263. številka.
Ljnbljana, v četrtek 15. novembra.
XXI. leto, 1888
SLOVENSKI MOR
lahaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemali za a v ■ 11 o-o g e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 H.I . /.a četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano  brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 ki*.   Za po&iljauje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne pctit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankuati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravništvoje v Goapodskib ulicab št. lii. C p r a v n i š t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila  t. j. vse administrativne stvari.
Pro domo.
IV.
„Pravičnim biti proti vsakemu, tudi proti istim, ki ne priznavajo naših najsvetejših pravic, je naša dolžnost", pravi Rousseau.
Mi Slovenci odobravamo iz srca blage ideje velikega modreca, ter jih izvršujemo tudi v dejanji. Kateremu Slovencu je prišlo že kedaj v misel sumni Čiti svoje nemške sosede baš zaradi tega, ker se naudušujejo za velikana, na Gotheja in Schillerja, ker ljubijo divno Heinejevo liriko, ali ker prisegajo na svojega Kanta in Sehoppenhauerja.
In celo ako ogreje semintija, osobito v poslednjem času, Bismarckova politika : „deutseh bis an die Adria" mlade in stare glave ouih, ki Čujejo v vsaki slovenski besedi pogubni panslavizem, kdo bi podtikal jednakim „vinskim" idejalom zloben namen, brezdomoljubje ? Mi ne izzivamo niti sumni-ćenja niti ne navajamo natančneje mnogo jasnih vzgledov, ki so .se prigodili ob raznih prilikah „intra muros" avstrijskih Nemcev in nemški mislečih drugih narodnostij, temveč tolmačimo, da je njihovo eumničenje o našem rodoljubji le neblaga in omikanega rodu nevredna zavist, ker si upamo avstrijski Slovani stoperv v zadnjem deceniji dihati lahneje in prosteje kot v onem veku, ko nesmo bili nič drugega kot podlaga tujčevi peti. V daljavi, gledamo opravičen strah naših nemških sorojakov, strah pred omiko Slovanstva, ki koraka urnih korakov in v neutrudnem duševnem delu iz temine pozabljivosti na svetovno površje, na najvišje mesto, kjer se sodijo narodi ne samo po svoji fizični moči, temveč tudi po duševnem bogastvu.
In ta pogled v sinjo daljavo ni mikaven našim nasprotnikom. Ta pogled govori mnogo svetovnemu politiku, ki ve" iz veke resnične in negoljufive učiteljice zgodovine, da ima vsak narod, ki si je svest Bvojega poklica, jutro, poludne, in — večer.
In nemštvo, globoko se klanjamo pred njegovo današnjo močjo in slavo, dovolj ne moremo občudovati njihovega ogromnega nakopičenega duševnega dela, a vender stopa Slovan veke in veke zatrt in zaničevan po stopinjah, po katerih je hodilo v začetku svojega dela toliko mogočnih drugih narodov,
LISTEK.
Ukrajinske dume.
Češki napisal E. Jelinek;  poslovenil Podvi dovski.)
VI.
Bogdanov osvetnik.
(Konec.)
V tem času pokrili so Kazaki s prstjo sveže zemlje svoje brate, h glavam zasadili sulico in na njo obesili h križu bel robec v znamenje, da tu polivajo kosti častnih ljudij krščanskih. K ostalim mrtvecem nah teli so se črni ptiči.
Vrnila pa se je tudi kazaSka družina k svojim vasem.
Slaven, vitešk je povrat. Pred atamanom na ponosnih konjih jahajo godci igrajoči na strune, po-pevajoči in bijoči na bobne.
In ko se vrnejo v Berezovko, vselej pozdravijo junake s plesom in pogoščenjem. Žene se teše, devojke sipa jo cvetje.
Le v koči Hrinčinej gospodari toga in jok. Žali Ni se povrati! mili Knzak, zaspal je Bogdan v večnem spanji in duša njegova je poletela v ear-
kajti Slovan si je svest svoje naloge in svojega poklica
Zaradi tega pristuje mnogim neblagim nasprotnikom zatreti pri rojstvu naš duševen trud, naše politične uspehe z najbolj zaničljivim orožjem brezznaČajnega sumničenja o nehlagem našem političnem smotru. Nam Slovanom ne ostaja druzega kot trpeti in delati na duševnem polji, da osramotimo svoje sovražne neblage natolce-valce, saj dan, osode polen dan, ko se bodo merili in tekmovali mnogojezični narodi v rodoljubji v žrtvah ga premilo Avstrijo, ni morda daleč.
Tedaj izvedel bode svet, kaj zmore Slovan za svojo ožjo domovino in za njene svetinje.
Naša vest je čista. Nase rodoljubje je in ostane brez madeža, kot zlato svetilo se bode vedno na višavi avstrijsko rodoljubje slovansko „donee saxa erunt et montes et. peetora nostra."
L i beri u s.
Iz Rusije.
Dne 25. oktobra st. st. [Izv. dop.] „Pravit. Vjestnik" ima podrobnosti krušenja železmčnega imperatorskega vlaka pod postajo Borki, Kursko• Harkovo-Azovske železnice. Bilo ie dne 17. oktobra, okolu poludne; vlak vozil je po visokem nasipu mej postajama Taranovka in Borki. Carska obitelj je ravno končala zajutrek s spremstvom. Najedenkrat se je čutil strašen sunek, potem, drugi, tretji. Vagon salon spremenil se je v jedni minuti z »pljunuto maso; vsa kolesa bila so vržena daleč proč; stene so se razbile na kose; streha pokrila je uboge ostanke vagona. Pod temi ostanki rešila se je po posebnoj milosti božjej carska obitelj. Vse v tej rešitvi vidimo čudo božje. Poleg salona, v ravno tistem vagonu, bila je ubita vsa pri-sluga carska; zrkala „meuble" premenila so se v črepinje in treske. Vagon, v katerem je bila (Šestletna) velika kneginja Oljga Aleksamlrovna, obrnilo je perpendikularno in nagnilo na breg nasipa; prednji del je odtrgalo in v to veliko luknjo je vrglo malo caričino ven na breg. Tudi velikega kneza Mihaila Aleksandroviča in kneza Obolenskega je vrglo skozi luknjo, ki se je naredila v majhnem oddelu salonskega vagona   Mali  otroci  carjevi  ostali  so brez
stvo božje ob jednem z dušicami ostalih bojevuikov, padlih pri Starem selu.
Sam batko pristopi k Hrinki, poljubi njeno belo čelo, objame jo z rokama in jo nagovori k te-šilnim glasom tako: Z roso solz pokropi step! Uplenili so nam junaškega sokola, tvojega jedinega orla!" In sklonivši se batka še bolj k devojki, za-šepeče jej tožno: „Njegovo'srce prebodel je skrivljeni meč samega Mustafe. Njegovo oko zevalo je po tvojem sokolu, njegova sablja merila je le k Bogdanu! Danes je neverec ušel, ali dolg za Bogdana poplatimot*
Kazaki pokiuiajo do zadnjega moža z glavami v znamenje, da dolg poplačajo, da Bogdana maščujejo.
Ali Hrinka zavrne, mahne z roko.
..Pravite, da je sam Mustafa prebodel mojega orla?" reče Hrinka vprašaje za nekaj časa.
„Vodnik Tatarjev, Mustafa, Mustafa Hri!" glasi se tih odgovor.
„Hvala i za to vest!" zakliče grozno povesi vši roko. Solze se ustavijo v devojičinem očesu, ali vsplameneli so ob jednem bliski strasti in groze.
Razšli so se Kazaki po kočah, Hrinka zaostala je v samoti.
vsakih ran in so plakali le, ker neso videli poleg sebe svojih starišev. Čudesno rešena Oljga Alekcan-drovna bežala je k svojemu očetu in rekla: „Ne bezpokojsja, ja živa,; toljko už daljše ne pojedu". Vagon komunikacijskega ministra zdrknil je s tiru in se razbil na treske. Vagoni nuskakovali so potem drug na drugega, treskali, razmetavali se na vse strani in po bregu valjali so se ostanki. Iz vseh 17 vagonov ostala sta cela dva prednja in trije zadnji. Slika je bila strašna, razbiti vagoni, raztrgana trupla, jok in stok ranjenih umirajočih; poleg tega hladen dež in strašno blato.
Gosudar se je prekrižal in zahvalil Boga za Čudesno rešitev svojo in svoje obitelji. Potem pa je sam ogledal vse, dasi ga je udarilo v nogo; tako je tudi carica, dasi ranjena v roko, tolažila, obe-zavala rane, za kar so trgali njeno perilo.
Začeli so iskati ubite in ranjence. Nekaterih ni bilo mogoče spoznati. O nekaterih ubitih in ranjenih pisal sem vam Dozdaj je najdenih 21 ubitih in 37 tt žko ranjenih; govore, da so še štiri trupla pod razvalinami.
Gosudar je hodil okolu vseh in vse tolažil z naud u sevalnim: besedami in laskavimi pogledi |
Težko je ranjen še knez Šeremetjev, kateremu je zdavilo prsi in odtrgalo konec prsta.
Dobili so nov železnični vlak, in carska obitelj nastopila je pot še le takrat, ko so bili vsi ranjenci obvezani in ubiti položeni.
Na svojem daljšem potu srečava) je ruski narod svojega carja s čuvstvi največjega sožalenja in hvaležnosti k Najvišjemu, k Carju carjev, kateri je svojo milost Rusiji pokazal tako javno. Radost mešala se je s solzami in še zdaj človeku začne biti v strahu srce, ko pomisli, kaj bi bilo, ko bi poginila carska obitelj.
Narod naš, ki obožava svojega carja, oklenjl se ga bode še tesneje. Potovanje in čudesna rešitev, s katero se je završilo, združilo je carja z narodom za vselej s takimi vezmi, katerih ni jedina sila ne more reztrgati. Narod, ves ruski narod, od vrhu do nizu, od mala do velika, vidi javno, da carja hrani Višja roka, da je on izbranik božji in da Bog sliši molitve pravoslavne Rusije o rešitvi blagočestivega carja. Ni mesta, ni vasi, kjer bi se
O pohmoči, ko že nihče ni bdel, ustavil se je pred Hrinčino kočo Bogdanov — konj. Često bil je s svojim gospodarjem pri teh vratih in tam se dobro imel. Krmila in gladila ga je nežna roka Hrinčina Danes prvikrat stoji tu žalostno in kakor bi čakal povelja. Ko je tam za Starim selom divji Mustata Bogdana vrgel s sedla, čutil je konj Črt, da ne ponese več svojega gospoda h kočam. Spoznavši, kuko je pustil uzdo iz rok m padel na zemljo brez duše, vspenjal se je plašno, umaknil se iz bojne vrste, bežal po bliskovo proč do daljne puste stepi. Niti konj kazaški noče biti plen bisur-manov. In žalostno je blodil do večera v visokem trstji, a naposled vrnil se h koči Hrinčinej.
Hrinka zauka pri pogledu na vernega „Črta".
Z vsem, Česar je bilo v koči, .pogosti „ČrtaM.
Druzega dne zastrmela je vsa kazaška dru žina. Godile so se neverjetne reči! Hrinka je privedla „Črtau, okrašenega s trakovi in cvetjem, osed-lanega z dragocenim turškim sedlom. Vrgla se je na batkine prsi, prosila je na njih s solzami v očeh, naj bi tega konja „Crta" poslal od nje v dar krutemu Mustafi Krimu, vodniku bisurmanov, vragu sokola njenega jedinega.
„V dar?"
na pamet temu velikemu blagodejanju božjemu ne postavil večen spomin; časniki so napolnjeni dotič-nimi telegrami.
V Borkvi vsprejel je narod carja naudušeno ; metropolit govoril je prilično „slovo" in blagoslovil s čudotvornimi svetimi podobami carsko obitelj, ki je šla peš v cerkev.
Ko je gosudar pripeljal se v Peterburg, bila je stolica v praporih. Po ulicah stali so vojaki in kadeti v špalirjih. Car1 in carica odpravila sta se v Kazan.sko cerkev, kjer so člani svete Sinode služili zahvalno službo božjo.
23. oktobra izdal je car sledeči manifest:
Po nezapopadljivih potih Previdnosti zvršilo se je nad nami čudo milosti^ božje. Ondu, kjer ni ostajalo upanja na rešenje človeško, bilo je ugodno Gospodu Bogu na čuden način ohraniti življenje meni, carici, nasledniku carjeviču in vsej našej deci. Da zjedinimo molitve vseh vernih podložnikom naših z našimi hvaležnimi molitvami o našem re-šenji. V trepetnem spoštovanji pred sklepi Naj višjega verujemo, da skazana nam in narodu narodu našemu milost božja odgovarja goreč'm molitvam, katere pošilja k Bogu slednji dan na tisoče vernih sinov Rusije, povsod, kjer stoji sveta cerkev in se časti ime Kristovo. Božja previdnost ohranila nam je življenje, posvečeno blagru ljubljene domovine, da nam da silo, verno dovršiti veliko delo, za katero smo poklicani po njegovi volji.
Aleksander III.
Gotovo pridružijo se vsi dobri ljudje k zahvalnim molitvam ruskega naroda, znajo, da je ruski car najkrepčejša zaščita evropskega miru, katerega blaginje daj nam Bog uživati mnogo mnogo let.
Razume se, da vsi govorimo o tem čudesnom rešenji in da so vsi listi napolnjeni izvestiji in po-drobnostimi o krušenji vlaka; razume se tudi, da ni v Rusiji ust, ki bi ne prokliujale dotične želez-nične židovske „kompanije", ki si je stekla Hero-stratovo slavo v ruskoj zgodovini, in na katerej je car s bvojo roko odtrgal kos spale (praga) ter ga oddal kot „corpua delicti" k sod bene j preiskavi. Ravno na tistem mestu bilo je že krušen jo letos, 8. julija, no k sreči je bil le jeden ubit in nekoliko ranjenih. Židovi so podkupili bržkone človeka, ki je sestavil zapisnik, in še le zdaj je vse to prišlo na dan. O preiskavi, katero vodi prokuror kasacijskega oddelka, gosp. Koni, poročal vam bom podrobno. K u d e j a r.
Politični razgled.
Notranji* «ležt*l<k.
V Ljubljani 15. novembia.
Poljski «lrži»viiozl»orMki klub naročil je članom svojim v budgetnem odseku, da naj delajo na to, da se v Galiciji število sodnjih uradnikov pomnoži, da Galicija dobi zmožnih in spretnih juristov. Sedaj primanjkuje pri galiških sodiščih delavni, močij. Drugi klubi desnice bodo najbrž podpirali želje Poljakov. Želeti bi seveda bilo, da bi se pri imenovanji sodcev v Galiciji oziralo tudi na znanje ruščine, to bi se tem ložje zgodilo, če se sudnje osobje pomnoži.
Mestui zbor Praški je sklenil, da se pošlje državnemu zboru peticijo, da se v državni proračun za prihodnje leto ustavi primerni državui donesek,
„V dar!"
In kazačkine ustnice se zategnejo v zauičljiv posmeh.
Začude se kazaki, zamisli se ataman.
Stoprv po trenutku dvigne glavo in — privoli.
In milo se jim je storilo po Kazučini. Zvezanemu ujetniku dali so v roko uzdo „Črtovo", da bi odvel konja k tatarskemu vojskovodji Mostah.
Konj se vspenja, ali ne odtegne se silnej roki jetnikovej.   Šel je . . .
Hrinka je gledala za ponosnim konjem, da je izginil v stepnih parah. Blagoslovila ga je na pot, spremila ga z besedami, sladkimi, nežnimi.  — —
čujte sedaj, kako zveni stara duma.
Ošabni Mustafa Kri prejel je dar brez zadrege. Le molče je sklonil čelo z dovoljenjem, da vsprejme dragoceno žival. Ni bilo mej tatarskimi konji zna-menitejšega konja, da i samemu banu bil bi v čast in slavo.
Ni zadrhtel!
Na to je M ust al a, večji prijatelj konju nego ljudem, želel takoj jezdiški skusiti slavnega konja.
za regulovanje Vltnve od Melnika do Prage in češki klub naprosi, da bode podpiral petici|o. Mladočeh dr. Podlipnv je predlagal, da bi se tudi mladočeški klub poprosil, da podpira peticijo, čemer je zbor pritrdil. Ravno tako je bil vaprejet predlog Černega, da se peticija razdeli vsem državnim poslancem Zavrgel se je pa predlog dr. Podb/poega, da bi se peticiji ne dodal nemški prevod zaradi pomislika, da bi se potem nečeški poslanci ne mogli seznaniti z vsebino peticije ter bi jo zaradi tega ne podpirali. Nadalje se je posvetovalo, da bi se zopet poprosilo vlado, da bi češko realno gimnazijo vspiv-jela v državno oskrb. Sklenilo se je pa na predlog poslanca Kylhe, da se zavod razdeli v češko gim nazijo in višjo realko, ker Gauč ne mara za kom-binovane šole. Gimnazija naj bi se potem vzela v državno oskrb, realko bi še nadalje vzdrževala ob čina z deželno podporo. Nadalje se je sklenilo prositi na kompetentnem mestu, da se osnujeta dve novi učiteljišči v Pragi.
„Narodni Listy" zahtevajo, da bi 8t« v vojni zakon vsprejela določba, da jednoletni prostovoljci smejo napraviti častniški izpit v materinščini in da bi zadostovalo ono znanje nemščine, kakor na Ogerskem. Ta zahteva je pač opravičena in zlasti važna za Čehe, kateri imajo Čisto češke sred nje šole, v katerih še nemščina obvezni predmet ni. Dosedaj že marsikak Čeh ni napravil Častniškega izpita le zaradi lega. ker je premalo vešč v nemščini
% u a nje države.
Po poročil iz Nilu j<- sme se soditi, da bode pri prihodnjih volitvah za veliko skupščino zmagali radikalci, če bodo volitve res svobodne. Tak izid se pa še popraviti ne bode dal, ktr v veliko skup ščino kralj ne imenuje nobenega člana. Govori se, da se bodo naprednjaki in liberalci po nekaterih krajih združili proti radikalcem, pa tudi taka zveza pri svobodnih volitvah ne prepreči radikalne večine. Nekatere posadke so se poslednji čas pomnožile. Sodi se, da s tem hoče vlada uplivati na volitve. To je prav lahko verjeti, kajti v Srbiji se je dosedaj skoro vsaka vlada mešala v volilno borbo
Itiiiiiiuittli i zbornici sedli sta se predvčeraj. Sedaj se bode kmalu pokazalo, če je res vladna večina tako velika, kakor so zagotavljala vladna glasila, kajti ne ve se še zagotovo, bodo li konservativci podpirali vlado. Brez njih pa vlada še nema večine. Posebno vnauja politika sedanje vlade ne ugaja konservativcem, kateri bi radi, da se Rumu-nija bolj približa Rusiji. Vlada hoče zbornicama predložiti več jako važnih reform, s katerimi se nadeja, da bode Zadovoljilo prebivalstvo.
Hudo je „Nord. Allg. Zeit." jela napadati Francifo. Kot povod temu je članek v nekem francoskem listu. Vnak trezno sodeč človek pa mora vedeti, da dotični članek ni pravi povod jezi Bis marckovega glasila. V Berolinu se jeze, daje 8 pomočjo Francije Rusija dobila posojilo. Res, da se tega posojila udeleže tudi nemški bankirji, toda slednji so šele tedaj izrekli se, da so pripravljeni Rusiji kaj posoditi, ko so videli, da bi dobila denar tudi brez njih, To, da so francoski kapitalisti Rusiji pomagali, da dobi posojilo pod ugodnimi pogoji, je velicega politiškega pomena. Sedaj Bismarck ne more več. kadar bi se mu /ljubilo začeti borbe proti ruskemu rublju, in Rusija si bode bolj prizadevala približati se Franciji. Baš to je, kar napravlja strah v Berolinu. Poleg tega je pa Še mogoče, da se ta čas v j i a 11 j a politika avstrijska kaj premeni v škodo Nemčiii, ter bi utegnilo priti do tega, da bi se morala Nemčija sama braniti na dve strani.
Novi predsednik Neveriioumeriiikili držav general Benjamin Harrison je pristen Američan, po njegovih žilah pretaka se celo indijanska kri. Jeden njegovih prednikov bil je oni general Toma Harrison, katerega so dne  13. oktobra 1660 usmrtili
Sklical je tropu svojih otročjih tovarišev, da bi ž njimi jahali do trstja.
Mustafa skoči prvi v sedlo— kazaškemu „Črtu" v sedlo!
Hoj, GoBpod, groza ee polasti bisurmana.
„Črtw, čutivši v sedlu nekrščansko telo, upre se z zmajevo zlobo. Še preje, nego so mogli bujno žival ukrotit', dokonča svoje delo:
Tatarskega jezdeca vrgel je na zemljo, pohodil njegovo telo, razbil glavo s podkvo.--
Tako je poginil Bogdanov vrag Mustafa Kri!
Prestrašeni neverci pa so dolgo preganjali v besnem diru bežečega Črta. Ali ubežal jim je v ši-rokej nepreglednej stepi brez sledu.
Ko je drugič izšlo solnce za kurganom, 8tal je Črt zopet pri koči Hrinčinej.
Kazačka šla je ven pozdravit vernega konja.
Žival maje viteški z glavo, stisne se krotko in iz zapenjenih ust izpusti Čop vlas na odprto dlan Bogdanove golobice.
Bili bo to vlasje Mustafe, neuljuduega ueverca.
Tako bo ga naučili!
Oj, verni maščevalec, ne smeli bi molčati o tej znamenitosti niti stari spevi, niti zvoki ukrajinskih lir!
v^ Londonu, ker je bil podpisal smrtno obsodbo Karola V. Jeden naslednik njegovih je bil Iz Anglije odšel v Virginijo, kjer se je poročil z unuki-njo indijanske pnncesinje Pocahvetas, hčerjo kralja Po^ohatana Sahema. Siu u tega zakona Benjamin Harrison podpisal je dne 4 julija izjavo, s katera se je proglasila nezavisnost
Dopisi.
Z Dunaju 14. novembra [Izv. dop.] Tod jako ugodnimi avspieijami pričel je slovenski klub na Dunaji .-tvoje tretje leto. Izboren je bil prvi letošnji večer, toda drugemu, koji je bil dne 10. t. m. ne najdeš lehko para. v katerem si bodi društvenem ži%l|enji. Mladi in stari Dunajski Slovenci, dijaki in možje v visocih službah, prihiteli so v obilnem številu ta večer v hotel Royal, da Čujo govoriti prvaka naših pisateljev g, prof. Stritarja. Bil je to večer, s katerim sme se ponašati slovenski klub. Mej prišleci zapazili smo tudi tri sloveuske poslance gospode Šukljeja, dr. FerjanČiča in Hrena; druzih ni bilo. In berilo Stritarjevo? Pač znano je vsacerau Slovencu, kako odlikujojse ujega spisi po obliki in vsebini ; toda v spisu „Levstik" presegel je samega sebe. Saj veljalo je opisati moža vzornega vsem Slovencem, moža značajnega, neupogljivega in plemenitega; in kar je še več: veljalo je opisati prijatelja in učitelja svojega. Morda vname se tudi mej nami Slo.enci nekoč prepir, kdo je veči: Stritar ali Levstik, kakor je bil nekdaj mej Nemci zaradi Schillerja in Gotheja. Toda sme se že danes reči tudi o ni»s: Bodimo veseli, da imamo taka dva korenjaka!
Gotovo ne bi ustregel gospodu pisatelju, ako bi na dolgo in na široko hvalil njegovo berilo. Delo, ki ima iziti v „Ljubljanskem Zvonu", hvalilo bode se samo. Vender ne morem si kaj, da ne opišem v nastopnih vrsticah vsebine tega berila, da se seznanijo Slovenci v domovini kakor hitro mogoče ž njim.
„In zdaj še ti!" tako vzdihnil je g. pisatelj, ko čul je prežalostno novico o smrti Levstikovi. Tako bilo mu je ko veliki petek, ko se ugaša pri oltarji sveča za svečo, dokler ne ostane le še jedua. Primerja se dalje vojakom v boji, kojemu žvižgajo krog glave, zdaj pade jeden njegovih tovarišev, zdaj drugi, in videč slednjič, da stoji le še sam, vsklikne: Zdaj pa prideš na vrsto tudi ti! Tako je človeku, komur smrt odvaja prijatelja za prijateljem, polasti se ga tožna misel: Tudi ti pojdeš za njimi, pripraviti se ti bo treba' Ima trenotke, ko misli, da tava po samoti, kjer nikdo ne umeje njegove govorice, (iosp. pisatelj imel je mnogo odličnih prijateljev, mnogo jih je padlo pred njim, jeden v mladosti, drugi krepak v moških letih. Toda, kar je čutil o smrti Levstikovi, to ostane nepopisano. Atence je grdila narodna nehvaležnost; Slovenci pač časte svoje slavne može. Dva prvaka sta, kojih v življenji neso čislali, sovražena in preganjana sta bila od naroda svojega: Preširen in Levstik. Pre-širnu dal je mlajši rod zadoščenje za vse krivice očetov svojih in Levstika čaka še to. Da je Levstik moral v prezgodnji grob, krivo je bilo trpljenje dušno in telesno, koje je Iprebil v prejšnjih letih svojih. Križ težak nosil je Levstik, krvavo je bil bičan, in žalibog bičali so ga odlični in spoštovani možje.
Po tem prekrasnem uvodu omenja gospod pisatelj, da ne bode čital biografije Levstikove, tudi ne bode ocenjeval njegovih del, ampak povedal bode le, v kaki dotiki bil je on z Levstikom, kaj bil je Levstik njemu. Oba sta Laščana. „Ko bi jaz prišel še jedenkrat na svet", — poudarja čitatelj — „in bi si mogel izbrati tudi kraj,  prišel bi zopet tam na svet.   Mnogo lepših krajev ima naša domovina, ali Laščanom jednačih ljudi j  ne dobi se lahko". Levstik rojen je v Retjab, vasi blizu Lašč. Prebivalci imenovali so ga : Retinjski goBpod.  Neko ne-oeljo po 10. maši pokaže mu ga mati rekoč samo to: Retinski.   Mati so ga spoštovali.   Videl ga je takrat le od zadej, in še sedaj ga vidi, kako krepko in odločno je stopal.   Tako znal je stopati samo Levstik.   Součenec mu ni bil.   Jedenkrat ogovoril ga je v Alojzijevišči, kjer je bil duša vseh, a ne posebno prijazno. Po jako mikavnem opisu tedanjega življenja in gibanja učencev v tem zavodu, omenja, da je v 4. ali 5. šoli spiBal Levstik gledališki prizor, v kojem sta bila vodja in hlapec glavni osobi. Prizor igral se je jedenkrat, v njem je igral ulogo hlapčevo Levstik sam, a ponavljal se ni več.   Levstik imel je komično žilo, obraz znal je premenjevati, in igral
je ko najboljši igralec. — Pozneje  spisal je igro: „Razbojniki", v koji ae je  mnogo  klelo in robato govorilo.    Ko mu je nekdo   očital,  da se  tako ne sme govoriti, odrezal se je Levstik: Kaj češ ali naj govore razbojniki ko svetniki,  kn-li ?. —  V roko prišle so mu tedaj tudi L. prve  pesni, jako dovršene po obliki in vsebini. L. bil   je vedno prvi v razredu; a vendar ni  napravil  zrelostnega izpita, zbolel je v osmi šoli, in ko je ozdravel ni si upal, ker hotel je napraviti  izpit z   odliko, a bal s-t je matematike. Kako drugačno bilo bi njega življenje potem!   Šel je v Olomuc k nemškemu vitežkemu redu, a tudi tam ni  našel zavetja.   Ne od tujcev zadel ga je udarec, ampak iz  domovine prišel je poguben oblak.    Pesni  njegove  prišle so na svitlo. Kako smo jih vsprejeli, ne more se popisati. Ve-likansk bil je prevrat v šoli, druge knjige imele so mir, kamor si pogledal, učili smo se Levstika na pamet in ga deUlamovali. Ali neki možje niso bili tako naudušeni. V gimnazijo udarila je prva strela. Vodja vprašal je prijazno dijake, kdo ima L., in potem ukazal strogo, da mu ga prineso. Dati so mu ga morali, misleč si : Tu ga imaš, beri ga, jaz si pa kupim druzega ! — Po šoli šli so v tiskarno, a tu reklo se je, da je L  ves razprodan.   Toda ni bilo res.   Udarila je druga strela v tiskarno. — Tretja udarila je na Moravsko, v pribežališče Levstikovo. Pesnik  zanimal  se  je za svoje prvence, pisal je g. Stritarju večkrat in on njemu.   Pisma L. brala so se javno v šoli.   A čul je to neki profesor, poslušajoč pri vratih    Kmalu bili bi Isključili ga iz šole. — V Olomuci   pa   pokliče   vodja Levstika, pravi mu, kako ga čisla, a vender primoran mu je dati slovo. — Zakaj ? — Poda mu knjižico, njegove pesni, koje so bile vse polne opazk: bogokletstvo, frivolno i. t. d Konec prih.)
Domače stvari.
— (Z Dunaja) se nam piše dne 14. t. m.: Gospod Danilo Maj ar on, odvetniški kandidat in Fran Prevc, pravni praktikant, bila sta danes na Dunajskem vseučilišči promovirana doktorjema prava. Gosp. Majaron ni bil osobno navzoč in zastopal ga je pri promociji državni poslanec g. dr. F e r j a n č i č.
— (Zoper ponemčevanje slovenskih šol) sklenila je potrebne korake občina Jurklošter v Laškem okraji, ušolana v šoli v Jurkloštru in St. Lenartu ter je potrebne uloge že odposlala na naučno miniBterstvo, oziroma deželni šolski sovet Priznati moramo, da se občine Laškega okraja v tem oziru najbolj pridno gibljejo, tako da je še treba samo sklepov od par občin, da bode glede šol v Laškem okraji vse urejeno.
— (Tehniško društvo za Kranjsko) ima danes zvečer ob 1/a8. uri pri Malici shod, pri katerem bode, kakor smo včeraj že omenili deželni inžener g. Vladimir Hraskv predaval o kanalizacijah v obče, posebno pa o kanalizaciji v Ljubljani
— (Učni črteži) za ljudske šole na Kranjskem izšli so v nemškem jeziku in se razposlali. Za temi pridejo kmalu na svetlo tudi učni črteži v slovenskem jeziku. Zakaj so nemški črteži bili prvi, nam pač ni umevno.
— (Nabiranje k r aje p is n i h i m en.) V novejšem času poslali so ugodne odgovore gospodje : župnik Narobe: za Zapoge pri Vodicah; kurat Primožič: za Vrabce pri Št. Vidu uad Vipavo; kurat Čeme: za Bar k ovije pri Trstu; učitelj Pe tfiček: za Žalec; bogoslovca Ivančič in Koder-mac: za K a m n o pri Kobaridu; dijak Dokler: za Višnjo Vas pri Vojniku; župnik Prežel: za Mavčiče, kaplan Lavrenčič: za Cerklje, Spodnji Bernik, Šmartno, Grad, Stefanjo Goro in Zalog — fare Cerkljanske na Gorenjskem; župnik Sila: za Veliki Repen (Repentabor) pri Sežani; bogoslovec Smolnikar: za Loke, Hru-ševko in Šmartin pri Spodnjem Tuhinji; župnik Ferjančič: za Za v rac pri Idriji; vikar Hebat: za Vojščico na Krasu; n. propovednik J. Gomilšak v Trstu: za Biš, Trnovce, Bišečki Vrh, LoČič in GoČovo v Slov. Goricah na Štajerskem. Hvala jim vsem!
— (Dijaška kuhinja v Celji.) Kot pokrovitelj je pristopil dijaškej kuhinji v Celji gosp. Peter Majdič, posestnik paromlina v spodnji Hudinji v Celji ter splačal svoto 50 gld. Bodi mu v imenu učeče mladine izrečena domoljubna zahvala !
— („Učiteljski Tovariš.) List za šolo in dom" ima v 22. številki nastopno vsebino: Trmoglavost. Spisal Ivo Trošt. — Knjiga Slovenska. —
Dr. Ivan Antou Scopoli. Spisal Fran Kocbek. — Ogovor učencem o slavnosti cesarjeve štirideset-letnice. Spisaj Jakob Dimnik. — Učiteljska zborovanja v Ljubljani. — Književnost. — Dopisi. — Premene pri učiteljstvu. — Razpis učiteljskih služeb.
— (Vreme.) 0>tri mraz, trajajoč par dnij je odjenjal, danes tudi sneg ne naletava. Drugod ]>a je moralo biti mnogo žametov, ker so se današnje pošte, posebno Dunajska, zakasnile za več ur.
— (V Postoj ino) došlo je včeraj iz Trsta pet nemških) častnikov in 38 pomorskih kadetov ogledat «i slavno jamo.
— (Kmetijsko predavanje) o trtni uši bode imel tainik kmetijske družbe Gustav Pire v nedeljo 18. t. m. dopoludne po cerkvenem opravilu (to je ob */t0, uri) na Slapu in popoludne po cerkvenem opravilu v Planini nad Vipavo. V ne deljo 25. predaval bode pa v Podragi in na Gočah, in sicer ob uri, ki se bode še določila. Dnevi za predavanje v Vipavi, Vrhpolji in Budanji se bodo pozneje določili.
— (Starešinstvo   v  Šmarjah) [Gor.] sklenilo je v svoji seji  dne 23. oktobra štiridesetletno   vladanje  presvetlega   cesarja   slaviti tako: 1. Dne 24. t. m. zvečer kres, streljanje topičev iu pritrkovanje zvouov,   2. Dne 25. t. m. zjutraj budnica s streljanjem topičev in pritrkovanjetn zvonov. Ob 10 nri slovesna sv. maša, koje se udeleži obč. starešinstvo in šolska mladina. Po sv. maši obdaritev šolskih otrok 8 knjižico „Cesar Franc Jožef I 1848 do 1888. 3. Popoludne služba božja in pol ure po tej veselica v prostorih gosp. Filipa Poljšaka, pri koje j deluje šolska mladina in cerkveni pevci, s tem vspo-redom: 1. Godba, 2. slavnostni govor,  3. kantata, 4. deklamacija, 5. petje. 6. igra: „Oče naš, kateri si v nebesih".   Gledališka igra v jedcem dejanji (igrajo šolski  otroci).   7. petje,  8.   šaljivi prizor, 9. petje.   Ustopnina k veselici 20 kr. sedeži 10 kr. Ker je čist dohodek namenjen ubogej  šolskej mladini, se radodarnosti ne stavijo meje.   4. Po veselici pri gosp. Filipu Stubelji btnket za osobo 1 gl. Kdor se ga misli udeležiti, prosi se naj bi vsaj do 23. t. m. naznanil  dotičnemu.   Posebnih  vabil se ne bo razpošiljalo.   K obilnej udeležbi najuljudneje vabi slavnostni odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Kodanj 14. novembra. Nadvojvoda Viljem dospel zvečer semkaj. Na kolodvoru vsprejela ga je kraljeva obitelj.
JBerolin 14. novembra. „Kreuzzeitung" potrjuje, da pride car še le spomladi v JBerolin.
Peterburg 14. novembra. „ Severno agentstvo" javlja: Da se je opustil Harkovski vojaški okraj, uplivali so zgolj ekonomični nagibi. Vojni budget prištedil je s to premembo 180.000 rubljev.
Sofija 14. novembra. („Agence Havas":) Po inozemstvu razširjene vesti o atentatu na princa Ferdinanda so neosnovane. Povsod vlada mir in red.
Pariz 14. novembra. Revizijski komi-sijon izrekel se je za odpravo senata in predsedstva republike.
Dunaj 15. novembra. Cesar imenoval Kristijana, kralja danskega, polkovnikom ima-jiteljem 75., Oskarja, kralja švedskega polkov-kovnikom imajiteljem 10. pe.špolka. — Bram-beni odsek je končal generalno debati in soglasno sklenil, da se preide v specijalno debato. Poročevalcem izvoljen grof Friderik Kinskv. — „Vaterland" izjavlja, da se je koncem tega meseca določeni katoliški shod iz političnih nagibov odložil do meseca maja.
Monakovo 15. novembra. Vojvoda Maks umrl.
Razne vesti.
* (Maks, vojvoda bavarski,) oče naše presvetle cesarice, praznoval je 9. t. ra. v Tegern-seeji svoj 80. rojstni dan. Dva dni kasneje, to je 11. t. m. je pa visokega gospoda mej obedom zadel mrtvoud. Po poročilu 12. t. m. došlem ua Dunaj se vojvodi zavest še ni povrnila, stanje je prav resno in nevarno.
* (Bismarck — doktor bogoslovja.) Teologična fakulteta na vseučilišči v Giessenu podelila je knezu Bismarcku 10. t. ra. povodom rojstnega dneva Martina Lutherja dostojanstvo doktorja bogoslovja.
* (Letošnje povod nji) prouzročile so zlasti po južnem Tiiolskem obilo škode. Po uradnih
izkazilih znaša n. pr. vsota škode samo v 25 občinah okrajnega glavarstva Bocenskega že 312 tisoč 5t» gold., od katerih pripada uimi na pohištvih 26 268 trold., na poljskih pridelkih 128.085 gold., na zemljiščih 111491 gld., na javnih, to je občinskih posestvih 39.190 gld itd.
* (Samomor.) V Egerji ustrelil se je 12. t. m. blizu kolodvora Henrik Ibuclihold, nadporočnik v 73. pešpolku. Povod samomoru je neznan.
T7"sl To i 1 o.
Z ozirom   na mnogovrstno pevsko ->-A i*-s gradivo za slavnostno besedo dne 2 de-S^A* cemnra naJ  izvolijo udeležiti se v pol-I /»■"V'"* nem številu pevske vaje v petek dne 16. novembra  vsi   gospodje   člani čitalnškega pevskega zbora. Pevski odbor.
Poslano.
3Srelz©g-lt>ljiT7-o I S to besedo začenja se anonsa v današnjej številki, katera priporoča novo, po »lavnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Koborautium lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešcih, golohradcih In osivelih že neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo še doseženo. Nečemo na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso iu priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen jo izu niittdj denar brez ugovora povrniti
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (1G1-8)
m.
„LJUBLJAKSKI ZVON"
Mtojji (331—263)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
T ii j <_? i
12. novembra:
Pri Klonu: Trapsia, Dubler. Sohweikart iz Banjaluke. — Walter z Dunaja. — VVoisenbok iz Monako-vega.
Pri Mnliel: Stare iz Maribora. — VVillms. Sturle, Reitter, ilofman, Maver, lleingruher z Dunaja. — Jellinelč iz Brna. — Kottenbaehur iz (iradea.
Pri Južnem kolodvoru: Kafn iz I'ulju. — Brau-ner z Dunaja.
Pri atrJttkeui eenturjl: Idij iz ?.
Umrli so v l,jiil>IJaiii :
14. novembra: Janez Bekč, užitninski paznik, 54 let. Tržaška cesta št. 19, za jetiko. — Jožef Marku!, zasebnik, 83 let, Salendrove ulico št. 4, za oslabljenjem.
Tržne cene v IJ ubijani
dne 14. novembra t. 1.
			irl. Lr.	Speli povojen, kgr. .	|l. kr."
Pšenica,	hktl.		6 34		— 70
i Rež,	n		4,22	Surovo maslo,    „      . |	— 90
1 Ječmen,	n		4'22	Jjijee, jedno :   .   , .	— 3
Oves,	n		2 44	Mleko, liter ....	— 8.
Ajda,	n		4 22	(ioveje        meso, kgr.	- BM
j Pi ono.	n		4 39	Telečjo          „ „	— 50,
! Koruza, Krompir,	n	*   * *	4 39	Svinjsko        „ „	— 52
		•   ♦ •	2 83	KoStrunovo    „ „	-34;
Leča,	rt	•   • »	12 —	Pišanec......	-35
i Grah,	n		13	(rolob......	-il7|
Fižol,	TJ		11 -	Seno,   100 kilo .   . .	2 BOl
Maslo,		kgr. .	1 -	Slama,   „     „   .   . .	S 32,
Mast,			— 76	Drva    trda, 4 rjjinetr.	6 HO
1 S p tli frišen		n •	—[64	„    mehka, 4 „	4 40
Meteorologijo poročilo.
a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
13. nov.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	741T nun. 741 1 mm. 742 6 mm,	- 4-6° C - 2-4° 0 - 3-8° 0	si. svz. si. svz. si. svz.	obl. snež. snež.	1 80 mra. snega.
14. nov.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	741-7 dihi. 7414 mm. 744*1 mm.	— 40° C — 12°C — 26° C	si. svz. si. svz. si. svz.	obl. snož. obl.	11 mm. snega.
Srednja temperaturu —3-6° in — 26°, za 7 7° in 6*6° pod normalom.
IDuuciad&lza* borza
dne* 14 novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
		včeraj	—		danes
	. gld.	81-95	—	gld.	82-10
		82 60	—	n	82-75
	_	109SO	—		110-20
6°/0 marčna renta . .		97-50	—		97-40
Akcije narodue banke.		876-—	—		87(i-—
		3o6 —	—		306 80
		121-95	—		121-95
		_•—	_		_
		9-66	—		9-«5l/,
C. kr. cekini ....		•V77	_		5-77
Nem&ke marke ....	n	59-80	—		59-82'/,
4«/0 državne «re*ke it 1. 1854    260 gld. 133 gld. 70 kr.
Državne srećke iz 1. 1864 100   , 173
Ogerska zlata renta 4* „ . . ... 101 Ogerska papirna renta  5" a   .       ... 92
5*/0 štajerske EemljiSČ. odvez, oblig.   .   . 104
Dunava reg. srečke ft°'0       .     1<>0 gld. M
Zemlj. obč. avstr. 4' .° 0 zlati zast. listi . 123 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 99
Kreditne srečke.....100 gld 182
Rudolfove srečke..... 10 ., 19
Akcije anglo-avstr. banke    .   .    120 112
75 tfi 25 75 50
60 60
50
50
AMturijent
z izredno lepo pisavo, i-««- Mlužbe pomožnega uratl-uika.
Kdo? pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (775—1)
Prodaja lesenega blaga.
Iz konkursne mase tovarne lesenega blaga prodado se prostoročno proti gotovemu plačilu zaloge
orM podbojev (ulov), M, jartetov, letvic, vrtnarska oprava, enojni in dvojni furnir, puškina oblesja in topita iti
Te stvari se morejo ogledati v tovarni poleg Tržiča na Gorenjskem, če se poprej naznani oskrbniku mase dr. Robertu pl. Schrev-U, odvetniku v Ljubljani, kateri daje tudi daljna pojasnila in vsprejema kupne ponudbe do konca novembra t. I. (780-d
frT1n.n.n.n.n-n.n-n.nnn .n.n.n wo,n.n n n n n n
DR-VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI.
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka  pa  ni! — Maščevanje   usode. — Razni  spisi: Iz  državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld. — Dohiti je v „NARODNI TISKARNI" v Ljubljani.
LEOPOLD SLOVŠA po dom. SELAN
mesarski mojster
v Šolskem drevoredu št- 12
prodaja od danes naprej
meso od pitanih volov
zadnje po........4» kr. kilo,
g sprednje po .   .    36,       in tO kr. kilo-
Zagotovljaje najtoenejšo postrežbo, pripravljen sem, ako se želi, do-poMlati meso ludi v stanovanje.
Za mnogobrojna naročila se priporoča El s spoštovanjem
Q Leopold Slovša, g
(779—1) mesarski mojster. JE
ooooooooooooooooooooooooooo
8
Natječaj.
U smislu zaključka obćinskog zastupstva od 8. novembra 1888 razpisuje se ovim  natječaj za
sa godišnjom plaćom od forinta 600 a, vi\
Molitelji itnadu podnesti svoje molbe ovomu glavarstvu «lo zudnjeg novenibfa isss kroz svoju predpostavljeni! oblast, ako se nalaze u kakvoj službi, i dokazati sve one prednosti, koje se zalitje-vaju za takvu službu, kao dosadanja praksa, pozna vanje jezika i. t. d.
Glavarstvo občine Kastav (u (stri),
dne 8. novembra 1888.
Glavar: M u n i<• s. r.
VELIKA
(772—2) Takoj delujoče.
Uspeh zajamčen.
lim
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane inoj sigurno delujoči
m
nI
ROBORANTITJM
v.;. (brado ustvarjajoče sredNtvo)
flgK* brez uspehu. Kuvno tuko sigurno pri j>p?   |tl«>HS3li.  l/.|»ulili in osivelih latteh.
uspeh po večkratnem močnem utreoli zajamčen. Poiiljn v Bteklenioah po l gld. .riO kr. in \ si    Ko i ieuli za poskus po 1 gld.
•J. Gri*olioIi v l Crnu.
V Irfuhfjtmi se dobiva pri g. Miti v ti i'ttu Mtihr-u t v
Trutu A. Pruxmarer, P. Prendini; r Gorici lekar C, Crintof-folelti; v Peki lekar J. Gnteiner; r Celji Ed. PelM; v Mariboru J. Martinz; v G rade i: Kasp. Iioth, Miuplatz 1. Tam se tudi dobi;
r^'lll H 4* 5 V*     orijentalsko icputilno sredstvo, ki
Ijtiu WYj nt'H , nar-ja nežnost, ludino i.i obilnost telesa, odstranuje pege in lase      cena 8f> kr.
171 sleparija'. "9*2 (661—8)
L. Luserjev obliž(flaster)za turiste. |
Gotova iu hitra upHvajcee sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani trdii kazi na podplatih in petah i roti hradovicam in vsem drugim trdim izraskatn kože. — Uspeli zajamčen^ — .jsp:   Cena »kutijici Cd kr. u. v.
Glavna razpošiljalnica:
L. Schwenk-ova lekarna
^    , f        v Meidlingn pri Dmiaji.
. 'i i -ti.<■.:.'. imajo v I.jublioiii J. Swo-boda, U. pl. Trnkoczv; v Kudoiioveiu D. Btsolli; v ivantoii.il J. Močnik; v Celbrel A. Egger, W. Tinini waM, 1». lijruliaeln r; v Krezub A. Aicliinger; V Trgu (na Koroškem) ('. Mt-imer; v Iteljnku F. Scholz,   Dr. B, Kunipl":   v  \Volfsbergu  A. llntli.
Ta  obliž  dobiva *»e  le v jedne) velikosti po HO kr.
Prlaleu samo. če imata navod in obliž varstveno znamki, in podpis, ki ju tu traven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva:        i.ti*«< j«v obliž (flaiter) mi turiste". (9 4—2)
kol   mijveeji  dobitek v uajsic «<■• jem gluenji ponuja velika od Ifam-liuršk« ili 'ine z.ajaničeiia denarna loterija.
Specijelno pa: 1  prem. a mark  h00000
1 dobit, a mark 200000
1 dobit, a mark 100000
1 dobit, a mark
\ dobit, a mark
1 dobit, a mark
2 dobit, a mark
1 1
dobit, a mark
dobit. ;'i mark
Ji dobit, a mark I   dobiti a mark 8 dobit, a mark
2 (i dobit, k mark
50 dobit, a mark
103 dobit, a mark
20() dobit, a mark
\f L«  did it. a mark
888 dobit, a mark
30111!) dobit, a mark 11(991 JoMt.iU.rk ■>{)(), 201),
150, 127, 100, 94, 67, 40, 20. .
75000 70000 65000 60000 55000 50000 40000 30000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 500 148
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBUKUU dovoljena in z vBem državnim premožcnjuin zajumeena denarna loterija ima 98.000 srečk, od katerih se Izžreba 49.100 srečk. Za žrebanje doloeeni skupni kapital znaša
9,345.605 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 49.100 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo meseeili in sicer v sedmih razredih sukcesivna gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znala 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretjem na 60.000, v četrtem na 65.000, v petem na 70.000, v šestem na 75.000, v sedmem pa eventuvelno na 500 001», specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Pudpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeležitvi te velike denarne loterije.
Častiti naročevalci se prosijo naroeitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo su itaroditve izvrše tudi proti postnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 velu. originalna Mre oku av. v. gld. tt.tSO.
1 polovica originalne srečke av. v. gld. 1.73. 1 retrlina  originalne Nrećke av. v. gld.—.90.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega ti« razvidi vse natančneje. Takoj po ž lobanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-uenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrelinuja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, /sekako pa prod
30, novembrom 1888.
nam doposlati.
(700—8)
VALENTIN & C0,
Bankgeschaft,
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
2065