183. številka. Ljnbljana, v četrtek 13. avgusta. XVIII. leto, 1885.
Iihi.jh. vsak dan iieter, izimši nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za a v s tri j a k o-ogc r *» k e deželo za vse leto 15 gld., z:i p< ■] hifa H irltl.. za rut rt leta i gld., ta teden moste 1 ffld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld. za četrt leta 3 pld. 30 kr., za jeden uiea«e l #ld. 1U kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za meneč, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštuina zuhšu. Za oznanila plačuje fie od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če 3e oznanilo jodenkrat trnka, po 5 i r., ee na dvakrat, in no 4 kr., fte se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj hb izvole frankovati.     Rokopisi se no vračajo.   Uredništvo in upravništ vo je v Rudolfa Kirbiša hiši. »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vho administrativne atvurt.
Nemščina na ljudski šoli v Rojanu.
Pred par dnevi poročali smo, da je Tržaško namestništvo zaukazalo Tržaški občini, da se mora s početkom šolskega leta 1885/86 na ljudski šoli v Rojanu v tretjem razredu 'začeti pouk v nemščini kot obligatnom predmetu.
Dasi nam je znana vroča, rekli bi izključna | ljubezen sedanje vlade nasproti nemščini, nas je vernier ta vest neljubo presenetila. Skoro še bolj pa nas je osupnila zgodovina tega ukaza, kakor jo čitamo v „Edinosti* poslednji številki. Ta list piše namreč mej drugim:
„Kdor ne pozna natančno vseb okoliščin, tudi si ne more stvari tako lahko raztolmačiti, ali stvar je prišla čisto naravno in krivo je te stvari v prvej vrsti magistratovo postopanje v okolici in Boninov manever, zaukazan mu najbrže po magistratu, da namreč vse otroke odpravi iz slovenskega oddelka, ter jih nekako primora, da se upišejo v italijanski oddelek.
Vse te samovoljnosti magistrata in njega agentov so prebivalce v Rojanu tako razkačile, da so večkrat protestirali, v imenu Rojančanov protestiralo je tudi društvo „Edinost" in poslale so so tudi mnoge pritožbe vladi. Znano je, da je g. šolski nadzornik dr. Lozer večkrat zaporedoma pregledoval šolo v Rojanu, znano je, da je tudi deželni šolski nadzornik g. vitez Klodič zadeve llojanske šole natančno preiskava!, in oba ta dva gospoda sta neki našla, da v Rojanu ni vse tako, kakor bi moralo biti.
Rojančani pa siti večnih sitnostij in večnega draženja od strani magistrata, napravili so že pred 8 meseci prošnjo na namestnišvo, da se uvede v Rojansko ljudsko šolo nemški jezik, kateri naj se začne učiti na podlagi slovenskega materinega jezika že v II. ali III. razredu kot obligaten predmet, in naj so opusti rajši italijanščina.
Podpisana je bila ta prošnja blizu od 100 očetov za šolo godnih otrok in motivirana je bila tako, da je otrokom, ki hočejo kaj več postati nego kmetje, ter prestopiti v kako srednjo šolo, potreben pač nemški, pa ne italijanski jezik, katerega se za silo, kolikor mu ga potreba, vsak otrok lahko na-
Za dragocenim korenom.
(Iz žl-vljeiijo. Icitanslclli. pog-oz;ca.n.Ilco-v.) (Povest A. Ja. Maksimova, posl. I. P.) (Dalje.) XIII.
Zasledovanje Seo-kvi-ja.
Več kakor jedno uro šli so pustolovci po strmem klanci bolma, predno so prišli do kuplji podobnega vrha, pokritega s košatim jelovim drevjem. Veličastne cedre, bujne smreke in košate jelke delale so razkošen mešan gozd divje lepote. Povsod so se videle velikanske skale, obvite z vzgledno, prekrasno preprogo raznih lazečih rastlin; in mahov. Na vrhu hriba se je polumrak, ki jo vladal v soteski, zamenil s slabo svetlobo. Solnčni žarki so svobodno prodirali skozi mrežasti svod bujnih vrhov, prečudno zlatili robove svetlo-rujavega rogovca in blesteče, modrosive goljave biscrnika, prepletenega z mnogimi fantastično zvitimi belimi nitmi in žilami kremenca ... Ko je prišel na hrib, ustavil se je Lonhou, da se je oddahnil in določil, kam je nadalje bežal Seo-kvi.   Ta naloga ni  bila lchka. Z
uči tudi zunaj šole. Materin in nemški jezik naj se uči v šoli in naj se ne kvari časa z nepotrebnim in nekoristnim poitalijančevanjem.
Mnogi okoličani namreč žele, da bi njihovi otroci šli v srednje šole, v italijanske srednje šolo jih ne marajo dajati, ker svojih otrok nečejo od« gojcvati za Italijo, ampak za Avstrijo, v nemške srednje šole pa jih ne morejo dajati, ker v okoliških šolah s« pač poučuje laščina, pa čisto nič nemščine, in ako otrok ne zna že nekoliko nemški, ne vzamejo ga v Trstu v nobeno c. kr. srednjo šolo.
Nekoliko torej mrzenje na mestni magistrat in na mestni zastop, nekoliko pa tudi praktična stran Bta kriva, da so se okoličani sami potegnili za nemščino. Namen ljudske šole ni sicer, da bi se v njej jeziki učili; tudi je težko ta korak popolnem odobravati iz narodnega in pedagogičnega stališča; ali pri neznosnih razmerah v okolici ni zameriti okoličanom, ako iščejo po vseh le mogočih sredstvih, da se le ubranijo poitalijančevanju."
Obračajmo te vrste, kakor nam drago, vender se ne znebimo nevolje in osupnelosti, katero nam je vzbudila napominana zgodovina namestniškega ukaza. Daje namestništvo zaukazalo pouk nemščino na ljudski šoli v Rojanu, kjer nemškega življa ni, to bi še ne motilo toliko naše hladnokrvnosti, da pa so Ro-janci za pouk v nemščini sami prosili, tega bi se pa ne bili nikdar nadejali. O vladi je namreč naša sodba že davno gotova in dobro znamo, kako jej je pri srci nemščina, o Rojancih pa smo doslej mislili, da so odločni in zavedni narodnjaki, katerih vse spletke Tržaških mestnih očetov ne bodo tako hitro spravile iz duševnega ravnotežja.
Naj se no ugovarja, da so mestni očetje tega v prvi vrsti krivi, kajti ta ugovor je le figovo pero in taktika, da se hudič z Beleebubom izganja, še nikjer ni rodila dobrega sadu. Priznavamo, da so mora okoličanu v očigled postopanju mestnega zbora ucepiti grenkoba in mržnja do vsega, kar je italijanskega, a iz tega še ne sledi, da se mora potegovati za nemški jezik. Nemščine je povsod že preveč, nemška lulika itak že zarašča narodno pšenico, in ko bi je ne, skrbijo že nemški šulferajn in mnogoštevilni njegovi podporniki za to. Oemu torej bi še Rojanci „mavto" nosili za nemški most do Adrije?
vrha hriba vilo se je v razne soteske na kakih deset steza, katere so se zopet delile na deset novih stezic, obrazujoč celi labirint. Več kakor jedno uro hodil je Lonhou po kupljastem hribu, zdaj šel malo po jednej, zdaj po drugej stezi, pa nikjer ni našel sledii Seo-kvi-jevega. Kakor bi se bil poslednji udri v zemljo. Neutrudljivi stareišina vrnil se je k svojima tovarišema, ki sta počivala pod košato cedro. Zgubil je že bil upanje, da bi našel Seo-kvijev sled, kar zagleda nek blesteč predmet, ki so je komaj videl iz goste trave. To bil je Seo-kvijev nož, kateri je bil zgubil na hitrem begu. Nož jo ležal pri stezi, ki je zvijajoč se peljala z vrha holma v ozko temno sotesko, ki je bila obdana z vseh stranij s temnimi gorami.
— Ilajda semkaj! zaklical je Lonhou svojima tovarišema.
— Mandžurski pes bežal je v to sotesko, za-mrmral je čmrno in hitro stopal po kamnitnej stezi.
— Pod bobnom naleteli so na pogasio grmado. Lonhou je hitro stopal h grmadi in z roko potipal pepel.
— Še gorek je! rekel je vesel. Ni še dve uri tega, ko je bil tukaj! Nu, zdaj pa le previdni bodite ! . . . Treba je planiti nanj, kadar ne bodo nič
Preverjeni smo, da ta čin ni vzrastel na Roja ne c v lastnih tleh, marveč da jim je kilo tako svetoval. Kdo je pri tem svetu upi i val, nečemo danes pretresovati, prav verjetno je, da so odločevali isti razlogi, po katerih se je preti par leti tako radodarno podeljevalo rastno občanstvo. Ako se no motimo in so nagibi isti, bodo tudi posledice jednake, kajti „slabo delo se maščuje."
Visoka vlada prav nič ne bode „zamerilatt vprašanja: „Ali ne misli po tistej poti, po katerej je zdaj ukazala mestu, da uvede v ljudsko šolo v Rojanu nemški jezik, ukazati mestnemu zboru, da preskrbi potrebno, da se osnujejo one slovensko ljudske šole v mestu, za katere je prosilo društvo Edinost in 1429 očetov za šolo godnih otrok?" — temveč dela bode to vprašanje jednostavno „ad actaUi nemški pouk v Rojanu bodo „fait accompli", slovenske šole v Trstu pa smemo pričakovati o ,,sv. Nikoli", saj smo se že tolikrat prepričali, kako hlastno hiti vlada za nemščino v ogenj, dočini za slovenščino nema niti najmanjše brige.
Zares čudna je dan danes v Slovencih prikazen da se nam porajajo taki rodoljubi (? ), ki so bolj navdušujejo za nemščino, nego li za jezik slovenski, ki v tujem jeziku iščejo naše rešitve in narodne ravnopravnosti in ki — možno da nevedoma — pospešujejo pogubno taktiko, katero je nedavno odkril korošk Nemec nekemu domoljubu. Rekel jo blizu tako: Mi Nemci Vas sedanjih Slovencev nikakor nećemo ponemčiti. Vse naše delovanje teži le na to, da se slovenska mladina nobenega jezika do dobrega ne nauči, ne nemškega ne slovenskega, da postane mlačna, da jej ugasne ljubezen do materinščine. Iz takih otrok vzrasto rod, ki bode v narodnem ozira apatičen in bodoči zaroti poneinčil so botlo brez vsacega napora.
Jugoslovanski klub.
Iz Ptuja 15. avgusta. Do sednj se je mnogo t) jugoslovanskem klubu pisalo in govorilo, vse to premišljevanje bilo je vender jednostransko. Vprašalo se je, ali bi ta klub večini državnega zbora ugajal, ali ta klub ne bi to večine rušil, slabil, ali ta klub ne bi bil početek razpada Hohenvvartovoga kluba, začetek snovanj no-
pričakoval. Vedita, da smodnika in krogelj ima dovolj in nas pobije kakor srne, ako zagleda, da so mu bliža.mo . . .
Iskatelji žen-šena tekli so dalje, če tudi s prejšnjo hitrostjo, pa vender z vso mogočo previdnostjo. Vsak trenutek so pričakovali, da zagledajo kak znak, da je begun blizu, a tacega znaka ni bilo. Ali je po tej stezi šel že kak človek? Vsa poteptana z zverinskimi sledovi vila se je v globoko, mračno sotesko. Iskatelji so morali vedno lesti čez velikanska podrta drevesa, katerih debla so bila pokrita s fantastično preprogo iz mahu iz lišajcv. Po sredi soteske tekel je majhen gorski potok, valeč bistro čisto vodo po kamnitej strugi. Šli so čez potok in prišli v skoro neprodrljivo goščavo iz le-ščevja, ki je bilo vse prepleteno z raznimi ovijajo-čimi se rastlinami, L'im dalje so šli iskatelji, tem gostejši bilo je grmovje. S težavo šli so, spodtikaje se ob veje vijajočih se rastlin. Fot so si morali delati s sekirami in noži. Ko so prešli kakih sto korakov, so je Lonhou ustavil in rekel činerno:
.— Mandžtir nas je zapeljal . . . Todi ni šel. Po tej stezi še srna ne more dalje.
— Po vsaj ni Seo-kvi vrnil se po Istej stezi, po katerej je šel v sotesko V opazil je Ki-se.
vili parlamentarnih strank. — Vsa ta vprašanja so i re na, preudarka vredna, ali vsa  ta vprašanja za nas Slovence neso  odločilna. —  /a nas preostaje drugo vprašanje,   kako pa pri sedanji organizaciji parlanieutskih strank naš na roti  shaja? — To j vprašanje je za nas važniše, kar bomo s kratkimi be- j sedami dokazali. Vsaka stranka, posebno pa stranka, ! katera predstavlja narod, — kakor naša slovenska ; stranka, — sme  pri zdravem  parlamentarizmu in naravnih konstitucijonalnih odnošajili pričakovati, da ! se njen program, će državni osnovi ni nevaren, in te je od naroda   tako jednoglasno vsprejet, kakor j« našemu   programu naš  narod  na mnogobrojnih taborih z navdušenjem pritrdil, — mi rečemo, da | smemo pričakovati,  da  se tak program v pet in dvajsetih letih k o ns t i t u c i j o na l neg a živ-ljenja v   vseh   glavnih  točkah   popolnem   izvrši, j In koliko se je do sedaj   od   našega programa, o katerem je, mimogrede rečeno, pri neki ministerski seji poslanec pl. Orocholski ministrom rekel: „ministri, j dovolite Slovencem, kar zahtevajo, ti nikdar ne bodo j več tako malo zahtevali, kakor sedaj," —mi vprašamo, j koliko se je od toga programa do sedaj uresničilo? Pri j nas Štajerskih Slovencih niti za pičieo. Pri nas se v narodnih šolah germaniznje, kakor poprej nikdar, I okrajni šolski nadzorniki, prostaki glede vede, ali v ; germanizaciji besni, kakor janičarji, zapovedujejo uči- i teljem po tajnih ukazih,  da je svrha narodne šole, deco v nemškem jeziku toliko poučiti, da zna nem- I ški jezik po dovršeni šoli  v govoru in pisavi točno rabiti, zaradi česar mora biti V zadnjih  treh   letih , narodne šole nemški jezik učni jezik,  slovenski pa : že samo učni predmet.   V srednjih  šolah se malo | kdaj učitelj,  ki je iz  slovenščine  izpitan,  nastavi, j Pred porotno sodnijo v Celji izgubljen je Slovenec, j bodisi tožittlj ali pa založene-.    Kot tužitelj izgubi j pravdo, kot zatoženec pa je obsoje i.   Porotniki so večinoma fanatični Nemci, akoravno je Spodnje Sta-jeisko razen mest popolnem slovensko. To pa izvira iz tega,  ker dvorni svetnik  lleinricher  pošilja že gotov seznam porotnikov svojim prijateljem po sport-nještajerskih mestih po privatnem potu, da se še na zadaje popravi itd. —- Tako vsaj pravijo ljudje, ki so seznani /•■ v rokah imeli.   lleinricher, predsednik Celjske okrožne Bodnije, hodi s dr. Glantselmig-gom,   najljutišim protivnikom  Slovencev po mestu „Han d in Hand;" —Celjski  okrajni  glavar Haas pri volitvah vsekdar z fakcijozno stranko voli, itd., vseh grehov naštevati, bila bi knjiga polna.
Mi tedaj nismo dosegli nič, mi smo mnogo na slabejem, kakor smo bili pod absolutno ali nam neprijazno parlamentsko vlado.
Kaj pa ljudstvo k temu pravi? Doleta 187'J. so se naši poslanci s tem izgovarjali, da smo v državnem zboru v manjšini, da je vlada nam protivna na krmilu in da tedaj ni mogoče bilo, kaj doseči. Ljudstvo je to na znanji; vzelo, svojim poslancem pa zanaprej zvesto ostalo. Z letom 1879 je napočila za nas nova doba. Naša stranka je del parla-inentske večine, in vlada je, kakor se reče „naša".
Preteklo je zopet šest let, in s čim so sedaj naši poslanci pred ljudsvo stopili V Kaj so povedali, da jim JO „naša vlada" dala V Nič druzega, kakor lire „kavalirsko besedo" ! Ljudstvo je zopet potrpežljivo to na znanje vzelo,  in se s tem tolažilo,
kaj bode rka val irska beseda" prinesla. Kaj pa če bode še ta kavalirska bese I a le prazna obljuba, kar v politiki ni nič nenavadnega? Nas strah obhaja pri tem vprašanji. Črne megle vidimo pred seboj, in ne vemo, kaj nosijo v sebi. — Če mi zopet ničesar ne dosežemo, ali ne bo naše ljudstvo ne/1 dovoljno, ne bode li naša stranka desorganizo-vana, ne bode li naše ljudstvo izpolnitev svojih želj po drugih potih, in drugih poslancih zahtevalo?
Ker se, kakor vidimo, naš program po dosedanjem potu ni dosegel, skrbeti bode treba, da bode bodočnost boljša, in da se, če ni drugače poprimemo drugih sredstev, ki nas dovedejo do cilja.
Klub je samo sredstvo, ne pa svrha in če Hohemvartov klub ne more ali neče pripomoči glede naših teženj in želj, potem bode naravno, da bodo naši poslanci morali iskati drugej pomoči, ako nočejo, da bode zveza mej njimi in narodom pretrgana.
Politični razgled.
N«»<o«tiijc dežele.
V L j ubijani 13. avgusta.
V ministerstvih sestavlja se že pridno budget za prihodnje leto, kateri so bode že kmalu z za retka zborovanja predložil državnemu yJ»oru.
Posamični iiiinisterstva so že neki doposlala svoje proračune finančnemu ministerstvu. Sedaj jih to pre-trosuje. Ko bode finančno ministerstvo končalo pre-tresOVanja, bode finančni minister predložil budget, ininisterskemu ho vetu. Budget bode sestavljen po večjem po rezultatih minulega leta. — Lienbaeher še vedno ne miruje. Na vso pretege si prizadeva, da bi osnoval od desnice nezavisno katoliško stranko. Ce tudi celo Lichtensteinovci mi marajo za njegova načela, vendar ne jenja s svojim rovanjem. Sedaj
priobčil je neko pismo v časopisu „Politische Prag* m nte*' na Danoj}.  V tem pismu trdi, da bi bila samostojna katoliška stranka najboljše poroštvo za notranji mir, zlasti mej narodnostmi in za blagostanje in moč našo države. Nadalje skuša grofa Taaffeja pridobiti za svoja načela. Pravi namreč, ko bi grof Taaffe, katerega lojalni avstrijski patrijotizem je brez vsake dvojbe, prav spoznal položaj, moral bi baš v osnovi take stranke videti rešitev svojo. Da bi vlada tega ne spoznala, pa ne sme nobenega motiti, kajti pravi prijatelj vlade mora se prizadevati rešiti jo, tudi proti njene j volji.   Lienbaeher hoče biti tedaj bolj vladen, kakor je vlada sama. Nam se dozdeva, da v tem  rovan j i in laskanji ministerskeniu predsedniku tiči mnogo sebičnosti in častihlepnosti. Lienbaeher bi že davno bil rad minister.   Ker mu pa desnica ni pomogla na ministerski stol, skuša osnovati posebno  katoliško stranko, katera naj bi mu pomogla v kakem odločilnem trenotku v ministerstvo. Ker pa Lienbaeher ve, da Taaffe še ne bode tako hitro pal, skuša se mu prikupiti, da bi se nanj ozrl, kadar mu bode kakega tovariša manjkalo
Včeraj bil je na Volegrada glavni shod slovanskih učiteljev. K temu shodu bilo je vabljenih več slovanskih učiteljev iz vseh slovanskih dežel naše države. Pred shodom bila je slovesna sveta maša, katero je opravljal Brnski Škof dr. Bauer, kateri je tudi pred zborovanjem imel slavnostni govor. Na tem shodu se je pred vsem razgovarjalo o kulturnem pomenu delovanja slovanskih prosvetiteljev sv. Cirila in Metodija.
Če tudi že hi misliti, da bi se sklenila carinska zveza z Nemčijo, vendar jO nekateri Nemci še vedno zagovarjajo in se potegujejo zanjo. Ko so v Pešti popustili to misel, ker so se prepričali, da ni lehko izvedljiva,  poprijeli so se jo Nemci na Če-
Nlcem. Občni zbor zveze severnočeskih tovarnarjev za steklo in steklene izdelke sklenil je resolucijo, da bi se sklenila taka zvezo mej Avstro-Ogersko in Nemčijo. Poudarjalo se je, da sedanje carine mnogo škodujejo baš tovarnam za steklo. Zbor izvolil je odbor sedmih udov, kateri naj izdela dotične peticije na kompetentne zbore in oblastva. Ta odbor misli dr. Knotzu preskrbeti potrebno gradivo, da se v državnem zboru potegne za te zahteve. Tovarnarjev pri njih sklepu pač neso vodili samo gospodarski, ampak tudi politični interesi. — Trgovska zbornica v Budejovicah izrekla se je, da se po večjem strinja z zahtevami Praške trgovske zbornice v zadevi av-stro-ogerske banke.
Hrvatska vlada in narodna stranka bi radi, da bi se sedaj sabor takoj ne sklical, ampak le kakor po navadi. Govori se, da ga vlada misli celo razpustiti, ako se takoj skliče. Vladni krogi računajo na to, da se bode razdražen ost zaradi listin v Pešto odposlanih že nekoliko polegla, predno se začne redno zasedanje saborovo, zato bi pa izredno zasedanje radi zabranili. „Narodne Novine" trdijo, da sedaj, ko so listine v Pešti, je vse ravno, ali se sabor skliče takoj ali pa še le čez jeden mesec. Dokler so bile listine v Zagrebu, bi bilo izredno zasedanje sabora imelo kaj pomena, ker bi bdo morda zabranilo, da se ne bi bile odposlale listine.
V ogerNkvm pravosodnem ministerstvu pričakuje se več sprememb. Že več let je mesto državnega tajnika izprazneuo. Pravosodni minister Pauler vodil je sam ministerstvo po svoji volji. To bode sedaj drugače. Predno se snide državni zbor, imenovan bode sodeč pri najvišjem sodišči, Emerih Szentgyogyi, tajnikom v pravosodnem ministerstvu. S/entgvbgyi jo energičen politik in dober jurist. Prevzel bode vodstvo pravosodnega iiiinisterstva mesto bolehnega pravosodnega ministra in začel uvajat  potrebne spremembe.
^ruuiij4k države.
Kakor se iz Derolina javlja, izvršilo se bode kmalu VeČ sprememb v iieiuškeeii diplomatiškem osobji. (riof Halzfeld, ki je bil dozdaj državni tajnik v imanjem uradu pojde za veleposlanika v Pariz. Na njegovo mesto pride Bismarckov najstarši sin grof llerbert Dismarck. ki je sedaj državni podtajnik. Državnim podtajnikom bode pa imenovan grof Berchem ki je sedaj ravnatelj druzega oddelka v unanjeni uradu, poprej jo pa bil generalni konzul v Pesti,
Komisiji forzmjavsae koauferouro v Bero-
linu sta se že konstituirali. Komisija za tarife sestoji iz zastopnikov Nemčije, Avstro-Ogerske, Belgije, Dahjske Spanjske, Francije, Anglije, Italije, Japana, Lukseuburga, Švedske in Turčije. Predsednikom voljen je zastopnik Avstrije Drunuer pl. \Vat-tenwyhl, podpredsednikom zastopnik Italije d' Amico, poročevalcem pa zastopnik Francije Friboiirg. V komisijo za tehniko in obrat so bili izvoljeni zastopniki Nemčije, Belgije, Brazilije, Francije, Angleške, Romunije. Švedske, Portugalije, Rusije in Indije. Predsednikom brazilijski zastopnik Capanema, poročevalcem pa belgijski zastopnik Delarge.
Navada je poslednja leta postala, da se govori, kadar se shajajo vladarji, da je evropski mir zagotovljen. Tako tudi letos. V tem pa vendar ni vse tako mirno. At&aiiNl&o vprašanje še ni rešeno, in se še tudi za gotovo ne ve, kako se bode rešilo. Poslednji čas so iz Azije prihajala poročila, da Angleži, Afgani in Rusi hitro utrjujejo svoje meje in pozicije. Ta kaže, da mirna rešitev še ui-kakor ni zagotovljena.
Dopi
ISI.
Izpod 14 rim a 11. avgusta. [lav. dop.] Kakor so g. župnik želeli, izvolili smo jih častnim ob-
Lonhou se je stresel, ko je pomislil, da je to mogoče. Dušila ga je jeza. Vedel je, da Mandžurja ni več moči dohiteti, če se je res vrnil na hrib in šel po drugej stezi v nasprotno sotesko. Ali je moči človeka poiskati v tem gozdnem labirintu sredi ne-prodrljivega grmovja? Samo srečen slučaj bi jih mogel pripeljati na zgubljeni begunov sled. V tem je bilo pa neobhodno potreba poiskati Seo-kvi-ja in vzeti mu krajno potreben smodnik, kajti od tega je bi bila zavisna njih bodoča sreča.
— Vrniti se moramo h grmadi, rekel je hri-pavo Lonhou. Mandžurski pes je nas zvodil za nos ! .. . Prepozno ga je zasledovati, kajti sobice se je žfe približalo zapadu . . .
— Jutri bomo videli, kaj je storiti, pristavil je, hitro korakajoč po obratnem potu. Hiteti moramo, sicer ne dobimo razbojnika. Do Ussuri-ja je pol meseca hoda, a divjačine nemarno s čim pobijati . . . Slabo je, jako slabo! ... S koreni se bomo morali živeti in braniti se z noži in sekirami . . . Paganski pes! . . i zakričal je Lonhou s hripavim glasom in pretil s pestjo neprisotnemu Seo-kvi-ju.
XIV.
Za rudečim volkom. Minula sta že dva dneva.   Sobice se je že bilo skrilo za hribi in zlatilo njih košate vrhove. V gošči je bilo vedno temneje.   Po stezici iz globoke soteske, kakih dvajset vrst od tega mesta, kjer smo pustili pustolovce, korakal je onemogel in strašno sestradan Seo-kvi. Oči so mu bile globoko udrte in so se nekako mrzličuo svetile, kakor bi nesrečo oznaujevale. Mandžur bil je podoben blaznemu. Lasje so bili vsi zmršeni, stali so po konci zaradi mnogih stranskih predmetov, ki so se vanje zapleli:  tu je bil lopuh, nekako posušeno listje, koički vejic itd. Kakor se je videlo, Seo-kvi pretečena dva dni ni izbiral, kain se vleže spat, zvalil se je, kamor je bilo, ne da bi bil dal kaj pod glavo. Razpraskano, silno shujšano telo osupnilo je na prvi pogled. Na njem visele so nekake cunje iz modre dabi. Na iz-bitib, ožuljenih nogah viseli so le kosci polustrojene kože,   iz katere so bilo narejene opanke. Seo-kvi lezel je počasi skozi grmovje, kakor z nekako neodločnostjo.   V tem mu je pa pot bil dobro znan. Oba dni ni hodil po drugej stezi, kakor po tej, katera je bila poteptana od raznih zverij. Mandžur je nizko povešal glavo.   Skrbno je iskal majhnih vol-
čjih stopinj, ki so se semtrtja videle mej mnogimi druzimi zverinskimi stopinjami. Včasih so prišle iz Seo-kvi-jevih ust nezvezne fraze in klici. Vidno je bilo, da ga je tlačila kaka nadležna misel. Tlačile so ga usiljajoče domišljije.
— Zopet volčji sled 1 godrnjal je Seo-kvi, počasi stopajoč po stezici. Tu zopet! . . . Rudeči volkovi hodijo tod . . . Jaz vem, da hodijo . . . Dve jami sem že izkopal na stezi, pa volk vender noter ne pade ... Že tretji dan čakam! . . . Vse zastonj 1 . . . Prokleti vrag . . . Vselej se ogne . . . Danes zopet ni vspeha! ... V jedno jamo je pala vidra, v drugo lisica . . . Ubil sem ja in ven vrgel . . . Samo pokritje sta spridili . . . Moral sem jami z nova zakriti z vejevjem . . . Počakati hočem do jutri, potem pa pojdem v drugo sotesko . , .
Tako sam seboj govoieč, prišel je Seo-kvi na majhno tratino in žalosten usel se k davno ugaše-nej grmadi. Ta kraj mu je bil dobro znan. Tu je že prenočil dvakrat in pripravljal se je tretji in po-slednjikrat.
— Jedel bi radi zamemral je Mandžur po kratkem premišljevanji in pogledal okrog, kakor bi iskal jed.
— Zopet sem pozabil kaj ustreliti . . . Srna
čanom, kar se je tako godilo: Župan pokliče trojico sosednih odbornikov, ter jim pokaže tablo z napisanim listom, rekoč, da bo stvar g. župniku veselje naredila.
Ne zmeneč se za ugovore previdnejših sosedov, stopi tihotapno v družbi nekega naprošenega svetovalca pred g. župnika izročivši mu tablo, katera je bila posebno radi tega zanimiva, ker je bil na listu občinski svetovalec od tuje roke podpisan.
Odlično pohvaljeni župan zapusti vesel, da mu je to diplomatično delo tako gladko steklo, župnijsko hišo
Ta čin, s katerim je župan obstoječi občinski zakon iz 18GG. leta in kazenska določila o goljuhji na široko prekoračil, prišel je na dan. Občinski odborniki ulože ugovor proti nezakonitemu ukrepu županovemu pri c. kr. politiškem oblastvu, od tuje roke podpisani svetovalec ovadil je pa župana e. kr. državnemu pravdništvu kot poiiarejalca njegovega podpisa.
V nekem dopisu „Slovenca" z dne 8. avgusta je čitati, da je bil g. župnik jednoglasno častnim občanom izvoljen. Tu se opomni, da je to vest Ižanski Pavliha poročal.
Ali tabla še slavi župnikove zasluge poleg jednake iz Iške Vasi viseča, se ne ve, a možno je, da bode na željo sodnijske gospodske romala v belo Ljubljano.
Po vsi občini Loški se je pa začelo ugibati, kakšne so te zasluge župnikove, katero so našega župana k takemu postopanju navduševale. Večina ! sod' tako, da je ta zasluga našega gospoda največja, j da je anarhiste tako pogumno zgrabil, da ni že j leto dni skoro niti duha niti sluha od teh rogovi- j ležev, tudi kaže nova hiša pred farno cerkvijo ne j
mestu Požegi, ampak po vsej okolici se popravljajo ceste in snažijo se poslopja. V samej Požegi, ki ima nekaj čez 3000 prebivalcev, nastanjenih bode 7000 vojakov in 7 vojaških godeb. Cesar z nadvojvodi pride v Požego dne 13. septembra na večer in ostane tri dni; stanovanje mu je prirejeno v žu-panijskej hiši. Tudi srbski kralj Milan misli priti pozdravit našega cesarja, a razen tega pridejo deputacije iz Bosne, srbski patrijarh, ban hrvatski itd.
Požeško polje je 3 milje široko in G milj dolgo in je vrlo plodno. Ker je tukaj dosti dežja bilo, vse lepo kaže, pa dočim je od Zagreba do Siska suša pokončala vso koruzo, je tukaj koruza še mlečna, a posebno dobro kažejo vinogradi in slive.
Domače stvari.
— (Zabavni vlak v Prago.) Vsem onim, j ki se žele udeležiti vožnje v Prago s tem vlakom,
naznanjamo, da se vozni listki dobivajo jutri 14. avg. pri blagajnicah   naslednjih  železniških  postaj: v Trstu,   Gorici,  Zagrebu,   Ljubljani, na j Pragarskem (Pragerhof)  in v Mariboru.
— Na razstavi v Antvverponu) bili so odlikovani iz slovenskih pokrajin trije razstavljalci. Henrik Kiefter, izdelovatelj srpov v St. Lovrenci pri !
četek ob 7. uri zvečer. — K tej veselici vabi naj-uljudneje odbor.
— (Glasbeni klub v Kranji) ali pravilneje povedano: „I)er Musik-Club" poslal nam je povabilo k slavnostnemu koncertu, ki bode povodom rojstvenega dne presvetlega cesarja v 18. dan t. m. ob 8. uri zvečer na vrtu g. P. Maverja ml. Čisti donesek namenjen je ubogim gimnazijcem na korist in spored obsega 10 prav lepih točk. Ko bi bilo vreme neugodno, bode koncert prihodnji dan. Kakor videti skrbljeno je za vse. Namen je lojalen in dobrodelen, spored lep, prostor ugoden, a vabilo je le nemško, kakor da je mesto Kranj blizu Franko-broda, ne pa na Gorenjskem.
— (Na Bledu ) bode v 16. dan t. m. velika slavnost na jezeru v proslavo rojstnega dne presvetlega cesarja. Zjutraj ob 9. uri maša na otoku. Popoludue od 3. do 4l/a ure godba v Lujizi-nej kopelji. Ob 4l/a uri tombola v hotelu Mallner-jevem. Ob 8. uri zvečer razsvetljava jezera. Vožnja na Mline z godbo v razsvetljenih čolnih. Serenada pred Petranom. Cisti donesek tombole namenjen je fondu za olepšan je Bleda.
— (C. k r. k in e ti j s k a družba kranjska) bode iz letošnje državne subvencije za zboljšanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov in ovac u k viškog a plemena ter jih brezplačno dala takim gospodarjem,  ki  dokažejo v svoji prošnji, potrjeni
Mariboru dobil je sreberno svetinjo. Fran Szantner, čevljar v Ljubljani in Fran Hajek izdelovatelj sna-j žilnega prahu v Kamniku dobila sta bronasti sve- I od županstva in od cerkvenega urada, da a) že več j |.jnjj let precejšnje število ovac redijo; b) da je njih kraj
k  veliki  besedi.)   katero I za ovčarstvo posebno ugoden, in c) da jih je volja
— (Vabilo
priredi slovensko delavsko pevsko društvo „Slavectt j v soboto dne 15. avgusta t. 1. v restavraciji Ljub- ; Ijanske čitalnice. — Pri tej veselici sodeluje i/, po-
sebne prijaznosti gospod Ivan Meden — Premalo skrb župnikovo za blagor tukajšnjih ovčic, če I gnuu. i, j, Jedlićka: „Slavjanska slavnostna pot-je prav tako potrebna, da stoji že jedno leto prazna, i „icu«i svira vojaška godba. — 2. Meyerbeer: Ouver-Pa kdo zna pota naše potrebe, kmet je vesel, da j timv ]{ oporj MDCr Nordsturn", svira vojaška godba, se še babilonski turen ne začne graditi.
N koroške Burje- G. avgusta. [Izv. dopis.] ! (Nemška oholost)   Po svojih kupci jskih opravilih prišel sein na Trebiž, da bi odposlal po želez- 1 niči neko  blago na Hrvatsko.   Naslov bil je pisan ! slovenski: — „Gospod itd. v daski."   A zadere se , poštar, češ : „Wir kennen nichts vvindiseh hier, hier ist eine deutsche Station!"  Jaz mu prigovarjam, da je njegova dolžnost vender le vsprejeti blago tudi Z našim napisom. On se pa le brani, in hoče imeti nemški napis. Jaz na to: naj gre pogledat v knjige, ČO dobi  drugačno  besedo,  kakor Jaška za dotični j kraj.   On gleda, a ne moro najti ničesar druzega. I
Nu, naposled  se je vender udal, in vsprejel i blago, dasi je bilo na njem zapisano „gospod" mesto Heir!   Ta zgodbica nam kaže zopet nekaj nemške oholosti!
Želeti bi bilo, naj bi se  okrožnica 33 vladik zbranih na Dunaji od 19. febr. do 2. marcija prav glasno čitala z nemških in o ge rs ki h lec, in to \ posebno  5 odstavek  o  „narodno stnera   h u j- | ska nji!" F.
Iz l*©žrge 9. avgusta. [Izv. dop.] Meseca septembra t. 1. bodo vojaški manevri na PoŽeškem polji, katerih se bode udeležil presvetli cesar in nadvojvodi Albrecht in Viljem. Za dostojen vsprejem cesarjev  delajo se obsežne priprave  ne samo v
— 3. Tovučovsky: „Straža na Višehrad", zbor. — 4. Czibulka: Angela-valčck iz opere „Pfingsten in Florenz", svira vojaška godba. — 5. Stegnar: „Slavec in pevec", zbor s tenor in bariton samospevom.
— G. Verdi: II konec iz opere „La Traviata", svira vojaška godba. — 7. Nedved! r Popotnik", zbor s tenor-Bolo, solo poje gosp. Iv. Meden. —
8. Vilhar:  „Živijo-polka", svira vojaška godba. —
9. Gerbic: „Mila si mi", čveterospev.— 10. Pavlis: Zmes iz Smetanove „Iluhička", svira vojaška godba.
— 11. Volarič: „0j z Bogom ti planinski svet", zbor s tenor-solo, solo poje g. I. Meden. — 12. Kaulich: Kadrilja po motivih iz Suppejeve operete „Die Frau Meisterin", svira vojaška godba. — 13. dr. (lust. Ipavec: „Na ples", zbor. — 14. Bellini:
; Introdukcija iz opere „Norma", svira vojaška godba. 1 — 15. Strauss:   „V  brzem  koraku",  polka letra, svira vojaška godba. — Pri tej veselici svira slavna vojaška godba baron Kuhn št. 17. — Kegljanje na j dobitke. Kegljanje se prične v petek 14. t. m. zve-> čer ob G. uri in traje do nedelje IG. t. m. do 10. j ure zvečer.  Dobitki: 1. dobitek jeden napoleondor, 2. dobitek 4 gld.,  3. dobitek 3 gld.,  4. dobitek za največ serij 2 gld., 5. dobitek 1 gld., G. šaljivi dobitek za največkrat 9 kegljev.   Dobitki razdelo se ob 10. uri zvečer. — Serija 3 lučaje 10 kr. — Ustop za člane prost, za nečlane 30 kr. za osobo. — Za-
dobljenega ovna najmanj 8 leta za pleme držati, in • kolikor umno ovčarstvo dopušča tudi svojim sose-j dom za pleme prepuščati. Prošnje, potrjene po pred-; sodniku dotične kmetijske poddružnice imajo se naj-I pozneje do 15. septembra t. 1. pri c. kr. kmetijski ; družbi kranjski uložiti.
— (Vabilo k veselici,) katero priredi ; Podmelška čitalnica v nedeljo dne 10. avgusta ' t. 1. v spomin tisočletnice sv. Cirila in Metoda s I sledečim programom : 1. Petje: „Sv. Ciril in Metod". ; — Ur. Volarič. — 2. Nagovor. — 3. Petje: „Do-i inovini", brenčeči zbor s samospevom. — dr. Ben. 1 lpavic. — 4. Deklamacija. — 5. Petje: „Zvezua". i — A. Nedved. — G. Igra: „Nemški ne znajo". — ; 7. Petje: „Luni". — 8. Šaljivi dvogovor; »Klobuček t in cilinder". — 9. Petje: „Naša zastava", kor od I Henske. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Po-j sobna vabila se ne bodo razpošiljala.
je stala skoraj zraven mene, pa sem jo pustil, godrnjal je Seo-kvi, in upiral svoje mrzlične oči v ugaslo oglje grmade. Prekleto sem lačen! . . . Ali hočem zopet poiskati kak korenček.
Mandžur je nehote ustal, šel v grmovje, kopal v gostej travi in vrnil se na tratino z dvema korenčkoma Marijinega cvetu.
— Da le imam vsaj kaj ugrizniti, zašepal je Seo-kvi, grizeč sladki koren.
— Zakuri sedaj grmado, Seo-kvi, in uleži se, govoril je sam seboj Mandžur. Samotarstvo ga je naučilo govoriti s sam seboj na glas izraževati svoje misli,.
Čez nekaj trenutkov je na tratini zaplamtel svetli ogenj. Minulo je nekaj minut in Seo-kvi je zaspal, položivši poleg sebe nabasano puško. Posled nji čas po rjegovem begu se je v Seo-kvi-ji izvršila znamenita premena. Ko je srečno ubežal presledo-vanju okradenih tovarišev, udal se popolnem misli, da mora najti znamenito dolino Ula-Džana. Besede Lonhou-a so se pregloboko zasadile v njegovo srce in ložjane, da bi je bil mogel izruvati. Dolgo se je klatil od soteske do soteske, vedno iščoč priložnosti, da bi ujel živega rudečega volka. Vraže so paralizovale njegov razum. Mandžur je mislil, ako se mi posreči ujeti rudečega volka, se mu takoj izpolni vse, kar je pri-
povedoval Lonhou in čudna soteska Ula-Džana bode najdena. Ta misel je pregnala vse druge misli in tlačila ga je kakor mora. Pozabil je na jed. Spal je slabo. Vznemirjevale so ga strašne sanje. Strašmi se je shujšal in posušil. V onemoglej postavi z globoko udrtimi očmi, s spieastim nosom, upalimi lici bilo je težke spoznati prejšnjega zdravega žilastega vojaškega beguna.
Požiral ga je notranji ogenj, — neizrekljivo hrepenenje po basnovitem bogastvu. Po cele ure je sanjal samo o tem, kako bi poiskal sotesko Ula-Džana in prisvojil si njene zaklade čudodejnega korena. Kakor bi prejšnjega strahu ne bilo v njem. Nehal se je bati biti sam v divji gošči napolneni 2 zvermi. Nič se ni dosti zmenil zato, da bi ga utegnile raztrgati. Vsak večer je pokojno zaspal zraven goreče grmade. Navadno je že ogenj ugasnil proti polunoči, pa Seo-kvi je še dalje spal, ne da bi se bal kakega napada. Sreča mu je varovala življenje. Od kar se je odločil od svojih tovarišev, še ni prišel v nobeno nevarnost. Zdelo se mu je celo, kakor da ni mogoče, da bi ga napala kaka zver, kajti sam božestveni Fo varuje svojega izvoljenca Mandžurja iz mesta Girina;
Telegrami „Siovenskemu Narodu":
London 13. avgusta. Uradni list objavlja odlikovanja, ki so se podelila razstav-ljalcem, ki so se udeležili izumitelj ne razstave. Avstro-ogerski razstavljalci dobili so dve zlati, štiri sreberne in osem bronastih svetinj.
Peterburg 13. avgusta. „Graždanim* piŠe, da se carski dvor, sedaj bivajoč v Kras-nojem Selu, v 19. dan t. m. povrne v Petrov dvorec (Peterhof.)
Zagreb 12 avgusta. Uradni list javlja, da se sklicuje deželni zbor v 30. dan septembra.
Dunaj 12. avgusta. „Politische Correspon-deuz" javlja: Bolgarski knez bil za svojega zadnjega bivanja na Dunaji osobno povabljen k manevrom na Češkem, katerih se bode tudi udeležil. Vest, tla bode'' pri teh manevrih prisoten tudi kralj belgijski, ni resnična.
Pariz 12. avgusta. Telegram v „Temps" poroča: V nekem predmestji v Odesi deset osob za kolero zbolelo. Na angleškem parobrodu, ki je v Mers-el-Kebiru v karanteni 4 osobe zbolele, jedna osoba umrla. — Na Španjskem včeraj 4500 ljudij za kolero zbolelo, 1700 umrlo.
Marsoille 12. avgusta. Včeraj GG ljudij za kolero zbolelo, 17 umrlo.
Sinila 12. avgusta. Pri mestu Lahore napravil se bode koncem tega leta ostrog za 50.000 mož. Vlada posvetuje so o organizaciji domače vojske.
Jia^ne vesti.
* (Izuravanje' ruskih podanikov iz Rusije) ni ostalo brez nasledkov. Iz Varšave se v tej zadevi poroča: Odgon ruskih podanikov iz pruskih pokrajin razvnel je tukajšnje nenemške delavce. Tako so preteklo soboto v bližnjem Zirardovu poljski tovarniški delavci na tihem sklenili', da bodo pregnali nemške delavce, katerih je v Poljskej, kakor sploh v Rusiji, jako veliko. Ko je pričel delo-pust, začeli so se poljski delavci v gostih tolpah zbirati, da bi nagnali nemške delavce. Redarstvo4
mislec, se nameniva „štrajk" je s pomočjo vojakov napravila red in kolovodje zaprla. Se le pri zaslišavanji slednih, zvedelo je oblastvo, kaj so nameravali.
* (D o v t i p e n i n s e r a t. ) V nekem angleškem listu bil je nedavno naslednji inserat: Mlad čvrst mož, 5 čevljev in 9 paleev visok, išče mesta kot zet pri kaki pošteni obitelji.
Poslana.
S^TeizogrlTolji-v© I S to besedo začenja se anonsa v današnjej Številki, katera priporoča novo, po Klavnem zdravniku tir. 1'inkas-u izumi[Jena sredstvu, Roborantium (lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, pleŠcih, golohradcili In osivelih že neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo še doseženo. Nečemo na dolgo in liroko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso m priporočamo poskusiti s tem sredsrvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti. _ _____
12. avgusta.
Pri Nlonn: Friedman l Dunaja. — Ludvig iz Celovca. — Gandolfo iz Reke. — Polak z Dunaja. — Tha-tniriiiia iz Banjaluke.
Pri n»Heix Ilanusch R Dunaja. — Pojatzi, Griin-hut iz Gradca.
fij smili ko \ EjIlbljMlIl:
7. avgusta: Anton Rot, mizarski pomočnik, 37 let, Karlovska cesta št. 5. za j etiko.
8. avgusta: Adolf Milavec, c. kr. davkarski pristav, 27 let, Salendrove ulice št. (5, za plućno tuberkulozo.
9 avgusta: Josip IJreskvar, hišnega posestnika sin, 4 mesece, Krakovske ulice št. 25, za božjastjo.
10. avgusta: Fran Hengthaler, mestni blagajnik, V>4 let, Dunajska cesta št. "2li, se je obesil ter bode Uradno pregledan. — Josip Šare, hišnega posestnika sin, 5 mesecev, Kolegijske ulice št. G, za drisko. — Fran 1'ajsar, delavec, 19 let, Kolezijske ulico št. 4, za jetiko.
11. avgusta: Milavec Fran, 70 let, vodja polnočnega urada, Salendrove ulice št. «>, za mrtvoudora
1£*. avgusta: Klemenčič Angela, 4 mesece, hči kramarja, Kurja vas št. 4, za bljuvno grižo. — llernard Janez, 37 let, čuvaj na železnici, Gradaško ullcfl st. 12, za plućno tuberkulozo.
V deželnej bolnici:
4. avgusta: Marija Koščak, gostaška hči, 5 mesecev, za otročjim krčem.
5. avgusta: Anton Klander, dninar, 37 let, za jetiko.
6. avgusta: Janez Opeka, dninar, 40 let, za jetiko.
7. avgusta: Jakob Fabijan, posestnik, (30 let, za starostjo.
Meteorologično poročilo.
a , Cbs opa-^    zov arij a	Stanje barometra v mm.	Tem-   j  Ve- ( pera tura    tro vi	Nebo	Mo-krina v mm.
'7. zjutraj * 2.'pop.' 32   9. zvečer	736*14 mm. 7U5'80hm. 734 70 mm.	16'8°0 jsL zah. 26'7' 0   si. svz. 20 G"0  j brezv.	megla ja». jas.	0*00 mm. j
Srednja temperatura 24*0°, za 4 2° nad normalom.
XD"o.r-.sijs3s:a, "borza
dne 13. avgusta t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld. 75 kr.
Srebrna renta.......... 83 „ 45 „
Zlata renta........... 109 „ 15 „
5°/0 marčna renta......... 99 „ 70 „
Akcije narodne banke....... 875 „ — „
Kreditne akcije......... 234 n 10 „
London   .... ...... 125 „ 15 „
Srebro........... — „ — «
Napol. ...... 9 „ 91 V, „
C kr. cekini.......... 6 „ 94 ,
Nemške marke......... 61 » 85 ,
k°/0 državno srečke iz I. 1854   250 gld 127 „ —
Državne srečke iz l  186i         100 gld. 168 „ —
4°/0 -vsti* zlata renta, davka prosta.   . 109 „ 20 „
Ogrska zlata renta 4u/0    .       .   ... 98 „ 80 ,
„    papirna renta 5°/0               ... 92 „ 35 ,
5»/0 štajerske zemljišč  odvez  oblig .   . 104 „ — „
Dnnava reg srečke 5u/0   .   .     100 gld. 11« „ 50 „
Zemlj. ohč avstr. 4-/,0/,, viluti zaat  listi . 124 „ 75 „
jJrior. oblig Elizabetine zapad železnico 115 „10 „
Prior, oblig Ferdinandove sev. železnico 106 „25 ,
Kreditne srečke    ....       100 gld 1*9 „ — „
Kudolfove srečke.....10   n IS „ SO B
Akcije anglo-avstr. banke ■   .   120   „ 98 * 5C „
Tranimway-društ  velj. 170 gld a. v. .   . 192 r 75 „
Podpisani si usojam uljudno naznanjati, da sem * o I voril
I sladičarski obrt \
na Turjaškem trgu št. 1. |
C Ko sem že več let delal pri najboljših obrtih take j2j
C vrste, morem svojim čestitim p. n. naročevalcein za- "j
J gotavljati, da se bodem prizadeval opravičiti z dninam, W
9 lepim in cenim blagom zaupanji',  ki se bode v mo J~
|T stavilo. — Častitim trgOM-em priporočam se za izde-
p lovanje ruelisnih jagod, redkinih in penastih
^ bonbonov in vseh druzih sladičarij. — Kavno sf
r tako se  priporočam za naročitve.  tort  m tortnih
naklad, kakor tudi vseli sladičarskih pekarstev H
r In vsakovrstnih l onbonov.
p Proseč za mnoge naročbe, se znamenujem r,«jj
\ z velespoštovanjem %
I <472--'      JOSIP TRAMPUŠ.
t V Ljubljani v avgustu 1885.
5
1
Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva oživljaioče, zaprpči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steklenica 50 kr.
Salicilni sobni prašek,
splošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 80 kr.      ,404—6)
Prodaja In vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo:
„LEKARNA TRNK00ZY"
zraven rotovža v Ljubljani.
i
Takoj delujoče. Uspeh zajamčen.
JTei&Ofjitptjivo !
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
••••*•!
Ni sleparija! t '•SJb* v& '•j* ^sV "0^ ^sT '
pride najceneje, kdor se obrne na
ARN0L0A REIFA, DUNAJ, L, PE8TAL0ZZ1GASSB 1,
najstarejša tvrdka te vrste. (623—45)
Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj.
Ptujska vina.
1884. leta malo rezno....... gld.  8 do 12
1883. „    milo in lino....... .,   13   ., 16
1884. „ mar-vino svitlorudeče ... „ 11 „ 14 pravi vinski Jesih........ „   11 „ —
prodaja na hektolitre (313—12)
J o h*. Kravagna v I3 tuji.
Naznanilo in priporočba. g
S sledečim naznanjam uUudno slavnemu p. n. /it XC  občinstvu, da sem kupil od mojega očeta gospoda W  Krnesta Sirce
k trgovino
S z raznovrstnim Hagom, a
V/ Dolgoletna zvedenost in pa za to pod vzet je
AV potrebni kapital dajeta mi poroštvo,  da mi bode
mogočo v vsakem obziru ustreči zabtevanju Ča-
stitega občinstva.
^        V Žavci, dne 20. julija 1«85.
© (474_i) JOSIP SIRCA. ^
ROBORANTIUM
(brado ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeha. Kavno tako sigurno pri pleMiili. izpulili in ONifelili 1um<-1i.
Uspeh po večkratnem močnem ntrenjl
ziijainčtai. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
•T. Cjrvolioli. v Brnu.
M~ V ,j u litju n i se dobiva prt g. Mlitvitftlu J*ti h t--mi t v
Trstu Peter Slocovich, via Sanira 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v lieki lekar C, Šilhavi/; v Celji Fd. Pelle; v Mariboru J. Martinz; v liovinji lekar G. Tromba.
Tam se tudi dobi:
E'111 1TAhf£     orijentalsko lepotilno sredstvo, ki
(lil aTvUvj   uai'ja ne?.nost,  belino ia obilnost
telesa, odatranujc pege in lase      cona 85 ki*.
(40—15)
Marijinceljske | kapljice za želodec,
Depreselno izvrstno zdravilo zopei vne bolezni v želodci,
v- •
um
in uepreseŽTio sonet neslast do Jedi, slabi ielodeo, smrdečo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, Ščipanje, katar v želodoi, zgago, da se ne nareja pesek in pseno in slez, zoper zlatenloo, g-njus in bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodoi, preobloienje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
01»u-vi»ii r*.t\lop;«.: Lekar <'. I*ru«lj> Kremsier, Moravsko. Jedna skleuica z navodilom, kako se rabi, stane 93 ler\ -me^i
^ra-tt-e ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na PreSirnovem trga. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli, lekarna Josip Rergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielnio. V C olji: lehar J. K u pf e rs c hm i e d. VKranj: lekar Drag. 8n v n i k. V Kamniku: lekar Jt>sip Močnik. V Radovljici: lekar A. Rob le k. V Sežani: lekar Pli. Ritschel. V^rnomlii: lekar Ivan H laže k. V Škofje j Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar An t. Miz z a n.
Ker se v zadnjem času naš Izdelek posncinlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj Be osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echto Mariazeller MsgOIltropfen — Rrady ft Dostal — Apotheker, skleuica mora biti zapečatena /. Tiašim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podobi Mariiinceljsku matere božje, mora biti poleg to podobe utisneno sod-nijsko spravljeno vitrstvono xit»iu<'nje in zavoj mora hiti zapečaten z našim VltrsŽVenlui žarnim— njom. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč« majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejen) in prosimo, naj so nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in "»rodajalci. (90—27;
IVO
avsti.
tovarniško društvo za izdelovanje durij, oken in tal,
Dunaj, IV., Heumuhlgasse 13, ustanovljeno I. 1817,
pori vodstvom li. MARKKItT-«,
priporoča bogato zalogo narejenih durij in oken z oboji vred. mehkih ladjinih tal in hrastovih ameriških friznih in parketnih tal.
Ta tovarna ie v stanu vsled svoje velike zaloge suhega lesa in že narejenega blaga v kratkem fiasn preskrbeti tega blaga, kolikor se naj ga tud: potrebuje.   Vsprejema izdelovanje velikih hišnih vrat, oprave za vojašnice, bolnišnice, šole, pisarne itd. itd., poleg tega vsakeršna lesena dela.
(162—12) katera se izdelujejo s stroji po predloženih načrtih ali modelih, izvzemsi sobnega pohišja.
lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"
6