—    18   —
Ljubezen in sovraštvo
(Povest. — Piše Josip Bekš.l
m.
Takole okoli vseh Svetih je bilo. Preko bodečih strnižč je pihal oster veter, vinogradi so samevali prarni, a po kleteh se jc (rlo Ijudij, ki so po-kušali in ocenjevali vrlo dolenjsko kapljico.
V Brtoncljevi kleti so trije pivci imeli živahen razgovor: med trkanjern kipečih kozarcev so uganili marsikaj, česar bi se ne upali govoriti pred zvedavim svetom.
.Brtoncelj, na tvoje zdravje! Ti si vendar človek in mož, da se reče, naj polem Ijudje sikajo kar jim drago. No, tine — takle lep in čvrst mla-denič, pa se držiš, kakor pust v pratiki, boš trkal ?" — In trčili so: Brntocelj in Kovačkov Cene z vidnim vesetjem, a Blažev Tine s slabo prikritint strahom . . .
Vendar ta hip porabi in pikro pripomni:
_Kaj pa govorimo skrivši tu v kleti, če je res poštena zadeva? In zaka) naj bi molčal. če sc nimam nikogar bati?"
,M6lči, m6lči fantč pa ne razdiraj praznih, mari stori tako, kakor ti porečeva in nasvetujeva s Kovačkom! To je beseda, in ta mora obstati kakor pribito, razumel ? Le idi mcd Ijudi, pa raztrobi jim ; vsak bo toliko pameten. da bo storil isto. kakor mi trije. In kaj ostane potem nam ? Po-slušaj take. ki so starejši in ki imajo kaj izkušenj in soli v glavi. Če se ti smilijo mali, je to znamenje sinovske Ijubezni; a ker jih Ijubiš, jim moraš pomagati, kakor znaš in moreš. To ni, da bi šele popraževal, ali bo mogoče? Jaz in Kovaček ti rečeva tako — in konec besedi!"
..Verjamem, stric; da bi se le vse srečno izteklo, in hvaležen Vam bom iz 'dna srca."
,Kaj, — hvaležen, devela briga lo mcni. Moja dolžnost je, da te rešim z ubogo tvojo matcrjo. Tvoja mati je bolna, ker se ji preslabo godi! Vse tako zadolženo, saj ni čuda, da je že človek od skrbi bolan. Tistih Stiristo goidinarjev, katere mi je dolžna Se po mojem bratu — ali drugače povedano, po Ivojem očetu, — ji odpustim, saj vem, da jih nikdar ne dobim. Kaj bi listo? Saj. jih tudi nočem ne; stric naj ravna tako, kot se spodobi stricu napram stričniku. Ali ni res tako, Kovaček?"
„1 lejte, kristjani smo — — in na (o se pije. Bog živi na5e podjetje!"
Brtoncelj je bil bogataš; lahko rečcmo največji bogataš na Gričevju. Tri vrste velikih sodov, v vsaki vrsti po osem. je stalo v njcgovi kleti. Razvidno, da tudi njegovi vinogradi niso bili majhnt, in da je za prodario vino dobil vsako leto — posebno pa še, če je bila dobra vinska letina —¦ gotovo nad šeststo goldinarjev.
Običajno je, da — največji bogataši ali pa vsaj najbolj trdni kmetje po vaseh uživajo pri sovaščanih čast in ugled. Pri Brtondju je bila izjcma. Da si poprašal slarega Igličarja,  ki je prodajal drobiž za gospodinjstvo in
                       — 19 —                 
vsak teden najmanj po cnkrat zaSel v sleherno hišo na Oričevju. kako je zadovoljen z Brtoncljem, odgovoril bi ti in se namuzal: ,E skopuh, največji skopuh je Brtoncelj — po pravici in odkrito govorjeno. In pa kaj bitajil? — največji oderuh. Komur se na glavo skoplje, gorje mu!"
In stari lgličar je poznal Ijudi, pa tudi povedal vsakomur v obraz. kar mu gre.
IV.
Kovaček je priSel tisti dan domu nenavadno vesel in zadovoljen. Celo steklenico mošta je postavil na mizo pred svojo Marijano, ki ga je neza-upVjivo pogledovala od giave do nog.
,Na, pa pij, saj ga itak redkokdaj vidiš, Marijana", je pričel nekam ohlapno: kakor bi bil otrpnjenega jezika!
^Cene, kje pa vendar liodiS ? To ni tvoja navada. Vina menda vendar nisi kupil in denar trosil v gostilni, kamor dozdaj nisi zahajal."                         ]
..Kaj jezikaš, pij ali pa pusti! Ukradel ga nisem, pa je. Kovački so bili pošteni in taki bodo oslali, — le Bog da. da je res."
.,Cene, prosim te, idi spat;   ubogaj svojo ženo,  ki ti želi le dobro."
..Kaj, sem mari pijan ? S kurami naj grem spat, aaa? Oospodar sem jaz, ki mi je ime Cene in se pišem za Kovačka, to si zapomni! Pa pij. če hočeS!-------"
Oprijel se je mize. enčas strmel v luč pa spel začel:
,,No,  Marijana pij.  pij!   Brtoncelj mi ga je dal zastonj,  da pokusiva,      I kakSno  kapljico  je  pridelal.   Ne  bodi   huda;  ali   misliš,  da ne smcrn biti cnkrat vesel ?"
..Bog ve. da ti tega nisem nikdar branila: veselih Ijudi je celo Bog vcsel; le čudno se mi zdi, da si prav nocoj tak."
„1. kupčijo bomo napravili z vinom:  pa  tako-le  pride,  da si človek grlo nekoliko  preveč omoči.  Ti že še povem, kako mislim;  samo  pij —     i slišiS, pa kaj večerje na mizo!"                                                                             1
Marijana je tiho odšla v kuhinjo, in v srcu jo ne nekaj sklelo. tiho 1 sklclo . . . Jeza in skrb se je mešala vprek. Slutila je prav, da je njen mož I ujet. in da ga ima zviti Brtonceij v pasti. Videla ga je nocoj prvič takega; 1 sicer ni ž njo govoril nikdar v takem glasu, kar se spominja, in ni bil 1 nikdar pijan . . .
In to  jo  je žalostilo.  Vcdela pa je,  da nocoj   dosti ne opravi.  Brez sledu ncvolje je postavila pred Ceneta večerjo in sedla poleg njega. Sicer sladki mo5t ji nocoj ni teknil. Saj je vedela, da je to cena satanova, da jc ^K^o pijata, v katcri utegne utoniti lijen mol.
^^B Na Oričevje drži široka cesta, kalero obskrbljuje občina. Vas ima lepo ^^Bgo. Na jugo-vzhodu jo zaslanjajo pred strupenimi vetrovi visoki Gorjanci, ^^B okolica je med najvinorodnejšimi progami Belekrajine. Neštetokrat so ^^Rravili Ijudje, da je dobro uro od Oričevja proti zapadu z vso silo snežilo, ^^Bjpa gričevske gorice je svetilo prijazno solnce in o palečem vetru ni bilo
I
duha ni sluha. Na prste lahko seštejemo vsa vaška poslopja: cerkev z žup- ^ niščem. ali kako se je reklo ,,v Rebru", Brtondjeva hiša z gospodarskim poslopjem; takoj na drugi strani Kovačkova graščinica, kakor je sam več-krat imenoval svojo kočo, nekoliko više od teh sta stanovala Blaževka in njen sin, Jerovčevi, Brznikovi in še nekaj drugih malih kajžarjev; toliko hiš in morda šestkrat toliko prebivavcev — (o je bila vas Oričevje vsak de-lavnik in vsak praznik.
Samoobsebi je umevno, da so sc po trgatvi na Gričevju in po okolici zbirali in shajali vinotržci iz vse Kranjske in celo iz sosednje Hrvatske. Ori-čevska okolica je bila last trdnih in premožnih ktnetov, ki so se dobro zavedali svojega izvrstnega vinskega pridelka. Kljub temu pa, da je stalo vinstvo na dokaj visoki stopinji, nisi opazil niti na Gričevju samem niti v okolici pijančevanja. Ljudstvo je bilo docela nepokvarjeno, dasi se je našla tuintam med sto drugimi kaka garjeva ovca — kakor Brtoncelj.
Tako junaških in širokoplečih mladeničev bi bil cesar zaman iskal nadaleč okoli: tako pobožnega in vernega Ijudstva morda nisi našel tudi po treh deželah. Ljudstvo sc pa tudi ni navzelo oncga velikomestnega duha in razvajenosli, kcr je bilo na rodni grudi samostojno in ni maralo biti ne dcnarno ne duševno odvisno od prihajajočih in odhajajočih tujcev.
Dvakrat, trikrat na leto se je prizibal v vas Brtoncljev parizar, da je pripeljal vaščanom potrebnih živil iz bližnjega mesla ali trga. Brntocelj je imel namreč poleg gostilne tudi prodajalnico v vasi. Razun jeseni čez lcto ni bilo prida obiskov. Semintja sc jc prikazal kak Rihničan iz poštene rib-niške doline, ali pa stari Igličar s šivankami in drugim priličnim drobižem. Vas ni potrebovala orožniške posfaje, lcer o prepirih ali celo ubojrh ni bilo slišati. Otroci so hodili v šolo v pol ure oddaljeno vas Polico, kjer so imeli trirazrednico. Županoval jc pa žc deset let sem vrli Brznikov Janez.
(Dalje prih.)