnice so bile že vnaprej razprodane, zanimanje veliko. Vprizo-ritev pa je bila tudi res najboljša, kar smo videli iger v zadnjih letih v Kamniku. Veliko je k temu pripomogel izvrstno vigrani salonski orkester in pa krasno petje solistov in zbora. Sko-ro vse pevske točke so morali ponavljati, največje odobravanje je želo petje rokovnjačev v 4. sliki s solistko gdč. Tonijevo. Z mladeniškim ognjem je zapel naš jubilant, 71-letni g. Joško Stele »Oj, zlata vinska kapla ti!« Čitalnica mu je poklonila šopek nageljnov, kar je občinstvo sprejelo z burnim odobravanjem. Moralen uspeh je bil velik, prav tako materijalen. Čitalnica se jr z Legionarji in Rokovnjači zopet rehabilitiral.) in prišla do ugleda kakor ga je vživala nekoč. Le tako naprej! Hrastnik Zastrupljene postrvi. Te dni je prinesel potok v bližini rudnika seboj polno omotenih rili, večinoma postrvi. Zakupnik jih je pustil poloviti, nabrali so jih več škafov. V sveži vodi je večina rib zopet prišla k sebi. Preiskava je dognala, da je neki rudniški hlapec spustil v potok fekalije, ki so ribe zastrupile. Slepi odcepili tir pri steklarni gradi Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. Ne gre za preložitev tira in bo ostala cesta neizpremenjeno ozka. Z novim odcepnim tirom )i je Tovarn« kemičnih izdelkov samo zagotovila neoviran promet na glavni dovlačilnici, ker bo steklarna odslej postavljala svoje vozove na odcepni tir in ne več na dovlačilnieo. Litija Osebna vest. Vodstvo litijskega orožniškega voda je prevzel orožniški podporočnik g. P. Maj-storovič. Ponovile. V pričetku prihodnjega meseca bodo nastanili v banovinski grad Ponoviče mladoletne zločince, ki bodo tu pod stalnim nadzorstvom. V gradu bodo imeli tudi svojo šolo. V ta namen bodo tudi prenovili graščinsko poslopje. Bled Cene mesa. Gospodinje pravijo, da bi cene mesu spričo cenenega nalkupa žive teže lahko še dalje popustile. Čudno je dejstvo, da je ce