Odgovorni vrednik Ur. «J«tItiehrei*. Tečaj V sredo 31. grudna (jranozimna) 1851. List Slovo 99 Novic" za leto 1851 Z današnjim listam doveršijo „Novice" letošnji tečaj s tem , da podajo svojim častitim prejemnikam Xîv. „«A.' a rw vifi/l/inlriím 11 nfn rv\ ^ în rw niril lz n m ^ T\Jo rliû i a oa (Jíl rvl A/lnî a niîli aI^ma^ aI? n kazalo vaznisih reci 9. tečaja z 55 nadcêlnim listam" in „závitkám". Nadjajo se ? pregledaje njih obsezek, bojo častiti prejemniki tudi pričujoči tečaj vredniga spoznali ga shraniti in uverstiti poprejšnjim tečajem, ker tudi v njem je nakupičeno koristniga blaga na mnogo strani. Ker pa so „Novice" kar je bilo moč svojo nalogo le doveršiti ljubih domorodcov, ki poznajo potrebe slovenskiga naroda, in ki véjo zamogle ? da po krepki podpori rodo če hočeš tem potřebám zado moraš ž njim v narodovim jeziku govoriti, jim je sveta dolznost, se očitno zahvaliti tem možém štiti ki so podpírali občnokoristno reč s svojimi spisi in so nosili kot pridne čbelice od vsih strani Slovenskiga sladki in tečni med „Novícam". Preserčna hvala jim za njih blago pripomoć Ako niso mogle „Novice" vsim bravcam v vsim vstreči, naj se jim to za zlo ne vzame glede na obširno polje, v kterim se one po svojim namenu gibati morajo. Sicer bi bilo pa vsim vstreči, tudi zlo hudo f in po taki slavi nikdar ne hrepenijo „Novice". Če so le poštenim, previdnim in pravičnim rodoljubam po volji so one dosegle svoj namen cez in 55 čez. ? Jezik pišejo „Novice" slovenski, ker so slovenskimu narodu namenjene, in pisale ga bojo tudipri-hodnje brez pristranosti oblik, kakor jim bojo g. pisatelji svoje spise iz mnogih krajev Slovenskiga pošiljali. ..Novice" so, polagama stopaje , brez hrupa, brez sile, brez vojske naš sedanji občji pravopis po Slovenskim vpeljale, in tako bojo s podporo rodoljubov, ako Bog da, še marsikaj doveršile v pravo vzájemnost in slogo, ne pa v tisto, ktera hoče slovenski jezik popolnoma zatreti in čudovito mešanico na njega mesto postaviti, ktera nikdar ne bo veljavnosti občeslovanskiga jezika dospěla. „Novice" bojo pilile in gladile slovenski jezik kar bo moč, in ga marljivo množile z dobrim blagam svojih slovanskih bratov — ali častitljivi jezik slovenski bojo ohranile domačimu slovstvu, dokler ne pride obceslevanski na dan. Do tistiga se v pri- rodnosti skritiga časa ? ima vsak narod poglavno nalogo, je kakor vsak drug slovansk in morebiti V s e svoj jezik izobraževati, in Bogme! tudi slovenski jezik bolj tega izobraževanja vreden, ne pa da bi ga kot malovredrio . ki saro na stran pahali kot nevredneža , da bi se v njem pisalo. Pervaki in nar slavniši slovenski pisatelji se V • 7 zive ali V ze v grobu počivajo, so bili in so z nami o tem edinih misel, in le ti, kterih delà slove kot nar izverstniši slovenski zakladi, imajo veljavno besedo o tem, in njih pravilo je nam vodilo. Za dosego občeslo- vanskiga, ne pa za negodno kovstvo zopet noviga jugoslavenskiga jezika, bo „Novícam" vedno mar, in pri hodnje leto bojo morebiti kakošne poskušnje v tem donašale , kterim pa nočejo nikakor višji cene prilastiti, ka kor da naj se te poskušnje sprejmejokot jezikoslovne drobtinice za pokušnjo, za prevdark, za pretres. ne pa da bi v njem že pisali^ ali da bi celo mogočno zapovedovali rekoč : „Da pišite sedaj vsi tako, sicer 1» 1 V U ^ liv jpw Vtw MI V lij V III jlj V J/IkJWI^ « ste protivniki vzájemnosti slovanské !" To zastran jezika na mnoge vprašanje opomnivši 5 se v se enkrat serčno zahvalimo za krepko podporo rodoljubim domorodcam in jih živo prosimo, tudi prihod nje leto Novice blagovoljno podpirati. terdno voljo neutrudljivo se tudi o novim letu poganjati za blagor in za omiko slovenskiga naroda in jezika , vzamejo tedaj Novice za letos slovo od vsih svojih prijatlov in prijatlic. Z Bogam ! Hmetijske skusnje vek , tudi živina od zraka Qjufta) živi, ki pane more skozi nesnažno in blatasto kožo v truplo, da bi dobro V ÇKako na Angleškim meso sole). Pripravijo in tečno kri délai, iz ktere se meso, mast in vse drugo U9 si 6 funtov kuhinske soli, 3 lote solitarja in 1 delà. Da bi pač take gotove skušnje naše kmete pre da je snažnost pol življenja tudi pri živini. ki derží 12 bo- pričale funt cukr a, vse to denejo v posodo, kalov vode, pristavijo k ognju, da zavrč in po tem pene posnamejo. V ti vodi namočijo meso; cuker ubrani, da meso ter do ne postane. (Da snažnost prešičem dobro tekne~), kažejo skušnje nekiga gospodarja, ki je 6 prešičem edine teže 7 tednov en ako pičo dajal in jim enako nastiljal. y Vetki zbor kmetijske družbe r tjfubljani• (Konec.) Dalje je g. Ullrich nektere imenitniši reči na Tri izmed teh je vsaki dan s česalam (štrigeljnam} znanil, o kterih je bilo v gojzdnarskih zadevah v in kertačo pridno česati dal, treh pa ne. Uni lepo, velikim zboru v Solnogradu pomenkovanje, in je snaženi so o teh 7 tednih gospodarju cez 2 vagana pri ti priliki tudi razdelil povabila za pristop k novi graha manj pojedli in zaklani vunder skoraj po 30 fun- gojzdnarski družbi, ki bo obsegla vse gor ate tov vec vagali. Toliko je snažnost pripomogla! To dezele nasiga cesarstva in ktere osnova je bila tudi v je pa lahko zapopasti, ako se pomisli 5 da ? kakor cio- Solnogradu sklenjena. Namen te družbe, na vso 1 . ™ ^ iT 270 moč si prizadevati za poboljšanje naših gojzdov pirja (uluk) y nove spiralne peresa iz V. Pie i po poti uka in s pomočjo cesarskih oblast, je ve- weisove fabrike na Dunaji itd. like hvale vreden, in družba zasluži, da prav veliko _ udov k nji pristopi. Gosp. Ullrich v Bledu, bil v Solnogradu začasni o pra v nik te družbe izvo Naznanilo ti stih fabrikantov. obert ljen y prejema vpise k ti družbi. nikov in rokodelcov y m a či m slovenskim jeziku je nagnala zbor da je Potreba posebnih bukev za kmetijstvo v do- ki so iz raznih dežel austrianskiga cesarstva iv Londonski razstavi medalje přejeli, ali so častno pohvaljeni bili. (Konec.) 17. red. Za popir, bukvotiskarske in bukvovezne izdelke. (Veliko medaljo:) c. k. dvorna in deržavna danes sklenil, take kmetijske bukve na svitlo dati, in sedanjiga g. prošta Arko-ta prositi, da naj bi se oni tega spisa lotili, ker imajo izverstno kmetijsko vednost in ravno tako izverstnost v pisanji slovenskim. Gosp. odbornik Andrej Malič je razodel novo znajdbo dr. Špitala rj a: prav naglo dober kis (jesih) prav po ceni nar ej at i. Pričujoči udje so radostno ogledovali to prosto mašinico (kisovec) in tudi pohvalili dober kis. Prav natanjko bomo to za vsako hišno gospodarstvo imenitno znajdbo razložili bukvotiskarn na Dunaji za nove bukvotise (S I a v n o m e d a 1 j o :) August Habenicht, bukvovez na Dunaji za bukvovezne izdeike y Ludevik in Karl Hardmuth, fabrikanta na D u n a j i za svinčenike v » Novicah" prihodnjiga leta. Dr. Bleiweis je pokazal zboru: kako zamore vsak kmetovavec dobroto svojiga krompirja prav lahko zvediti, kar je zlasti pri sajenji krompirja vediti dobro. Tudi to bomo razložili v prihodnjih „Novicah". Po tem je odbornik g. Schmidt po nasvetu po-družnic imenoval tište sadjorejce, kterim naj bi se jih Bogoljuba Haase-ta v y - sinoví Prag delà Smith in Meyni i za posebno lepe tiskáme lastnika popirnice v Reki za písni popir (C a s t n o o m e n j e n a sta bukvotískar v Benetkah in na D unaji. bila :) G. Battagia, H. Berger, fabrikant y sreberne svetinje podelile, in sklenil je zbor letos podeliti: g. Francetu Orešnik Volčjim potoku (zavolj pridne sadjoreje) y 18. red. Za barvane kotone. (Slavno medaljo:) Jožef Bossi na Dunaji za u kmetu v ženske oblačila. Friderik Leitenberger, fabrikant v Ko g. Jakobu smanosu na Ceskim za kotone. Mencinger-ju, učitelju v Bohinski Bistrici (zavolj re(jt nevtrudljiviga spodbadanja ucencov k sadjoreji) ing.Jožefu Ogorevcu, oskerbniku na Bokalskim gradu (zavolj pridne sadjoreje). Poslednjič je zbor na predlog podružnice Kamniško-Smledniške sklenil, v spoznanje umniga kmetijstva in posebno pridne sadjoreje g. Mihela Stare-ta, posestnika Mengiškiga očitno posla viti. Za preproge (tepihej, krajce Qšpicej in stikarije. (Sl avno medaljo:) Maria Benkovits, štikarica na Dunaji za svilne štikarije. (Častno omenjeni Franc Banhofer y Filip grada, Haas in sinovi in Ernst Krikel na Dunaji. Gosp. Schmidt je po tem svetoval : naj bi kme 20. red. Za cevljarsko in šivarsko blago. (Slavno medaljo:) Jožef Christl iz Dunaja za tijska družba prihodnje leto spet sadno razstavo cevlje in skornice, Anton Kunert na Dunaji za turške v Ljubljani napravila, kar je bilo enoglasno poterjeno. papuče (pantofeljne) , bratje Krach v Pragi za dvojne Gosp. Andrej Fleischmann je o ti priliki na- suknje y Emerih Malatinsky iz Mi s kolca na Oger ski m za odersko oblačilo Szûr imenovano, Ceski svetoval: naj bi se kmetijska družba po pripomoći po- družnic in županov sedaj iz noviga krepko poteg- rokovičarji za roko vice, Jožef Singer v Peštu za oblačila. nila za napravo sadis sadnih drevesc po mnogih sosesk ah. Tudi ta predlog je bil poterjen. Pri ti (Častno o me nj en i) : Leopold Friedl na D una j i priliki je razdelil g. F le is ch m an tudi jabelčka (me- za ženske rokovice in čevlje, Janez Helia na Dunaji dence, šmarnice, samorašnike in več druzih plemen), ravno za to, in Janez Langer na Dunaji za škor ki so po letošnji toči pri De vici Marii v Polji kot nice in moške čevlje. drugi sad na ravno tistih drevesih zrasle do velikosti 21. red. • Za noie oreha. y pile y kose : Po tem je naznanil odbornik in družbini denarni (Slavno medaljo): Anton Fišer, fužinar v Št. čar g. Mi h a Pr esrl o dohodke in stroške kmetijske Ilji v spod. Austrii, za pile, Anton Haindl y družbe přete kl iga leta in prevdark dohodkov in stros kov prihodnjiga leta, iz kteriga se je pokazalo nožár Bogo- da mnogo verstne ob bo zamogla družba le izhajati in čnokoristne naprave izpeljati, ako bojo družbe udje vsi svoj majhni letni donesek gotovo odrajtali, ker brez denarne pripomoći se ne da nikodar nič opraviti. Po vsim tem je bila volitev novih udov, in po ti je g. predsednik s prijaznim govoram, v kterim ude z „združeno pomočjo" v prid domačiga kmetijstva v mestu Steyer v zgor. Austrii, za nože ljub Weinmeister, fužinar v Špital u v zgor. Austrii za kose za skoble , nože itd. y Franc Wertheim, fabrikant na Dunaji y y (Častno omenjeni so bili): Jože Bubenic, no-žar v Sibinju, za narodne nože in vilice Romancov Juri Fišer, fužiuar v Heinfeldu v spodnji Aust., za pile , y pile, Matia Lechner, pilar v mestu Steyer, za J. M. Oífner , fužinar v V o šperku na Ko- delati prosi, letosnji shod sklenil. Na ogled postavljeno je bilo pri tem zboru r o š k i m , za kose , že kor smo orodja, nov kisovec ka- omenili, veliko noviga kmetijskiga y na Tiroljskim, za kose, v Niksdorf-u na Ceskim NÍ/ \U ^ ^ V/ y brez naloge kamnja fajmošter Muž ina iz Istrie poslal Pájková preša za zelje lepo sadje, ki nez Stukhardt, nožar v mestu Steyer Janez Penc, fuž. v Muller au-u Ignaci Rosier, fabrikant za nože, ravno tako Ja- Jožef y y tra > je g namestnik krom- Alojzi Zeitlínger, fuž. v Eppenstein-u na S ta jar skim y za kôse. občniga zbora 22. red. Za keleznino in kovino sploh: Ucenci in učenke so bili-lani po sklepu kmetijske družbe očitno pohvaljeni." Ta kisovec zamore v sak do vsak dan v pisarnici kmetij (Sl medaljo): Grof Dubsky v L ske družbe Salenđrovih ulicah) viditi. Tudi ta preša se vidi v pisarnici y - v. ** -/ na Češkim, za cvekiče in žeblje Belaku cevljev dolgo iz eniga kosa, u * Janez Egger v na Koroškim, za prešano svinčeno cev, 900 fabrika vlitiga železa » 271 kneza Fiirsteuberg-a v Novo-Joahimovini dolini le zato sli jih prosit, naj bi jim JC m m v f • i l V • v _ m m 'm ... živino nazaj dali na Češkim, za peci in podobšine ? 10 ? Janez Gasser, da so se le v bran postavili, ko so jih stražniki na fužina podobar na Dunaji, za bromastov podobo, kneza Metternicha v Plasu na Ceskim, za lovsko padli lega da se bili poprej pogovorili jim kaj ža storiti, so stanovitno tajili. Porotniki so jih z 9 pec i fužina kneza Salm-a v B1 ansku na Marskim, glasovi zoper 3 5? k spoznali v ocitno ne za železnino. zadovoljnost vsim, kí to prigodbo, od ktere se je ve V # , ' * v ' v tr (Castno omenjeni so bili): J. Arrer, strugár liko govorilo, natanjko poznajo. Ceravno je namestnik na Dunaji, za biserne gumbe (Perlmutterknópf), Eber deržavnega pravdnika g. Teisch hudodelstvo staller in Schindler, fuz. v městu Steyer, za železo natanjko dokazal, pa (ker slovenskega ne ume) le Peter Ernst, žebljar v městu Steyer Berthold Fišer, fuž. v Traisen-u v vlitiga in jekleni drat, za žeblje , spod. Aust, za mnogoverstno kovano blago iz železa, Steyer, v m k e m jeziku , ktere in ceravno tudi g ga vec porotnikov ni raz- , tu ttiftuiu luui zagovornik dr. Forregger v svojem krepkem govoru (tudi v nemškem jeziku) ni Franc Grabner iz M o lie-a poleg mesta krivice imenovanega pocetja tajil, niso vunder naši Karl, Franc in Janez Švarc, ravno od rotniki v tem nič nepostavnega po- zatožence z veliko ondot, za dromlje ? grof Thurn, fuž. v Celj ovcu v • > glasov n e d o 1 ž n e spoznali ! ! Ali bi jo bili pa porot za železo in jeklo in za zeblje sta Steyer za Anton Vingert iz me- niki tako deljec zabředli, ko bi jim bil g. deržavni pravdnik 23. red. mnogoverstne čevlje. Biserno, %lato in sreberno blago. to, kar je nemško v brambo postave dobro govoril mače v slovenskim po d m (Slavno medaljo): H Ratzersdorfer , zlatar ložil na Dunaji, za zerkalno remo iz goliga srebra. (Castno omenjen: Hier. Grohman, zlatar iz razsoditi, moram reci Pr age za lepotično blago. mljivim jeziku ražin v tem jeziku dobro razjasnil : kaj jim gré tega nočem dalje pretresovati ; le to samo da take razsodbe so žalibog! voda na mani srodno, ne- ? za Baneško steklo 24. red. Za steklo in stekleno blago. (Slavno medaljo): Pet. Bigaglia iz Benetk , — Fr. Ern. grof Harrach iz Neu-welta na Ceskim, za stekleno blago, — Meyer-ovi vnuci iz Adolf- in Leonorenhein-a na Ceskim za česko steklo. lin tištim, ki terdijo, da naše ljudstvo še ni ^ pristransk sodnik v porotah biti, ker ne vé, da njegova naloga dil je le soditi: ali se je ta ali una reč res ? in ali je zares krivična P postavo ali ne? V ? in da vsi drugi nagoni, vse druge nagnjenja morajo ta čas na stran priti. Iskreni prijatli in branitelji porotnih sodb hvalimo kar je hvale ^ graj amo v (Castno omenjeni): Fr. Abele iz Neuhur Aug. Ilesren kenthal-a na Ceskim, za zerkalo barth iz Meisterdorf-a na Ceskim, za česko steklo Vi Ih. Hof. očitno kar je napčne bode pa tudi da naj tako tudi drugo, da naj se popravi kar je rednega, pervo, F. A. Helmich v Wo 1 fersdorf- u ? man iz Prage, 1 Fr. Palme Konig iz Steinschon a u-a 1 Ig. Pelikan iz Me ist ers d o rf a prihodnjič bode , napcnega v vedno terdniši vstanovitev porotnih sodb. Od sv. Lovrenca v Slov. Gorica/i. Gospod vred- nik! Zvedil sim, da me nekteri za spisatelja onoga so-stavka, ki so ga „Novice" 26. listopada, v listu 48 vsi na Ceskim in za stekleno blago. pod cerko —a iz Ptuja prinesle, imajo. Prosim Vas, Novicah" oznaniti. da ta sostavek ni 23 red (SI Lončarsko blago blagovolite od mene v » Svoje protivnike pa » otovim ? da na Ogerskim za porcelán brika porcelana za porcelan medaljo): Moric Fišer iz Herend-a ceravno nimam sreče „Novic" z lepimi spisi podpirati 1 1 (Čast Du naj ska ces. fa- so mi one vender ljubše, kakor marsikteremu vohúnu kteremu je le na skerbi, zvediti: kdo bi bil ta ali uni en- sostavek v natis poslal. menjeni): Krist. Fišer iz Pirh hamm a y in bratje Heidinger iz Loket na kim za porcelan mo Blago 26 j 27 1 28 29. in 30. reda ni 5 Pri tej priložnosti da v se V se našim saderžaj mora po naznanilu poln lepih Vam se tudi pritoziti mora- kterega dozdaj „Slovenskega koledarčk reci biti j bravcam tako znaminivo, kakor imenovanih poslavljenih fabrikantov kterih imena zvediti bi utesrnilo » marsikte rimu tergovcu ljubo biti v se ta ni ? ni bilo na Ptuj dobiti. Resnično se čudimo , da se lova knjiga celo v nemških mestih dobi, le na Ptuj i ! Prosimo Vas, ki na sredi čistih Slovencov stoji ! pošlite to tako teško pričakovano knjigo skim knjigoteržem : mi Vas zagotovimo, da bo vsaki skorej Ptuj Xoviéar iz sloranshih hra jev. Xp. Iz Celja. (Dalje). 5., 6. in 7. t. m. je stalo iflkreni Slovenec naše okolice s serčnim veseljom po ti pred poroto 8 mozkih in dvoje ženskih 5 sek s sinom in hèerjo iz Prevorj pole cr » Miha Stra-Podčetertka imenitni knj segel. Z Bogom Ant. Strajnsak Od sv. Trojice na 8tajarskem. 22. t. m je in 7 njegovih sosedov, zatoženi hudodelstva od ktereg bila: taj % se pri nas redko slisi. Zgodba je pa ta poprejšna sodija v Podčetertku je za iztirjanje dolžnih taks in plačil brica s 4 finančními stražniki po- prislo povabilo od našega castitega c. k. okrajnega sod nika Matija Sirk-a iz Rogatca županijskim predstoj ker veliko ko in kmeta ka nikam, naj se na ^Novice" naročímo y na znanje dajej ? slala da naj zenejo rublj živino na mesto očitne dražbe. Ko so pa ti M. Strašku in Mici Krajncovi rub Ijene goveda proč gnali, je přišel Strašek z 10 12 ristnega na vse strani kor rokedelca lepo podučijo. Ganjen od tega lepega nagovora sim precej sklenil (kar mislim , da bojo tudi drugi predstojniki storili) se na živino kmeti, ki so se jim zoperstavili in so jim hotli po sili spet vzeti, kar pa jim ni obveljalo. Na vpitje Straška privrè več ljudstva skupej , nekteri s kolm ravno jih V se „Novice" naročiti, ako prav ne poznam, se pa vender na besedo našega Ijubeznj g. sodnika zanesem, zvesto pre • V m pričan 1 da oni zmiram za nas in za celi Rogacki okraj prekljami. Ko je živina že na mestu dražbe bila na prav po očetovo skerbijo in nam v djanji in v besedah l-----j---------------j ---. ...VUIU MiUUUV MUU 5 II « — •» • » v pade množica 40—50 kmetov posebno finančně straž- na Pomoc pridejo. Oni niso samo po postavah ojster _____ .. * • V 9 « • i j vl ti ilVt1 nike ktere je začela celô s kamni podajati m jim po hudim pretepu na zadnje živino vzame. Posebno so str&žnika Walika pretepli, tako da je hudo vrezan v * roko brez avedenja na mestu obležal Priče so pravičin sodnik, temuc tudi milostljiv tolaznik; marsi- V zagotovilo resnice da vredništvo rado na znanje, da imenovani dopis iz Ptnja v listu 48 ni od g. Ant. Strajn-šaka, kakor je morebiti kak malovreden slediih iz pod- poterdile skoz in skoz to prigodbo, in deloma so tozenci pri pervi preiskavi tudi sami obstáli jo v porotni **) sodbi so pa tajili in rekli, da so za bričem in stražniki pisane čerke —a misliti utegnil. Vredništvo. Na pricijoci prijazni opomin smo poslali na gosp. Bra-tuša v Ptuje 20 iztisov»KoledarckaSlovenskega«, kjer se zamore po 24 kr. dobiti. Vred. 272 kterega abotnega so že z lepim naukam zopet na pravi pot pripeljali, z lepimi besedami pravdo v spravo pre-obernili in tako ljudém veliko nepotrebnih stroškov per-hranili. Pa tudi županijske predstojnike in svetovavce prijazno v njih novih opravilih podučijo, in tako to važno napravo samostojnih županij podpirajo. Seréna očitna hvala in zahvala Jim za to očetovsko skerb Jih ohrani zdrave in vesele mnogo mnogo leti Bog nam J. Z., z. p. % Solcbaške doline na Štajarskim piše Graški časnik: 17. t. m. so sledili žandarji iz Kople na Ko- roškim vojaške begúne v Solcbaško dolino, so 3 vjeli in vklenjene saboj peljali. Tikama Koroške meje napade blizo 60 kmetov s sekirami žandarje, ki terjajo naj se vjeti begúni spuste. Ker tega storiti nočejo ? se začne strašin boj 2 zandarja pobijejo tako ? da je eden pozneje umerl, eden je odtekel v Koplo, to hu-dodelstvo naznanit. Ceravno je po besedah žandarjev tudi nekaj kmetov mertvih, vunder žandarji, ki so po nobeniga mertviga našli, ifer razbojniki nobenega svojih niso na poti pu- 8 so jih vjeli in v Koplo peljali. Sedaj seje iz tem z vojaki v ta kraj prišli, niso still. Koroškiga in iz Celja več žandarjev in vojakov v to dolino podalo ? ki je v ze od nekdaj gnjezdo vojaš kih begúnov , do kteriga pa sedaj v snegu priti je silno težavno. * X/>. 5 Celja. Na novega leta dan se bomo v Cel ji radovali nad slavno slovensko igro „Tat v m 1 i nu", ki bo gotovo prekosil « kteri je pa vunder 120 » goljufanega starca čistega dohodka donesel > j kterega polovica je že povodnjencam na Krajnskem in polovica na Koroškem izročena z Celjovca piše „Klagenfurter Zeitung", da je Vsih zlegov na svetu Se nič ne bojím; Při našim Očetu, Vém Iz Krainsk ? S moć zadobím 21. grudna 1851 Vaši bratci in sestrice; JožefRogar, Ignác Šimno vic, Janez Petric, Maria Smolej, Maria Hauptman Jera Jakelj, Franca Tarman, Urša Mrak y > Maria Cuznar ? Nam je serce veselja igralo, ko smo to drago pis mice brati slišali in denarj dili sajte » Novice" popra y ce je se kaj dosti tako dobrih otrok v nasi ljubi domovini Bog jim poverni! Bog jih živi! Iz Planine 27 grudna 1851. Francika Milavcova v imenu svojih soúčencov in soúčenk. Iz Ljubljane. (Konec.) Pred 12. porotno sodbo jih je stalo tistih 15, ki so v nedeljo 2. rožnika lan-skiga leta Janeza Kernca tili, da je 8. rožnika umerl. Kot deležniki tega hudo- Grega > znaniga tata > tako zmla ? delstva so bili zatoženi : Janez in Martin Lisec Duh, Matevž Kovač, Janez S elán, prav za prav Gorenc, Jože in Janez Simončič, Janez Opalk, Anton Rudman in Anton Pungarsic, vsi iz fare Raške in Studenca Kerškiga kantona in zatoženi t e š k i ga ranjenja, in pa Jože Zni daršič , Jože Kur nik. Janez An dr oj na, Martin Gorenc in Matevz Kristof iz ravno tistih far, zatoženi vdeleženja tega hudodelstva. Zgodilo se je pa to takole: Kernc, zavolj tatvine že večkrat kaznovan (poslednje leto pa ni bil več v nobeni tatvini zasačen) je imenovano nedeljo popoldan v no- Poganka imenovanim. ravno molitvine bukve kteriga je železnica po Koroškim gradu prebiral, kar pride Janez Lisec k njemu Kernc v pretepu zavolj neke ženske o pustu enmalo nabil. Kmalo se vname prepir med njima, in o pre gotova, v in pravi: Kjer bo hla- tepu prideta tudi Marti n Li sec in Zn i d a rš i č zraven. pón na bregu Adrie ostal, bo tudi v kolodvor Celjov- Lisca obá začneťa Kernca s kolmí pretepati, tako da jo ški peljal". Iz tega se smé povzeti, da se bo od velke je s kervavo glavo pobegnul, Znidaršič in pa Kurnik železnice Dunajsko-'J'eržaške stranska železnica v Ce- in An dr oj na, ki sta pozneje zraven prišla, so neki Ijovec napravila. Lisca našuntali, naj ga pretepeta. Kernc pritava na to % Zagreba. Vlada je glediše v Zagrebu za proti 6. uri na spasnik Dule, ki je blizo 2 uri od 46.000 . v last dezeli kupila. z Planine je ..Novícam" došlo sledeče pismice, Poganke ker je bil pretepen. Duh je ondi s v se ne kimi drugimi živino pasel. Ko kervaviga Kernca za 7) kteriga iz serca radi v natis damo cr » leda, si berž misii, da je pa spet kaj „naštimal", ga » Ljube Novice! Ginlj in kaj veselo je bilo brati listu ga ? od milosercnih Go ris kih ucencov v Vašim 50. pa tudi nam se je přetekle dni nekaj přiměřilo, kar je vsim globoko v serce seglo, in kar Vam radostno na znanje damo, da se zvé po celi slovenski domovini, kako bratovska ljubezen nas veže vse , ki v šolo hodimo. 23. dan t. m. popoldan se gospod kaplan v šolo začne z leskovco na to se pridruži več druzih , ki ga pre- tedaj ustavi, mu noge spodbije in pretepati, tepajo in sujejo tako dolgo, da uboga reva na tléh brez zavedenja obleží. Ali to še tem gerdavšem ni bilo Rudman in Punsraršič ga začneta še po noge po tléh vleči. prismejajo in nam pravijo : Otročiči ! Zjutraj ste vidili, de sim tukej eno, večkrat zapečateno pismo dobil. V tištim pismu je bilo tudi eno na vas, glejte to je. Ali zadosti bosih podplatih pretepati in za se reva spet zavé, se splazi v neko bližnjo šupo ko leli Ko in ga najdejo 7. rožnika, so V ze červi po ranah mergo ? drugi dan po tem umerje. Po ogledu mertviga trupla pravi nek or d ohtar vam ga preberem Le poslušajte »Ljubi naší bratci in sestrice v Plan zdravništva v Novim mestu, da bi Kernc zavolj teh ran morebiti ne bil umerl. ko bi se mu bilo berž Zlo ste se nam smo zvedili in tudi brali, de zdravniško pomagalo ? g ranocelnik pa temu Vam je voda toliko silo in nadlogo naredila. Radi bi Vam razsodku nas proti terdi, da bi bil Kernc po v sa kim kaj pomagali, ker ste naši ljubi bratci in sestrice, in Vas načiuu umreti posebno za svoje prijatle imamo. Zato smo nekaj grošickov (3 fl.) skupej zbrali, ki Vam jih zdaj pošlj emo$ nekteri smo jih prislužili, nekterim pa so jih oče ali mati ali pa ktera mogel zavolj hudih ran. Ta nasprotni j tetka dali. Majhen dar je sprejeli, ker ga Vam prav z dobro volj sicer, pa upamo, de ga bote radi lim sercam damo. Raz- razsodek se posije viksimu zdravniskimu zboru na Dunaj in on poterdi razsodek g. ranocelnika, kar je tudi popolnama prav storil, ker pomoč zdravnikova se o cenitvi ranjenja iz > sodij skiga ozira nikdar ne sme v delij ga gospod kapl sami med tiste zmed Vas, ki so po hudi nadlogi, ki Vas je zadela, nar bolj potrebni in vredni Do dobriga pa Vam bo Bog sam pomagal le prosite ga ! Saj slišimo in se tudi v šoli učimo, kako mogočen, dober in usmiljen oče je Bog, kako za nas skerbí, in nam vselej rad in gotovo pomaga otroci. Le zapojte presodek vzeti, kakor le takrat, ko bi bila kakošna sama po sebi nenevarna rana po očitno škodljivim in nespametnim ozdravljanju pohujšana bila. Ce bi ta napčna misel obveljala, da bi se reklo: „zakaj se mu če smo le tudi njegovi dobri, pokorni ni ber z pomagalo > bi pa ne bil umerl", bi po tem za * Slava in hvala verlim Celjanam, ki se tako pridno obnašate v glediša domorodnim, memo Ljubljane, ki sedaj tako sladko spi mogel marsikteri ubijavec to pomoč za vsaciga terjati, kterimu je — na priliko — velike žile prereza!, da mu je kri odtekla in je po tem umerl j kar bi se pa zgodilo Vred. nebilo, ako bi bil berž zdravnik na pomoč přišel zile zavezat 53. listu Novic ♦ 1851 Kdor želí, kako oznanilo v dokladní list natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimí srednjimi čerkami kr , če oznanilo le enkrat natisniti da ; se še 10 kr. za kolek (štempel) po novi postavi za plaćati. dvakrat 5 kr. trikrat pa 6kr.;za vsakkratni natis J. I aznik. (131.) Prodaja stariga vina. Ci) (125.) C3) Klevevšk • V grai (Klingenfels) na Htav r : i Dolenskim so prav čiste in dobre vina od posled- kupujem jez zmiraj po dobri ceni, na drobno in se na drobno na debelo; kdor mi kaj te robe prinese, jo bo pri nih 21 vinskih letin prodaj, ktere in na debelo prodajajo, kakor jih kdo kupiti eh meni vselej dobro spečal (128.) Hiša na prodaj. CO Anton Samasa Ljubljani zvonar v Planini u Vipavski dolini je hiša iz pro stih rok na prodaj. Ta hiša ima prostorni kevder za kislino, dober (126.) 2 Beim Buchhandler Giontini in Lai bach sind nachstehende Werke vorràthig. in velik hram za vino, štalo za en par živine supo za voz, stropj so borjac in en vert. U pervim nad malane sobe, prostorna kuhinj 5 Haidingers, Adr., Selbstailvokat, oder gemeinverstândliche Anleitung wie man sicli in in Rechtsgesehaften aller Art selbst vertreten kamra za jedilne reči. Cela hiša je prav u dobrim stanu, in še le pred kratkim časam popravljena in je komaj 30 stopinj od Planinske cerkve. Kdor jo želi kupiti, naj se oberne ustno ali pismeno na lgnacia Coculi, hišnika u Vipavskim tergu. sich vor Missgriffen und nachtheiligen Folgen bewahren, und die nôthigen schriftlichen Auf sàtze wie: Eingaben, Gesuche, Recurse Kontrakte etc. etc. ohne Hilfe eines Advoka 5 (130.) Šolsko oznanilo. GO ten vollkommen rechtsgiltig abfassen kann. Auf Grundlage der neuesten Gesetze. 5te mit 200 neuen Beispielen vermehrte und sorgfálltig revi .30 kr. Waibel, Alois A., Priester, Historische Volks dirte Auflage. 8. Wien 1852. Preis Pri podfari na Gočah je nova šola vstanov Jjena. Učeniku, ki ima tudi organist in mežnar biti, je v vinu in v gotovih denarjih 298 gold. 45 kr. létne plače spoznano. Kdor to službo do bilderbibel aus dem alten und neuen Tostamente fur kath. Christen, mit 300 Bildern complet in 2 Bânden, Preis 1 sauber gebunden il. Dasselbe in einem Bande 20 kr. Das Herz des Menschen ein Tempel Gottes biti želi, naj se v priporočilnih pismih saj do 15. prosenca 1Š52 pri podpisanim ogledništvu z pla čano poštnino oglasi. Ogledništvo ljudskih šol v Ipavi eine Werkstatte des Teufels 5 oder in zehn Figuren 16. grudna 1851. Juri Grabrijan. sinnbildlich dargestellt. Zur Erweckung und Befôrderung eines christlichen Sinnes. Preis 24 kr. Bichl er, AI., Cerkveno leto alj pesmi z napevi za vse nedele ino praznike. 8. V Celovcu 1852 Preis 48 kr. Kmetijske in rokodelske Novice. DieJahr fl. 30 kr. 1845 und 1846 in einem Bande 1 £1. 30 kr. gánge 1843 und 1844 in einem Bande (127.) Oznanilo dražbe. C3) 1847 und 1848 in einem Bande iï. 30 kr. Per oskerbništvu Kropške grajšine na Dolen- zogen werden. skim med Černomeljnam in Metliko, na vsaki kraj eno uro dalječ, bosta grajšinski malen in žaga za dilje žagati v najem dana. Malen obstoji iz dveh parov belih, treti parov černih kamnov in šesterih Obige Bûcher kônnen auch durch den Herm Buchbinder Ant. W ep us tek in N eus tad tl be stop stojí pri stánovitni vodi, ktera tudi pozimi ne zamerzne. Zraven malna je prebivališe iz dveh sob (cimrov) in ena štala; tudi bo nekej polja grajšina zraven dala V najem dano bo na tri leta, to je od 1. dne prosenca 1852, dozadnjiga grudna 1854; nájemná dražba bo 30. dan grudna 1851 v grajšini 5 ob uri dopoldan. Pogodbe grajšini. se zvědo vsaki dan v imenovani V IjJ m 6 (J un 11 V Jïf €šj nji Kitili kup (Srednja cena). 27. grudna grudn gold. gold mernik pšenice domaće banaške turšice ....... sorsice y v $ rezi • • jećmena prosa • ovsa Oskerbništvo Kropske grajšine 6. grudna 1851. V Krajnji: prešiči težki funt 9 kr. > srednji 8, lahki 7 kr. Slanina (špeh) v bohih cent od 24 do 26 gold.