LI 5T ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Slogajati
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER xi, 1919, AT POST OFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879-
"J^Ngsloga tlačij
ŠTEV. (No.) xi.
- CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 26. JANUARJA 1922.
LETO (Vol.)-VIII.
PREMOG ARJI ZAHTEVAJO POVIŠANJE PLAČ.
NEMČIJA V ŠKRIPCIH. JAPONSKE ČETE OSTANEJO V SIBIRIJI.
Vlada se trudi, da bi priborila stalnost nemški valuti.
Ako se ne spxejme zahtev doi. aprila odidejo na stavko. To je ultimatum premogarjev, ki delajo na trdem premogu.
Shamokin, Pa., 22. jan. — Kakor razvidno iz zapiskov premogarske konference, ki se je vršila tukaj, so sklenili premogarji, ki delajo na trdem premogu, da bojo stavili zahtevo za 20 odstotno povišanje njihovih plač. To 20 odstotno povišanje se zahteva za premogarje ,ki delajo na kontrakt. Za vse one, ki delajo od dneva ali takozvani "kompanij-ski delavci" se zahteva $1.00 povišanja na dan. Za vse čezurno delo ob delavnikih se zahteva navadno plačo in pol. Za delo ob nedeljah in praznih pa dvakratno plačo.
Med temi zahtevami je tudi točka, ki določuje, da te točke ako bojo sprejete, nemorejo biti v veljavi dalje, kot dve leti, in da vsako poga-nje s posamezniki je prepovedano.
S kakim sočutstvovanjem bodo lastniki premogorovov sprejeli te stavljene zahteve je težko uganiti. V listih, ki so v službi teh premogar-skih mogotcev, se vidi znamenja, da so lastniki zelo gluhi napram vsaki besedi, ki bi bila v prid delavcev premogarjev. Nepristranski opazovalci tega položaja izjavljajo, da stavka premogarjev je letošnjo spomlad neizogibna. Seveda če upoštevamo trdovratnost kapitalistov napram delavskemu sloju v preteklosti, ki je nudila delavstvu boljše ugodnosti za svoje zahteve kakor danes, je prav lahko sklepati, da bo nastal pravcati boj med premogarji in lastniki premogorovov. Posebno pa je stavka neizogibna, ako pogledamo v liste, ki so v službi premogarskih baronov, kateri izjavljajo, da se spomladi namerava celo znižati pre-. mogarske plače.
Javnost, ki želi mirnega sporazuma, bo ako nastane stavka resno prizadeta stem, ker bo udarjena s stavko tudi cela ostala industrija po deželi. Dal Bog, da bi enkrat vsaj tudi kapitalisti imeli srce na pravem mestu.
POGREB SV. OČETA SE VRŠI DANES.
MATI IN SEDEM OTROK ZGORELO.
Traverse City, Mich., 25. jan. — V tukajšni bližnji šumi se je zgodila velika nesreča. Soproga drvarja Hail in družina, ki so živeli v. leseni kabini je doletela sinoči strašna katastrofa. Zanetil se je ogenj in v plamenih so končali svoie življenje mati in sedem otrok. Kako se je o-genj zanetil ni znano.
OPEKEL SE V VRELEM MLEKU.
Štiri letni sinček George L. Frances bogatega farmarja v Leno* je padel v kotel vrelega mleka in za-dobil pritem take poškodbe, da je v kratkem zatem umrl.
Berlin, 25. jan. — Nad dolgih trideset let je nemški narod slavil 27. januarija, kot rojstni dan svojega vladarja. To je bil dan, ki so ga Nemci imeli tako pri srcu pred vojno. Iz vseh javnih in skoro tudi zasebnih poslopij so plapolale nemške zastave. In letošnji 27. jariuarij, pa je za tevtone dan, ki ga s strahom pričakujejo, kakor razposajeni učenec v šoli kazni, od svojega učitelja.
Zavezniki so najbrže izbrali ta dan zato, da pokažejo Nemcem, češ, kako blazni ste bili, ki ste*častili in sledili svojemu krvoloku kajzerju in mu izkazevali udanost. Poglejte, kam vas je zapeljal? Poglejte pred par leti ste peli njemu slavo, letos pa boste na ta dan odštevali milijone in milijone za napravljeno škodo, ki ste jo naredili drugim narodom na njegovo povelje. Plačali boste nam "zmagoslavnim zaveznikom" ravno na ta dan toliko in toliko milijonov, kakor jih je določila naša zadnja konferenca v Cannes.
In res danes, ko nemški narod davi finančna kuga, v katero so ga pripeljali bivši imperijalisti, se pometa po-vseh nemških blagajnih in nabira skupaj zlato, da se bo plačalo zaveznikom za vojno odškodnino. Nemški državniki napovedujejo popolni finančni polom, toda zavezniki so gluhi napram tem izjavam in njih zahteva je odločna. Francoski ministrski predsednik Poincare, je celo zagrozil, da če Francija ne prejme v času, ki ga je konferenca v Cannes-u prepisala, odkazane odškodnine, francoski vojščaki bojo začeli korakati v rensko industrijal-no ozemlje. Nemčija dobro ve, da s Francijo se sedaj, ko so na njenim vladnim krmilu možje militaristič-nega duha, ne bo za igrati, zato pa tudi hite na vso moč, da spravijo skupaj kolikor mogoče, da se plača vojna odškodnina prihodnji petek 27. januarja.
S POSTOM ZDRAVIL REVMA-TIZEM.
Madison, Ind. — William Roche je bil danes aretiran od mestnih ob lasti, kj£r je zdravil svojo ženo rev-matizma (trganja) s postom. Ženo ie baje postil 51 dni in se sedaj nahaja, kakor izjavljajo zdravniki v kritičnem položaju.
CHICAŠKI STRAŽNIKI IN GASILCI ZAHTEVAJO POVIŠANJE PLAČE.
Stražniki, kakor tudi gasilci mesta Chicage izjavljajo, da jim s se daino plačo ni mogoče izhajati. Vsi zahtevajo okoli 250 dolarjev letnega priboljška.
AVTOMOBILSKE TATVINE.
Tekom zadnjih 24. ur je bilo v Chicago zopet ukradenih 11. avtomobilov. Sluti se, da mora biti posebna organizirana družba, ki vrši ta posel.
Washington, D. C., 23. jan. — Japonska vlada je po svojem zunanjem ministru grofu Uchida javno naznanila vsem velesilam, ki so zastopane na sedajni Washingtonski razorože-valni konferenci, da se je odločila radi varstva njenih interesov v Sibiriji obdržati^svoje čete še nadalje in iste tudi ojačiti, ako bi potreba tako zahtevala.
To izjavo je japonska vlada zato razglasila, ker v kratkem pride na dnevni red na razoroževalni konferenci problem glede sibirskega vprašanja. Japonskim militaristom se je v Washingtonu še vse dovolilo do-sedaj, in upati je, da bojo dosegli še nadaljne vspehe, če se pogleda na popustljivost naših ameriških državnikov.
Grof Uchida, ki je imel pred kratkim daljši govor o zunajni politiki pred plemenitaško in državno zbornico se je izjavil da Japonska ne stremi po nobeni teritorijalni koristi
Evropski kardinali hite skupaj, da se vdeleže skupno pogreba in ostanejo v Vatikanu, da izvolijo naslednika.
Rim, 26. jan. — Včeraj so cerkvene oblasti v Vatikanu uradno naznanile, da se bo vršil pogreb sv. Očeta Benedikta XV. danes 26. januarja popoldne. Telesne ostanke sv. Očeta bodo položili v grobnico sv. Petra po predpisanih pogrebnih obredih. Danes se je vršilo devet slovesnih sv. Maš za pokojnim sv. Očetom v baziliki sv. Petra v Rimu.
Velikanski obiski.
Kapelo sv. Rešnjega Telesa, kjer leži sv. Oče na mrtvaškem odru, je obiskalo v zadnjih dveh dnevih nad 700,000 obiskovalcev. Večvrstna procesija vodi noč in dan k mrtvaškemu odru sv. Očeta. Nastavljenih je več sto posebnih rediteljev, ki pazijo, da obiskovalci v lepem redu ko-
fjr•, . , . o-L-	t • rakajo v vrsti eden za drugim, proti
ne v Kitajski ne Sibiriji, ampak pri- ^^	& *
pravljeni pa so in to vedno ščititi svoje pravice in interese v teh krajih. (Kake pravice imajo v teh kra-
ZNIŽANJE PLAČ ŽELEZNIČARJEM ZNA ZANETITI STAVKO.
Železniški magnatje so se baje na vsak način odločili, da bojo znižali plače železničarjem. Posebno bo pritem znižanju prizadeto čezurno delo, ki ga morajo železničarji opravljati. V kratkem bodo obveščene vse lokalne organizacije železničarjev o načrtu, ki so ga sprejeli železniški magnatje in katerega mislijo tudi izvesti na železniškimi delavci. Voditelji železniških unij so ene misli in odločni, da se naj pokliče na stavko takoj vse železničarje, kakor hitro bi lastniki železnic skušali u-vesti svoje načrte. Istotako pa tudi soglašajo, da se pomaga premo-garjem v njihovem boju, ako jim bodo premogarski baronje skušali znižati plače.
Harding poslal sožalno brzojavko Vatikanu.
jih in kdo jim jih je dal!) Omenil je tudi smer japonske politike na Kitajskem. Izjavil je. da japonski narod je najboljši prijatelj Kitajske in da vse, kar se je dosedaj še naredilo od strani Japoncev je več ali manj v korist kitajskega naroda. Nadalje je izjavil, da kitajski narod se pro-buja in dviga med druge civilizirane narode; k temu jim pa ne bo pomagal nihče bolj, kakor mi, ki smo njih najbližnji sosedje.
Japonski zunanji minister grof U-chida je spreten politik in zna dobro metati pesek v oči. Pomorsko sibirsko obrežje hočejo Japonci obdržati na vsak način. Tako drže v svojih imperijalističriih krempjih tudi mnogo kitajskega teritorija. In tega ne bojo spustili iz svojih krempljev, to je lahko uverjen vsak. Le moč in sila ste edini, ki bi jih potisnile odtod. Kakor se je pred zadnjo vojno šopiril po Evropi Nemec: "Jaz sem nad vsemi in prvi", tako se danes šopiri Japonec po azijskem kontinentu.
Harding je poslal uradno, kot predsednik Združenih Držav, sožalj-no brzojavko Vatikanu, v kateri izraža globoko sožalje cele dežele zaradi smrti sv. Očeta.
Društvo Najsv. Imena Chicaške nadškofije izraža sožalje.
Članstvo Najsvetejšega Imena, ki šteje nad 90,000 je danes poslalo svojo žalostinko papeževemu tajniku. Isto so izvršile tudi mnoge druge katoliške organizacije.
Ameriška Kardinala se podala na pot.
Kardinal O'Connell in kardinal Dougherty sta se podala na pot proti Vatikanu, da se vdeležita volitve namestnika sv. Očeta in bodočega glavarja sv. Cerkve. Kardinal O' Connell je baje naklonjen misli, da naj bi se izvolilo za bodočega glavarja sv. Cerkve kardinala Merry Del Val, ki je rodom Španec.
ANGLEŽI ZAPIRAJO INDIJCE.
Calcutta, India, 25. jan. — Več kakor sto indijskih domačinov je zaprtih danes, ko so poskušali de-monstirati proti Angležem. Ljudstvo je skrajno nezadovoljno proti angleški nadvladi in nasilstvu. Pričakuje se resnih posledic, ker ljudska nevolja kipi na svojem vrhuncu.
FRANCOSKI ADMIRAL ZAGOVARJA FRANCIJO.
Admiral De Bon, ki je dospel včeraj, kot gost v Chicago, je izjavil da svet se zelo moti, ako ima današnjo Francijo za militaristično državo. Mi nečemo vojno, mi hočemo ravno vojno zatreti. Mi hočemo garancijo, da vojne sploh več ne bo. Svet nas ne razume. Kajti, kakor hitro se bo Nemčija opomogla, bo skuša*-la se maščevati nad zavezniki, kateri so v zadnji vojni branili samo svoje pravice in poštenje. Francija je prelila preveč krvi in žrtvovala preveč svojih sinov, da bi želela nove vojne. Kar ona hoče, je jamstva, da se take katastrofe ne pripete več, med civiliziranimi narodi sveta. Tako francoski admiral.
"FLU" SE POJAVLJA,
V New Yorku se je pojavilo več slučajev influenze. Zdravniški department je danes v svojem poročilu naznanjal, da se je naznanilo v razne bolnišnice 103 slučaje influenze, za katero je nastopila pljučnica pri 102.
OBREGON ZNAL ZA ZAROTO.
Mexico City, 25. jan. — Predsed nik Obregon je danes uradno izjavil pred časnikarskim poročevalci da je znal za vso zaroto, ki jo snu-val general Pablo Gonzales na prošnjo newyorških mednarodnih bankirjev. Obregon z vrača vso krivdo na mednarodne bankirje, da vplivajo na ameriški kongres, da ne pripo zna sedajne meksikanske vlade, katera se je izkazala priljubljeno in zmožno vladati meksikanskemu narodu. Nadalje je Obregon tudi razkladal o raznih skrivnih sestankih ob meksikanski meji v Te^asu, ki so jih imeli zastopniki newyorški bankirjev lanskega avgusta. Tedai so delali načrte, kako bo Gonzales zasedel oljnato polje in istega dal za izkoriščanje tem mednarodnim kralj e vašem.
DENARNE POSILJATYE
VAŠ DENAR bo na svojem mestu najhitrejše, ako ga pošljete skozi naše podjetje. Dostavimo denar na najbližnjo pošto prejemnika. Izdajamo čeke v kronah in amerikanskih dolarjih. Pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Ob izidu te številke smo računali za jugoslovanske krone:
500 kron........... .$ 2.00
1,000 kron............ 3-90
5,000 kron .......... 19.00
10,000 kron............ 37-50
Za italijanske lire:
50 Hr ...............$ 2.75
100 lir ............... 5,00
$ 500 lir ............... 22.75
1000 lir ...............45-50
Za nakazila v amerikanskih dolarjih do $50.00 računamo po < > $1 .00. Za večja na kazila računamo po a. centa od vsakega dolarja. .
Vse pošiljatve naslovij^ajte na:
BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", 1849 W. 22nd S\u, Chicago. 111.


" ■ -
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI __ Izhaja trikrat na teden.
Slovenian Francisean Press
1649 W. 2and Street,
Telephone: Canal 98. . ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Chicago, 111
SLOVENIAN FRANCISCA
P^blisVd Tri-Weekly by \N FATHERS, 1840 W.
1849 W. 22nd Street Chicago, TP
Entered as second-class matter October it toiq, at the oo<?t offirr- at C^ira^o T1'
under the Act of March 7, 1870
Za farmarja.
Sedanje nezdrave gospodarske razmere so jako občutno zadele pred vsem ubogega našega farmarja.
Do sedaj je bila Amerika industrijelna dežela. Tovarne so proizvajale toliko nezmerno bogas.tva, da se nam je zdelo, da mi farmarja niti ne potrebujemo. Vse je tišalo le v mesta in skušalo najti delo po tovarnah, po premogovnikih ali rudokopih, ali pa v trgovini.
Vendar vojska je pa pokazala, da je v Ameriki enako, kakor je v starem kraju, da je navsezadnje le samo kmet steber, pravi steber države.
Ker pa nismo bili tega prepričanja, da je kmet potreben državi, zato, se pa v Ameriki za farmarje ni dosti storilo. Pustilo se je to vprašanje popolnoma v rokah onih, katerih je tikalo. Imeli smo velikanske "farmarje", milijonarje, ki so eden n. pr. je pridelal veliko stotisoč bušelnov pšenice, drugi enako koruze, tretji je imel same krave v številu po stotisoč i. t..d. Ti "farmarji" seveda niso potrebovali nikakega varstva države in nikake vladne pomoči. Bili so bogati in zato tudi močni dosti, da so dosegli take postave, kakoršne so hoteli, ako so jih sploh hoteli. Najljubše jim je pa bilo, da so jih vsi na miru pustili, da so delali kar so hoteli. Z raznimi trusti, ki so kupčevali z živili, so sedli skupaj in si naredili take postave, kakoršne so se jim najbolj dopadle in jim najbolj polnile njih žepe.
Zadnja leta se je pa gibanje med ameriškim delavstvom nagibalo na farme. Delavec je vedno bolj spoznaval, da je na vse zadnje pri vseh svojih zaslužkih, katere ima v tovarni ali v rovu, samo suženj kapitalista. Zato je začel misliti, da bi morda na vse zadnje bilo le bolje, ako gre na farmo, kjer si kupi košček zemlje, jo začne obdelovati. Res ne bo imel toliko zaslužka, pa bo sam svoj gospod na lastni zemlji, v lastnem domu,
pa bodo njegovi, otroci imeli saj dom. Tako so pa kakor nomadi ,ki se selijo od kraja do kraja.
Zato so se zadnja leta zelo množile manjše farme. Država je to videla in je to pospeševala. Imamo postavo takozvani "homestead" postavo, ki jako olajša revnejšemu državljanu, da si pridobi farmo.
Toda s tem so se pa znatno spremenile razmere našega kmetijtsva Manjs, farmar ne more več tekmovati z bogatim, prejšnim milijonarskim. On si ne more delati postav, kakor bi hotel. Tu&i si ne more določevati cen, kakor so si prejšni mogotci delali. Naenkrat je opazil, da je tudi na farmah v veljavi moč močnejšega. Posebno pa je vojska razkrila to našo rak rano. Ubogi manjši farmar je naenkrat opazil, da so živila po mestih se prav tako draga, kakor za vojskin čas, njegovi pridelki pa naenkrat nimajo prav nobene vrednosti več. Kako je to? Kje je krivda? Kdo
je uzrok temu? Tako smo zadnji dve leti čuli britke tožbe tudi od naših slovenskih farmarjev.
Kriv temu je pa pred vsem kapitalizem med farmarji, to je farmarji milijonarji. Ker so ti imeli že preje zveze z kompanijami z živili, oziroma, ker so bili eno in isti z njimi, ker so skoraj iste osebe pri eni kompaniji, na farmah in pri trgovinah z živili, je šlo pred vsem naprej njih blago.' Ko je mesarska kompanija n. pr. začela dobivati manj naročil, je preneha la kupovati od manjšega farmarja, ker so jo lahko dovolj zalagali bogati milijonarski s svojimi pridelki. Ko je toraj- manjši farmar pripeljal svoj pridelek na trg, se je reklo, "mi ga ne potrebujemo, zato ti damo to in to ceno," in nastavili so mu ceno kakoršno so sami hoteli. Tako je bogJtaš farmar dobil visoko ceno za svoje izdelke, manjši jih je moral dati pa skoraj zastonj.	.
Toda te razmere ne smejo iti dolgo, ker bi pomenile popolni propad vseh manjših farm, kar bi bilo pa zopet na milijarde škode. Zato je vlada posegla vmes in te dni zboruje 300 zastopnikov iz vseh delov Združenih držav v Washingtonu pod predsedstvom trgovskega ministra Walla-ce-ja in skušajo najti rešitev iz nevarne situacije našega farmarja.
Predsednik Harding je nagovoril farmarje in jim obljubil vso pomoč vlade.
Da, v resnici je bil že skrajni čas, da se je začelo misliti na rešitev tega vprašanja. Upamo, da se bode našlo dovolj treznih mož, ki bodo stopili milijonarskim farmarjem na prste in naredili postave, po kateri se bode tudi kapitalistom med farmarji omejila njih premoč in nenasitna grabežljivost in se ščitilo pravice manjših farmarjev.
ni v takih slučajih. Udarci, ki jih ti listi objavljajo v svojih predalih proti naši duhovščini, ne padajo samo po naši katoliški duhovščini, ampak padajo tudi po naših lastnih hrbtih nas katoličanov. Istotako ie z našimi listi. Mi jih podpiramo, ker vemo, da so na pravi poti nam v pouk in v korist naši stvari. In kdor tolče po naših listih, tolče tudi po nas; mi hočemo te liste, zato jih podpiramo in koncem konca, kdor sovraži to, kar je nam ljubo in kar želimo, je faktično naš sovražnik. Takega prepričanja smo midva in upava, da sva na pravem mestu. 'Ko bi bili vsi katoliški Slovenci takega prepričanja, bi kmalu sovražniki zgubili svoja tla. Op. ured.)
Ko človek premišljuje razne proizvode, ki jih prinašajo razni proti verski listi, bi mislil, da s0 n. pr. Peter Z era ga in meteorist K. T. B. etc. pojedli vso pamet in učenost s ta veliko žlico. V resnici pa zastonj iščeš, kake prave izobrazbe v teh listih. Izobrazbe posebne naibrže še »nikoli niso lastovali. Kolikor so jo pa še imeli, so jo pa zapravili in za
več mobiliziral takih junakov pod svojo zastavo.
Še nekaj, kar je pa glavna stvar, ne smem pozabiti omeniti. Da vsaK zaveden naročnik tega lista naj skusi vsaj enega ali dva nova naročnika pridobiti, da se bo naš list čim dalje bolj širil med naš narod. Potreben je za nas katoliške Slovence, tudi kateri je enkrat naročen na ta list, ne more-biti več brez njega. Jaz Vam pošiljam tukaj par naročnikov in tydi malo darilo za list Ave Mana. Pozdrav vsem čitateljem tega lista!
Mary S., naročnica vseh treh listov.

Iz slovenskih naselbin.
Racinet Wis. — Tudi pri nas v naši naselbini pridno čitamo list E-dinost. Kajti list Edinost ima največ zanimivih dopisov iz različnih delov naše nove domovine, in to Slovenci radi vemo, kako se godi tudi drugim našim bratom, ki so raztreseni od Atlantika pa noter do Cali-fornijske obale.
Midva z mojim možem prav rada čitava Pavleta Zgagata. Čudiva se le, kako je to mogoče, da nekateri ga nerazumejo. Saj Pavle pa tudi nikogar ne napada po nepotrebnem. Jaz mislim, ako bi bil Pavle res tako slab človek, kakor si ga nekateii predstavljajo, bi ga gotovo uredni-
1]
štvo Edinosti samo odslovilo. Ker pa ima Pavle mislim precej več soli v glavi, kakor pa vsi, ki ga obsojajo, zato bi mu- mi morali biti še hvaležni, da nas hoče včasih razveseliti s svojimi nedolžnimi šalami. To posebno znači, da ne vidijo, kako drugi listi bijejo po nas, mi bi morali vse — po domače povedano pogolni-ti — kar, kdo namaže v kake predale, kakor n. pr. v G. N. ali pa Prosv. Vendar temu ne gre tako. Peter Zgaga, ki v svoji koloni laže in maže o slovenskih duhovnikov misli, če napade tega ali onega duhovnika, da napada samo njega. Resnično pa je, da se čutimo prizadete vsi katoliča-
oili, ko so igrali v Ljubljani ulogo
Jiublinnskih srajc. Naibrže so jo za-
tavšali ali pa prodali pri znanih tvrd-
kah "Fiora-BiVtu. "Tišlerju" ali pa
nri "Zeksarju." Kajti Trčku Zga<ri
se še danes pogostokrat sanja o "gu-
Tažu'\ ki ga je žvampal pri teh tvrd-kah.
Zato Pavle le nič se ne boj, ampak le krepko primi svojo marelo in junaško naprej. Priloženo ti pošilja va $1.00 za tvoj novi "frak", pa glei. da ?i boš lepega izbral.
Vsem naročnikom Edinosti pa priporočava, da skušajo agitirati med svojimi prijatelji in skušajo pridobiti listu, kolikor največ mogoče novih naročnikov. Ali katoliški Slovenci v resnici ne zmorejo za en svoj lastni katoliški dnevnik? Prav lahko, samo če hočemo! vZato pa na delo, da bo Edinost čim preje zahajala dnevno v naše domove.
Pozdravljava vse katoliške Slovence širom Amerike, posebno pa Pavleta.
Maria in Ignatz Kraševetz.
fOpomba ured.: — Odkar Pavle prejema tako laskave pohvale od naših naročnikov, je postal tako "čtolc", da z nami kmalu že govoril ne bo.)
NAZNANILO.
Chicago, 111. — Kakor je članstvu Slovenske Podporne Družbe sv. Mohorja že znano iz izvanredne seje, ki se je vršila 13. t. m., da se je poverilp moč društvenemu odboru, da preskrbi vse potrebno za zabavo, ki jo bo društvo priredilo v korist društvene blagajne, se je to sedaj preskrbelo. Najeli smo domačo cerkveno dvorano, kjer bomo priredili igro "Kmet Herod" dne 16. aprila, to je na Velikonočno nedeljo. Igra je zelo zanimiva in bo zelo užitna za naše občin stvo. To naznanjamo že sedaj vsem društvom, katere prosimo, da naj ne skušajo prirejati na isti dan kakih zabav, od katerih bi gotovo ne bilo dobička ne za eno ne drugo stranko.
Omenim naj še. da naše društvo. J<i nima še niti mesec dni, izvanred-no narašča v članstvu. Prijavi v dru štvo v zadnjih dveh tednih pričajo.
da je društvo vzbudilo veliko zanimanje med rojaki. In ker so v našemu društvu že najbolj delavni možje v naselbini, zato je lahko pričakovati še nadaljnih vspehov.
Vse ostale rojake, ki niso še pri našem društvu, pa vabimo k pristopu. Nobenemu ne bo žal, če postane član tega koristnega društva. Naši dnevi so šteti, in ne vemo ali danes ali jutri nas zgrabi nesreča aH neljuba bolezen. In v takih časih bomo hvaležni Bogu in samemu sebi, ako bomo zavarovani pri dobrih društvih za bolniško podporo. Rojaki naše društvo vas opominja in vabi, da si zasigurate podporo za slučaj bolezni. Za 50c na mesec, vam društvo nudi $1.00 dnevne podpore v bolezni. Ali morete najti kje bolj še pogoje? Glavno na kar se opozarja občinstvo je, da do prihodnje seje se sprejema člane v društvo pod starimi pogoji, to je, da= se vas sprejme brez zdravniške preiskave. Zato ste na dobičku če pristopite sedaj. Redne mesečne seje našega društva se bodo vršile vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob pol 2:00 uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana. Prihodnja redna seja se vrši v nedeljo 5. februarja. Ker bomo razmotrivali na tej seji o fundamental nih stvareh našega društva, zato je vabi j en sleherni član, da se te se-ie zagotovo udeleži. Vsak izmed nas pa naj poizkusi pridobiti za društvo vsaj enega člana, do seje. Bratje, čim več nas bo, močnejši bomo!
S bratskim pozdravom
John Jerich, tajnik.
CHICASK1 SLOVENCI, POZOR!
Collinwood, Ohio. — Po dolgem času se tudi jaz oglasim s par vrsticami. Razmere so pri nas kakor večinoma povsod. Brezposelnost pa še vedno najbolj napreduje. In za te mu se ve kaj sledi, kjer ni dela. tudi ni jela pravi pregovor. Toda o-beta se nam v tem letu boljših časov, dočesar smo po taki dolgi dobi brezposelnosti pa že tudi upravičeni, da bi se zgodilo.
No, sedaj pa še, kako se je kaj lovska sezona išla? Nič, prav nič ni bilo -čuti to zimo o kaki večji akciji naših lovcev. NedcJlžne živalce so gotovo vesele, da letos niso imeli teh sitnih gostov, ki jih vedno šege-tajo s svojimi "šroti", kadarkoli gre-jo k njim na obisk.
Seveda spravili so se tudi letošnjo zimo enkrat, šli so skupno. Gre se zato, kaj so dobili. Nič drugega, kakor enega precej velikega modrega mačka so pri "cajfrali" domov v eni veliki vreči. Pa še istega so, kakor so se samo med seboj pogovarjali spesnili nekje enemu ^revnemu farmarju, tam daleč nekje blizu Am-herstona. To je bilo pač zato, ker kamor jim je France iz Loraina sve toval so se vsuli vsi, in nobenemu ni prišlo na misel, da je France prvovrstni pešec. Drugače pa je bilo z njegovimi solovci, ti so vsi eden čez drugega **jamrali": enega je zeblo, drugemu se je godila krivica v želodcu, tretji je bil zaspan itd. S tako divizijo je gotovo, da naš vojskovodja France ni bil v stanu "for-ri-kati", zato so pa tudi nazaj z samim ubogim mačkom "pri-rakali". Je pač križ za vojskovodjo, če nima svoj* armade v redu. Zaraditega in šf drugih vzrokov se lahko pričakuje da naš France v takih slučajih ne bo


VABILO
NA IGRO
U

t t
č
TURŠKI KRIŽ"
— ki jo prir©de —
ZDRUŽENA CHICAŠKA DRUŠTVA
' V CERKVENI DVORANI v pokritje njenih stroškov
V NEDELJO, DNE 29. JANUARJA, 1922.,
ob 2. uri popoldne in ob pol 8. uri zvečer.

1.
2.
3
PROGRAM:
Pozdravni nagovor..........Rev. Benvenut Winkler
Pesem "Zapuščena cerkvica" zložil Rev. K. Klinar poje "Adrija"
Igra "Turški Križ", spisal Rev. Dr. Janez Evangelist
Krek.
OSEBE:
Uršula, verno in narodno dekle............Miss Rose Vahtar
Mina, njena teta...................Miss Kathryn Gregorich
Meta, prijateljica..........................Miss Mary Pire
Pavel, vaški fant............................Mr. Ivo Račič
Domača dekleta I .......................Miss Ana Šimec
i........................Miss A. Mohar
Dihur, izdajalec .........................Mr. John Sajevec
Stngalica, potujoči krošnjar iz Ribniške doline. .Mr. J Jerich
-Juzuf-Paša.............................Mr. Silvo Hrastar
...... ( ...............................Mr. John Prah
Mahmed S Turki......................Mr. Stan Kozjek
Kara • '........................Mr. John Kosmach ml.
Jakob, hlapec..............................Mr. Joe Fajfar
x' zena ................................Miss Mary Koporc
2- žena ...............................Mrs. John Terselich
x' *ant............................Mr. Frank Avguštin ml.
2* fant..............................Mr. Joe Žabkar ml.
Star<?c...............................Mr. Andrew Glavach
Pastir ................................Mr. Viktor Mladich
Vaška dekleta j........................^iss Kristina Tič
l......................Miss Palmira Janež
l'™*.....\ nosača ...............Mr. Mike Koren
2. moz..... I	................Mr. Joe Fajfar
Ranjenec...........................Mr. John Kosmach st.
Pesmi med igro preskrbi društvo "ADRIJA" pomnoženo s člani dramatičnega odseka.
Ker je ta igra izvanredno zanimiva in podučljiva, kar potrjuje že ime pisatelja igre Rev. Dr. Janeza Evangelista Krek, ki je bil največji slovenski mož, zato se prisrčno vabi vso jav-
nost k obilni udeležbi.
ODBOR.
M
Bradley, 111. — Mrs. Mary Leu-:ik je bila operirana. Minuli teden ^ zapustila bolnišnico in se nahaja -dsma. Želimo da kmalu ozdravi.
Mr. Frank Mesec je bil minuli te-*den na obisku v Chicagi pri svojih sorodnikih.	Poročevalec.
Beaulieu, Minn. — Drago uredništvo: — V prigibu pošiljam $ ... za "poslani mi Koledar Ave Maria in za naročnino listov.-
Le hrabro in polemično naprej, pa -se bo vse doseglo! Voščeč Vam naj boljši napredek, Vam udani
Rev. Roman Homar, OSB.
Chicago, Illinois. — Gospod urednik : — Podpisani tudi glasujem za Pavleta, da še ostane v Edinost. Ob enem pa darujem za Pavleta $1.00. Vam g. urednik pa obljubim, da .kolikokrat bo neki "Bliš" iz naše naselbine napadel našega č. g. župnika V "Glas Naroda", toliko dolarjev bo še dobil Pavle od mene.
John Kosmach.
GOLJUF IN TAT.
JJJ.z Nacetove torbice."
Chicaške novice. — Nevarno je obolela Mrs. Jakob Bicek, enako Mrs. St. Majcen. — Obema našima dobrima farankama želimo skoraj ljubega zdravja. — Zbolel je tudi otrok Mr. Johna Horžena.
— Pogreb naše učenjke 6. razreda Frančiške Dolmovič se je vršil še le v pondclek, ne v soboto, kakor je bilo pomotoma poročano zadnjič. •Pogreba se je udeležila šolska mladina polnoštevilno in deklice društva sv. Neže, katerega je bila članica. vse v belih oblekicah. G. župnij je nagovoril članice in rekel nekako : "Bog nas ima posebno rad! Že drugo cvetko v najnežnejši mladosti je utrgal tekom enega leta iz našega Marijinega vrtca. Za mesec majnik si je Marija utrgala našo rajnko Roziko Kozjek, sedaj za glav-nj društveni praznik svete Neže pa našo Francis Dolmonič. Dasi nam je hudo, vendar se veselimo tega, ker vemo, da je sedaj naša Frančiška srečna tam pri Bogu, pri Mariji in pri svoji mamici. Mamica ji je umrla pred dobrimi dvemi leti. Po smrti mame je odšla z očetom v sta-Ti kraj. Toda mamica je prosila za njo pri Bogu in jo je hotela imeti pri sebi, da ležita skupaj grob poleg groba. In komaj par mesecev je bila tukaj, ko jo je res nenadoma prijela bolezen in položila v grob." "Grem k mami", je rekla g. župniku, ko je lepo sprejela svete zakramente za umirajoče. — Deklice društva sv. Neže so ji poločile na krsto mesto venca bogat šopek dobrih del, svetih obhaiil, rožnih vencev, sv. maš mesto brezpomembnih cvetic. Saj cvetka je bila sama lepša kakor pa najlepša lilija. Mali Frančiški želimo večni mir in pokoj, žalujoči družini pa naše iskreno sožalje.
Bilo je lepega jesenskega dne popoldne. Na križišču deželne ceste sta se sešla dva popotnika oba namenjena v bljižnje mesto, v katerem se je imel nastopni dan vršiti semenj. Te dva popotnika ste bila po poklicu sledeča rokodelca: eden goljuf, drugi tat. Ko se snideta, vpraša goljuf tata:
"No, prijatelj po kaj si ti namenjen v mesto?"
Tat: "Grem, da si kaj nakradeni na semnju. In kaj je tvoj namen prijatelj?"
Goljuf: "Jaz pa grem, da bi katerega kaj ogoljufal v mestu." x
No, potem pa lahko potujeva skupaj si bova delala družbo in krajši čas, veli tat.
Goljuf je bil bolj slabo oblečen. Njegove hlače so še bile, kakor tudi suknja, a čevlje pa je imel takšne, da ni bil skoro ne bos ne obut. Tudi klobuk je imel na sebi več lukenj, da so lasje skoraj silili na svetlo. Tat pa je bil oblečen čedno. Posebno je imel lep klobuk, ki ga je bil pred par dnevi izmaknil nekemu trgovcu na nekem semnju. Zato mu je goljuf tudi takoj skrivoma v srcu postal nevoščljiv. Začel je premišljevati kako bi tatu ogoljufal vsaj za njegov novi klobuk. Ni dolgo premišljeval in skoval si je načrt.
Ob cesti, ne daleč pred njima, ki ie vodila v mesto, je stala mala obcestna krčma. Goljuf pravi: jaz sem lačen in žejen, zato pojdi zmenoj, dobila bova nekoliko okrepčila. Stopita v krčmo in goljuf naroči steklenico vina in dve poštene klobase. Pri svojem živahnem zanimivem po-govarjenju in slani klobasici sta kmalu izpraznila prvo steklenico in goljuf je velel prinesti še drugo na mizo. Mejtem pa stopi goljuf za krčmarjem v vežo, mu vse plača ter zraven takole naroči: da ko bo krč-mar prišel s steklenico v sobo, bo on udaril s svojim raztrganim klobukom po mizi in zaklical je že plačano, tedaj pa, da naj mu krčmar pri trdi, da je že plačano.
Goljuf se vrne v sobo kakor bi se ničesar ne zgodilo. Sede prijazno za mizo in se prične zopet živahno pogovarjati z tatom. Kmalu stopi krčmar nazaj v sobo. Goljuf pa sname s svoje buče raztrgani klobuk, udari z njim po mizi in zakliče: "je že plačano!"
"Je že plačano!" se glasno odreže krčmar.
Nato spijeta še drugo steklenico vina in se odpravita dalje proti mestu. Kmalu prideta zopet do druge krčme ob isti cesti. • Stopiva notri, zopet sem žejen, klobasice so bile slane in grlo hoče pomoči, se oglasi goljuf. Tat ga je pridno ubogal in mu sledil v krčmo. Zopet sta naro-naša Miss čila steklenico vina in goljuf ga je
"EDINOST"_
"Prijatelj moj, vidiš ta klobuk nosim že nad petnajst let. Podedoval sem ga po svojem stricu, ki je imel pod svojim vplivom vso naravo, on je imel neko posebno tajno moč. La-stoval je n. pr. čudovito mizo, h kateri se je samo vsedel, zapovedal mizi kaka jedila hoče in jedila so sama prihajala na mizo. Nadalje je lasto-val čudoviti sod, iz katerega je sladko vince vedno teklo, kadarkoli si ga je hotel natočiti. Tudi ta-le čudoviti klobuk, s katerim je treba samo udariti po mizi in vse je plačano, karkoli se popije in poje je bil njegova last. Pri njegovi smrtni uri smo bili trije bratje in vsakemu je zapustil po eno teh čudovitih stvari. Meni je zapustil ta-le klobuk. Nosim ga že nad petnajst let in tekom tega časa sem si kupil že marsikaj za pod zob in drugače in s tem klobukom sem vse plačal."
Ko je goljuf tako-le pripovedoval tatu, je slednji kar zijal samega začudenja in ni mogel si kaj, kakor vprašati, ako bi goljuf ta svoj čudoviti klobuk hotel prodati. Ko ga tat to vpraša, se goljuf nasmehne in zmaje z glavo:
"Prijatelj, nimaš takega denarja, da bi ti prodal moj klobuk."
"Zakaj ne?'' ga začudeno vpraša tat.
"Iz razlogov, ki sem ti jih pravkar razložil", mu odvrne goljuf."
To je jelo tatu mikati še bolj za omenjenim klobukom in ga ponovnp vpraša:
Prijatelj, poglej ta-le moj novi klobuk, ki sem ga na zadnjem semnju izmaknil nekemu trgovcu, poleg tega ti pridenem še 10 kron, ki sem jih ukradel nekemu kmetu. Vse to ti dam. ako mi daš tvoj klobuk!"
Goljuf zopet trdovratno odkima, češ, zastonj se trudiš, jaz svojega klobuka ne dam za nobeno eeno!
Bolj ko sta se približevala mestu bolj je mikal tatu goljufov klobuk. Tat stopi za bljižnji obcestni grm, ter prešteje svoj denar. Imel je rav no ioo kron, katere je izmaknil dan preje nekemu kmetu. Strast do la-. stovanja čudovitega klobuka, ga je gnala, da je stopil za goljufom, mu ponudil ves svoj denar in svoj novi klobuk za njegov raztrgani klobuk.
(Konec prihodnjič.)

JUGOSLOVANSKE NOVICE.
Lepa svoboda v Jugoslaviji. Javna "tajnost" je, da so poštni uradi dobili "tajni" nalog, da vse sumljivo zasežejo in odpošljejo pokrajinski upravi. To je svoboda.
Za nravni preporod naroda. — V
nedeljo 22. januarja 1922 je bil v Ljubljani v veliki dvorani Uniona velik shod za nravni preporod naroda. Vsi vidijo in obžalujejo, kako je po vojski nravnost globoko padla, kaka razuzdanost vlada, kako se vsekrižem odira, krade, pleše, pijan-čuje, preklinja in nečistuje. Ni pa dovolj to samo obžalovati. Začeti se mora po vsej domovini vsestransko krepko in odločno delo za odpravo teh nerednosti in nerodnosti, za nravno povzdigo naroda. Dvigniti vse, ki ljudstvu dobro hočejo, k temu krepkemu delu, ta namen ima ta shod.
Uprava deželske imovine . . . Vsled naše kratkovidnosti smo izgubili avtonomno deželno upravo, katero so ostale nasledstvene države obdržale, ko so takratni vodilni krogi kratko-malo razpustili deželni zbor in odbor, ter dali vladi vrhovno nadzorstvo nad premoženjem kranjske dežele, katero naj bi upravljala posebna komisija. Sedaj je storila vlada korak dalje »razpustila je to komisijo, da bo sama upravljala to premoženje. Preostaje le še zadnji korak — konfiskacija tega premoženja. To so momenti v političnem življenju, katerih bi časnikarstvo ne smelo prezreti, še manj pa politične organizacije. Po toči ne pomaga zvoniti. Kaj je z deželskim imetjem na Štajerskem in na Koroškem? Kdo ga upravlja? Kdo pobira in vživa dohodke? Napravi naj se red! (Straža 2. jan. 1922.)
— Kakor čujemo se Mary Gregorič vLos Angelos, Cal., plačal na isti način kakor v prvi krč pravr dobro počuti in se ji zdravje mi. Ko se je zopet ta prizor odigral hitro vrača. Njena sestra Mrs. Fer- v drugi krčmi, je jel tat na tihem leulj se je že vrnila domov. Želimo premišlievati, kaj in kakšno moč h ji, da se kmalu opomore in se vrne mora imeti goljufov klobuk, da ž nazaj v naselbino.	niim samo udari po mizi in vse ie
plačano, karkoli si naroči. Ta skrb
PREKMURSKI SLOVENCI, POZOR!
Nekaj dobrega za nase Prekmur-ce bo v nedelu po poldne fcerkvenoj dvorani. Bode fajna igrar ali prikazen Negdašnyega turskoga prigna-stva. Kak mije znano med Prekmurskimi Slovenci se malu da vidi sto na taksi igraj. Ali za zdaj bi pa naj raj vidu sakoga Prekmurskoga Slo#venca. Tu na toj igra. In tudi Jemi ne bou žau zato čibus priseu. Si slobodno saki zeme sebov obročh, fclagva kadevas fkup deržau od vel-koga smeha. Pa prosim sakoga Prekmurskoga Slovenca, dabi na-znanu tudi svojemi sosidi. Či nema-jo Edinosti, in jemi pokažite kabo se godilo v slovenskoj | Cerkvenoj halli. V nedelu po poldne točno ob 2. tiri in zvečer ob pol osmi uri, tou bo januara 29. dneva. Zatu napuza-bite na tou kade vam žau či de vam Vaš prijate pri povidavau ot ete šmesne igre ali cirkus. Za tou ne-
ga je pričela tako moriti, da se je ko-nečno odločil vprašati goljufa, kje je on ta klobuk dobil. Ker je goljufu oogovor o niegovem klobuku dal za upanje, da ima zamaknienega tata ^e na vrvi, zato se je slednji takoj izfavil:
delu si zemite čas čiste siga da zeli, ali nej. ,Zaj nepozabite priti si naroč niki Edinosti in povabite svojga so-sida. Tiketi so samo 50c ali jas toga nebi zamudo čibi tudi dollar ter-belo dati. Zajpa bon dokoncau svo-jof prosnyof du nasi vrli Prekmur-cov in tudi mislin da bomo Vas se vidili doli vu hali in bo saki zvese-ljom šo prti domi. Zajpa baj baj du videnva po igri pa nagustuvanye.
Nepozabite ka bo Vam za zau spa-dnolo či nate to vidili esče ednok baj baj bom Vas čakau pri vrati tou bo se za cerkvene in šolske dubrote za šohi pa du nam naša deca za fa-lila.	Andrew Glavach.
OBREKOVANJE.
Kaj lahko in hitro se uniči človekova sreča, in vendar koliko jih je, ki nimajo drugega opravila, kakor da letajo od hiše do hiše, od praga do praga in raznašajo resnične in izmišljene, lažnjive napake in slabosti svojega bližnjega. Česar he vedo dobro, pa pridenejo in napravijo na ta način veliko hudega. Take ljudi čaka grozna odgovornost. Nezmerna žalost in bol, pogosto škoda na duši in na telesu, škoda na premoženju, nebrojne solze so posledica takega o-brekovanja.
Družinske, prijateljske vezi se raztrgajo; kjer je vladal prej mir, kjer vladala ljubezen, tam se je vselil ' prepir, sovraštvo in želja po maščevanju. Proklet je tak obrekovalec, in božja sodba bo gotovo prišla nad njega. Kdor ne more pomagati in koristiti, ta naj tudi ne škoduje! Kdor ne more svojemu bližnjemu lajšati njegovih križev, kdor ga ne more tolažiti v njegovem trpljenju, kdor ne more spraviti sosedov, ampak še hujska in ščuva, tak je podoben krvoločnemu tigru ali pa roparju, ki napade nič slutečo žrtev popolnoma nepričakovano.
Težko si ustanovi človek svojo srečo, kaj lahko se pa uniči. Gorje tem, ki ne pometajo pred svojim lastnim pragom, ki lahkomišljeno raznašajo napake svojega bližnjega in ga obrekujejo; zadela jih bo božja kazen, na usmiljenje božje taki ljud-ie ne smejo računati.
Kdor je na zemlji sej al samo sovraštvo in prepir, ta ne bo žel nebes, Bog ga ne bo hotel poznati. Dan vstajenja bo za takega človeka dan grozne sodbe.
Pometaj najprej pred svojim pragom, in če ti potem čas pripušča, potem še le skrbi, kako je drugje!
Krščanska zavest se vedno bolj kaže med našim ljudstvom. To sve-doči posebno dejstvo, da po vseh župnijah nabirajo za nove zvonove. Tako so n. pr. pri Sv. Martinu pri Vurbergu v kratkem času nabrali zavedni možje nad 200.000 K za nove bronaste zvonove. V nabiranju prostovoljnih darov tekmuje staro in mlado. Slov. ljudstvo je še hvala Bogu v jedru zdravo in pošteno. Ni ga še okužil pogubonosni proti-krščanski evangelij Samostojne, demokratov in rdečkarjev.
lis. Pred njegovim rojstvom je videla njegova mati v sanjah na sinovih prsih rudeč križ, spremljala ga je množica mož, nosečih isto znamenje. Prestrašena >e vprašala spovednika, kaj to 'pomeni; odgovoril ji je, da bo njen otrok storil veliko za sv. cerkev. Ko je Kamil odrasel in videl, kako mnogokrat ravnajo * bolniki in reveži, je ustanovil družbo bolniških .strežnic in hodil od bolnišnice do bolnišnice, da celo na bojišča, da bi pomagal ranjencem in umirajočim. Znamenje, katero so on in strežnice nosile, je bil rudeč križ, in to je pravzaprav pričetek
Rudečega Križa.
♦ - # *
Slavni angleški pisatelj Marshall pripoveduje, da je nekoč na svojih potovanjih obiskal tudi katoliško šolo s prijateljem, ,ki je bil član angleškega parlamenta. Spraševal je o-troke, med drugim je vprašal neko deklico, zakaj se cerkev imenuje katoliška? Deklica je rekla, da zato, ker je razširjena po vsem svetu. "Če je to tako, bi morali krivoverstvo tu-, di imenovati katoliško", je rekel Marshall. "Nikakor ne", odgovorila je deklica; "kajti katoliška vera je povsod enaka in ravno ista, kriva vera je pa povsod drugačna."
Pri blaženem Filipu Henriku pritoževala se je nekoč ženska radi svojega hudega moža in ga vprašala, kaj naj stori. In Filip ji je rekel : "Pojdi domu, bodi dobra z možem, pa bo tudi mož dober s teboj!" — In sv. Frančišek Šaleški je rekel neki ženi: "Govort večkrat s svojim možem o Bogu, še večkrat pa z Bogom o tvojem možu, to je moli za njega!" Koliko pa ie takih žen na
svetu,-ki molijo za svoje može? * * *
Ne velikost in slava del. ampak namen pri tčh delih bo poplačan v večnosti. "Prijatelj moj", rekel je redovnik — duhoven bratu lajiku, "na dan sodbe bodo moje knjige ravno toliko vredne kakor tvoja metla. In če si imel ti čistejši namen pri pometanju, kakor sem ga imel jaz pri pisanju knjig, boš ti v nebesih precej nad menoj povišan."
ISKRE.
Marsikak človek ne more dokazati svojega mnenja in trditve z vzroki, je pa hoče cioKazati s surovostjo .. .
* * *
Katoliški misijonarji so bili, ki so prvi vpeljali v juznin arzavan siad-
Korno rastlino.
* * *
Katoličan se odkrije, če gre mimo cerkve, v znamenje sposiovanja pred tiogom, ki prebiva v cerKVi, KaKor se odkrije amerisKi državljan pred ameriško zastavo, ce jo nesejo mimo njega.
* * ♦
Nekatere ženske govore samo tedaj, kadar imajo kaj za povedati; docim nekatere blebetajo vse-eno, pa naj si že imajo kaj povedati, ali ne.
* * *
Eden izmed slavnih mož ameriške revolucije je John ±4arry, oče ameriške mornarice. On je bil prvi mornariški častnik, ki je imel naslov "commodore." Ko mu je Lord Howe obljubil 150.000 gvinej in mesto admirala, če stopi na stran Anglije, je rekel Barry: *'Ne denar, ne poveljstvo nad celim angleškim brodov-jem me ne bota ločila od pravične a-meriške stvari." Barry je bil odkritosrčen, pobožen, resnično praktičen katoličan. Vse svoje premoženje je zapustil katoliški sirotišnici v Philadelphia, Pa. Pokopan je v ravno tem mestu na pokopališču sv. Jožefa.
♦ * ♦
Dasi pripisujejo ustanovitev Rudečega Križa Clari Barton, je dejan-stveno ustanovnik sv. Kamil de Lel-
DR. JAMES W. MALLY.
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure:
od 9:00 do 12:00 in 1:00 do 5:00; zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00.
Phones: Randolf 3711 — Office. Princ. 1274 L — Office. Randolf 1807 W — Res.
6127 St. Clair ave., Cleveland, O.
J. KUSMACH.
iO"^ *• .	O c., CUiW^W, ilL
ivujutvuiii se piipuiocam pij uaKupU razmn
UAKV, VAKMi&bV, ZELžlZ J A, JVUJ U C A V iN iC UN S'i
ircVioixn-iU Uui vanje nib Lillet j 1U xno~
irajj puKiauaiu stensKi papu. iMrtjuuijic uciu, n<miz;c ccuc. noja** ouiuiic ac vacicj na »vujega rojaka!
NAROČNIKI "EDINOSTI" PUZOk!
Prosimo vse nase naročnike, da T slučaju piesentve nam takoj nazna* m jo svoj novi naslov. Poleg nova« ga pošljite nam tudi svoj stan na*1 siov, stem nam prihranite mnogo nepotrebnega aela.
Mi želimo vsakemu naročniku do* staviti vsako številko našega lista« Velikokrat se pa kdo oglasi, čez mo* sec dni po svoji preselitvi in so pri« tožuje da lista ni dobival in seveda pri tem pozabi, da nam ni naznanil svojega novega naslova. Zato j« važno za nas i vas, da nam takoj naznanite svoj novi naslov, kadar se preselite m vam bomo dostavili vsako številko našega lista.
Uprava Edinosti."
v, •

■ 7
m ■ ■w*
'E D i N O S T**
C


Neznani Bpg.
(Priredil FR. BLANKO.)
(Nadaljevanje)
✓
t
t

"Nemogoča je toraj trditi, da bi bile vse moči in*vzroki le posledica ravno tako številnih že poprej obstoječih sil. Edina razvezava vozla ob-stoji v tem. ako priznamo prvo, prvotno moč, ki je zedinjenje in vzrok vseh drugih sil in ki neizmerno in nerazumljivo nadkriljuje vse druge sile vse drugače še in v neskončno višji stopinji, kakor bi tudi bile n. pr. vse podrejene sile skupaj veliko močnejši, kakor ena sama izmed njih. Še več. Ta pramoč mora biti v popolnem nasprotju z vsemi- združenimi silami v toliko, koliko mora biti sama večna, brez predhodnice, brez začetka in brez konca, vseobsegajoča, uzvišena nad čas in prostor, edina postavna gospa nad miljoni sužnjev — ki vlada sama sebe in daje vsem dru gim zakone, ki jih ne morejo prestopiti. To je moč ali sila bez katere bi ne bilo nobene druge, to je bitje, ki je bilo vzrok vseh drugih, to mora biti On, edini, večni vsemogočni Bog, ki v resnici živi, čegar podnožje, čegar ogledalo, čegar palača je to vesoljstvo! S tem, o imperator, upam, da sem ti dal zaželjeni dokaz na prvo točko."
Vsi so trenotek strmeli nad temi navdušenimi, a premišljeno govorjenimi besedami. Nato je pa nastalo burno ploskanje zaradi zgovornosti mladega Atenjana.
"To je jasno, kakor solnčna luč, moj Dionizij", reče nek glas poln navdušenja.
Vsi so se ozrli proti smeri, odkoder je glas prihajal, Germanik, ki se je tudi ozrl, zagleda takoj za seboj od navdušenja in zadrege žareče lice našega Pavla in se mu prijazno nasmehlja.
"V resnici", pravi Avgust zamišljeno, "čeravno je tvoje dokazovanje nekako čudno in novo, vendar ga ne morem drugače imenovati, kakor do kaz."
"Ako je tako", zakliče Strabo zemljepisec, "kaj si more misliti to najvišje bitje —_ recimo, da je — o tem svetu, s katerim je v tako tesni zvezi, pa je vendar nanj popolnoma pozabilo, da, po pravici lahko rečemo, da ni o njem nikdar niti ničesar vedelo."
"Tvoja logika, moj Atenjan", nadaljuje Avgust, "tvoja logika ima v resnici z Platonom malo skupnega. Plato je za nas Rimljane pretemen, on je dlakocepec."
"Tako je", odgovori Dionizij, "in zraven tega za večino preozkosrčen in dvomljiv. Občudujem njegov duh, ali mnogo njegovih naziranj nisem mogel sprejeti." ;
"Kateri šoli pripadaš?"
"Nikar ne misli, da sem domišljav, o uzvišeni", je govoril zarudel poznejši učenec sv. Pavla, "jaz ne pripadam nobeni šoli. Ravnokar si slišal mojo veroizpoved. Ne da bi se povzdigoval nad učenimi in častitljivimi možmi, tudi ne zato, da bi izzivat prazna prerekanja, sem to govoril iz tvojega živega prepričanja, ki se oslanja še na marsikateri dokaz. Ako mi dovoliš, navedem še enega. Ta je lahko razumljiv in zadovoljiv. Kakor zvezda na nočnem nebu odseva v morju, tako Še mi zdi, nosi naš duh podobo najvišjega bitja v sebi. Kolikor bolj mirna je voda morja, toliko točnejša je podoba zvezde in kolikor nemirnejša je površina vode, toliko nejasnejši in pomanjkljivejši je zvezdin odsev. Zvezda ostane vedno ista in niena krivda ni, ako je podoba nejasna. Ravno tako odseva često pomanjkljivo, da, večkrat komaj zapazljivo v mislečem delu našega bitja drugo bitje, ki mora biti neizmerno močnejše od nas in sicer iz treh vzrokov. Vsi smo namreč prepričani o naslednjih treh resnicah. Prvič: začeli smo biti, nismo od vekomaj; drugič: nismo ustvarili sami sebe, posebno ne misleči del; in tretjič: kakor ne moremo ustvariti svojega duha, moremo Ustvariti še manj drugega duha. Če bi se bili mogli sami u-stvariti, bi bili to napravili kolikor mogoče poprej, t. j. mi bi bili to že od večnosti storili, ker mora biti življenje za tistega, ki si ga more dati sam, njegov življenjski namen. Tega pa nismo storili, ker nismo mogli. Nekdo drug nas je moral ustvariti in sicer takrat, kadar se je njemu ljubilo. Pri stvarjenju nam je pa moral dati nekaj njemu, podobnega, nekaj, kar spominja nanj, vtisniti nam je moral svojo podobo, nekaj v čemur on sam odseva. Zakaj si moremo misliti najvišje, večno bitje? Vendar le zaradi tega, ker je. Ideja sama ne zahteva samo mogočnosti, ampak tudi potrebo takega bitja, ker nam je edini on mogel to idejo, ta pojem utisniti v srce. Na vsak način pa zaostaje naša predstava daleč za predmetom. Razen našega duha mora namreč biti še veliko veče bitje ko največe, katerega si moremo sploh predstavljati, ker je brez mej. Svinec, katerega topiš v topilnici ne more imeti večega obsega, kakor topilnica sama. In, nadalje: nihče ne more trditi, da je uzvišeno in smešno eno in isto, da se da med seboj zamenjati. Če bi pa toraj takega absolutno popolnega, vsemogočnega bitja sploh ne bilo, predočevala bi naša misel o takem bitju namestu najvišje stopinje uzvišetiosti, do katere morejo poleteti naše mi sli, najnižjo stopinjo smešnosti, do katere sploh more pasti."
"Ali hočeš morda s tem pri nas upeljati nauk, da karkoli je uzvišene-ga. je tudi resnično?" vpraša Afer s porednim nesmehom.
"Kaj takega ni moj zaključek, ampak da smešno ne more biti ob enem tudi uzvišeno."
"Prav dobro!" opomni Haterij. "Pa, ali nas nisi privedel popolnoma blizu neke druge misli?'
'''Seveda, ali ako to misel nadalje zasledujem, me boste morda obdolžili dlakocepstva in zvijaštva — posebno še, ker sem Grk."
"Skušali ti bomo slediti", pravi Germanik. "Grška je zmagala že več kakor enega svojega zmagovalca."	X
Slovesna tihota je nastala po teh besedah. Tiberij je prebadal z besnimi pogledi svojega sestranca in si je grizel ustnici, da bi ostal miren.
Flancina, soproga Gneja Pizona ga je ostro opazovala, potem pa zaklicala: "Zmozgala, hoče cezar reči!"
Germanik ponosno dvigne glavo in opomni smehljaje: "Jutri odpotujejo moje legije proti severu, tu se bo pokazalo, ali smo še stari Rimljani, aH ne. Kaj ne, Kerija? Kakšno je tvoje nadaljno izvajanje, Dionizij ?"
"Ker toraj tam, kjer so večja in manjša bitja mora biti eno največje, lahko poskusimo vsi, zamisliti si pojem o njem. Seveda mora ta pojem zaostati daleč za resnično veličino. Ravno ker je to bitje prva sila od katere izhajajo vse druge sile vesoljstva z našo dušo vred, ne more v našem duhu postati noben veči pojem, kakor je ona sila, ki je ta duh napravila. Kaj se pa to pravi: imeti pojem? .Pojem imeti o čem se pravi, biti gotov dotične stvari, kakor je že narava pojma samega. Pojem, n. pr. biti ne gotov kakšne stvari se pravi, spoznati to stvar kakor negotovo. I-meti pojem potrebe kakšne stvari se pravi, gotov biti, ne samo da stvar
je, ampak da celo mora biti. Ker nekaj, kar bi bilo ob enem potrebno in česar ne bi bilo, si ne moremo niti misliti, Icer eno svojstvo nujno drugo izključuje. Ni pa nobenega drugega bitja, o katerem postane pojem absolutne potrebe v nas ložje, kakor to prvo, najvišje, neprimerljivo bitje, ki je ravno pred nami, ki nas je ustvarilo in usadilo v nas pojem o samem sebi. Mogoče stvari si namreč mislimo ko mogoče* ali pa ko resnične, — kakor obstoječe, ali take, ki imajo možnost postati. To najvišje bitje edino si mislimo ko potrebno, toraj nujno je. Zadnji vzrok naše vere v tega Boga ni toraj toliko njegova resnična bitnost, kakor velikobolj popolna nemožnost, da ne bi bil."
"Kaj je pa z domišljivo pesnikov?" vpraša Domicij Afer porogljivo; "ali so vse njih podobe, ker so pojmi rojeni v človeških možganih, tudi resnica ?"
Vsak pričujočih je dobro spoznal namen tega vprašanja, s katerim je upal Tiberijev ljubljenec njemu ugodititT Sploh je pa bil to njegov prvi napor, s katerim je poskušal rešiti čast Rima — a bil je tudi zadnji. Srečal je marsikateri karajoči pogled, večina jih je pa napeto gledala na borivca duha.
AMERIŠKI SLOVENCI PODPi RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE IN TERESE!
ŠIRITE LIST "EDINOST"
NAZNANILO.
Prejeli smo novo zalogo knjig
SPOLNUJ ZAPOVEDI
katero je spisal Rev. Franc Bernik, župnik v Domžalah. Knjiga je lepe in podučne vsebine obsegajoča 391 strani in jo toplo priporočamo rojakom. Knjigo dobite po izvanredno nizki ceni za 50c.
Pišite na:
EDINOST, 1849 W. 22nd St., Chicago, III
"STE SE ŽE ODZVALI PROSE-ČEMU KLICU BEDNE DECE MLADINSKIH DOMOV?"
OGLASI V "EDINOSTI' NAJCENEJŠI.
SO
l
KOLEDAR AVE MARIA za leto 1922.
Je krasna knjiga, obsegajoča 224 st-ravtir Poučni članki, povesti in poročila iz raznih naselbin kakor tudi številne slike krasijo delo. Koledar Ave Maria stane s poštnino sami»60c% za v stari kraj 75c.
Koledar dobite pri k kalnemu zastopniku ali p i pišite na:
"Edinost,"
1849 W. 22 Street, Chicaero. 111.

FARMA NA PRODAJ "
Prodam dobro urejeno farmo za zelo nizko ceno, ker sem primoran odpotovati v staro domovino. To je izvanredna prilika za vsakega, ki si želi na fartOo in samostojno življenje. Za nadaljna pojasnila pišite lastniku:	4
IVAN MARIČIČ, Box 68,	Benoit, Wis.
4 +
t /
i
*
4
o cao o o o o o»re
POZOR IGRALCI
HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične .harmonike, enako kakor si kdo zeli. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, ceife so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair A v., Cleveland, O.
/ i


SLOV. KAT PEVSKO DRUŠTVO "LIRA**
Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio, t- Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glass ave. — Tajnik: Ig. Zupančič, 955 Addison Rd. — Blagajnik: Frank Matjašič, 6526 Schaifer ave. — Kolektor A*nt. Srao-lič, 6411 Varian ave.
Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer.
Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida.

4
4
i t
4
t
i t
t

GOSPODINJA
1
' PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN.
Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!"
MATH. KREMESEC
SLOVENSKI MESAR 191a West 22nd Street	Chicago, 111.
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to \
J
i
>
5
t
t
i
g
Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili.
Frank Suhadolnik.
NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue,	Cleveland, Ohio.
Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik listov "Edinost'% "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi kupite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izmed najbolj
zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel.
5: J





Pripravite se za neodvisnost!
\ aran banka, kamor 11 gate svoj denar«
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijo- 1 nov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 1Mb STREW
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti ntd deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato be ta baa-ka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih sveder.

• "l.

\