273. številka. Ljubljana, v četrtek 27. novembra. XXIII. teto. 1890.
i-.haja vsak dan «*«•«'• -s-. izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejetnan za i vb t ro-o g e r a k e dežele /.a vae leto 15 ii m pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gld. 40 kr. —• Za Lijnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld., za fietrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. tO kr,   Za pošiljanje na dum računa ■<»
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriutopne petit-vrste po 6 kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ue vračajo. — Orednifitvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. It, UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativno stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobć vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja
na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
v pol leta........6   ,, 50
„  Četrt leta........3   „   30 „
„  jeden mesec....... I '„    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja: Za vae leto   ...       ....   15 gld. — kr.
,  pol leta........8   „   — „
,  Četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upvaimlstvo „8lov. Naroda**.
Slovensko višjo dekliško šolo že imamo — če se obstoječe postave izpeljejo.
(Na  adreso  slavnoga c. kr. deželnega   Šolskega  svota v Ljubljani.)
Pred 4 ali 5 leti ni bilo še v Ljubljani toliko šol za deklice, kolikor jih je dan danes. Takrat so bile višje organizovatio dekliške šole nemške, n. pr. notranja šola pri c. Uršulinkah, nižje organizovane (4 in 5 razrednice) pa slovensko-neiuške, u. pr. pri sv. Jakobu in vnanja šola v samostanu. Takrat, t. j. pri priliki pred 4 ali 5 leti se je menda v glavi velikega in bogatega rodoljuba, gosp. Gorupa rodila želja, podpirati ustanovitev slovenske višje dekliške šole v Ljubljani. Na dan je stopil s svojo velikodušno ponudbo še le leta 1888, o priliki cesarske štiridesetletnice.
V teku 4 ali 5 let se je pa v Ljubljani glede dekliških šol veliko spremenilo.
LISTEK.
Med knjigami in ljudmi.
iCeški spisiil Svatopluk Čech, preložil I. Skalar.)
III.
(Dalje.)
Zadrega pristavova je prikipela do vrhuuca. Zajecljai je naposled, du ulogo gotovo vrne.
Jedva sta po obedu odšla z Vaclavom, spremenil se je Jaboda, kakor bi se ga bil s čarobno palico dotaknil. Najedenkrat se je njegova postava uzravnala, obraz je dobil včerajšnjo živo barvo, oko se mu je lesketalo in usta bo zašepetala z ironičnim nasmehom: „Krasna zabava, ali ni res? — Za hip vas posetim v knjižnici, in tum so več pomeniva.*
Odhitel je na dvorišče. Vaclav ni posebno hrepenel po zabavi s pristavom, zato je krenil proti parku in ne v knjižnico.
Ko je dospel v park, segel je v naprsni žep po grofov dnevnik. Pri tem dotaknil se je predmeta ki je obrnil hipoma vse njegove razpršene misli v jeden pravec. Bil je čeveljček, katerega je neznana devojka ostavila na podstavci Bfinge. —
Zdelo se mu je, da se nad čreveljcem svita.
S šolskim letom 1890/91 otvorila se je pri sv. Jakobu slovenska osemrazredna ljudska šola za deklice, in prej že je bila pri č. Uršulinkah tudi že jednaka privatna slovenska osemrazrednica za deklice. Ć. nune so pa še za one deklice, ki dovršijo osemrazredno šolo, osnovale pod imenom gospodinjske šole nadaljevalno šolo. Imamo torej že zdaj precej veliko šol iu razredov za našo slovensko dekliško mladino. In ti višji razredi niso posebno dobro obiskani, pri sv. Jakobu ima 6. razred morebiti okoli 25, 7. razred okoli 20 in 8. razred ne dosta čez 10 deklic. Tudi pri nunah ne bodo vspo-redni razredi ondotne slovenske (zunanje) šole dosta bolje obiskovani, vsaj ima nova odprta gospodinjska šola le 5 gojenk. In če 86 odpre še nova slovenska dekliška šola pod imenom „višja dekliška šol»" ali „dekliška meščanska šola" tudi ne bode imela prevelikega števila učenk, zlasti če bode nova šola bolj podobna srednji nego ljudski šoli.
In Gorupovega darila vender ne bomo odbili ?
Kako se torej temu ognemo?
Postava in ukazi naj se izvršujejo! Čemu so pač tudi izdani?
Paragraf 5. postave z dne 29. aprila 1873 se glasi: V vsakem šolskem okraji naj se napravi najmanj jedna meščanska Šola. (Ljubljanski mestni okraj pa še nima nobene.)
Učni načrt za osemrazredne meščanske šole je v /mislu v. ministerske naredbe od 18. maja 1874, 6549, bistveno isti, kakor za osemrazredno ljudsko šolo. Kjer je torej osemrazredna ljudska šola je torej skoro toliko, kakor oBeinrazredua meščanska šola.
V zmislu ministerske naredbe z dne 8. junija 1883 se pa morajo vse osemrazredne ljudske šole (točka 1.) spremeniti v splošno ljudsko in trirazredno meščansko šolo. V zmislu točke 5 iste naredbe bi se bila morala v Ljubljani pri sv. Jakobu mesto 6., 7. in 8. razreda ljudske šole ustanoviti meščanska šola. — Temu slavni c. kr. deželni šolski svet še lahko v okom pride, ako proglasi še 6., 7. in 8. razred dekliško šole pri sv. Jakobu za meščansko šolo, na kateri začasno lahko še  vse sedanje učiteljske moči
Nedvojbeno je to oni brezbožni čreveljček, kateremu se je zahotelo dobrodružnega leta k slavi preko vegastih desak diletantskega gledališča, nedvojbeno je znanka s sfinge in ključarjeva Irena ista ljubezniva osobica. Ključarjeva Irena! Kako nasprotje v dveh besedah !
V take misli zatopljen korakal je Vaclav po zarasli stezici, nad katero so tvorila zelena, cvetoča drevesa na višku z vejami drugo v drugo spleten prirođen, senčnat obok. Najedenkrat je obstal.
Na uho so mu zazveneli znani glasovi. Poslušal je pazljiveje in kmalu je spoznal glas včerajšnjega polnočnega obiskovalca. Začul je tudi drug, jaBen, prijeten glas, kakor glas mlade ženske.
Previdno, s tihim korakom je stopal naprej. Za gosto skupino drevja je sedel na kamenito klo-pico. Skozi listje je dobro videl ua mal, s travo porasten prostor. S hrbtom proti njemu obrnjen je oniu sedel Peter Jahoda — spoznal ga je dobro po slamniku, lovski suknji in visokih škornjib — na velikem posekanem deblu, pred njim pa je stala — lastnica zgubljenega čeveljčka.
Zdaj je imel Vaclav priliko, da mirno motri vse krasote uežue, poetične prikazni.
„Še nekoliko  nazaj", je vskliknil Jahoda z
poučujejo, le naložiti je treba 3 ali 4 učiteljicam tega zavoda, da napravijo izpit za meščansko šole in vodstvu, da se za novo šolo, ki lahko pod istim vodstvom ostane, da sestavi v zmislu ministerske naredbe z dne 8. junija 1883 potrebni načrt. Tako v 2 Šoli, v ljudsko in meščansko šolo, razdeljen zavod pri sv. Jakobu, ustrezal bode poBtavam, na-redbam in g. Gorupovi ponudbi.
Meščanska šola pri sv. Jakobu bode v istini višja dekliška Šola slovenska. Mesto ima potem pravico do bolniškega poslopja, učenke na prvi slovenski dekliški meščanski šoli v Ljubljani do 10 ustanov po 200 gld., katere jo blagovolil slavni domoljub s tako šolo združiti. Koliko bode pa to stalo na leto? Od začetka nič, pozneje 1000 gld.
Deželni zbor kranjski.
(XIV. seja, dne 2 4. novembra leta 189 0.) (Konec) Finačni odsek nasvetuje:
I. Skupna potrebščina deželnega zaklada za 1. 1891. v znesku 924.942 gld. in zaklada v znesku 62.670 gld., torej z nedostatkom 862.272 gld. se potrdi.
II. Za potrebno pokritje nedostatka v zneBku 862.272 gld. naj se za 1. 1891. pobira:
1. ) 40«/o priklado na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa v znesku 143.955 gld.
2. ) sledeče naklade:
a) od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin brez razločka na stopinje alkoho-lovine od hektolitra po 6 gld.;
b) od vseh porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah 100 delnega alkoholometra za vsako hektolitersko stopinjo 18 kr., v skupnem znesku 170.000 gld.
3. 28% priklado na vso predpisano vsoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi prikla-darni vred v znesku 422.756 gld.
4. ) Priraankljej 125 561 gld. naj se pokrije z blagu j u i'"-no gotovino. Da je pa v deželni blagajnici potrebne gotovine, se deželnemu odboru daje
mentorskim glasom. „Roko na srce! Tako! In zdaj začnite: spočetka šepetaje, polagoma glasneje, hitreje, dokler preidete v burni izraz strasti I*
Devojka je deklamovala. Najedenkrat omahnila je njena roka od prsij in ljubezniv, zvonek glas izstopil je iz tesnih bregov, katere mu je odmeril pedantni učitelj. Ta je sicer začetkoma skušal zavrniti tok njene izvirne deklamacije v meje navadnega diletantskega govora. Prenehajte za hip! klical je. To besedo morate posebno poudarjati. Levo roko zanemarjate. Tu morate uprav šepetati — na primer: Kakor v spanji šepetajo vršički drevja — povsod je Bvetovečerni mir — le časih odmeva z daljnih polij — zdaj z vzvišenim glasom pesemca žanjcev in tako dalje. Pozor na to mesto! Polagoma sežete v nedrije, hipoma izvlečete listino, pogledate radovedno z izbuljenim okom za-njoj potem jo zmečkate v roki, znova jo zravnate, znova prečitate in na to jo najedenkrat raztrgate — tako — tako — in vržete kosce na tla. Občinstvo mora iz vašega ravnanja razbrati, kako važna listina je to !
Devojka se je popravljala po ujega pouku, toda Jahoda je najedenkrat prenehaval govoriti. Končno je popolnoma umolknil. Sklonivši glavo v dlan, gledal jo je nepremično.
pravica, iz deželnega premoženja zastaviti nekaj obligacij, toda le do najvišjega zneska 50.000 gld. gotovine.
III. Deželnemu odboru ae naroča, pridobiti sklepom pod 11 l,, 3. in 4. najvišje potrienje. Nasveti fin. odseka se potrdijo.
l)al|e nasvetuje finančni odsek sledeče resolucije :
1 ) Deželnemu odboiu se naroča, da sestavi načrt penzijskega statuta za deželne uradoike in služabnike ter ga predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji, in da se pri sestavi načrta drži narela, da se bode penzijski zaklad, ki se ima ustanoviti, praviloma zalagal iz deželnega zaklada n z doneski uradnikov in služabnikov.
2. ) Deželnemu odboru se naroča, da preiskuje, kuko bi s** preskrbeli boljši prostori za stavbeni urad in bi mar ne bilo misliti tudi na novo dvorano in druge potrebne prostore za deželni zbor?
3. ) Dežtduemu odboru se n.trooa, da naj se brez zamude obrne do visoke vlade s prošnjo, da bi prej ko mogoče državnemu zboru predložila načrt zakona glede državuih doneskov za napeljavo vode v one kraje dežele kranjske, kjer prebivalstvo Gospodarstvu in zdravju svojemu na kvar trpi po-mankanje vode.
4. ) Deželnemu odboru se naroča, da poizveduje in se pouči o uspehih zakona z dne 26. oktobra 1887, štev. 2 dež. zak. ex 1888. za agrarake operacije, ter o tem v prihodnjem zasedanji poroča in eventualno predlaga našim razmeram primerne spremembe tega zakona.
5. ) Deželnemu odboru se naroča, da naj pretresa vprašanje, bi ne bilo dobro, za umetniške namene naplaviti deželne štipendije, in da o tem poroča v prihodnjem zasedanji.
G.) Z ozirom na zagotovljeni ugodni uspeh dež. naklade na žganje v tekočem letu odmeri se za letos v nagrado poslujočemu osobju 5% od onega čistega dohodka, kateri po odbitih prvotnih remanencah presega 100.000 gld. Deželni odbor se pooblašča, da po svoji previdnosti razdeli to svoto mej one pri pobiranji deželne naklade službujoče osobe, katere so se letos odlikovale po posebni spretnosti in točnosti. Iz tega zneska naj se plača tudi nagradu IGO gld. za akeesista Zvonimira Zora.
7. ) Deželnemu odboru se naroča, da nadaljuje obravnavo z visokim finančnim ministerstvom v to sviho, da se deželi v zakup da užitniua o vinu, vinskem moštu in mesu po vsem Kranjskem, iz-vzemši mesto Ljubljansko, ter da za slučaj, ako bi zaviral sedaj veljavni državni zakon o užitniu-skem davku z dne 17. avg. 1862 , drž. zak. št. 55, stori svoje korake, da se ta zakon postavodajnim potom primerno prenaredi.
8. ) Deželnemu odboru se naroča, naj računske zaključke za leto 1890. predloži deželnemu zboru sestavljene tako, da bode iz njih poleg letnega uspeha po zaporednih rubrikah razvidno vso bla-gajuično gibanje z aktivnimi in pasivnimi za-atanki vred.
9. ) Podaljšajo se naslednji v tekočem letu neporabljeni krediti:
a) za osuševanje Ljubljanskega barja 40.000 gld. ;
b) za uravnavo vipavskih voda 10.000 gld.;
c) za cesto čez Vugensperk kredit 10.000 gld., v kolikor še ni porabljen;
Tudi nepričakovanemu gledalcu zastaja! je dih. V blaženem naudušenji poslušal je zvonki njen gla-sek, zdaj šepetajoč kakor \etrec v cvetji, zdaj veselo se vzuašajoč kakor pesem škrjancev, zdaj ganljiv, zdaj ljubezniv, prodahnjen s prvimi žarki gorečih občutkov v nedolžni, plemeniti duši. Občuduje je gledal prirojeno, živo njeno gibanje, polno ljubeznive gracije, v katerem se zrcala niti spomnil ni. Vlažne oči so se ji bliščale v naudušenji, vsa njena postava je bila videti, kakor bi se dvigala z zemlje, in pisana obleka, katero je zjutraj imenoval fantastično, bila je zdaj po roki poezije kakor nalašč za njo izbrana.
Vaclav je vprašal samega sebe, stoji-li pred njim v istini deklica, katero je zjutraj nežni, tiho, saujavo zagledal na hrbtu otožne sfinge?
Ko je končala, sedel je Jahoda še trenotek kakor okaninel, putem pa je zaploskal kakor besen z velikima rokama. Kmalu bi bil Vaclav ž njim zaploskal.
Devojka je prisedla k njemu na posekano deblo in vsprejemala s tihim, žalostuim nasmehom njegove naudušene pohvale. (Daljo prih.)
d) za uravnavo Krke 1250 gld.
Konečno  finančni  odsek  nasvetuje,  da so a
posameznimi  točkami  proračuna vred rešene
dotične  finančnemu  odseku izročene prošnje.
K prvi resoluciji oglasi se k besedi poslanec Grasselli ter govori o petletnicah dež. uradnikov ter stavlja dostavek: V mirovino uradnikov naj se uštevajo tudi petletnice.
Poročevalec Kluu je proti dostavku, ker se bode itak predložil načrt pokojninskega zaklada.
Pri glasovanji vsprejme se predlog fin. odseka, dostavek posl. Grassellija pa se odkloni. Ostale resolucije vsprejmo se brez ugovora.
Finančni odsek je v marsičem spremenil prvotno predloženi proračun, v potrebščini, kakor tudi
pokritji  deloma znižal,	deloma	povikšal	nekatere
nasvetovane zneske.			
Potrebščina znaša:	Red na	Izredna	Skupaj
Troški deželnega zbora	14.514	—	14 514
Administrativni troški .	51.225	300	51.525
Troški za dež. posestvo	4.200	—	4.200
Za deželno-kulturne na-			
	6 360	33.350	39.710
Za javno varnost .	25.816	—	25.816
Troški za zdravstvo	7.957	400	8.357
Za dobrodelne naprave	186.948	993	187.941
X . pouk, omiko in do-			
brodelno namene	177.791	15.270	193 061
Za javne stavbe	66.000	64.600	130.600
Za pnprego in vojaške			
namene.....	14.535	—	14.535
Za zgradbe ....	—	171.700	171.700
Primankljaj dež. posojila	77.983	—	77.983
Različni troški .	—	5.000	5.000
Skupaj	633.329	291 618	924 942
Pokritje znaša:	I. Prihodki iz dež. posestva		
41 070 gld. II. Prihodki	iz javnih naslovov 3787 gld.		
III. Prihodki iz dež. zavodov 41D gld. IV. Različni dohodki: redni 6607 gld., izredni 10.791 gld. Skupno pokritje torej znaša 62.670 gld.
K IV. poglavju stavlja posl. dr. Vošnjak predlog: Naj se dovoli še 5000 gld. podpore občinam na Krasu za napravo vodovodov.
Posl.   Kavčič podpira predlog ter omenja neko dogodbo s 4 .prošnjami pod prejšnjim okraj nim glavarjem.
Posl. Pa ki ž govori o vodnih razmerah ter predlaga, naj so poviša subvencija za 3000 gld.
Po kratkem odgovoru poročevalca K I u n a se vsprejme predlog finačnega odseka, a odklonita se predloga dr. Vošnjak a in Pakiža.
K VIII. poglavji stavljn posl. Murni k predlog: Dež. odboru se naroča, da se obrne do vis. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje, da popolni obrtno šolo v Ljubljani. — Predlog se vsprejme.
Pojedina poglavja se potrdijo in se pri ko-nečuem glasovanji potrdijo celotno vsi predlogi finančnega odseku.
Zaradi poznega časa postavijo se ostale točke na dnevui red prihodnje seje in se sklene seja ob 8/^3. uro.
Politični ra&gleti.
V Ljubljani, 27. novembra.
Poljaki in llusini. Poljaki v Galiciji so jako nevoljni, ker čutijo, da jih sedanji namestnik več tako odločno ne podpira, nego so jih prejšnji, deželni maršal se pa tudi ni sramoval priznati, da so predniki njegovi bili Rusini. Poljski listi že vedo povedati, da vlada namerava poskusiti v Galiciji napraviti neko spravo mej Poljaki in Rusiui, katera sprava bi pa bila vsem le na škodo. Tako postopanje vlade pa Poljake tembolj vznemirja, ker so državuozborske volitve pred durmi. Ce jih vlada ne bode podpirala, zgubili bodo več mandatov, zlasti ker mej seboj neso jedini.
Šolski nakon za Tirolsko. Namestnik je vender tirulskemu deželnemu zboru predložil načrt zakona o nadzorovanji šol. Vlada in konservativna stranka sta se torej sporazumeli v tej zadevi. Ker se pa zborovanje bliža že koncu in bode v soboto ali najpozneje v pondeljek moral deželni zbor prenehati zborovanje, se sedaj tu načrt zakona rešiti ne bode mogel. Govori se, da vlada ne namerava zasedanja zaključiti, temveč po božiči zopet skliče deželni zbor, da bode rešil predloženi mu načrt.
Specijalna hudaetna debata je v ogerskem državnem zboru postala jako živahna, od kar se vrši posvetovanje o znanem ministcrskein ukazu glede vodstva  matrik.   Vlado   v tej zadevi
jako odločno podpira tudi skrajna levica, katere govorniki odločno naglašajo, da ie minister storil le svojo dolžnost. Hudo pa ministra napadajo poslanci duhovskega stanu. Duhovnik Kudlik je ministru očital, da je škofe preslepanl. Pretil je vladi, da začno po vsej deželi velike agitacije proti njej, da jo strmoglavijo. Vlada se seveda dosti ne zmeni za tak« napade, ker jo v tej zadevi podpira velika večina zbornice in ni nobena stranka v celoti na strani duhovščine. Klerikalni listi se pa tudi jako jeze, da poslanci duhovščino tako slabo podpirajo. Posebno pridno obirajo grofi Apponvja, ki je do-sedaj bil v dja ogerskih konservativcev, v tej zadevi se pa poBtavil na jako liberalno stališče in se izjavil za civilni zakon.
Wtt<li iij v i* rži* v e«
Ruski podeustuiki.
Ker je občna omika v Rusiji še primeroma malo razširjena, je dosedaj vojaki nedostajalo sposobnih podčastnikov. Da se temu odpomore, je vojna uprava sklenila, da se osnujejo posebne šole za podčastnike. Za poskušnjo se je bila osnovala v Rigi taka šola za pehotne podčastnike, ki se je jako dobro obnesla. Sedaj pa snujejo šole za izobraževanje podčastnikov družin čet. Tako Rusiji kmalu ne bode manjkalo sposobnih Ij udi j za nižje šarže in se bode tudi v tem oziru mogla meriti z Nemci.
Armensko vjtrašauje.
Kakor poročajo angleški listi, bili so zadnji čas zopet neredi v Armeniji. Turška oblastva skrivaj razdeljujejo orožje mej Kurde. Na Angleškem se za armensko vprašanje posebno zanimajo. V Manchfstru bil je shod mnogih angleških veljakov, ki so sklenili resolucijo, da Be uprava v Armeniji izroči generalnemu guvernerju, katerega bi imeno vala Porta v sporazumljeuji z velevlnstmi.
Ham unske nadeve.
V Rumuniji se približuje ministerska kriza. Pri sadnjih občinskih volitvah junisti neso posebno ugodne sreče imeli. Velike uspehe dosegla je Rusiji prijazna stranka, liberalci so pa tudi dobili znatno manjšine. Posledica teh volitev bode nekda, da junisti izstopijo iz ministerstva, ki se popolni z odločno konservativnimi elementi. Taka premeua bi pa bila večje politične važnosti, ker bi pokazala, da Rumunija ne bode več hodila za tripelalijanci. JPamell.
O Parnellu pišejo vsi augleški listi. Bolj se bavijo z vprašanjem, ali Pamell še ostane poslanec aH ne, nego s prestolnim govorom, s katerim se je otvoril parlament. „Daily Nevvs" objavile so članek, katerega ie najbrž inspiriral Gladstone, v katerem pišejo, da angleška liberalna strauka ne bode mogla več podpirati Ircev, če se ne umakne Parnell iz javnega življenja, Ta članek jia ni imel zaželenega uspeha. Irski poslanci so Parnella jednoglasno zopet izvolili predsednikom svoje stranke. Gladstone ba|e zaradi tega ne bode podpiral irskega dostavka k adresi in se do  novega leta umakne v Havvarden.
Dopisi,
Iz Itran.ju 26. novembra. [Izv. dop.] Preteklo soboto ponesrečil se je bil v vasi Voglje pri Št. Jurji nad Kranjem tamošnji posnstnik Jurij Burger po domačo Špase s tem, ko je hotel poškodovano streho svojega poslopja sam popraviti, da je padel raz njo tako nesrečno, da je pri tej priči mrtev ostal.
Pokojni bil je brat tu v Kranji stanujočemu advokatu dr. Josipu Burgerju in povsem originaleu človek. — Dvakrat na teden obiskal je gotovo Kranjsko mesto in hodil, zvršivši svoje opravke, v tukajšnjo kavarno, čitat „Slovenski Narod", kojega je častil nad vse. — Razljutil se je zelo, ako mu je inaikSr mesto ^Slovenskega Naroda", prinesel kak nemški list na mizo pred njega, godrnjaje je ustal in jo pobrisal iz kavarne, oštevši ga še poprej za njegovo malomarnost. Pri taborih, koje je narod slovenski tako rad pohajal, uašega Jurija ni nikdar mankalo. Najbolj ga je veselilo, ako je mogel kako „govoranco spustiti" (to bil mu je izraz . za govor) in to je tudi čestokrat storil, sosebno, uko je bil dobre volje.
Leta 1873 ko je bila mej narodna razstava na Dunaj i, šel si je je tudi ogledat seveda v preprosti domači obleki in z „rudečo marelo" pod pazduho.
če se ne motim, bil je ravno on isti, ki je dal povod g. J. Alešovcu za njegove humoristične članke v zabavnem listu „Breneelnu" pod imenom „Pavlina", koje je čital sleherni Slovenec tako rad.
Vsaj slišal sem praviti, da je bil zelo razkačen na „Brenctljua" in še sedaj, ako si ga opomnil na to, pogledal te je zelo osorno, pri tem pa te jako dobro zapomnil za uagajivost.
Zapustil je pokojni lepo premoženje, ker bil je zelo delaven in varčen. — Lahka mu zemljica !
Iz Kiti.}«' ob južni železnici 25. novembra. [Izv. dop] Narodna pesem nekje pravi: „Na deželi je prav luštno živeti . . . ." itd. In res, kdor ne verjame, da je temu resnica, naj pride včasih k nam v Litijo, — sosebno, kadar iruamo tuka) kakšno veselico. Prepričal se bode, da v glavnem mestu, kjer se preradi pričkate za malenkosti, nikdar ne pride primeroma toliko občinstva k narodnim veselicam, kakor pa pri nas. Zato smo pa tudi ponosni, videč, da je narodni ponos po manjših slovenskih krajih razvit v višej meri, nego pa v belej Ljubljani, kjer tujcem po „Preširnovein izreku" še vedno bolje gre, kakor pa domačinom.
Litija sicer ni velik kraj, a znamenit po vna-njem in notranjem. Posebne pohvale vredna je zato, ker ima obilo tacih ljudij v svoji sredi, ki so uneti za probujo naroda in povzdigo ubranega slovenskega petja. V ta namen si je tudi že pred leti ustanovila svoje pevsko društvo, ki prav pridno deluje in vrlo napreduje. Pretečeno nedeljo 23. t. m. priredilo je to društvo prav lepo veselico z marljivo odbranim vsporedoin na korist društveni zastavi, ki je odbor namerava prihodnjo pomlad napraviti. Na ta večer zbralo se je v g. Ljud. Treota prostorih („na pošti") toliko odličnega občinstva, d*, kdor je prišel pozneje, ni dobil prostora-, akoravno so sobe prostorne. Litijsko pevsko društvo pa tudi sme s ponosom gledati na izid tega koncerta, kajti tako ubranega in močnega zbora tukaj še neamo nikoli videli; nastopilo je namreč 16 pevcev in 5 pevk v mešanih zborih.
Vse točke izvršile so se precizno in v popolno zadovoljnost občinstva. Sonebnu nas so zopet iznenadile brdke pevkinje, izmej kojih nam je še po sehno pohvalno omeniti ^Litijski trifolium" (sestrice Koblarjeve); jedna od teh, goapica Kristina, je nam prišla pomagat s svojim lepim glasom celo z daljnega Krškega, za kar jej za njeno požrtoval-nost izrekamo na tem mestu prisrčno zahvalo. Isto tako lepa hvala gospicama sestrama, Milki in M i n k , , kakor tudi gospici Podkrajšek in gospej neimenovanoj za trud iu sodelovanje 1
Izmej raznih točk ne vem, katero bi bolj pohvalil, ker vse so se izvršilo izborno, naj mi hode vender dovoljeno omeniti samospev „Ružici" s spremljevaujem na glasovirji, v kojem se je odlikovala s svojim nežnim in milo donečim sopranom gospica Milka Kob ln rje v a; pri tej priliki moramo tudi pohvalno omeniti njenega spremljevalca našega organista g. Drag. Pascottiju, ki se je vrlo odlikoval. Dalje naB je prvikrat tu v Litiji s svojim izvrstnim igranjem na geslih presenetil in očaral g. učitelj Hugon Plhak mlajši iz Toplic pri Za-gorji. Igral je teško kompozicijo „Fantasie-Ballet" od C. D. Beriota s tako lahkoto in gotovostjo, da smo vsi kar strmeli. 'Ako bode mladi gospod nadaljeval, postane sčasoma pravi goslarski mojster. Nadejamo se, da nam bode prilika dana, še večkrat slišati ga! Prav lepo se mu zahvaljujemo, da se je potrudil k nam v Litijo. Njegov sotruduik na glasovirji, že omenjeni domači orgljavec se je prav dobro držal. Obema mladima gospodoma želimo na pričetem polji obilo uspehov.
Da pa ostalim sodelujočim pevcem pri zadnji veselici ne storimo kake krivice, omenjamo lo toliko, da so se vsi vrlo obnesli, dokaz temu burno odobravanje, da bo se skoro vse točke morale ponavljati. Šaljiv čveterospov „ Kitajska" pa jo mej poslušalci prouzročil obilo smehu, v kojem so se gospodje: Coclig, Čeme Aug., Batliura in čeme Pavel posebno odlikovali.
Da je pa sploh toliko jievskih inočij nastopilo, imamo se zahvaliti nekaterim gospodom učiteljem bližnje okolice, ki so na povabilo g. pevovodje ra-dovoljno prihiteli pomagat. Vsem tem gospodom (Lužar od Sv. Lamberta, oba Plbaka iz Toplic pri Zagorji), kakor tudi domačima novima gospodoma Jeločniku in Vidmarju, izrekamo srčno zahvalo, ter jih prosimo, da bi nam še dalje zvesti ostali iu jinvabili tudi drugih novih močij (Tu nam je omeniti, da nam so za prihodnjo pevsko veselico obljubili še drugi g. učitelji sodelovati.) Potem bode naše pevsko društvo v tem oziru zauzeniulo jedno prvih mest na Slovenskem.
Prodno završim dauašuji dopis, naj le še omenim, da so bili pri zadnji veselici zastopani vsi stanovi v prav obilnem številu. Opazili smo tudi mnogo tujcev iz Šmartnega, Zagorja, Ljubljane, Vač in celo nekaj s Krškega, očividno, da uaše pevsko društvo uživa splošne simpatije ne le doma, temveč tudi po sosednjih krajih.
Dohodkov imelo je društvo okroglih 50 gld. Lepa vsota za Litijo! Še par tacih veselic — iu društvo bode imelo svojo zastavo. Vsem, ki nas pri tem podvzetji podjiirale, izrekamo iskreno zahvalo, ter Vas prosimo, da nam še dalje zvesti ostanete. Bog! —
Iz litijMkegu solskct;;! okraja 24. novembra. [Izv. dop.] (Prvi občni zbor „u č i -teljskega društva z n litijski šolski okraj",) V 19. dan t. m. skli cal je začasni odbor tega društva učiteljstvo in drugo razumništvo slovensko k „ prvemu občnemu zboru" v Litijo. Lepo število učiteljev in tudi nekaj učiteljic zbralo se je k temu zborovanju. Začasni predsednik g. nadučitelj G. Ravnikar konštatuje sklepčnost zborovanja, ker je bilo nad dve tretjini pravih udov navzočih ter v daljšem in jedernatem nagovoru prav prisrčno nazdravlja vse došle kolege in koleginje, poživljajoč jih, da vsi zbrani takoj v začetku zborovanja svojemu varitelju novih šolskih postav, presvetlemu vladarju Frančišku Jožefu, dalje presvetli cesarici, koje imendan danes obhajamo, kakor tudi celi cesarski rodbini zakličemo trikratni „živio" in „slava", kar se je tudi z naudtišenjem storilo. Na to g. predsednik dalje govori nekako tako-le :
„Odkar imamo učitelji novo državno šolsko postavo z dne 14. maja 1869. I. v veljavi, trudili so se pravi šolniki po vseh krajih oziroma okrajih širne Avstrije pouzdignit šolstvo na korist raznim narodom. Ti so se z združenimi močmi borili in se se vedno borimo za boljše materijalno stanje vsega učiteljstva, ki nikakor ni tako, kakor.šno bi moralo bili po božjih in človeških postavah.   Resnične so besede,  ki   nam  jih  direktorij   „Zveze slovenskih učiteljskih društev" s Krškega v pozdravu  in pozivu k pristopu k našemu društvu pisal:   „   .  . . Sloge nam učiteljem je posebno v  sedanjem času potreba, ko se nimamo le boriti proti   svojim narodnim sovražnikom, temuč ker nam ostajajo v Slovencih namili nasprotniki ; naši. prijatelji pa vedno postajajo bolj mlačni in redki. Resničen bode kmalu izrek,   da   slovenski    naroden učitelj nima nobenega pravega prijatelja". Zato so pa ravno učiteljska društva neobhodno potrebna, da se zbiramo, posvetujemo,   dalje izobražujemo — ter kar jo še največ potrebno, odbija mo od sebe krivične napade svojih zagrizenih nasprotnikov, naj že prihajajo od katere koli   strani. . . . Iz tega pač razvidimo, da nain je  treba složnega delovanja:   „vsi  za jednega in jeden za vso", naj bodo vodilo našemu novemu društvu. Izmej raznih točk  v  naših   pravilih  so  eminentne  važnosti tri namreč:   a) društvo naj posebno goji zanemarjeno sadjarstvo po naših krajih; b) pospešuje lepo ubrano slovensko petje in c) |>o močeh skrbi za primerne s|>omenike   umrlim   pravim  ubogim  drnštvenikom. Res,   lepo   nalogo  si je novo društvo napisalo na barjak svoj; zavoljo tega pa vse učiteljstvo poživljamo k složnemu delovanju, proseč ga, da po svojih krajih mej prijatelji šole (če jih je sploh  še kaj?) nabirajo podpornike, da nam je potem mogoče povoljno svojo težavno nalogo rešiti. —
Mnogo zanimljivoga je še dalje g. govornik omenjal „pro domo", kar pa za zdaj ne moremo v javnem listu priobčiti. Le toliko rečemo, da so bile besede resnične in povsem opravičene; zato so pa tudi vsi prisotni g. govorniku glasno pritrjevali. Že-limo le, da bi se naše  želje v kratkem uresničile.
O delovanji začasnega odbora od ustanovitve društva do prvega občnega zbora poročal je prejšnji poročevalec na kratko, kako in s kakimi pogoji se je društvo sploh ustanovilo. Sicer je pa to že vsem bilo iz časopisja znano, zato se je prešlo k naslednji točki: volitev društvenega vodstva (odbora) za bodoče leto. V odbor so bili soglasno voljeni trije odborniki, bivajoči na oni strani znamenitega Bogenšperka, štirje pa na tej strani in sicer gg.: .J. Adlešič, Iv. Bar ti, F r. K o v a č, gospica Zofija Podkrajsek, G. Ravnikar, Janko Š krili n e c in J o s. Zajec. Odbor je predsednikom volil g. G. Ravnikarja, namestnikom in tajnikom g. G u r. A d 1 e š i č a, blagajničarico gospico Z o f. P o d k r a j š e k in pevovodjo g. Iv. B a r 11 n a.
Društvo je tudi pristopilo k „Zvezi slovenskih učiteljskih društev" in kot odposlanci za prihodnjo glavno skupščino so se izvolili gg.: G. A d 1 e š i č, Janko J e g 1 j i Č in G. Ravnikar. Omeniti nam je tudi, da je zborovanje i /.reklo na možato in krepko obrambo nasproti napadom na učiteljski stan od Goriškega laži-proroka direktoriju oziroma pred-1 sedniku g. dr. T. II o m i h u svojo iskreno zahvalo.
K sklepu g. predsednik še prečita dopis direktorija „Zveze učiteljskih društev", v katerem novo društvo prav prisrčno pozdravlja, želeč mu obilo uspehov na korist šolstva, naroda in učiteljstva. Jednak pozdrav od g. okrajnega šolskega nadzornika B e z 1 aj a so navzoči z naudušenjem odobravali.
Prvo zborovanje bode meseca aprila prihodnjega leta — najbrže na oni strani Bogenšperka v Zatičini ali pa v Višnji gori, Natančneje o tem določi odbor kasneje.
Prvi občni zbor g. predsednik zaključi s trikratnim „živio"- in „slava" klicem na presvetlega vladarja! — Novemu društvu želimo, da bi marljivo in uspešno delovalo v blagor šolstva in probujo naroda! Vivat! —
Iz ^lengša 24. novembra. [Izv. dop.] Čitalnice in bralna društva bo po okolnostih zanesljivo merilo izobraženosti in j>olitiške zrelosti naroda.
Da uporabimo to resnico Mengšanje tiase, zaostali smo malo v svojem društvenem življenji. Nekaj let že imamo »bralno društvo", katero |>a ne more pokazati posebnih uspehov. Da se obrača v tem na bolje, uverila nas je sinočna veselica, katero je pripravilo naše „bralno društvo* na proslavo godu presvetle cesarice naše. Pričela se je ob sedmih zvečer v prostorih Troj anše kove (po
domaće Btebrove) gostil niče.
Prva točka vsporeda je bil govor, kateri je govoril g. nadučitelj Mengeški, Javor Šok. Na-uduševal nas je, naj delamo vsi na prospeh bralnega društva po zlatem nauku, ki je došel iz naše prestavno cesarske rodovine : „s združenimi močmi". Takoj " potem zapel je molki zbor Cesarsko kan tato s kitico odločeno za presvetlo cesarico. Po kratkem presledku še Hajdrihovo Jandransko morje, Ijiavčev Mrak, Vilhaijevo Slavjansko.
Izuril je pevce ter jih vodil v petji gosp. A Javoršek. Vsa pohvala možu, ki se je toliko potrudil s preprostimi , B vrlimi mladeniči, da so mogli zapeti takšne pesni tako dobro. Ker je tudi tajnik društva, zaslužuje, da ga Meugšanje jako izdatno podpirajo v tem domoljubnem delu. Občinstvo utihne; pred nas stopi zanimiva prikazen: kmetsko dekle — v narodni noši — gospodična Minica Troj anše k. Deklainovala je Vilhaijevo Ljudmilo. Živo smo poslušali to deklamacijo, kako se je z nežnim glasom usipula do nas. Imela je prav dober uspeh.
Prorokovati smemo, da bode vrla deklamo-valka našemu društvu izdatna pomoč, kajti velika nadarjenost in naudušenost usposablja jo za to. Po tej točki je bilo zopet petje. Po daljšem presledku vi šila se je tombola. Mnogo dobitkov so darovale domorodne gospe Mengeške. Najsrčnejša hvala jim na tem. Da so so razprodale tombolne tablice, ima zaslugo ljuba gospodična Minica Vrbčeva. Njene besede so vsakega premagale. Mej petjem, plesom in živimi razgovori  zabavali smo be do pozne ure.
Domače stvari.
— (G o s ji. A. Aškerc) nain piše: Z ozirnm na notico v najnovejšem zvezku „Rim. Katolika", ki z nekim tihim veseljem naznanja, da sem zbolel, češ, vsled njegovih napadov na me, ka-li — iz javlja m, da sem, slava Bogu, zdrav!" Ta vest bode gotovo razveselila vse mnogobrojne čestilce slavnega našega pesnika,
— (Dijaški ljudski kuhinji v Ljubljani) podarila je gospa Marija pl. Gutmanns-tkal 100 gld. Isto tako prejelo je vodstvo volilo ratijcega gospoda Henrika Ničmana j>o gospej Mariji Jakobi vsoto 100 gld. Naj bode izrečena tem potom najprisrčneja zahvala velikodušuim darovalcem.
— (V Rovi nji) pričela je v torek končna obravnava proti deželnemu blagajniku isterskemu Rigu, ki je na škodo deželi poneveril 82 000 gld. nominalne vrednosti. Obravnava se ne razlikuje posebno od druzih jeduacib pravd defravdantov, zanimivo pa je v tem, kako se je deželna blagajnica akontrovala. Deželni glavar ni bil nikdar prisoten, podpisal pa je vselej zapisnik o tskoutrovanji, po-stopalo se je sploh tako, da Rigo za svoje pone-verjeuje ni imel posebnih o*ir. Sedaj se vidi, kako opravičen je bil deželnozborske manjšine imrke predlog v tej zadevi, katerega pa večina ni hotela vsprejeti.
— (K ne i p ji contra Koch.) Velikanska reklama,  ki se dela za Kochovo iznajdbo, vzbudila
je zavist župnika KnHppa, ki v slojem glasilu vW8rtri*oinKT Blatter" ne piše baš laskavo o Kochu in o njeuoveiu zdravljenji sušice. Kneipp misli, da novo zdravilo ni nič druzega, nego nov natis „Paste uri zm:." in da bi bila prava nesreča za čl ove S t vo, ko bi se Kochova metoda razširila. Dasi se Kochova metoda jako dobro obnaša za zdravljenje Jupus^-a (razjedajočih lišajev), ima vender župnik Kneipp tudi za to le pomilovanje. On sam da je Že nebrojuo število tacih lišajastih bolnikov ozdravel brez druzega sredstva, nego mazila, sestavljenega od ilovice, vode in jesiha, katero mazilo pa ne stane skoro prav n;č, ne pa 25 mark. kakor pri Kochu. Kneippovo mnenje je vsakakor zanimivo.
— (Z Dunaja) se nam piše, daje v splošni boluici vse polno jetičnih bolnikov, ki so prišli iz raznih krajev, nekateri jako dale-*, da bi bili deležni dobrot Kochovega novega zdravila. Samo v torek /glasilo se je več stotin tacih bolnikov.
— (Vreme.) Po noči je zmrznilo, po dnevu pa sneži in snežna odeja je že več centimetrov debela. Začelo je pravo zimsko vreme.
— (PotreB) bil je včeraj zjutraj ob 5. uri 35 minut v Zagrebu. Trajal je dve sekundi, a bil jako neznaten
— (V Žužemberku) bil je v nedeljo zvečer ogenj. Pogorel je jeden kozolec in jedna hiša. Gaailci so kaj izborno delali, da so ogenj omejili na ta dva predmeta. Obširneji dopis jutri.
— (Razpisana) je župnija v Št. Vidu nad Ljubljano. Prošnje do 12. decembra.
Telegrami „Slovenskomu Narodu41:
Celovec 27. novembra. Slavnost v spomin Einspielerju velikanska. Udeležba navzlic neugodnemu vremenu ogromna. Duhovščine, mestnih in kmetskih narodnjakov tolika obilica, da prostorne Sandvvirthove dvorane pretesne. Slavnostni govor, deklamacija, petje opernega pevca Nollija in Ljubljanskih čitalniških pevcev izborno. Mnogo naudušenih govorov in napitnic . Splošna zadovoljnost na sijajnem izidu prelepe slavnosti. Mnogo brzojavnih pozdravov.
London 27. novembra. Na shodu par-nellističnih poslancev večina ni sklenila, da bi se Parnell moral umakniti iz javnega življenja.
Karlovi Vari 26. novembra. Skoda po povodu i i ceni se na dva milijona goldinarjev. Veliko trgovcev in obrtnikov uničenih, ker jim je voda vse blago odnesla ali pa pokvarila.
Draždane 26. novembra. Laba je preteklo noč silno narasla.
Beligrad 26. novembra. Državni proračun za 1. 1891. kaže 57 milijonov dinarjev, nepokriti primanjkljaj 1,526.000 dinarjev. Mej troški nahaja se potrebščiua za državni dolg z 19 milijoni, vojni budget 98/10 milijona.
Pariz 26. novembra. Prijeli so Poljaka z imenom Dombrovski in ga na prefekturi strogo zaslišavali. Ni se še dognalo, da bi bil identičen s Padlevskim. Ker je pa v resnici zapleten v nihilistično gibanje, preiskalo se je danes njegovo stanovanje, katero se organ izo-vano straži.
Altona 27. novembra. Na tisoče broječ shod cigarskih delavcev je sklenil, da se glede tovarn, kjer delavce strahujejo, izreče zapor. Vsled tega puste celo hišni delavci namočen tabak ležati, ne da bi ga izdelovali. Komisija za določbo mezde dobila neomejeno pooblastilo. Veliko delavcev odpotovalo.
Razne vesti.
* (Trdnjava TomeBvar) se bode opustila. Po sklepu občinskega zbora bodo se v spo razumijenji z vojaškim erarjem najprej podrla trd njavdka vrata. Občinstvo pozdravita ta sklep z ve-Beljem Temesvarnka trdnjava obstoji izza dobe princa Evgena, ki je mesto Turkom odvzel. Leta 1849. so madjarski ustaši to trdnjavo bre/. uspeha oblegali.
* (Nov kanal v Rusiji) Začela bo sedela za kanal, s katerim se bode Neva zvezala z Volgo, Kaspijsko morje z Baltiškim morjem. Troškt za ta kanal proracunjent so na 121 a milijona rubljev, a bodo dobro naloženi, ker se bode po novi vodni poti izvažalo žito iz sredine Rusije naravnost v Pe-terburško pristanišče.
* ^Igrališče v Moute Karlu.) Iz Nizze se piše, da se je v Moute Karlu dae 29. m. m. umoril mlad a odličen Japonec. Ustrelil se je trikrat z revolverjem, a ker še ni bil mrtev, skočil jo skozi okno na ulico in se popoluoma pobil. Ta nesrečnež je v tednu dnij zaigral 1.300.000 frankov. To je letos že 37. samomor v Monte Karlu, vsi zaradi nesrečne igre.
H
l»ol letfn i I Id. 1.15. J
H to) i
j   I v.u vmo leto 1.4>0 ; w,t%
L  j gld, 3.30; »» veirt lel» jrJ<l
Zahvala.
Po svoji darožljivoatl obče znanf blagorodni gospod Josip Gorup, blagovod jo tukajšnji Soli podariti 25 g!d. v korist umnu pripomočkom. Za ta velikodušni dar se najtopleje zahvaljuju šolsko vodsvo.
V Ljubljani, dno 27. novembra 1890.
X~u.lljet Moos,
vodit. 1 j i t■ i mest. dek. šole pri Sv. Jakobu.
' S ' ta j<u>i r
26. novembra.
Pri Malici: Fiirsattel i/. Uma. — MumlI Deutscb, Zehler, Albrecbt z Dunaja. — Petkovi« z Vrhnike. — Baron Lazzurini, baron Buschman iz Gradca. — Skumović, Lavrič iz Trsta.
Pri Slonu : WeiBS z Dunaja. — Mattersdorfor z Reke. — Perko s Ptuja. — Lenarčič z Vrhnike. — Klemene ič iz Beljaku. — Bothu It Gradcsi.
Pri Juineiu kolotfvorn : Wrančič iz Metlike. — Giirtner iz Litije.
Meteorologično poročilo.
Dan	C« -* opazovan j h	.              j Tem-barometra , v min. | P«™*"™ 1	troti I****' 1		Mokrimi v nun.
i > o ca I*	7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer	781*9 mm. j     0»i° 0 j hrezv. 7241 mm. 1     12° (!  si. szh. 728 6 mm. 1 —1-4° C  si. svz. 1 1		obl. obl. obl.	4 20 m«, snega.
Srednja temperatura —O'P,  za 2,4;> pod normalom.
TD-u.xxaosl£Si "borza
dnč 27. novembra t. 1.
(Izvirno teiegtatično pori Čilo.)
Srebrna renta.....
Zlata renta ......
f)°/w marčna reuta .... AUeije narodno bank«
Kreditno akcijo.....
London........
Srebro........
Napol.........
G. kr. cekini ....
Noiuiko marku.....
4u/0 državne srečke iz I, 1854 Drsavne sredke I« 1. 18H4 OKerska zlata renta 4°/0 . . OgorMka papirna renta 5°/0 . Dunava reg. srečk« 5U>'0 . Zemlj. obč. avstr. 4,/g"/u zlati
Kreditne sivčko.....
Kndolfove srečko .... Akcije anglo-avstr. banke .
včeraj	—	dati en
gld. 88 2r>	- »Id.	88-45
8820	■	8 i 45
,    107 BO		107 70
, tol-80	— „	101 61)
„   i»77 —	— •	1*80-—
„   29 -76	— „	298 90
,    i 15-30		1 1515
l     9 107»	_	9-10
r>45	— •	:.-4K
„    r-6 5o	—	56 60
25 > gld.	180 «10. 25 Kr	
100 ,	188	.   50 „
	101	25 ,
•      • •	99	.   »«> „
100 «ld.	121)	n    »O .
zast. listi . .	11 i	»   25 ,
.    DX> gld.	184	■ n
10 „	19	n »
120 .	IGO	,    10 „
a. v.   .   . .	2 ln	n 7>
Lepe sani
narejene za jednega ali dva konja, dobe se pri Janeaii Snoj-i, kovaškem mojstru v Kamniku.
(869)
Učenca
ki je dovršil dru^i ra-.n-d sr-dnje šole, jo čvrst« in zdrave postave in poštenih starijev, vspreiineui titkoj v svo|o proda jitlnieo.   Dečki z dežele imajo prednost.
(8ti6—B T. O- Holzer,
!:-.»*«■<• iin Dunnjski centi v Ii|ubl|i»ni.
2—3 metrfl visokih, prodam po 20 kr. komad, ker nameravam opustiti svojo drevesnico. Kdor želi kaj kupiti, naj se nemudoma oglasi pri J a kolin /iiip oi-H  v ISrv/ji. poŠta Izlake pri Zarjo rji.
(867—2)
Za svojo pisarno iščem zanesljivega in izurjenega pisarja, ki hi tudi zmožen bil malega koncepta; ponudnik naj Imenuje zahtevano plaćo; ustop 1. dne jnnuvarja 1891.
Ormož, dne 25. novembra 1890. 868-2) c. kr. biležnik.
pripravljena od lokarja OABR. PICCOLl-Ja v LJubljani, Je zelo uplivno zdravilo, ki krepča želodec, čisti, odpravlja zlato zllo ln odganja gliste. BeitavljetUt ie iz zdravilnih, v ra-8tliii8tvi spjidajočih htiovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko,  delovanje orjjiiuotf urejajoče
zdravilo, katero organiznui kar nič ne škoduje, fie se prav ilelj časa rubi.
Esenco za želodec pošilja izdu-lovatelj proti poštneniu povzetju v škatljab po 12 »tekleničic za gld. 136; po 24 za gld. 260; po 36 za gld. 384; po 44 zh gld. 426-, po 55 za gld. 5*2*»; po 110 za gld. 1030; po 550 za 60 gld.
V steklvnicab po 10 kr. v lekarni Piccoli v Ljubljani, v drugih lekarnuh po 15 kr., predaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah. (712—Ui
■v*
Vsi, kateri nameravajo potovati v Ameriko, in to v
MIov£ York, Iialtiiiioi*e% Jii/iio Amerika
i. t. d , ter so žele hitro, varno in prijetno voziti, dobo natančnejša pojasnilu v nemškem ali slovenskem jeziku,  ako so  pismeuo  obrnejo na tvrdko:
Karesch & Stotzky v Bremenu
koncesijonirun pošiljaleu zavod za potnike s hitrimi parobrodi:  Lahu,' Saale, Trave, Aller, Ems, Eidor, Fnlda, Werra, Elbo.
Vožnja triijii. le kttklli H duij. Voznino zarnčuniva izrc«ln<> ceno.
QTT A T5 TT Q T   Ker nemava v Hijuliljnni  in na
1 Dlinnj| sgentOV, in se je često zgodilo, da so potniki, ki bo se dali pregovoriti, da so tam vozovnico kupili, jih dobili mesto čez Bre men /a druga pristaniška, in katere ho zaburantali za počasi vozeče ladij o: Zato svetujeva vsem, da se niti v Ljubljani niti na Dunaj I z nikomur ne dogovarjajo radi oskrbljenja vozovnic.
(585—30)
♦ 0 ♦ O
Karesch L Stotzky
odpravnika ladij v Bremenu.
t t
: t : :
j
Prostovoljna prodaja.
Podpisani  nameravani  nekaj svojih
hiš v "Trnovem in vse svoje njive in senožeti v katastralni občini Karlovsko predmestje prodati iz proste roke pod ugodnimi pogoji.
Kaj več o tem i»re se pri mojem zastopniku, gospodu Ivanu Gogoli, c. kr. notarji v Ljubljani.
(870—1, vulgo Jurček.
L. Luser-jev obliž za turaste.
Dobiva se v  lekar -nab. /f
CSolovo in   liiiro upli-vajoče sredstvo proti kurjim uvesoui, Kili'«-." na pod- ^ v
platib, petah in   ><C^ ■ YeVk£
drugim trdim O^V^ prizualnih
praskom      v^lv^      X    P'8em, 'e '"l ..V/^ 1111 «>glen v
\> r''^'11' ra/.|iošiljalniti
L. Schwenk-a lekarna
(471; Moidlin^-DuuaJ.
Pristen samo, če imata navod in obliz varstveno znamko in podpis, ki je tu srn ven; torej naj se pazi zavrne vse manj vredno ponaredke.
1'riatnega itnHJo v ■ ju v>-Ua sil J. Swoboila, U. pl. Trnkoosv, G. Piccoli, L. Gredel; v Itadol loveui S.pl.Sladovič, F.Haika; v Kamniku J. Močnik ; v Celo vol A. Egger, \V. Tliurinwald, J. IJirnba-cher; v ilrezali A. Aich-intfor; v Trgu t na Koroškem) (J. Menner; v Hi-iiiiitii F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v Qorlei G. 15. Pontoni; v WoIfrt-Imtkii A. lluth; v lir«
nji K Savnik; v ita«i-Koui C. E Andrien; v Mri j i Josip Warto; v lta<iovlflel A. Robl-k; v CelJI J. Kupfersclimid.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Drago ti D Hribar
i«1.-1 muh in tisk „Narodne TiHkarne".
DE