Poštnina plačana t gotovini. Izhaja vsak petek. LOVE Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, 9. junija 1939. * m Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Slovenska politična orožarna F. Ako človek pregleduje zgodovino slovenskega .olitičnega razvoja in političnih bojev, najde ze-o malo razveseljivega, Od Prešernovih časov naprej so tisti redki slovenski ljudje, ki so pravilno presodili položaj slovenskega naroda in postavili pravilen načrt in pravilne smernice za politično delo, našli malo razumevanja in še manj priznanja v slovenski javnosti. Kakor pa je bil v splošnem program političnih strank meglen in nejasen, kakor so mu bili politični voditelji sami malo dosledno zvesti, tako je 'bil politični boj vedno silno hud in oster. Ta ostrina se ni, obračala toliko proti nasprotnikom slovenskega naroda, ampak se je izčrpavala v medsebojnem boju posameznih strank, v narodu samem. Že v stari Avstriji se je borba na zunaj vršila bolj v tekmovanju, kdo si bo znal bolj pridobiti naklonjenost na Dunaju, udarna sila političnega orožja se je preizkusila vedno le doma proti domačim nasprotnikom. Proti domačim nasprotnikom slovenska pob" tična natura ni poznala šale. Še sedaj je dobro v spominu iz najstarejših časov strankarske politične borbe politični bojni klic: »krepieren soli der Mund«, naj pogine pes. Slovenski povprečni politik in agitator v svojem nasprotniku ali tekmecu ni nikdar priznal poštenjaka. Že samo dejstvo, da je bil drugačnega političnega prepričanja, je zadostovalo, da je bil malopridnež, da je imel nepoštene namene, da je bil sovražnik naroda. Dobro se še spominjamo časov, ko so se ljudje po političnem prepričanju delili v brezverce in klerikalce in farske podrepnike*, Potem v Jugoslaviji smo dobili novo orožje. Politični nasprotniki so postali »protidržavni elementi«, »zavez- niki Mussolinijevi«. , »marksisti«, dalje so postali in sek v škornju slovenskega narc u,i p.. orožarna je tembolj zo- ,so »komunisti' izkoreninjenci«, »pe-oda«, > »srbofobi< itd. Ta najmodernejša orožarni _ _ prna, ker je to orožje precej poškropljeno1 z ova-duštvom. Ako se človek zamisli v način slovenske politične borbe in potem primerja način bojevanja in tekmovanja posameznih strank angleškega naroda, bi skoraj obupal. Tolaži nas samo dejstvo, da vse to orožje ne izhaja iz ljudstva, ampak da so to orožje varili in kovali vedno tisti, ki bi morali skrbeti za neko višino političnega boja. Takoj po prevratu je v slovenski javnosti zavladala kar splošna obsodba surove politične borbe v stari Avstriji, polagoma pa SO' se^ začele kazati nove še veliko grše oblike političnega boja, ki mi jih ni treba opisovati, ker so nam še vsem v dobrem spominu. Strastnost politične borbe bi bila laže razumljiva, če bi si stale nasproti struje z močnimi, programsko globokimi načeli, manj razumljiva pa je, ker v istem času lahko glavne stranke skoraj zamenjajo ves program, pa gre strast borbe nemoteno naprej. Ni namreč več neznačajno, opustiti program .zavreči načela in privzeti druga, nečastno je samo, spremeniti komando in organizacijo'. V tem pogledu moramo ugotoviti, da je naše politično življenje že skoraj popolnoma pod vplivom totalitarne politične tehnike, zlasti kolikor se tiče upodabljanja javnega mnenja. Ta ugotovitev je važna posebno zaradi tega, ker se bo s to ugotovitvijo mogla začeti šele moralna obnova1. Obtožujem V ponedeljek 5. t. m. je priredila akademska mladina, ki je včlenjena v narodno-obramb-nih društvih in se je združila v okrilju »Narodnega akademskega bloka«, »Večer slovenske narodne umetnosti« v dvorani »Uniona«. Cisti dobiček je bil namenjen za podporo delovnim akademskim narodno-obrambnim taborom ob severni meji in v narodnostno ogroženih krajih. Udeležbu je bila sramotno majhna! Narodno obrambno delo pri Slovencih je posebno poglavje, zahtevalo bi nekoga, ki bi prinesel popolnoma drugega in bolj življenjskega duha vanj! Če mora katera akcija slediti razmeram, ki v svetu in predvsem v življenjskem prostoru posameznih narodov nastajajo, je to gotovo narodno-obrambno delo, ki mora takoj odgovoriti na vse pojave in dogodke. Zdi se mi, da vsega tega pri našem slovenskem narodno obrambnem delu ni. Vse naše narodno obrambno delo se le še preveč odigrava in giblje v mejah neke meščanske zaspanosti, ki se ne more povzpeti do dejanj, ki bi oblikovala podobo pokolenj temveč ostaja pri igrskih prireditvah in se morda izživi v nekaj »pribitih besedah« na rednih letnih občnih zborih posameznih narodno obrambnih organizacij. , Ko zasledujemo narodno obrambno delo pri dnJgih narodih, ki se spreminja celo v nekak narodno obrambni imperializem, ce smem postaviti to °znako, nam je mladim težko, ker vemo, da. bi, m°rali tudi pri nas zrušiti vso to zamotano ,n nesodobno ,stavl>o in postaviti v današnje razmere novo delo in novo borbo-. Odločno trdim, da smo ?e preživeli dobe, ko je bilo dovolj, potočiti na Kakšni narodno-obrambni prireditvi, pa četudi je ,vto celo tabor (saj tako daleč smo dejansko prišli v dobi po svetovni vojni!), solzo za »brati Pnkruj meja«, da danes ni več čas dolgotrajnih in zamotanih sej in debat o najrazličnejših vprašanjih, ki se vlečejo v dimu smotk v nedogled — danes nas morejo rešiti samo dejan ja, samo, delo, samo stik z najbolj širokimi mnozicanft ljudi, ki jih moramo pritegniti v narodno obrambno delo. Danes tudi ni čas neštetih narodno obrambnih društev, ki včasih že ob ustanovitvi sama ne vedo kaj je njihov namen in kje je prostor njihove dejavnosti. Danes je čas silne osreditve vseh razpoložljivih moči v eno samo skupnost, ki bo prevzela vse tiste malostne naloge, kijih imajo danes po večini vsa posamezna narodno obrambna društva na Slovenskem, in zraven njih uveljavila resnično aktivno in široko zasnovano slovensko narodno obrambno delo. v Takšni so danes pogledi mladih na nase narod- no obrambno delo. Priznati in povedati moramo, da smo zelo razočarani, kajti za ves svoj idealizem in vso svojo veliko voljo, do dela pri. večini Tistih, ki bi nas morali najbolj podpreti, nismo našli razumevanja. Naša prireditev, omenjena zgoraj, nas je še bolj razočarala! Ves naš narodno obrambni program je danes prav kratek: postaviti moramo v narodno obrambno delo vse slovenske ljudi, ali za sedaj, če hočete, vse zavedne in odkrite slovenske ljudi. Pri tem svojem narodno obrambnem delu, pa se ne moremo omejevati na koristi nikogar, ne moremo upoštevati nobenih strankarskih ali svetovnonazorskih koristi — pred nami je samo, slovenski narod, ki ga moramo ohraniti trdnega na tem koščku zemlje, ki jo imamo. Tudi na »domoljubne« preklice se ne moremo več omejevati, temveč vemo, da moramo prav zato,, ker je danes narodnostno ogrožen že naš slovenski človek, ki je po svetovni vojni zaživel novo, življenje v Jugoslaviji, začeti že kedaj z dejanji. Ker sem v narodnostno ogroženih krajih in v obmejnih krajih sam presodil položa j, moram poudariti še drugo, važno dejstvo, ki je tudi spoznanje nas mladih v narodno obrambnem delu: narodno obrambno delo, se ne more več omejevati na letake, čeprav resnične in zelo važne, ker so ljudje letakov in besed siti! Našim ljudem je treba zaradi narodne obrambe in držuvme skupnosti pomagati predvsem v gospodarskem, socialnem in zdravstvenem oziru! Nujno bi bilo, da se obmejnim krajem, Halozam, Beli Krajini in predelom Dolenjske zniža davčna mera ali se pa sploh odpustijo za dobo petih let vsi davki! Potrebno bi bilo z vsemi razpoložljivimi sredstvi dvigniti socialno raven naših ljudi v vseh teh krajih, potreba bi bilo nujno posvetiti tudi v zdravstvenem pogledu tem krajem naj večjo paž-njo in skib. Tu se začenja narodno obrambno delo! S takšnimi dejanji bomo dokazali vsakemu posamezniku od naše slovenske skupnosti, ki danes omahuje, dvomi in je zagrenjen, da hočemo biti vsi Slovenci skupaj v svobodni državi. Zato postavljamo danes mladi slovenski ljudje vsem, ki so poklicani v narodno obrambno delo v smislu, ki sem ga nakazal zgoraj, odločni cete-rum censeo vsega slovenskega narodno obrambnega dela. Obsojamo popolno nezanimanje Ljubljane in Ljubljančanov za narodno obrambno delo in po tej poti vabimo vse slovenske poštene in iskrene ljudi k skupnemu in osrednjemu narodno obrambnemu delu. i Vse slovenske ljudi pa, ki razpolagajo s potrebnimi sredstvi, prosimo, da naše delo podprejo z Vsemi razpoložljivimi sredstvi v čimvečji meri. mkv. Slovenska politika in „hrvaški“ Slovenci (Dopis.) Kakor je videti, je vzbudila ta snov zadnji čas precej pozornosti; vsaj v »Sloveniji« (slovenski strankarski listi,se tega izogibajo.) — Vedno in vedno poudarjanje in dokazovanje »Slovenije«, kakor tudi »Dejanja« (morda še včasih tudi katerega drugega lista, ali obzornika, namreč po razmerah), da je naša slovenska politika posebno po zedinjenju za nič, izključno strankarska, a ne narodna, je jasen dokaz, da nam res v prvi vrsti manjka vodstva, potem pa uarodno-politične zavednosti in sposobnosti v ljudstvu. Krivca je obzornik »Dejanje« v svoji zadnji številki in v uvodni razpravi jasno pokazal. Ali more biti na svetu še kaj bolj doslednega kakor to, da kulturni in politični razvoj naroda vpliva tudi na rojaike zunaj domovine! Posebno še, ko je ta »zunaj« v sklopu države. Zato se v Sloveniji niti najmanj ne čudite razcepljenosti in neorganiziranosti »hrvaških« Slovencev, posebno tukaj v Zagrebu. Smo pač zvesti rojaki in vas v vsem zvesto posnemamo. Imamo kulturni društvi (in tako tudi politični) dveh starih slovenskih front. Vsako hodi svojo pot, in nobena šola niti preizkušnja ju še ni približala. Zato smo zagrebški Slovenci (kakor je »Slovenija« že nekoč omenila) brez svojih šol, svojih zavodov (čeravno nas je čez 20.000), in zato se naši ljudje zgubljajo, Odtujejo in odnarodujejo. Zato so tako številni mešani zalkoni. (Ne pravim, da nobenega ne bi smelo biti, saj to se ne da diktirati, ali se z narodno zavednostjo lahko omeji). Zato se v teh zakonih ze v pi vem kolenu pozabi na svoj jezik in narod. In ravno zaradi teli svojih ideoloških (ako se lahko tako izrazim) pogledov nimata društvi zbranih niti četrtine tukajšnjih Slovencev (mogoče na papirju, a vse drugo je zunaj, prepuščeno lastni zavednosti, ozir. nezavednosti in olcolju. O smeri in dejstvu slovenske politike in nje- IfLocUvo- Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, krojaške in šiviljske potrebščine kupite najugodneje pri J^uMIoho- ob vodi, blizu Prešernovega spomenika nih »voditeljev« za narod, t. j. za celoto ni potrebno podrobneje razpravljati. Nasledek je na dlani. in da ta politika mnogo, mnogo Škoduje nam tukaj v Zagrebu, vedo prav dobro vsi, posebno tisti, ki so v javni službi, da ne omenjam pikrih ali resničnih besed na naš račun ob vsaki priliki. Morda se to tako ne opaža v »visokih« krogih, ali v splošnem je dejstvo. Mogoče je še tukaj res kaj »Jožetov« (pisec članka v »Sloveniji« od 19. V. t. l.j, ki so do zadnjega upali, morda še ce'lo danes upajo, da se bodeta »štajerska Mojzesa« vendar sporazumela, no večina o tem že davno dvomi. Posebno če računamo z jekleno doslednostjo pravega voditelja. V politiki se sicer marsikaj odpusti in pozabi, ali vse to mora imeti (vsaj pri resničnih politikih) tehten vzrok, naslonjen na realno podlago (n. pr. zaupanje večine naroda v neko politično osebnost, ki je kot takšna tudi voditelj naroda), kar pa — po vsem sodeč, tukaj ne bo, ker Slovenci smo že dolgo — čreda brez pastirja. A povedano kratko in dosledno: če bi imeli voditelja, ki bi dihali z narodom, bi se bili s Hrvafi že davno zbližali im skupno nastopili za avtonomijo, proti centralizmu. Ali morda hrvaški voditelj hoče kaj več!! — Ako v ničemer drugem, vsaj v politiki in narodni zavednosti so nam Hrvati lahko za zgled! In zakaj? Ker (kakor je Catholicus v »Dejalnju« prav povedal), Hrvati nimajo tako ostre ločnice duhov v javnem (političnem) življenju, kakor mi, ki se nikakor ne moremo otresti nemških, ozir. avstrijskih nazorov v preteklosti in katerih nasledki niso (posebno za Avstrijo) 'bogve kako prijetni. Teh nazorov — kakor rečeno — se naši stari politiki in »voditelji« z dveh taborov še niso otresli, in zato tudi ne moremo v trenutkih, ko gre za narodno korist, enotno nastopati in kaj doseči (v »Sloveniji« stokrat poudarjena stvar). Nastopiti mora nov rod (političen), ki je — kakor je videti — že na pomolu. Kako dolga je bila pot do tega! Mi »hrvaški« Slovenci zasledujemo pozorno vsak javen (politični in kulturni) gib matice (in ga brez dvoma tudi laže in bolj kritično presojamo kakor doma). Saj po njem se dviga in pada tudi naš »javni« barometer (brez ozira na politično opredeljenost), da pri tem ne omenjam tudi obmejnih krajev, kar je pač jasen dokaz, da je politično zbližanje in sodelovanje med Slovenci in Hrvati nujno potrebno. Ako pride nekoč do tega, bo v naši ožji domovini kaj več brige in zanimanja za nas »izgubljene« in raztresene ude slovenskega občestva v— kulturnem oziru. Edino na ta način bomo reševali svoj narod pred — pri-enačevanju v večjem obsegu. -ec. Pošta v Sloveniji in centralizem Zveza poštnih uradnikov v Sloveniji je imela pred kratkim svoj občni zbor, za katerega je izdala obširno poročilo. Sicer smo na vse stvari, ki jih to poročilo omenja, z nekaj izjemami že večkrat opozorili. Ne škoduje pa, Če si jih spet kedaj pokličemo v spomin, a zlasti naj bi ob njih premišljevali tisti, ki so se zadnje čase tako hudo ustrašili slovenske zahteve za Finančno samoupravo. Ured. Osebne razmere pri ljubljanskem ravnateljstvu Pomanjkanje osebja Splošno pomanjkanje osebja je postalo v naši direkciji še posebej neznosno zaradi napačne razdelitve osebja po ravnateljstvih v zadnjih letih. Povprečno je v zadnjih letih odpadlo 8% postavitev na Slovenijo, medtem, ko znaša odstotek p. t. t. osebja v Sloveniji 14, odstotek prometa pa 18. Po predlogu za sistemizacijo manjka v Sloveniji okoli 350 uslužbencev. Neupoštevanje potreb ljubljanskega ravnateljstva je bilo zlasti vidno v letu 1938., ko je narast-lo število stalnega osebja samo za 8 moči, medtem ko je bilo s preračunom za leto 1938/39 ustanovljenih za vso državo več sto novih službenih mest. Število uradnikov še v letu 1938. pri ljubljanskem ravnateljstvu ni: spremenilo. Značilno za nevzdržno stanje je, da edino ljubljansko ravnateljstvo ni moglo razrešiti pripravnikov, ki so bili pozvani lansko leto v višji p. 1.1. tečaj v Belgrad. Napredovanja V letu 1938. je napredovalo pri našem ravnateljstvu samo 31 uradnikov, medtem ko je v preračun-skem letu 1937/38 napredovalo 71 uradnikov. V letu 1933. je jamo v eno skupino napredovalo 72 uradnikov, v letu 1934. še 58. Dne 1. februarja t. 1. je.imelo izmed 750 uradnikov našega ravnateljstva 467 pravico do napredovanja, to je 67%. Finančni zakon za leto 1938/39. je sicer ustvaril zakonsko možnost za prevedbo zvaničnic, služiteljic in dnevničark, toda prevedenih je bilo le 24, medtem ko jih okoli 50 še vedno čaka na prevedbo. Dopusti in bolezni Vsa mizerija našega stanu se zrcali v podatkih o dopustih in boleznih. Naproti letu 1937. se je izkoriščanje dopustov v letu 1938. še poslabšalo. Uradnikom je pripadalo 20.770 dili dopusta, izkoriščenega je pa bilo le 10.587 dni, to je približno 50% (v letu 1937. se 54%). 180 uradnikov ni dobilo nič dopusta. Glede bolezni je p. t. t. osebje na čelu vseh državnih uslužbencev. V letu 1938. je bilo bolnih 324 uradnikov 10.454 dni. Neugodne delovne prilike, preobremenjenost v službi in neizkoriiščanje dopustov so manipulativno osebje do skrajnosti izčrpali. Nepovoljne so higienske razmere, ker so lokali večinoma nezdravi in zadoščajo krediti za snaženje le za enkratno ali dvakratno čiščenje. V vseh 20 letih po svetovni vojni ni bilo zidano nobeno novo poštno poslopje. Finančno stanje ljubljanskega ravnateljstva Čisti dobiček ljubljanskega ravnateljstva ni po svetovni vojni do preračunskega leta 1934/35. presegal 15% celotnega doibička v vsej državi, v letu 1936/37. so slovenske pošte donašale 26 milijonov dinarjev dobička (28%), v koledarskem letu 1938. pa že 34 milijonov 420 tisoč dinarjev. V tem letu so iznašali skupni preračunski dohodki ljubljanskega ravnateljstva 79,240.000, odvedli smo torej 44% brutto dohodkov kot čisti dobiček ministrstvu. Čisti dobiček zamejskih poštnih uprav ne presega 10% dohodkov, 'ker vpliva večji odstotek Škodljivo na razvoj in poslovanje poštne stroke. Medteim ko prebitek stalno narašča, pa padajo krediti^ ki se nakazujejo ravnateljstvu. Leta 1927/28. so znašali 51 milj. din, v letu 1938. pa samo 44 milj. dinarjev. Zapostavljanje, ki ga dokazujejo te številke, je nasledek prestrogega centraliziranju preračuna. V korist napredka stroke je, da se zopet uvede preračunavanje po ravnateljstvih in da se poveča področje ravnateljstev. Naš tvarni poloižaj Tva rni položaj p. t. t. oseibja se je v preteklem letu zopet poslabšal, ker cene življenjskim potrebščinam stalno naraščajo. Predsednik sekcije je vodil deputacijo vseh državnih uslužbencev in upokojencev, ki je bila sprejeta v novembru 1938 pri banu dr. Natlačenu, zaradi zvišanja prejemkov. Jugoslovenska ženska zveza je sklicala v marcu f' ^V.jfvn'.° zborovanje, da opozori odločilne faktorje in širšo javnost na nujnost zvišanja prejemkov državnim in javnim nameščencem. Resolucijo, ki je bila sprejeta, so podpisali tudi zastopniki vseh stanovskih društev državnih nameščencev. Žal, se je členstvo za sestanek .im zborovanja, ki naj bi opozori la odločujoče faktorje na nujnost zboljšanja našega tvarnega položaja, premalo zanimalo in tako opustilo priliko, da bi tej naši zahtevi dalo večji poudarek. Zadolžitev p. t. t. osebja ograža že bit njihovih družin. Na vsakega p. t. t. uslužbenca v Sloveniji odpade povprečno 5.300 din dolga, ki je bil napravljen samo za kritje izdatkov za bolezen, hrano in obleko. Zaradi nizkih prejemkov se dolgovi ne znižujejo, ampak rastejo. Skrajno nizke in neenotne so tudi nagrade za nočno delo in dnevnice ambulantnega osebja. Začasno dodeljenemu osebju se še vedno krati pravica do dnevnic, ker je prisiljeno, da se jim po petih dneh odreče, če noče riskirati premestitve za mesec ali dva. Riziko v blagajniški službi zaposlenega p. t. t. osebja je vdlik. Blagajniški primanjkljaji znašajo letno več deset tisoč dinarjev. Pretežni del denarnega prometa sploh odpade na poslovanje s poštno hranilnico. Poštna uprava opravlja za njo brezplačno tudi ves hranilni promet. Poštna hranilnica bi morala obvarovati p. t. t. osebje vsaj materialne škode in mu priznati blagajniške nagrade oziroma tantieme. Opazovalec O vodnikih in vodičih in o pevkak in pevačicah Spet bi nam hoteli izriniti lepo in zvonko slovensko besedo. Namreč vodnika. In nadomestiti nam jo hočejo s srbsko-hrvaškim sikajočim vodičem. Človek se vprašuje, čemu tako nesmiselno {»očetje, pa ne najde drugega odgovora, kakor da ločejo jugoslovenarji na vsak način naš jezik oslabiti, narediti ga brezizraznega in man j blagoglasnega, pred vsem pa ljudstvu tujega. Kajti to je gotovo poglavitni namen takih prilikovačev: Naš knjižni jezik naj bi postal z uvajanjem nedomačih, nelepih, predvsem pa slovenskemu človeku neznanih in zaradi tega zanj neživih besed našemu narodu tuj. In ko bi mu navsezadnje knjižni jezik ne mogel več govoriti v njegovem jeziku, bi se mu do dna priskutil in vseeno mu že bo, ali mu pisarijo v enem ali drugem tujem jeziku. Potem 'bo pa seveda zrel za tisto narodno-odlnansko »edinstvo«, ki ima za svoj naj Veš ji in zadnji namen, uničiti naš jezik v duhu slavnega izročila habsburške Avstrije. Samo nekaj bi priporočili na primer »Slovenskemu narodu«, ko piše 26. letošnjega maja na tretji strani o turističnih vodičih, pa ima v isti številki na prvi strani reklamo za Vodnikovo družbo. S pravim slovenskim pisateljem in pesnikom Valentinom Vodnikom tisti nacionalni odce-dek, ki ga preceja ta knjižna združba, tako nima nobene zveze. Pač pa jo iima z različnimi nacionalnimi vodiči kakor Žer javom in drugimi. Naj bi se torej prekrstila v vodičevo družbo. Zaradi enakosti misli in ciljev. Le v enem primeru bi tudi mi sprejeli vodiča, a seveda samo poleg vodnika, eelo pobudo bi dali za to; če bi se dal namreč tej 'srbski besedi v slovenščini poseben pomen. Vse gomazi pri nas ljudi, ki si sami dajejo ali pa delajo, da jim dajejo drugi vzdevek vodnika ali voditelja. Sicer so ti samozvani Voditelji sami vneti jugosloveni, ki najraje govore v cirilici, — kajti niti slovenščine niti srbščine po navadi ne znajo —, vendar pa doslej nismo niti enkrat brali, da bi se bili dali nazivati za vodiče, kar bi bilo gotovo bolj V duhu jugoslovenstva. To je vsekako velika zguba. Zato bi mi predlagali naslov vodiča za vse tiste, ki nosijo v duhu svojih jugoslovenskih src prepričanje o svojem posebnem osebnem in seveda jugoslo-venskem poslanstvu. Za nas Slovence bo pa spet prijetno, da se bodo vodniki in vodiči že na zunaj ločili. Tudi se ni bati, da bi s tem uvajali v naš jezik nepotrebne novote — slovenščina je namreč že včasih šla to pot. Opozarjamo samo na primer na tenko ločitev med pevko in pevačico. Slovensko uho je takoj pravilno zaznalo razloček in ga pripravno izrabilo in porabilo. Pevač — besede na ač imajo v slovenščini zmeraj svoj poseben, prezirljiv pomen. Zato pomeni beseda peva-čica pri nas zmeraj sicer pevko, vendar pa pevko, ki poje, recimo, bolj tako in ki jie tudi v drugih pogledih, bolj, recimo, tako. Če bomo še pri vodnikih in vodičih tako ločili, bo tuja beseda dejansko obogatila izraznost našega jezika. Uspeh nenačelnosti in polovičarstva Hrvaški lišti priobčujejo v zadnjih dneh neki govor dr. Subašiea, ki je med prvimi dr. Mačkovimi sodelavci. V tem govoru pa mi Slovenci ne smemo prezreti odstavka, da hočejo imeti Hrvat-jfe iste pr&vice kakor Srbi i n Slovenci. Zdi se nam, da gre v tem primeru za nerodno poročanje. Kajti če bi dobili Hrvatje iste pravice kakor mi, bi to pomenilo globok nadee zanje. V številkah povedano bi se to najlaže izrazilo z ugotovitvijo, da bi v primeru izenačbe hrvaških in naših pravic morali Hrvatje odračuna-vati skoraj še enki*at toliko v Belgrad, kakor plačujejo sedaj. Mislimo, da bi bilo Hrvate take pravice po pravici strah. Človek se pa spričo takih stvari po pravici vprašuje, kako more priti do njih. In če zasledujemo zadnje vire, vidimo, da nismo brez krivde. Kljub vsemu vzdihovanju namreč naši zastopniki in naše tako imenovano politično vodstvo nikoli ne izreče v odločilnih trenutkih razločne in odločne besede, še več, zmeraj so bili tudi poslanci iz Slovenije med tistimi1, ki so glasovali za fi* nančne in druge zakone, katerih škodljivost s■—) £ H i? H O ¥1 11 jk ¥1 ¥1 Šivalni stroji. Svetovna znamka. JL JT im Ji. Tisoči navdušemih odjemalcev. PTC H M SU BIANCHI PIIAIV O M EIV MOTORJI IN KOLESA ION. VOK LJUBLJANA TAVČARJE VA 7 o H cn H C co< M OBIŠČITE Nk VELESEJME RAZSTAVO IGNL VOK PAVILJON G Polj za mešetarsko sredstvo za pridobivanje politične veljave. Nas narod pa plačuje račune. In končni uspeli utegne biti, da sploh ne bomo upoštevani, ko pride velika obravnava. Čemu tudi! Zadnje čase so se nekateri nekdanji avtonomisti prelevili v centraliste in povzeli so centralistično besedo o širokih samoupravah. In če naj verjamemo »Hrvatskemu dnevniku«, so na drugi strani nekateri nekdanji centralisti začeli dvomiti o zveličavnosti svojega programa. Le da iz take zmede ne more nič dobrega priti. Polovičarstvo v načelnih stvareh je zmeraj gniloba. Slovenska mladina in „jugoslovenstvo“ Pod tem naslovom piše v mariborskem »Ve-černiku« Vladimir Kreft: Za slovenski narod morata biti izven diskusije dve •stvari: 1. Slovenci predstavljamo v Jugoslaviji samobiten flarod z lastne) zgodovino, posebnimi navadami in običaji, z visokim nivojem kulturne stopnje, sploh z vsemi pogoji, ki nam dajejo pravico, imenovati se narod in ne pleme. 2. Jugoslavija je tvorba treh narodov južnih Slovanov, in sicer: Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki imajo |° državo za edino narodno državo, v kateri jim bo lahko in tudi mora biti zagotovljen neihoteno trajen, svoboden in cnkkopraven narodni in gospodarska razvoj. Kolikor se še do danes rtiso uravnotežile razmere v državi, ni iskati krivde pri slovenskem, hrvaškem •ali srbskem narodu, tehlveč pri peščici ljudi v centru države in izven uje, ki napačno 'pojmujejo razdelitev pravic in dolžnosti na vse tri državotvorne narode. Vpliv teh ljudi pa je vedno velik in navadno celo odločilen za snier naše notranje politike. Med navedenimi so tudi odlični predstavniki jugosloveirskc j«iisti, .katere aksiom je »narodno in državno edinstvoi. Definicija jiigoslovfenstva jfe lahko v praktičnem uveljavljanju samo ena: Združitev Slovenčev, Hrvatov in Srbov v eh narod i enotnim jezikom ih pisavo etc., kar bi za nhs pomenilo spojitev manjšega z večjim ali postopno likvidacijo sloven&kega jezika in narodnosti. Dandanel, ko imamo Slovenci svoj i zglajeni knjižni jezik in ko smo se odločili, da še naprej živimo, in oblikujemo last ho narodrto-kulturno življenje, ni nobenih stvarnih razlogov, ki bi govorili za jugosloven-fitvo. Prav tako je tudi napačno, če hoče kdo trditi, da je šiirhb v iuiroisloVenštVti mOerbča rešitev vseh tmi- Kolikor pa še do dandanes niso izglajene vse poti za resnično izvajanje tega sožitja in še obstojajo zaradi preteklostnih okoliščin različna gledanja, bo mladina s svojim intenzivnim delom pomagala izgila-diti nasprotja iz razloga: ta pot je pravična, katero bo mnogo laže in prej urediti, kakor pa doseči končni cilj j ugos love n,st va. Kupčijsko poslančevanje Takšuile dopisi prihajajo v teh nacionalnih časih na ljudi z aktivno volilno pravico: Vaše blagorodje! Oprostite mi, da si dovoljujem Vas danes vljudno prositi in opozorili na Vašo obljubo osebno, nekateri pismeno, da boste meni vse stroške za intervencije in posredovanja pri raznih uradih in pri ministrstvih vse koleke in znamke plačali, se skazali hvaležnega in meni materijelne stroške pošteno povrnili. Ne zahtevam za intervencije in za posredovanja, za zamudo časa in za ves trud, ki sem ga imel neštetokrat, zamudil dneve in dneve, potoval po cele noči, kar dokažem is pričami, a po dnevi posredoval za Vas. Bil sem odločen bojevnik za pravico malega, zato so bili moji uspehi, kar dokazuje okrog 200 zahvalnih pisem in to iz cele Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vsled velikega dela sem imel 2 tajništva in sicer v Ormožu in Beogradu in sem imel enot črez 20.000 komadov, ker sem vsakemu večkrat odgovarjal, korespondenco na urade in razna ministrstva. Korespondenca me je veljala okrog 60.000 Din in črez Din. 40.000.— mi še niso plačali za koleke, katere sem jaz plačal pri raznih uradih in največ pri Državnem Savetu. Ker bodem zopet kandidiral pri tajnih volitvah na željo mojih bivših voililcev in mojih prijateljev in ako mi bode Sreča mila, kakor upam, bodem še odločneje nastopil za Vaše nadaljne pravice in avanzma, da se Vam mora zboljšati gmotni položaj. Pri kandidiranju je potrebno veliko shodov, agitacije in tiskovin, kar vse mnogo stane in ker mi dolžniki, za katere sem jaz veliko plačal in žrtvoval ne povrnejo denarja, od hvaležnih pisem pa nič nimam, Vas tein potom vljudno prosita, da mi pošljete po priloženi položnici za volilno kampanjo in za tisk po Vaših gmotnih močeh kar pač mislite, da sem za Vas dobrega storil in imel stroškov. Upam, da mi ne boste šteli v zlo, saj storite za sebe dobro delo, bodite uver-jeni, da bom vse storil za Vas, ker imam stare dobre zveze še danes. Komu se dela krivica naj se mirno obrne na mene, ker še danes uspešno posredujem. Za Vašo naklonjenost se Vam v naprej presrčno zahvaljujem in sem prepričan, da mojo prošnjo ne boste odklonili, ako sem Vam napravil uslugu, upoštevajte mojo prošnjo, blagovolite ob tej priliki sprejeti izraze mojega odličnega spoštovanja in zahvale Ormož, v aprilu 1939. Pevec Rudolf bivši narodni poslanec, v Ormožu za srez Gornji grad Pošljite nekaj za koleke in znamke. Vsem, ki nameravajo pri bodočih tajnih volitvah glasovati za gospoda Pevca, priporočamo, da prezrejo jezik in slog tega bodočega poslanca in mu kaj malega pošljejo. Zaradi tega to tudi objavljamo. In da bodo od prošnje bolj presunjeni, nismo popravili ne jezika ne pravopisa. Spet stara igra Glede ha dr. Stojadinovičevo akcijo zoper politiko sporazuma piše »Obzor«: V bistvu je 011, kakor pravi predsedstvo poslanskega kluba JRZ, začel akcijo, da sabotira Zagrebške dogovore. Značilno je, da skušajo sedaj dr. Stojadi-novič in njegovi ljudje izkoristiti v svoje namene Zagrebške dogovore, kakor so svoje dni hoteli Živ-kovič, Jevtič in drugi dobiti političen in strankarski da je satan v JugoisIoVertštVh mogoča rešitev vseh haj- ".“‘.T T‘TW el"- > težji), ,'prafiunj L. i- .Ji.ilte i„ .k U v njem ■ZJ*\ V,“‘°FOV.5tojkl.nov.ceve ^ vl<,tla™e- $ •“ j*«1«1." « popolno™ ponavlja že zgodoviitaa Sama, ker nas hči, da šo in da še dan- danes lahko živijo v pravično urejeni državi narodi celo cisto različnih .skupin. Pogoj za ureditev razmer v naši državi in ohranitev svobode Slovencem, Hrvatom ip Srbom ni v realizaciji misli narodnega edinstva, katerega misel že tuko praktično dofttuje na obl usti bolj ali manj ves čas obstoja države, posebno pa od leta 1929., in katere dosedanji uspehi so v pozitivnem in negativnem smislu za vse. tri narode v Jugoslaviji dovolj znani. Kakor hitro bodo namreč prišli vsi odločujoči do spo-Znunja, da živijo v Jugoslaviji trije narodi z enakimi praVicanij in dolžnostmi, bodo razmete salne po sebi ®5eie'nč, in naše nadaljnje skupno državho življenje dokazald, da mišel jugoslovenstva za obstanek in trajnost J ugosla vi jo ni potrebna. (Kmečka in delavska mladina, in gotovo tudi večina mladine, ki ,se rekrutira iz ostalih stanov, gleda aia ^Pisano vprašanje tako, kakor jo tu analiziram; trdi-mh ]•1 ° zaradi 'tega, da je ogromni večini slovenske cl» ™*nejša, ti« ^ Gladež? Pritisnil je usta k vimenu in sesal vso moc, dokler je bilo v vimenu kaj mleka »Glej no, ti si nam pa kravo posesal, Gladez' J opomni Miroljub brata. »Eh, nič, Miroljub! Lačen sem postal. Ko še nasitim, bo mleka tudi še zate.« Toda Gladež se ni nasitil. Čim dalje je sesal Sk^jl^aSf. “ ™iteg*W'1 *» '<» «« Miroljub pa se je silno izlačnil Pa rebe nekega dne svojemu bratu: o ™ T[ prav4čno-.>* kmvo hranim, ti o pa molzeš. To ni pravično, to ni bratovsko m ■ re ]a' da naJ deliva delo in sad.« i? ---»a ucn »Naj se torej sporazumeva?« »lako je!« »A kaj bi ti puntar želel?« »Pravico hočem!« »Tu m gre za pravico, temveč za mleko ltko mleka potrebuješ?« «ieko. »Da ne .crknem - malo; da živim - ne' vec. A ti mi daješ kontaj toliko, da ravno ne c nem. I oda jaz ne zahtevam od tebe niti nn niti mnogo, temveč tisto, kar mi pripada« je misM doErUSa misliti in n“sli*h todait^ LE nt l JC V1,me v ustih. Misel šk prebavi, prebava pa misld. In Gladež ne misli i temveč ostane neumen kot prej. In noče poslušati ‘brata in se z njim pošt« dogovoriti. Najboljše šivalne stroje ADLER za dom in obrt ter posamezne dele ter kolesa kupite pri PETELINC LJ(JBLJflNfl za vodo, blizu Prešernov, spomenika Večletno jamstvo! — Pouk v umetnem vezenju brezplačen »Nočeš, Gladež?« »Ne! Starejši sem in kravo varujem jaz, ti, jo samo hraniš.« »Le varuj jo!« reče Miroljub in preneha krmiti kravo. Krava pa mršavi........ In pride dan in krava crkne ... »Kaj naj narediva, Miroljub, krava nama je crknila!« zakliče Gladež. »Nama? Ne! Tebi je crknila, ker jaz sem jo samo hranil, a ti si jo pa molzel. Tebi je crknila!« ... Nabavljalne zadruge in uradništvo V »Trgovskem listu« beremo tele stvarne pripombe glede nabavi jalnih zadrug državnih nameščencev: Veliki privilegiji nabavil jalnih zadrug se utemeljujejo z nizkimi plačami državnih uslužbencev. Samo zato in ne zaradi kaiksnih funkcij, ki naj ibi jih oprav-ljale uradniške zadruge v narodnem gospodarstvu, so [bili dani li priveligiji. Kdor trdi nasprotno, ta namenoma potvarja resnico. I lače državnih nameščencev, zlasti nižjih, res niso zadostne. Mi smo zato že večkrat naglasili, da je treba uradniške plače zvišati. S tem bi tudi bilo ustreženo vsem državnim nameščencem in ne samo tistim, iki 'so členi zadrug, ali pa tistim še ibolj srečnim ljudem, iki morejo računati z raznimi sejninami in pot-ninami pri teh zadrugah, Ne glede na to pa je tudi polno državnih uslužbencev, Iki sploh niso včlenjeni v teh zadrugah in iki tudi ne morejo uživati nobenih Ibonitet od teh zadrug, ker so tako oddaljeni od sedežev teh zadrug, da izgube te zanje vsako praktično vrednost. Ali ti državni nameščenci morda nimajo pravice, da se zboljša tudi njihov tvarni položaj? Ali more sploh biti upravičen privilegij za en stan, če pa tega ne morejo uživati vsi pripadniki tega stanu? Nič ne more bolj odkrivati vso neutemeljenost teh privilegijev, kakor dejstvo, da jih ne morejo uživati vsi državni nameščenci. Dobivamo tako dve kategoriji državnih uslužbencev, od katerih ena uživa, druga pa ne uživa privilegijev zadrug. To pa je vsekakor nedopustno! Celostna vojna Švicarski dnevnik »National-Zeitung« poroča o »japonskih zadregah«, ki so nastale zaradi popolnega poloma japonske ofenzive na srednjem Kitajskem. Potem opisuje takole razsežnost in pomen kitajske geriljske vojne in njene vzroke: Kitajskih gerilj doslej Japonci niso mogli obvladati. le niso samo razdejale železniških prog na več sto metrov — na primer med Šangajem in llangča-vom — in osvojili važne etapne kraje — tako mesto Kaifeng —, ampak se tudi /bijejo z Japonci povsod za bojno črto in motijo oskrbo na kar najbolj občuten način. To je naravni odgovor naroda, ki je postal besen zaradi barbarskih napadov iz zraka na civilno prebivalstvo, in v meri te male vojne z geriljami utegnemo spoznati novo obliko celotne vojne, ki bo najbrž še nekoč igrala v kaki evropski vojni vlogo, kakor je doslej še nismo poznali. Kar je za tega prav, ki naravnost masakrira civilno prebivalstvo (če se vriši to i'z zraka ali na zemlji, je v učinku isto), to se mora zdeti dobro tudi tako zlostavljanemu prebivalstvu, ki se bojuje z vsemi, ki se sploh morejo bojevati. Da utegne postati vojskovanje, ki bo na ta način ob svojo zadnjo viteško lastnost, na ta način splošen po-kolj, je pojav, .ki je obžalovanja vreden, ki pa je v zvezi z značajem celostne vojne. „Zora“ Usodo raztresenih udov našega naroda nam dokazujejo najbolj naši listi v tujini. Ne izhajajo samo v Severni Ameriki, v Argentini, v Beigiji in Franciji. Tudi v Belgradu in Sarajevu jih imamo — znamenje pač, da je tam naših rojakov večje število. In dobro je, kjer jih imamo. Kolikor toliko pomagajo, držati vezi z domovino in s tem varovati slovensko zavest. V Sarajevu izhaja že tretje leto »Zora, časopis za družabno kulturo in izobrazbo«. Izdaja ga delavsko kulturno društvo Cankar. Ime društva je tudi nekakšen program lista. Izhaja sicer samo vsaka dva meseca, in obseg mu je skromen. Toda iz vsake številke veje močna volja za resnično slovensko kulturno delo. Kajti na svojem majhnem prostoru budi zavest slovenske skupnosti, prinaša leposlovne prispevke in pesmi, obuja spomin na starejša dela slovenskih ljudi. A morebiti predstavimo miselne smernice tega obzornika najbolje, če navajamo iz uvodnika letošnje 2. številke nekaj odstavkov. Marsikdo je že obupaval nad slovenstvom in Slovenci. Mailo nas je im še skoz to peščico ljudi so »'izvoljeni «postavili zid, ki je bil videti, da je visok »od pekla do neba«. Slovenci nismo sodili svojega brata po njegovem poštenju in vrednosti, ampak samo po stranki, kateri je pripadal. »Liberalci« so sovražili »klerikalce« in »klerikalci« mjih nič manj. A za vsem tem si je melkdo mel roke, podžigal sovraštvo med brati in delal načrte ... »Ko bodo vsi moji!« Malokdo med nami je imel toliko pameti, da je uvidel nesmiselnost vsega tega in črno bodočnost, ki čaka nas, nespametmiike. Niti »liberalci« niti »klerikalci« niso biili zmožni pomagati zdaj, ko nam je pomoč morda najpotrebnejša. Prišla je nova igeneracija, priišili so delavci na plan. Tako imenovani »mali človek« z mlkdimi intelektualci vred je dal novo smer, podrl zid sovraštva in nerazumevanja med Slovenci in napojil naše žejne duše z novimi nadami. Malo nas je, toda če smo složni, se ne 'bojimo ničesar. Ne damo se premotiti od tujih napihnjenih balonov lažne propagande, ki nam ne že/li nič dobrega. Nikdo ni od nas okusili njihovih tako imenovanih »dobrot« in bolje je, da jih nikdar ne zaželi. Ker vse, kar je tuje, prinaša s setboj suženjstvo, ki nam je predobro znano. Mi sami smo poklicani, da odpravimo vsa zla, ki še obstajajo v našem onganiizmu, in s pametjo in dobro voljo se da vse doseči. Delo vsakemu, enake državne dolžin*ti in pravice, enakopravnost in svobodo prepričam ja! Mali zapiski Času primerna izprememba Ker se vse izpreminja in modernizira, se j c tudi Levstik-Jurčičevo geslo: Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravdo narodu in jeziku svojemu izpremenilo in dobilo času primerno obliko: Lagoden bodi, bodi odjenljiv, v vsem in vselej rad popusti, ni jezik glavno in ni narod, vse, vse je, da le ostaneš pri koritu. Krausove izbrane pesmi V založbi Oprecht v Ziirichu so izšle izbrane pesmi Karla Krausa, dunajskega pisatelja-kriti-, .a’. . ,•*? tudi med slovenskimi kulturnimi ljudmi dobro znan. Kot zanimivost naj omenimo, da omenja, ki itika med najlepšimi pesmimi zbirke »Slovensko lajno«. V slovenskem prevodu je izšla ta pesem v naši predlanski božični številki. Ironija Nekdo je imenoval sedan jo dobo dobo pokonci moz. Kakšna bo vojna Nemški general Metzsch je izdal knjižico o brambni politiki, v kateri pravi, da bi Nemčija v dolgotrajni vojni morala podleči. Zato mora nemška vojska imeti večjo udarnost, da zmaga hitro. Zato tudi ne sme poznati ozirov. Dobesedno pravi: Prizadevanje za hitro odločitev zahteva, da ni uporaba sile omejevana od nobene stvari, ki bi zanago zavlačevala. Vsakdo, ki pravi, da sc moramo prizadevati za človečnost vojne, mora dobiti od nas odgovor, da so najkrajše vojne najbolj človeške in najdaljše najbolj barbarske. Sicer pa ugotavlja Metzsch, da je nemška vojska mnogo slabša, kakor je bila leta 1914., ker velja splošna vojaška dolžnost šele štiri leta, zaradi česar starejši letniki niso ali sploh nič izurjeni ali pa le pomanjkljivo. Češka orožna industrija — nemška Čehi so imeli dvoje velikanskih orožnih podjetij : Škodovo v Plznju in brnske orožarne. Novi upravni svet teh podjetij je sestavljen takole: Škodove tovarne imajo 11 Nemcev in 10 Čehov, brnske pa 7 Nemcev in 6 Čehov. Nemec je torej povsod eden več, ki je za večino potreben. Zveza Zahoda in Vzhoda Glede na govor ruskega poverjenika za zunanje zadeve Molotova kaže Švicarski dnevnik »Na-tiona.l-Zeitung« na to, da je Rusija po lanskem septembru po pravici nezaupljiva do zahodnih držav, vendar pa meni: Opreznost, ki je oznanjevala Molotovljev govor, so pa vendar v splošnem prav razumeli. Ni To opust pogajanj, ampak prej narobe, pogon, da se vsebina pogodbe krepkeje določi. Janez Koamur: Brez naslova (Nadaljevanje.) S časom so se preselile zmage na druga področja, race so pa ostale iste. Le pleme in barvo so spremenile. Nedavno smo brali dvakrat zapovrstjo v najbolj poučenem listu o polomljenih re-brih nekega Vladimirja Kokinakija, menda Japonca, krščenega na slovansko ime. Kmalu zatem je poskrbel isti list, da so se nam pocedile sline zastran velikanskega angleškega zaupnega posojila belemu stricu. Ali se je hahljal ob branju teh vesti tisti generalni ravnatelj, ki nam je tudi bil predstavljen kot velik prijatelj narodnih organizacij! Ta definicija je sicer malce dvoumna, a kdo bo gledal pri takih zverinah, kje sta jima srce in žep. Včasi nas zaščegeče v nosu kakor mehek vonj po kuhani gnjati; ko se pa ozremo, vidimo namesto kuhinje drugačen hram. Čut nas je pre-varil, vdihavali smo le — žveplleni vodik. Oba, prekajena svinjina in tista reč, dišita skoraj enako, drugače si pa nista čisto nič podobna, niti si nista v sorodu. Med kuhinjo in kuhinjo je razloček; vajen nos hitro ugane, v kateri je bila spečena raca. Njega dni nam je bil svetal vzor rodoljubne kreposti »Der tapfere Kroatengeneral Svetozar Boroevič«, kakor je stalo pod neko njegovo podobo. Skoraj nekakšen protcktor. In bi bil najbrž tudi postal, da se je bojna sreča zasukala dru- gače; saj boter mu je bil že pripravljen na Dunaju. Skušnjo je že prestal, samo malce prepozno s tistim: Die ganze Regierung sofort arretieren!* Danes veljavni možje odklanjajo sploh vsako hrvaško pokroviteljstvo. Če bi bil dr. Maček vsaj k. und k. Generaloberst, ne pa samo neznaten nadporočnik v rezervi... Slovenci imamo v glavnem vse dvojno, zlasti organizacije, tisk in — načela, da smo preskrbljeni za vse potrebe v življenju in po smrti. Je to nekako pokroviteljstvo ali varstvo, brez katerega nismo bili nikdar. Pri časnikarstvu ga je vpeljal dr. Janez Bleiweis z Njegovo cesarsko visokostjo nadvojvodom Janezom. Našla sta se bila dva Janeza, in menda je od tedaj navada, da je vsaj vsak peti Kranjec Janez. Levstik je posadil Janeza celo na cesarski prestol in nam dal z Martinom Krpanom nekakšnega Andreja Iloferja1. Tako smo dobili narodnega junaka vsaj na papirju. Ali še ta se je tvegal za tuje koristi. Samo na papirju je pri nas še veliko drugega. Praktičnega dela pa se ne loti nihče. Imeli smo in še imamo za naše razmere naravnost velikansko število narodnih in narodnoobrambnih organizacij z lepo donečimi svetniškimi in nesvetni-škimi naslovi, katerih naloga pa je menda zgolj prirejanje zbirk in polaganje lepo počesanih računov s kolikor mogoče velikim, hrupom. In uspeh? Ni ga videti. Nedavno je bilo brati v nekem domačem dnevniku, da se bo treba preori en tirati, če se naši juž- ni sosedje ne bodo bol j brigali za naš dnevni tisk_ S samo ugotovitvijo pa stvar ne more biti opravljena; še manj z grožnjami, s katerimi smo Slovenci sicer zelo radodarni, le da jih nikdar ne izvedemo. Treba bi bilo dognati tudi vzrok, zakaj jim je doli na jugu, tako malo za naš tisk. Ta pa lezi na dlani in ga ni treba šele iskati. Preden pa dajemo nauke in grozimo južnja-kom, je dobro, da se ozremoi po lastni hiši. Srb ali Hrvat stopi v katerega koli naših javnih lokalov, in še preden dobro sedi, že ima pred seboj skladovnico map. Mar mislite da slovenskih, hrvaških ali srbskih listov? Kaj še! Odpre prvo mapo, in ne bil bi v slovenski prestolnici, če bi se mu ne zableščal nasproti. — »lnteressantes Blatt«. In potem lepo po vrsti od »Wiener Bilder« do »Psehiit-ta«. »Das Interessante Blatt« soli Slovencem pamet že šestdeset let. Nekaj manj »Wiener Bilder« in drugi njuni bratci. O prvem je izrekel že skoraj pred petdesetimi leti neki nemški pisec sodbo, ki se glasi v izvirniku: »Ein liochst dumrnes, auf die Massen des Volke« durch blode lllustrationen vvirkendes Journal ist ,Dus Interessun- to Blatt ....« (Nadaljevanje prihodnjič.) * j,Das Interessante Blatt’ je skrajno neumen list, učinkujoč na ljudske množice s topoglavimi■ ilustracijami.. .« (Grossstadtische Charo.kte^bilder. I. Wien und die VViener. Berlin. Verlag von Eduard Rentzel. 1892. Str. 301.) * Vso vlado takoj zapreti! Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljana.