P^Jajvečji slovenski dnevnil^*^ Iv Združenih, državah 0 Velja za vse leto • • • ni Za pot leta Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto n The largest. Slovenian Daily m the United States. Issoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered u Second Glass Matter, September SI, 1903, at the Pott Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: COETLANDT 187«. NO. 64. — ŠTEV. 64. NEW YORK, MONDAY, MARCH 17, 1924. — PONDELJEK, 17. MARCA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. POINCARJEVA PREDLOG* JE SPREJETA Dvajsetodstotno povišanje davkov je bilo odobreno v francoskem senatu, ko je ministrski predsednik obljubil, da bo stopil profitirjem na prste. — Vlada bo potom svojih odlokov, diktirala narodno ekonomsko politiko. — Odbor reparacijskih izvedencev bo kmalu zaključil preiskavo. Pariz, Francija. 10. marca. — Povišanje davkov 7.ii 2<> nd^tnknv, o katerem se je že dolino rasa razpravljalo, je posTalo včeraj popoldne postava, ko je senat odobril 1 r«»t ji <"h'ii vladnega fiskalnega predloga, ki je >»i 1 že sprejet v poslanski zbornici. Ministrski predsednik Poineare, ki ni izgledal prav ni«"1 izdelan od dolgega boja in skoro celo noč trajajoče seje. ko si je vlada za majhno večino pridobila pravico, da diktira potom vladnih odlokov narodno ekonomsko politiko, je zopet nastopil v senatu ter obvestil deželo, da namerava vlada naložiti zaporne kazni posredovalcem in trgov-< eni, ki bodo skušali izrabljati povišano obdačenje kot izgovor. da zalit( vajo neprimerno visoke cene za vse življenjske potrebščino. Pariz, Francija, ]">. marca. — Z izjemo kratkega zaslišanja dr. Iljalinan Schachta, predsednika nemške Državne banke, ki pa ne bo izpremonilo njih poročila, je ko-mitej re.paracijskih izvedencev skoro zaključil svoje preiskave. Pi-ičenši s ]»ondeljkom se bo sestal komitej, ki sestavlja poročilo, vsako jutro in vsako popoldne. Hani komiteja so postali zelo previdni glede proro-kovanj o dnevu, ko bo njih delo dovršeno in ko bo izročeno njih poročilu repararijski komisiji, kajti naloga, da se spravi v čisto in razločno angleščino in francoščino uspehe njih preiskave se j<* izkazala težja kot pa se je izpočetka domnevalo. Najbolj optimistični med izvedenci ne pričakujejo, da bo mogoče predložiti poročilo pred koncem prihodnjega tedna. Drugi komite j, ki je proučeval odhajanje kapitala iz Xcmrijo, pod načelništvom Rcginalda McKenna. se bo sestal jutri, da prir-ne sestavljanje svojega poroči In. Vrjet-jio je, da se ho sestal s prvim komitejem, kateremu nače-loje general CMiarles Dawes, predno se bo konečno odgo-dil, v namenu, da primerja uspehe in delo oboli komitej-v. ŽRTVI "OPIČJEGA'' ČLOVEKA GAS. D'ANNUNZIO JE POSTAL FRSNC Znani italijanski pesnik in pustolovec D'Annimzio je bil imenovan princem za usluge, ki si jih je stekel v vojni in miru. —Najnovejši primer italijanskega šovinizma. Njegovo plemstvo bo dedno. — Mussolini je prosil kralja, naj ga na tak način odlikuje. \\ haleya. njegove žene rlnvi'k. ki ijrr;i dvojno ulogo. Rim, Italija. l.">. marca. — Italijanski kralj Viktor Kmanucl j«' jmdrlil naslov prim-a di Monteiicvnso *Anni;nzio, znanemu italijanskemu pesniku in vijaku" v priznanje za odlično službo, katero je vršil tekom vojne. To je bilo objavljeno danes. Naslov je bil podeljen obenem /. aneksijo LVke kot i-ali janskejra ozemlja v priznanje ekspedici ie pi-Nmukiijc-ne^a pesnika na Reko po zaključeni vojni. Ta "ksprdir;-ia je baje rešila Reko za Italijo. V dekretu, katerega je izdal kralj na nasvet n.inisir-I skeira predsednika ^lussolinija, se ulasi: | ^ "Potomnašega lastnega podpisa smo podelili < Jabrielu i p'Annunzio, za njegove velike usluge, ki jih je izkazal deželi v vojni in miru, naslov prinea <11 Momen«-vos.» (Snez-jJiik na Krasu), ki je deden za njegove legitimne moškr j tonjee od rodil do rodu". j Predsednik -Ministrskega sveta je dobil ukaz na" * Ivede ta dekre*. katerega se h<> vpisalo v vse držav stre. ne 17.-iv-i- :\Irs. Wl.iilev. ANGLEŠKI PRINC JE ZOPET POŠKODOVAN Princ iz Walesa je brcnil konj v obraz. — Princ je konnaj okreval od prejšnje poškodbe, ko je padel s konja. London, Anglija. 1.*>. marca. — Princ iz \Yale>a, ki jr» komaj popoln nia okreval »hI posledic padca dn»* s. februarja, je danes popoldne zopet dvakrat padel ty-kom neko konjake dirke v Arbor-i eld ('ross. Po drugem padcu so morali odnesti iz dirkališča na n< -ilniei in kri mu je lila z obraza. Glasilo se pe. da ga je brcnil njegov konj. Princa so 'hI vedi i v neko bolnico, a celo pot je živah- J no trdil, da lahko Jiodi. Njego-| va nesreča je povzročila pravo senzacijo. To je že drugič, ko je princ j koma j ušel resni poškodbi v teku 'zadnjih petih tednov. Šievilui so mnenja, da bi moral biti princ z ozirom na >voje dolžnosti napram državi bolj oprezen v ovojem najbolj priljubljenem športu. Kralj in kraljica sta. baje mnenja, naj sploh opusti jahanje. I zvedeni i jahači nočejo z nobeno be>edo kritizirati jahalne u-metnosti in spretnosti prinea ter le izjavljajo, da je preveč drzen in da je prelahek za nekatere svoje konje. Številni pa so mnenja, da presega njegova navdušenost za to vrsto športa njegove zmožnosti. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITAIaJJI IH ZASEDENEM OZEMLJU M potom udi bank« izvršujejo san«]jiro. hitr» Is po nisklk Nsth: Dmn so naš« cen« ilid«6i! JUGOSLAVIJA BazpoMlja n« sadnje poŠte in lrpUtčuj« "Poštni Cfkovnl nTOd" Ib "Jadranska banka" t Ljubljani, Zagreba, Beograda, Kranja, Celja, Maribora. Dubrovnika, Splita, Barajera aH drugod, kjer je pafi m hitre iaplafiilo najugodneje. 1000 Din- ...... $13.40 2000 Din.......$26.60 5000 Din. ...... $66.00 Pri nakazilih, ki snaftajo manj ko« an tirno* tlnarjav raiunlmo eoaabaj pm ti eantov sa poitnln« In drug« atrolk«. ITALIJA IN 2A8EDSN0 OZEMLJI; Kaapoffilja na nadnje pdtt» In lstfUfcO« uJadranaka banka** ▼ Trat*. Opatiji In Zadru. 200 lir ........ $ 0.80 300 lir ........$14.40 600 lir ........ $23.50 1000 lir........ $46.00 Pri nakazilih, m znaiajo manj feet M lir rafcinlme poeebej $š 11 mW ca poitnlno In druga atroika. su peiUJatre, Id prisegajo meeek pel tiso« tfnsrjer aH po «va tM Itt doTulJuJemo p« mogočnosti Se posebni pepnst. Vrednoet dinarjem in Uram sedaj nI stalna, menja, m rečkrat In nepil* čakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene Tnaprej. KaCnnanao po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roka. Oltfc kybffl t ameriških dolarjih glejte posehm oglas r tast Denar nam Je poalati po Pcmeetio Money Order aH pa Tork Bank Draft York, V. T. ^mmmmmmmmm . _ - - • ^ . Sit ' " _ > > • NEMŠKI IGRALCI PRI CALVINU C00LI0GE-U Predsednik Coolidge ie skrajšal obisk pasi jonskih igralcev iz Oberammergaua, ker je imel Ludovik Nissen političen nagovor. ANGLEŠKE TVROKE SO KAJ JE PRAVZAPRAV FINANCIRALE VSTAJO-S TURŠKIM KALIFATOM? Washington, D. C.. 15. marca. Uradniki v Beli hiši izjavljajo, da je predsednik Coolidge izdatno skrajšal obisk pasi jonskih igralcev iz Oberammergau radi "političnih razprav". Pasijonske igralce j*1 sprejel predsednik v svojem uradu pred o-bit'ajno skupino onih. ki lio<'ejo stisnili predsedniku roko. P(»t»-m ko jt- petnajst igralcev stisnilo ]>redsednikn roko, so se postavili na f*n<» stran urada in Ludovik Nissen iz X»-\v York a, načelnik ameriškega sprejemnega komiteja, je imel kratek nagovor, v ka-li-reni }K)jasnil. da so igralci prvikrat obiskali Ameriko ter razstavljali svoje "umetnine. Uradniki Bele hiše izjavljajo, da je vseboval nagovor Nissena poziv na ameriško vlado, naj se vmeša v notranje zadeve Nemčije. To je-žalilo predsednika, ker ni navada, da bi se privatni državljani direktno obračali na načelnika kake druge vlade v takih zadevah. Predsednik se je na kratko zahvalil za obi.sk in potem kn so mu predstavili Antona Langa, ki je igral Krista. j«* odpustil družbo s poveljem, naj se pripusti k njemu ostale obiskovalce. V zveznem glavnem mestu je vzbudil nastop predsednika pre-cej senzacije ter povzročil številne komentarje, ko jih številni so se peeali z dobro znano nemško usiljivostjo. so v rokah uradnikov defini-tivni dokazi, da so petrolejske kompanije podpirale de la Huerto in njegovo vstaško gibanje. STJtAH PRED PBEPLAVO. Berlin, Nemčija, 13. marca. -ftkoro se prebivalstvo severnega Kavkaza roma v pravoslavne sve tc kraje.t kjer skuša izprositi po sredovanje Boga proti preplavi Rusije, katero bodo baje preplavili morski valovi. Romanje se je pričelo, ko je profesor Teodorov o-bjavil teorijo, da se južni in severni tečaj premikata, in da bo vsi cd tega vodovje Arktika preplavilo celo Evropo. Kljub naporom sovjetske vlade, da prežene njih strahove, so nevedni ljudje zopet navdani s. svojim starim verskim fanatizmom in romanja postajajo vsaki dan bolj splošna. Mexic City, .Mehika. 15. marca. Visoki uradniki angleške E1 A gnila petrolej>ke kompanije so podpirali revolucijo de la Iluer-te, soglasno s predsednikom Obre jronom. To jf trdil predsednik danes, v odgovor na neko vprašanje tekom prvejya pogovora, katerega je inn'1 s <'asni'karskinii proeevalei izza easa, ko je iz bruhnila revlueija. — '/.'• dolgo ea>a. — je dostavil. — je gojila vlada sum o proti zveznih delavnostih m*adn'ikov [>odjetja, ki je angleška last. Ti sumi so bili sedaj potrjeni potoni dokumentarnih dokazov, ki se nahajajo v rokah vlade. Na vprašanje, če so prizadeti ljudje Mehikanci ali Angleži, je rekel Obregon, da se obračajo glavne obdolžitve proti mehiškim uradnikom kompanije, da pa so bili involvirani tudi odlični Angleži in da se jih smatra odgovornim. — Federalni uradniki, ki se nahajajo sedaj v ozemljih, katera so imeli preje zasedena vstaši, v glavnem v Puerto Mexico, so zbrali detirritivne dokaze, na katerih temelje sedanje obdolžbe; je rekel Obregon. l"rajdnnkli KI Aguila kompanije, ki so se pokorili poveljem ;iod zgoraj'*, so za-kladali vstase z denarjem ter o premi j ali ladje. Predsednik Obregon je povsem odloeno razbremenil angleško vlado ter rekel, da ni imela nobenega stika s poročano delavnostjo angleške i>e"trolejske kompanije. Ni hotel objaviti imen prizadetih uradnik o- - " ">r> ni čas primeren. Gb-1" $25 iioO.OOO posojila nekega r.eriškega sindikata, o katerem se dosti razpravlja, v zameno različne koncesije v Mehiki, je rekel predsednik, "da ni nič". Izjavil je odkrito, da potrebuje Mehika nujno denarja in da proučuje finančno ministrstvo položaj, da pa se ni dosedaj predložilo predsedniku Se konkretnih predlogov. Kralj Viktor Emanur-1 j<- obenem poslal ]>rivatno i»i-Oabriehi D*Amnniziu, v katerem se ie iilasib»: Pred kratkim >o našli v Linden.N- V., obžirana ' rupia Tiiomasa .Mrs. .Mabel .Morse. Poro»"i!o prav!. 1 rske- ira sveta sem vam ]»ode!il naslov prinea tli .Montenevoso/* V svojem pismu na kralja, v katerem -a j<« prosil. naj na ta naein odlikuje pesnika, je naved«d Mussolini . . a, , . . , vojni rekord pesnika ter povedal, da ie nainrvo slu/il v Predsednik Obregon je rekel, da Novi kalif vidi v tej siužbi več infanteriji liato y morimX-i . , , . in koneeiio kot aviiatik. (>1» nevarnosti kot pa slave. Kralj ;tej priliki je poletel preko Dunaja. Navedel je tudi za- iz Hedžasa pravi, da je njegov položaj kritičen, ker niso zavezniki držali svojih vojnočas-nih obljub. Jeruzalem, Palestina, 15. mar-ca. — Poročevalca ne\vyorškega preiti brez velikodušnega dejanja, da sc kljueno ekspedieijo D'Annunzija na Reko. Mussolini y prosil kralja, naj podeli pesniku naslov prim a v priznanje za njegove zasluge. "Slovesno dejanje, s katerim je vaše veličanstvo <>-dobrilo aneksijo Reke/* se je glasilo v pismu, "ne sme pomni nas in " World a" je sprejel novi kalif VSe one, ki so ga poznali, na moža. ki je pripomogel deze-kralj IliLseitt Ibn Ali iz Hedžasa li izpolnitev eno njenih najvee.jili aspiraeij ob Jadranskem v zimskem taborišču v Sliuneli in morju. pozneje ga je sprejel tudi Emir "Potomee najbolj možate, stare italijanske Abdylab iz Tran.sjordanije. j0 opeval Gabriel DVVnimnzio lepoto treh naših .1 Ton kralja Iluseina je bil te- "D'AnnuiiKio je bil brezprimer.-n vojaški v. kom eelega pogovora otožen in (y ila]i jaiiskrepre«v-il poskus«-, da nas oropajo nesreenega mesta." Montenevoso, to je Snežnik, jo najvišji gorski vrh onstran Reke ter predstavlja obrambo Reke na Istro. Posest tega vrha so zahtevali Italijani na mirovni konferenci, ko se je predlagalo mejno črto v Istri. Z vrhunea Snežnika se vidi na kvarnerski zaliv, ki jo sedaj v italijanskih rokah. odobravali. Brzojavil je krai.iu Ilu-seinu in kralj je sprej,-!. 71 .j_ slednjem tednu bo ofieijeb;■» pro- veznikom v najtemnejši uri. An- klamiran kalifom Anama iti gleži so nii dali obljube, za arabski narod in še vedno imam ta pisma. Če bi nastal kak dvom, ga lahko odpravijo besede teh pisem. — Predno sem se pridružil za-veeniikom, so dali Turki Isliene obljube pod jamstvom nemškega cesarja- Izroeil sem turške ponudbe zaveznikom ter se jim pridružil. Zaveznika pa niso držali svojih besed. Sklenili so mir s Turčijo, ne da bi me vprašali niti za svet. Moji ljudje so prišli k mi eni ter rekli: — Zavezniki niso irpolnili svojih obljub in vi ste zlomili enotnost Islama, ko ste se jim pridru-žili. — Smatrajo me odgovornim in položaj je vsled tega kritičen. Emir Abdul ah nI kazal otožno-sti In potrtosti svojega očeta. — Turki - so izvršili samor, — je rekel. — V kalifatu so imeli eno največjih političnih sil, katero so pa vrgli proč. Republikanci so se bali, da bo celo senca ka- ni rilo pozneje bo proklamiran tudi v Palesrini. Dobili smo že brzojavke od Muftija iz ("laze, v katerih ga je priznal-t — ValiabLs ne bodo priznali novega kalifa. k<-r ni-o pravoverni in t ml i .Temeniti ga ne bodo priznali .vendar pa sem mnenja, da ga bodo priznali indijski r.io-hamedanci, ki predstavljajo precejšen del mohamedanskega >vetn. SOVJETI PROTESTIRAJO PROTI FRANCIJI. Jifa nekega dne ogrožala republiko. Arabcem «0 napravili največ-resničnega, ne pa le nav^eznega ja mogočo uslpgo. ....... .' / Moskva, Rusija. 16. marea. — Zunanji minister Cieerin je poslal danes ministrskemu) predsedniku Poincareju ostro noto, v kateri odloeno protezira. ker je Franeija odobrila romunsko okupacijo Bes ar ab i je. S^>rva je bilo rečeno, da bo o-kupacija le začasna, sedaj je pa dovolila Francija Romunski, da lahko to ozemlje zavedno zasede. t«nt4 an« Publish«« fey noTfeirU publishing Oomfu; (A CorptfMlM) 'MAN* IAKIIR, JPr*M«Ml LOUIS MNKDIK, TrMMirt Piac* of aualriM« »i th« Corporation and AMnmn •« AOw« Ottl©*c»i tt Cortianat mtt^H gorough of Manhattan. N«w Yorte City. N. V. -O U A S NARODA** (Vol«« of th« Paopla> i(»u*« a»*ry Day Cxc*pt feundaya an« Holiday. Ca tat* tri|a lis* aa Amarlko In Čina« i.....«■............H.W Ca »al fata ....................mm M.M r* *«tr» i«aa . ...... $1.5» Za New York aa 1*1« l«tc ....*..»• V7.9 Za pot lata Za Inozamatw« aa aala lata Za pol leta ..............—........ Subscription Yearly «.0« Advartlaemant on Agreement. ■qi» Na-o«a" Izhaja vsaki dan Izvxemil nedelj li» prnnlfctt. i.i/1-.a; net ixjdplaa 'a oabenoatl a« ne prlobčujejo. Deo'-f naj »« blafforoU po- trjatf v* Money Order. Pri apramembl kraja naročnikov, prosimo. €a a« aa prejšnjo bllvallWe oaananl. da hitreje najdsmo naalomlka. _ "O L A • NARODA" tea«« •trest, Soroush of Manhatttan, Telephone: Cortlandt *»?• Naw Vara, m. v, PRINC D'ANNUNZIO GLAS NARODA 17 MARCA 1924 ; ».i ——i Znar-ihio za italijansko dušo je dejstvo, da je po militi Mussolini ja in njegovih rokovnjaških pristašev vladajoči italijanski kralj Viktor Emanuel imenoval po vsem svetu proslulcua pustolovca. pesnika in babjeka, Gabrijelu . |;i jr« pi>v«\j od-'-.;-i/ s j > ra i i ni vozom vrn-v m - to, si iiI izbral za svojo not trl;ivru» e h< ]j tajtnstveno stokanj'*. K<«.*•;j:»/a jo postalo strah. Ni s** upal p':irloilat nazaj, od kje I.i;ivz«n'Mv prihaja stopanje, ani-oak j«> /aporii! konja in v divjem diru " i /,l v jifosto. Vendar, naj jo še triko p-.ilil voz, j<> .še vedno slišal /■• seVj taj»nstveno stokanje. Se"«« ko prišel v mesTO, jo pri-i"cl j>fM*.;is!ioj»» voziti in dobil po-?*ii:el. M.iža so odpeljali na polio i jo, kjer so dognali, da je identični s 4Gletnim Djordjem Mo-Sovi.'em, ki je pred nedavnim časom uš^l iz blazniee. Blaznež se je oMvtdno sl<'rival na turškem po- Novice iz Slovenije. ; v š _ Vlom v Kranju. j Mo je 2"» nemških paznikov, 1 u V nc»oii od 20. na 21. febr. so do- j pravitelj, 1 nadzornik in 2 ravna-slej Še neznani sforik-i vlomili v ! i^lja. Fisolier .-o kljub temu vzdr-pi^nrno Ivan i Hakovea. vele-j žal popoln« disciplino in si tudi trgovca z usnjr-m v Kranju. Vlo- j s>or stoke! mnogo zaslug >:a .spo-milei so odpili W^rtheimovo bla- j p..lniio\ zavoda p^sehno v uprav-gajno. pobrali iz nje okfili 2:">,0C,0 j no u '-spodai-sl-n-m oziru. Sedaj pa Din got o v: ne. eno hranilno knji- j*:- nen.tdone. hr«-/. navedb*1 žico Ivranjsk« hranilnice in eno I razloga v j»redi-as.ui p.ikc i. Kmetske posojilnice ter ve*" srebr- nega denarja in rof-no blagajno. Tatrn-i so '><"ividno jako dobro poznali domače razmere. Mestni uljnak. ^lostra ob«""nfl ljubljanska je kupila od nadnriiolja Frana Crna-• --r'«.ia uljnak. ki -o nahaja na .šol-Neverjetno, a resnično. | skem vuu na Marin. Kupna cena Iz Kianja porof-ajo: Tukaj jo i bŠ-la 4«hk) d m a rje v. umrl «l:ie 1. februarja za srenoM kapjo ruski lj"«une*c Vladimir An-1 Nov humoristični list. drijanov. Dno 20. febr je njegova j K.ikor s^o sli&i. prične izhajati v vdova sklonila položiti možu v ra- Ktskem ?vvi humoristično-sati-k, v svetiu jioo. S.n je v resnici od- list . ^fetla". I rodnik bi mu kopal gro?>. rekoo, da ima za to 1>n ziatko Planine. dovoljenj'1, kar pa je popolnoma j izključeno. Ko st odprli rakev, se. Nesreča z vojaško puško, je zdel ženi mož še živ. ker je imel j y (>rkniei pri l-ooat.-a so našli šo rdeče ustnice. Hitela je takoj; v I)t.ke:n koz^Iou staro vo- po travnika, da pride gledat mr-)jaAkfl p.jško. X- vod-č. da je na-liea Zdravnik je zadevo seveda j0 slotni' sin koearice. Takoj naznanil glavarstvu, ker pri RiiUlko Kr.aP, nameril /. njo na lo-nas še ne cvete indijsko fakirstvo lelnp;ra v*:ika l?«pča in sprožil, in mi t>idi rajo čakamo na trobento sodnega fine. Krogla je za viola l!»'ji V -i v desno ramo. mu prebM.-i U<1 in ga težko prškod«'Vala. Prepeljali ga v ljubljansko hohlišnieo. kopališeu in p ni cel teoi za vozom, ko jo ta ponoči privozil mimo. % rk Tudi zbirka. V Boosrad jo prlA^l Miguel do la Roea X<-ra iz Španije. V hotelu, kjer se je nastanil, je nekega dne pra\ posebno dolgo stikal o-ki-off kovoekev. ki so jih imeli shranjene hotelski gostje v predsobi. Ravno ko je imel Španec nož v voki in drezal v neki kovček, ga ugleda detektiv. Spanec je bil aretiran in obdolžen poizkusa tatvine. Na policiji je pa &panec izjavil, da ni imel namena krasti, ampak jo le nameraval odločiti z nekesra koveeka hotelsko etiket«. Spanoc ima namreč man i jo, da trga s potniških kovčekov etikete, iih nalepi potem na svoj kovček, da lu izgledalo, kako veliko da potuje. Policija je pregledala kovček Španca m našla nalepljenih vse i>o1no hotelskih etiket iz Berlina, Pariza, Ijondona, CarigTada, Madrida itd. Ker so bili potni listi Španca v redu, je beograjska po-lieija originalnega Miguel de la TCoea Nora izpustila na prosto. i Aretiran je bil v Subotici uradnik Tvan Rudič, dodeljen oddelku za izdajanje potnih listov, ker je izdajal raznim sumljivim inozemcem potne liifte.1 tek, ki je plaval v vodi. Ko s našli v papirju zavito hlače, v njih na 4—5 mesecev star plod. Gledališče-Glasba-Kino 'MOONLIGHT1'. V Longacre Theatre predstavljajo opereto "Moonlightv kateri zanje slavna madžarska su-hr«-ta Elsa Ersi velikanske uspehe. Dejanje je izredno zanimivo zasnovano, kostumi so prelestni. zbor korist k čudovit. Kdor hoče preživeti Jop in užitka poln večer, naj si ogleda "Moonlight". "ARTISTS AND MODELS"* Pomlad prihaja: prvi zvončki. Dne 21. le-brnarja je bil poslan uredništvu ljubljanskega "Jutra"! Najden emhriio. šopek prvih letošnjih zvončkov, y (>:,axiI ne]:i fant v katere sta natrgala Josip Cuček in J strnf,; |4|ubjjmii(.0 uiajhen z:« vi Milan (.Vbokli na CJorjulah. Eksplozija plina v Ljubljani. \a dvxnv«eu tvrdko "Svetla" v Hilšerjevi ulici je čistil 20. i'ebr. popoldne dela\ec Blaž Ložajk pločevinast sod, v katerem se je prejo nahajal bencin. Ko je napravili z ognjem poskus rdi je sod že do-' voljno očiščen, so se nenadon^ij užgali v sodu se še nahajajoči pli-j ni. Nastala je tako močna eksplozija, da jo vrgel zračni pritisk Lo-žaka dva metra proč na zeml jo ki da so na sedmih oknih v bližini stoječega poslopja popokale šipe. Ložaka so odpeljali v bolnico, kjer pa so ugotovili, da ni imel padec zanj občutnejših posledic. Prečudna so pota ženske previdnosti ! Živko T. z (lorenjskega, daleč pod Karavanliami, se je zadnjič odločil, da gre po dolgih mesecih zopet pogledat v Ljubljano. Nekaj dni pop reje pa je odposlal na neko adreso v Ljubljano skrivnostno piLsmo. ki ga iz hog-zna kakih vzrokov ni pokazal svoji ženi. Žena pa je tudi iz bogve kakih vzrokov napisala kar tri pisanja in jih ravno tako skrivoma oddala kakor Živko svoje. Vlak je prisopihal na ljubljanski kolodvor. Veseleč se svoj« prostosti, se je Živko kmalu preril skozi gnječo ter raztegnil roki v širok objem. Pred njim se je smehljalo blaženo poznanstvo nekdanjih dni. Takrat pa — o ironija usode! — je Živko padel namreč v ob jem svojim trem teranu katere so spravile na kolodvor skrivnostna pisma njegovo ženice. Nastala je burna zmešnjava in razočaranje je bilo še večje za Zivkota, kakor za njegfovo ne-poza hijeno Nino. Vse, kar še manjka bo zvedela po posredovanju tet sedaj še njegova žena. Ogenj v ljubljanski trgovini. Dne 22. februarja zvečer je bil na Marijinem trgu službujoči stražnik opozorjen, da se valijo iz trgovine s steklen m o Klein a- Wol-fovi ulici oblaki dima. Dni je takoj obvestiti gasilce in lastnika, ki stanuje nekje drugje. Ko so odprli vrata, je bruhnil dim z vso jailo na plan, ogenj pa so gasilci v tiar minutah pogasili. Škoda ni velika. Vzrok požara ni znan. Že izza meseca avgusta lanskega leta predstavljajo v Shuberto-vem gledališču krasno umetniško revijo "Artists and Models". Po 24. marcu se bodo vršile predstave v Winter Garden. Prihodnjo predstave bodo obogatene z novimi atrakcijami. Poleg drugih bo nastopala tudii slavna kolora-turna pevka, grofica Sofija Novo-sileev-Garrett. nekdanja članica carske opere v Petrogradu. "STEPPING STONES". V Globe gledališču predstavljajo že dvajseti teden "Stepping Stones". Najbolj se odlikujeta Fred Stone in njegova krasna hčerka Doroteja. Nadalje nastopa na odru, pleše, poje in igra nad osemdeset oseb. V dolgoletni karijeri je uloga. ki jo igra Fred Stone, njemu najbolj primerna. Cene so zmerne. PROPADANJE PEVSKE UMETNOSTI. TT__i__....__. „ , skih gledališčih težki nemški na Upokojitev ravnatelja mariborske Bohumila Rosenkraucova poroča v praških listih o današnji "Scali" v Milanu in trdi, da je nekdanja italijanska umetnost "bel canta" malone propadla. Italijani pozabljajo na svojo staro šolo in največ se euje po italijan- kaz nil nice. Ministrstvo pravde je upokojilo vodjo mariborske moške kaznilnice višjega ravnatelja Julija Fi-seherja. Začasno vodstvo kaznilnice je izročfl višji državni pravd-nrk Jeglič ravnatelju Serpiču. — Upokojeni ravnatelj Fiseher je prevzel kaznilnico po prevratu 3. decembra liUS od Nemca Serdau-na v skrajno težavnih razmerah. Ravno dan poprej-? 2. dec. 1013 je vodia državnega pravdnlštva v Gradcu, znani nacijonalisft Am-sohl, odslovil iz kaznilnice vse slovanske paznike. Ravnatelj Fiseher, ki je bil pred vojno naložben v kope rs!;i kaznilnici, je torej moral takoj ob nastopu odpustiti Nemce, da je mogel poslovati. Od- V čin petja, ki je popoln-o nasprotje "bel canta". Krasnih glasov in materi jalov je dosti, a ni sposobnih učiteljev. V Milanu je okoli 3000 takozvanih maestrov, ki igrajo krasno klavir, glasov pa sploh ne razumejo. O potih do pravilnega postavljanja glasu nimajo niti pojma, To se le korepetitorji, ki ponav Ijajo partije. Dijakom pa se mudi do kruha. Tako je izginilo predvojno dolgoletno učenje, ž njim pevska umetnost v minulen stoletju, danes pa propade. Največji mojstri "bel canta" so bili ali so: Patti, Tamagno, Caruso, Tetrazzi-ni, Melba, Batistini. Destinova, Toti Dalmonte . . . Kmalu jih bo mogoče slišati le Se iz gramofona. Cilj vsake ženske je možitev. Ta cilj z lahkoto doseže. So pa tudi take deklice, katerim manjka le malenkost, in baš vsled pomanjkanja te malenkosti ostanejo »leviee- do vnirii. , Manjka jim fanta, ki bi imel j vpelje do zakonskega stanu. j ♦ * * i Mati jo pripovedovala sinčku | pravljice. Sinček jo poslušal in ( poslušal ter nekoč vprašal: — Mati, ali se vse pravljice začno z besedami: Enkrat je bil . . . ♦ Mati nekoliko pomisli ter odvrne : — Ne. drago dote. vse se pa ne začno tako. Dosti je tudi takih, ki se začno z besedami: Draga moja, overtime sem moral delati in zato sem prišel tako kasno. Tedaj se pa. oglasi mož rekoč: Ali pa tako: Dragi moža ček. čerje nisem mogla skuhati, ker je bila mesnica zaprta . . . * * * Prod kratkim jo sprejel angleški kralj v avdijcuci angleške delavsko ministre. Delavski ministri so se oblekli v kratke hlače, svilene n-ogavieo in ohnli opiMit 1 jane lalcaste solne. Njihovi fraki >.o bili brezhibni. oprsniki globoko izrezani, srajce poštirkane in popeglane in visoke ovratnike. da so komaj zamiogli ponižno sklanjati glavo. Tu je bila maškaraila za poč"t. Kljub temu pa maškarada ni bila popolna. Ob sprejemu bi moral nositi kralj overalls, v levici pelim, v desniei pa kramp- In ob slovesu bi moral vsakemu "delavskemu*' ministru ponuditi čik tobaka. Co sii že lomijo, naj ga že vsaj v r»-du lomijo. Naj ga lomijo po "fnršrift" — bi rekel kak slovenski kaprol. * * * Vislice so nekaj strašnega. Žo >b pogledu nanjo izpreleti človeka mrzlična groza. Vislice s o trdno zgrajene iz enega pokončnega in enega vodoravnega bruna. Kljub njihovi trdnosti pa obešajo nanjo le majhne in lahke tatovo. Veliki tatovi in veliki zločinci hodijo v sedanjem razdobju prosto naokoli ter so ugledni člani taknzvane človeško družbe. * * Florida jo raj Amerike. V Floridi je spomladi, poloti, jeseni in zimi večna spomlad. Pozimi se selijo premožni ljudje s Severa v Florido, ker jim je na Severu premraz. Veliko je pa. tudi takih, -ki gredo v Florido samo zastrantega. ker jin^ je na Severu prevročo. Najbrže bo v kratkem času odpotoval tudi državni pravd nik Daughe.rtv. " * * | Denar samoposebi ne osreči človeka — jo dejal stari bogatin. Odreči ga šole tedaj, ko nosi lesetproeentne obresti. * * * Gabriele D'Anmmzio je posfal italijaneski princ. Če so dandanes res take raz-1 mero, lahko pater Koverta še ved-1 ni upa. da bo v doglednem času imenovan kardinalom. * * * Turška vlada je jako energična. Najprej je prepovedala Turkom pijačo; potem jim je vzela kalifa, zatem je odredila, da ne sme imeti Turek več žen kot eno. sedaj je pa prepovedala nositi i Turkom kaftane in furhane. Okrajni čas je. da za pove Turkom. da zanaprej ne smejo več rezati armenskih vratov. 3htgnslnttmtiika Ustanovljena 1. 1898 3KatnL 3J?itnnta Inkorporlrana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MJNN. Oiavnl odborniki: Prwednlk: RUDOLF PERDAN. KU K. 1U Bc. Cl*v*tu«. (k Podpredsednik: l.OlJIfl BALAM, Box 1M FmltI a*«.. Uini«, O. V*.Jblk: JOSEPH FIHHLEK, Kly. Mina. Blagajnik: I.OI IS CHAMPA, Bo* «tl, KJy. MlliD. AlASatJnlk DolzploCanlli irnr t_nln; J O UN kOVKKN, 411 — 1Mb AtC BaM« DuluU. Vrhovni zdravniki Dr. 3U». V. GRATTEK. Ml American Blata Bank Bllf., Ml Orajil ■«. M llxtk A v*.. Plttaburvk. Fa. Nadzorni odbori ANTON »BAS NT K, Room 101 BakavaU f«V. DUaoad U| Street«, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. It Street. Cklcago, HL fRANE BKRARfiC. 4*33 Wukindon Bte—t, D«DT GREGOR J. roRENTA, 810 Stev«nsoc Bids., PayaUav. WuL FRANK SO RICH. «317 fit. Clair Ato.. Clavaland. O. ZdruZavaln! adbori TAXJBNTTN FTRC, T«0 London Rd.. N. K., ClBTtlaad. B. PAULINE ERMENC. 388 Park Str., Milwaukee, Wla. JOSIP BTERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, Colo. ANTON CElARC, MS Market Btreet, Waukecaa. OL - ■ JednoUno aradno (laallo: "Glaa Ni ▼aa rtvart tikajoče aa uradnih aadev kakor tudi danarna yoWJatvC aaj «e pošiljajo na glavnega tajnika. Vse prltolba na) aa podlja na predsednika porotnega odbora. ProSnJa za »prejem novih Članov la aprlfievala naj s« pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoltflka Jednota so prlporoCa vse at Jugoslovanoai m obilen pristop. Kdor teti postati Clan to organizacije, naj so aglasl tajnika blllnjega druStva J. s. K. J. Za ustanovitev novih drufltov ae pa obralta M- tajnika. Novo drufitro s* lahko vstanovl a 8 Clanl ali Članicami. Orijentalski humor. XfJ.o," j.- š.-l X;isr;i«lin-h<»d/.;i s- d/'» [ir»»ds.- Dr li s«>!.ide s m 'h j. li- N:(-.f:id":n-h<.d- v;i]-,iši j.' ime! k::v!;u. K:ivk:i /;;!t-tii --s 4"i,,t ,,„. luanil. l«.i»«.v n.*-ii.i villa. X.i rad'n-lii >lx:i : !" z VI /o /a rc.m i:i s si*h»»j, •Snu v' i/hral lirano. trdeč, (ia .jo v<»l iijetr,»v. ker lm -inlitiix! Tu >i pVvdrl i/ lmiea /o ulovila n.r-.-ovit kavka. l'i^t-,iMik. t« daj. k«» >', taki. ra-^Mlil! Kako je pa n«mm dat i svojejra v-4a, ako- im^nr.-. vjaine kavka vo- rayio iru j." r.-k;-! vini sultan, naj 1m;'" umi o.|vr» •• \*.-:;i Na-vradin.i-hndžo. Ko .\;i>ra- -- \ i,.«"». hitro k s »d- \'rki .'■ \>> Nagradin-liodža pri uiku in mu o^rfjuh: darilo. mu NV.,ji h ;i m-kaj do/idal. pa mu jo puLsodi vola. Smlnik mu to «.l»!ju- osta| v,.\\\- ]-XX]y jirsri. Ko lii. in ko iprideia ni.o stranki pre-i^-i Vpr::Aaj-» - kani iw> s to ilenj. rizsndi. cl:v 'n- ujela kavka jn-s.t j,,, jim mivrne: W.radui«-hi>(lžt- vola in radi tega. lažjega, jamo hom izkopal gre plen njemu. ]>os.'stnika pa od-;;r, j0 s t , zemljo." pravi praznih rok. A kam lu š potem z ono zemljo Orugo jutro vzame Xasra.>- ii'Ki i»i»■ n<- mislim", odvo\ot i krijt' v. listje, i. polo/t vrh !>• \a-rail;u li-nl/.t. malo masla in p<»sl i«- "vkup;--—--- sodniku v dar. Si duik pride /M-.-er ihmiov in Neznanokum je odšla ker so mu je zahotelo po maslu, dne 2l* fel»ritarja /iutraj lGlotna rere ženi. naj mu prmrse oni lo- i Kr itina I'irC-na iz Straže na Dn-imv. Žena p'inese lone." sodnik l,-njtanuj. u vam dam pripra\ni dc barm-in;: lahke cocKtail, "thr.e third 3. k;tj milega: tretjino ka njeka, ireiiujo pelinkovea in tretjino s".ij \fa. (Prevel P. V. p ) S poprom in kladivom. Praška porota je te dni obravnavala slučaj, ki je sam na. sebi prava zagonetka: ženska, ki je priznala enega najtežjih zločinov, ne more pojasnili najvažnejšega, namreč motiv, ki jo je privedel k temu srovcnemu činu. Vdova Marija Kindlova, stara 40 let, je 13. julija 1. 1. umorila 75-letno Barbaro Stastno s kladivom, ki ga je prinesla seboj. Na večer pred kritičnim dnevom jo je prosil sin Sta nislav, naj mu vrne 200 eehoslo-vaških kron. ki jih ji je posodil iz društvenega denarja, pa jih mora sedaj vrniti v blagajno. Kindlova ni imela denarja, in v pil sem na krov. Obdala me je de-jnoei brez spanj,i. ji je prišlo na s» toriea gentlemanov, ki so mi vsi misel, da si ga pridobi samo na zdeli silno olikani. Mladi veslač, mi je dejal kapel an Bil Curtis, ko se mi je pred-slavil po vseh pravilih, pomo/.ne-delavca rabim za svojo industrijo; za izdelovanje bankovcev Angleške banke, in izbral sem si tii pošten način. Sama ne ve, kako se ji je porodila. ta misel. Saj bi si moprla izposoditi denar od hčere. Te/ko je čakala dneva, nm-rala je ven. Kladivo je vzela. se. h m j, da bi morda koga napadla. Slastno je poznala sam-o na videz- vas. ne da bi vas poznal. Sieer sej Hodila je po ulicah, prišla v od-nam pa mudi, veter že piha, vaš prto stanovanje Slastne, se ji od čoln sme že pravili pod krov in J zadaj približala, ji natresla popra glejte, Sierra Nevada že izginja v,v j° večkrat udarila s kla- Plovemo proti Honolulu. daljavi raju Havaiskih otokov. — V tej pustolovščini, v družbi teh gospodov, ki so jim gledali ročaji browningov iz usnjatih pasov, sem se skušal navaditi na rov pok lie in sem čim nabolje pomakni pri tiskanju lepih podobic, ki so jih i i mo jstrski ponarejevalci po mojem mnenju bolje delali kot se biie izvirne. — Neko noč smo med Nuineo in Markiškimi otoki vrgli vse tiskar- , . . »v. „ ^ . ,to obsojena na sla' pot renseine v sumeče valovje,; samo v kapitanovi blagajni je o- divom po glavi. Odpi-la je omaro. zaslišala, šum in zbežala na ee-.sta. Kmalu je bila aretirana in vse priznala. Njen zogovomik dr. Oerovskv je v svojem govoru kot olajševalno okolnost navajal neko posebno psihično razpoloženje sv vje klijentke, nahajajoče se v ki«'.tičnili ženskih letih, ki jo žene k nečem ur. česar se sama ne zaveda. Porotniki pa niso verjeli njegovemu zagovoru, temveč so potrdili njeno krivdo. Bila je za-smrt na vešalih. Smrt luksemburške vladarice. stal precejšen kup bankovcev po 100 angleških funtov, ki so kot bratci bili podobni onim Angleške banke. Križarenje se je bližalo koncu. Bill Curtis je zaporedoma puščal na suho svoje ljudi v Svd-ncvu, Ilong-Kongu, Colomhu, Sin-g;; pur ju in Saigonu. Vsak je nesel seboj 300 bankovcev, da jih na lastno nevarnost zamenja za zlati* novce. Tudi mene je poklical v svojo sobo in se izrazil v sledečih častitih besedah : — Dragi gospod, pred San Francisco smo. Vsako delo zasluži svoje plačilo, tu imate 100 bankovec v po 100 funtov, najboljšo kakovosti. Ne bojte se ničesar. Vzemite! ... In vzel je kup pravih bankovcev, ki so služili za izdelovanje ponarejenih. .. Sodite in primerjajte. — V resnici ni bilo nobene raz-like. Četrt ure pozneje sem že bil j.a svojem malem čolnu in še isti večer sem bil aretiran, ko sem se vozil v pristanišče. Vzeli so mi moje bankovce in vrgli v ječo. — Toda povedati vam moram Še, da se je že nasledn je jniro vsa zadeva uredila v veliko presenečenje ameriške policije. —- Tega pa ne nzuuien! je de-jil mladi reporter Frank Nelson več začuden. — Stvar je oii-t sledeča, je kon-«'«.! milijarder :"liam George Karttett, banko*vi Billa Curtisa so bili tako dobro ponarejeni, da se j" sam zmotil, ko mi je odštel moj zasluzek in mi plačal v prav-h bankovcih Angleške banke. . . Z njimi sem si pridobil svoje premoženje. — In ponarejevalci v Pacifiku? je vprašaj znanec 4kralja zaponk'. -- Eden njih ljudi jih je izdal in sedaj menda plesni jo v vštli ječah Rvej..a. Kar se pa tiče niI& r.ipetcna, Billa Curtisa, sem Si: a i. * listiK, da so ga proaLi teden o-med Vancouv »rj^ni In Vic- Iz Berlina poročajo: — Smrt Marije Adelajde, prejšne luksemburške velike kneginje znači na-daljno tragično posledico vojne, ki je tako brezobzirno pomet la z evropskimi suvereni. Ker je bila najmlajša in najlepša evropska vladarica, ki se ni mogla braniti, bi človek domneval, a ji bo določena manj kruta usoda kot pa umreti v osamljenosti predno j«-dosegla starost 29 let. Vlado je nastopila februarja meseca 1912 v starosti osemnajstih let in njeni podaniki so jo primerjali s kraljično iz pravljic. Treba-lo pa je le desetih let za dokaz, da je bila to velika zmota, kajti nesrečna Marija Adelajda ni imela nobene dobre matere, ki bi čuvala nad njo. V svojem •rovom s prestola majhne kneživne, ki obsega le 99 kvadratnih milj ter vsebuje 2.10.000 prebivalcev, je obljubila, da bo vladala za svoj narod in z njegovo pomočjo in da je pripravljena umreti za čast dežele, če bi se pojavila potreba. Svoje obljube pa je podpirala z armado, obstoječo iz šestih generalov ter 2] 9 mož. Ta prilika se je le prekmalu pojavila. Preje kot dve leti pozneje so stale nemške armade na me-1 jo dežele ter zahtevale prehod preko luksemburškega ozemlja. Mo-« goče se je mala vojvodinja spomnila obljub, katere je bila dala v svojem prestolnem govoru. Na vsak način pa je sedla v avtomobil z eno samo spremljevalko ter se odpeljala na Adolph most, preko katerega so morali priti Nemci. Na tem mostu, oborožena le z lepoto in solzami, je dala postaviti avtomobil preko mostu, da ustavi val nemškega vojaštva. Nemški general se je približal tej slabotni barikadi ter nekaj časa poslušal ogorčene proteste male vladarice. Nato pa je rekel s smeh-lajem: "Vaša visokost stori boljše, če gre domov in igra piano. Jaz imam povelja. Ničesar ni mo-£oče več razpravljati." Prisiljena je bila odnehati, a njen duh je ostal izzivalen. Pozneje so jo obdolžili, da je pronem-ška. Njeni prijatelji so rekli, da je Mar ne vem, da je najboljša cigareta kdaj napravljena!' Liggett & Myers Tobacco Co. vesti. Pobegnil je s t."riši-v 1 kletni učenec J Potniki nabili postanjegaj načelnika. Ljubezen skladatelj Hay dna. Anekdota o Dumasu. Neki nesramnež je zmerjal o-četa Dumasa z "zamorcem*'. Pise:? "Treh mušketirjev" pa mu je zabrusil: 4Da. gospod, moj oče je bil mulat, polutan. moj ded je bil zamorec, moj praded pa opica. Moj rod se neba tam. kjer sr vaš prinčenja". — Duma«, silen korenjak, je nekoč nesel dva kov-čega v roki. Postrežček ki se je zastonj ponudil na uslugo, mu je zasikaJ: "Črnec!" Ne bodi nemaren, postavi krepki pisatelj svojo prtljago na tla, popade nevljudnega nosača za hlače, kjer se v'tičijo, in drži z eno roko prestrašenega možanca nad Seino- Po-v'ej je imel mir. Ko so v Comedie Francaise nekoč vprizorili neko trodejanko Krnila Augiera, je Aleksander-Pumas mlajši, sedeč poleg avtor ja pokazal spečega gledalca, rekoč : "Le poglejte, kako učinkuje vaše delo". Čez nekaj dni so v istem gledališču igrali dramo Duma-sovega sina. Emile Augier se je. pazno razgledoval ter uzrl končno v prvih vrstah pledalea, ki je dremal. Hitro je o tem obvestil Dumasa. češ: "Zdaj vidite, dragi prijatelj, kak učinek ima vaš umotvor". Alkesander Dumas je pogledal in odvrnil: "O, seveda, ga že poznam: to je oni gospod, ki je ondan spal pri vaši predstavi; vidite, še zdaj se ni zbudil" Požar na Dravskem polju. V Prepoljah v župniji Št. Janž ie popolnoma pogorelo gospodar sko posti on je in hiša posestnika Andreja Kirbisa. Kako je nastal požar, ni znano. Škoda je velika, zavarovalnina pa le neznatna. < Na majhni romunski postaji Voda bi se te dni kmalu pripeliia železniška nesreča. Postajenačelmk je dopustil odhod osebnega vlaka. čeravno je dobil signal, da vozi proti postaji hrzovlak iz Te- le sklenila sporazum s svojimi pre- mešvarja. .Samo spretnosti obeh magalci v interesu svojih podanikov, kajti dežela je postala glavna nemška orožarna. Razpoloženje pretežne večine prebivalstva pa je bilo za Francijo in dogovor z Nemci jo je napravil nepriljubljeno pri številnih. Se vedno je bila vladarica, ko so Nemei po premirju 'zapustili majhno deželo in ko je prikorakala skozi Tretja ameriša armada, je stala z generalom Pershingon na balkonu svoje palače ter pozdravila Amevikance. Vse je kazalo, da se ji obetajo boljši časi, a mesto tejra se je završila nekrvava re-volueija in v teku par ure je postal Luksemburg republika. Konservativnim ekmentom se je posrečilo rešiti položaj, ko r,i strojevodij se je zahvaliti, da ni prišlo do grozne nesreče, k; bi zahtevala, precej človeških žrtev. Številni potniki so bili radi nemarnosti postajenačelnika tako razkačeni, da so ge dejansko pretepli. Počastitev žrtev madžarskega terorja. Meseca januarja 1919, ko je na Madžarskem najhujše razsajal beli teror, sta biLa v okolici Budimpešte ubita dva urednika delavskega lista "Nepsava". Tru-plim so privezali dva velika kamna in ju vrgli v Donavo. l*o nekaj dneh je Donava obe žrtvi vr- gla na suho, toda preiskavo so pregovorili vladarico, da še je od-| onemogočili beli teroristi. Od i zpovedala prestolu na korist mlaj- daj naprej posečajo madžarski še sestre &arlote, ki je še vedno .delavci na dan IS. januarja gro-zelo priljubljena. Marija A dela j-j hova umrlih tovarišev- L<*t<>s je da ae je umaknila na svoj ?*rad prišlo na pokopališče nad deset-llohenburg na Bavarskem, kjer'*'*0® delavcev, kljub temu pa ni je sfdaj umrla. Vse govorice, da'prisio incidentov, ker je polije zaročena z različnimi nemškimi'ciJa strogo pazila na red. princi, predvsem bavarskim, so se izkazale kot neutemeljene. Leta ln20 se je glasilo, da je vstopila v samostan, a ta samostan je bil njen lastni grad, v katerem je živela in umrla osamljena. Marija Adelajda je bila prva vladajoča velika vojvodinja v zgodovini. Bila je najstarejša šestih hčera zamrlega vojvode Viljema. Njeno nasledstvo je bilo omogočeno vsled družinskega štatnsa, ki je dovoljeval nasledstvo v ženski črti. Vojaška organizacija v Švici. Himen. Švicarski zvezni svetnik Seheu-rer je te dni predaval o potrebi reorganizacije švicarske armade. Za sedaj ne grozi neutralui republiki sicer še nobena nevarnost, vendar pa se z ozbirom na motno politično ozračje nad Evropo ne sme ostati s prekriža nim i rokami. Švicarska armada naj se izpopolni v mejah sedaj veljajoče-ga zakona. Uvedejo naj se nove speci jalne čete., reorganizirajo sedanje vojaške edinice, odpravi četrto četo, pri pehotnih bataljonih in postavi na njeno mesto Dne 20. februarja se je poročil v Kranju dr. Stanko Pušenjak. okrožni zdravnik v Cerknici, z'mitraljezni oddelek. Tudi zrako gdč. Hedo Crobathovo iz Kranja. Llovstvu naj >se , posveč* večja Istega dne se je poročil Ivan . ,T. , Špendov, delovodja pri g. Zupanu Ip0Z0rn0St- ^o^mn predava-y Kropi, z gdč. Cecilijo Gašper-,nJu so številni poslušalci sledili z šič, postno uradnico v Kropu 'velikim zanimanjem. >d svojih | \*iI;ola (Jamere i/. Sv. Petra ceste | >;cv. ."i l v Ljubljani. Kam je p<»----. _ j begnil. ni znano. Ilavdn se je prvič zaljubil v ma- ! lo Dunajčanko ter je brez nadalj-j Pretep m ulici v Ptuju. !i< ira prosil za njeno roko njenega | Zvečer 20. tVbruarjn, seveda že j očeta, brivca Kellerja, ki pa je iz- j P1'"1' ! v P«»znih urah. ».» se pivlm-j javil, da je. deklica posvečena sa-i P^bivab i. stanujoči v Vseh; ostanskemu življenju. Havdn s;} w.;tn.k«,v ul:c, od nezn ^iiess- .. , . i t - i!;i*ičania. ki ie nastal na tuiei. Ne-: je to zapomnil ter ubygal brivca, ki mu je svetoval, naj vzame za zrno njeno mlajšo sesiro. In take se je zgodilo, da je moral Haydn od 26. novembra 1700 naprej živeti z žensko, ki je bila poosebljena sitnost. Fanatična in bijrotna je vabila vsak dan na kosilo ali večerjo duhovnike in menihe, katerim je izročevale maše, psalme in druge molitve, ki jih je moral Ilavden na njeno zahtevo kompo-nirati za večjo slavo božjo. Otrok mu ni rodila, toda Ilaydnovi duševni otroci so bili reveži. Raztrgala in požgala je številne muzi-kalnc spi>e. Ilavden se je po 25 letih svojejra sijajnega zakona za-ijubil v dražestno N ea poii tank v-Boselli, pevko in ženo violinista Bosellija. Zgrodilo se je. da sta umrla tako njegova žena. kakor mož ljubljene Napolitanke. Havdr. in pevka bi se sedaj lahko poroči-la. toda ona je bila stara 42. Haydn pa b2 let. Zato sta se odrekla zakonski zvezi. Ilavdn je nakazal pevki h-tno pokojnino 300 goldinarjev. ona pa mu je izročila, ljubko hčerko — kdove kat"> vga < «"eta ! ZAPLENJENJE PARNIKA. Najboljši plen. kar jih je kedžrj padlo v roke agentov zakladni-škenra departmenta na temelju prohibieijske postave, je obstojal včeraj iz parnika "Orduna". Koval Mail Line. ki je vreden tri milijone dolarjev- Parnik je zastražen. dokler ne bodo sodišča rešila zadeve. Že v torek so aretirali sedem članov posadke tega parnika pod obtožijo, da vtihotapljajo žganje in omamljiva sredstva in v sredo se je vršila preiskava parnika. Afera bo najbrž povzročila diplom atično akcijo. Če bo hotel parnik v soboto odpluti, bo morala staviti parobrodna črta kav-j cijo v dvojnem zneska vrednosti parnika. i"a p: eec j vin jena "boljša " družba se je vračala i/, gostiln domov, se z;]«"»-la prepirati ter pretepati med ~elv j Konce temu pretepu je naplavila pojiei.la. katera ie bija Takoj n;» lii-u metstaj ter vse pre-tepaške c^oode odvedla na policijske stražnico. Prav vsakdo— kdor kaj iič«; kdo« kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da Imajo čudovit uspek » mali oglasi v "GHa« Naroda". VAŽNO! JOSIP ' KTJVi; naj se takoj /glasi pri Dr. Johnu lloer v Hop-Ib-sp:ralu v Baltimore, M>-čda / nekim, katerega ime je neznano. Njen brat je pri-5.-1 od tam pr»nl več leti v Zdru-ž>'i>e d i /.i ve in je tukaj umrl; Imel pa j.* nekaj zavarovalnine, katero je sestri zapustil Kateri «.i kaj vedel o njej. naj blago-v »H naznaniti na naslov: l^a\v-rrrre Petkovšok, 065 Addison Uoad. Cleveland. Ohio. -_(15.1 S—3)_ Vuk parao bi moral tmH novo iadajo '4 PESMARICA GLAZBBN1 MATId'1 J Za fttiri moike glaaovf Uredil Matej HmbU Knjiga ima 296 strani, ter viebn-je 103 najboljših in najnovejiik pesmi a notami Oana ■ poitnino |S.N. "GLAS HAJtODA" 82 Cortiandt St., N«w York. V. T. I Velika noč — velik praznik krščanskega sveta se približuje. Star in lep običaj našega izseljenega naroda je, da se o priliki tega praznika spominja svojih v stari domovini z manjšim ali večjim denarnim darom. Mi se potrudimo, da pridejo denarne pošiljat ve, namenjene za Velikonočna darila, pravočasno v roke 'dotičnikov. VELIKONOČNE DENARNE POŠILJATVE bodo tedaj pri nas izvršene z znano brzino in točnostjo našega zavoda. Frank Sakser State Bank 82 Cortiandt St., New York, N.Y. 1 GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE I d t GLAS NARODA 17 -ITAJiCA lf»24 ^Nadaljevanje.) I!r*M.-de. tla ho car posredoval. so bile sicer smešne, toda E?lan « nina pr« elrznosr lahko povzrori. oj?, 1 >s mn *m«\jali njejrovi bivši tovariši, kako bi hihitale y.«-n>kf in kako .b;bro bi s<- >_il«-Io tisiiin aristokraf injawi. ki so e bo ia ix.gov.tr lakole končal. Z a odptovanje ni imela pravzaprav nobene«« vzroka- Le želja j »o svelu jo je «:na!a h vsaj za kratek hip odtot. Da bi se pa ločila zavedno od kneza, ji niti v <_rlavo ni padlo. Xaianmo je vedela, da v.. svojim možem ne sla«> pa ni «,r-e imeti plačilo zato. Kajti nobena ni tako nenonna, da i»i vzela stan ga moža in ž njim vred odšla v samoto. Se enkrat je šla v otrokovo sobo. Otrok j.- ležal nepremično na ■>vil« inh blazinah. Njegov -ubijal ol.raz je bil poduben obrazu vtarčka. Njegove velike Črne oči so žalostno strrneie v mater- I?o-eiee ji j.a ni jM.dal. le zastokal j.-, ko ga je dvignila, hoteč ga zad njie poljubili. \'>.ak d(»tikljaj je povzročal slabotnemu telesu neiz-rei-iie bolečine. In tako je zaprl Danijel kot mučenik of-i ter ni videl svoje matere, za katero *>o s«' zaprla vrata. Zavedno: Prve ledne mu j" jHwiljala kratka poročila ter ga \prasi-vala. kako je kaj ofroku. Nato ni 1)11 .o tedne in tedne nobe-i-.-.r;, rrlasu. Sled n ju" je do>pelo pismo iz Verone. polno izifizov veselja in razposajenosti. Kirlantina je pisala svojemu možu. da se je pred trnni dnevi v gledališču onesvestila pevk.-i, ki je pela glavno iilopo. Eglatifina je bila med poslušalei. Mnii nič. tebi nič.je stop:!a i.a o<|.t ter oilmda uiogo do konca. — "Stvar je bila smešna in zabavna" — je zatrjevala v pismu. — ' Ti ne veš. kako -o mi ploskali. Oh. če bi slišal! Po vsej Veroni me smatrajo za skrivnostno primadono. Sreča .da me sedaj še noben ne pozna". Knez je nemudoma ftrzojavil v Vemno ter odločno prepovedal svoji zakonski ženi nastopiti v gledali.šeu. jZapretil ji je. da bo sod-nijsko nast o j > i I proti nji. <"e Še enkrat stori kaj takega. Minili so tedni, minili s.> meseei. Nekega dne pa doibi knez So-bobj pismo, in ko ga ..dpre, mn pade pred noge uradno pisanje. Pobere ter č-itn. iJil je mrtvaški ii-i kne^inje Eglantine Sobolej. Poleg je 1*11 pa košček papirja in papir popisan z znano pisavo njegove žene. Pismo se je gla.silo: Dragi Gregor! Prosi nužno.sti je vsak boj nemogoče. Kot dobro veš. sem od-potovala iz tvojega gradu s svojo družabnieo Vero Čakarovo. Ker si mi j »a za povedal, da ne smem nikdar več nasto.piti kt pevka, mi ni Kazalo iirugega. ],■ ■> da >va jaz in moja družabniea preinenjali ulo-ge- (»d tisiega časa naprej je bila ona kneginja ter je nosil moje ime. jaz sem bila pa njena družabniea in sem pod imenom Vera Ca karo v nastopila na odru. Sleherni večer sem dosezala presenet l ji ve uspehe. Nekoč si mi rekel, da te žene želja na dvor. Vsak človek ima pa svoje mamte in navade Mene. naprhner je gnalo nazaj v gledališče. \ sled tega zavračam vse. kar imam. knežjo krono, denar, ugled, tebe in otroka ter so vračam v kraljstvo mira. s katerega sem odšla po tvoji volji. Pa če hom srečna ali nesrečna, vseseno mi je. Slučaj u>» jo pa prišel na pomoč. Moja uboga družabniea Vera Cakarov. ki se je p. v javnosti imenovala kneginja Eglantina »Sobolej, je nenadoma umrla v Xa polju. -laz sem šla k oblastim po mrtvaški list ,in napravili so mi ga na ime, pod katerim so jo vsi poznali. Prilagam ti mrtvaški list. s katerim lahko vsakomur dokažeš, da je kneginja Eglantina Solile j mrtva. Ti si prost kot sem prosta tudi jaz. .laz bom živela in umrla z imenom Vera Čaka rova. Nikdar več se ne bova videla- Pozdravljen za vedno. Gregor! V mojem imenu poljubi mojega otroka. Za vse. kar si mi storil, sem ti hvaležna. Vera Čakarova. Knez se je moral z vso silo oprijeti stranice svoje postelje, da ni omahnil po tleh. List mu je pade] iz rok. Zatem je sedel na posteljo, dvignil roke proti nebu ter se glolmko oddahnil rekoč: — O, zlata svoboda! in. Knez Sobolej je več kot desetkrat zaporedoma prečital pismo svoje žene. Usoda je res uganjala ž njim čudovito igro. Kako bajna sreča mu je vrnila prostost! Nekaj časa se je upiral njegov pcmos. da bi izkoristil to priliko. Končno se je pa knez zasmejal ter priznal samemu sebi, da bi bil norec, če bi je ne izkoristil. Ali ni boljše zanj in za Eglantino, če ju loči grob, v katerem ni ničesar drugega zakopanega kot ime ženske in naslov kne^inje Sobolejevef Resnična Eglantina pa živi in je srečna, in tudi on lahko vse ono doseže, kar je bil tako nepremišljeno zaferekal. Mali košček papirja, na katerem je Lila uradno potrjena smrt kneginje Eglantine ^Sobolej, je vrnil dvema človeškima bitjema prvotni pravec fer^ju spravil s poti, vodeče v propast. Sodoma in Gomora. Izpred sodišča, ^fcMalili (Dalje prihocfnjiS.) 'V^kiiK':.iiisfc'. - 'iiMiž Sii^fl Pred tremi leti. ko je Vsi delavec -T a kol) iz Hoč star komaj 21 let, se je seznanil v ptujski Iv: 1-niei s 401etno Marijo, onioženo kočar ieo iz ptujskega okraja. Od takrat je -Tnkob redno obiskoval svojo '*belo lilijo"*. Marsikdo »e bo čudil, kako je bilo to mogoče, ker . j * bila M viika poročena In vendar je bilo' Njen mož Valentin je bil namreč vzor zakonskega moža. kakršnega bi «: želela marsikatera ljubeča žena. Gledal je hladnokrvno novo svečo svoje boljše polovice. ni ji bil nevoščljiv in se je nasprotno še vesel;] / njo. Toda -Jakob in M:.-ika ^ta bila naziranja, da tvori svr-ti zakon višek zeaiielj-sk«* sveče in zato se je spomladi 1. vzbudila v ol»eh živa želja, da se poročita. Zakonski nie/ leniiii je v svr.ji breztnejni ilob:v>t-I jivosti celo blagoslovil njuno zvezo. ki pa je bila p; naši veri nedopustna. Zr- tretji dan po poroki pa je prišel v hišo z!i duh. Mieika prav";. d;r v osebi tašče. Toda to so 1 ru-žinske stvari, ki ne smejo zanimati javno'.ti, pač pa so se začeli zanimati orožnik: za ljubeznivosti ki jdi je :>.kazov«d -laknib s sekiro s\nji ženi ter pri tej priliki tudi ugotovili, d*t Mieikin prvi mož Valentin .=<• živi. lakob in Mieika sfn merala pred sodišče, kjer je 3Ii"iik3u prvi mož Valentin ie-meljito izprašal svojo vest in raz-ril tudi vse strašne tajnosti njene duše. Kot človek brez premoženja. slaboten ?n stav. je bil na-1'iT.m ženi brez energije, ki se je vedno biflj pogrešala. Odkar pa mu je prinesla v hišo .še nezakonskega otroka, je nastal praivi pe-i-.el. Žena je viki. la vstiko noč polno hišo hudobe->v. Zato je priklical gospoda !'ajnioŠira v Mukole ':i je na d ženo bral, jo ".p'ižeg-iz nje hudiča". nal*" in i'gnal nakar ji j» n »-koliko odleglo, čeprav ne "•isjo. Njeno stanje se je zbeljšaJo išele tedaj, ko j<* umrl oče nezakonskega otroka "Ker ])a sent jaz dobrega srca", "je nadaljeval Valentin svoji izpoved pred mariborskim sodiščem, "in k< v se i'.11 je žena smilila, sem bil \t;se iia , zadejal lahke telesu0 poško*H»0 Din za bolečine Alojziju Grrvssu. Obsodba se je takt> strogo izrekla zalo ker so priče p-iti-dile. tla logger ni dal 7. a\"t»■inabila no'ieirega znaka in da je v< zil z brzino 2."» do '!(» kilo-*yjjj|Jao -Tužno-ameriške eskapade noto i'čne "burbonske prineesinje,,. ki je bila baje ffred krakiim aretirana v Madridu, so vzbudile preeej z-i nimanja v francoskih policijskih krogih, ker obstaja nagnenje. da >e jo identificira z neko mednarodno špijonko, ki je izginila s površine tekom vojne. Soglasno s policijo je pričela ta princesinja svojo karijero pred nekako šf^st-najsritni leti v klubih Madrida in metrov. Ksrgenev zagovornik jci r* * - ..... ... .... . J tiovoriee o njenih doživljajih so prijav;' in.-nostiio pritožbe.. I . ^naenkrat privabile ljubitelje divjega nočnega življenja iz vseh delov svet;i. Ko pa so prišle presenetljive povesti o teh orgijah tudi Razbrzdana nagajivost. Tr./ie mladeniči zad njega nabornega letnika: Ciril Polajnar, po, loma-V Stii!?*li,nv iz Hinkel jna. |na nI,° madridske policije, je naš- i. • 'l-i l^^lii.t .1. • ■ ____ • _ •> i -Tan'v Dolinar. t^o »b-mače ^luiovč- hotel Jakcb (rskrbeti mojo ženo. Moja žena in Jakob sta s-e poročila v Mariboru. IVi poroki nisem bil zraven, ker me nista povabila na gostijo. Sedaj pa bi se moja žena rada ločila od Jakoba, ker jo j" leta 392*1 na Velike soboto zvečer napadel s sekiro. Uiti hoče zopet znoja in jaz sem zadovoljen, da živi zopet pri meni. ker je reva in ui čisto *po formi*." Zdravniki so potrdili, da Micirka res ni čisto "po formi" Jakobu pa so naložili sodniki za tridnevno uživanje nedovoljenih zakonskih sladkosti :» meseee ječe s priboljški, kakor: posti, trdimi ležišči in temnicami. Jakob je izjavil. da sprejme kazen, če gospodje sodnika popolnoma razveljavijo njegov zakon z Mieiko. hi ko sn mu to obljubili, jo je tudi takoj nastopil. Gledal sem obVaze navzočih • številnih poslušalcev in zdelo se mi je. d.i sem bral v marsikaterem zavet, da se je Jakob tako poceni za vedno znebil svoje žene. Koliko jih zasluži šele pravi mož Valentin, da je vzel .Mieiko zopet pod svojo streho ? Z druge strani se poroča, da se zakonski mož Valentin imenuje Dvoršak, njegova žena Marija je rojena Fortuna in delavec Jakob, ki jo je poročil in bil za to obsojen. se imenuje Selinšek. Družinski spori. Delavec Ivan Dvoršak iz Rogoz pri Tločah je večkrat pijan. Kadar je v pijanem stanju prišel domov, je pretepal svojo ženo Eliza.l>eto in svojega tasta Ivana Marina. Pretepi so bili tako silni, na je orožništvo napravilo ovadbo, na podlagi katere je bil Dvoršak dne 18. februarja pri okrožnem sodišču v Mariboru dbsojen na 4 mesece težke ječe in mora plačati Ivanu Mannu 1450 Din za bolečine. k« mu jih je prizadejal pri te-pežu. Ker je pa pri enem izmed; družinskih pretepov tndi Marin; segel po sekiri ter udaril z njo Drnovška, se bo tudi Marin še posebej zagovarjal ored sodiščem. Prehitro je vozil. Veleposestnik Jvarel Egger iz Sv, JKungote se je dne 6. avgnsta 1928 .vozil z avtomobilom iz Maw-bora domov. Pri Sv. Kuagoti je pa4 v bližini neke .kovačnice povozili voenika Alojzija Grossa in mn pri- • * .i •r kov. ni IVain- -ingovi«. kovaški u-čen-e. oba iz Stare Luke, s;» se .šli sprehajati prmi Piaprorneiu, Spo-tf-ma s-, ini.tali. lesko bi se na naj-•hisfojnejši način pozabavali, pa .van ni prišli nič na nnsel Kar jim as.eja nakloni žrt-v v osebi 7'5let-iie potovke Marije Jelovčan. ki • e je s kiišaro ja je poč;>- : in «*prez-n<» p-m''ala pnui !. ki. 'ledaj se je trenutno posvetih* v *^lavi na j-bi-intn«*jš-«-ga in nnčrt je bil storjen. Na.iprvo se je n;.jpogumnejši pri 1 »lizal n-nprd slepi stMl-ki ter skušal podreti na tla. Ko.se mu to ni takoj posref- io. je l:nio zbežal za bližnji r.»rm. kamo; .,ko starke iii seglo. Mladeničem jia je uira- een vsled jalo p<.vs-m nek.-?j drn«j-ega. kot biiljtnli. se -i človek mislil. Iz zasedi 1 u; vsi J i je nasi; .e:!; jjesrečno p tov-k'», ki je sumila r..parski napad. T< da nič tnl-.eo., ^e ni zg.-dilo. Mladeni."i s(> jo podrli na t!::, ji dvomili kn.io in se zabavali po svoje K«, s) zadostili svojim, vse-!:kaor originalnim željam, so j; odnesli .se vsak po pur jajc iz košare. ki s. jih pa naknadno vrnili. Skesani ra/uzdas»ci s , se imeli zagovarjali prt I d« že'nim sodiščem L.inl.iljan:, ki je poželjive fan- la jiolieija. it> je "princesinja precej Čeden mlad možki. ki se je najprvo za šalo oblekel 'v žensko obleko, a ost a1, nato preoblečen, ker je našel, na je to dobro sredstvo za razkošno življenje. Celih dvanajst let so Čuli o tej "prineesinji v različnih južnoameriških mestih, a vsi sledovi so bili izgubljeni za dve leti tekom vojne. Nato se je čulo o par drznih sleparijah v Rio de Janeiro in le ta 1020 se je "princesinja" zopet pojavila v nočnem življenju San Sehastiana. kjer je policija kone-čno prijela sleparja v neki kleti, kjer se je nahajal kabaret. Oproš-intervencije uplivnih je napotil slepar v Mon-so se • Uprava "OJaa Naroda" SIX) VENSKO-AMERIKANSKI za leto 1924 V ZALOGI GA IMAMO ŠE SAMO PAR STO IŽTISpV. Kdor ga še nimat naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno. Cena 40 centov. Za /n^oslavijo je ista eana SliOYENIC PUBUSJQNG COMPANY. 82 Cortlandt Street . Tfew York ■ SM ss Hretanje parnikov - Shipping News 20. marca: Cleveland. Cfaerbour« In H&mbnr* Mlno*lcabda. Cherbo-*™ m Hamburg. 22. marca: Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cher ooui*; Rochumbeau, Havre: Saxonla Cherbourg; Zee I and. ChtrBour«. M. marca: Bremen. Braaam. 27. marca: Doflo. Ganoa. 29. marca: La savole. Havre; Pre«. Harding. Chre Boti*: Orca. Cherbourc. Hamburg: AnOa nla. Cherbourg. 2. aprila: Berenrarla, Cherbourg. 2. aprila: Rererguriu. Ch^rbourr: Paris, llavr^. 5. aprila: Majestic. Chcrbmir?; Tyrrh^nla. rher-bourgr: C^nrs-«- Washinetou. Ch»-! b..ur,j. 9. aprifa: America. Ch»rbnurff. 12. aprila: l.»-vi..inan, Cherbonrs': Olympic. Ch »r- OUre, VV -ndam. Cherbourg. 6. aprila: .\quitnni.i. Cherbourg; Chicago. Havre. 9. aprila: Homeric, Cherbourg; -Ausonia. Cher-ourg: I*res. Ht^vrit, Cherbourg; New Amsterdam. Rotterdam; Rr.ihambeau, Ha\-re. 23. aprila: I'aris. llavr^; Bt-r«ngaria. Ch^rlmurg. 2C. aprila: Ala jest ic. Cherbourg; Albania, ('hrr-l»ourg: Pres. Harding. Cherbourg. 29. aprila: Itfpublio, Cherbourg. 30. aprita: Mauritania. Cherbourg. 3. maja: I-eviuitian. Ph»-rbourp: Olympic, riier-bourg; !»r»->«. Wilu.n. Tr^I; I.h Sav..Ie, Ha\Te. 7. maja: Arjuitania, Cherbourg. 10. maja: ifomeric. Cherbourg; America, Cher-hrurg. 14. maja: Paris. I la vta ; Martha Washington. Trst; FVr«-nftaria. Cherbourg. ANCHOR Ali nameravate dobiti svojce v Ameriko? S'daf je ras. da pripravite za novo kv«.t... ki se pričti*- dne 1. julija 1H.4. Oitnar>l I.ir- rtružh.i poinaga vašim rojakom jv> vsej Jugoslaviji, »la do«..» potne list"-, viiejc in v.v» podn>bnosti pl»-ne potovanja v Ameriko. Ti m-idi iK>sluJejo s posebnim dovoljenjem jugoslovanske vlade. Vsi potniki s" pošljejo naravnost na pnrnik v usehnon spremstvu družl-lnega uradnika in sir.-r brez i^osebnih stio5'i,.v. Onemu, ki ima Cunardovo karto, ri treba Čakati na prostor. Vsak te.i^n orlplu-»čkr-.it Cunardov pnrnik iz Kvrojve. Cunardove kart-- sr> dobre z;t r"»'"vanjt/ na najhitrejših svetovnih parnikitv 7.a pojasnila se obrnite r.;i na*>'ga 1-r-kalriega agenta ali na naš urad. CUKARD ANCHOR LINE Kako se potuje v starikraj in nazaj y Ameriko. XT' DOB J« namenjen potovati 9 atari kraj, Je potrebno, da Je natančno poučen o potnih Hitih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki yam Jin aamoreme dati vsled uaSe dolgoletne IzkuSnje, Vam bodo gotovo ▼ korist; tndi priporočamo redno le prvovrstna parnike, ki imajo kabine tudi v ITL razreda. Tudi oni ki Se nlao ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je. da ae povrnejo tekom Šestih mesecev In so pripuSCeni brea vaako neprilika ▼ to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali pa srojem Iz starega kraja, naj nam pUSe za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota anaJa 042C novih prfselJe»5eeT. Za potne EtroSke izplačuje po na-Sem naročilu JADRANSKA BANKA tudi t dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New Task Glavno xaatopacvo JaSranak« bank«. ^WA^vilne York. Plymouth, Havre. Parts PARIS ............. 2. aprila New York. Havre, Pari* ROCHAMBEAU ....... 22. marca LA SAVOIE ...........____29. marca CHICAGO ... ............ 16-. aprila New York. Vigo [Spain!. Bordeaux ROUSILLON .............. 26. marca Fišiti za aa rodila loki lata uali tli aa glaTai and: 1» STATE STREET. NEW YOR7! K.Vm AN POXA KOSIH, padotiui- OjKiIdarjfv Trnvnikn pri L -rtkrMlt 1 • 11 »U 11. I,1'»<1 ti-t-mi I«'li v J»i-;>r'l \'f staff tl'»lil<»v rtie. .M i-^litir. da s.- nahaja v < 'levelan-itii. Oli:..» /at-» [n*>i-niui tniitušnji4 i«'j;»k<\ tla ml li'iznaiiij't njegov iia-'< \*. ali «*••' sum i-if.-t ta ojrltts. -»• 11.i javi. — Anthony Mi-k il'r. r-.x T. H.*;-n.-1<. Ohio. < 17-1!»- i R0LE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobi Le edino pri: NAV1NŠEK-POTOKAR 331 Crccrr Si, Conemaugh, Pa. Pl?ITJ^PO CENIK. RAVN0KAE JE TTJit.k NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša Onstrovana izdaja. Vsebuje 308 strani Cen* b poštnino |2.— "^a SLOVENIC PUBLISHING CD. 82 Cortlandt »t. Hew York City, H. Y. Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeč«: Prvi del: GLASOSLOVJ?!-Drugi del: OBIJKOSLOym Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN<3LEŠKI BES75DNJAEL Resti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi držav* ljanskega papirja. * Vse angleške besede so navedene, kako se pil«* Jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz ti knjige je mogoče vsakemu priučiti Be angleščine brez učitelja. je trdo Tesana, vsebuje 250 strani, V | qQ cena s poštnino- V Slovenic Publishing Company |82 Cortlandt Street : : New York, 9. V Di7DDAflAllT Imamo v zalogi par sto slovenskih HAZrWlUAJAi COLUMBIA1 ?£oSe pp 50c. t . Pišite hitro po e«nlk koUer zmlo^a ne poide. ^VAK PAJK, 2i Haan gfereet,. Cppm&itfi, Pa. T