120. številka. Ljubljana, v- soboto 28. maja. XX. leto, 1887 Ishajn vbak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vatr i j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., |za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano lin«/, pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr.. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniSvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ..Gledališka stolba". Opravu ištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi Binkoštnih praznikov izide prihodnji list v torek 31. maja 1887. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ p jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. •t Pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ p jeden mesec.......I „ 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravnintvo ,,Slov. Narodu", Kali novemu upanju. —o.— Ne dolgo potem, ko je bila z Dunaja zavela nova sapa, sapa grofa Taaffeja, uvideli smo Slovenci, da ta sapa ne misli s posebno hitrostjo očistiti politični vzduh ustavoverskih strupov, da se bode osobito obotavljala pusto ledino slovenskega naroda premeniti v livade s cvetjem jednakoprav-nosti in s sadom napredka na narodni podlagi. Znamenja neso nas varala — še danes, v devetem letu kaže se za nas stara burja močnejša od Taaffejeve nadobudne sapice, Še danes ima sloven sko telo globoke svoje rane, ker rane se ne celijo s sladkimi besedami in tolažbami, kakor podobno ni vselej pomlad, če je tudi v pratiki obljubljena na rudečih črkah! Hitro spoznanje in pa ponavlja-jače se prevare, katere smo faktično doživljali s svojimi skromnimi terjatvami, storile so, da je marsikdo izmej nas obupal in roke križem dejal, Češ, du itak ne hasne delo, Če simpatij ne uživa zgoraj. Opravičevati se taka zajčja politika nikakor ne da, kajti možu veleva svoja čast, da se nikdar ne uda, da vztraja tudi v bo;i, kateri ima biti izgubljen in resna vztrajnost je narodom tudi proti najtrdovratnišim vladam pripomogla do zmage in dosege opravičenega namena, kakor opravičen je namen našega narodnega programa. Ako smo videli, da nova vlada hodi po starem tiru, to nam ni imelo jemati poguma in greniti narodne napore — ali nekaj druzega je bilo, kar je [moralo tudi pogumnim mej nami vzbujati resne skrbi in pomišljaje! V prenovljeni državni zbor je pred osmimi leti tudi slovenski narod poslal svoje poslance. Naravno, da so ti poslanci imeli nalogo, zastopati interese vsega slovenskega naroda in vsak korak svoj obrniti v to, da se izpolnijo in uresničijo vsaj tiste točke narodnega našega programa, katere so se dale sub-sumovati pod slovesno razglašena načela nove vlade. Položje imeli so jako ugodno: malobrojna delegacija sloveuska je utegnila odreči svoje glasove in — ležal je grof Taaffe s svojimi kolegi na tleh! Nič drugega jim ni bilo treba, kakor v odločilnej uri stopiti pred kabinet in govoriti ž njim resno besedo, da glas slovenskega naroda toliko in toliko velja. Vse tiste govore, kateri itak nobenemu niso nobene preglavice delali, bi si lahko bili prihranili, samo šteti naj bi bili znali, časih res samo „do pet" ! Ali, kaj so namestil tega počeli, to sam Bog večni vedi! Istina je bila, da so se ministri od sezone v sezono rogali našim terjatvam, da je zastopstvo slovenskega naroda ves čas veselost vzbujalo v javnem mnenji, in da se je šestletno obdobje državnega zbora končalo za nas s tem, da je kolo stare usode nas naprej trlo in smo vrhu tega bili Še moralno pobiti! Prej ali slej se je bil moral narodov srd vzdigniti proti takim poslancem, saj je bilo vsem, le ne našim poslancem, jasno, da taka doba, jedenkrat zamujena, ne pride več nobena. Narodni časniki niso smeli napadati več vlade, nego obrniti so morali svoje strele proti nemarnosti slovenske delegacije. Da se trde kože ni prijela nobena puščica, to je znano, in predramil ni naših mož niti klic, da bodo še sedanji devetdesetletni starci doživeli, kako se zgodovina nad nami maščuje za- voljo naših zastopnikov, kar se tudi resnično danes godi, ko Dunajska vlada ni več od nas zavisna. To je bil vir žalosti sleharnemu rodoljubu, to nam je jemalo pogum. Ali je narod naš res bil tako slep ob volitvah, ali pa tudi res nema boljših in vest-niših mož v svoji sredi: jedno ali drugo nas bi bilo moglo napolniti z obupom nad našo bodočnostjo! Ko smo dovršili nove volitve, ki so nam dale z večine stare poslance, Živeli smo s svojimi skromnimi močmi v drugačnih razmerah. Bile so te razmere take, kakor so danes, da namreč naši poslanci lahko v sveti jezi poskačejo mej vladne nasprotnike, pa je grof Taafle zmirom jednako dobre volje. To se pravi, da zlati čas „prištevanja in odštevanja" je v resnici proč! Sedaj je bilo treba začeti z drugimi sredstvi, začeti z delom, katero more vlado naudati z resnim zanimanjem za zastopnike in zastopane težnje. To pa je seveda naloga težavniša! In vender je bilo lani videti, kakor bi naši poslanci zopet imeli to za jedino svojo nalogo, da sedijo v Hohenwartovem klubu, kjer jedna glava za vse misli in kjer je vsaka narodna misel pod policijskim nadzorstvom ekscelence grofa! Videti je bilo tudi, da izven kluba misli okrog tavati toliko glav, kolikor je slovenskih volilnih okrajev! Ti Žalostni simptomi bodočih naših neuspehov neso ostali tajni, pričela se je proti njim tudi reakcija, katero je odobraval ves narod, ker bridko pozna položje, katero je že zakrivilo prejšnje „delovanje" njegovih poslancev. Stvari so se tudi res obrnile na bolje in če se je na tem mestu natočila nekatera čaša peli-novca, poklicani smo sedaj, ko je potekla včeraj sezona, izreči zasluženo priznanje. Prišlo se je v zadnji dobi do spoznanja, da grof Hohenvvart ni oča slovenskega naroda in poroča se, da so poslanci slovenske narodnosti imeli izven kluba svoje posvete za osobite slovenske terjatve. Znamenje je to nekake organizacije, katera je potrebna povsod tam, kjer ima več osob služiti jednemu namenu. Zelo kasno, a vender sedaj hoče baje sloga biti podstava delovanju naših poslancev. Sad složnega postopanja kazal se nam je zadnje tedne v budgetnej debati, katero moramo v politično našo zgodovino zapisati s svetlimi črkami. Letos se je tu zastopalo dostojno naše slo- LISTEK. Nedeljsko pismo. Odlašal in odlagal sem s svojim pismom, kakor »Pisateljsko društvo" z izletom na Skaručino. Naposled me je rečeno društvo vender prehitelo in s tem dalo meni uvod današnjemu pismu. O Ska-ručini vem mnogo zanimivega. To vam je selo, ki je ob lepem vremenu jako prijetno. Hiš zdržema pač ni veliko, zaradi tega se nekda Malthusova teorija o naraščaji prebivalstva ni baš ondu porodila. Skaručina podobna je staroslavnemu Rimu v tem oziru, da vsi poti tja drže. Svobodno je vsakemu, izbrati si pot čez Vižmarje, Brod, ali pa čez Jezico, Gameljne ali kod drugod. Potem načelu ravnali so se menda oni gospodje, ki so po „to 1 minski bližnjici" ubrali pot preko Šmarne gore in se po strategičnem pravilu „Getrennt marsehiren, vereint schlagen" združili z drugim krilom v gosp. Ingliča- Sršena gostoljubni gostilni. Posebnostij ima Skaručina velemnogo. Zabave je ondu, kolikor jo seboj prineseš. Razgled na Kamniške planine je krasen, kdor pa ima bister vid, iste planine tudi iz Ljubljane dobro vidi, zlasti kadar ni oblačno. Na Skaručini je v altarji sv. Lucija, ki je „za oči dobra", blizu pa Pod vodje, od koder hote napeljati studeno vodo v Ljubljani. Kemiki in inženerji preiskavah so to vodo, navajali so njene izredno izvrstne lastnosti, pozabili pa so jedno, in ta je, da je podvodenjska voda najboljša tedaj, kadar se jej primeša obilo Sršenovega vina. Upam, da so „Pisateljskega društva" Člani to kemično lastnost vode dobro pogodili s Sršenovim vinom, iz soda, v kotu, kjer mačka leži. Žal mi je, a zabeležiti moram, da so čestiti izletniki popolnem pozabili na Gameljne. To sicer ni zgodovinsko znamenito selo, a ima vender svoje posebnosti. Razen mnogih in lepih mlinov, premožnih in inteligentnih posestnikov, imajo Gameljne še to znamenitost, da je ondi od pamtiveka prava pravcata „deveta šola". Dan danes, ko naučni minister dr. pl. Gautsch noč in dan premišlja, kako bi ustanovil se deveti razred na gimnazijah, je ta stvar velicega pomena. Gameljni bodo uzorec za deveti razred. Nemški listi so trdili in mi po njih posnemali, da pride minister Gautsch začetkom maja v Ljubljano, da se osobno prepriča o profesorja Nedveda nervoznosti (?), da poizve, je li res profesor B i n d e r ob 5. uri zjutraj še zmožen predsedovati ponočnjakom, ki pri kupicah Žganja zažigajo slovenske časnike, in da dožene, koliko dopisov v Graško „Tagespost" ima navesti profesor Linhart in kako zanemarjen je njegov šolski vrt. Izvestno bi se bila Gautschova ekscelenca tudi zanimala, kako napreduje naš prijatelj Gratzina biciklu, posebno tedaj, kedar njegov nos prevzame ulogo črtala in radi tega ni „dobrega volja". Toda ni ga bilo ministra Gautscha niti v Ljubljano, niti na Gameljne. To je tem bolj obžalovanja vredno, ker bi bil v „deveti šoli" na Gameljnih utegnil se okoristiti. Tamošnji juristi, in teh ni malo, povedali bi mu bili, naj bode previden, kedar hoče svoj doutip krhati ob menicah. Da je razlika mej izdateljem in prejemnikom (akceptautom), to Že vrabci na strehah čivkajo, isti vrabci pa tudi dobro vedo, da ima tudi takozvanih lastnih menic (eigene Wechsel — cambia sicea), pri katerih je izdatelj in prejemnik jedna in ista osoba. Sicer si pa o pouku Gameljskih juristov tudi ne obetam Bog vedi kaj, ministra Gautscha menice, izdane za nas Slovence, bode tako ali tako vedno le — suhe. vensko ime! Naši poslanci slovenske narodnosti oglašali so se zapored in zdelo se je, kakor bi tekmovali, kdo bode bolj goreče branil in priporočal teženje slovenskega naroda. Povedalo in razodelo se je za nas veliko, a to je bilo le tako mogoče, da je vsako polje narodnega teže uje imelo svojega zastopnika, da so si bili poslanci [»reje razdelili svoje uloge ter omejili se na temeljito proučenje svoje naloge. Tako imelo je srednje šolstvo, osnovno šolstvo, tako so imela znana gmotna vprašanja vsakn svojega zastopnika, tako so se tudi jezikovne razmere v pravosodji prvič v celotnej sliki postavile na parlamentarni oder! To je bila za nas letos hrabra borba posameznih čet, katere so našemu programu, če drugega ne, pripomogle vsaj do moralne zmage. Vsaj tako zmago svojo lahko beremo na licih sovražnib nam glasil, katerim je naš letošnji nastop — prvič za Taaffejeve vlade — usekal resne gube. To so, če se ne motimo, prikazni preporoda vsaj v večini naših poslancev, tedaj kolikor toliko v celoti našega postopanja pred osrednjo vlado. S tem pa so nam dane kali za novo upanje ! Saj nas more rešiti le naš svoj trud, le naše svoje delo! In če bi napori inteligencije bili leta in leta zastonj, prav zastonj nikdar ne bodo, vedno nas bodo krepili v našem obstoji, ker bodo oživljali ki v naroda, ki ne opeša, če mu svetijo delavni, vztrajno ga vodeči uzorni možje. Iu poslanci morajo pred vsem biti uzorniki, ker njim je narod izrekel svoje zaupanje, poslanci slovenskih pokrajin morajo biti zložni, odločni in delavni pa zavedal se bode tudi narod raznih pokrajin svoje skupnosti, pogumniše bode zoperstavljal se tuj -stvu! Radi bomo dali žalostnim spominom slovo, če bode duh, ki se sedaj kaže našemu občinstvu v večini slovenskih državnih poslancev, ohranil se tudi nadalje, laglje bomo počakali, da se nevredno, neslovensko mej njimi nadomesti z boljim in pošteno-narodnim, gotovo bomo potem doživeli čase svoje pravice in svobode v dejanji! Saj duh je, kateri oživlja, kakor nas tega spominjata bližnja praznika! Govor poslanca Klima v drž a v nem zboru dne 10. in aj a 1 887. (Dalje.) Deželni šolski svet je potrdil ta sklep, visoko ministerstvo pa je to določbo potrdilo z izrecno opombo, da se mora za otroke nemške narodnosti ustanoviti posebna šola z nemškim poučnim jezikom. Tako je visoka vlada stavila pogoj, da dobe nemški otroci svojo pravico, ako hoče slovensko prebivalstvo brez prikrajšanja doseči v postavi zagotovljeno pravico, da se s potrebnimi sredstvi izobražuje v svojem materinem jeziku. Prej bi moralo nad 3O0O slovenskih otrok biti brez pouka v materinem jeziku, kakor nekaj dvanajsteric otrok nemške narodnosti. Mi se ne protivimo tej v resnici očetovski ljubezni šolskih oblastij do nemških otrok, ta ljubezen je iepa in hvalevredna; prosili pa vender smemo, da ravno tako vestno skrbe za slovansko prebivalstvo. Žalibog je vedno tako! Visoka vlada vestno skrbi, da ima 25.000 nemških prebivalcev na Kranj- skem primerno število zastopnikov pri deželni šolski oblasti, 400.000 štirskih Slovencev in tretjina koroškega prebivalstva, ki je slovenska, nemajo v dotičnih deželnih šolskih svetih nobenih zastopnikov. (Čujte! na desnici), torej tudi ne morejo uplivati na Šolske razmere. Zadovoljni morajo biti s tem, kar jim dovolijo narodni politični nasprotniki, ki zlorabijo ljudsko šolo za svoje politične in nemško narodne namene. Njihov namen pa ni, da se jim prebivalci poučujejo v ljudskih šolah v potrebnih osnovnih naukih, marveč da se jim nemščina utepa v glavo. Po tem so urejene tudi vse šolske knjige in šolski načrti. Pred sabo imam učni načrt za dvorazredne ljudske šole na Štajerskem, ki je bil določen z odlokom c kr. deželnega šolskega sveta dne 16. oktobra 1884, št. 5167. V tem načrtu je odločenih šest ur v tednu za poučni jezik. Ta pa je, kakor naravno, v nemških krajih nemški, v slovenskih moral bi biti slovenski. Sest ur bi zadostovalo za materini jezik, ko bi bil tudi v drugih predmetih izključljivo poučni jezik. Toda godi se to le v nemških krajih in pri nemških otrocih. Ti se poučujejo v vseh predmetih v materinem jeziku, ki je vrhu tega še po šest ur na teden posebeu učni predmet. Ni čudo, če otroci primeroma dobro napredujejo, ker je ljudska šola dobro urejena, in si pridobe za življenje potrebnih vednostij. Drugače pa je v slovenskih krajih. Tukaj se morajo otroci poleg svojega slovenskega materinega jezika učiti še nemškega. Ker pa v naučnom načrtu ni zapisan pouk drugega, v tem slučaji nemškega jezika, morajo učitelji za ta poduk potrebne ure tako rekoč ukrasti drugim predmetom. Izpustiti ga ne smejo, ker je šolska oblast zapove-dala za vsak razred potrebne šolske knjige, ki se morajo rabiti; mej njimi je tudi učna knjiga nemškega jezika. Gotovo pa je več predmetov, ki bi se lahko omejili brez škode; toda gorje učitelju, ko bi le nekoliko prikrajšal tak predmet. Nadzorniki bi trdili, da učitelj zanemarja dotični predmet; vsled tega bi ga na višjem mestu popisali kot malo sposobnega in porabljivega učitelja in bi po tem tudi ž njim ravnali. Kje naj torej dobi učitelj potrebni čas za nemški pouk? Pri imenovanji nadzornikov so v prejšnjem času — v nekaterih slučajih še sedaj — največ gledali na politično strankarstvo, ne pa na sposobnost, in ti nadzorniki posebno skrbe, da kolikor mogoče omeje pouk vsakega drugega jezika, da le nemščini pridobe popolno veljavo. To namero pa so učitelji hitro zapazili in ker so tudi slabi ljudje in so spoznali, da šolski nadzorniki dobrotljivo odpuščajo vse druge napake onim učitelj 'm, ki na stroške materinega jezika poučujejo s posebno pridnostjo v nemškem jeziku; zato jih je premagala skušnjava, da so za nemščino jemali onih šest ur v tednu, ki so določene v naučnem načrtu za poučni jezik, akoravno so bili prepričani, da vsled tega trpi pravi strokovni pouk. Ker učenci pri ustopu v šolo ne prineso seboj nobenih vednostij v nemškem jeziku in se ga zunaj šole tudi ne uče, zato je nemščina za te šole najtežji predmet. Ni H čudno, da skoro neumljivo, ker je deželna šolska oblast na Štajerskem najtežji predmet popolnem izpustila iz učnega načrta in ven- der posebno strogo tirjala oa učiteljev pouk v nemščini, kakor dokazuje poročilo nekega šolskega nadzornika na spodnjpm Štajerskem. Da sem natančen, prebral bom z dovoljenjem gospoda predsednika poročilo in druge opazke. Tu se glasi (bere): „Glede pouka v nemščini moram z obžalovanjem trditi, da se premalo nanj ozirajo Z vso odločnostjo se mora tirjati, da morajo otroci ne le brati, marveč tudi pravilno se izraževati pismeno in ustno, kadar izstopijo iz šole. S tem poukom se mora začeti najpozneje v tretjem šolskem letu, najmanj po dve uri na teden; pa tudi pri druzih predmetih treba se je ozirati na nemščino. Ne ravno male težave mora učitelj premagati z razumnostjo, pedagogičnim taktom iu dobro voljo." Tem tirjatvam pa do sedaj neso mogli zadostiti tudi najtnarljiveji učitelji in posebno ne na jednorazrednih ljudskih šolah, akoravno so razumni, taktni in imajo dobro voljo. Ta učni namen se mora na ljudskih šolah, kjer je materini ob jednem poučni jezik, z največjim trudom doseči, če se vestno porabijo vse določene ure za pouk in če šola nema druzih zaprek, kakeršne so na šolah z jednim jezikom. Če se pa morajo za poučni jezik določene ure deliti za dva jezika, potem se ne more doseči učni namen ne v tem ne v onem jeziku, pač pa je na škodi strokovni pouk. V najnovejšem času je deželna šolska oblast na Štajerskem bolj določno in natančno pokazala svoje namene. V današnji „Deutsche Ztg." našel sem dopis s spodnjega Štajerskega, kjer se glasi (bere): „Štajerski deželni šolski svet resno namerava, bolj se ozirati na nemški pouk v ljudski šoli na spodnjem Štajerskem, kar je sklenila nemška večina deželnega zbora; to razvidimo iz tega, da je deželni odbor v zadnji seji potrdil več sklepov deželnega šolskega sveta. Ti sklepi se tičejo nemškega pouka v ljudskih šolah večinoma slovenskega okraja brežiškega na jugovzhodnem Štajerskem, na korist slovenskih prebivalcev, ki dobro presojajo važnost nemškega jezika in ne verujejo listom slovenskih »prvakov", da nemščina ni potrebna. Na četverorazred-nih ljudskih šolah poučevala se bo nemščina po tri ure na teden v drugi polovici prvega šolskega leta, v drugih razredih po pet ur na teden in v četrtem razredu bo nemščina poučni jezik za zemljepisje, računstvo in telovadbo." (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 28. maja. Č'ešlti poslanec dr. Gregr objavil je v „Narodnih Listih" odprto pismo svojim volilcem. Dr. Gregr pravi, da so iskali, odkar je on glasoval proti bančni predlogi, kako bi ga iz kluba izrinili in so . to storili, da se jim je le ponudila priložnost. Želja fanatičnih privržencev vlade in kavalirjev se je zdaj izpolnila. Sedaj bode v klubu gospodovala samo volja fevdalno-klerikalnega grofa Clama-Martinica, in Rieger bode le zastavica („praporček"). To je bil namen tega brezozirnega, brezvestnega in nečastnega divjanja in razkola mej češkim narodom. Dr. Gregr pravi nadalje, da se novemu „občinskemu redu", kakor imenuje nov klubov poslovni red, nikdar ne bode pokoril, pa tudi ne bode vrgel puške W" Dalje v prilogi. se je zopet umaknila, tako naglo, kot bi bila od puščice zadeta, kajti na prvi pogled izpoznala je očeta, ki je v ponočni suknji in s svetilnico v roki stopal sem doli po stopnjicah. Svetilnica mu je razsvetljevala popolnoma obraz ter je kazala, da tudi najhujše pozna. Mabel se je uže davno strašila tega ali enakega prizora. Ko so nje oči gledale žalostno obličje očetovo, ni se jej več smilil Henrik in tudi na lastno tugo ni več mislila, ampak le srdila se je nad mladeničem, ki je očeta sivo glavo lehko žalosti v grob spravil. Jokala ni, obupovala ni, ampak po sobi je gori in doli počasi hodila, mile ruse oči so se jej žarile nenavadne razdraženosti in krog tenko rezanih usten kazalo se je nekako zaničevanje. Dolgo ni mogla pomeriti si razburjenega srca. Ko se jej je posrečilo to, ostajala jej je mračna, tlačeča, obupajoča zavest o nesreči, katere doslej še nikdar ni bila čutila. Nezgoda rodovine je do* spela do vrhunca. To ni bila več skrivna, mučna bojazen, ki se je v njenih prsih skrivala, bil je žalosten poznani dogodek. Tej misli, kolikor tudi žalostni, primešava! se je tudi neki čut, ki jo je močno olajševal. Nadejala se je bila, da bi bil očetu ta udarec še dolgo Ker se bojim ugovora, da preveč pohajam po j deželi, moram se tudi spomniti bele Ljubljane. Odkar sem pisal zadnje „nedeljsko pismo", dogodilo se je marsikaj zauimivega. Imeli smo v našem ozidji kneginjo Pignatelli, ki pa pri nas ni našla zaželje-nega uspeha, niti aplavza, k večjemu, če jej je to dobrikalo, da so jej malobrojni poslušalci takoj pri prvem nastopu klicali „Servus Durchlaueht!" To bilo je prav po domače, prav po domače pa tudi vse ravnanje omenjene kneginje, ki peti prav nič ne zna, pač pa, dasi ima že nad štiri križe na hrbtu, izvrstno koketuje in se pri tem ozira na take, ki ne obiljujejo na duhovitosti, marveč uganjajo po seben „sportM. „Servus Durchlaueht!" Imeli smo mej tem tudi konstitucijonalnega društva občni zbor. Kakor cvetka jerihonska pojavlja se to društvo vsako leto jedenkrat, a nikjer drugej, kakor v „Laibacker VVochenblatt", ki ga Miiller ureduje, a kakor je Dežman povedal, nihče ne bere. Povodom takega občnega zbora izvemo, da je dr. Scharler še vedno grozen politik, dr. Schrey še vedno na sedanjo vlado hud, kar baje grofa Taallea neizmerno žali, da Dožinan še vedno Bkrbi „ein vvenig ftir deu Sehulpfennigf, in da vsi vkupe prav iiutihoma v žepu pesti tišče. Druge n zgode pri rečenem zboru ni bilo, grof Taaffe ni bil vsled omenjenega zborovanja prav nič vznemirjen, kajti mislil si je: „ S j rit ut sunt, aut non sint!" Preiskaval bi človek lahko, koliko efektivne važnosti ima tako tiščanje pesti v žepu, a prepuščam to „Raziskovalcu", ki v drugem slovenskem dnevniku stopa v stopinje puščavnika, ki je bil zašel mej feljtoniste. Puščavniku bil je sneg brlog zaraedel, „raziskovalen" pa je menda tudi streho. Zategadelj prav iskreno želim, da bi čez praznike prišel nanj sv. Duh — ne isti, ki ga je v Stari Loki mačka snedla — ampak pravi sv. Duh z vsemi svojimi darovi. Se li bode moja Želja izpolnila, kar bi bilo le čitajočemu občinstvu in stvari sami na korist, videli budemo po praznikih na „raziskovalca" pisavi. Torej „Na svidenje!" S. Mabel Vaughan. (Bomau. V angleškem opisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) Šestnajsto poglavje. (Dalje.) Bleda in brez sape je Mabel stala nekaj časa ter je uho na ključavnico nastavljala. Ker ni ničesa Slišala, odprla je duri ter ven pogledala. A naglo Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 120. 28. maja 1887. v koruzo. Sedaj ne bode trebalo nemoško in nedostojno ostavljati zbornice, kadar bode njegovo osobno prepričanje v nasprotji s klubovo večino. Sedaj je prost iu bode lahko govoril in glasoval samo po svojem prepričanji. Volitve za hrvatski sabor bodo dne 13., 14., 15., 16 iu 17. jumja. V Zagrebu bodo volitve 16. in 17. junija. Vnaiij^ dr/are. AvutriJMltf in nemški cesar snideta se tudi letos v Gasteinu, kjer so se stanovanja za cesarja Viljema in njega spremstvo že naročila. V Gastein pride nemški vladar dne 19. ali 20. julija, in ostane ondi 3 tedne. Nedavno se je poročalo, da so zdravniki nemškemu cesarju odsvetovali potovanje v Gastein. Poslednji čas se je pa zd> avje staremu cesarju toliko zboljšalo, da zdravniki več ne ugovanajo temu potovanju. Crnogorakl knez odpotoval je s svojo rodbino iu spremstvom na Dunaj. Kneza spremlja tudi ministerski predsednik Božo Petrovič. HoIgarMkl vladni krogi so jako zadovoljni s poslednjo turško n»to. Bolgari so preverjeni, da nota ne bode imela poseb ega uspeha, toda doka zuje, da je Anglija zopet v Carigradu dobila več upliva, Rusija ga pa izgubila. Veselje Sotijskih mogotcev pa morda ne bode dolgo, kajti v Carigradu ni nobene stalnosti in v kratkem utegne zopet onđi postati ruski upliv odločilen. V MrliMkeni ministerstvu pokazala so se zo pet velika nasprotja zaradi finančnih predlog, ki se imajo predložiti zbornici. Več ministrov zopet misli odstopiti. — Ker se združena opozicija ne udeleži dopolnilnih volitev za skupščino, sklenili so vladi prijazni radikalci v vseh okrajih, kjer bodo dopol nilne volitve, njih vodjo Todorovića postaviti za kan-didata.J ltiiNy» ima v Besarabiji že zbranih dosti vo jakov, pa jih misli v kratkem še pomnožiti Kakor se kaže, hoče se pripraviti, ko bi se le na Balkanu v kratkem kaj prigodilo, da bi morala posredovati ali pa braniti svoje koristi. Gr&keJ zbornici poteče v kratkem legisla tivna doba in zategadelj najbrž ne bode mogla rešiti vseh ministernkih predlog. Budget.ua debata bode precej dolga, ker bode opozicija posvetovanja zavlačevala, da druge predloge ne .pridejo na vrsto Vlada bi rada, da bi zboruica v tem zasedanji rešila zakon, da se prestolonasledniku poviša apanuža in se mu podari dvoje državnih domen Proti temu je pe vsa opozicija, pa tudi prebivalstvo krajev, kjer sta dotični domeni. Sicer bi sedanja zbornica ta zakon vspiejela z veliko večino, toda se ne ve, če pride še na vrsto. Vse kaže, da se bodo izgredi delavcev iz Belgije razširili na severne francoske departemente. V Lille, Calai in druzih krajih je že velika razburjenost mej delavci. Belgijska in francoska vlada sta že storili obširne naredbe, da bi preprečili zvezo mej belgijskimi in francoskimi delavci. Italijanska zbornica se bode takoj zaključila, ko reši nov vojaški in finančni zakou, tedaj sredi junija. Novo zasedanje se bode otvorilo v novembru s prestulnim govorom. Delavski neredi v Belgiji so vedno večji. V Seraingu sta bila zopet dva dinamitna atentata. Vlada je izročila glavno povelju štvo vojske, katera ima delati red, generalu Van des Sinissennu, kateri je že odpotoval v La Louviere. — Brusaeljska po lici j a je zasledila razširjeno anarhistično zaroto. 60 anarhistov nameravalo je z metanjem bomb v več krajih širiti strah. Hkratu so pa drugi zarotniki nameravali popolnem uničiti mesto La Louviere. — Odbor delavcev, kateri vodi vse gibanje, pisal je vladi, da naj razpusti zbornici, uvede splošno volilno pravo in skliče konstituanto. Ako do ponedeljka ministerstvo ne da ugodnega odgovora, bodo se delavci začeli posluževati sile Že davno je vsemu svetu znano, da se v an-glešk«'j vojski nahajajo velike pomaukljivosti. Ker so časniki neprestano vlado na to opozarjali, je slednja odbrala komisijo, katera je imela pregledati orožje. Komisija je sedaj izdelala svoje poročilo in v njem konstatuje velike pomankljivosti. Velika nevednost vlada v vseh oddelkih vojne uprave. Mnogo nakupljenih sabel, bajonetov in patron je za nič. Ravno tako mnogo teških topov nt za rabo. Vsa sedanja sistema je napačna in škodljiva. Nek angleški list se je izjavil, da sedaj, ko so pogajanja afguiiNkc komisije bila neusjiešna, Angležem druzega ne kaže, kakor zasesti Kanda har. „Novosti pa pravijo na to, da bi Angleži i* davno si bili prisvojili Kandahar, ko bi ga mogli Anglija ve, da bi okupacija Kandaharja bila zaČc tek krvavemu boju z Afgani. Angleži ne žele novih težkoč. Že Egipet jim napravlja dovolj skrbij, ker Fruncija ni zadovoljna z angleško turško pogodbo in zahteva, da se Egipet dene pod pokroviteljstvo Evrope. * prihranjen. Ker se je pa jendenkrat zgodilo, bila je njemu naloga, da se je bodočih udarcev kolikor mogoče varoval. Uporabljul je lahko še razna sredstva, da bi zapeljanega mladeniča zopet na pravo pot pripeljal; in če je bilo tako, ne bode opustil užaljeni oče steriti potrebne korake Ali bi te ostrejše namere tirjale pomoči od nje blagega upliva a i ne, na to še se ni zmislila. Ker so jej pa lastni slabotni poskusi precej podili srce in se je le prerada odtegovala vsem nadaijnim poskusom, brata poboljšati, odvalila si je svoj del težkega bremena. Zato se je z teškim srcem, vender o lastnej odgovornosti umirjena, naposled ulegla v posteljo O tej nevarnosti se je Dudley povrnil v mesto. Štirinajstdnevno življenje v podnebji kanadskem, kamor so ga b le na nad ne skrbi za njegovo premo ženje poklicale, ohladilo mu je res močno malostno ljubosumnje; sedaj se je močno trudil, da bi to iz Mabelinega spomina izbrisal. To ni bila težavna naloga. V pričo njega jej je srce naglejše bilo in iz-pozabila je prejšnjo odtujevanje, svetle - po hrbtu in udih ter bolečine v Členkih vspešno (»zdravi hmm-nje z Moll-oviui „Francuskim Žganjem in soljo". Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštn ui povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dnnaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno zuauiko in podpisom. 4 (l'J-4) Poslano. Malo mineralnih vod je tako razširjenih in se * takim uspehom rabi, kakor pred jednajstitni leti odkrita FRANA JOSIPA GRENČICA. Na 10 razstavah bila je odlikovana I najvišjim odlikovanjem za mineralne vode, s sedmimi zln-tinii in zaslužnimi kolajnami. Medicinski svet jako ceni znano grenčieo zaradi neprimerljivo blagodejnega, golov epa in milega uplivanja. Izredni uspeh je prouzročil, da je to priljubljeno mehč-lo že sedaj v vsakej va-d znano pod ime noni i i ■. 111. i Josipa greučica. • ------i^y-» rv— ua^- »LJUBLJANSKI ZVON" Mtoji (192—16) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. -Či^vi. Tiljci: 27 uinja. Pri -').>iiBi Molley iz Anglije. — Besso iz Kaiire. — Sieglried iz Frauko\)roda. — Lenba z Dunaja. — Zuu-mermann Iz Linca. — Dmaiier i* Zagreb 4 — 1'erko s Ptuja. — Ristsberger iz Celja. — Riagio iz Vidina. Pri i ^» i i Hurge z Dunaja. — Miillbergor iz Haaga. — Ledtier i/. IJtidunpešte. — .Sirolla iz Zagreba. — Obarseh, Leyer iz Gradca. — Mittor iz Idrije. — VVide-wohl s Kočevja. — Dauch \/. Trsta. — Faber z Roke. Pri Vi runtu: Neumitni iz Trata. — Zuidaršio iz Loža* — K išak u pod Gabra. Pri a val ri jMitem gld. 176 Rudolfove srečke.....10 18 Akcije anglo-avstr. banke . . 12J „ 103 Trammway-društ velj. 170 gld. a. v. . 23 > gld. - i 50 n 10 i 50 ■ 75 126 . — 50 kr 25 RIMSKE TOPLICE Štajerski Gas tein. Kopelna sesija se je začela 1. maja. Mučne akrutlietlierme s Ull 310 K Kot dopoluenje k ko-pelnciiiii zdravljenju massnge in električno zdravljenje, velik hassin, nove elegantne marmorne, separatno ko- Eeme banje, veličastno podnebje, obširna senčnata spre-ujališča itd itd. Izvrstna postrežba. V maji in septembru precej znižane oene Knpe'ni zdravnik gospod zdravstveni svotnik «lr. II. Jiujrlioier, operatčr. Od 1. maja ostajajo dnevni brzovlaki v Rimskih Toplicah. Prospekti na zahtevauje zastonj. (89i — 1) m > isa v jedno nadstropje, s 4 sobami, hlevom, svUlimi in drvarnico, dve njivi in kozolec, jo skupno ali posamezno na prodal V Meugiši. Priporočilno za vsako obrt, posebno pa za klobučarijo, ker ni blizu n bene konkurence. (405; Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". St. 7630. (368—I Razpis natečaja. Pri Ljubljanskem mestnem magistratu je izpraznjena služha mestnega fizika z letno plaćo 12-0 goldinarjev in pravico do dveh v mirovnino uštevnih 10°/0nih petletnic. Prošnje z dokazili o splošni sposobnosti, starosti, zdravji, popolnem znunff slovenskega in nem škrga jezika v pismu in besedi, pa s spričevalom o vspešno prebitem izpitu, katerega po ministerski naredbi z 21. marca 1873, štev. 37 drž. zak., treba za stalno nameščciije v javni sanitetni službi pri političnih gospodskah, uložiti je do 13. Juniju 1SH7 pri podpisanem magistratu, in sicer tistim prosilcem, kateri so že v kaki javni službi, potom njihovih predstojnidtev. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 12. maja 1S87. Župan: Grasselli. Hiša, novo zidana, z opeko krifa, s 3 sob oni, kuhinjo, k 1 ■ t i»>, shrambo in vrtom, pripravljena ta gostilno, prav blizu d. želne c-ste, da so It svoboJiie roke z ugodnimi pogoji v najem, oziroma proda. Na vprašanja odgovarja Frltlrlh Dlnaclier, gostilničar pri Savskem unstu v litiji. (356—3) X P. n. občinstvu priporočam svojo zalogo slede- i J dečega blaga po najnižjih cenah, in sicer: £ ♦ žaganec in plohe smerekove, ♦ I jelkove, borove in mecesnove | I vsake mere in vrste, drva 24", j 30", 38" dolga, opeko za zid J in streho, pesek za zidanje in | apno ugašeno, dolomit-pesek za J posipanje i. t. d. X Z odličnim spoštovanjem I IVAN PETERGA. ♦♦♦♦♦♦«- ♦ ♦♦♦♦ ^ ♦ ♦ ♦ Hiša v dva nadstropja z obokano ki tj o iu z vrtom, poleg poslopje s hlevom, po lom in maga •inom, pripravna za gost Ino ali proJajal-nico, vse v jako dobrem stanu, so v Vira pri Domžalah proda iz proste roke po ui«kej cen. — Natančneje pri posestniku Franu Ali*-« v Viru h. ki. 9. (391—2> Spcdicijski bureau za ces. kr. avstrijske državne železnici Nasproti JOSIP STRASSER kolodvora. v Inipruku na Tirolskem, kolodvora. Potovalna posredovanja v vse kraje. Nata:ičneja izicstja za vse obhode. Kombinovani in mejnarodni obratni obhodi. Specijalne uredbo za planinsko obhode. Vozni bdeti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstra bjo itd. itd. (1U4—16 Itolterdama j vozijo vsako nedeljo Iz in \ prekrasni paniki od ces. kr. Amsterdama j avstrijske vlade toncesijoaovane nizozemsko-amerište parnište hM v Navi Yorl Iz Inspruka via Arlberg je najkrajša in najcenejša pot. 'FiODCEVA ESENCA fl^ekarjaPlCCOhja koje izvrstnost potrjujejo zelo učeni zdravniki in tii BOčera ljudi, ki so jo rabib*, ozdravlja želodce ve in telesne bolezni, posebno pa zaprtje, vranične in jetrno obolelost1, kakor tudi hemoroide ali zlato žilo, želodečno in prodajalno tn žlico iu je najboljše sred-Btvo zoper gl sto pri o rucih. Izdelovatelj pošilja ji> v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gt . 36 kr. po postnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki. V ateklenioah a 10 kr. v Ljubljani samo v lekarni Pioooll, „prl ang-elji" Dunajska oesta. V ateklenioah a 15 kr. v Novem Mestu v lekarni Rizzioli in v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, v Trstu, Istri in Dalmaciji- 15"-81) i >a omogočim vil-k-n.o omisliti si, kar je v vsakej sobi saj-praktfčneje iu najlepše, 'i-ista'il sem svojim divanom za malo časa nizko oeno Moji divani preoblečen' so z modernim, trpežnim blagom, ki ne izgubi barve. Za dobro delo se Jamči. Divani imajo pori sedežem predal", a na zabtevanje izdelujem jih tudi brez i.st> ga. Besnim kup em na di-Želi pošljem. (V selijo, niorca blaga franko. Gornja nizka oena vel a le za malo časa, torej prosim, so pravo asoo oglašati z naročili, za katerih TiHJbolifto izpeljavo so jamči. Anton ®%f®M»9 tapeoirar v I.ful»l jani. Kljuoarske ulice it. 3. DtES? Vsa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salouske irar:.iture, zimnice, posteljne uloge i. t. d., izdelujejo se po oeni, brzo in solidno. Popravo v m, slu in na deželi pn-\z« mam in izvršujem v občno zadovoljnost. (54—23) Ceniki m podobami na zahtevan)« zanton) in franko. Vozni listi za vožnjo po železnici in po morji i lr^^ pri c kr. konc. Anchor Line, l>iiiM*|, I., Koloarratriua; I. I Pjrlp priljubljena avstrijska clruiba. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod N. I*t«7" poslati temu listu. (70—34) Pristni (.'188—2) dovski poljski iiiavc (Lengentelder Feldgvps) pripoznan najboljše vrste dobiva se najceneje pri tvrdki jakob keksep v Ljubljani, Mestni trg št. 10. j. andel-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenice, bolh«, ščurke, mole, muhe, mravljince, preiičke, ptlčne črvide, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega »ledu. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri •i. v\i>i;i,-ii, „pri <>i-ii^iii paniM 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13, V LJubljani pri Albinu Slićarjl, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (369—2) Vinotoe eez ulice Bizeljca lastnega pridelka litor po Ml In :t.S (386—3) Tu-Tjažlci trg- IliS. št. 2. < Zobozdravnika Pa.ich.el-a < ustni in zobni preparati, ► 4 (Ustnovodna esenca in zoiini prašek.) ► ^ Izvrstna sredst-a za čiščenje in ohranenje zob, p ^ znbranijo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta ^ ^ in odpravijo smrdi'čo sapo. ^ ^ Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krva- W A venje dlesna, zabranjujejo trohnenje zob in če se p> a stalno rabijo, odpravijo vsake zobim bolečine. Cena iw * steklenici zobovodne esence 1 gl., škateljcl W ^ zobnega praška «o kr. (238 — 15) ^ A Dobiva se v ordinacijskeui prostoru pri k j Hradeckeg« mostu v Koblerjevi hiši I. nadstropje, ^ ^ pri lekarji Svobodi in trgovci Karinger-ji. p ]%Teiircmd>ćlJive plahte za vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobč se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. priv. Južne železnloe, v LJubljani, Dunajska cesta it. 15. (401—1) Razstava vsakovrstne hišne oprave. Itazproriuja nc v mu k Prosenc. tth—-r^.t^--r«jLt^---^>^^-----^rf-«---ffljg----g lOOO ostankov grebenastega sukna« 6 metrov 40 cm., za celo moško obleko, ki se sme prati. . gl. 3.— lOOO ostankov Brnskega suknu, 3'/i metra, zadosti za celo nmsko Deset metrov polvoliicuega u»s-mirja, 100 cm. Širokega, v vseh barvah, za celo obleko . . . gl. 4 50 Kos domačega platna, v*, 29>/a Dunajskega vatla. gl. 4.50 v*. . . . • » 5.50 Deset metrov Indijskega tole, pol volna, dvojne širokosti, zadosti za celo obleko......gl. 5'— Kos Rumburskega oksforda, 29(/f Dunajskega vatla, najboljše Deset metrov brošovanegu blaga, izvrstne baze, 60 centimetrov Kos Sifonu, jako dobre baze, 30 Dim. Deset metrov triultniku, jako tra- Kos King tkanine, 30 Duu. vatlov, cel \ ,, boljši kakor platno gl. 5.80 najboljše baze, */4 . . . . „ 6.50 Deaet metrov blagn za obleke iu ponočne suknje, 60 cm. Širokosti, najnovejši dessins .... ^1. 2.50 Jute>garuitura, obstoječa iz 2 po steljnih odej in prta, okolu in o kol u Deset metrov volnenega ripsa, v vseh barvah, 60 cm. širokosti, za Klps-gamltnra, obstoječa i/. 2 po steljnih odej in namiznega prta s cofi....... . gl. 4.50 Deset metrov belge iz ovčje volne, dvojne širokosti, za celo Ostanek posobue preproge, 10 do 12 metrov dolg, jako trajna, krasen deBsins......gld. 3.50 Uzorci in ceniki zastonj in franko. ERIVHARI) TI€HO, Brno, Zelny trli &t. 1©, (211—9) (v lastne j hiši) razpošilja po poštnem povzetji: Sove kovaške mehove vsake vrste in vsake velikosti, na pol cenejši, kakor vsaka druga tovarna, izdeluje podpisani in jamči. da so dobri. (389—3) Cenike z nekaterimi uradno potrjenimi spričevali pošilja na želje poštnine prosto in zastonj. MATIJA ZUPAN v Kropi na Gorenjskem. Sv. Jakoba trg. nrl,JriYiranln".s,ira Usojam si najuljudneje naznanjati svojim častiti tu gostom in slavnemu občinstvu, da sem odprl novo opravljeni košati in zračni gostilniški vrt „Pri Virantu" 2 novo urejenim kegljiščem. Ustrezal bodem s svojimi v obče kot ukiasaia priznanimi gor-kiani in mrzlimi jedili!, z Menglškiau marčnim pitoni, z dobrim nepokvarjenim blzeljskiui iu dolenjskim vinom, zagotavljajoč prijazno in hitro postrežbo. — Za mnogobrojni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem Anton Miculinič, po domače Tone, (382—2) gostilničar „prl Virantu". Stalni aparati za napravo šumečih pijač, selterske vode, limonad, sodne vode, šumečih vin, piva itd. S/C .Teclini, Iti ««» anotrnj posrebreni. "M .ledina zlata kolajna razstave v Vnt-verpenu 1888. Novi m nJim i cena ss talni aparat. Sifoni z malim ali velikim zvodom so solidni in se lahko čiste. •I. llilKHAM — IiACIIAI»KI,IiK, J. Bonletdc Co. naslednika, inženerja, izdelovalca strojev, Kue Uoinoil 81, 33 v l>arizu. 1'odrobni ceuiki pošljejo se franko. (216—9) ^3550^55 Gostilna „PRI KRONI", Gradišče št. 7. zaštitim svojim vsakdanjim gostom in bI.iv. občinstvu zahvaljujem se za dosedanji mnogobrojni obisk svoje gostilne in si usojam naznaniti, da «em z denasnjim dnem odprl popolnem na novo opravljeni gostilniški nt JI KRONI" 7 Gradišči št. 7 se novo urojeuim j isW»*»nri. Obče kot izvjstno znanega biz«*I)»kcgu in dolenjskega vina, ki se toči v moji gostilni, in Konler-jevega carskega piva, kakor tudi priznanih mojih okusnih jedi! opoludne in zvečer nečem hvaliri, \ saj se vsak sam o tem lahko prepriča. Od 1. Junija daljo vsprejemajo s<3 tudi naročila za kosilo za cel mesec. Kegljišče da se lahko Še za nekatere dni posebnim i'ružbam proti pogojenemu odškodovanju v najem. Za mnogobrojno obiskovanje se pri-•, oroča, zatrjevaje uljudno in točno postrežbo, z odličnim spoštovanjem 404) A. J. DOBRIN, gostilničar -PRI KRONI' »prijeten in priročen lek za sčisčenje." Prof. VALENTA, Ljubljana. „ne pronzroča nobenih težav." Prof, pl. BAMBERGER, Dunaj. „je uspešneje, kakor druge grenčice." Prof. LEIDESDORF, Dunaj. Zahtevaj se vedno izrecno: „FRAN-J0S1P0VA ORENČICA". Zaloge povsod. — V Ljubljani: Mihael Kastner, trgovec, (ini—9) Vodstvo razposiljatve v Budapesti. FRAN JOSIPova GREN-ČICA. prodajata najboljše in najcenejše oljnato barve, lako in. firsaožo lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalj« prstene in kemične barve in eoplče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—8^ 1 TTT13T T A U A %■ frančiškansko cerkvijo, v lilšl T TTTTJT T k \T k f UJ U D bJ Ali A. gospoda J. Vllhar-ja hiš. štev. 4. LJUCLJAllA. > GOSTILNA „PRI BAVARSKEM DVORU". Dunajska centa, — tik kolodvori* južni' železnice. Zahvaljevaje se za mnogobrojni obisk v gostilni „PRI LOZARJI" na sv. Jakoba trgu svojim vsakdanjim gostom in slavnemu občinstvu naznanjam, da sem sedaj v najem vzel gostilno ..Pri Bavarskem dvoru" (Bairisclier DE3Co£), kjer bodem stregel slavnemu občinstvu z dobrim Koslerjevim carskim pivom, izvrstnimi dolenjskimi, bizeljskiiul, črnimi istrijunaklmi in originalnimi dolenje-avstrijskimi vini i#. Itctza. Zajutrk je zmirom okusno pripravljen, isto tako kosilo in večerja. Za potovalce je mnogo sob prirejenih, isto tako za voznike velik hlev za živino in prostorno dvorišče. Za mnogobrojni obisk se priporoč«, zngotovljaje najboljšo postrežbo (402-D Ivan Kosar, gostilničar ..Pri Bavarskem dvom". Naznanilo otvorjenja. Podpisani usoja si uljudno naznanjati, da se 29. maja t. 1. otvorč vsi prostori staroznanega letovišča Polič, ure od železniške postajo Lesce-Eled na Gorenjskem oddaljenega. — V ugodnost čast. p. n. gostov so vsako uro bassin-, douche- in tople kopeli pripravljene; za dobra jedila, pristna prirodna vina, Eosler-Jevo carsko in pivo v steklenicah oode najboljše preskrbljeno; ravno tako si bodem prizadeval goste zadovoljiti s točno postrežbo. — Priporoče-vanja vredni so: zdrav gorski zrak, dobra studenčica, lepi sprehodi itd. — Priporočam se tudi društvom, korporacijam in zavodom pri izletih, katerim so na razpolaganje prenovljen salon senčnega vrta in drugi prostori. — Po naročilu se tudi po ceni prirede soupers in diners. — Vozovi na železnico in za sprehode so v hiši na razpolaganje. Za mnogobrojni obisk prosi (396) I I.ItlMM M> TI K III.,. gostilničar. M. SKRABEC, stavbeni in g-alanterijski klepar. Prodajalnica: v Šolonburgovib uliotili št. 1. Delavnica; v < ii'n š<';i w£. £*9 zahvaljuje se svojim p. n. knpovalcem in naročnikom za dosedaj skazano zaupanje ter se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča stavbena dela v mestu in na deželi: kakor za kritje zvonikov in štren itd., strešnih žlebov, dežnico s streh odvajaj ooih cevi] iz vseh se nahajajočih kovin ter njih prevlečenje z barvo, vse te stvari dela nove in tudi popravlja ceneje kakor vsakdo drugi. Za dober materijal in dobro delo se jamči. V mojej pvodajalnici imam vedno veliko zalogo lakiranega in svetlega hišnega in kuhinjskega orodja, najsolidnejo narejenega, ravno tako tudi otročje in banje sedivnice, kopeine banje in kopelni stoli 8 grejalom. Zaloga in postavljanje vodnih „closets". Naročbe in poprave se najboljše, najhitrejše in najcenejše izvrše. U0f <3T\ Velika gostilna v mestu Kamniku pri Ljubljani se da v najem. Hiša Hostnlg št 22 (po domače pri „Krištofu"), v katerej je že 35 let dobro obiskovana gostibiicn, v katerej posebno ostajajo tujci, ter bode posebno sedaj, ko se bode zidala železnica, posebno lene dohodke do-našala. ker je na najboljšem kraji, odda se z vsem, kar k nji spada od 1. julija t. 1. na več let solidnemu gostilničarju v najem Hiša ima velike kleti za vino in sočivje, pritlično štiri velike sobe, velika kuhinja s štedilnim ognjiščem, čumuato; v prvem nadstropji sedem sob, dve kuhinji, čumuato. Pri hiši je nekaj zemljišča, vrt, veliko gospodarsko poslopje, staja za 40 konj in obširno dvorišče, ter tudi popolna gostilniška oprava. Stanovanje v prvem nadstropji da se lahko takoj jednej ali dvema strankama v najem. Kaj več pove gospod HUlmuuil Zuniror, trgovec v It u umili u. (362—3) 3! ' " zahvala in odslovilo. nogo let sem bil najemnik gostilnice „Pri Bavarskem dvoru" v Ljubljani in sem isto opustil sedaj, ker se preselim v ŠT. PETER na Notranjskem. Nalog mi je, da izrekam presrčno zahvalo vsem svojim mnogoletnim gostom in slav. občinstvu za mnogobrojni obisk in za zaupanje, katero so mi ska-zovali, in upam, da mi je bodo tudi pri mojem novem podjetji ohranili. — Vsem znancem in prijateljem, od katerih se pri mojem odhodu iz Ljubljane neseni mogel osobno posloviti, kli-čeva jaz in moja soproga srčno: „Na zdravje!" im JANEZ HAFNER, bivši gostilničar „Pri Bavarskem dvoru." v Ljubljani. Najboljše sredstvo proti vsem mrčesom, upliva s čudovito silo ter prežene hitro in gotovo vse mrčese, da od njih ne ostane niti sledu. Popolnem uniči stenice In bi tihe. Temeljito prežene surke in njih »»lego Iz kuhinj. Prežene takoj mole. Hitro nas osvobodi sitnili muh. Varuje domače živali in rasi line mrčesov in zaradi nfih nastalih bolezni j. Popolnem prežene uši na glavi itd. jj|sW~ Pazi naj se dobro: Kar se v samem papirji prodaja, ni prava Zacherlova specijaliteta. ~W (584—9) Samo v originalnih steklenicah dobiva se pristen in po ceni v glavni zalogi: J. ZACHERL, Dnnaj, 1., OoldsehumledgasBe 2. I Celje : J- Kupferschmidt. 7 Ferd- Pe,le* ' Tiaun & Stieger. Alojzij Walland. jj Fran Zangger.. ! j Hočevar & Zupan. Celoveo: Bratje Koch. n Ign. Tschauner. „ Hathever & Felfernig. „ Karol Zier. „ Valentin Trost. B Ed. Posselt. „ Sigmund Hilssler. „ F. Terdina. p Simon Jaritz. n B. G. Rossbacher. „ G. Burkstaller. „ Alojzij Fuchs. W. Thunnwald. „ Emil Spitra. „ Hen. Kern. • A. J. Egger, lekar. RadoUloa: A. Roblek, lekar. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Ljubljana: Mih. Kastner. „ Jan. Lukmann. „ C. Karinger. „ Peter Lassnik. „ Viktor Scbiffer. „ Job. Trdina. „ Gust. Treo, „ H. L. Wenzl „ Jan. Ed. Wut8che-rjevi nasledniki. „ Schussnig & "VVeber. „ J os. Poženu. Rudolfovo: Dom. Rizzoli, lekar. Zagreb: S. Alexander. „ L. Belus. „ Jos. Czermak, lekar. „ H. Joskiewicz. „ Kaiser & Lux. „ A. E. Katkic. „ D. Mondecar. „ G. Poppovits. „ J. Pospischi. „ Fran Sess. „ F. Schwarz. O. VViller. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".