, KTO-YEAR XXIL -- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NÁROEINE PODPORNE JEDNOTE JMMMwy M. im, UM PWMIIM fLU-. VU ____» »i . m _______. / »______? . I'rtdnUki In eprevnitki preeterti MIT 8. LavNili An. Office of Publie« t toe: SWT Booth LowmUU Ato. Je H. 00 O» A« Cm|i H.rcl, U7t. morda podržavi industrijo Deisvska vlsds te pripravlja na drastičen korak, če áe bo drugega izhod* is London, 4. avg. — Danes poročajo, da m pripravlja noya konferenca med unijami tekstilnih delavcev in laatniki tovaren. Ta teden se mora odločiti, da li je poravnava mod delavci in tovarnarji sploh mogoča ali bo potrebna drastičns zunanja intervencija. London, 3. avg. — MacDonal dova laboriteka vlada je etorila vse kar je mogla, da prepreči lapor pol milijona delavcev v tak stilni industriji, a ni uspel*. Lastniki tovaren nočejo umak niti svojega odloka znižanja mezde, delavci pa Imajo vso pravico, ds odklonijo znižanje. Danes je šesti dan ispora in znamenja sprave še ni videti. Za vlado to znači,.da mora odšteti dva in pol milijona dolarjev brezposelnostne podpore izprtim delavcem vsak teden, dokler bo trajal izpor. Medtem narašča število izprtih delavcev. Tovarne, ki ao odvisne od tekstilnega blaga, ao morale zapreti vrata in danes je nadaljnlh 18,000 delavcev na ceeti. Delavska vlada je zaenkrat brez moči, kajti na temelju ob-«toječih zakonov ne more prisiliti delodajalcev k obratu. Kabinet »e je zadnje tri dni posvetoval o situaciji in prišel jO do zaključka, da edina intervencija, ki je mogoča, je, da vlada vpra-ia kralja, naj skliče parlament k itrednemu awdanj nfca naj pooblasti vtacl vzame tekstilne tovarne v svoje roke in jih obratuje pod državno kontroto. Dali bo ta korak potreben, so bo pokazalo v najkrajšem .času. Za ta korak mora MacDonald seveda pridobiti Lloyda George in njegove liberalce, ki kontrolirajo zbornica Ako jih prepriča, da je to potrebno, če noče Anglija izgubiti zunanjih trgov za svoje tekstilne izdelke, tedsj lahko izpeljg tvoj nsčrt lili "The Nekaj nedopustnega! Republika San Salvador v centralni Ameriki je zapitala v svoj zakonik, ds delavec ne trne delati več kot osem ur ns dan. Kot izgleda, bo potrebno, da ameriška vlada pošlje v to "zaostalo" fetelo pomorščake, 4a nauče njene poetavodajaloe, da eo te vrste zakoni v nasprotju s kapitalistično etiko. Nov ossmurni zakon velja za vse industrije, trgovino in vladne uslužbsnce. bledice eftsbs letine v P Ottawa, Ksn. — Kanadski delavci in biznismsni so žs pričali čutiti posledice tlabe letine kanadskih farmarjev. Letošnji Pftenični pridelek bo okrog polo-vi<* nižji kot Je bil Unsko leto. 'Pinch" posebno občutijo želet-ničmrji; mnogi bodo dobili prisilne počitnice. Nič boljše ni v industriji zs fsrmarsko orodje "troje. Tudi trgovci so priprti; trgovski promet v goto-vLlh Proviscsh je še psdel za o-kr<* 25 odstotkov. Kar to osne l^nlci letos veliko večje kot lsn-*(> '»-to, bodo farmarji še najmanj prizadeti radi alabe letine. NeeltobsM farmarji «rijo zadrainíitvo Perutninska zadruga dela velik Winnipeg, Man. — Odkar je pšenična zadruga (wheat pool) poklala kanadskim farmarjem veliko vrednost zsdrušništva, se to gibanje rapidno širi na vse panoge gospodarskega življenja kanadskega kmetijstva. Poroči lo perutninske zadruge manltob-skih farmarjev za leto 1928 po, kazuja, da zadružništvo niso prazne sanje med prebivalci mani-tobekih prerij. Zadnje leto je njihova pertit-ninska zadruga razposlala 172 železniških vagonov izčlščene perutnine v vzhodno Kanado ln Združene države, 10 vagonov žive perutnine in 185 vagonov ja-jec. Zadruga je bila organizirana leta 1922. K nji spada nad 12 tisoč farmarjev in njih dru-iin. < ffi r^T Zeeheive vesti iz iefaetrije preaoga Boj med Lowborn la IHinelskl-ml rudar jj^ volita konsolidacija premogorovov v teku; kaos doasgel višek v Kentucky ju. Chicago. —- Napoved gotovih oseb, ki že več let opssujejo industrijo premoga in notranje razmere v UMW of A, da pride do boja med Lewisom in illinoi-se je pričela uree- Wmr noiskega distrikts, ima v zadnji številki zopet uvodni članek, td se ga lahko smatra za priče-tek boja med Lewiaovo administracijo in iUinoUkimi rudarji. Med vrsticami te čita, da je Lewit poslal trumo "organizatorjev" v 12. dietrikt evidentno namenom, da provocirajo nezadovoljnost med illinoiakimi rudarji z ozirom na sedanjo pogodbo. Ako je to resnica — in najbrže je — ima Lewis namen razbiti edino dietriktno organizacijo na mehkem polju, ki še funkcionira. Uvodni članek tudi direktno vprašuje Lewieovo sd-ministrscijo, sko je to njen ns-ipen. Prsvi, ds ti itlinoitki rudarji ne šele notranjega boja. ne bodo pa trpeli, da Lewie razbije še to organizacijo, ki jim je ostala. Clansk zahteva, da Lewis odpokliče med nerodne organizatorje iz Illinolea in Jih pošlje v neorganizirane kraje. In ker ima 12. dietrikt več organi-ziranlh rudarjev kot vti ostali dittrikti na mehkem polju, te bo Lewit moral ukloniti. V naspro-t nem slučsju lahko nastsne boj do kones. It Clsvelands se poroča, da je v teku akdja»sa rsorganiziranje premogsrske Industrije. Ns čelu gibsnjs Je J. A. Psisley, ki possduje premogorove v Ohiju, Pennsylvsnijl in Wsst Virginiji. Psislsjrjevi interesi enujejo veliko "holding" korporacijo, ki bi prevzela pod svojo kontrolo vse premogorove eedmlh držav, kar pomeni, da ee združi okrog 85 odstotkov komptnij, ako ee na-črt izvede. Iz Kentuckyje prihaja glss, da radarji in lastniki žsU, ds ■■■ pride zopet do orgsnizsci je. Rez SWvksrji ana|H kompromis. log zs ta ssntlment je ksos, ki ■ Haverhill, MssS. — Čevljar- je dosegel višino ns tsmksjš-**' klavci, ki so ns sUvkl še da- nJem polja. Plača radarjev js Vft tednov, so ns splošnem gla- $2.50 ns dan. In radi velike kon-**tnJa porazili kompromisno k u renče so ee lsetnlkl pričeli Pogodbo. Vodstvo etsvke se je v vpraševati, kam drli poff *ku par tednov že drag» obr-, 10 * «tavkarje. da ee izrečejo * 'krasom a podjetniki. Kar " u «poraznm ns predetarlja l^io kot slab kompromis, ki u-J^fuje 48urni delavnik in eto-^ Plačo, ao stavkarjl priporočilo ^ Was« a 1347 proti «80 Chicago» % pondeljok, 5. avgust« (August 5), 1929. ■ b9 ■^■■¡■■h Sab-Hpti-TEg ■ Yearly 1 ÄTEV.—NUMBER 182 Stevkerji v Ne« Orleans* kkvt Dražba priatala v zahtevo, da ■por Izravna raaeodtšČe. Posredoval Je mestni odbor. Davis bo aMgoče razsodnik. New Orleans.—(P. P.)—Public Service kompanlja je kapitulirala. >ia teji mestne komisije je .podpredsednik družbe A. B. Patterson pristal na sahtevo stavkarjev in ljudstva, da te spor predloži v rešitev rattodi-šču. Zmaga za delavce je velikega pomena. Glavni razlog, da se je kompanlja podala, je velika finančna izguba za kompanijo in pa solidarnost stavkarjev ter velike veČine mdstnega preblvslstvs. Stavka je stala družbo 80 tisoč dolarjev.'dnevno. Kljub dejstvu, da je importlrala nad tisoč skebov ln profesionslnlh poboj-nikov lt vghodnih mest, fn kljub dsjttvu, da je družba razpolagala t tristo zveznimi maršali ir več tto možmi mestne polici; je, se je moglt pokloniti ddlav-^ stvu in ljudski solidarnosti. Unljtki Voditelji, to tadovolj-ni, da delavtki Ujnik Davit po-stane ratsodnik, ali pa da o^ imenuje razsodnike. VETERAN ZRAKA. Pilat je naredil milijon milj v zraku. — Poštni pilot R. Hamilton Lee je pretekli teden dosegel tudi rekord, ki Je naj-brže večjega pomena kot pa prazno vieenje v zraku. Njegov rekord js ta, ds je preletel nsd milijon milj v zrakoplovni tlužbi. Njegovega rekorda ni do pravem pomenu besede. Pravi, da letalttvo nima tedsj tiste ro-msntičnosti kot jo je imelo še pred letom. Prejšnje Čase/Je bil pilot odvisen 00 tvoje epretno-sti in razsodnosti; danes dobivs povelja in poročile o vremenu po bresžlčnem telefonu. Zs trako-plovttvo je to nsjbrže dobro, ne dopsds se ps temu trsčnsmu veteranu, ki ja še pričel tsnjsti preteklih dneh.? Stavkarjl nljo ta tlranju, tudi etne vlade, govornik na clji. Marion, N, ga procesija jev in aimpatl vila okrog todne palače, ja ku in mettnlm njih kolektivne delavcem brat ja dobila ^sodniisko _____ proti plkstlranju. Mislila je, da bo t njeno «pomnijo zdrobila ttavko. Pri mastnih oblasteh je tudi uepela, da ep prepovedali vsako masno demapMtracijo. Ker ps y žilah t$avksrjlh veje, „ 4 . vroča južna kri, in ker ne msra- LJudatvo v Montrsalu mora pla C. se ne zmé-proti pike-odloke me-bil glavni dcenonstra- F..) Dol-h stsvkar-, ki se jo In mimo sodni-m, ds so be proti Drušbs prepoved Mussolinijev prijatelj p neveril milijone Ur BI vil župan v Milanu in idaj po-v faslstovMki zbornici RUn, 3. svg. r- Diktator Mut-tolini je včeraj odttsvil Ernests Bellonija, župana v Milanu in poslanca v fašittovaki zbornici ter bivšega finančnega strokov njaka na mirovni konferenci le» ta 1919. Bellonl je otumljen, da je tafučkal milijone lir it poao jlla $80,000,000, ki ga je dobilo milanako mesto od bančne tvrd-ke DlHon, Read k Co. v New Yorku. Vrši ee pretakava, kam je itginil denar inx kje to doku menti, ki to itginill is občlntke-ga tjgiiva v Milana. mi A / ' VNNM^'^ieptjii prime koezvMRle jo oetatl večni tušnji. to sodniku, policiji in druibi pokataii kaj mieljjo t nji^ odredbami: Priredili so najywyo matpo de-monttracijo, kar Jih je še' vide-lo mesteoa Mar log, Na pohoda to ee norčevali if pidnljske.prepovedi in propadali delavsko pesmi. Od stranf, jih je ps opazovala policij s in.okrajni šsrlf. Nosili to tifdi primerne napite, ki pokatujejo "ti^bo" tUvkar-jev. "What do you mean, Injunctions?" "W* won't work 12 hourt a day, anfl from Now On We Cotihtt" Demonstracije so ee zaključile z velikim thodom, na katerem čavatl privatni druftM polavleo višje cene sa elektriko kot pa v državni elektrarni. Montreal, Kan. — (F. P.) — Na lstnem tborovtnju kanadskih municipalnlh taatopnikov, ki te je vršilo v meetu Three Rlvereu, Que., je preetlž državnih inžuttrij poskočil ta presoj stopinj. Posebno pa slovet hI-droelektrične komisije, ki u pravljox državne elektrarne v provinci Ontariju. J. D. Bou ohard, župan metta S. Hyancln-the, Que., Je vtel na reštto pri. vatne elektrarne, ki molsajo kontumente. V Montrealu Je oena elektriki 60 procentov vilja kot pa tUne tto govorila organizator Alfred Mfc.fln^^Hinli s J' T"1* il\ i' Blectric — ^h^l^in' 7eTSugTček M^^d^arl^ ^žavl^^ktrarna. ^JfS^eet od Emerganar Committee for Striker Relief, ki mu načeluje Norman Tkamas. Od tega odbora eo etavkarji prejeli dvati-toč doUrjav, ki je edina finan Čna podpora, ki so Je do tedaj prejeli, od tunaj. Poster adiel na Jug, Gsstonia, N. C. — Winiam Z. Foster, voditelj ameriških ko-muniatov, je prišel na jug, da pregleda teren za komunistično tekatilno unijo. Prišel Je nepri čakovano. Prvi govor Ja imel na koherenci lsvlčsrsklh delsv cev» ki te Je vršils dne 28. junfjs Bsstemerju — v bližini Gss-tonijs. Cssoplsje ns jugu Js Fostarju od kazalo prominsnten prostor ln ga kon^entiralo raz-ično. Namen Fokterjevetfa potovanja je. da utrdi tla National Textile Workers dniji, ki je bi- organizirans preteklo J po komunistih. Hitra London,. Anglija. — Najhitrejši vlak v Angliji vosi med liondonom in Swindonom. Da- ljavo 77 In t« četrt milje prevozi v 70 minutah, kar pomeni povprečno brzino M in en četrt milje na aro. Kanadčani povtijejo največ ms- Ottawa, Kan. — Svetovni rekord v uporabi masla Imajo Ka-nadŠanje. Lansko leto je povžll vsak mož, žena aH otrok 29.81 funta maela v Kanadi, kot po-rola vladni statistični biroj. V Ameriki ja kontum maela znašal na vssko osebo le 18 funtov. Ksnsdeki pridelek masla js Isn-sko Isto znašal v vrednosti 260 milijonov dolarjev. U let pa asštšša— v Je«. Kenosha. Wis. — Albert Eic-horn, ki Js danas star 88 let, |e bil pred dvanajstimi Isti obsojen v dosmrtno jfio v Msrquettu, Mick., radi umora neke 17-letne deklice. Eichorn ja do aadnjaga vztrajal, da j« nedolžen in zapravil je vee evoje pr-motem-ia advokate, toda državna pri/* Anna M im na ugh Iz Kenoehs ga je pokopala. Ts dni je ps Anns izpovedala, da ja po krivem pričala la da Je bila prisiljena k temu a smrtno grotnjo deputišeri-fa, o ksterem one sumi *e ds js morilec dekleta. taerlkl "Graf Zeppelin" priplul drugič v 96 urah. Se kmalu vrne Lakshurat, N. J. — Nemški zrakoplov "Graf Zeppelin" je v nedeljo zvečer drugič doepel v Ameriko brez vsake nezgode. Plovba je trsjela 05 ur. Z njim js prišlo li potnikov, med katerimi je eedem Američanov. Obenem Js zrakoplov prinesel pošto ln precej drugega blaga, med katerim eta tudi dva šivi opici, gorila $ In šlmpsnz. "Graf" je imel tudi topot trampa, ki se je ukradel vanj, toda slabo es mu J* godilo. Tremp Je 19-letni Albert Ruechko iz Friedrichs-hsvns. Izsledili so gs takoj, nakar so ga člani posadka pretepli in zaprli zvaaanegs v temni kot, od koder nI videl sbsolutno nič. Dajali ao mu le kruh In vodo trikrat ns dan. Iz New Yorke bo takoj deportiran nszsj v Nemčijo. Kakor poročajo, ss cspslln vrne v Nemčijo prihodnjo tre-do, nsksr pojde ns plovbo okoli tvsta. Sorto Mol porasli koamista v An- gftJL London, 8. avg. — Včeraj eo bile izredne volitve poslsncs v južnovzhodnem 1 Modau, i. M liner, kandidat dela vtke stranke, Je prejel 11.H04 glasove, komunist W. T. K. Brsin ps 612 gls sov. j« v rokah truets elektrike, ki redno kolekts bero od kontu mentov. .Bouohsrd napoveduje konkurečno vojno med privatno in dršavno elektriko kakor hitro te komltlja izkoplje lt dolga v Chlcaga «— Earl In Lawrence Latkovle, prvi 8 In drugi 8 let star, sts v ned. ijo popoldne u-tonila v starem kamnolomu pri Lemontu, ko ee Je prevrnil čoln, v katerem eta bile na vodi. Njun oče, looeph LAkovfc, 8027 So. Turner eve., ki je bil t njima v čolnu, se je rešil. Stavkarjl v Green vitlu New York. — Norman mas je prejel od stavkovnega bora tekstilnih etavkarjav Greenvila, S. C. sporočilo, da J« stavka končana t zmago za delavce. Družba Je pritnala unijo ln obljubila tvlšanj« plač, skrsjšsnje delavnika in Isboij-šsnjs delovnih rssmtr. Delavci se zahvaljujejo odbora ss od-pomoč stevksrjem, kateremu načeljuje Thomae, ta podporo. Komunistična stranka as kril. New York. — Z "revolucijo" ne bo nič, vsaj ne tako hitra. Bojazljivi ameriški Babbitl aa lahko oddahnejo. "Tka N«w York Herald-Examiner*. Je Mmroč prineeel poročilo, Utero se opira ns Jsmss P. Cannon«, Iti Je bil lzbacnjen Is edinosvsHčkvns vere prolstsrcev, ds Js članstvo komunistične stranka v Ameriki padlo na pet tisoč. Lato 1920 Je imela etranka 60 tleoč članov, po zatrdilu Cennone, kar Ja mogoče nekoliko pretirano. Od pet tisoč člsnov Jih živi v New Yorku nsd polovico. Ostalih par tleoč ee nahaja v Detroltu, Ohlsagu, ClsvsUndu in v okolici fltU-burgha. Poročilo pravi, d* go za propadanje stranke največ odgovorni notranji boji. (Znamenje, da r-r-r-avoluaionaritl pven-gelij In njegovi apoetoll Is niso nsšll prsvsgs mesijs, ki bi Jih uspešno vodil.) Karaten*! odbor sa veMke ko- «p* 7. ie hitro šla k svojemu sinu. ki >• Wl v garaži in mu sporočila mojo šoljo. Prodno pa smo Mednarodni kongres alepcev«, Na Dunaju ae je otvoril 14. julija mednarodni kongres slepcev. Delegati so vsi samo slepci In so prišli od vsepovsod. Zastopane so skoraj ve evropski dežele, a tudi Amerika, Argentl na, Kgipt In Avstralija so poslale svoje zastopnike. Debate ee vržijo v petih jezikih in jih steaogrsfirajo slepi etenografl Starec, ki Je vedno kadil. V rimskem sanatorlju Umberto 1. živi lOfiletnl Pletro Schlna. Počuti se dobro, vidi dobro in «po» min ga še ne zapušča. Bil je po djedelec, 90 let je preživel na polju. V zavodu živi zadovoljno, ssmo kadar se spomni življenja ln dela na polju, ga prittte otožnoet. Zelenja In narave pogreša. Schina je kadil vodno pa mnogo vse «voje Življenje In tudi sedaj v visoki starosti kadi neprestano, da ga v sanatorlju komaj sproti zalagajo a tobakom. Ob S*tiaSv«)o«tletakl nj«g«r« nUtX. ' Pred pet ln dvajsetimi leti, 15. julija 1904, se je v Bsdenweileru preselil v večnost ruski peenik Anton Psvlovič Cehov. Njegove zadnje besede so bile nemške: "Ich sterbe . . ." Počasi si je pridobil Cehov priznanje v domovini in še bolj počasi v inozemstvu. Svojo literarno karijero je pričel z zabavnimi črticami in kratkimi zgodbami v "Strekozi." (Približno: Sin izdajatelj«* "Streko-ze" je pozneje s pomočjo drugega odličnega humorista — Arka-dija Averčenka spremenil "Stre-kozo" v izvrsten "Satirikon," najboljši šaljivi list, kar jih je bilo kdaj v Rusiji). Prosto iz srca je prihajal veselo glaaen smeh mladega Cehova, ki je pisal pod imenom Antoša Cehoitte. Iznašel je tudi vesele enodejan-ke kakor "Zenitna ponudba" in "Medved," ki so ju povsod v Rusiji neštetokrat uprizorili. "O vsaki temi lahko pišem," je rad povedal Anton Pavlovič. In to ni bijo hvalisanje. "Tu je pepelnik. Ali naj napišem do jutri zgodbo o tem pepelrtiku?" In drugega dne je le čital zgodbo o pepelniku. Toda polagoma so ae pridružili njegovitemu čudovitemu smehu zvofci melanholije, stari praru-ski «voki, ki jih poznamo že od Gogola (Smeh in solze) in ki jih je Puškin^ sotace ruske poezije, tako,dobro razumel: "Od hlspes do pJUffa pesnika— mi rti pojomo žalostno . . ." Brezskrben smeh Cehova je dobil temnejši ton. Prav za prav se ne smeje več, samo smehlja se dtOžno. In včasi tudi zelo žalostno! Se par let — in Cehontc je izginil popolnoma. Tu je Anton Cehov ... Postal je sodelavec velikega, skrajno konservativnega dnev: nika "Novoje Vremja," ne da bi ae Ml strinjal z nazori njegovega direktorja, zvitega atarega isjaka Alekseja Sergajeviča Su-voritia, ki je bil nekoč prijatelj Ttirgtenjeva. Polagoma so nastale Cehove kratke novele. Zbirki "Mrtla kri" in "Mračni ljudje" sta imeli vedno večji uspeh. Navzlic temu je bil pesnik slabo aa-pisan pri poklicnih kritikih, strogih avgurtti debelih mesečnikov, ki so pazljivo čuvali« nedotakljivost ruskega. Hberallž ma. Od vsakega resnega pesnika niso takrat zahtevah samo talenta, temveč tudi strumno opocici-j on al no stališče proti tedanjim političnim razmeram. Talent eam ni zadoščal, predvsem je bilo^ treba dokazati "čistost političnega mišljenja." Znamenito for mulo pesnika Jakova Poloneho» ga: "NI t robo, ds si peontk, biU moftčan jo tvoja dolžhoit so uporabljali z neizprosno strogostjo. Tako izjemni talent k a kor je bil Ljeskov — ki se je ne kaj časa meril celo z Dostojevski™ — je krltiks kratkomalo zamolčala. Sam Dostojevski je moral ponovno i čutiti ostro vzgojno šibo. Prav tako Tufge-njev . . . [ Cehovu so očitali, da ni bil ni koli v ječi, da ni nikdar "trpel" saradi svojega prepričanja. Ko ja izšla njegova kraana povest "Kmetje," je napisal knez tedanje literarne kritike, vladar mi selnoati radikalno misleče druž be. N. K. Mihajlovaki: "Cehov nima Boga — to se prsvi, njegovemu ustvarjanju manjka temeljna, vodeča ideja!" Ker niao Cehova zaradi političnih deHktov nikdar vtaknili ječo in ga tudi niso isgnali v Sibirijo — ksr se je zgodilo Do «tojevskemu — «o mu končno priporočali njegovi literarni prijatelji In svetovalci, naj se poda prostovoljno na Sahsdin, razvpit otok. kjer eo bili tedaj največji zločinci. Cehov je šel na težko pot Od tam nI prineael domov preveč lepih vtisov, pač pa kal smrtne bolezni (jetike), ki ga je spravila v pi oranž grob Cehova si moremo samisliti le v najožji zvezi s rusko r«-mh<. deželo ravnine s navidezno apanftstjo. Noben ruski peonik se ni tako čuteče približal ruskim stepam ln poljem kakor Ce-ho V. V njegovih poveotlh slišimo »umljsnfo brezkončnega mor j s travnikov In polj, v njegovih «ke aaaotnižko gledališče tako rfičaetno odrsko ftfiije, slutimo akrivttostni duh neskončne daljave. Nihče ni videl kolorita Rnsije tako ostro kakor Cehov, nihče razen njega ni t vočjitn u-mevanjem slišal otožne melodije ruske pokrajine. Pokrajina in kolorit pa in v skrivnostni deželi živeči ljudje s pohlevnimi Živalmi žive po,Cehovu skupno življenje. Cehov je bil videč, skoraj prerok. Ni mogel biti drugo, kajti z nezmotljivo oatrostjo je gledal v podzemlje ruske realnosti. S Številnimi pičicami, a prav rahlimi namigavanji — ki ee jih morda večkrat niti sam ni docela zave-, dal — je prerokoval Cehesr bo-dočnost. V drami 'Tri aeetre," ki jo je bil napisal kratko pred japonsko volno, zapušča garni-zija v malem mestu svoj stan— in v daljavi pade strel. V *Crešnjevim vrtu" posekajo stara drevesa na plemenitaškem posestvu in posestvo ni več ple-menitaško, temveč preide v last človeka iz ljudstva. To je bilo napiaano pred revolucionarnimi dogodki leta 1905! V "Stričku Vanji" je opiskn razdor med mestom in deželo, spor, ki je zavzel prav sedaj tako ostre oblike. M' i.-' Cehov nudi z opisovanjem Rusije pesniško podobo človeške duše vobče, kajti čim globlje prikazuje pesnik-narod, tem jasnejša je slika prvoinosti, tem bližji je splošno veljavnemu, mednarodnemu, vsečloveškemu. Pot v kozmopolHizem vodi — vsaj v umetnosti — skozi narod. Tipajoč po koreninah individualnosti, se dotika pesnik prate-meljev človeškega življenja in bistva. L. 1911 sem se v bližini Koda-nja srečal z Georgom Brandesem ter sem mu v razgovoru o ruski literaturi omenil ime Antona Cehova. "kdo je to? Imena Cehov še nisem slišal," je rekel. Sprva sem mislil, da se šali. Potem sem mu obljubil, da mu preskrtdm prevod Cehovih del. Zelo. aem se moral truditi, da sem jih zbral. Danes pozna vaak misleči človek ime Cehov. Anton Pavlovič je vata! zopet od mrtvih, žareč v luči pesniške lepote, notranje čistosti in plemenite človečnosti. Najvišja točka v Rusiji. Do sedaj so smatrali za najvišjo točko na sovjetskem področju o-samljenl stožec v Turkestanu, ki so mu lani nadeli ime "Leninov vrh". Meri 7127 m nad morsko gladino, tvori konec Zaaltajske-ga gorovja in je viden na atotl-ne kilometrov daleč. "Pripcmhii ti ja, da meri najvišji kavkaški hrib Elbrus 5619 in Montblanc 4801 m. A zdaj je zaključil nemški udeleženec sovjetske pamirslp ekspedicije Richard Finsterwalder v Monakovu svoje račune o gorovju na "Strehi sveta", ki je bilo do sedaj z znamovano na vseh zemljevidih samo z belo liso. Ugotovil je, da meri hrib Harmo ob izvoru reka Vanča pri stiku Pamirskega tn Darvazijskega gorovja 7495 m nad morjem. To je najvišja točka na sovjetskem o-zemlju. 27 otrok V eni rodbini. V ma lem kraju Toweraeju na Angl« škem živi rodbina Henryja Nelmsa, kateri se je rodilo pred nekoliko dnevi 27. dete. Vsi o-troci žive in tako je v rodbini s starši 29 ljudi. Angleški časopisi pišejo obširno o Nehnsovi rodbini in oblasti opozarjajo na njo, da bi bila deležna kake podpore», Ta rodbinakl rekord je pomemben poeebno še za to, ker je danes v Angliji velika neza poslenost in beda. "Lnkssa"—novo merilo. Ameriški svezdoalovec Arthur Eb-bela ja sprožil misel, naj bi o-vedli v prakso novo internacljo-nalko ln ta naj bi bila "lukaan S tem Imenom bi označili "svetlobno leto", ki igra tolikšno vlogo v svesdoslovju In ki po nekem čudnem naključju doslej nI imelo svojega internacionalnega izraza. Zdi se. da se bo ime uveljavilo že radi evoje preprosti. Izvedeno je Is latinščine In pomeni Isto kar svetlobno leto. Kakor znano je svetlobno leto dolžinska enota za pot ki jo svetloba (800.000 km na sekundo) opravi v teku enega leta/%1 Delavsko gibanje na Angleškem (Krstgk sgodovinaki proglod.) Priredil Prosjo Aloft, DuaJ. ura »t £ 7!ko M<0" Eno pa, kar je ogromnega pomena u stranko in sploh za vsako delavsko gibanje pn jef — čut solidarnosti med delavetvom. Menda nima nobena od socijalistično umerjenih strank tako v splošnem razvit Čut solidarizmu, kakor ga ima edina angleška labour party! Mnogo zaključkov je bilo sprejetih z opozicijo, mnogo različnih deljenj se je opazilo v stranki tekom zadnjih let, toda vsi so imeli pred očmi, da velja za atranko in za vse njene člane demokracija, in nikomur ni prišlo na misel, da bi mislil na eepitev ali delitev te tako mó¿-ne stranke delavskega razreda. Angleiki delavec ima posebno razvito svojo lastno zavest, ki se reprezentira poeebno v tem, da je bil zm¿ žen ustvariti tako mogočno stranko, ki ga bo rešila iz gospodarskega suženstva, v katerega ga je vklenil kapitalizem in z njim se razvijajoča vladajoča družba meščanstva. Pnthototkt obraz delavske stranke. Da moremo kolikor mogoče razumeti vse težnje, ki so se pod posebnimi okoliščinami razvile pri angleškemu delavcu in s tem tudi psihološki obraz njegove politične predstavnice, to je delavske stranke, tedaj se moramo, nasloniti na angleške razmere v splošnem, a na razvoj angleškega kapitalizma oziroma in-dustrijalizma fife posebej. Angleški veleposestniki, ki datirajo še iz fevdalnih sistemov, so se v dobi kapitalizma v priviligiranem svojemu parlamentu vedno ljutejše spoprijemali i nastopajočo mlado in komaj porojeno buržuazi-jo. Niti danes, v dvajsetem stoletju ni strt rešim teh starih prlviligirancev dasi so se proti njim postavili denarni priviligtranci — buržuazi j a in proletariat. Borbe v parlamentu in posebno v spodnji zbornici so bile ljute in lc počasi si je buržuazlja pridobila male pravice. Toda buržuadja, ki je rabila in tudi izrabila pomoč delavcev, je pravice, ki jih je sebi priznala, ocHclanjala proletariate In le počasi se Jfe delavstvo toliko opogumilo, da je z burioa-zijo ali samo sprejelo nekaj novih reform, ki so poménile tudi za delavstvo napredek v soci-jalnem in političnem ©žiru. Osnovne državljanske pravice proletariate, volilna pravica, niso bile izvojevane na tak način, kakor v evropskih državah, recimo v bivši avstro-ogrski monarhiji, ali v Nemčiji. Te pravice ai je proletariat priboril postopoma. Ta raavoj pa se niti ni do zadnjih časov zaključil, kajti še le pred kratkim časom je bila dana možnost, da so tudi ženske volilke, ki so doslej bile delno zapostavljene pri tej državljanski pravici, dobile pravico do glasu. Meščanstvo, ki se je za politične pravice borilo proti okostenelim lordom, je potem strumno branilo te pravice zase. In delavec, ki mu meščanska revolucija ni prinesla ničesar, si je to moral kaaneje Še le sam vzeti. Tako je razumeti tudi razvoj delavskega gibanja, ki je šel jako previdnih korakov v bodočnost. Izkristaliziralo ae je to v posebnem, za naše razmere seveda malo razumljivem, Obličju delavske stranke, ki se je kot neodvisna razredna delavskk predstavnioa postavila v boj, da z meščanstvom obračuni s starim sistemom in pa z novim, ki je z meščansko revolucijo nastal. (Dalje prihodnjič.) Ivan Jon tez: Človekovo znaqje Clovek, ki vae svoje življenje kopiči v sebi znanost proučava in skuša doumeti ter si rsz-ložiti skrivnostni ustroj narave, veeoljstvs, ki poskuša razjasniti mnoge tajinstvene pojav« v vsemirju, ki so nam nerazrešljiva ugsnka, mora na koncu konca priznati.— aeve če ni do. mišljavec — da je vse njegovo znsnje zelo, zelo revno, da mu je pozitivno snnnega prav malo, jako malo in moral bi reči: — To, kar vem, je tako majceno, tako neznatno v primeri a tem, kar bi moral vedeti, da bi bil v stanu doumeti in si rasložiti vae te tajinstvene pojave, ki smo jim priča, kakor aem jaz neznaten v primeri a celim veeoljstvom; med mojim revnim znanjem na qni in popolnim znanjem — ki je: vee vedeti — na drugi strani, je ve-/likanska razlika: zdi se mi, da je človeku naj-oddaljenejši planet mnogo Mitji kot popolno znsnje, ki Je: popolnoma msamevsnje In domnevanje vsega, kar ae je «godilo, se godi m se bo zgodilo. ¡ Človeško znanje je zelo nepopolno So stvari, pojavi, ki si jih ne moremo razložit« in ki bodo uganka še posnlm zanamcem, kateri* znanje bo mnogo večje, bogatejše od naš* So pa atvari, ki bi si jih mogH prsvilno rsz-tolmačiti, če bi jih gledali v njih pravi luči. in to navzlic strašno nepopolnemu znanju našemu, ki je takorskoč še v otroških p*nH»h povito. Postavi ee na stališče evolucij« in ko si boš rnstotmačil in doumel marsiksk i-Jar, ki ti ostal» večna uganka, če ga boš <>p« «oval akozi resne rcHgijozne teleskope, kat,pileče so tako zakajena, da ae more tvoj i> ^ 1 prodreti skoz nja. V luči ovolacije sli še ho*e- pa boš videl mnor car ti je bile doslej prikrito, nekaka nernsrešljiva uganka, k. more rešiti edino le kak nami*Jea beg h» ^ In «posnel boš, da šivtjrtije ima P®eeem^.rul isvor in smoter, kot si si predstavljsl zaksj. prijatelj, v evoluciji je raeaftaal ♦ potfDELJEfc, 5. AVOÜSTA. est! iz Jugoslavije ■ bolgarsko-nacionalističen enačaj, ker so sa priključitev Makedonije Bolgariji, kar bi pološaja prav nič ne spremenilo. Le vlogi vladajoče države bi bili zamenjani. Ti so mnenja, da ne bo prej miru na Balkanu, dokler bo -- kaka država imela hegemonijo niks, vlažnega smodnika, zakaj nad Makedonci, pa naj si bi bila K STALNIM nbmitom na BALKANU. Ljubljana, 17. julija 192». 2e dolga leta sem vladajo na Balkanu čudfce nezdrave razme-te Je ves Balkan kot aod amod- ksdarkoli plane iikra nanj, se u-tme zubelj. Do večjega požara ponavadi ne pride zadnja leta. •Makedonija je tisto sporno jabolko, ki leži maMjana med tri države: Srbijo oz. Jugoslavijo, Bolgsrijo in Grško. Posebno pni dve sta zainteresirani na Makedoniji. Po svetovni vojni je o-jemlje Makedonije razpadlo na tri dele: največ je ima Jugoslavija, potem Bolgarija in neznaten del jo ima tudi Grška. To je tisti kos zemlje, ki leži med Jugoslavijo in Bolgarijo kot kost med dvema sestradanima psoma, ki režita drug v drugega, ker bi oba želela glodati od te ko-«ti. Bolgarija kriči, da bi morala biti Makedonija pod Bolgarijo, ter dokazuje, da so Makedonci bolgarski narod, Srbi spet kažejo na Makedonce kot svoje stare brate po krvi, le da je bolgar-Kina malo Bkazila do nedavna pristno srbsko govorico Makedoncev. Tako si natihem lasti Jugoslavija tudi ono ozemlje Makedonije, ki jo ima Bolgarija, Bolgarija pa prav tako vneto dokazuje, da je krivično, da jo pretežni del Makedonije pod Jttgo-slavijo, ko bi moral biti vendar njihov. In Makedonci sami? $el Makedoncev je za Bolgarijo, del ipet za Jugoalavijo, del pa spet u samostojno Makedonijo v sklepu federativno urejenega Balkana. Bolgarski vstaši vpada j o na naše ozemlja ter prirejajo atentate na naše državnike, generale ali proge, ceste, zgradbe, hoteč »tem pokazati nejevolja Makedoncev z vlado Jugoslavije, po drugi strani na bolgarsko ozemlje v istem cilju. Radi Makedonije šo 1>ili Srbi z Bolgari že tri vojne in smaga prvih nad drugimi je končno pretežni del Makedonije priključila Jugoslaviji. Boj ph s tem ni bil končan. 2e li let se vrže stalno vpadi bolgarskih komitašev na naše ozemlje ter prelivajo kri. Mnogo krvi in tudi mnogo črnila se je že potratilo v dokazovanju ali so Makedonci Srbi ali Bolgari ali pa so samostojen narod s svojim jezikom, svojo zgodovino in svojp kulturo. Makedonec postane Srb, Če obiskuje srb-•ke šole, ali Bolgar če obiskuje bolgarske šole. V obeh slučajih bo Makedonec aH dober Srb ali dober Bolgar. Makedonski jezik je zmes obeh teh jezikov in zst» je jasno, da se Bolgari boje, ds utegne Srbija v par letih pobiti vse Makedonce, kar Jugoslavija vsekakor želi ln hoče. Proti posrbljenju Makedoncev * dandanes borita dve organi-»ciji. ki sta si druga drugi na-»protni. Prva organizacija, zna-»» pod šifro U.M.R.O. (Unutar-nja Makedonska Revolucionarna Organizacija) aH kakor se splo-J»o imenujejo njeni pristaši Makedonstvujušči," ima svoj pr»vi sedež v Bolgariji ter jo Npira vsekakor Bolgarija sa-**> wj je U organizacija za pri-Ujučitev vse Makedonijo RolgaH "Ji- ( lani te organizacije vrfe Inane vpade, katerih zadnji se je te dni izvršil v Stipu in čigar e postala oba atentatorja *w*donstvujušča In dva naša ^n.ka, ki sta zasledovala a-fcntatorja. (Beseda atentator se 2 u dv» človeka prijela v na-** tisku, dasi nista izvršila ni-atentata in sta ga mogo- * "ameravala. Pri njiju W našli orožje — kot pravi ur»dno poročilo). Drugs makedonska organisa- 1,0 zvani federalisti. ki posluiujsjo največ uetmene-" .In pisanega propagiranja ^ ideje, kije: Makedonija ¿J 60 »v tonom na in naj ima kot r* ' "»Mtopravao mesto v fa-'Hlkanskih držav. Tiso r^1 ljubljeni Uko v Bolgsriji Pri nas ter so povečini mo-,7, v"; ^nejši, njihovi vodlte-¡1 ""'triratl v inozemstvo, kjer i Ti «plujejo največ na Dunaju. mM....... ' im* njihovo to ta ali ona država. Jaano je, da se tega vprašanja ne bo dalo rešiti niti v srbskem niti v bolgarskem zmislu, marveč z ustanovitvijo države, ki naj bi obsegala res vse jugoslovanske narode, med katera spadajo tudi Bolgari, in za kakršno državo so se borili vsi pravi politiki pred kakimi 60 leti, ko je bila ideja ujedinjene Jugoslavije mnogo bližja svojemu u-telešenju kakor je danes. • Danes pa je Balkan prav radi tega nerešenega vprašanja sod vlažnega smodnika, ki pa se na južnem solncu prav lepo,— suši. Spet smrtna vožnja z avtomo- !■ Ljubljana, 16. julija 1929. Iz Maribora nam spet poročajo o smrtni nesreči na avtomobilu i Slovenski Bistrici. Včeraj zvečer je lesni trgovec in lastnik parne žage Franc Razbor-šek za vozil a svojim avtomobilom v obcestno drevo na državni cesti pri Vrholah. Sunek je bil tako močan, da je avto izruval celo drevo. Voailo se je popolnoma razbilo. Avto je šoflral Raz-boršek sam. Poleg njega je sedalo v avtu še pet oseb in nje-goy sin. Vsi drugi §d le malo poškodovani, a Razborška je pritisnilo na sedežu s tako silo, da mu je stisnilo prsni koš in tre-N buh. Le s težavo so ponesdečen-ca potegnili iz ruševin razbitega avta. Mariboraki reševalni avto ga je prepeljal V bolnico, kjer pa je danes umrk Tako vsak teden zahteva kako smrt. Ljudje vedno potabljajo na previdnost. In kako potrebna jel Bivši- organizator bosanskega delavstva umr). V najlepši moški starosti 42 let je v pondel jek 24. Junija umrl v Tealiču eden početnikov še mladega delavske-gibanja v Bosni, sodrug Jo-vo Smitran. Rojen v Bosanski Grsdiški, po poklicu čevljar/ si je $ vnetim študijem pridobil precejšnjo stopnjo izobrazbe. Kot funkcionar delavskih organizacij in socialni demokrat je bil pred vojno že duša tedaj še tako mladega delavskega pokre-ta v Bosni. Med vojno je kot občudovalec ruskih terorističnih metod osnoval sam teroristične skupine, rsdi česar je prišel v navskrižje s stranko in osnoval novo, svojo skupino, ki so jo oblasti silno preganjale. Po vojni je prišel kot poslanec v ustavo-tvorno skupščino. Človeka kot je Jovo Smitran, idealista in požrtvovalnega človeka, ki je stal ob zibeli bosanskega delavskega gibanja^ bo jugoslovansko delavstvo ohranilo v lepem spominu. Trpel je, trpeč se boril in boreč se je umrl. Zadpja leta se vsled bolezni ni udejstvoval v gibanju. K Incidentu v Stipu. Beograd, 17. julija 1929. v Ko smo prejeli prvo uradno poročilo o Incidentu v Stipu, nam je poročilo poročalo le o dveh bolgarskih komitaših. ki sta bila od naših varnostnih organov ustreljena. NI pa poročilo povedalo, da sta bila ustreljena tudi dva naša orožnika pri zaaledOvanju komitašev. Poročilo je siter govorilo, da sta koml-taša na zaaledujoče orožnike oddala več strelov in ranila nekaj naših orožnikov, ni pa poročalo, da sta oba orožnika podlegla ranam. • Včeraj pa dobimo naenkrat poročilo, da so v Stipu pokopali dvoje žrtev bolgarskih komitašev in da je naše ljudstvo ob tej priliki sifno demonstrirslo proti Bolgariji. Ubita orožnika sta Ju. rij Lackovič In Lazar Jsaič. U-radno poročilo pripoveduje, da so obe žrtvi prenesli v tamošnji oficirski dom, kjer so ju položili aa mrtvaški oder. Pogrebe ae je udeležilo baje mnogo ljudi (uradno poročilo imenuje 0000), mod njimi predstavniki oblasti, na čelu duhovščine pa sam škof Benjamin, ki je imel tudi nagovor nad obema žitva- nikov ostro proti krvavim dejanjem bolgarskih komitašev. Po govorih šestih govornikov je bila sprejeta resolucija, v kateri še obsoja krvavo dele bolgarskega komiteja kot rasbojniško delo, ki onemogoča mirno delo na našem jugu. Narodna potrpežljivost da je pri kraju in da narod bregalniške oblasti zadnjič resno svari Bolgarijo, naj uvede red v svojo državo in naj nam bo lojalen sosed. Resolucija trdi, da je vse delo makedonstvuju-juščih v zvezi z oficieino bolgarsko politiko, in da je vsa akcija bolgarskih band v rokah malega števila, ljudi, in sicer najemnikov, ki so v tem svojem zlikov-skem delu našli sredstev za svoje življenje. Prav tako obtožuje rmolucija bolgarske državne organe, da pomagajo pri teh razbojniških akcijah ter tirja od jugoslovanske vlade, da energično nastopi proti takim dogodkom itd. Z zborovanja so poslali uda-nostne brzojavke kralju ln predsedniku vlade generalu Živkovl-ču, nakar se je ljudstvo razšlo, kllčoč proti bolgarskim plačancem. Takq je bil dogodek v Stipu in tako sta bili obe oziroma vse štiri Žrtve izkoriščene s tem, do so priredili ob pogrebu protestno manifestacijo z fezolučijo, ki naj gre v svat ter priča o resnici dogodkov, kqkor jih tolmačijo ln vidijo oa paš i h oblasti. Ne marajo pa pri vsem tem spoznati, da gre sa problem Makedonije, ki ga bo treba prej ali sloj rešiti v zadovoljstvo tako Jugoslavije in Bolgsrlje, ds se bo treba slej ali prej odpoveda-. ti taktiki pušk in bomb ter si prisvojiti taktiko medsebojnega rasumevanja. Stara resnica je: tlak in pritisk budita vedno odpor. VT^nšinfe^A Im D n I> tmmm ila ilOvlC9 iT ntHrgTMIR« O «tipskem "atentatu".—Bolgarski krogi so baje radi nameravanega atentata v Stipu v zadregi, vsaj jugoslovansko časopisje ve povedati o tem Odprsv-nik poslov angleškega poslaništva v Sofiji je poeetil ponovno ministrskega predsednika Ljap-čeva ter Imel z njim daljši razgovor, ki se je tikal predvsem atentata v Stipu. Ljapčev je napram njemu odločno zanikal, da bi bil ta dogodek v kakršnikoli zvezi t Bolgarijo aH tudi s makedon-stvujučimi." Označil je ta dogodek kot inscenacijo Jugoslavije, ki hoče s tem odvrniti s sebe obtožbe, ki jih je usmerila Bolgarija napram Jugoslaviji. Bolgarsko časopisje zanikava, da bi bile bombe, kakršne so našli pri ubitih napadalcih, v rabi bolgarske vojske ter pravi, da gre le za maščevanje dveh vojnih beguncev, ki nista makedonstvujušča. — V tem je lahko precej resnice, lahko pa tudi ne. Najbrže Je: ne. Tatvine in poneverbe v beograjski občini— se odkrivajo zdaj dan za dnem. Profesorjs Gjorgje Gjuriča policija ša ni mogla prijeti. Imenovani Js bil šef socialno-politlčnege oddelka beograjske orbčine ter Je pone-verll mnogo tisočakov, ker Je več let delal brez vsake kontrole. Ko so prišli na sled ponever-bsm, so pustili Gjuriča na svobodi, ker je obljubil, da poravna manjkajoči denar v teku enega tedna. On pa je ta teden porabil za beg. Policija išče za njim, a jI ne uspe, da bi zvedele zaaj, kaj šel* da bl ga prijela. — Zdaj pa so po odloku občinskega sodi šča aretirali občinske uslužbence Miloša Mihajloviča, Stanoje-viča in Jokšlča, ki so obtoženi, da so kradli v občinskem hlevu konjske odeje in drugo konjsko opremo. Soobtožen je nadzornik konjskih hlevov Nikolič, ki je o-sumljen. da je tatovom pomagal. — Kakšna je vendar U beograjska občina, da dan sa dnem sa-smrdi iz nje? Partlzanstvo je rodilo vedno nove korupcije, te pe — tatvine in poneverbe itd. ma. Po pogrebu pa so orgsnizlrali borovan je v Stipu. as je govorilo več govor- âe ena v Bakru. — Včeraj w je pripetile pri gradnji želesai| ške proge Baker postaja—Bakar pristanišči* smrtna nezgoda. Ve-gonček e kamenjem naloicit, Je zdrknil preko nasipa v morJe| pri čemer Je našel smrt na vn-gončku sedeči dstevee Josip B Unovlč. Ta proga J# tir Jala že mnogo žrtev s svojo gradnjo. R lenovič je že II žrtev to Ao ae gotove prog». •>»,08 V-Itf Medicina ne more prav natanko razložiti, kako prav ia prav nastaja glavobol. Poznamo štiri njegove vrstah 1- simptoma-tičen glavobol, ki nastopa kot simptom ali znak kake telesne bolezni; Z periodično (od časa do časa) ss vračajoči glavobol; 8. nevralgičen glavobol, ki sa pravo ni glavobol, marveč nov-ralgija ali živcobol; 4. migrena. Sknptomatičea glavobol nastopa skupaj s drugimi snaki, predvsem s slabostjo: 1. na začetni stapnji nalezljivih bolezni ali tx»esni, ki so združene s vročico ali mrzlico; 2. pri zastrupljanjih najrazličnejše vrste. Značilen, uprav tipičen glavobol te vrste povzročajo n. pr. ponarejene alkoholne pijače. Nekatere kemične snovi lahko povzroče glavobol, druge pa imajo ravno nasproten vpliv: da ga olajšajo alt odpravijo; &. pri obolenjih vitalnih organov in sistemov nsšega telesa. Bolezni srca, motnje želodca ln čreves, kakor tudi bolezni medenice pri žeaskah takisto pripomorejo k glavobolu. 4. pri obistnih boleznih. Ta vrsta glavobola se odlikuje po silovitosti, ki skoraj ne da premgatl. Ali so vzrok obisti ali ne, lahko doftene «dravnik s. o-sebno preiskavo; JL^a, 5. p*i oteklinah možgfcn. To je najhujši glavobol, kaj jih po-znamo; k sreči je ta vrst^ glavobola asmo majhen drobec enega odstotka vseh glavobolof. Vrhu tega kaže čisto posebno obeležje, tako da ga lahko razločimo od navadnegS glavobola. Pomen in zdrsvljsnje simpto-matičnega glavobola zavisi, kaj pa da, od poteka bolezni, ki ga je povaročlia. Zdravnik ki preiskuje neki glavobol, pa bo lahko od-kril še znatno več drugih možnosti nego so te, ki sa»o jih omenili. Pri preiskovanju mu kaj-krat pokažejo pot čisto posebne značilnosti tega »primera, n. pr. čas, kdaj nastopa, kako na-stopa itd. Ss bolj pa bo vpošte-val pri diagnozi razfte druge bolezenske znake, sato se bo zsne-sel predvsem na natančno teles lio preiskavo, morebiti na laboratorijsko analizo telssnlh izmečkov. dole če nstančna preiskava dožene, da ne povzročajo glavobola bolsssnske motnje or-ganisma, lahko krene k drugim, vrstam glavobola. Periodično se vračajočega gla vobola no povzroča nobena bolezen, ki hi ae dala dognati. Ne-katero ljudi akoraj vedno boli glava. V večini primerov pa bolečina ni preveč huda, Zdi sš, da je treba vsrok takega glavo-bola vsaj dekana pripisati dej stvu, ds je človek posebno občutljiv zs glavobol; vzroki, ki pri drugih ljudeh ne povzročajo bo-lenja glave, sadostujejo pri njem, da dobi bolj aH manj močan glavobol. Nagib k temu je v mnogih rodbinah dedsn in Je v bližnjem sorodstvu s dedno slabimi živci. V nekaterih primerih kale pripieat glavobol na rovaš težkemu duševnemu delu. Takisto pa utegne povzročiti prenaporno gledanje; tudi o skrbeh In razburjenju Je znano, da zapuščajo za aabo glavobol. V nekaterih primerih je lokati vzrok vračajočega se glavobola v raznih daftevnfh motnjah ali v psiholoških konfliktih v pod zavesti. Nevmlgične bolečino glave so kaj često pooledica motenj v oblasti prizadetega živca. Ce se ne razvije zadnji sob, ki ga Imenujejo "modroetnl." pa tudi druge mptnje V zobovju lahko povzroče nevralgijo, pri čemer pa u tegne biti središče bolečine daleč od soba, ki jo povzroča. Podoben učinek ima obolenje nosne dupljlne. Migrena oastops v ostrih napadih V bolj sil manj periodtč rtih presledkih. Omejuj* se zgriJ na eno stran glave. Napad po navadi doseže višek, kb jame na padanec bruhati. V mernika i*-nm primeru ee tak*nu človeku trenutno zmrači tudi pogled. Te so posledice motenj sistema. Cljft značaj vsrek nam nista znana. Po pretHto! večini napada migrena ieaske In ss prlšenjs fts v otroških pM dekliških letih. Napadi so stanovitno, s fl restfčno silo vre**» vas ds petdesetega Is starosti Najboljše sdravljeajc je redno življoajc, V tem primeru so napadi aiabajši ln rodkej-II, dasi tudi sdaj ne izginejo po» polnoma* Cesto ublažijo glavobol mrsli obkladki in vročo kopeli nog. Va» čini ljudi, ki dobivajo glavobol, najbolj prlja, če pe vlešejo. Drugi, ki nimajo močnfega glavobola, so najrajši, če ae lahko s prijetno zabavo "raatresejo." Zs zelo močen glavobol predpisujejo zdravniki po navadi kak derivat ogljikovega katrana, (mstoje nešteta zdravila zoper glavobol; njih poglavitna sesto-jina je po navadi azetanllid. Mnoga pa imajo razne stransks u-činke in jih nikakor ne jemljimo brez posvetovanja s zdravnikom. Ljudje, ki jih često boli glava, naj se dado temeljito zdravniško preiakati, da ae dožene, ali ni kriva kakšna kronična bolezen. ("Hyge!a") in KAJ STORI ADMINISTRACIJA Z BOIILDERSKIM PROJEKTOM* Wilbur skuša atvorltl netopirako kombinacijo, ki bi zgradila la obratovala veliko elektrarno; Loa Angelsa sah te va, da vlada produclra elektriko; privatal interesi sahtsvsjo celo pogačo. Washington. — (F. P.) — No-tranji tajnik Wilbur, v katerega področjs spada uravnava Boulder Dam projekta, js umsk-nll svoj prvotni načrt, da privatni intereai »grade ln obratujejo ogromno eftektrarpo, ki bo postavljena ob slapovih Boulder* skega nasipa. Načrt Js umaknil radi «velike nezadovoljnosti, ki ia nastala mod ljudstvom Kalifornije, Nevs<|p ln Arisone. Sedsj js prišel na dan s kompromisnim načrtom, ki Je n ravnost fantaatlčea. On hoče, da je volk sit ln koss cela. Priporoča, da se zdrušijo vsa zainteresirana mesta in države ter privatni Interesi elektrike In or-gsnizirajo skupno korporaclje, ki bi zgradila jn operirala slok trarno. Rasni Inženirji In odvetniki dvomijo, sko M Wilbur zsveds kaj dela. Pravijo, da js ta načrt neispeljlv s gospodarskega ln legalnega stališča. Občine, predvssm Los AngOlos, zs htevsjo, tata konzumentl prejemali elektriko po najnižji ceni; privatni Interesi sahtsvs jo, ds prejemsjo sa elektriko "as much as the traffic could bear," — najvišje cene. To križanje Interesov je dovolj velik fsktor, ki onemogoči izvedbo tega načr ta. „ Wilbur in cela administracija skušajo na vsak način prepreči ti drugo alternativo, da vlada zgradi in operira elektrarno kljub temu, da je to najpraktlč-nejši ln najboljši načrt. Vlada je zmožna zgraditi elektrarno ln prodajati energijo veliko gš-neje kot pa privatni interosi, ksr Vlada lahko dobi od dveh do štirih procentov cenejši kredit kot pa privatne drušbe. Wilbur je pred časnikarskimi poroči-vsld to tudi priznal. Dodal Je pa argument, da za vlado ni priporočljivo, da investira kapital v drage električne aparate radi tega, ker postanejo prehitro ob-solentni (zastareli). Valno vprašanje za deželo je, kaj eton Hoover Jeva admlnlstraeija • tem projektom. Ali ba slutil ljudstvu, sli gs dobs privatni interesi pod svojo kontrolo? JL Wsshlngton. — 147 rudarjev je bilo ubitih v premogarski industriji meseca junija, 2 na polju trdega premoga In 118 na bi-t umi nožnem (mehkem) polja, V prvih šestih mesecih tega lata Je bilo ubitih pri delu 9M radarjev in v isti dobi lanskega leta 1,172. KsMfco avtemehllov je v CMasgu. Chicago. — V prvi polovln tega leta Je bilo v Chlcagu izda ni h 21,000 več licenc sa paaa-žirske avte kot v prejšnjem letu. Številke so: M2,881 pass žirsklh avtov do 81. julija 1*2*. dočlm je bilo 860,988 do 81. julija 19S8. Streaa zagovornikov v bok« carine. Washington. — Msd sagevor* hike vUokt sarine js Matthew Woll — V katero kategorijo tudi on prlpsds *4 vrgel bombo, ki je napravila rasHčne odmeve. Woll, argumentira, da bi mogla vlada prepovedati preseljevanje sli pa graditev tovaren v tuje-zemetvu vsem ameriškim družbam, ako izdelujejo "Amerioan made" produkte, namreč na podlagi ameriških patentov. Theodore Knappe sekundlra Wollu v "Magasine of Wall 8treetM Pravi, da se nahaja o krog d va tisoč ameriških tovaren v tuje* instvu. On gre še korak dalje od Wollove p r opozicije In pravi, da bi bilo bolj pametno, da Amerika na stešaj odpre vrata cenenemu delavsfru, katero naj rajše tukaj zapravi denar, ki gs sasluži v ameriški industriji. ^Matthew Wollu tu proposlcija gotovo ne bo po volji, ker on bl najrajši poslal is dežele vsaj par milijonov "for-eignerjev." Logika vlsokooarinskega dnevnika "Washington Posta" se ps nekoliko razlikuje od bratoa Wölls ln Izvedenca Knappe. Wollu odgovarja, da je absolutno potrebno, da ameriški kapitalisti odpirajo tovarne v tuje-zemstvu, ksr s tem se izognejo csrlnl — V tujih držsvsh — "ki prsktično izključuje ameriško blsgo." b ftest policajev ohlo/enih hrutal-aoatl. Chicago. — Sest policajev s postsje Chicago Lawn ss mors rsgovsrjstl pred sodiščem radi obtožbe, ds sy|č osebnosti« Psihoanaliza ps je metoda, ki nam omogoča s pomočjo asocljstlvnih domlslekov tof razlage sanj prodreti v tajna gibala In podzavestne težnje posameznike. Slednja Je šla spočetka roko v roki s prvo. Njen Issledltelj, dunajski zdrav-nik Breuor, je svojo prvo pael-jentko najprej hlpjiotisira) ter jo šele v tem stanju lzpraševal o njenih bolesenskih počutklh, katerih jo ]e baš s tem, da mu jih je izpovedala, ozdravil. Pa tudi snanstvenl utemeljitelj pst-boanslise, profesor Freud, jh bil učenec psrlškegs psihijstra Charcqta, ki Js sdrsvll bolnike po hipnozi. Posneje so psihoanalitik! opustili hipnoso kot» sredstvo ss sdrsvljsnjt, Opazili so bili namreč, ds se asocl-stlvns vss misli v budnem st%i nju bistveno ne raslikuja od OP« v hipnotičnem. In ksr is slednje sa paeijenta v zvezi z velikimi napori in nevarnostmi, so ga sploh opustili. Vsndsr pa se v sadnjsm času snova ponavUs kombinacija obeh metod. Zmotno bi bilo misliti, t* jc hlpnoss šele pridobitev lapto-nega časa. Ssksj že v sVetam Pismu Imamo popisanih mnogo primerov, ki nss živo sfonMnJs-jo stanja, kakor gs likasuji sugestija In hlpnosa. Tako selo vsrjstno, da js ] Js Imsl nedvomno lat no sugestivno silo — ssi mu Jo izraelsko ljudstvo sfopo^sledlU v puščavo, prodajajoč ss vism nadlogam tešks poti — eglptsksgs hipnotično Pted njsga stvari, ftr ga/ svojem bošjsm tudi Csfisar, ln Napolson so bili bi_____ ________ Jem fasclairajočem. POglsdu ln hipnotični modi ■ V najnovejši sgodofiai Js snan primer Rusputina, ki js. dasi Ja bil preprost in popalao* ta nslzobrskniaušlk, vsndsr le popdl noniE obvkUlAl ^ Uko nssfočno preminulega satja, ensko tudi osrleo in vss ruski dvor. NJsgovs beseda je bila baje tako prsprlšavalaa, di| Js sprsmsnll car na njsgovo prigovarjanje vse sklsps, ki maši-ku niso prijsll, čeprav sS js Ml šs trenutek pred sam ograval sanje. Pa tudi sdravnjkom Js bila hlpnoss znana kot sdrsrllno sredstvo šo mnogo prsi. kakor si navadno mislimo. tako Ja dunajski zdravnik Msaaor zdrai vil s njeno pomočjo še sredi stoletja, samo da Jo Js aasvat "živalski magnetiisai". 9 pogledamo Jedro-. v idimo, ds so ss tudi ts ljudje posluževali dsvno pred dom. Tako J« spovad v svojoai bistvu psihoanaliza. Jfipnoza In pslhoanallsa pa sU bili Že od nekdaj tudi dobro- • došlo sredstvo v rokah pustolovcev In sločlncev. Rasputlna smo že bili omenili. Drug, svstovno znsn primer Js sloglssnl grof Cagliostro — v resnici Italijan Jossf Balsamo, ki Js tik prsi francosko revolucijo vinsmfrJIM ne le s. »¿ae i j željni Pariš, tam-vsč celo Evropo. V Nemčiji jf v neki bolnici s enim samim obiskom dvignil Is postelje asd 800 bolnikov, sugerlrajoč Jim, ds so sdrsvl, ksr mu Js dana oblast, da more osdravlti vsako bolezen. —- Uporabljena pslhoanallsa pa Js od nekdaj služils spretnim diplomatom kot nevarno o-rodje, da so s njeno pomočjo Is-v ubili is svojih nasprotnikov baš tiste skrivnosti', ki so jih skušali najbolj zamolčati. Tako vidimo, da sta moderni Imeni bipnosa Io peiftoanaljip Io nova oanačba sa prastaro znanost, In da ss za tema aasivotns skriva starodavno obličje duševnih sil človrštvs. t ur Aretirani Chicago. — Osemnajst komunistov, ki so bili aretirani v f trtah zvsšer oh priliki protivojt nlh damoastrasif v Union parku. j# v petek zahtevalo in dobilo porotno obravnavo, Datum šs ni določen. ' Proaperiteta rudarjev. Philadelphia, —> Pbderalna rezervna banka pravi v mesoš-nem poročilu, ds so rudsrjl OS H Ju trdegs premogi zaslužili 17 odstotkov manj v nlja kot prejšnji rudarjev je bilo U nitje kot pa v rneMU aprila, pomehl, da so rudarji *sst odstotkov manj mssoea Ju-nlja kßi mesec 5. AVGUSTA. NAZNANILO. Društvenim tajnikom in taj 8TB 0NEM08LIT m« *«J "■•f SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tlaka TtbOa sa veeeHce In shoda, visitnice, časnika, knjige, koledarje , letake Itd. ▼ slo venakem, hrvatekem, slovaškem, češkem, nem- angleškem jeziku in drugih unijeko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tisksrne & N. P. J. PRINTERY TAM SE DOBI NA 2ELJO TUDI VSA U8TMSNA POJASNILA