Leto XXIIL, št. 60
Ljubljana, nedelja 14* marca 1943-XX1
Cena cent 80
UpnvtuScro. LluBInu.
Telefoo k. »1-22. »1-23 »1-24 •os era tra sddelek: Lfobljami. ftumUm ca 5 - Telefoo k. »1-25 »1-26
Podružnic* Nove mesto- Liobtiinaka an 41 Rakuni i a Lrublpiuskc pokrajine DO pofcno-dekovoen) amdc h. 17.749. a ostale kraj*
fcaliif Semnc Cooti Con Post No 11-3118
IZKi jbCMC £A> IOHSTVC za oftlaae a Ki Icaliit io inozemstva nnt
(Jnionc PuhbhnrA tralians S. A MILANO
liki|i ritk tia Nirofaiii ank
m tir"«"—" ikliofoo * »Pooeddiddn crom« Lit 96.50.
o« ••■•<*l|kl
tiecio Ul
Uitdoitifoi Poccnujm olici ke«. S. ker. »1-22 »T-23 »1-24.
R o t o p

CONCESSlONARIA KSCLUSrVA pet la pob-
b lici ti di provmimra italiana ad estera: CJnione Pubblicitk Italiana S A MILANO
speti napadi na dva sovražnikova konvoja
T"ffe pansiki m en rušilec pogodeni od letalskih bomb, fcVG ladji tarpe&ani — Živahne letalske akcije nad
tunlšlcim bojiščem
Glavni italijanski stan Oboroženih sil je
objavil 13. marca naslednje 1022. vojno poročilo:
Na tuniški fronti delavnost izvidnic.
Mnogo sovražnih letal in motoriziranih sr<xlstev je bilo uničenih na nekem sovražnem letališču o priliki napada strmoglavnih letal.
Sovražni poleti so zahtevali 8 mrtvih in 12 ranjenih v Suši (Tunizija), nadalje žrtve r Tunisu, ki se še ugotavljajo, in znatno fkodo na stanovanjskih hišah obeh mest.
Nemški lovci so v zraku nad Tunizijo sestrelili 6 letal.
Oddelki nemškega letalstva so napadli v srt-do 11. t. m. neki konvoj severno od Bone. Težko so pogodili 3 parnike s skupno 24.000 tonami in 1 rušilec. Neki drugi konvoj je bil napiden snoči pri Philippevillu. S torpedi sta bili zadeti dve ladji, vsaka s kakim petimi tonami.
V podjetju, ki so ga naše letalske torpe-dovke izvršile v zaiivu Bone in ki je bilo omenjeno v včerajšnjem uradnem poročilu, je bilo zadeto tudi veliko lovsko letalo. Eden izmed več motomikov, ki so ponoči na 12. t. m. bom!>ardirali Pnlermo, je bil zadet od izstrelkov našega obrambnega topništva
in se je zrušil v morje južnovzhodno od Torre Verduta (Agrigento).
Dve naši letali se nista vrnili s svojih vojnih poletov.
General Galbiati
pristaniški Milici
Rim, 12. marca, s. Ob 20!etnici ustanovitve Nacionalne pristaniške milice se je poveljnik konzul general Visconti podal z zastopstvom oficirjev ln vojakov v generalno poveljništvo Milice ter se poklonil v svetišču padlih legionarjev ln položil lo-vorjev venec na votivno žaro. Generala Viscomtija in oficirje je nato sprejel šef Glavnega stana Milice, ki je izrazil svoje zadovoljstvo spričo zglednega delovanja in velikih uspehov specialne milice na izredno važnem področju v 20 letih marljivega ln plodnega prizadevanja. Po omenitvi skva-drističnega izvora pristaniške Milice je general Galbiati izrazil prepričanje, da se bo njen napor nadaljeval še preko pravičnega zmagovitega mira. Ob tej priliki je šef Glavnega stana Milice brzojavil poveljniku pristaniške Milice: »Pristaniški Milici, ki je vedno budna ln delujoča v pristaniščih domovine, ob 20 letnici bojni pozdrav legijonarske Milice.«
Seja Nacionalnega direktorija Stranke
Seji je predsedoval Duce - Goreča skrb za žrtve terorističnih sovražnih napadov — Impozantna moč Stranke — Počastitev Armira
Rim, 12. marca. s. Pod predsedstvom Duceja je bilo 11. marca ob 17 uri zborovanie nacionalnega direktorija Stranke ob navzočnosti pod* tajnikov, članov in inšpektorjev Po odred tvi pozdrava Duceju je tajnik Stranke tovariško pozdravil v imenu Črnih »raje nove člane po zakonu, k bodo v nacionalnem direktorju krepko prispevali s svojo vero in zkustvom. nakar je obširno poročal o delovanju PNF v zadnji dobi. ko je bilo delovanje vednr bolj odločno usmerjeno po Ducejcvih ukazih k potrebam, nastalim zaradi vojnega stanja.
Fašistične organizac je so zastavile vse svoje energije, tako da so povsod in ob vsakem času vsi čutili odkrito in ljubeznivo sol-damcst Režima do borečega se naroda. Z zelo številn mi pobudami so fašistične organizacije, skladno z zahtevami trenutka, pomagale vojakom, delavcem in vsem, k; so zaradi vojnih dogodkov prišli z običajnega načina živijema V smislu vedno bolj neposredne skladnosti s potrebami naroda je bila izvršena nova sestava nacionalnega direktorija, ki je. obsegajoča zvezne tajnike iz raznih pokrajin, omogoč la nepesrednej-ši stik osrednjih organov s prakfčrimi in ideal* nimi stremljenj ijudske množice. V ta namen so bile odrejene pogoste inšpekcije v federacijah borbenih fašijev v vsej Italiii ter je bilo sklicanih mnogo krajevnih rapenov zvezn h tajnikov da bi bile vedno bol: učinkovite akcijske smernice, tičoče se prchia.ie.
oiriični iioii v Harkovu
Nemške čete so zasedle glavni kolodvor — Mesta Bjelgurcd, Ahtirka in Grajvcron zapet esvsjena — Sovjetski napadi pri Orlu in Stari Rusi prekinjeni
lEz Hitlerjevega glavnega »%na, 13. mar-ea. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
S kubanskega mostišča so vdrlo gorske čete nepričakovano v sovražne izhodiščne postojanke, vrgle iz njih več sovjetskih strelskih brigad in jih razkropile. Sovražnik je imei velike krvave izgube in je izgubil mnogo orožja. Privedenih je bilo okrog 500 ujetnikov.
V	Harkovu se nadaljujejo ogorčenj poulični bojj v posameznih mestnih delih. Če-lae orožja SS so strle sovražnikov odpor, prodrle do glavnega kolodvora in zasedle vse postajno p dročje. Letalstvo je obstreljevalo z uničujočim učinkom tesno stisnjene sovražne kolone na področju jugovzhodno od mesta.
Zapadno od Bjelgorcda so naše čete na gjroki fronti v napadu. Mesta Bjelgorod, Ahtirka in Grajvoron so bila zavzeta.
V	bojnih odsekih pn Orlu in Stari Rusi •o sovjetske čete vč«raj ustavili svoje napade.
Oddelki bojnih letal so bombardirati včeraj mesto in pristaniško področje v Mur-mansku,
S tunSke fronte poročajo samo o iz-▼iriniškem bojnem delovanju. Letalstvo ,ie podnevi napadlo neko sovražno oporišče, ponoči pa pristaniške naprave v Boni z vidnim učinkom. Nemški lovci so sestrelili 6 sovražnih letal, med njimi 2 štiri-moiorna bombn'ka.
Sovražna letala so v pretekli noči napadla zapadno nemško ozemlje, predvsem mesta Essen, Bottrop in Duisburg. Prebivalstvo je imelo izgube. Posebno v stanovanjskih predelih je bila povzročena znatna škoda. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili po doslej prispelih poročilih 22 bombnikov. 8 nadaljnjih letal je izgubil sovražnik včeraj nad zasedeno zapadno obalo in obalo ob Ro-kavskem prelivu.
Nemško letalstvo je včeraj podnevi napadlo pristaniški kraj na angleški južni obali, ponoči pa je oddelek težkih bojnih letal ponovno izvedel močan napad na pristaniško in industrijsko področje Nevv Castle. Izgubljeno je bilo eno letalo.
Pred nizozemsko obalo so stTažni čolni uspešno končali nočno bitko na morju proti številnim angleškim ob°roženim in topniškim brzim čolnom. Pri tem so 3 brze čolne potopili, razen tega pa še 2 zažgali in 1 težko poškodovali.
V	Rokavskem prelivu Je brodovje brzih čolnov uspešno zavrnilo napad sovražnih brzih čolnov, izmed katerih sta bila dva potopljena, dva pa zažgana. En lastni plovni objekt se je potopil. Z obeh strani Ro-kavskega preliva so tudi baterije daljno-strelnega topništva posegle v borbo.
Novi udarci
sovražnemu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12 mar. ca. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske j objavilo danes naslednje izredno poročilo: Naše podmornice so javile v zadnjih 24 nrah nove pomebne uspehe na Sredozem skem morju, v Severnem morju
in na
vojnimi potrebščinami, ki so razpolagale z močno zaščito in se obkrožile s številnimi letali, so bile napadene pred severno afriško obalo preden so dospele v namembna pristanišča ter bile učinkovito zadete in potopljene.
Berlin, 13 marca. s. V tukajšnjih vojaških krogih je zbudilo veliko pozornost poročilo o novih uspehih nemških podmornic. Zlasti poudarjajo z zadovoljstvom, da je včerajšnje uradno poročilo javilo potopitve ne samo na Atlantskem oceanu, marveč tudi na Severnem in Sredozemskem morju. To je nov dokaz, da se podmorniško orožje uveljavlja na vedno večjem prostoru. V zvezi s tem pravijo berlinski vojaški krogi, da 'zredno poročilo gotovo ni razveselilo Roosevelta in njegovih tovarišev ,ki vidijo, kako se druga za drugo rušijo njihove utvare in kako so se izjalovili njihovi sistemi za borbo proti podmorni-škn nevarnosti. Geslo pri sovražn'kih je sedaj: »Treba je pospešiti gradnjo ladij tako zelo, da jih sovražnik ne bo mogel sproti potapljati.« Kot rezultat tega gesla je bila zgraditev ladij t'pa »Liberty«, ki imajo sicer to prednost, da so bile izgo-tovljene v razmeroma kratkem času, imajo pa na drugi strani to slabost, da se potapljajo s presenetljivo naglico.
Odločilni boji za Harkov
Berlin, 12. marca. s. O bojih na področju Harkova se doznava iz pooblaščenega vira, da so prešli v odločilno fazo. Nemške čete, ki so s skrajno odločnostjo prodrle včeraj v predtle severno in severnozapadno od Harkova in vrgle nazaj sovražnika, ki se bori z obupno srditostjo, so vdrle v nekatere dele mesta in se zdaj borijo v hudih borbah v mestnih ulicah. Nemško letalstvo je silovito sodelovalo v borbah na kopnem in bombardiralo umikajočega se sovražnika ter njegovo zaledje. Nemški lovci so skupno z madžarskimi in slovaškimi skupinami brez lastnih izgub sestrelili 15 sovjetskih letal. Nemška bojna letala so silovito napadla postajo Kupjansk ki je najvažnejši odsek oskrbovalnih zvez sovražnika. Učinkovito je bilo zadeto postajno poslopje in druge železniške naprave.
Iz istega vira se nadalje doznava. da je bil z zapornim ognjem topništva in avtomatskega orožja takoj odbit ofenzivni prodor sovjetskih torpedovk na črnem morju. Sovražne edinice so se umaknile ob zaščiti umetne megle, zaradi česar ni bilo mogoče ugotoviti obsežnosti izgub, ki jih je utrpel nasprotnik.
Berlin, 12. marca. s. V srednjem odseku vzhodne fronte so se izjalovili napadi sovražnika, s katerimi je skušal ovirati premikanje nemških čet. V borbah je izgubil v zadnjih desetih dneh 100 tankov.
Glede bitke v Harkovu se doznava iz pooblaščenih krogov, da sta središče, južni in zapadni del mesta v nemški posesti do Rdečega trga. V južnem delu so srdite borbe Atlantskem oceanu. Enajst velikih l&aij s j Qd hiše do hiše. Po zadnjih poročilih kaže, skupno t,onažo 75.999 ton, pripadajoče o- i <}a je sovjetsko poveljništvo poslalo v oko-skrbovalni mornarici, namenjeni v Severno j ijco Harkova čete s fronte ob Miusu in uka-Afriko, v Sovjetsko zvezo in v Anglijo, je ] zaj0 <ja se mesto pod nobenim pogojem in
potopljene je trgovski parnik najnovejše j vzdrževanje svojih postojank in njihovega gradnje tipa »Liberthy« s 7000 tonami. Ta i zboljšanja ali celo izkoriščanja za ofenzivne se je takoj po zadetku potopil. Ta uspeh je tem bolj pomemben, ker sta sovražnika ščitili slaba vidljivost in močno spremstvo. Na Sredozemskem morju so bili zadani hudi udarci sovražnemu oskrbovanju z vojnimi potrebščinami za severno Afriko. Ladje z
končalo na svojem potovanju na dnu morja. Nadaljnji štirje parniki so bili toipedi-rani. S tem obsegajo uspehi naših podmornic, ki so bili sporočeni s tremi izrednimi poročili v zadniih treh dnoh, 47 potopljenih
ladij s kupno 282.000 tonami.
• • •
Berlin, 12. marca. s. O uspehih nemških podmornic v zadnjih dneh se doznava iz vojaškega vira. da je bil na Baltiškem morju napaden konvoj, ki ie na povratku proti Angliji prevažal les za angleško in-
sme zapustiti.
Stockholm, 12. marca. s. »Aftonbladet« komentira vojaški položaj na vzhodni fronti v zvezi z nemško protiofenzivo na južni fronti ter piše med drugim:
Odkar so Nemci zopet prekoračili Doneč, je vsa Ukrajina in del ruskega področja ob reki zopet v nemški posesti. Harkov je resno ogrožen, kar znači, da resnično važnih ciljev, ki si jih je zadalo, rusko poveljništvo ni doseglo. Taki cilji so obstojali samo na jugu. Čeprav še ni treba prenaglo sklepati, dustrijo. Med ladjami, ki so bili ob napadu j se ne smejo povečane možnosti Nemcev za
akcije zanikati in podcenjevati.
S finskega bopšča
Helsinki, 12. marca. s. Finsko vojno poročilo navaja: V zadnjih 24 urah so finske čete v srednjem odseku prepodile sovjetsko stotnijo, ki je skušala prekoračiti finske ovire. Odbile so tudi oddelek, ki je prodrl do prednjih postojank. Sovražnik je izgubil okrog 20 mož. Na ostalih frontah in odsekih se ni zgodilo nič pomembnega.
Rusija sama ni kos Nemčiji
Stockholm, 12. marca. s. Ameriški listi poročajo o ruskih neuspehih na področju Harkova. »New York Times« poudarja v dolgem komentarju, da nemški umik ni dosegel one meje, ki jo je sila mogočne ruske razvrstitve pričakovala, tako da so Nemci lahko postavili v črte nove sveže edinice z zapada. List piše doslovno: Zdi se, da Rusija ne more sama streti Nemčije in zaradi tega so razumljive lekcije, ki prihajajo iz Rusije ostalim zaveznikom. Če ne bomo udarili mi, bo udarila Nemčija in to je najmanj, česar se lahko bojimo. Nujnost trenutka ni, da razpravljamo o vprašanjih miru, temveč, da ustvarimo najtesnejše sodelovanje zaveznikov.
Tudi »Ne\v York Herald Tribune« priznava, da ima zavzeto ali izgubljeno ozemlje omejeno važnost, kar je važno, je to, da Os odlično izvaja obrambne operacije, na velikopotezen način v Rusiji in v manjšem merilu v Tunisu. V ameriških političnih krogih priznavajo, da razni znaki jasno kažejo, da bo morala Rusija po porazih v Ukrajini in ob Doncu in po obnovi nemške ofenzive zopet sama prenašati težo vojne na kopnem v prihodnjem poletju. Medtem, ko prihajajo sveže nemške čete z zapada, še ni otipljivih znakov takojšnje pomoči Sovjetski zvezi s strani zaveznikov. Da ima Stalin že dovolj z moledovanjem po otvoritvi druge fronte, kaže pisanje boljševiškega tiska, predvsem v »Pravdi« in »Izvestjih«, ki izpoveduje trud Sovjetske zveze po štirih mesecih neprekinjene ofenzive za ceno tolikih žrtev ljudi in materijala ln se omejuje na obžalovanje, ker so izostale vojne operacije v zapadni Evropi. Sovjetska glasila ponavljajo v svojih člankih, da prenaša rdeča vojska, ker ni bila ustvarjena druga fronta, sama vse breme borbe proti silam Osi, za katero delajo vse vojne industrije na kontinentu. Omenjajoč poraze Anglosasov na ostalih frontah zaključujejo ruski listi s trditvijo, da nobena druga vojska na svetu ne bi mogla prenesti toliko naporov kakor sovjetska.
Zaskrbljenost v Angliji v Ameriki
Stockholm, 13. marca. s. Uspehi, ki jih je nemška vojska dosegla na področju pri Harkovu, so napravili velik vtis na londonske politične kroge. Nekateri listi vprašujejo, ali se ponovno nemško prodiranje v južnem odseku ne bi lahko razvilo v veliko ofenzivo preti Kavkazu.
List levice znova razpravlja o pot-ebi druge frente v Evropi, da se olajša položaj Rusije, ki mora sama nositi vso težo "ojne. Lord Beaverbrook je zopet na čelu onih, ki hočejo, da se takoj prihiti na pomoč SSSR. Predložil je vprašanje v tej zadevi, ki se bo verjetno obravnavala prihod/rji teden v poslanski zbornici. Politični krogi v Londonu prav'jo, da se bo prihodnji teden v parlamentu razvila razprava in bo prišlo do viharn h debat o poglavju Rusije.
Lizbona, 13. marca. s. Ameriški list »Nevv York Times« razpravlja o nevem razvoju na sovjetski fronti in poudarja da je pobuda -a akcije vnovič prešla v roke Nemcev. Dočim se mi prepiramo o bodočih mejah jn o bodoči sliki sveta po vojni, pravi list, zbira sovražnik svoje čete. da doseže zmago. List pravi tud' da je potrebno skrbeti na vso moč za vojno, ne pa za mir v bodočnosti.
Nacionalno združenje družin civilnih padlih
V	tem vnetem in budnem delu je Stranka imela pred očnv zlasti prebivalstvo, proti kateremu sovražnik najbolj divja s svojo podlo teroristično akcijo. V ta namen je Stranka po natančnih ukazih Duceja izdelala statut novega nacionalnega zJruženja družin civilnih padl:h. pohabljenih m invalidov zaradi letalskega bombardiranja. Ustanovitev tega združenja ki jo je nacionalm direktorij odobril, je deianski dokaz stalnega zanimanja, s katerim Stranka ščiti vse. kj s ponosno dušo prenašajo nevšečnosti in žrtve vojne, usmerjeni z vsem svoj;m duhom proti zmagi.
Združenje, ki bo po sklepu Duceja narav, nost v odvisnost-' Stranke, hoče uradno posvečati vrednote, iz katerih črpa narod svojo dejavno vero m tudi kreposti, ki se izražajo s krvno žrtvijo civilnega prebivalstva, ki prenaša z vzvišenim odrekanjem in patriotičnim razumevanjem posledice sovražne zlchotnosti, pri čemer se vedno bolj utrjujejo čustva ne zpros-nega sovraštva do sovražnika Ustanovitev združenja bo še bolj poudarila ustreznost akcije Stranke z gmotnimi in moralnimi potrebami przadetih ter bo omogočila vedno bolj pri' merno podporo v skladu z dejanskimi potrebami sedanjega stanja poslužujoč se fašističnih organizacij, ki so nedvomno najbolj sposobne
dosego postavljenega smotra.
Središča za poškodovance ob sovražnih napadih
Nadaljnja očitna manifestacija naglega in uresničujočega stila, ki je moral dati pečat vsemu udejstvovanju v tem odseku, so pravila, ki jih je nacionalni direktorij PNF na Ducejev ukaz določil v sporazumu z notranjim ministrstvom za izvajanje podpiranja prizadetih ob sovražnih letalskih napadih. Odslej bo glavno orodje tega podpiranja novi organ, katerega je sklenil ustanoviti narodni direktorij, in sicer bodo to podporna središča za oškodovance ob sovražnem vojnem napadu Tem središčem so dodeljene po skrbno proučenem načrtu naslednje glavne naloge
1.	Zbiranje oškodovancev takoj po napadih in nudenje prve moralne in gmotne podpore.
2.	Zbiranje s pomočjo posebn:h obrazcev izjav poglavarjev družin in posameznikov o obsegu prestane škode, o številu družinskih članov, ki jim je treba pomagati. o njih neposrednih potrebah, o možnosti nastanitve pri sorodnikih ali prijateljih v kraju ali v drugih občinah itd.
3.	Takojšnje nudenje zavetja.
4.	Izstavitev družinskim poglavarjem izjave z opisom škode in dobljene podpore, potrebnih bonov za življenjske potrebščine in morebiti neobhodnih oblačil, bonov za nastanitev v spalnicah, hotelih itd. za čas pred odselitvijo. pri tem upoštevajoč potrebo, da morajo biti v najkrajšem času postelje, spalnice in obednice v kraju zopet na razpolago.
5.	Zbiranje prošenj za dnevno podporo. ki se morajo potem izročiti upravnim oblastem, ki odločajo o obsegu pomoči in njene materialne razdelitve.
6.	Izplačevanje potrebnih vsot poškodovancem. ki so potrebne takoj za ž'vljen.1e in to v meri. ki jo smatra za primerno tajnik Fašija ali zaupnik krajevne skupine.
7.	Določanje dokončnega bivališča za druž'ne in posameznike ter načina preselitve. na podlagi seznama o sprejemnih možnostih prebivalcev v pokrajini; sezname sestavijo prefekture s sodelovanjem federacij borbenih fašijev.
8.	Pošiljanje podpirancev v spalnice in ibednice.
Podporna središča bodo odseliencem pomagala po potrebi tudi med tranzitom ter bodo takoi pričela svoie delovanje, da bodo 7. največio naeloi^tjo rešila naloge, ki iim jih ie dodelil Duce in katere je Stranka sprejela z živim ponosom in zavestjo, da tako vedno bolj goreče nudi lasten prispevek k udejstvovaniu naroda v vojni Kakor ukrepi ministrskega sveta bo tudi ustanovitev teh središč narod sprejel z najglobljo hvaležnostjo, ker je potrdilo =krb?tva in dejanske hvaležnosti, s katero Režim sledi in pemasa prebivalstvu, k; ie izpostavlieno anglosaškemu terorizmu, ki Pa ie tem bolj brezuspešen, čim bolj Je krut.
Dejanska skrb za delavske množice
V	okviru tega obširnega udejstvovanja v prid borečega se naroda je bila posvečena posebna pozornost zaščiti delavskih pravic ki v obratih in na polju žilavo sodelujejo v bojnem naporu naroda. Z nagradami ob dvajsetletn ci je Režim ponotno dokazal, kako mu ie pri srcu usoda delovnih množic, kj so sprejele velikodušni Ducejev ukrep z živimi dokazi hvaležnosti. Volja delovnh množic do sodelovanja in vedno bolj vnetega in žilavega dela v preiz-vrdnji, ki je temeljni činitelj naše vojaške sile. se je šc bolj cjačila. V sporazumu s pristojnimi ministrskimi in sindikalnim organi so se podpirala vsa vprašanja, tičoča se skrbstva in p:dpiianja kategorij. Po-seb-a pozornost je bila posvečena razvoju in jačenju podjetniških menz. V ta namen je Stranka z lastno akcijo skrbela za to, da so delavci v vojni proizvodnji, ki se morajo strogo dižatj delovnega urnika, dobiti čim bo-lj pop lne in izdetne obede. Ta namen je b i dosežen tud; z nakazovanjem posebnih dedratnih nbrokov po ministrstvu za poljenclstvo in gozdove.
Doslej do®-.ene uspehe kažejo naslednje številke: V obratu je nad 4000 menz z 1 m?-1 jon 100.000 gosti. Ti podatki pa še niso dokončni. kajti ustanavljajo se nove me-ze ob sodelovanju interesiranih sndikalnih organizacij in IXpclavora.
Stranka je bila % resnično stvarnim duhom in razumevanjem aa potrebe naroda v vojni navzoča s svojim delom v gospodarskih odsekih, sodelujoča pri reševanju vprašanj sindikalnega značja, ojačujo-ča lastno udejstvovanje na vseh področjih vojnega gospodarstva in sodelujoča pri reševanju najnujnejših vprašanj poljedelske proizvodnje, organizacije oskrbovanja ta razdeljevanja živil.
Obsežno delo v propagandi in obdarovanju
Od posebnih potreb, nastajajočih iz robnega stanja, so bila inspicirana tudi vsa ostala udejstvovanja Stranke, tako v propagandi tiska kakor v obdarovanju. V zadnjem semestru je nacionalni direktorij PNF poslal federacijam borbenih faSijev in drugim ustanovam nad 251.000 zavojev s propagandnim gradivom. V industrijskih m poljedelskih podjetjih v 80 pokrajinah je bilo 507 zborovanj, katerih se je udeležilo nad 538.000 delavcev. Prirejenih je bilo 168 radijskih zborovanj za skupne poslušalce s posebnimi oddajami ter 5 radijskih obveščevalnih oddaj tedensko za poljedelske množice. Sindikalni voditelji so očrtali na posebnih zborovanjih vprašanja, ki najbolj zanimajo razne kategorije z ozt-rom na vojno. S pomočjo lastnega tiskovnega urada je Stranka povečala in vzpo-redila vedno bolj organično funkcijo odred-benih listov in tednikov federacije borbe-nihFašijev, razširjajoč tako s pomočjo teh organov kakor tudi z vestnikom tiskovnega urada PNF najvažnejše vesti za politično usmerjenje.
Posebno plodno je bilo udejstvovanje bojevniškega urada, s pomočjo katerega Je bilo razdeljenega za 100 milijonov lir podpornega gradiva in gmotne pomoči skupinam in posameznikom, pripadajočim operi-rajočim in zasedbenim četam. Obilen prispevek je Stranka dala tudi k organiziranju podpornih vlakov Glavnega stana vojske. Nadaljevalo se je razdeljevanje nad 500.000 kolonijalnih zavojev, ki bo izčrpano v mesecu marcu in ki je vzbudilo največjo hvaležnost med borci. Spopolnjena je bila oddaja družinskega radia.
Ogromna msč Stranke
Najbolj očiten dokaz zanimanja borečega se naroda za akcije fašističnih organizacij, so podatki o vpisanih z dne 28. februarji XXI. Po poročilu, ki ga je tajnik Stranke predložil Duceju je bilo vpisanih v borbene fa&ije 2,653.907 članov, v vseučiliške fašistične skupine 60.990 članov, v Gil 3,720.770, članov, v ženske fašije 395.370 članic, t skupine kmečkih gospodinj 792.318 članic, v skupine delavk v gospodinjstvu 222.693 članic, v fašističnem šolskem združenja 125.300 članov, v fašističnem združenja javnih nameščencev 257.051, v fašističnem združenju nameščencev v državnih podjetjih 131.915 članov, v fašističnem združenja železničarjev 161.643 članov, v fašističnem združenju poštnih in brzojavnih nameščencev 88.621 članov, v Dopolavoro 3,795-SOS.
Razen tega, da je bilo lani ob istem <ia»-tumu v Gilu 2,778.678 vpisancev in »e J* število teh povečalo za 942.092 članov. Treba je tudi vpoštevati, da so ti podatki As višje vrednosti, če pomislimo, da je Straaka v službi Domovine v orožja zastopana % 1,387.082 tovariši in z neštevilnimi hierarhi, ki, kakor izhaja iz neprestanih citiranj v od-redbenem listu, velikodušno prelivajo svojo kri na raznih frontah in pišejo strani Junaštva in predanosti ter zaslužijo najpopolnejšo hvaležnost fašistične Italije.
Barba proti boljševizmu za zapadno kulturo
Globoko in ponosno ganjenost je vzbudilo zadržanje oddelkov ARMIRa, ki so biM branik in orožja in src nasproti sovražni zahrbtnosti, v trdi borbi, ohranjujoč borbeno vnemo in globoko zavest dolžnosti. Ti so zaslužili visoko pohvalo, ki jim jo j« Duce dal v imenu ponosne in hvaležne domovine. Italijanski narod je prepričan, da v tej gigantski bitki, pričeti zaradi nenasitnega angloameriškega imperializma, ne gre samo za čast, življenje in bodočnost Domo_ vine, temveč za vso zapadno kulturo, ki se ima zahvaliti za svojo rešitev Duceju ki je v Evropi, pretreseni cd krivic, izsiljevanja in izdajstev iz prejšnje vojne pokazal prvi na bolzševiško nevarnost in skoval te de j z intuicijo genija z delom in hrabrostjo duhove in zavest ob novih idealih, ki preko obeh rartdnih revolucij vedejo danes mlad« narode v borbi in zmagi za pravico ln resnično svobodo. Tajnik Stranke je zaključil svoje porcčjlo z zatrditvijo, da je narod gotov zmage, na kater.; je usmerjen z vsemi svojinr borbenimi silami in delom, z enakim zagonom kakor Stranka, ki pod zapovedjo Duceja meršira z neizprosno zvestobo in je popolno in svečano jamstvo za zmago.
Struga revizija upravnih funkcij
Po poročilu ministra Vidussonija o celotnem udejstvovanju Stranke je podtajnik Farnesi poročal o prevzemanju in ohranjevanju upravnih funkcij v smislu izvajanja izjav, ki so bile odobrene na sestanku nacionalnega direktorija PNF dne 26. maja XX. Poročal je o delu, ki ga je glede tega opravila posebna osrednja komisija pod njegovim predsedstvom. Na podlagi načela, po katerem Fašisti s političnm in javnimi funkcijami ne morejo prevzeti ali ohraniti upravnih funkcij brez odobritve PNF, je komisija proučila osebne položaje v svrho popoln? učinkovitosti razlikovanja med »svetim in posvetnim«, ki je svečano
Nadaljevanje na Z. strani
Nadaljevanje s 1. strani
zatrjeno po Duceju ena izmed bistvenln osnov fašizma.
Stranka je izvedla predvsem v lastnih vrstah to razlikovanje, da M ga mogla kar najbolj objektivno izvesti tudi izven svojih vrst. Komisija je že proučila prvo skupino senatorjev in nacionalnih svetnikov. V tej skupini so bile razlikovane tri glavne kategorije, kategorija svetnikov in senatorjev, katerih funkcije izhajajo iz političnega udejstvovanja, kategorija svetnikov in senatorjev, katerih funkcije izhajajo iz njih osebnega udejstvovanja kot industrij-ci voditelji bank, tehnični voditelji itd. in kategorija svetnikov in senatorjev, katerih funkcije izhajajo pretežno iz investiranega lastnega kapitala ali izrednih osebnih sposobnosti, zaradi katerih so prišli v industrijo in prevzeli vedstvo ali nadzorstvo celotnih panog nacionalnega gospodarskega
življenja.	.
V prvi kategoriji je bil položaj proučen z največjo neizprosnostjo in narejen je bil seznam funkcij, ki jih interesenti morajo opustiti. V drugi kategoriji je bilo upoštevano glavno udejstvovanje interesiranca s pozivom, naj se odreče postranskim funkcijam, ki niso v zvezi z njegovim glavnim uclejstvovanjem. V tretji kategoriji so bili interesirtnei pozvani, naj izpolnijo ukaz Stranke in ločijo z lastnim občutkom za disciplino funkcije, s katero lahko dejansko izvajajo koristno delo, ol funkcij, v katerih niso direktno naravnost zaposleni in s katerimi ne morejo dejansko prispevati k skupnemu naporu.
Ducejeva navodila
Duce je po tem poročilu očrtal splošni položaj glede na potek vojne in dal nekaj smernic, da bo Stranka vedno bolj in vedno boljše potrebni in nenadomestljivi zvezni činitelj med državo ii 11 rodom na vseh področjih narodnega žlvijff.ja. Duce je pohva.il delovanje zveznih tajnikov v podpiranju borcev in njih drbžin in jačanju morale italijanskega naroda, ki je naperjen z vsemi svojimi gmotnimi in moralnimi enengijami k totalni zmagi
*
Pokfeisitev duhavščfne Duceju
Kim, 12. marca. s. Duce je sprejel duhovnike mons. Alberta Bartolomasija iz Cu-muana (Turin), dona Calchi-Novatija iz Vimercate (Milan), dona Minettia iz Cer-t°nelia (Genova), dona Raoa iz Ali Supe-riore (Messina) in monsg. Malafanno iz Geraceja (Reggio Calabria), ki so dobili nagrade v svilorejskem natečaju za župnike in duhovnike. Duhovnike so spremljali podpredsednik nacionalnega natečaja za duhovnike in direktor glasila »Italia e fede«, prof. Giulio de Rossi, tajnik natečaja dr. Arnaldo Cappa in direktor narodnega urada za svi-lorejstvo dr. Amor Tartufoli.
Prof. Giulio de Rossi je Duceju na kratko poročal o svilorejskem natečaju za duhovnike in poudaril velike tehnično-propa-gandno dosežene uspehe. Nato je monsg. Alberto Bartolomassi. v imenu 230 duhovnikov, ki so se izkazali v natečaju, prečital naslednjo poslanico Duceju:
»Duce! Duhovniki, ki so bili nagrajeni v svilorejskem natečaju, ki ga je razpisale glasilo »Italia e fede«, potrjujejo svoje polno zaupanje v zmago nad rušilci verskega, narodnega in družinskega življenja. Spričo škode v svilorejstvu, ki je nastala zaradi opustošenja mest po divji sovražni srdi, izjavljajo, da dajejo na razpolago za prihodnjo odgojitev sviloprejk nekaj prostorov svojih župnišč in zemljišč, da ne bo domovina ob zlato svoje svile. Sklenili so, naj marljive kmečke roke stkejo svilnato zastavo, ki bo Vam darovana v dokaz, da italijanski narod in njegova duhovščina nista nikoli dvomila, da nas vi, Duce, po milosti Boga vodite k zmagi v znamenju večnih vrednosti duha in evropske omike, ki je rimska in krščanska.«
Poslanico je podpisalo 230 duhovnikov svilorejcev, zmagovalcev v natečaju. Duce je naslovil besede simpatije na navzoče in podpisnike ter jih pozval, naj nadaljujejo svojo dragoceno udejstvovanje.
Bombe na London
Berlin, 12. marca. s. O bliskovitem napadu nemškega letalstva v prvih današnjih jutranjih urah na London s" doznavajo iz pristojnega vira naslednje podrobnosti. Kmalu po 8. dopoldne so eskadre nemških brzih bojnih letal priletele nenadoma nad London in popolnoma presenetile sovražno protiletalsko obrambo. Lovci so spremljali eskadre bombnikov, niso pa imeli priliko boriti se s sovražnikom nad Londonom in tudi ne nad južno Anglijo. Številne odvržene bombe so porušile mnoga poslopja; trije veliki gazometri, ki so bili v polno zadeti, so zgoreli. Lovci so obstreljevali s strojnicami pristaniške naprave ob izlivu Temze ter železniške naprave in vlake ob južnovzhodni obali Anglije. Istočasno so druga nemška letala učinkovito napadla iz nižine z bombami neki kraj ob južni obali Anglije, kjer so nastali hudi požari.
Berlin, 12. marca. s. Nemški lovci so popoldne odbili nad obalo zapadne Francije v smeri ustja Seine sovražno skupino bombnikov, ki so jo spremljali lovci. Brez lastnih izgub so nemški lovci, kakor poročajo iz vojaškega vira, sestrelili 5 sovražnih letal.
četrta obletnica kronanja Pija XII.
Vatikan, 12. marca. s. V Sikstimski kapeli so proslavili četrto obletnico kronanja Nj. Svetosti Pija XII. Svečanosti so se udeležili družina Pacelli, veliki mojster malteškega reda, diplomatski zbor, akreditiran pri Sv. stolici, prelati, guverner mesta Vatikana. dostojanstveniki papeževega dvora, patniciji in rimsko plemstva Papež je prišel iz svojega zasebnega stanovanja v dvorano param en tov, kjer ga je pričakoval sveti kolegij kardinalov. Razen kardinalov kurije so bili navzoči kardinali La-vitrano, palermski nadškof Ascalesi, neapeljski nadškof in Nasalli Rocca, bologn-ski nadškof. Odtod se je papež z beloevd-lenim plaščem in tiaro podal s svojim spremstvom v Sikstinsko kapelo. Palatin-ska straža mu je izkazala časti z orožjem, množica vernikov pa mu je vzklikala. Ob vstopu v Sikstimsko kapelo je bil _ papež sprejet s himno »Tu es Petrus«. Pij XII. je sedel na prestol, kardinali pa so zavzeli svoje prostore v klopeh. Kardinal Granito Pignateili di Belmonte. dekan svetega kolegija, je opravil pontifikalno mašo. Pon-tifikalni pevci so izvajali pod vodstvom mojstra Perosija Palestrinovo »Misso bre-vis«. Po končanem opravilu je papež dal svoj apostolski blagoslov in se v nos'lnici vrnil v dvorano paramentov. Preden je odšel v svoje zasebno stanovanje, se je P'j XII. z veliko prisrčnostjo razgovarjal s kardiinali, ki so mu čestitali. Sv. oče je sprejel zelo številne brzojavne čestitke dr-žavn'h poglavarjev, šefov vlad, verskih redov in vernikov.
Zazgreb, 13. marca. s. Ob četrti obletnic' kronanja Sv. očeta je bil svečan tedeum ob navzočnosti članov vlade in diplomatskega zbora. Zagrebška nadškof msg. Ste-pinac je priredil sprejem. L'sti objavljajo poročila o obletn'ci s članki o Sv. očetu, ilustriranimi s fotografijami
Gobbels o vojnem in političnem položaju
Berlin, 12. marca. s. V svojem običajnem tedenskem članku, objavljenem v tedniku »Das Reich«, piše propagandni minister dr. Gobbels pod naslovom »Zimska kriza in totailna vojna« o razlogih razporedbe ofenzivnih operacij na vzhodni fronti v splošnem okviru dogolkov, pripisujoč jim ne-priložnosten značaj in pojasnjujočih jih s pojavom okoliščin, ki se nikakor ne morejo smatrati za slučajne. Minister priznava nadalje, da izgube v tej zadnji zimski krizi, kakor jo označuje, na strani nemških armad tako glede ozemlja kakor orožja in, kar je najvažnejše, glede moštva nikakor niso neznatne, vendar ne tako hude, da bi bil resno v nevarnosti nadaljnji razvoj operacij.
Dr. Gobbels govori nato o morali prebivalstva m ugotavlja, da nemška propaganla ni črno prikazovala položaja, da bi s pesimistično kampanjo elektrizirala uspivanega duha civilnega prebivalstva, kakor trdi sovražna propaganda. Proklamacija totalitarne vojne sredi zimske krize ni program z določeno zapadlostjo, temveč permanentnega značaja, kajti uspehi tega ogomnega napora, ki ga opravlja ves narod, se ne bodo pokazali takoj, temveč sčasoma.
Treba je dodati v tem pogledu, nadaljuje minister Gobbels, da smo še da!eč od vrha m da nas še dolga, zelo dolga pot loči od cilja. Naši napori morajo biti torej stalni in intenzivni. Naše narodne energije sc morajo izkoristiti do skrajne možnosti. Moramo imeti vedno pred očmi zimsko dobo tudi v polnem poletju.
Govoreč o naporih sovražne propagande, ugotavlja dr. Gobbels, da ta vojna ni samo vojna z oi ožjem, temveč tudi živčna vejna. Kdor je imel in ima čast sodelovati v tej borbi za osvoboditev Evrope, mora prevzeti tudi bremena. Ob zaključku poudarja dr Gobbels. da je najgloblji smisel te totalitarne vojne zmaga pravice nad krivico, konstruktivni cilj nad razdiralmmi silami, zopetna zmaga nerr.aničev nad bogatimi. Prav zaradi tega mera naša stvar zmagati.
Prediranje ameriškega kapitala v Arabijo
Ankara, 13. marca. s. Vsi poskus Amerike da bi si zagotovila vojaška oporišča v Saudovi Arabiji, so naleteli na velike težave. Ibn Saud. ki pospešuje gospodarsko prodiranje Američanov na petroleiskih n rudniških podiočjih, je vedno bolj nasproten finančnemu prodiranju Br tanije. zlasti pa je nasproten, da bi si Ame» ričani zgradili letališča na njegovem ozemlju. Mnogi amer ški tehniki, ki sc nedavno prispeli v Basoro. so opustil nadaljnje prtovanje proti Er Riadu in pričakujejo zakl jučka pogajanj, ki naj odstranijo težave in nesporazume.
Raclf&$iiranje živil v Ameriki
Buenos <4ires. 13. marca s Amerišk minister za kmetijstvo je izda! izvršilne naredbo glede racioniran.ja rnesa. olja. surovega masla sira. masti in rib Racioniranje bo sten lo v veljavo s 1. aprilom, vendar pa je mogoče, da se bo izvedlo že pred tem dnevom Oddelek za kmetijstvo je izračunal, da se bo v tmmesečju april, maj junij lahko razdelila ljudstvu skupna količ na mesa po 1110 g na osebo.
.r '	■. ■" V' . - ' ■.■.."OS; '
f
Dotrpel je naš srčno ljubljeni sin in brat, gospod
Aner Kare!
priv. uradnik
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 15. marca 1943. ob pol 3. url popoldne z žal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Rinicci, 13. marca 1943.
Globoko žalujoči: FANI, mama; PAVLA, sestra; ANTON, brat in ostalo sorodstvo.
Ducejeve nagrade
za rojstvo dvafčtoov
Vtedki komisar Je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Omprič Francu in Jožefi v Jurni vasi 21, občina Smihel—Stopi -če, in zakoncema Novak Filipu in Mariji v Zvirčah 81, občina H'nje, o priliki rojstva dvojčkov nagradi po 600 lir.
„Prima linea"
Izšla je 19. številka glasila ljubljanske Zveze borbenih fašijev. Tudi to pot je nje vsebitea zanimiva, pestra io razgibana. Uvodnik razpravlja o potrebi misfčne vere v končno zmago. Obširen članek jc posvečen »Bolgariji na Egejskem morju« z zahtevo po izhodu na Egejsko morje, ki jo je Duce poudaril kot opravičeno že 1. 1921. Krajši sestavk. obravnavajo podelitev srebrne svetinje Mariju Faraesrju za vojaške zasluge v španski vojni in podelitev zlate svetinje Nikolaju Giariju, ki je kot junak padel na Grškem. Na drugi strani se članek o šolski listni bavi z zaključnimi raz-motrivanji šolskega vprašanja ter temeljite preosnove pouka po ns vjlh smernicah. Tretja stran je odločena za kulturne prireditve, naslednje pa so odmerjene organizacijskim zadevam, razen tega pa so polne čtiva, ki povzdiguje borbenega duha italijanskega vojaka, številka je opremljena z mnogimi aktualnimi slikami.
voznega reda
Gospodarstvo
Ofetfba Evrope z maščobami
S ponedeljkom 15. marca t L se ukine na progi Kočevje—Grosuplje—Ljubljana jutranji potniški vlak št 9312; namesto njega bo vozil potniški vlak št. 9312a z odhodom iz Kočevja ob 6.25 in prihodom v Ljubljano ob 8.51. Vlak 9312 bo imel za postaji Grosuplje zvezo z vlakom št 9215 za Metliko.
Na progi Trebnje na DoL—St Janž na Dol. se ukinejo mešani vlaki št. 9432, 9434, 9433 in 9435; namesto teh bodo vozili sledeči mešani vlaki:
vlak št. 9432 z odhodom iz Trebnja ob 7.00.
z prihodom v St. Janž ob 7.55; vlak št 9436 z odhodom iz Trebnja ob 14.30, z prihodom v St. Janž ob 15.24; vlak št 9433 z odhodom iz St. Janža ob 9.15, z prihodom v Trebnje ob 10.11; vlak št 9437 z odhodom iz St. Janža ob 16.35, z prihodom v Trebnje obl7.30.
Prijave delavcev, zaposlenih pri težkih delih
Prehranjevalni zavod Visokega komisarijata za Ljubljansko pokrajino poziva delodajalce, naj predložijo prijave delavcev, zaposlenih pri težkih in najtežjih debh, v svrho prejema dodatne živilske nakaznice za mesec april, takole: občinskim preskr-bovalnim uradom v pokrajini od 15. do 20. marca; mestnemu preskrbovalnemu uradu v Ljubljani v času od 20. do 25. marca.
Ostane v veljavi, kar je bilo določeno za delavce, ki stopijo v službo med mesecem, katerim pripadajo nakaznice samo z odrezki za tekoči mesec. Prijave, predložene po 20. v mesecu na tekoči mesec ne bodo upoštevane.
Ta določila veljajo tudi za vse naslednje mesece.
Razveljavljene živilske nakaznice
Prehranjevalni zaved Visokega komisarijata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
Ugotovilo se je, da je zmanjkalo iz paketa poslanega občini Št. Jernej (Novo mesto) 29 živilskih nakaznic za mese marec, ki so označene s številkami od 106972 do 107000, a niso izpisane in so brez pečata.
Te živilske nakaznice so neveljavne, na kar posebno opozarjamo vse trgovce in gostinske obrate, ki so dolžni prijaviti pristojni oblasti vsakogar, ki bi predložil katero izmed teh nakaznic.
Ponovno opozarjamo trgovce in gostinske obrate, da ne smejo sprejemati samih odrezkov, ki so od nakaznice že odrezani.
Nemški strokovnjak dr. C. A. Wegner je objavil zanimivo razpravo o evropski preskrbi z maščobami in oljem, ki kaže. da je to vprašanje mnogo težavnejše, kakor vprašanje oskrbe Evrcpe s krušnim žitom. Pisec poudarja, da sta bili Anglija in Nemčija od nekdaj navezani na znaten uvoz maščob ta olja. Pred izbruhoma sedanje vojne sta Anglija in Nemč!ja odkupili 85% surovega maola ki je prišlo na svetovni trg 55% masti in 80% kltovega olja, poleg' tega pa še velike količine cljnega semena in jedilnega olja.
Potrošnja maščob se je v zadnjih desetletjih v narbolj Industrializiranih državah tudi relativno dvignila. Nemčija je že zgodaj poskrbela, da doseže boljše kritje potrebe m-ščob z lastro proizvodnjo. Leta 1932 je Nemčija kri1 a z lastno proizvodnjo samo 40% potrebah maščob, leta 1939. pa že 60%. Nasprotno pa se je v Angliji cd-stotek lastne oskrbe stalno zmanjševal m je v letu 1939. padel na 10%. Nemč:ja je dosegla večjo samooskrbo navzlic temu. da se je potrošnja maščob po prvi svetovni vojni dvignila od 16.1 kg v zadnjih letih pred prvo svetovno vojno na 22 kg v letu 1936.
V	samooskrbi Evrope z maščobami zavzema surovo maslo najvažnejšo vlogo. V bedoče bo zavzela v pogledu eskrbe Evrope z maščobami važno mesto jugovzhodna Evropa, ki bo lahko oskrbovala Evropo z oljnim semenjem. Proizvodnja surovega masla Je bila pred vojno najbolj razv;ta v Danski ln Nizozemski. Ta proizvodnja pa je v znatni meri slonela na uvozu krmil iz irozemstva. Zato sta morali ti dve državi v sedanji vojni zmanjšati številčno stanje živine ker je na razpolago le doma pridelana krma. V pegledu mlečnosti krav pa sta ti dve državi nadalje vodilni.
V	zadnjem letu pred vojno je Nemčija uvozila 150.000 ton kitovega olja, nemški
lotolovci pa so sami pripeljali 90.000 ton olja Evropi bo po vojni na razpelago tudi surovo maslo izvoznih držav zlasti Danske in Nizozemske. Ta izvozni presežek znaša 213 000 ton na leto in se je pred vojno izvažal povečini v Anglijo. V bodoče pa bo šel v prid kontinentalni Evropi. Preostal bo še primanjkljaj v višini 1.7 milijonov ton rastlinskega olja, ki se bo dal pr: štea-ljivi uporabi za tehnične svrhe zmanjšati na 16 milijona ton. Tudi proizvodnja surovega masla se bc dala po vojni še v marsikateri državi dvgniti Dr. Wegner računa da se da v Evropi proizvodnja surovega masla povečati za 325.000 ton, kar ustreza kol;čini 280.000 ton čistega masla.
Končno bo treba kriti še primanjkljaj 132 milijona ton rastlinskega olja. Oljno semen je, ki je potrebno za to količino olja, bo lahko Evropa sama pridelala. Na podlagi nemšk:h izkušenj ceni psec, da je za pridelovanje oljnega semenja potrebna obdelana površina 2.5 milijoca hektarjev. Seme pridelano na tej površini, bo dalo povprečno 1 milijon ton olja na leto. S pridelovanjem oljnega semenja pa bo znatno olajšano tudi vprašanje močne krme za Živino, kajti pcleg enega nrlijona ton olja bo s te površine na razpolago 1.6 milijona ton oljnih pogač. Res je znašal pred sedanjo vojno evropski uvoz oljnih pegač 4.Z milijona ton toda nemške izkušnje v sedanji vojn: so pokazale, da je mogoče brez škode za živinorejo 'n zlasti za proizvod? jo surovega masla zmanjšati potrošnjo oljn h pogač pri istočasnem povečanju proizvodnje druge krme. Ce bo Evropa vse to dosegla bo estal le še malenkosten primanjkljaj ki pa se bo dal kriti iz Ukrajine ali pa iz prekamorsk:h dežel. Za pridelovanje oljnega semenja pa pridejo, kakor smo že omenili, v prvi vrsti v poštev držaje jugovzhodne Evrope.
Rdeči križ poroča
V poizvedovalnem uradu Italijanskega Rdečega križa, avtonomna sekcija v Ljubljani, Via Arlella Rea 2,TI., naj se med uradnimi urami dopoldne javjjo:
Diz Ivan, Kolar Bosiljka, Podrekar Marija, Poje Anton in Helena. Prešeren Her-mina; radalje osebe, ki so poslale pakete naslednjim: Velde Alojz. Sever Franc, Po-držaj Janez, Levstik Anton. Pajnič Ivan. Sečnik Jožef. Hočevar Ivan". Boh Franc. Muster Jože, Zaje Vinko. Mahne Marija. Kozina Ivan. škulj Janez, Marinč Martin. Rožmanc Andrej, Vidic Anton, Vidic Sta-n:slav. Konda Jožef. Kasi Adolf, Peterle Alojz, Zalar Matic, Peršn Gabrijel, Schu-ster Franc. Smelič Ivan, Gognavec Ftanc Oblak Stanislav, Rlhar Gabrijel, Arko Anton, černič Franc.
Iz Spodnje štajerske
Imenovanje. Bivši ravnatelj tobačnega skladišča v Gradcu nadinspektor Vladimir L a s s je postavljen od finančnega ministra za upravnega ravnatelja pri višjem finančnem predsedniku na Dunaju. Vladimir Lass je bil doslej v službi pri toba-karni »Austria« v Mariboru.
8ft letnico je praznovala nedavno kmet-ska gospodinja Terezija Iglarjeva v št. Lovrencu na Pohorju. Daleč naoltoli znana ženica je v visoki starosti še izredno čvrsta.
Na gradu Frcudenau v Apaški kotlini se je šolalo 27 mladinskih vgoditeljic iz brežiškega okraja, ki bodo prevzele vodstvo deklic letnika 1933. Za zaključek tridnevnega tečaja so priredile vesel večer. — V Ljutomeru pa so se desetletniki na posebni prireditvi poslovili od nežne mladosti ter bodo v kratkem sprejeti v organizacijo nemške mladine. Pozdravila jih Je ga. Herma Bouvierieva. Otroška skupina je zapela nekaj pesmi, nato pa so razprodali otroške Izdelke in skupili 113 mark za zimsko pomoč.
V St. Jurju ob južni železnic! so priredili vaško popoldne na kmetijski šoli. Strokovna učiteljica Regina Schafferjeva ln šolski ravnatelj Budaker sta pripravila štajerski spored z ljudskimi pesmimi, plesi, jodlarji in starinskimi Igricami. Nastopili so nameščenci, gojenci ln gojenke kmetijske šole. Plese in petje je sprem' jal oh klavirju g. Mastnak. Zbrali so 375 mark za zimsko pomoč.
Gospodarske vesti
= Dve in četrt milijarde kmetijskih kreditov v 15 letih. Na občnem zboru italijanske Nacionalne zveze za kmetjski kredit je bil podan pregled dosedanjega dela v 15 letih obstoja zveze. V tem razdobju je dala zveza 2233 milijonov lir kredita, od tega 768 milijonov v severni Italiji. 863 milijonov v srednji Italiji in 597 milijonov v južni in otočnd Italiji. Samo v lanskem letu je zveza odobrila za zboljšanje kmetijskih posestev 215 milijonov lir kreditov.
= Italijanske-madžarski tekstilni sporazum. Madžarska komisija, se stoječa iz zastopnikov trgovinskega in prome*r.ega min'strstva, madžarske Narodne banke in tekstilne industrije, se je več dni mudila v Rimu zaradi pogajanj o podaljšanju itali-jansko-madžarskega tekstilnega sporazuma. Pogajanja so bila uspešeg in je Italija izjav'la pripravljenost pespešiti dobavo tekstilnih kontingentov, ki so predvideni v trgovinskem sporazumu. V zvezi z rešitvijo finančne strani tekstilnega sporazuma je bilo dogovorjeno, da cstnnejo plačilni in d: bavri pogoji nespremenjeni, cene pa se bodo le deloma zvišale. V kratkem pričakujejo, da bodo na podlagi tega sporazuma na madžarskem trgu na razpolago večje količine italijanskih tekstilnh 'zdelkov iz umetnih tekstilnih vlaken. Veljavnost tekstilnega sporazuma je podaljšana de konca letošnjega leta. V prihodnjih dneh bedo končana tudi pogajanja za podaljšanje sporazuma ~ dobavi umetne sv'le v obsegu, kakor je b i dbl.čen za lansko leto. Italijanske tvorni ce so lani dobavile Madžarski 2 4 milijona kg umetne svile, nemške tvornice pa 2 milijona kg. V pogledu dr.bav umetne svile je treba le še rešit vprašanje cen. Italija je izjav la pripravljenost dobavljati tudi v letošnjem letu umetno svilo p-stari ceni, če se Madžarska zaveže, da ne bo zvišala cen kmetijskih proizvodi.v pri <zvozu v Italijo. Glede na sklenitev tekst 1-nega sporazuma je budimpeštanska trgovinska in obrtna zbornica sporočila vsem interesentom, da se morajo držati enetorh pe-gojev. določenih v tem sporazumu, in bodo uvozna dovoljenja dob!li samo oni uvoznki, ki bedo upoštevali sporazumno določene dobavne in plačilne prgoje.
= Izravnalni fond za ceno na Hrvatskem. Kakor smo že kratko poročili, je hrvatska vlada sklenila ustanoviti izravnalni fond za cene j pemočjo katerega r>o na trgovski način dirigirala cene za najvažnejše pvehranbene predmete. Razvoj cen v zadnjih letih je pokazal, da so se nekatera živila mnogo oolj podražila nego dru-
ga. Tako velja na primer za svinjsko mast legalna cena 150 kun, medtem ko stane jedilno olje v raci. n rani prodaji le 30 kun. To neserazmerje pa ni zdravo in gg bodo odpravili s sredstvi omenjenega fonda. V tej zvezi je bila znatno povišana obremenitev nekaterih živil v korist fonda. Pcvša-ne so bile trošarine na sladkor, jedilno olje, žganje in kavinc nadomestke, pa tud trošarine na čaj, začimbe in kako. Sredstva od teh po viškov trošarine se bod; stekala v Izravnalni fond. Tako bo dobil urad za tvorbo cen v roke važen instrument, s katerim bo iahko vplival na tvorb; cen. Obenem je bila Izvršena reorgan zacija omenjenega urada na trgovski podlagi in je bil na čelo urada postavljen inž. Radoslav Lor-kovič. Od poviškov trošarin b; priteklo v fend 590 milijonov kun Poleg tega pa bodo imovitejši sloji z izrednimi davki še posebej obremerjeni in bo tud: del te d dat-ne obremenitve pritekel v fond. V tej zvezi ie bil osnovni prometni davek povišan cd 3 na 4%. skupni davek na poslovni promet pa sorazmerno za eno tretjin:. Omen ti je tudi poseben davek na voj"e dob čke. ki bo zajel 60% povečanih čistih dohodkov. Z enkratnim obdavčenjem pa bodo obremenjene latentne in tihe rezerve pedjetlj. Končno pripravljajo tudi še reformo celotnega davčnega sistema v tej smeri da se bo ta sistem približal načelom dobodn se.
= Bolgarski Izravnalni fond za cene. V januarju leta 1941. je Bolgarija ustanovila poseben izravnalni fond za cene. V korist tega fonda so bili obremenjeni neka Ieri pc^rošnl predmeti, sredstva pa so namenjena. za to. da se določenim predmetom širokega konzuma omogočijo nizke cene. Dohodki tega fonda so prav znatni in so do konca lanskega leta iosegli 788 milijenev levov, medtem ko so znašali izdatki za vzdrževanje nizkih cen ie 24.3 milijonov levov.
= Prepoved uporabe mineralnega olja za kurilne sVrhe v Rumunšji. Po naredbi rumun:4:ega ministrstva za oboroževanje je bila s takojšnjo veljavnostjo izdana prepoved tekočega goriva za kurjavo v industrijski napravah. V bodoče ne bodo dana obratna dovoljenja za postavitev parnih kotlov in centralnih kurjav z ureditvijo za uporabo tekočega goriva. Z naredbo je omejena tudi potrošnja plina in se sme plin uporabljati za pogon industrijskih naprav le s posebnim dovoljenjem Obstoječe industrijske kurilne naprave bodo moral; do 17. septembra t. L preurediti na uporabo premoga ali druge-fia trdega goriva.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob slovesu nd našega nepozabnega moža, očeta, dedka in brata, gospoda
Ins. Anion
m
Bjfl
s
ii m

gradbenega direktorja v pok.
izrekli svoje sožalje, spremili pokojnika na poslednji poti, poklonili krasno cvetje ali darovali v dobrodelne namene, naša iskrena zahvala!
Ljubljana, Jesenice, 13. marca 1943.
Hodbina Klinarjeva

Neme priče ljubljanske preteklosti:
Mestni trg
Hiša na Mestnem trgu št. 6 pripada od srede prejšnjega stoletja Simcnettijevi rodbini n njenemu neposredno sorodstvenemu nasledstvu. Njeni lastniki so namreč bili: izza dne 12. aprila 1849 zlatar in dragotnar Peter Simo* nett (+ 18. TI 1 1879), nato izza dne 16. decembra 1879 njegov in Ferdinand (f 28 II. 1909). ki je trgoval prav tako kakor oče z dragotinami. in izza dne 31. avgusta 1909 Ema. roj. Benedikt (+ 3. IV 1921). kot poslednja s Simonettijevim pr imkom.
Dr. France Prešeren jc bil prejkone dober rnanec Petra Simonett ja zakaj ko sta le-temu umrla leta 1841.. dne 9 januarja devctintri-dcsetletna žena Marija in kaj kmalu za njo, dne 19 februarja, še osemletni sin Filip, je zložil naš vel kj pesnik za njun nagrobnik, ki se je po več ko sto let h še ohranil in je zdaj na Navju nastopno nemško besedilo: Die Mutter und den Sohti, der ihr entsprossen. / hiilt die-ses Grab in seinem Schoss umsehlossen; j uns, deren heisse Tranen um sie fliessen, / die Riickgelass'nen. mog' es einst umsehliessen, / verenigt mčigen \vir aus hm erstehen / und in das e\v'ge Haus des Vaters gehen Prešernove lepe in smiselno zelo pomembne stihe mi je ponašil na prošnjo s hvale vredno ustrež-nestjo g. dr. Pavel Karlin takole: Mater in sina, ki ga je povila. / je ta gomila v svoj naročaj skrila; / še nas, ki zdaj za njima solze vroče / pretakamo, naj sprejme kdaj v naroč« je. / da bomo združeni iz njega vstali / in se v očetov večni dom podali.
Lastninska pravica do> hiše je vknjižena zdaj na podstavi prisojila z dne 16. oktobra 1939 za gospo Marijo Kotzmuthovo, roj. Beličičevo, medtem ko je b'la popred: izza dne 20. avgusta 1922 za Karolino Kotzmuthovo, roj. Simonet-tijevo (f 11. V. 1928). izza dne \2. oktobra 1928 pa za drja. Julijana Kotzmutha, upokoje-ngea višjega okrajnega zdravnika (f 5. IV. 1939).
Hiša ima ozek vhod na desni strani, a dobri dve tretjini njene šir ne v pritličju tvorita zdaj samo en trgovinski poslovni prostor, medtem ko sta bili svoje dni dve opraviln'ci. V eni sta imela draguljarja Simonettija spred prodajal-nico reči. spadajočih v njuno stroko, in zad zlatarsko delavnico, drugo pa je oddajal tako oče kakor sin v najem. Po< ustnem izročilu starejših ljudi je b'la v tej hiši glavna zaloga tobačnih izdelkov že pred viharnim letom 1848. In prav tega leta so baje vstajniki, prihrumivši v mesto, najpoprej odstranili in razbili velik državn' grb z dvcglavim orlom raz zid nad vhodom v opravilnico tobačne zaloge. Pozneje je bila v prav istem prostoru dobro prospeva-joča trafika, katero je debil okrog leta 1873 Jakob Bergant in ji pridruž;l žganjetpčnico. Za nj m je imel kot poslednji to trafiko g. Jožef Maček. Od prednika jo je prevzel na dan novega leta 1890. Toda v njej je jel pestrezati ljudi, razen s proizvodi tobačnih tvornic, še s preprostimi mrzlimi jedili — kruhom, preka-jeno1 slanino, klobasami, šunko, sirom, jajci ipd. — kakor tudi žganimi pijačami in dobrim sadnim moštom. Z gostoljubnim poslom se je ukvarjal Maček v S:monettijevi hiši okrog 11 let. Potem pa se je preselil v Krojaško ulico (držečo od opisovane hiše naravnost čez trg proti Ljubljanici), kjer je ustanovil splošno pri» ljubljeno gostilno v vogalni hiši št. 8. katero mu je prodal dne 10. maja 1901 ključavničarsk-' mojster Albin Achtscfrn. ki jo je imel v lasti šele izza dne 23. julija 1898 ter si jo je pridobil njegov oče Gašper, prav tako mojster istega obrta, dne 12. oktobra 1858.
Pred več ko sto desetimi leri (1832) je postal tej hiši gospodar trgovec in tvorničar Valentin Zeschko, poprej pa so v njej kot lastniki domovali (nekako cd leta 1736. dalje) Franc Jakob Ranilovič (do 1794) in Tomaž Kovač, svojevrsten kočijaž (nemšk: »Lehn* kutseher«), in njuni dediči. Posestnik hiše je bi! v letih 1695. do 1736. že pri hiši Rotove omenjeni velikosrčn: mecen Schellenburg, a pred njim (nemara že prej ko leta 1600) so jo imeli Martin Khaise! (Gaionzelli) in Janez Khaisel (prav tako že spredaj naveden) in seve obeh dediči odnosno naslednki.
Po knjigi mag. Frana Minarika »Črtice iz zgodovine kranjske farmacije« sem se namenil večinoma povzeti naslednje zanim ve podatke, ki svedočijo med drugim tudi to, kako je ostala marsikatera lekarna dlje časa v eni in isti rodbini, često le spričo zakonskih zvez. Domini Brugnoli. izza leta 1624 imetnik lekarne, nastanjene v hiši (zdaj št. 7) dedičev po Adarnu Vveissu na Rotov.škem (dandanes Mestnem) trgu. je opravljal lekarnarski posel med leti 1627. in 1631. v hiši Khaiselovh dedičev, leta 1632. pa je preselil svojo dobro uspevajočo lekarno v hišo Aleksandra Frevja na istem trgu (zdaj št. 19). ki je postala po desetih letih njegova last. Brugnoli je moral biti ugleden mož. ker s:cer gotovo ne bi bil več let (1649. 1650. 1655, 1656) mestn-" sodnik, a leta 1660. nadzornik zadrug. Ko mu je umrla leta 1650. žena Veronika se je oženil tri leta pozneje s Feiicito (baje Perzovo). Preminul je dne 4. ju* lija 1661. v starosti 62 let. Iz tega. ker so plačevali dediči obrtni davek samo še v letih 1662. do 1665., utegnemo sklepat-, da so opustili ukvarjanje s farmacijo. Naslednje leto je prešla njihova hiša v last meščanskega špitala. Brugnolijev naslednik je bil deželni lekarnar Dom nik Amadorv, ki ga srečujemo v listinah prvič leta 1668. kot najemn:ka v bivši hiši njegovega prednika, toda lekarno je prevzel po vsej priliki morebiti že takrat, ko so Brugnoli* jevi dediči hišo prodali. Amadorv, poročen z Marijo Heleno, hčerjo župana Janeza Jerneja Bosia. je umrl menda konec leta 1677.. kajti prihodnje leto so plačali obrtni davek že dediči. Vdova Marija se je dne 5 februarja 1679. omožila ter vzela Janeza Graffenhueberja, rojenega dne 9. decembra 1648 v trgu Krems-iniinstru (okraj Steyer) na bivšem Zgornjem Avstrijskem. Da je prevzel nemara istočasno tudi Amadcrvjevo lekarno, je zgolj domneva, /akaj davčne knjige ga označujejo za davkoplačevalca stoprav leta 1681. Deželni stanov-' so <>a imenovali za deželnega lekarnarja; dne 25. julij.: 1693 je bil izvoljen za mestnega sodnika ter nato še trikrat s tem častnim poslom za* radi nadvse uspešnega delovanja, vzorne pravičnosti. rcdoljubnosti. modrost1 in dobrotlji-vosti poverjen,- povrhu je bil 62. ljubljanski župan (1699—1701). ki je žrtvoval vse svoje moči in vso svojo veliko sposobnost blaginji Ljubljane in njenega stanovrrštva Preminul je dne 26. oktobra 1701. Izmed njegov;h peterih otrok (treh sinov in dveh hčera) se je posvetil prvorojenec Franc, ob očetovi smrti šele šestnajst let star. lekarništvu.
Glede nadaljnje hiše na Mostnem rigu piše »Trgovski tovariš« (1934) nastopno: «>Tud; hiša st. 7 je bila last Valent na Zeschka. ki jo je podedoval od očeta Franceta in matere Tere* zije. roj. Herzmannove. Okoli leta 1853. jo je kupil steklar Franc Resman (Rossmann). doma iz begunjske okolice, a izučen v Strassburgu
na Koroškem. Leta 1877. (pravilno 19. V. 1874) je že bMa last njegovega sorodnika Franca Koll-manna. V tej hiši je bila leta 1845. knjigarna Jurija Lercherja, od leta 1853. steklarska pro-dajalnica Resmanova, pozneje pa Kollmanno-va.« — K temu naj pristavim tole: Po Francu Kollmannu je pripadla lastninska pravica do hiše zavoljo prisoj'la z dne 22. aprila 1909 Robertu Kollmannu. Hišna lastnica je bila izza dne 6. decembra 1932 gospra Marica Blinc, roj. Kollmann, zdaj pa je spričo darilne pogodbe z dne 29. marca 1941 gospodična dr. Marta
Blinc, profesorica na b:vši mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani. — Od začetka sedem* najstega do konca osemnajstega stoletja so posedovali to hišo nastopno navedeni možje in njihovi dedič1: Filip Lipec. Adam Weiss, trgovec in 44. ljubljanski župan (1619—1622), Janez Kunstel in Andrej Kriner, a leta 1801. sta postala njena lastnika zakonca Zeschka — Franc in Terezija, ki ju omenja gorenji na« vedek. — Da je imel v tej h:ši lekarno Dominik Brugnoli je povedano že v opsu prejšnje hiše.	Alojzij Potočnik.
Ena najlepših zim je minila
Kratek pregled vremena v treh minulih zimskih mesecih
Počasi se poslavljamo od z1 me in zimskega vremena, ki nam ni prineslo niti dosti mraza, niti dosti snega. Ustvarimo sd pregled o poteku vremena v treh minulih zimskih mescih s posebnim o žirom na oblačnost neba. Pri tem bomo spoznali nekaj značil-nh lastnosti ljubljanskega vremena in vremena na splošno.
Decembra je bilo, kot običajno v tem mesecu, večinoma oblačno. Posebno jutra so se odlikovala po gosti, predvsem nizki megli povzročeni po dolgotrajnem nočnem izžarevanju tal in plasti oblakov. Posebnih vremenskih zanimivosti nam december ni prinesel; imeli smo večinoma mirno vreme, drugače pa so se menjavali razmerno topli vzhodni in še toplejši južni vetrovi. Predzadnji dan meseca je zapadel sneg (17 cm), začelo se je lepo zimsko vreme, ki je trajalo do dvaindvajsetega januarja. Povprečna temperatura vseh teh dni je bila vedno re-gativna in vedno ped normalo, preko noči se je često nabiralo ivje, ki je skupaj z zapadlim snegom ustvarjalo najlepše zimske dneve.
Zanimiv je b'l vremenski preobrat od 11. do 12. januarja. 11. smo imeli najlepše m/r-no zimsko vreme, bil je celo najmrzlejši dan te zime. Dopoldne so deloma prekrivali nebo popolnoma mirni beli oblački, razprostirajoči se nekako v višini 2000 metrov, zračni tlak je bil visok, normalen za lepo tako imenovano ciklonailno vreme. V noči na dvanajstega se je naoblačilo, nakar je začelo takoj dopoldne snežiti. Snežilo je nato v presledkih do 15. ponoči. — Iz tega primera je razvidno, kako nemogoče je v izvestmh okoliščinah predvideti bedoče vreme, kako nas razpoložljiva sredstva (opazovanje zračnega tlaka, temperature, oblačnosti in vetrov na določenem kraju) lahko varajo in nam prikrivajo bistvena dogajanja v czračju.
Po enaindvajsetem januarju je nastopilo dva dni trajajoče teplo jtižno vreme. Sneg se je hitro topil in niti sledeče vzhodno (25. in 26.) in severozapadno vreme (27. jn 28.) ni moglo popraviti p: kvarjenega lepega zimskega vremena.
Januiar se je zaključil s toplim južnim vremenom, ki se je končalo drugega fe-brurja z močno nevihto. Nevhta v tem času je pač zelo redek pojav in se pojavlja le v izjemnih vremenskih s'tuacijah. Nevihtne padavine, združene z bliski, povzročajo meč-ni vertikalni vetrovi navzgor, katere lahko pozimi, ko niso tla po sončnih žarkih primerno segreta, povzroče samo cd vseh strani pritekajoči vetrovi. Na področju stekanja (to je predvsem v središčih močno aktivnih depresij) je namreč dotekajoči zrak prisiljen k dviganju In če je primerno vlažen, povzroča več ali manj močne nevihtne oblake.
Pričakovane ohladitve po nevihti mi bilo in relativno toplo vreme ee je ponavljalo ves februar, posebno pa še vso drugo pelo-vico, ko smo Imeli od 18. odn. od 19. naprej najlepše, večinoma celo popolnoma jasne, skoraj petmladanske dneve.
Pcisebna zanimivost februarja je bilo Sest dni trajajoče vreme od 19. do 25., ko so ves ta čas — če izvzamemo jutranjo meglo — ni pojavil na nebu niti najmanjši oblaček. Tako vreme je pač nekaj svojevrstnega in izrednega; pojavlja se lahko le v hladnejših mesecih, ko se razvijajo po segretih tleh povzročeni vertikalni vetrovi navzgor, tvorci nizkih, spomladi in poleti tako običajnih kopastih oblakov.
Po raziskavah mateoroiloga Hanzlika se opisano lepo vreme, ki se seveda lahko razvija samo v območju anticiklonov (področij visokega zračnega tlaka), pojavi navadno v zvezi s kako poznejšo depresijo. Pod vplivom splošnega kroženja zraka na naši Zemlji in izžarevanja se tako antici-klonalno vreme lahko celo nekaj tednov vzdržuje in vedno znova obnavlja ter cja-čuje na enem in istem mestu. Njegov po-stamek ln vzdrževanje je verjetno bistveno
v zvezi z izžarevanjem zgornjih zračnih plou sti, kajti take anticiklone so zgoraj, to je v spodnjem delu stratosfere, nasprotno kot spodaj, izredno mrzle in šele v onih višinah posebno močno razvite.
Potek oblačnosti v letošnji zimi (december, januar, februar) si oglejmo v spodnji sliki. Števila v vodoravni vrsti predstavljajo ure, v navpični pa oblačnost od 0 do 10; 0 pomeni popolnoma jasno, 10 pcpolnoma oblačno.
Iz zgornjega dela slike razvidimo, da je h:lo v vseh treh mesecih zjutraj in dopoldne bolj cblačno kot popoldne. Vpliv dneva na oblačnost je bil torej tudi povprečno vzeto precej znaten in je razumljiv sam po sebi (zjutraj in dopoldne je v splošnem hladnejše k;;t popoldne). Dalje razvidimo iz zgornjega dela sike, da je v oblačnosti prednjačil december, ko je izžarevanje najmočnejše, sledil mu je januar, temu pa izredno lep februar.
Potek oblačnosti v posameznih vremenskih tipih nam kaže spodnji del slike. Za primerjavo je narisana krivulja povprečne oblačnosti minule zme. Najmanj oblačne dneve nam je v splošnem prineslo vreme s severozaipadmmi vetrovi v višinah (SZ). To vreme nam prinaša vedno tudi oblake najlepših in najbolj zanimivih cblik. Sorazmerno malo oblačne dneve smo imeli nato pri mirnem azuttciklonalnem vremenu (a), ki ga opazujemo pri visokem zračnem tlaku v anticiktenah. Zaradi megle in njzke oblačnosti je to vreme pozimi po nižinah v primeru z vremenom v hribih sorazmerno močno cblačno. V višjih legah imajo namreč pri anticiklonalnem tipu vremena najlepše, čisto in brezoblačno relativno zelo toplo' vreme.
Posebno močno je bilo oblačno nepada-vinsko vreme z južnimi vetrovi v višini oblakov (JZ), le malo manj pa tudi severovzhodno vreme (SV). — Krivulje, označene z SZ, a, JZ in SV, Sa določene saniio za nepadavinska vremena, kajti padavinska so bila tako rekoč vedno popolnoma oblačna.
Vreme poslavljajoče se zime nam je prineslo vsekakor nekaj prav zanimivih in izrednih dni. Večkrat je presenetilo naša predvidevanja in nas kot običajno vedno znova opozarjalo na svoje čudovite poseb- j nosti in na naša slabo poznavanje celotne- i ga ustroja vremenskega mehanizma.
Dr. M. Cadež.
Naše koncertno življenje
Dirigent Drago M- Sijanec bo dirigiral jutri v ponedeljek X. simfonični koncert v letošnji sezoni z naslednjim sporedom: Saša Santel, Suita za godalni orkester Delo bo v celoti prvič izvajano na simfoničnem koncertu, izvajalo pa se bo ob 601etnic' skladatelja in umet-nika*slikarja Saše Šantla. Tartini. Koncert za violončelo in orkester v D-duru Solist prof. Čenda Šedlbauer. Schubert, Rozamunda — predigra, in Liszt, Preludiji — simfonična pesnitev. Liszt. ki je ž vel od leta 1811. do 1886., je bil v svoji dobi najbolj sin ;en in najbolj čaščen pianist. Nastopal je od otroških 'et dalje in žel v letih 1839 do 1847. ko je neprestano koncertiral po vsej Evropi, največje trumfe. Pozneje se je posvetil pretežno kompoziciji in napisal veliko skladb za klavir pa tudi za sim* fonični orkester. Kar se Fče instrumentacije, je njegovo delo izredno pestro, slikovito in je znal izvabiti iz orkestra čudovite barve. V tem pogledu je bil močno pod Berliozovim vpl;vom in njegova orkestralna dela spadajo po večini k tako imenovani programni glasbi, zato občinstvo vedno s posebno naslade posluša njegove simfonične stvaritve. Na koncert s'mfo-ničnega orkestra opozarjamo, predvsem pa opozarjamo na točen začetek, ki ho ob pol 7. v veliki unionski dvorani.
Koncert Poltronierijevega kvarteta bo v sre« do 17. t. m. ob pol 7. v vel k, f lharmonični dvorani. Poleg Boccherinija in Beethovna se bo izvajal na tem koncertu Smetanov kvartet Iz mojega življenja, ki spada med tiste kvartete, ki se največkrat igrajo. Smetana ie ustvaril to svoje delo konec leta 1876. in se je prv č javno izvajalo šele 1879. Kvartet Iz mojega življenja je nekak življenjepis slavnega sklada« telja, kar je označil sam v nekem pismu enemu svojih najboljših prijateljev. V tem pismu
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE!
pravi med drugim: »T.', moj kvartet se, kar se stia tiče, oddaljuje cd drugih kvartetov, katerih nisem hotel v stilu posnemati, ker ni moj namen napisati kvartet po gotovem receptu. Oblika mojih skladb se določi med delom nekako sama po sebi, tako tudi v tem primeru. V teh glasovih je b I moj namen op:sati tek mojega življenja. Prvi stavek naj pove da sem že v svoji mladosti čutil veliko nagnjenje do umetnosti in da sem kmalu zasluti! svojo največjo nesrečo, ki me je potem leta 1874. do* letela, da sem popolnoma oglušil Na to nesrečo snominja dolgo zveneči ton tr črtnega e v finalu. Drugi stavek spominja na prijetno življenje v moji mladosti, ko sem \.omponiral različne vesele komade, po katerih vtin plesal sam in vsa moja družba. Sr°dnji det tega stavka pa spomnja na moje bivanje in delo v raznih aristokratskih krogih. Tretji stavek opisuje srečo moje prve ljubezni do dcklice. ki je postala pozneje moja žena. V četrtem stavku pa so že označeni elementi nacionalne glasbe, veselje nad uspehi, ki sem j h v tem pogledu dosegel, in žalost pred katastrofo ko sem po« polnoma oglušil in zgubil vsako nado. da se moje zdravstveno stanje zboljša.« To so glavne misli Smetanovega kvarteta, ki so bile napisane za štiri instrumente, da se lahko zvajajo v ozkem prijateljskem krogu Dele je izredno lepo in ima na vsaki izvedbi velik uspeh. To bo tudi na koncertu v sredo ko ga izvajajo tako odličn' mojstri, kakor so člani Poltronierijevega kvarteta. Predprcdaja v knjigarni Glasbene Matice.


- X	- * *	w -s 4 v
S?	-v*	.."isv5.; ,.-... . . <
: - S ' -	' - ^ ~ ] • ::; ^ „ ^ ,: ■■ .; x' ^ ":* " ^ "T "	.
Arrivo in Tunisia di aeroconvogli itallani che trasportano truppe e materiale — Prihod italijanskih letalskih konvojev s četami in materialom v Tunis
ŠPORT
Medšolske športne igre
Ljubljana, 13. marca
Tiskovni urad Fašistične zveze poroča o izidu tekmovanj medšolskega turnirja v odbojki in sicer drugi dan 6. t. m
V	razredu A (moški) so bili doseženi naslednji rezultati:
Tehnična srednja šola je premagala Trgovsko akademijo (10:1) (10:0); II. moška realna gimnazija je premagala III. moško gimnazijo (10=0) (10:4); klasična gimnazija je premagala I. moško realno gimnazijo (11:9) 10:6); Učiteljska šola je zmagala nad IV. moško realno gimnazijo (10:0) (10:1).
V	razredu B (moški) je zmagala I. mešana meščanska šola nad II- mešano meščansko šolo (10:6) (11:9); II. moška meščanska šola je premagala L moško meščansko šolo (10:5) (10:5); I. moška realna gimnazija je zmagala nad IIL mešano meščansko šolo (6:10) (10:0) (10:3); IL moška realna gimnazija je premagala III. moško realno gimnazijo (11:9) (7:10) (10:2); klasična gimnazija je zmagala nad IV. moško realno gimnazijo (10:7) (8:10) (10:8).
V	razredu C (ženske) je zmagala Učiteljska šola nad Obrtno šolo (10:1) (10:5); Dvorazredna trgovska šola je zmagala nad
I.	žensko realno gimnazijo (10:6) (10:1); Trgovska akademija je pa zmagala nad
II.	žensko realno gimnazijo (10:6) (10:8).
V	razredu D (ženske) je zmagala I. mešana meščanska šola nad II. mešano meščansko šolo v razmerju 10:6 (10:3); I. ženska meščanska šola je zmagala nad IL meščansko šolo (10:4) (10:0); I. ženska realna gimnazija je premagala III. me-
šano meščansko šolo (11:9) (5:10) (10:0). Klasična gimnazija je premagala II. žensko realno gimnazijo (7:10) (10:3) (10:6).
Igra med L in U. moško realno gimnazijo, ki bi morala biti 27. februarja je bila preložena na danes ob 18. v telovadnici I. mešane meščanske šole na Viču.
Po drugem dnevu tekmovanj so bile določene naslednje ocene. V kategoriji A meški sta dosegli po 4 točke Tehnična srednja šola in klasična gimnazija, po 2 točki pa I. moška realna gimnazija, II. moška realna gimnazija in Učiteljska šola med tem ko sta III. moška realna gimnazija in Trgov-sk akaiemija ostali brez točk. V razredu B. moški so bile priznane po 4 točke klasični gimnaziji in I. mešani meščanski šoli, po 2 točki pa II. moški realni gimnaziji, IIL mešani meščanski šoli, III. mežki realni gimnaziji, n. meščanski in I. moški realni gimnaziji. III. moška realna gimnazija, I. moška meščanska šola in II. mešana meščanska šola so ostale brez točk. V razredu C ženske so bile priznane po 4 točke Trgovski akademiji in dvorazredni trgovski šoli, po dve točki pa I. ženski realni gimnaziji in Učiteljski šoli. Brez točk sta ostali obrtna šola in II. ženska realna gimnazija. V razredu D ženske sta dosegli klasična gimnaizija in I. mešana meščanska šola po 4 točke, po 2 točki pa: II. mešana meščanska šola, I. ženska realna gimnazija, II. ženska realna gimnzija in I. ženska meščanska šola. Brez točk so ostli II. ženska meščanska šola in III. mešana meščanska šola.
XXIV. kolo tekem za točke
Vodilnemu Livornu še ne grozi nevarnost neposredno
Prvenstveni ples po italijanskih nogometnih terenih se nadaljuje po letošnjih smernicah od nedelje do nedelje brez cd-mora in današnja bo to važno tekmovanje privedla že do šest nedelj pred koncem.
Ker im.ita med najboljšimi tremi enaj-storicami vodilni Livorno in drugoplasira-ni Torino to pot precej šibke nasprotnike, bo glavna pozornost danes veljala srečanju med Ambrosiano in Juventusom, v kateri tekmi pa ima Ambrosiana prav tako kakor ostala dva tekmeca prednost domačega igrišča. Po vsem tem bi se utegnilo primeriti, da bodo vsi trije ta dan dobili enako število točk in bo zato verjetno tudi drevi Livorno še dalje kraljeval na čelu tabele s štirimi točkami naskoka pred Torinom in Ambrosiano.
Z zgolj tehničnega vidika vzbujata posebno zanimanje še naslednji dve tekmi: gostovanje Fiorentine proti Laziu v Rimu in nastop sedanjega državnega prvaka Rome v Bologni. Težke naloge čakajo dalje moštvo Barija, ki se bo moralo, vsekakor doma, pomeriti z Genovo in pa enajstoric« Milana, ki bo igrala proti Ligurii v Genovi. V splošnem bi se daie napovedi za današnjo nedeljo strniti tako, da bo bržkone na vrhu tabele vse ostalo pri starem, medtem ko bedo spremembe na spodnjem koncu morda že prinesel dokončni odgovor na vprašanja, kateri dve moštvi se bosta morali prihodnjo sezono vrniti v nižjo divizijo.
Spored sam obsega naslednjih osem dvobojev:
v Torinu: Torino-V^iczia (prva tekma se je končala s3:0 za T.), v Genovi: Ll-guria—Milano (0:0), v Bergamu: Atalanta —Vicenza (3:3). v Rimu: Lazi«—Fiorentt-na (1:1), v Bologni: Bologna—Roma (1:1), v Bariju: Bari—Genova (3:2 za G.), v MIlanu: Ambrosiana—Juventus (3:2 za J.) in v Livomu: Livorno—Triestina (1:1).
V diviziji B, kjer se trenutno na tesnem prostor-i kar pet moštev preriva med seboj za prostorček na prvem mestu, je današnji spored razporejen med naslednje pare:
p;sa—Pro Patria, Pescara—Vovara, Sa-vona—Alessandrija, Cremonese—Moden«. Udinese—Brescia, Siena—AncOtiitanit, Spezia—Palermo, Fanfulla—Padova In Mater —Naioli.
—s ŽSK Hermes (nogom. Sekcija). Danes ob 10. v lepem vremenu trening na
igrišču! — Načelnik.
* * *
Paberki iz avtomobilizma
Medtem ko izdaja ameriška vlada zmerom nove naredbe o omejitvi porabe goriv za motorna vozila, je Roosevelt posebej
odredil novo znižanje porabe bencina, kJ se to pot nanaša prav na ministrske avtomobile. Ta poseg v udobje ameriških ministrov bo precej občuten, saj bodo morali za celih 40% omejiti svoja prevažanja v avtomobilih,
V Mehiki se je kljub vsemu prizadevanju Združenih držav ameriških proizvodnja petroleja lani zmanjšala od 120 na 80 milijonov sodov. Kakor kaže. bodo zdaj ameriška oblastva poskušala vplivati neposredno na vodstva in delavstvo mehiških P&-trolejskih podjetij, da bi iztisnila iz njih več te dragocene tekočine.
,-tRs£na voda" — prva brezalkoholna dlšavna vada
V velikem človeškem mravljišču je vedno nekaj delavk, ki opravljajo svoj posel brez ozira na to, kar se dogaja okrog njih. Kakor hitro se stari način življenja izprre-meni, so £e na delu, da ustvarijo nove možnosti prilagoditve, čim neprijetnejše so razmere, tem večja je iznajdljivost.
Vsepovsod na svetu je na delu stotisoč« inženjerjev in izumiteljev, da nam včerajšnjo, nepogrešljivo dobrino nadomeste a novo. Vsepovsod po svetu —- v velemestu in borni vasici, v ogromni tovarni in preprosti delavnici stotisoče parov rok kuj® življenju nov obraz.
Pred mano stoji lična stekleničica a brezbarvno tekočno. Majhna etiketa ima napis: »Rožna voda.« Tekočina prijetno diši. To je prva kolonjska voda, izdelana brez alkohola. Izdelali so jo v iaboratcriiu tovarne Merkur na Starem trgu iz destilirane vode in raznih eteričnih olj, kemikalij, ki vplivajo blagodejno na kožo.
Dolgo so vrele različne tekočine v de-stilacijskem aparata, dolgo in počasi ja kapljalo v stekleničico olje, kapljca za kapljico tiste dišeče esence. Iti naj bi postala neobhodna sestavina mrežne vode«.
Eden izmed mnogih poskusov se je obnesel. To je hilo takrat, ko še n hče ni natanko vedel, kdaj bo izšla prepoved o prodajanju dišav, ki vsebujejo alkohol. V tovarni Merkur pa so že pripravljali presenečenje za tisti dan: »režno vodo«, ld naj polnovredno nadomesti nepogrešljivo dišavno vodo sodobne ženske in sodobnega moškega. »Rožna voda«, ki ne vsebuje nobenega alkohola, ima pa isti duh kakor prava kolonjska voda, je enako uporabna za kopeli, za osveženje obraza, zlasti po britju, koži popolnoma neškodljiva ter — kar jo Zlasti odlikuje pred pravo kolonjsko vodo — mnogo cenejša.
Na strokovnem predavanju, ki ga namerava v kratkem prirediti tovarna o svojih novih proizvodih, bodo poslušalke in poslušalci lahko izvedeli več tudi o brezalkoholni »rožni vodi«.
Obvestilo vsem lastnikom pisalnih in računskih strojev!
Ne pozabite, da je »EVEREST-SERVTS« največja, moderno urejena specijalna delavnica za vsa popravila pisalnih in računskih strojev.
Vsako popravilo se izvrši strokovnjaško precizno, hitro in po najnižjih cenah. — Za vsa naSa popravila jamčimo! Zahtevajte za večja popravila Vaših strojev proračun!
EVEREST-SERVIS, — LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 44
Kronika
*	Smrt znanega slikarja. V Triestu je umrl 781etni slikar Carlo Wostry, ena najzanimivejših umetniških postav v tem mestu. Udeleževal se je z velikim uspehom posebno umetnostnih razstav v Benetkah, obiskal pa je tuli Ameriko, kjer se je mudil nekaj časa v New Yorku ter v Los Ange-lesu v Kaliforniji.
*	Opazovalnica za lagune pri Benetkah. Na otoku Crevanu, severno od Benetk grade observatorij, katerega naloga bo proučevati način izrabe lagunskih taJ pri Benetkah. Naloga observatorija bo, ugotoviti koristne rastline, ki lahko uspevajo v področju lagun. Možje, ki so dali pobuio za ustanovitev lagunskega observatorija, se nadejajo, da bo prav ta zavod našel pota za dokončno odstranitev lagunskega področja okoli beneškega mesta.
» Morgan umira. Iz New Yorka poročajo, da je znanega bankirja J. P. Mor-gana zadela kap. Morgan je star 75 let in so v resnih skrbeh za njegovo življenje.
*	Otvoritev šol v Milanu. »Popolo d' Italia« poroča, da bodo milanske šole, izvzemši ljudske šole, odprli v ponedeljek 15. marca. Tuli šole, ki delujejo v večernih tečajih, bodo tega dne zopet odprle slušateljem svoja vrata.
*	Evropska poštna konferenca v Rimu.
Uradni list rimske vlade objavlja, da se je v Rimu osnovad izvršilni odbor za evropsko poštno konferenco. Sestanek se bo vršil predvidoma oktobra meseca letošnjega leta.
» 3700 let star ženski grob so odkrili. Pri
Osnabrucku v Nemčiji so otroci pri igranju našli na neki gomili starinsko bronasto bodalo. O tem so zvedeli v mestnem muzeju in začelo se je raziskovanje gomile. Dognali so, da je to ženski grob iz kameno-bronaste dobe in je torej gomila stara približno 3700 let. Poleg glavne gomile so našli stranske grobove, kjer so odkrili presenetljive dokaze nastajanja nemškega rodu, ki se je strnil iz dveh različnih rodov.
*	»Beatrice Cenci« v rimski operi. V rimskem opernem gledališču so te dni z velikim uspehom uprizorili Par.nainovo cpe-ro »Beatrice Cenci«. Skladatelj in sodelujoč1 umetniki so b;li deležni velikega priznanja
*	Prodaja rabljenih radijskih aparatov.
Rimska vlada je izdala pojasnilo, ki pravi, da je prodaja rabljenih radijskih aparatov prosta.
Radio Ljubljana
NEDELJa, 14. Marca 1943-XX1
8.00: Napoved časa ; poročila v italijanšč:ni. 8.15: Koncert organista Ferrucija Vignannellija. 11.00: Peta maša iz baz like sv. Pavla v Rimu. 12.00: Branje in razlaga evangelija v italijanščini. 12.15: Branje in razlaga evangelija v slo= venščini. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v talijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Koncert kmečkega tria. 13 40: Gia&ba na ploščah. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Kon-Adamičevega orkestra 14.45: Operetna glasba na ploščah 15.00: Poročila v slovenšč ni. 17.15: Kmetijsko predavanje v slovenščini. Inž. Za= piotnik: Da bomo pridelali čimveč krompirja. 17.35: Lahka glasba. 17.45: Priljubljene pesmi, vodi dirigent Zeme 19.30: Porečja v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.00. Napoved časa; poročila v italijanščini 20 20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščm 20.30: Koncert radijskega orkestra in komornega zbora. vodi dirigent D. M Šijanec Slovenska glas= ba. 21.00: Simfonični koncert 21 50: Predavanje v slovenščini. 22 00: Priljubljene pesm . vodi dirigent Zeme. 22.45: Poročila v italijanščini.
*	šestmlli jonska dedščina — izro-dek domišljije. V zadnjem času so italijanski listi precej obširno pisali o dediščini težaka Savelle iz Modene, ki je bil baje nezakonski sin ter je postal dedič velike zapuščine, vredne 6 milijonov lir. Najnovejše poizvedbe kažejo, da je Savella abnormalen tip, ki si je dediščino izmislil, da bi potegnil svojo okolico. Čeprav je mož nepismen, je vendar dovolj pretkan, da se mu je posrečilo napraviti zmedo z izmišljotino, dia sta on in njegova sestra podedovala 6 milijonov lir.
*	Sanje o sinu so ji prinesle loterijski dobitek. Gospa Katarina Frumenti iz Chiafina pri Savoni je sanjala, da je prišel domov njen sin, ki se mudi kot vojak na vzhodnem bojišču, ter ji prinesel tri številke. S temi številkami je poskusila srečo v turin-ski loterijski poslovalnici in res je zadela terno, ki ji je prinesla 12.750 lir.
*	Duhovnik ubit pri letalskem napadu. Iz Napolija poročajo, da je padel kot žrtev sovražnega bombardiranja don Rafaele Manzi, eden najbolj znanih duhovnikov v tem mestu. Duhovnik se je pri bombardiranju umaknil v neki kotiček svoje cerkve. Cerkev pa je zadela sovražna bomba ter ubila blagega dušnega pastirja.
*	O razburljivem dogodku v graški operi poročajo štajerski dnevniki: Ko se je v nedeljo končala popoldanska predstava »Se-viljskega brivca«, je šel kapelnik Ervin Badtzer v sobo v 3. nadstropju. Na stopnišču pa ga je napadla neka ženska, ki je očitno čakala nanj. Po nekaj besedah je sprožila pet strelov iz samokresa. Dva strela nista zadela, ena krogla pa je ranila Baltzerja v levo nadlehtje, druga v levo ramo, tretja pa v levo stran prsi, tik nad srcem. Ta je smrtno nevarna. Kapelnik Baltzer se je zgrudil in so nezavestnega odpeljali v bolnišnico. Policija je uvedla poizvedbe.
*	Devet smrtnih obsodb zaradi veleizdaje.
Iz Berlina poroča »Frankfurter Zeitung«: 211etni Heinz Izrael Rotholz in osem drugih Židov, ki so se v Berlinu sestajali h komunističnemu šolanju, je ljudsko sodišče zaradi veleizdaje obsodilo na smrt. Dne 4. marca je bila sodba izvršena.
*	Žalosten čin blaznika. V Rizzolagi (Trento) so izpustili 45-letnega Guerrina Giovanninija iz umobolnice, kjer je preživel zadnjih 22 let. čim je prišel mož domov je dobil spet napad in je v navalu blaznosti desetkrat zabodel 24 letno sestro Eduino. Sestro so odpeljali v bolnišnico, blaznika pa so spet internirali.
*	V začetku aprila izide dmga izdaja: Dr. Janko Tavzes — Slovensko-italijanski in italijansko-slovenskj slovar, v založbi knjigarne Ant. Turk rasi. Ljubljana, Pra-žakeva 12.
IZ LJUSLJA?'!
u— Nov grob. Za vedn: je aaipurt. : svojce trgovec g. Oton Raška. Rajnki je bil solastnik dobro znane manufakturne trgovine Raška—Stare v Frančiškanski ulici. Zapušča s:progo Maro m drugo sorodstva?. K večnemu počitku bodo blagega pokojnika spremili v nedeljo ob 16 iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na prkopa.kšče k Sv Križu. Naj v miri. počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Ozračje se spet ogreva. Pretekli petek smo imeli ves dan krasno vreme in se je ozračje ogrelo na 12.6° C. Noč na soboto je bila spet prijetno sveža, jasna Ln živo srebro je v soboto zjutraj beležilo —1.4® C. Barometer se drži zalnje dni precej enakomerno na 766.8 mm. Tudi včeraj smo imeli sončno in toplo vreme, čeprav se je nebo začelo dopoldne oblačiti.
re kniige
V treh knjigah bosta izšla dva sijajna romana
V	začetku prihodnjega tedna bo izše' roman naše, pr; čitaječi publiki že splošno priljubljene zbirke »Dobra knjiga«. Bo to danskega pisatelja H. P. Jacobsena zgodovinski roman »Borba z b°govi«. Prepričani smo. da bo sprejet z velikim zanimanjem Z njim bo zaključeno drug^ četrtletje dobre knjige.
V	tretjem četrtletju te zbirke cdličnih romanov bo izšlo najprej v dveh knjigah epohalno delo Louisa Bromfielda »Veliko deževje«, reman iz sodobne Indije, sledil pa bo r.man »Nihče se ne vrne«, znane italijanske pisateljice Albe de Cespedes. Oba slovita romana zaslužita v polni men ime »dobra knjiga« in bosta brez dvoma kakor drugod po svetu tudi pri nas navdušila vse, ki ju bodo čitalj.
Alba de Cespedes
»Nihče se ne vrne«
Roman je dosegel doslej 14 izdaj v Italiji in je preveden že v 17 tujih jezikov. Je to velik reman o mladih ljudeh. Pred nami se razvija usoda ne samo glavnih junakinj osmih deklet, marveč tudi cele vrste drugih ljudi, ki so v zvezi z njihovim življenjem. Različni značaji in različne usode, dekliške sanje majhne življenjske drame, izvrstno zajeti dogodki, ki se vrste s filmsko hitrostjo, krasni episi narave — vse to je mojstrsko pedano v tej umetniško zreli knjigi. Knjiga nas nauč' spoznavati življenjske resnico. da se ne more nihče vrniti v prejšnje življenje, da ni več poti nazaj, marveč samo naprej, pa naj bo tam slabo ali dobro!
Louis Bromfield
»Veliko deževje«
Roman uživa svetovni sloves in je preveden že skoraj na vse evropske jezike. Pisatelj je d:Igo živel v Indiji in je štiri leta pisal svoj roman. V njem zaživi pred nami ta čudovita za nas pravljična dežela, o kateri pravi sam pisatelj, da je dežela divjih pretiravanj, kjer sta okrutnost okrutnejša in lepota lepša, kakor kjerkoli drugje. Kajti to je dežela žgočega sonca, izsušenih ravnin in divjih naljvov, kjer ni nikoli popolnega miru. dežela, pclna kač .n divjih zveri, poplav, suš in potresov, dežela. kjer je narava pošast, ki je ljudje ne morejo ukrotiti Osebe v romanu, domačini in Evropci. so tako mojstrsko c pisar,;, vsebina dela je tako zanimiva in napeta, da bo spadal ta roman med najboljše knjige.
kar jih izide v letošnji zbirki.
♦ * •
Roman »Veliko deževje« bo obsegal, kakor rečeno dve knjigi ocl katerih bo vsaka imela okrog 350 stran Izšli bosta hitr. zaporedno prva v drugi polovici aprila, vsekakor pred Veliko nočjo, druga pa takoj v začetku maja. tako da bedo či^atelji celotni roman lahke bral' brez motečega čakanja na nadaljevanje. Roman »Nihče se ne vrne« bo nato izšel sredi junija in bo tu. di imel okrog 350 strani
Naročite se na «Dobro knji<*o»
Romani DK se tiskajo v omejen:; na Kladi, kolikor je pač prijavljenih nar: čn:kov ker je le na ta r.ačin riziko zmanjšan na najnižjo mero in je s tem omgočena tako nizka cena. Prvj trje romani DK so isto že razprodani četrti in peti pa so na razpolago le še v nekaj izvodih. Ako s; h če Le zagotoviti, da boste gori navedene romane zanesljivo debili in to še po znatno znižan ceni, t,e torej naročite na »Dobro knjige«, ki vam bo prinesla vsa k mesee nov zanimiv roman.
Kakor doslej bodo romani DK tudi v tretjem četrtletju na razpolago v dveh izdajah, v br°širani in vezani. Slednja bo obenem tiskana na beljšem papirju, vezana pa odslej v polplatro. Mesečna naročnina, ki odgovarja cenj za eno knjigo, bo znašala za romane DK od aprila dalje
a)	za naročnike »Jutra« ir. »Slovenske-ga naroda« 10 lir za broširano in 20 lir /a vezano izdajo,
b)	za ostale narOčn'ke DK 11 lir za bro. širano in 22 Hr za vezano izdajo.
V podrobni prodaji bo^-cena knj;gam za približno 30% višja.
Naročnike sprejemale v Ljubljani upra va naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti v Ncvem mestu pa podružnica »Jutra« in »Slovenskega naroda«. Iz ostalih krajev se naročniki lahko javijo po pošti.
Vse dosedanje naročnike, ki bi iz kakršnega koli razloga nadaljnjih rrmanov DK ne želeli več prejemati, prosimo, da to spo-roče ob prevzemu knjige za marec ali pa svojo odpoved najkasneje do kcnca i. m. sporoče upravi naših listov. Od k gar do 31. marca odpovedi ne bomo prejeb ga bomo smatrali za naročnika tudi za novo četrtletje naše zbirke.
Prosimo vse naročnike, da ohranijo »D:-bri knjigi« svojo naklonjenost ter opozarjajo nanjo tudi svoje prijatelje in znance.
u— Retrospektivna razstava Saše S:'ntla. Kakor smo že javili, bo pri današnji otvoritvi razstave v Jakopičevem paviljonu nastopil tudi komorni orkester, ki bo cdsvi-raJ tretji stavek iz šantlove suite za godalni orkester. Ker je prostor v paviljonu omejen, ne bodo postavljeni v dve rane posebni sedeži za občinstvo. Poslušalci bodo torej morali prisostvovati izvajanju koncertne točke steje. Razstavna blagajna bo odprta že ob pol 11. uri, da si bodo mogli pravočasno preskrbeti vstopnice oni obiskovalci, ki žele biti na razstavi med muzikal-nim izvajanjem Jn otvoritvijo.
u— »Prešernova oporoka« je opisana v daljšem prispevku slikarja-grafika E. Justina in bo objavljena v jutrišnjem pone-deljskem »Jutru«. Snov je zajeta iz obilnega gradiva, kf je poslužilo E. Justinu za daljši rokopis o Prešernu. Rokopis ima naslov »Prešernova smrt in njegova literarna zapuščina« ter je že pripravljen za natis v daljši vrsti ponedeljske izdaje »Jutra«. Ju-stinova izvajanja, ki bolo bogato opremljena z dokumenti, faksimili in ilustracijami Prešernovega življenja in dela, bodo gotovo zbudila pozornost naših bibliofilov in častilcev prešerniane. Odlomek »Prešernova oporoka« bo jutri okrašen z Justinovo veliko risbo Prešerna na smrtni postelji in s Shbogsrjevim sonetom »Ko umira Pesnik«. Poleg tega bo ponedeljsko »Jutro«, kakor običajno, prineslo dosti drugega zabavnega štiva in najnovejša poročila.
SALON KOS, PREHOD NEBOTIČNIKA
Umetnostna razstava akad. slikarja - FRANA KLEMENCICA =
u— Vrtnarski odsek SVD Franč škanska ul. 6/1. ima na zalogi še nekaj zelenjad-nega semenja. Člani pohitite z naročili u— Obdelovalci mestnih v°jnih vrtov,
ki jim je mestna občina odstopila svoja^ zemljišča za obdelovanje, dobe po blagohotni naklonitvi županstva najpotrebnejša zelenjadna semena in umetna gnojila po polovični ceni. Zglase naj se v sobi št. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7. kjer dobe nakaznice in vsa pojasnila tako, da pridejo na vrsto v ponedeljek 15. t. m. dopoldne od 9. do 12. ure prosilci z začetnicami A do G, popoldne od 15. do 18. ure pa prosilci z začetnicami H do K, a v torek 16. t m dopoldne od 9. do 12. z začetnicami L do P in popoldne od 15. do 18. ure obdelovalci z začetnicama R do Z.
ORANŽADA S. PELLEGRINO
♦ prva letošnja pošiljka je prispela! — Gg. kavarnarji, trgovci in gostilničarji naj takoj izvolijo dvigniti naročeno blago!
SAN PELLEGRINO, Kolodvorska 8
u— Interesente za d°lenjski semenski krompir vabi kmetijski cdsek mestnega gospodarskega urada, nai se prijavijo v sobi št. 35 v Beethovnovi ulici št. 7 v sredo 17. marca oni z začetnicami priimkov A do M
v	četrtek 18. marca pa interesenti z začetnicami N do 2, a v soboto 20. t. m. med 9. in 12. uro naj se javijo morebitni za-mulniki. Pri delitvi tega krompirja bodo prišli prvenstveno na vrsto tisti, ki nisc dobili danskega krompirja. Vsak interesent naj s seboj prinese posestni list ali tej listini podoben dokument (pogodbo, potrdile o najemu itd.) in osebno izkaznico. Hkrati opozarjamo vse prejemnike nakaznic za danski semenski krompir, ki krompirja niso dobili, naj te nakaznice vrnejo v sobi št. 35 v Beethovnovi ulici št. 7 v ponedeljek 15. in v torek 16. t. m. med uradnimi urami, ker bodo Irugače ostali v evidenci Vis. Komisanata kot bi bili krompir dobili.
MODISTKA SEVER FANCI LJUBLJANA, Pražakova ulica štev. 8/1.
Sprejema popravila po zmernih cenah
u— Interesente, ki so se prijavili za semenski °ves, vabi kmetijski cdsek mestnega gospodarskega urada, naj sami pridejo po nakaznice od ponedeljka 15. t. m dalje med uradnimi urami v sobo št. 35, II. nadstropje v Beethovnovi ulici št. 7. S seboj morajo prnesti posestni list najemno pogodbo ali tema listinama podoben dokument ter osebno izkaznico.
u— Odvetnik dr. Grossmann Vladimir sporoča, da je preselil svojo odvetn:ško pisarno v Gcspcsko ul. št. 3/II. (nasproti univerze).
u— Vodstva K°repetitorija vab: starše dijakov srednjili, meščanskih in ljudskih šol, da jih'vpišejo k nam, kjer jih dnevno pripravljamo iz vseh predmetov za naslednji šolski dan (razlaga, naloge, izpraševanje). posebni poldnevni ali celodnevni tečaji za privatne izpite in one, ki delajo razredni izpit. Honorar nizek. Vpisovanje dnevno od 8—12 in od 14—16. Korepet torij, Mestni trg 17/1.
u— Kazp s mesta pevskega učitelja. Glasbena šola »Sloga« razpisuje mesto drugega honorarnega učitelja. Rcflektanti naj vlo-že do 20. t. m. v šolski pisarni v Piažako-
vi	ulici 19 prošnjo, kj naj obsega osebne podatke, glasbeno naobrazbo in dosedanje delovanje. P;sarna daje tudi potrebne informacije.
Q žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic in
• cvetja — »»ROŽA«« cvetličarna
u— Namesto venca na grob blagopokoj-nega g. inž. Antona Klinarja. gradbenega d rektorja v pekoju, sc- darovali Društvu slepih. Ljubljana, nameščenci Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, 300 Tr in g. Janko Grašek iz Ljubljane 200 lir. Iskrena hvala!
u— Društvu »Dom slep!h« v Ljubljani so darovali: uradništvo banke Slavije v spomin blagopokojne gospe Elze Tomažič 225 lir, gospod Franc Avbelj. mesar pa 200 lir v počastitev spomina pok. gospoda šentjakobskega župnika Janka Barieta. Najiskre-nejša hvala.
u— Zahvala Namesto zdravniškega honorarja g. primariju dr Bogdanu Derču daruje g. š. J. 200 lir potrebnim revnim otrok m otroške bolnišnice. Odbor društva za vzdrževanje ctroške bolnišnice se za ta velikodušen dar najlepše zahvaljuje.
u— N3mesto cvetja na grob dragemu prijatelju Daliborju Tr:koczyu - Zaszkalu daruje 500 lir (petsto) g. Medved Joško za Kemični institut univerze v LJubljani,
Nezadosten dokaz |
Detektivski roman
Ko sem ostala sama, sem se tudi jaz ozrla na knjižno omaro. Bil je to prekrasen kos pohištva iz stare hrastovine, postavljen v steno, ki je bila vzporedna z vežo. Zavzemala je vso doižino stene, razen tistega dela, kjer so se nahajale vrata, ki so vodila v ve?o. Na nji so bili razpostavljeni vaze, kipci, svečniki. Ko sem si jih ogledala, sem opazila praznino na tistem koncu ob oknu. Na drugem koncu, blizu vrat, se je nahajala prekrasna vaza čudne oblike. Kje je bila vaza, ki bi se morala nahajati na nasprotni strani omare? Brez dvoma je morala stati tam razbita vaza.
Ko sem to dognala, sem skrbno pregledala črepinje. Premalo sem se spoznala na keramiko, da bi mogla določiti ceno te vaze, čas, kdaj je bila izdelana in ali je bilo to angleško ali tuje delo. Ti koščki mi niso povedali prav ničesar. In vendar mi je ma-jorjeva zaskrbljenost dokazovala, da mi mora ta razbita vaza posredno ali neposredno nekaj povedati.
A ni bilo časa za razmišljanje, morala sem iskati. Vrnila sem se h knjižni omari.
Do tega trenutka sem domnevala, brez verjetnih razlogov, da se mi bo vodilna nit nujno odkrila v obliki kakega dopisa. Po osuplem pogledu majorjevih oči pa sem prišla na misel, da bi utegnila biti to knjiga. Vrgla sem pogled na spodnjo polico, pred katero sem stala, da bi prebrala naslove, a sem se kmalu ustavila, utrujena in obupana ob pogledu na toli dolgo vrsto velikih zvezkov.
Ozrla sem se na zgornje police. Tam so bile knjige bolj različne, manjše, in ne v tako lepem redu kakor one spodaj; tudi niso bile tako obupno enolične kakor one spodaj. Tiste, ki so bile višje, vse zaprašene, so mi dajale več upanja. Zato sem se odločila, da pogledam najprej te.
Kje so bile stopnice?
Pustila sem jih ob prvi steni, ki sem jo bila pregledala Ko sem se ogledovala za stopnicami, sem zaslišala lahen šum v sosednji sobi in skozi slabo zaprta vrata je padel v sobo žarek svetlobe. Me morda kdo opazuje? Po prstih sem stopila k vratom in jih naglo odprla. Major je bil tam in me je popeljal h knjižnici.
V roki je držal klobuk, očitno je nameraval oditi. To mu je poslužilo, da mi je lahko na šaljiv način razložil, čemu se je nahajal tako blizu vrat.
»Upam, da vas nisem prestrašil, gospa VVbodville. Hotel sem odpreti vrata, in vam reči, da vas moram za trenutek nadlegovati. Obljubite mi, da boste pozvonili, ako vam bo treba. Na svidenje, draga moja prijateljica ... kmalu.«
Ko je odšel, sem zaprla vrata in za trenutek sedla, da zberem svoje misli. Opazoval me je, ko sem preiskovala knjižnico; tako mi je nehote odkril kraj, kjer naj iščem.
Vstala sem, da bi stopila po stopnice, odločena, da začrem s preiskavo v zgornjih policah. Ko sem šla mimo mize, na kateri je pustil major svoja dva ključa, sem se spomnila, da manjši izmed njiju odpira omarice pod knjižnimi policami. Nanje sem pozabila. Za trenutek sem pustila stopnice, da bi preiskala omarice.
Bile so tri. Prva je bila razdeljena v dva predalčka V zgornjem predalčku ni bilo drugega kakor škatle cigaret, zložene v vrsto. V spodnjem so se nahajale kolekcije školjk. Skrbno sem rskala po njih. da sem se prepričala, da res ni med njimi ničesar, kar bi me utegnilo zanimati. Videla sem le školjke.
Odprla sem drugo omarico. Roke so mi drhtele, ne bi mogla reči, kaj sem čutila. Našla sem nekaj lepih kamej, zavitih v
bombaž in pritrjenih v neke vrste lesene predalnike. V spodnjem predalčku sem našla kup japonskih predmetov iz slonovine in nekaj dragocenih vzorcev kitajske svile. Utrudila sem se že. Cim bolj sem iskala, tem dalje sem bila od predmeta, ki sem ga hotela najti. Je bilo vredno truda nadaljevati to delo in odpreti tretjo omarico? Da, ker sem že začela s to preiskavo, sem jo morala izvršiti do kraja.
V zgornjem predalu tretje omarice je bil en sam predmet skrbno povezan zvezek, v obliki knjige. Ko sem ga odprla, sem nehote odstopila: v njem so bili kodri las, pritrjeni v sredini vsake strani in opremljeni z napisom, ki je trdil, da so ti lasje poroštvo ljubezni, ki so mu ga zapustile različne ženske, ko so si osvojile tako občutljivo majorjevo srce. Popisi so bili v različnih jezikih in opremljeni z datumi. Hotela sem že položiti album nazaj, tedaj pa sem ga iz previdnosti še stresla, da bi padel iz nje kak list, ki sem" ga morda prezrla. Tokrat je bila moja potrpežljivost nagrajena z odkritjem, ki me je nepopisno razburilo. Iar knjige je padla majhna fotografija dveh oseb. Ena izmed obeh je bil moj mož. druga neka ženska.
Obraz te ženske mi je bil docela neznan; ni bila ne mlada, ne lepa. Sedela je, moj mož pa je stal za njenim hrbtom in držala sta se za roke. Naj je bila ženska še tako grda, izpreletaval me je leden mraz, ko sem gledala to prisrčnost med njima. Gotovo ju fotograf ni brez njune privolitve postavil v tak položaj. Evstahij mi je nekoč dejal, ko mi je še dvoril, da je bil že zaljubljen, preden je spoznal mene. Ali naj bi bila ta malo privlačna ženska ena njegovih prvih mladostnih ljubezni ? Jo je ljubil tako zelo, da se je dal slikati z njo v tem položaju? Nisem ju mogla več gledati; zagnala sem sliko v kot predala. Čutila sem globoko nejevoljo nad svojim možem in iz dna duše sem sovražila to neznano žensko, ki je bila videti tako odločna in trdih potez in ki je držala roko mojega rnoža v svoji.
Med tem je spodnji predal omarice čakal, da preiščem tudi njega. V njem so bili le majorjevi vojaški spominčki. Proti svoji volji sem znova segla po sliki in jo jela skrbno opazovati. Zdaj sem opazila nekaj, kar sem prej izpregledala: na nahrbtni strani sem brala naslednje vrstice, zapisane z drobno žensko pisavo: Majorju Fitz-Davidu poklanjata ti dve vazi njegova prijatelja S. in E. M.
Razbita vaza naj bi bila ena izmed teh dveh? Je morda izzval izpremembo, ki sem jo bila opazila na majorjevem obrazu, spomin, nanašajoč se na to vazo? S. in E. M. Zadnji dve črki sta utegnili biti inicijalki mojega moža ... njegovega pravega imena. V tem slučaju bi morala biti prva črka »S« inicijalka imena te ženske. Ko sem si natančneje ogledala sliko, sem opazila, da je imela na levi roki, ki ji je počivala na kolenu, poročni prstan. Moj mož ni imel poročene sestre. Ako je bila to moja tekmica, je bila morda Evstahijeva žena?
Spet sem z vzkrikom greze vrgla fotografijo iz rok. Mislim, da bi izgubila razum, ako moja ljubezen ne bi bila močnejša od čustev, ki so me mučila. Ta ljubezen mi je zbudila moj dober čut. Naglo sem zaprla omarico, vzela stopnice in jih prislonila h knjižni omari. Ta trenutek sem imela eno samo željo, da se s kakršnim koli delom raztreseni.
Z eno nogo sem stala že na stopnici, ko | so se vrata salona nenadoma odprla. Obrnila sem se, nadejaje se. da bom zagledala majorja.
U— Nedeljsko zdravniško dežurno službo
bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka lo 8. ure zjutraj mestni višji zdiav-stveni svetnik dr. Mis Franta, Ljubjana, Poljanska cesta 15.
u— Članom Olepševalnega in podpornega društva Rožna dolina sporočamo, da občni zbor ne bo v nedeljo, dne 14. marca popoldne ob pol 3, temveč ob pol 10 dopoldne.
u— Premog in drva na nakaznice pri tvrdki »Gorivo«, Karlovška cesta 8 (lastnik Lojze Jerančič mlajši).
u— Inštrukcije. priprava za razredne in privatne izpite. Novi (Turjaški) trg 5, III. Uspešno pomoč v vseh šolskih predmetih: matematiki grščini, latinščini, Italijanščini itd. po dve uri dnevno, dopoldne ali popoldne, nudijo za zmeren honorar dijakom diplomirani filozofi v prostorni učilnici. Pripravljajo istotam pri-vatiste čez dva razreda in za razredne :zp;te konec leta. Priglaševanje dnevno od 8'do 12 in od 15 do 18: Novi (Turjaški) trg 5-III.
u— Obvestilo. Obveščamo cenjene stranke, da je pršla nova pošiljka harmonik Na zalogi mamo več prvovrstnih znamk: Scandalli, M.reschi Ficosecco Balone Bu-rini in sicer z 12, 24, 32. 80 in 120 b:.si, nadalje imamo za zalogi tud: diaton:čne harmonike. Vab mo cenjene interese-te na neobvezen ogled. EVEREST. Prešernova ulica 44
u— Strojepisni tečaji — nOvi dnevni in vcčemj — eno., dvo- in trimesečni se prično v torek 16. marca. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja m derna strojep snica, raznovrstni 3troj . Pcuk dopoldne, popoldne ali zvečer Po želji obiskovalcev. Učnina zmerna. Informacije, prijave dnevno. Zahtevajte prospekt: Trgovsk učiHščc »Christofov učnj zavod«, Domobranska 15.
u— železničarje, člane železniške nabav-Ijalne zadruge ter vse železničarje—nečlane obveščamo, da je železniška zadruga dobila sedaj 6:deljen premog ter ga izdaja na podlagi seznamov v svoji prodajalni v šiški. T: je razlika premega, ki pritiče železničarjem še do konca marca t. 1. Raz-
1 ko premoga dobijo tudi železničarji ki so svoječasno že prejeli režijski premog Razliko premoga bo izdajala vsem železničarjem ed'no železniška zadruga v šiški. železničarji, ki želijo, da se jim izda prem:g, se morajo nemudema zglas ti osebrc pri železniški zadrugi v šiški s svojo legitjma-c!jo. Premog se bo razdeljeval v sorazmerju raznih vrst po razpoložljivih k:mtingen-tih. Kdor bi pripadajoče količ ne premega ali drv ne dvignil do 10. aprila t. 1., mu po odredbi zapade pravica na dobavo nakazanih kol:čin premoga in drv. Zato c požar jamo železničarje, naj nujno izvrše naro-č la. — železniška zadruga.
u— Nesreče. V ljubljanska bolnišnico so v četrtek in petek sprejel: spet nekaj ponesrečencev. V levico se je vsekal 66 letni
nočni čuvaj Peter Cermelj iz Zaloga. Desnico si je zlomi! 53 let. i železniški sprevodnik Janez Sušn'k. 30 letni cementar Jože Somrak iz Ljubljane se je ranil na obrazu. Pn podil anju drevja v gozdu je dob la poškodbe na glavi 20 letna hlšarjeva hčerka Danica Hribarjeva z Vrheka. S p škod-bo na glavi je iskal zdravniške pomof.i v bolnišnic' 26 letni ključavničar Vinko Frank z Brez.vče. Levico si je zlomil 17 letni dijak Ladislav Jerič iz Ljubljane. I9ta nesreča je doletela tudi 12 letno dijakinin Vla-sto Štibljevo iz Ljubljane.
GLEDALIŠČE
D R A M A
Nedelja. 14. marca, ob 16: Hamlet. Izven. Cene od 15 lir navzdol.
Ponedeljek, 15. marca: Zaprto.
♦
100. predstava Shakespe-arjevega :>Ham-leta«. Od leta 1921. dalje je to delo vsako leto na sporedu naše Drame, kar priča o posebnem spoštovanju in razumevanju za ta umotvor iz svetovne literature. Zasedba vlog bo sledeča: kralj-Levar, Hamlet-Jan, Polonij-Cesar, Horatio-Nakerst, Laert-Ti-ran, Voltimanl-Potokar, Kornelij-Podgor-šek, Rozenkranz-Drenovec, Gildenstein-Ver-donik, Osrik-Peček Marcel-PresetniK. Ber-nardo-Gorinšek, Francisko-Raztresen, J., igralec-VI. Skrbinšek, 2. igralec-Brezigar, 3. igralec - Raztresen, 1. igralka - tJkmar-Boltsrjeva. 2. igralka-Boltarjeva, dva grobarja; Lipah in Plut, Fortinbras-Gregorin, Gertruda - Danilova, Ofelija - V. Juvanova, duh-Vl. Skrbinšek. Režiser: dr. B Kreft; scenska glasba: žebre; dirigent: prot. šturm Cvetlični aranžman: tvrdka Herzmansky.
OPERA
Nedelja. 14. marca, ob 14: Princeska ln zmaj. Mladinska opereta. Izven Cene od 20 lir navzdol.
ob 17: Zemlja smehljaja. Opereta Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Ponedeljek, 15. marca- Zaprto.
*
Golovin-Gregorc: »Princeska in zmaj.*
Mladinska opereta v 5. slikah. Osebe: oče-Marenk, mati-Koširjeva. Jcško-Barbičev>% Anica-Siardova, cigan-Pianecki, kralj-B. Sancin, kraljična-M. Golia, dvorni norček-M. Sancin. Nastopajo še; tri sojenice, sedem palčkov, čarovnica, živali, zmaj, ministri, Ivorjani, vile, netopirji, kresnice. Dirigent: D. žebre; režija: M. Slavčeva; zborovodja: R. Simoni ti; koreograf: inž. P. Golovin.
F. Lehar: »Zemlja smehljaja«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: grof Lichtensteinski-Anžlovar, Liza-Mlejnikova, Lora-Japljeva, general-Pianecki. princ Su-hong-Sladoljev, Mi-Barbičeva, Cang-Debevec, Fu-li-škabor, evnuh-Simončič. Dirigent: R. Simoniti; režiser in koreograf: inž. P. Golovin.
Mali
Kdor i&če <tlu2bo plača ca vsako besedo L —30 &a ClrZ m prov laKBo —.00. aa dajanje nasloni ali Slfro L 2.— Najmanjši usno« Ea te oglase Je L 7.—. — Za ženitve tn dopisovanja Je plačati za raako besedo L 1.—. za vse druge oglase L —.60 za besedo, ea dr*. id prov takso L —.60 ea dajan)* naslova alt Slfro L 3.— Najmanjši Iznos za t* oglase Je L 10.—
DRVA PREMOG G O M B A Č
Gledališka 14
Dekle,
pridna, pgotena, z do-
jrju spr.cevalom, se išče s dve.La osebama. Na-,lov v ogl. odd. Jutra.
4103 la
Vdova
orez otrok, il. .ma vese-.je do samostojnega gospodinjstva, dobi prosto tano vanje poleg piače. .'onudbe rta ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«.
4104-la
Hišni posti
t&čejo službe Mlada kuharica
poštena, pridna z dolgoletnimi spričevali išče službo pn boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna, pridna«. 3986-1
Otroška negovalka
z diplomo išče mesto, gre tudi izven Ljubljane. Po-audbe na ogl. odd. Jutra f<xl »Inteligentna«. 3964-la
Gospa,
|KJfx>lnoma sama, poštena in vestna, želi voditi gospodinjstvo boljšemu starejšemu gospodu. Ponudbe ca ogl. odd. Jutra pod »Reference razpoložljive«.
4047-1
Samostoj. kuharica
feeU staino službo najraje fc mali družim. Za-E.esijivj. in poštena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša in mirna«.	4157-1
S ta. rej. postrežnica
iž6e zaposlitve za dopoldne. rtrjdna ln poltena. Naeiov v ogl. odd. Jutra.	4070-1
Mesto hišnika
»ere.m-.-U zakonca brez otrok, vajena vseh del na raje v vili r vrtom. Ponudbe po l »Rokodelec« na oglasni oddelek Jutra-	4134-1
Gospod, pomočnico
j s zuanjem Kuhe iščem s prvim aprilom. Plača j po dogovoru. Pismene i ponudbe na oel- odd. Jutra pod »April«.
4112-la
Postrežnico,
pošteno in izvežbano, iščem za ž do 3 ure dopoldne. Zgla fiite se je v nedeljo predpol Ine na Ceeti Viktorja Emanuela št. 9, L naistr., levo. 4121-la
Iščem postrežnico
ia na Kodeljevsm Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4154-la
Primerne zaposlitve
iiieni kot dnevničarka ali v goepodin.stvv. Ponudbe pod »Poštena 66« na oglasni oddelek Jutra.	4156-1
Postrežnica
piStena n priina, išče dela ie iloiiddanfke nre Ponudbe
pO'! ■•Delavna« na oglasni oddelek Jutra.	4239-1
i š IS Mi posli
dobijo službo
Služkinjo,
pridno in pušteuo, z znanjem kuhe, sprejmem takoj. Plača dobra. Naslov pri vratarju pivovarne Union.	4153-la
Fanta,
zdravega in pobtenega, sprejmem za via hišna dtk pri go-suhji in trgovini. Vsa oskrba v hiši, naniop lahko takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4151-la
Služkinjo
za ra hišna dela, ki zna nekaj kuhati, sprejmem takoj. -Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4150-la
Sprejmem deklico
v starosti do 18 let, ki ima veselje in smisel do slikanja lesenih in glinastih predmetov, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Ze v praksi«.	4208-1»
Postrežnico
pridno in pošteno, za ves dan, vajeno samostojno kuhe. sprejmem takoi. Zadel, Parmova St. 39 Bežigrad. Vprašati od 11. do 12. nre.	4237-la
Gostiln, kuharico
sprejmem tako!. T zve se v ogl odd. Jutra..
4200-la
Mlado dekle
za pomoč pri gospodinjstvu spreimem takoj. Sen-čar, Tavčarjeva 3-1.
4263-la

Delavec
na vrtna dela dobi za nekaj časa delo. Marmonto-va 28.	3974-1 a
V prijazno
stanovanje
v Trnovem vzamem starejšo žensko, najraje vdovo s
pokoinino, samsko, za opravilo postrežniških poslov. Naslov v vseh posl. Jutra.	4012-la
Postrežnico
2a dopoldanske ure iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra.
4062-la
Postrežnico
vsak dan popoldne.
Urudništvo
išče službe
Asistentka
s prakso, gre v zobni ate lje. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Inštrumentarij«.
4006-2
1!1
iščem. 42.
Dolenc, Aškerčeva 4031 -la
Pridno dekle
3ia pospravljanje sob in ostalega dela se spre me k mal: družini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Skrbna«.	4165-la
Služkinjo
itpreime boljša družina s 1. ali 15. aprilom. Delo ahko, plača, oskrba dobra. Pogoj poštenost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trije odrasli«. 4050-la
Hlapca,
poštenega, sam-sega,	k pern
konj. išee špeiiei.sko	podjetje
v Ljub.am. Naslov	v vseh
poslovalnicah Jutra.	4121-la
Gospod, pomočnica,
pridna in poStena, dobi službo. Sker!. Snnska 4. 4120-la
Postrežnico
od pol 7. ir, 17. ure. z znanjem kuhe. spre:mem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4126 la
Postrežnico
r,z v-nk dopoldan pprej-m"m t?koJ Jež. Topniška ulica 18. Bež ?r.id.
4067-la
Gospod, pomočnico
fkuharco), ki opravlja rsn sto**x>d:n!cka delu. o,T--r^om. Plača 300 L-'r s« m Cir'1 Me to-f-T.: ^jrp; 43 rj tfotno
ifTyr5eva u!.) 4182 1 a
Dekle,
p^dno 'n moreno, »mrej-rr>°rr> k enolptne-rti otro ku ;n v malo eoenornni ■sko	Zo Tvjpildan
Pir3 R:mska 61.
4168 1«
Postrežnico
za par ur dne-nesra dela iščem Dobi sobo za plačilo Naslov v ogl. r>dd Jutra	401,8 la
Gospod, pomočnica,
poSfrii se sprpirrte za takoj a! • l..apr'a Na slov v ogl. ckm. Jutra.
4111-la
Korespondentka,
;mlajšaj v italijanskem in slo ven-kem jeziku išče celodnevno, p"!dnevno aH parurno namestitev. Ponudbe na oglasni oddelek Ju ra pod »Italijanščina«.	4243-2
Strokov, učiteljica
šče kakršne koli zaposlitve. Gre tudi k boljši družini, govori slovenski, srbr.hrvatski, italijanski, češki jezik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod » Strokovna«.	4190-2
Dentistka,
starejša, išče namestitev operatlva za skromen honorar. Lahko tudi za pol dneva. Govori italijansko. Ponudbe na ogl odd. jutra pod »Dentistka«.	4236 2
Vrtove in njive
boste imeli tudi letoe pravočasno in dobro preorane. ako se obrnete na naslov ki ga pove ogl odd Jutra.	4202 3
Zidavo
kakršne koli zgradbe ali
adaptacije sprejme podjetje. ki ima m razpolago ves gradbeni materijah Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidno«.	4091-3
Načrte
za vse vrste zgradb in renoviranj izdeluje po zmernih cenah gradbeno podjetje in tehnična pisarna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nn*rti.«
4092-3
Lep zaslužek,
postranski, nudmo za-virovaln^m agentom in •nkasant/vn. Pišite na osrl odd Jutra t>od «M'mo errsde«. 4100-3
Keramič. sukača
'Dreher) Izvežbanega in mladega fanta, ki ima veselje do keramičnega <1e'a. sprejmemo Ponudbe po* »KeramTca« ni ogl odd. Jutra.
4077-3

Frizersko vajenko,
pridno. čedno, sprejmeta takoj. Popit. Cankarjevo nabrežje 3.	4243-44
Deklica,
pridna, poštena, se želi izučiti v trgovini. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenka«. 4073-44
Sprejmem vajenca
ali vajenko proti plačilu. Frizerski salon Kozinc na Bieiweisovi 92. 4013-44
Vajenca
s hrano sprejmem za slaščičarno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4110 44
Deklica
z dvema meščanskima šolama želi učnega mesta v trgovini v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva 444«.	401)5 44
Šiviljsko vajenko
sprejme Hity, modni atelje. Kongresni trg 13.
4211-44
Vajenca
za špecerijsko trgovino najraje z dežele ali okolice mesta, sprejmem tokoj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4152-44
Nemščino
in franooščino pripravljam srednješolsko mladino za izpite in nudim konverzacijo. Dopise pod »Diplomirana in praksa« na ogl. odid. Jutra.
4068 4
Profesor
brezposeln, z dvema otro-čičkoma nujno išče instrukcije ali podobne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »VestGfi«. 4262-4
Potniki
Zavarovalnica,
velika, išče zastopnike za Novo VL&to. Črnomelj in Mokronog. Pfnudbe pod »Marljiv« na ogl oid. Jntra. 4131-5
Potnika,
agiinega. za obisk privatnih strank js nr>v patentiran pred met iščemo v LHibljani. Predstaviti se: MERKUR. Stari -rg št. 17.	4147-5

Mizarju
oddam delo na dom. — Vavpetič, Ciril-Metodova c. 35, Ljubljana. 4209-3
Fotografa,
(event )ma'erj<0 hiTega ln v Irnrirai.Tn in perve-6ari":ii T-e:mem, P9ntiJTv> pod »Kepi«:« na oglasni oddelek Jntra.	4132-3
PREMOG
DRVA I. Pogačnik
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59
»Hammonia«
parketne čistilo Je prispelo — poskusite. je odlična tekočma, čisti le po. temeljito hitro m po ceni HAMMONIA čisti parkete pohštvo. lino eum. gumi folge umet na m kamen,ta tla. — Glavna zaloga »PETRO NAFTA«, - Ljubljana Bleivveisova cesta 35a
J-175bM t
Žimo za modroce
vseh Kvalitet kupite že od 32 Lir naprej pri »Zima«, Milan Jager, mehanična predilnica žime Trgovina Sv Petra 17, predilnica: Fužine
J-237-M 5
Vrtno zemljo
o rod um Tolstojeva 9.
3971-6
Efektni reflektor
za fotografe prodam. A. Goreč poleg nebotič nika. '	3966-6
Ročne pršilke
za sadno drevje in trte ima na razpolago R. Raz-nožnik, Pražakova 8-1.
3951-6
Obedni servis,
nov. boljši, za 6 oseb. prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	3997-6
Športni voziček
lep, skoro nov (erem, pred-
voini, moderni), prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
4041-6
Višinsko sonce
»Alpina Heimsonne«, orig. Hanau se proda. Naslov v vseh posl. Jutra. 3992-6
2000 kom. steklenic
Stockwermuth, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
4026-6
Kopecky Dolfe,
uniformska trgovina Kas-sig, Ljubljana, Miklošičeva 17, Vzajemna zavarovalnica.	4056-6
Prodam:
pisalno mizo (črn hrastov les), plinski rišo, damske rdeče semiš čevlje št. 37Vi. moški balonski plašč. Kot-nikova 17, visoko pritličie.
4059-6
Prodam
brzo tekoči polnojarmenik (Schnellgitter), sistem Hof-mann. Dobavni rok 4 mesece. Izrabite ugodnost. Reprezentanca R. Raznožnik, Pražakova ul. 8-1. 39 0-6
Otroško stajico
dobro ohranjeno in železen obešalnik, stoječ, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
4028-6
Gojzerje št. 39,
skoraj nove. prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
4029-6
Zložljivo posteljo
železno, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 3905-6
Zajčjo stajico
s šestimi predeli poceni proda D. Cotif, Hrenova ulica 7.	4159-6
Frigidair
na avtomatično hlajenje, še predvojna kakovost, popolnoma nov, prodam. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka ulica 12.	4161-6
Prikolico
h kolesu, razložljivo, kupi Verbič, Stritarjeva ulica.
4113-6
Otroški voziček,
krasen, bel, globok, prodam. Bleiweisova 69 a. II, desno.	4074-6
Knjižna omara
iz mahagonijevega lesa s steklom se ugodno proda. Naslov: Čopova 1, prvi vhod, vrata 12 (palača Pokrajinske delavske zveze). Ogled od 8—9 in 12 do 14.30.	4076-6
Otroški voziček,
globok, zelo dobro ohranjen, prodam. Stembal, Ve gova 8.	4075-6
Zajčja hlevčka,
trodelna, praktična, z odtočnim žlebom, ugodno irodam. Gruberjevo na-irežje 16. Pojasnila tudi v trgovini »Pri soncu«, Po-gačarjev trg.	4052-6
Foto Zeiss Tessar
1:4.5. compur skoraj nov, veličina 4X6, ugodno prodam. Naslov v poslovaln. utra«.	4055-6
Sive moderne čevlje
št. 39 produm. Naslov v vseh poslovalnicah Jutrs. 4249-6
Prodam:
oljnate člikt J Subic, Grohar, Klemenčič, Majkovski; porcelanast jedilni servis za šest oseb (francoski starinski baroko); kredenco za jedilnico oreh) in druge Pred Škofijo liev. 19-n.	4225-6
Športni voziček
v odličnem stanju ugodno pro dam. Zaloška cesta 7-II, desno 4122-6
Zajčji hlevci
po ugodni Meni naprodaj. — :'ed: Kavškov« cesta 15.
4130-6
Srebrn jedilni pribor
za 6 oseb (vilice in noži) ugodno prodam. Naslov v poslov, jutra.	4058-6
Otroški voziček,
glohoiy, in športni prod-m Naslov v poslovalnicah Jutra.	4057-6
Sesalec za prah,
malo rubijtm. proUam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4224-6
Gnoj prodam.
Munih, Zg. Šiška, Pod hribom 12.	4198-6
Sladko seno
v balah, prodam. Res man, Florjanska 22.
4185 6
Topinambur
kromp.r a Lir 2.50 dobite pn Sever 4t Komp.
4158 6
Prenosljivo barako
(lopo) krito z opeko, primerna zn rejo prašičev, zajcev ali perutnine prodam. Zadn kar. Me dvedova 10.	4187 6
Spomlad, plašč,
temno moder in kavn servis za 6 oseb. Oboje predvojno blago, pocem prodam. Einspielerjeva 15 pritličje.	4081-6
Rjuhe in blazine
za otroško posteljo, blago za otroško pižamo, namizni prti. deški plašč deški' gojzeri, dekliška naroina noša — vse predvojno blago — ugo dno na prodaj. Ponudne na ogl. odd. Jutra pod »Dobro blago«. 4167-6
Strešno opeko
bobrovec (okroglo), rabljeno v zelo dobrem sta nju prodam okoli 10.000 kom. po 0.50 Lir za komad. Po:zve se Ljubljanska 43. Zelena Jama.
41736
Pozor!
Prodam Saer strešno opeko. Kdor krije svojo streho s to opeko. Jo dobi ugodino Naslov v ogl. odd. Jutra. 4139-6
Leica
s priborom m literaturo se ugodno proda. Gre gorčičeva 19, pritličje desno.	4065-6
Otroški voziček,
globok, se proda. Pred škofijo 19. Hišnica.
4102-6
Proda se
hladilnik za tovorni avtomobil ln zamahno kolo »Schwungrad«. vse v dobrem stanju. Vprašat: Borštnikov trg 3. Vreček Jože.	41Ui o
Otroški tricikelj,
dobro ohranjen, prod m F P. Gledal ška 12/III.
4079 6
Črno moško obleko
(modne hlače) za visoko postavo in nove črne vi-oke ševro čevlje St. 43 prodam Naslov v ogl odd Jutra.	4092 8
Jajca za valenje
pristnih Rodeilend in Jta-lerskih kokoši se prodajo v Predjamski ulici 50.
4222-6
Posteljo
z volnenim modroccm, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	4205-6
Par moških čevljev
skoraj nove, lakaste. št. 42, močne, ugodno pro dam Postojnska u' ca 8 pritličje.	4136-6
Postelj, pregrinjalo,
volneno in prtiča za nočni omarici, ročno delo, prodam. Naslov » vseh posl. Jutra.	4194-6
Otroški voziček,
giobok, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 4069-6
Prodamo:
dvigalu za gratin.o stavb, bencinski mo o' 3—4 PS Zerling. električni kabel 4 žilni cca. i m, 2 amerikanfki dvigalki, j komat, 7 kom razpirala za kanale. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	3601-6
Perzijsko preprogo,
zelo lepo in dobru ohran.cno 4.5(1X2.2 m prodam. Ponudbe pod »Preproga« na oglasni oddelek Ju. nt.	4149-6
Elektr. kuhalnik
cu 2 rešetki, pro-uun za 250.-lir. ilrevije, Aleševčeva 16.
4143-6
Alpaca taso,
košarico za pecivu, prtiček, grelec za čaj (ročno delo) — p odam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4249-6
Avtomatično dvigalo
železno -ikrčeno, 110 cm i tremi prestavami, verigo dolgo 12.5 m. težke 87 kg — jirodam radi selitve Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
42516
Dve železni postelji
[irodam. Ena je zložljiva. Kolodvorska uiti* 3 (dvoriVe).
4229-6
Decimalno tehtnico
ugodno proda Meta! incesta Ar;elle Rea 16 (Pri »Levu«). 4228 6
Perzijski tekač,
pristen, stnr. pribl. 3X1 m orodamo. Na ogled dnevno od 12. do 2. ure. Na slov v ogl. odd. Jutra.
4233 6
Klubska garnitura
se proda. Rutarjeva 5.
4235 6
Skunks boo,
t>et kožic, prodan. Po nudbe na ogl odd Ju tra pod »Pravi«. 4212 6
Linole.i tekač
cca 9 m dolg. em.i'lir.inc bele ploščire za štedilnik vodovodni liiak, vse v zelo dobrem st.iniu, prodam Naslov v vseh posl. lutra 4250-6
Štedilnik
prodam. Vilharjcva, I. ba-raka.	4.'67 -6
Zapestna ura,
srebrna, znamke Schaf hausen, se proda. Na=lov
v ogl. odd. Jutra. 4114-8
Otroški voziček,
globok, lepo ohranjen, stare oblike, prodam Berkopec, Tumograjska 4/m (poleg Drame).
4113-6
Za nove vrtove
dva velika okrasna drevesa (Jereb-ke) ln več vrtn e pleaiJk naprodaj Gorupova 18. 4142-6
Ugodno prodam
'koro nove moderne šerro čevlie z nizko peto št. 38 Ogled pri čevljarju Zivrl, nasproti tobačne tovarne.
4294-6
Več prtov
gostilniških, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 4261-6
Kupujem
kroj'a5ke. šiviljske in tekstilne odpadke. Rlbla ulica 8 ali Cankarjevo nabrežje 3. J 229 M-7
Jedilni pribor,
srebrn, kupim. Pouudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Kompleten«.	3979-7
Hladilnik
majhen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hladilnik«.	4025-7
Zlat križec kupim.
i'unudbe pod »Za darilo« na oglasni odelek Jutra. 4125-7
Kupimo
40 kom. nov.h A. Z. panjev, najnovejši model Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čebelarstvo«.
4186 7
Raztezno mizo
n stole iz orehove korenine. malo rabljeno, kup.m Naslov v ogl odd. jutra.	4181-T
Srebrne predmete,
n kovance kup m. Na slov na ogl. odd. Jutra.	4169 7
Otroški voziček,
globok, dobro ohranjen kupimo. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Lep«.
4022 7
Moderno Jedilnico, I Hišo ali vilo I Parcelo I «000 Dr
orehova koren.na. pro- v Ljuoijan,. brez posre- na •onimi«*-, ugodnona^ade dobi. kdor mif*«^ dam Poizve se Gn dov dovalca kupim. Ponudbe prodam Znotraj ž--ne skrbi 2-sobno ali 5-sobna ieva ui. 13.	4094 12 n« ogl odd. Jutri, pod meje. Ponudbe n« ogl. stanovan,e. komfortno
»500 000«
Razno pohištvo
trna sukn.a, pieivo.no blugo. -koraj nova. [irodam. Nosiov v vseh poslovalnicah Jt-tra.
Parcelo
3653-20 Odd. Jutra pod »Lep daleč iz centra. Ponudbe na. razgled v plaiune«. ogl. odd. Jutra pod »čim-4140-20 i prei«.	4004-2 la
400 kv. m in na njej sto- jrno nadstropje 2 sobno stanovanje
iečo leseno nedodelano hi-	" ....	. , ,
4232-1» iico 7.5X4.5 m se proda novo zd^ne hiše v jtro- išče vdova s hčerko za ta-
__'za 20.000 lir. Naslov v vseh gem centru prodam za koj ali pozneje. Ponudbe
C__olr„	iposl. Jutra.	3985-20 Lir 170.000 Ponudbe na na ogl. odd. Jutra pod:
Samska soba, _ ' ____ ogl. odd. Jutra pod »Vdova«.
?elo lepa (kauč. visoka, ni-	Pnrrv>1n	»Konfortna stanovanja«,
ska omara, jedilna kreden-'	rarceio	4ogg.2(
ra itd.) za 4800 lir napro- v bližini glav. kolodvora
dat Sušte-šič. tricikelj de- » Liubliam Trodam brez jfj|vo ajJ travnik
4049-2 la
Iščem za takoj
malo stanovanje, opremljeno ali 2 sobe s so-
govec, levo
lavnica. Bleiweisova_13 <Fi"	jutr7'P"od'\Re- v Ljubljani, kup^. Po- uporabo kuh nje. Dr Pri-
3995-20 nudbe a* ogl. odd. Ju-* na Vlad miro, Unione tra pod »Neposredno«. Militare. Lubiana. j^g |	4108 20	4171-21»
dvorišče).
4244-12 sca
kupec«.
Četrtino
Trenčkot
(površniki, malo rabljen
kupim, škar.ska
Peternel, 4-1.
Franči-4024-13
popolnoma nove, več stano-; vanjske. prodam. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Sigur. v strogem no naložen denar 400«. nadstropno 4034-20 sko.
__Lir.
Hišo
oentru. dvo-5-stanovanj-
2 sobno stanovanje
s kabinetom ali trosobno za mesec april, maj ali ju-prod.im za 360.000 nij. iJčem. Naslov v vseh Ponudbe na ogl- Posl. Jutra.	4195-21a
Prodam obleko
za močaeišega gospoda, prima blago; čevlie Jt. 41 ; 1V2 m visoko stoječo svetilko in damski kostum. Ni
Hišo - vilo
z vrtom ali zemliišče, kupim proti ležici. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Direktno«.	4030-20
odd. jutra pod ileonov trg«.
»Nipo-i -4096 20
Hišo
v Bežigrajskem okraju.
Kmetsko posestvo,
hišo, vilo. zemHIče, ne S.JC uuuc slov v poslovalnicah Jutra. rremifniPO do 400.C00, ku- jutra pod »640« 4043-13 r;m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalcev«.	4002-20
vo, enonadstropno, trista^ novanisko, z 300 kv. m vrta. prodam takoj. Samo re-' sne ponudbe na ogl. odd.
' "" 4215-20
Cer časi stenza
ammobil:ata con comodo Icucino per primo aprila, no- Naslov v vseh posl. Jutra.
4267-21a
Meissner porcelan (
za 12 oseb, kupim. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »12 oseb«.	4214-7
Ledeno omaro
v uporabnem staniu, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra.	4072-7
Frigidaire,
dobro ohranjen, kupim. Naslov r vseh posl. Jutra.
4071-7
Kupimo
več šivalnih strojev. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 4039-7
Kupim
blago sa moško suknjo »crom-bi«. Ponudbe na oglasni od ie-iek Jura pod »Dobro pltu"«m«.
414S-17
Biciklje
in bicikelgume, ter gu-e z.-i motorni kolesa in avtomobile kupimo, ua-jogeno Merkur, Puharjeva 6.	4245-7
Stoječo blagajno,
železno, kupim. Ponudbe A. Kovačič, Prešernova 44.	4230-7
Deško kolo,
dobro ohranjeno, kupim takoj. Ponudti: Zaje Lojze. Gledališka ul. 7.
4199 7
Brehms Tierleben
velika izdaja ir leta 1914, naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.	4033-8
Mayer-Lexikon,
18 zvezkov, prodam. Naslov v poslovalnicah »Jutra«.
4046-8
Radio!
Kupimo rad o aparate iz uradne hranbe Intere senti naj se zglase s potrdilom mestnega pogia varstva pri tvrdk; Ph.l pi-Rad o D. Zr mšek. Ljub ljana Ul ca 3 maja 6 ki bo takoj dvignila apa rat lz hranbe. 3914-9
Radio!
Izrabite ugodno priliko, da zamenjate Vaš rad o aparat pri tvrdki Philips Radio D Zri.-.šek. Ljub ljana Ulica 3. maja B.
3913 6
Tricikelj
iSčem na posodo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po<i »Močan«.	39^7-11
Tricikel,Iv
dobro ohranjen, prodam. Knscskcga 30. T. nivoKo-lezija.	4063-11
Ti ic Ulje
rn^rčne velikosti, do bavi J a šc st rh ce nih Gi-o^eno Mrrkur Puharjeva 6.	40i0-ll
(iramofonske plošče
dobro ohraniene ali pa » lenporahnem staniu kupuir in plača naivišie dnevne ;-ene »Everest« Prešernova ulica 44	1-71? M 1
Kopalno peS
za kurjavo z drvmi in premogom ali plnski avtimat za kopalnico kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Le v dobrem stanju«
3978 7
Staro srebro,
starinske predmete in stare kovance kupujemo po najvišji ceni. Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka 12.
4160-7
2elezno litino,
odfia !ke ali tudi stare nerab ljene »troje v vseh koliflnah iupim. MihelčiS. Bor'tniVnv jtg 1.	413S-7
V komls. prodajo
orejemaino umetnine fotoaparate in razno -ir ur ocen o blago Parfu merija »Venus«, jja^č" Bata.	4141-7
Stanovanj, oprema
naloga pohišt'a Liubliana, Gradišče št. 4. Kvalitetno pohištvo, spalnice, icdilni-:e. kuhinje, risarne itd Sprejemalo se naroči'a. — Ogled brezobvezen Posteli ne mreže po naročilu.
1?93-12
Moderne spalnice
in kuhiniske oprave prodala proti večletnem jamstvu mizarstvo Vidnur, Vodnikova 31.	3973-12
Snažno sobno in kuhinjsko opravo,
kavče, otomane, otroške po steljice, vozičke ter druge predmete stalno kupuje trgovina »Ogled«. Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).
4040-12
Postelja z vložkom
na vzmeti in drugo pohištvo, naprodai. Naslov » vseh posl. Jutra. 4003-12
Proda se spalnica,
dobro ohranjena iz mehkega lesa. Ogleda se od 10. do 12. ure. Naslov v ogl. odd. JUtra.
4138-12
Kuhinjska oprava,
nova se proda. Kongre sni trg 15. dvorišče
4087 12
Prodam spalnico,
t nov. uril rano. pulitrano. t lidna iz1e!*v» Og'.d* se li.kn t ne Viti dopoldne — Artnak Jo=ip, mizarstvo. len 1<m ulica 7.	4136-12
Kupim
[ersianer al: bioum plati ali cel to. Ponaabe t navedbo cena pod »Kupim« na oglasni oidelek Ju.ra.
Parcela

3 stanovanjsko
blizu tramvaja, Ponudbe na ogl ,tra pod »320«. 790 m* v strogem centru Za; 4207-13 zidavo trinadstropne hiše j ie na prodai za 1,500 000 Moško obleko, I1"- Na parceli ie hiša z sezonsko
dobro
i«
vilo '
Sobo odda
prodam.1 odd. Ju-
Opremljeno sobo,
- sončno, oddam boljšem« 4192-20 gospodu. Kotnikova 17. vi-i »okopritličje.	4060-25
Dobičkanosno I--
podjetje i posl op- Opremljeno sobo,
_ w .	dvoriščnimi, enonadstropni- iem in zemljiščem v izmeri jeoo. sončno, oddam. Ske-
■n dobro ohr^ijen spo- m, prostori Zl skladišča. 10.000 kv. m ugodno pro-	j 1 (poieg Bohori-
m!ad inskl plašč kup m. ponudbe na ogl	ju-da, za 800.000 lir. »Po- teve).	4061-25
tra pod »790 m'«. 4097-20 sest«, realitetna pisarna,--—
družba z o. )., Miklošiče-1
Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«.	4116-13
Perzijaner,
zelo lep, ugodno naprodaj. Og'ed dnevno od 10 do 13 ure. Naslov v ogl. odd. Jutra.
4042 13
Četrtino hiše,
sobo
Ugodno se proda
Pers i a ner paleto in 3 kra »Idilična lega,
sne toalete, praški mo -
deli. Ogled pri tvrdki j Rot. krznarstvo. Mestni i trg 5.	4X03 13 na
Stavbno parcelo
blizu U|ie&Mru ua liriiu pri Vi. tu ugo iur pri. a m. Ponudbe
Parcela v šiški
Opremljeno
s posconim vuodom oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh posi. Jutra. 4027-25
nove, trietažne, ugodno pro* dam. Naslov ▼ poslovalnicah »J utra«.	4044-20 4" kompleks za parceura-
nie na prodai. Ponudbe na Večjo sončno Sobo ogl. odd. Jutra pod »Re-	*
sen«. 4196-20 atu *** dvema poBit.jaaia — ____oddam solidnim dostojnim
Zemljišče 1-uatm Pr' £v- ,Kn?ofu:
na oglasni Odelek JuUa pod vrfji kom, kke t, ž ^^ T ^ ^lo"la:cah
4242-30
ir-r-ir-ir 1. IILDOUDC
Vse denarne in trgovske posle
izvršim hitre in točno Obrnite se na
RUDOLF ZORE
Gledališka ulica 12. Telefon 38 10.
ZCCDDOCDOaDOD Posojilo
Hišico z vrtom
lienltfgi mer-1. — ugodno prodam. Ponodbe na oglasni addeiek Jutra pod »Izven bloka«.	4241-20
Parcelo prodam
v okolici Sv Križa (700 m2). Naslov v trafiki pri Sv. Križu 4153-20
kupim. Pouudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Ztnil.a«.
4253-20
4124-4
Sobo
posebnim viioium — od :«m enemu ali dvema gospodoma.
Vprašat;- Vidovdacska cesta 1 uva vee.a travnika, (h^nit. dvorišče). 4129-33
Stavbne parcele
Nepremičnine
proiiam
večje temljiši«- ia parceiaci.o, Parcele: za Bežigta lom, v Siš-. ki v bližini ftar® mitnice, r M os .ah ra drugoi. Zaje An- spre j-e samostojna go-drej, Tavčarjeva ulica 10. spa takoj ali prvega apri-
L^hfco s souporabo
___kuhinje Hrenova ul en
'št. 12T.	4117-23
Sostanovalko
od 400 k v. m dalje da-n. Ponudbe na
pro-ogl.
Prodam
trinadstrepno hišo, dve enonadstropni m tri vi-
sokopritlične hiše. Zajec takoj oddam. R mska
Sobico v centru
odd. Jutra pod »30.000«. Andrej realitetna pisar- ce.-ta 9/n. 15. 4106 23 4191-20 — - - -••-- ------- —
Hišo ali vilo
na. Tavčarjeva
ulica 10. 4247 20
Stavbna parcela
Ljubljani kupim, do 50.000 lir rabim. Jamčim 200.000 L r. Plačam v go- Kevernj del LJubljane, s prvomestno vknjižbo na tovini takoj. Posredovalci blizu Sv Križa, 700 kv. hišo in prazno stavbno zključeni. Ponudbe "<• m se proda. Naslov v parcelo v Novem mestu. ogl. odd. Jutra I»d ORj odd Jutra 4232 20 Ponudbe na podr. Jufra v »Hiša. vila«. 4189 20 Novem mestu, pod »Sončna------
lega«._ 3934-16	KuplmO
kompleks za zidavo tekst Ine tovarne v LJub-alt financerja za ustanovi- IJani ali bl:žnji okolici, tev trgovine s pohištvom Rer.ne ponudbe na ogl. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V izmeri odd. Jutra pod »Najmanj (-a. 10.000 kv. m an vef«. 30.000«.	4163-16	4183 20
Družabnika
Stavbno parcelo
Šiški, prodam. Poizve se Kolizejska 19-H.
4259-20
Trnovo,
Opremljena soba
z dvema pofteliama se odda samo uradniku s 15. marcem. Židovska ul. 3-II-4216-23
Opremljeno sobo
sredi mesta oddam samo strogo solidnemu, pošteno zaposlenemu gospodu Prečna ulica 8.	4219-23
Parcelo
rentrn
Opremljeno sobo
o'dam. Kit-iov v vieh poslovalnicah Jutra.	41 .«-23
150.000 lir
ali vei varno naložite, ako odkupite eno nid-.-.tropje nove h še. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ponud te-.
4089 16
Fbiansirja
za gradbo h.še Išie grad- tra beno podjetje, ki ima na| razpolago ves materija!. Plačilo m obresti po do ? voru Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100 od •.totno jamstvo«
3 sobno stanovanje
v mestu, prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Konfortno-.
4177 20
3 stanovanj, hišo
na sončni legi, kup m. Ponudbe na ogl. odd. Ju-pod »Novejša«.
4176 20
a'i 1 parcele v' neposredni bližini mesta., kupim. Ponudbe na ogl.
odd. Jutra pod »Takoi ku- ,.,dd.,rn počenemu upo-P,m«-	4'54"20 kojencu, ki bi pom.^al
de'at; na vrtu in v sk'a-
Sobico zastonj
Hišo ali vilo
d:šču proti plačihi N.i-
Jutra. 4220 23
v centru pa tudi kjerkoli	v OSl. odd. v bližini mesta, lahko mi-liionska, kupim takoi. Res-
ne ponudbe na ogi. odd.	Opremljena soba
pod »Čim bližie me-	. ___.
4255-20s	P-J6®1311 m vhodom se
Jutra Sta«.
Hišo
odda solidnemu gospodu. Breg 14/1.	4197-23
I
Išče se
Kupim
1 do 2 stanovanjsko hišo z vrtom čim bliže me-4101-16 Ponudbe na ogl. odd. ' Jutra pod »Hišica«.
4178 20
Srz"'veHkim Trtomi Opremljeno sobo
prodam za 290.000 lir. Po- za eno osebo, oddam ta-nudbe na ogl. odd. Jutra koj. Poljanski nasip 16-111. pod »Hipoteka 55.000 lir«, desno. 4260-23 4256-20 ------
kratkoročno manjše poso- Prodam del
lilo. Za garancijo proti-
vrednost. Ponudbe na ogl. J*™« s®0J«r- _ _ odd Jutra pod »Dobre e Lega sončna, prt obresti«.	4241-16 msrno
vrta,
m v Tr-
80.000 lir posojila
za vrt bšče. Ponudbe odd. Jutra pod
ali stav-, nu 03I.; »T 500'. 4179 29
Stavbno parcelo
v centrumu Mirja, prodam. Poizve se atelje »Moda«, Pražakova 15-1. 4257-20
šče dobro situiran posestnik proti vknj žbi n,i cr"0 mesto Ponudbe s prod,ni p ^Ooji na ogl. odd. Jutra pod »Posojilo*-.
4231 16
Enodružin. hiš:co
v Rudn ku to-
stran meje. Poizve se: Rudnik 120.	4172-20
Lokal
na nromrtni točki
Zamenjam
_____ lepo sončno komfortno
»- . , .v	enoc„bno stanovanje v
Kupsm niso, Sp. s ati aa enakega ali starejšo, v centru. Po- dvosobnega kjer koli. nudbe na rgi. odd. Ju- Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za predelavo«, tra pod aKJerko.i«.
4175 201	4066-21
Prodam
za ma-
nufjktvrno trgovino, oprem-'3 Ktanovanjsko h šo z inventarjem, iščem v Ekla<ji661 Ponudbe li v naibližu oko- og[ odd. Jutra
lien L-ub!
lic- resta. Prc--/iamc se tudi »Veliko rsioga. Ponudbe na ogl^ odd. Jutra pod »Promet«.	,
403«-•.9.
i 2 sobno stanovanje
s'v centrumu zamenjam z na 4- ali 5-sobn m konfort-pod n m v centrumu. Ponu-dvorišče«	dfce na ogl. odd. Jutra
4174 20 pod »Zamenjam«.
4007-21
Lokal
MIo,
'dvodružnsko
Prodam
za Be-fti-
eradom Ugodno prodam. '«Jv«-obno komloitno ftanova-i?četn za zelenjavo in	ponudile na ogl odd. nje e kabinetom v sredini me-
jil že vpeliano spereriio jutra pod »Bežigrad' Eta Pismene pouudbe na ogl. i-■>*! i-fstu. Pn-.udbei	4090-20 ddelek Jntra« pod »Prodam«.
r.a ogl. odd. lutra pod ma- ——	...	^jag -i^
rec 1943.	403'-!9
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, po možnosti s souporabo kopalnice, najraje v bližini lavnega ali gorenjsliCEa olodvora, iščem pri solidnih ljudeh za takoj ali s 1. marcem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam točno«.	4026- 2 3i
Iščem
s 1. ali IS. aprilom pcizno ali opremljeno lepo sončno sobo v centru ali izven s posebnim vhodom. Potrebujem za šiviljsko obrt. Toč na plačnica. Naslov v poslovaln. »Jutra«. 4£X5-2>a.
Prazno sobo
▼ sredini mesta iščem za takoj. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Center«.
4Wl-23a
Lokal v centru,
a
v svetokržkem okraju. 6?65 kv. m. prodam za pripraven za treovino ali j_,:T 170 000. Ponudbe na skladišče. zamenu.m za	odd jutra pod
svetlo delavnico. Ponudbe ,)Eo stavbna«. 4095-20
na ogl. odd. Jutra pod:	_
»Kjer koli«.	4162-19	Kompleks
Delavnico	Jež:ci	J?
■orodam za Lt 110.0C0. 9X6 m, svetlo, v zahodnem Ponudbe na osrl. odd.
Jutra pod »Ježica«.
4094-20
Klavir, harmoniko
T |z najmanj 80 basi in registrom kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najboljše ohranjena«. 4166-26
delu mesta, zamemam siično v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod .
»Tako;«.	4164-19,
3000 Lir nagrade Klavir, harmoniko,
dnm onemu, kateri pre 81 ba*ov 8-gla«n», nova. mr-skrbi ali odstopi dvo- dema, ugodne prodam. :lo tr sobni komfortno man Ela, Sv Pe:ra tesi« 81. stanovanje v centru. Po- dvorišče, levo	4226-2<5
nudbe na ogl. odd. Ju-
Polovieo
Prodam
damski česalni salon prometni točki zaradi bolezni. Pismene ponudbe
ogl. odd. Jutra lik promet«.
pod »Ve-4217-19
Inove. vogalne hiše BpžisTadom. s n* fortn''mi stanovunli prodan za Lir 850.000. Po-,na nudbe na nel. odd. Ju-
tra pod »Center
4011 -21a
9 ^ Dvosob. stanovanje ^V^^u^:
9 I^UIll- nA	IS^am H11.	4137-26
tra pod «850.000«.
Lokal v centru
mesta iščem za takoi.
ogl »Li
smene ponudbe na delek Jutra pod
I.
Pi-od-
4093 20
Stavbno parcelo,
ne predaleč, iščem. Nu-d-m lepo nagrado Naslov v ogl odd .Tutra.
3993 21a
Prodam:
planino. Jed lnica, Jed.il-s
ogi:
1000 Lir
Gramofon
85 raznih plošč
—. enn ___ „ „ «kateri mi preskrbi eno
cca 600 kv. m v S ški a|j dvosobno stanovanje ry> ueodni ceni prodam. ponudbe na ogl. odd.
Jutra pod »Cimpreje«.
3888-21a
in 85 raznih plošč prodam skupno z-* 500 Lr. Drnovšek. Ižanska J80. nagrade nud m onemu, zunaj bloka. 4078 ^6
Real:tetna p:<ams Kn 4218-19 na ver T.udv-k, M>'o?l-čeva cesta 34 4064 20
Parcele
že od 23 000 ilr proda real pisarna Pristavec Franjo Ljubljana Ce .ta Arelle Rea St 3 1 blvSa Gosposvetska ce «ta)	J 235 M 20
Parcelo
kupim m 35—K).000 lir. Ponudbe z navedbo velikosti in cene na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalca«.
Hišo
▼ stroge 71 centru. TO-pa'no 3-nadstropno 8 trgovino sklad;Sči. rara-%o ;n 21 komfortnim! =t'novanji ter krasu:m. v^tJltSrn «T+/>TT» nr-v^om tu Dr 32« 000 Ponudbe nu oarl «M. Jutm oTVunos 70 000' 4098 20
HTSo ali vflo
Klavir, harmoniko,
novo. 90 basov, lep model, prodam po ugodni ceni. Naslov t ogl. odd. Jutra.	4083 2«
ali 2-sobno
stanovanje
pritiklinami ali;,20 basov. 3 registri.
takoišnio jdim 0gled po 10 nri
Po' Staničeva 12-11, desno.
4240-26
suho. s brez, iščem za ali poznejšo vselitev, nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri osebe« 3983-21a
Izborao harmoniko,
pro-
2-sobno stanovanje
kompletno, ev. s kabinetom išče mirna stranka (2 osebi) za iolii ali IV mai. Plača t T^ČMfi	do S00 000 3 mesece vnaprei, oddalie-
'ir. W>fm Prpr».m«n tndi nost 10—12 minut od tram-Mr"teV<v Pofti^e «•> od. va<a Ponudbe na ogl. odd. «<M. Jutri pod »t>«fro Jutra pod »Stanovanje. 15.
i««?-^ ohranjena«.
4258-20^ julij«.
Koncertno violino,
taro. z odličnim glasom nrodam. Ponudbe na oel. odd. JuU a pod »6501-.
4227-76
Prvovrsten pianino
nrodam. Naslov v op!.
4213-26
4035-2la odd. Juta.
Avto, moto
Motocikl
taS do 200 ccm, samo prvovrstne znamke, kupim. Ponudbe na ogl. 1 odd Jutra pod »Brezhiben motor«.	4170-10
Motor
250 ccm, v Drezhibnem stanju, se ugodno pio-da. Jerančič, Zaloška 173.
4231 10
Bukove hlode
od 20 cm deb. in 2 m dolžine ruvzg"! Kupuje J. M.vnron. Borovnica.	3783 15
Danes obiščite
gostilno pri Panju, Vegova ulica 10.	4203-18
Pisalni stroj
v dobrem stanju ali v neuporabnem, lahko tudi cirilica, stalno kupuje in plača najvišje cene Everest, Prešernova 44.	211-N-J 29
Poročiti se želi
gospod z damo do 30 let. CenJ. dopise na ogl- oad. Jutra pod »Pomlad 14<.
4080-25
Brejo kozo
sanske pasme, kupim. Naslov v ogl. odd. Ju-^	3976-27
Psa,
Jfpanjrii, krasnega, oddam dofcrim ljudem brezplačno. Stenic, Lj.-Ržd., Predjsm-.nka 37.___3991-27
Angorsko mucko
belo, kupim takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Bela mucka«.
4037-27
Kupim psa,
iistokrvnega Koker-spanije-la ali Foxterierja, mladega. Naslov ▼ poslovalnicah Ju-
imu	4054-27
Zajkle
rfv« arjakiuje. proiUm. Novak, CwU ▼ Mestni log št. 5S.
4118-27
Tri zajklje
ki 4t» deina lajčnika — ■godao prodam. Trnovo-Kole-sij». Gerbičeva ulica 25.
4127-27
Mladega psa
Icnpim. Ponudbe z navedbo pasme in starosti na ogl. odd Jutra pod Dober varuhe. 4180-27
Zajca
Helega orjaka, 14 mes., proda Turk, Komenskega alica 17.	4261-27
Tri ključe
t etuiu sem našla pred trgovino Cernjač. Selenburgova ulica. Dobi se v ■opravi Jutra.	4027-28
Odnesena torbica.
Dne 10. t. m. je bila od-nežena ročna torbica v Kotnikov: ulici pri oddaji paketov z važnimi dokumenti, denarnico, •očali, živilsko nakaznico i. dr. Revna vdova brez očal ne more šivati, da si za-iluži Za obstoj in prosi za ■vrnitev istih in listin. Naslov je na legitimaci-i.
4221-28
Gradbene stroje
mešalice drobilice, dvigala.
—	Loro & Parišini, Milano.
—	Dobavlja takoj reprezen-tant: Gustav Levičar, Medvedova 14.	2431-29
Polnojarmenike
švedske, stabiine in mobilne, dobavlja v 4 mesecih od tovarne Ileršič, Ljubljana Rimska 13.
4017-29
Dtnamo motor
4 KS za etosmerni tok
se ugodno proda. Naslov v ogl. odd. Jutra.
4109-29
Varilni aparat,
električni 30—200 Amp., na izmenični tok, nov, s priborom, prodam. Poljšak Tone, Frankopanska 21.
4210-29
Šivalni stroj,
»Singer* pogrezljiv, servise za belo in črno kavo, prodam. -Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	414629
Čevljarski stroj
mali Singer cilin'erca. prodam. Snoj. Velcb:tska cesta 3. Glince .	4238-29
Šivalni stroj
z dolgim čolničkom na ročni pogon in harmoniko 2-vrstno, datom-čno s poltoni 3 krat gla-šeno, skoraj nova prodam. Rebolj Kamniška 13.	4133-29
Mesarske stroje
najmodernejše iz rje proste kovine in vdelanimi elektromotorji, dobavljive 6 tednov od švedske tovarne poceni dobavlja Ileršič, Ljubljane, Rimska 13.	4016-29
Risalne deske
moderne, na stojalu z tehnografom v vsaKi ve-likosti dobavlja Iieršič, Rimska 13.	4015-29
Stružnice,
moderne, Shaping vrtalne in druge stroje iz najboljšega švr»3skeg.-i materijala, kratkoročno in po ugodnih cenah dobavlja Ileršič, Rm-ska 13.	4014-29
Rabljene stroje
vsakršnekoli vrste vnov-čite najbolje, ako Jih ponudite Strojno tehnični pisarni Ileršič, Rimska 13.	4013-29
Terazo
brusilni stroj, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Terazo stroj«. 3989-29
Šivalni stroj
ženski, prodam. Dolenjska 19-1.	3984-29
Računski stroj
električni ali ročni, v dobrem stanju, po možnosti za seštevanje in množenje, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Računski stroj«.	3981-29
Šivalni stroj
ženski, prodam, šmartinska cesta št. 21, Rakar.
3998-29
Prodam
brzo tekoči polnojarmenik (Schnellgatter), sistem Hof-mann. Dobavni rok 4 mesece. Izrabite ugodnost. Reprezentanca R. Raznožnik, Pražakova ul. 3-1. 3949-29
Kupim mlatilnico
na motorni pogon. — Semra;c Janko Tomačevska cesta 7, Ljubljana.	4119-59
Pisalni stroj
znamke Woodstock. prodan Vprašati Sršen. Breg 2	4184-29
Pletilni stroj
znamke »Regentin«, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	4265-29
r
hformacije
Tajna usode.
Sloviti psihografoloe S. Po-tc-mkan, katerega dalinovid-nost ie priznana, bo razkril tajno vaše usode, vaš značaj, karakterno vrednost oseb, s katerimi ste v stikih, da boste našli iskano srečo. Izkoristite in spo-znaite pota svoie usode. Odgovarjam na vsa vprašanja v ljubezni, zakonu, potovanju in karijeri. Diskrecija zajamčena. Priložite datum rojstva in 20 lir na ogl. odd. Jutra pod »Tajna usode«.	3480-31
Obrt
Izdelujem
in popravljam vso dtmsko garderobo prvovrstno. Cene zmerne. Damski krojačica Gregorčičevi 12-11, levo.
4036-30
Cenj. strankam
naznanjam, da sem zopet odprl damsko krojaško delavn;co. M hael Bahar Selenburgova 6.
40C0 3U
Krznar
predeluje Vaš stari plašč v bolero ali jopico po zmerni ceni. Kovačič, Stari trg 21-11.	4206-30
2 9 S i
l
DARMOL
II mlglior lassativo najboljše odvajalno sredstvo
Proda se vodna žaga z beneškim farmam
na 5 listov, žajmarjem in krajšalnim cirkularjem, sufiilnlmi lopami; zidano stanovanjsko in upravno poslopje s posestvom in z lastno električno centralo, tik kolodvora, v gozdnem okraju. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Kupec«.
Proda se cca.
so komadov železnih
različnih velikosti predležja, osi In ležajev raznih dimenzij in dolžin. — »Kammelhaar« jermen 23 m dolžine ln 25 cm širine ter različno orodje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Prošnje,
loge, prestave_ informacije,
dopisovanje, od-knp in izterjavo terjatev, poravnave, nakup in pro lajo, upravo in nadzorovanje nepremičnin. obra;ov in soudeležbe ter vse druge trgovsko-gospo-darske posle poverite komerci ;alni pisarni — ZAJC LOJZE, Ljubljana, Gledališka ulica 7.
4145-31
Iz rokopisa
in rojstnih podatkov Ti razodene značaj in usodo psihografolog, sodni izvedenec v Parizu, dr. M; šič. Pišite na ogl. odd Jutra pod ^Nezmotljiv« in priložite 30 lir.
4223-31
Vloge in prošnje \ italijanščini, prepise.
informacije vseh vrst, razmnoževanja in razne usluge izvršuje »SERVIS BIRO«. Sv, Petra cesta 29
1000 kg krm. pese
kupim. Naslov v og!. odd. Jutra.	3975-33
Čebulo
sveže prispelo dobite pri Gospodarski zvezi. Ljubljana. Bleiweisova cesti št. 29.	3990 33
Zamenjam
dober semenski krompir za moško športno obleko (srednja postava). Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod: »športna obleka«. 4048-33
Seno, slamo
in krmilno peso predam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
4201 33
O
k.
PREVODI
IN VLOGE v italijanščini
PISARNA L. VOLČIČ Enafljeva 13
KLOBDČARNA »PA JK«
Vam strokovno osnažl, preobllka in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov — Se priporoča
RUDOLF PAJK, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 38
MIKLOŠIČEVA CESTA 12
(Nasproti hotela Union)
..........................................B
insedfajfe v » Jiitru«r
Prevoze
z tovornimi avtomobili prevzamem v mestu m okolici. Jakomin, Blei- | vveisova cesta (Tyrševa) 29/III.	3953 42!
Korenje prodam.
Trnovska ulica 25.
4144-33
Znamke
posamezne in v seruah zelo poceni prodala trgovina Če- ' šnovar, Ljubljana, Rimska ! cesta 2.	3116-39;
JWBilHWWn^
| SGARAVATTI SEMENT1 S. A.	| | PADOVA
| Sementi di Ortaggi — Foraggl. ecc.	|
I Semena za zelenjavo — krmila itd.	j
| Chiedere offerte - Zahtevajte ponudbe	J
ClV
iisisiiss
L «.60 IA SCAT01A - I. 0.75 l A Eti STA CCN 4 OOSI l. «.60 ŠKATLA • L 0.75 ZAV0ICEK $ 4 DOZAMI
LfiB. G. MAK30NI & C. MILANO Via Vela 5
Ono starnufo non š ona malattia. pu essere pero il primo sinlomo di un ralfred-dore. Ouesio e il vero momenta per 1'Aspirina. eviterele cosi ona malattia da raffreddaniento con tette le sue spiace-voii conseguenze.
Kihanje sicer ni bolezen. lahko pa je prvi mptom prehlada, tedaj vzemite Aspirin in tako se boste izognili prehladu i vsemi neprijetnimi posledicami.
Aut Erei. Milana ■ 3I0J4 - 1940 - XIX
□
BANKA V BEOGRADU t
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
□ g '□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnnnnD^nnnnnnnnnnnnnnnr

išče za vodilno mesto sposobnega, resnega strokovnjaka z dolgoletno prakso. — Pogoj: znanje nemškega jezika.. — Dopise naslovite s potrebnimi podatki in z navedbo referenc in dneva nastopa službe na oglasni oddelek Jutra pod »Direktor banke«
IZDELUJE SPECIALIST
MOLFUVA Ui_. 4
Naznanjamo žalostno vest, da je danes preminul naš bivši družabnik, gospod
Of&ts
Dragega pokojnika ohranimo v častnem spominu! V Ljubljani, dne 13. marca 1943.
RASKA — STARfc
manu faktura LJUBLJANA


ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeH ob
težki izgubi našega dobrega strica, prečastitega gospoda
mestnega župnika pri Sv. Jakc" u v Ljubljani
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Globoko zahvalo izrekamo čč. gg. monsig. Steska Viktorju in kuratu Šega Viktorju za dušno tolažbo ob bolezni pokojnega, go6p. dr. Tavčar Igorju za veliko skrb in požrtvovalnost, gg. duhovnim sobratom, vsem darovalcem vencev in cvetja, pevcem za žalno petje, vsem prijateljem in znancem, ki so pismeno ali ustmeno izrazili sožalje, društvom in ustanovam ter vsem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. LJUBLJANA, dne 13. marca 1943.
ŽALUJOČI SOEJBNI&I

V7scm prijateljem in znancem naznanjam tužno v^t, da me je za vedno zapustil moj dragi soprog in striček, gospod
r-v.
7HGDVEC
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 14. marca 1943 ob 4. uri popoldne z 2al — kapelice sv. Nikolaja — na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 15. marca 1943 ob Vi 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Prosim za tiho sožalje.
m
LJUBLJANA, dne 13. marca 1943,
Žalujoča soproga MARA in ostala sorodstvo
FRANCE NOVdAK:
30
SfCCI
.ROMA N
Videti pa je bilo, da ju hčerino bogastvo vendarle tolikanj ne osrečuje, Zdelo se mi je celo, da jima je žal, ker sta poslala zadnjega otroka zdoma in da je vse prišlo drugače kakor sta bila pričakovala.
Na zunaj seveda ni bilo tega videti. Kdor bi gledal ta dva človeka, od mnogih razočaranj potrta, bi se mu bila v srce zasmilila. Kristina ju je ljubila bolj kakor je sama mislila. V njima je bil navsezadnje le spomin na njeno brezskrbno in nekoliko zapuščeno mladost.
Sedeli smo pri večerji, ki je bila seveda svečana. Kristina se j'e potrudila, da je zadovoljila njihove okuse prav z jedrni, ki sta jih najrajši jedla. Za očeta je preskrbela posebno dobro, lahko belo vino. Sploh je oba obsipala z ljubeznivostjo, da sta bila kar zmedena. Ko so se nam razvezali jeziki, smo obujali Spomine, na dni, ki smo jih preživeli skupaj. Čas je potekal hitro, bila je že pozna ura, ko smo se ločili in šli počivat.
Naslednje dni, ki sta jih preživela starša na Dunaju, sem izvedel vse, kar sem želel. Pripovedoval mi je učitelj sam, nekoliko omamljen od vina, ki si ga je vsak večer privoščil izdatno mero.
Najprej mi je povedal, da je Marti umrl oče. Ko
sem ga vprašal, kako se je to zgodilo, mi je pravil natančno vse podrobnosti.
»Ne vem, Rudolf,« je dejal, »če si ti lahko zamisliš, kakšno reč smo imeli v vasi, ko si ti postal doktor in vse leto potem do danes. Lahko rečem, da so ljudje govorili samo o tebi in o Marti. Posebno njo so blagrovali, češ da kaj takega dekleta le redko doživijo. Letos za velike počitnice smo te vsi pričakovali domov. Ko pa te ni bilo in tudi Marta ni več prejela glasu od tebe, čeprav ti je nemara večkrat pisala, so ljudje začeli šušljati, :1a na poroko z njo sploh ne misliš. Odkod so izveJeli, da živiš s Kristino, ki da je postala strašno bogi-'a, ne vem. Na splošno je vedel vsakdo, da se boš v kratkem poročil z njo in da ne misliš Dunaja nič več zapustiti.
Marta je stopila tedaj k župniku in ga menda prosila, naj ti piše zadnjikrat. Ne vem, ali si prejel to pismo, vem le toliko, da so ljudje vedeli povedati, da nisi nanj odgovoril.
To je Martinega očeta silno potrlo. V tebe je imel veliko zaupanje zadnje čase, zato mu vse skupaj ni šlo v glavo. Ker pa je tudi on vedel za Kristino, si je najbrž mislil, da bo res tako kot pravijo.
Neki dan v septembru pa je oče kar nenadoma umrl. Ponoči ga je zadela kap. 2e čez deset dni se je družina razbila. Mlajša brata sta odšla v Ljubljano, Janez pa je z Marto ostal doma. Marta je neprestano jokala. Bila je menda razočarana nad teboj. Njena ljubezen ni bila navadne vrste.«
Ko mi je učitelj tako pravil, in si neprestano polnil kozarce, sem se zamislil. Vse v meni je trepetalo. Ljubezen in dolžnost sta se borili v meni.
Učitelj pa mi je pripovedoval dalje.
»Ljudski glas pa je za Marto takoj izbral novega ženina. In to je bil Jernej, ki ga najbrž poznaš in ki jc b.l pred tvojim prihodom priznan za njenega že^n?. t se je umaknil, ko ie opazil, da te Marta ljubi. Kakor vedo povedati, jo ima še vedno rad in je pripravljen, vzeti jo za ženo in priznati otroka za svojega. Strašno !?p otrok je. ti rečem!«
O, lep! Vedel sem, da mora biti lep otrok, ki ga je rodila tista d.vja noč, ko se je v meni in v pri-rodi podiral svet.
»Marta je šla zaradi tebe tudi na božjo pot na Zaplaz,« je naprej govoril učitelj. »Prehodila je dolsfo pot sama in peš. Nazaj je hodila v strašnem dežju, da se je vsa prehladi!a. Menda ji je župnik
svetoval, naj moli za tebe, da bi našel pot nazaj k nJej-
Ko mi .ie mož vse to pripovedoval, se mi je večkrat zdelo, da moram zblazneti in da bom izgubil zavest. Zdaj res že sam nisem vedel, kaj hočem in ali ljubim njo ali Kristino. Napetost in nemir sta dosegla vrhunec. Zdaj sem vedel, da bom nekaj storil, pa naj se zgodi, kar se hoče. Tega stanja nisern mogel več prenašati. To grozeče občutje, ki me je dan na dan spremljalo, in k? ga je učiteljev prihod še stopnjeval s svojo povestjo, sem hotel odstraniti. Počasi se mi je svitalo v glavi. Sklep je bil storjen in hotel sem ga čimprej izvesti.
Čakal sem torej le še, da bi starša zapustila Dunaj. Bilo je dvajsetega oktobra, ko sva ju s Kristi-stino spremljala na postajo.
Oče je pri slovesu dejal, da bova s Kristino čeden
par in da naj ga kmalu spet pova.biva, to pot na svatbo. Kristina je pn besedah pomenljivo vrgla pogled na mene in se nasmehnila.
Dva dni sva ostala s Kristino sama in med dnev nim delom sem napravil podroben načrt o svojem begu z Dunaja. Zdaj sem hotel za vsako ceno čimprej sestati se z Marto in se z njo poročiti. Vendar ji o tem nisem hotel ničesar sporočiti, ker se mi je zdelo, da bi jo s svojim prihodom veselo presenetiL
Kristini pa sem dejal, da moram poslovno odpotovati na Kranjsko. Ker sem znal svoje misli dobro skrivati, ji še v glavo ni padlo, kaj nameravam. Šele po poroki sem jo kanil cbvestiti.
Da bi ne vzbujal nobenega suma, sem odpotoval skoraj brez vsake prtljage in ji obljubil, da bom najkasneje v osmih dneh doma. Po odhodu staršev je postala čudno otožna in me je lepo prosila, naj res čimprej pridem nazaj k njej.
»Saj veš, da brez tebe ne morem živeti,« je vzdih-nila ob slovesu. Sedel sem na vlak in se odpeljal proti Kranjski.
Dragi gospod, ko bi vam mogel opisati čustva, ki so me prevzemala na tej vožnji! Čutil sem, da sem storil prav za prav veliko dejanje, osvobodil sem samega sebe najbolj moreče skrbi. Rešil sem svojo čast! S svojo odločitvijo sem postavil tudi najtrdnejši temelj za otrokovo bodočnost.
Zatrta ljubezen se je umaknila očetovskim čustvom. Od časa do časa sem slišal kaj o otroku in moja ljubezen do njega je rasla neprestano. Zdaj aem bil še nekaj ur ločen od njega. Kako neki me bo pozdravil, sem si mislil.
Urejuje: DavorlD Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja. Fran Jeran - Za inseraLni del je odgovoren: Ljubomli Volčič - Val ? Ljubljani