VREME
V ponedeljek zvečer naj hi bit od 17.27 do nekaj čez 18. uro. Oblačno vreme je skoraj preprečilo gledanje lega naravnega pojava, vendar pa je tnalo pred 18. uro veter toliko razgnal oblake, da smo ga lahko opazovali, joto: Dušan Loparnik.
Ob koncu tedna bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami. V nedeljo se bo ohladilo.
KOLIKO
NAS JE OKUŽENIH? Nova bolezen se vse bolj širi tudi v Pomurju
Murska Sobota, 23. februarja 1989 • LETO XLI • Št. 7 • Cena 2200 din
str.: 21
PRED EKOAKCIJO NA ČRNCU
TELEGRAM ŠTORKLJAM:
NE VRAČAJTE SE! Čistimo in zavarujmo potok Črnec — naj hi bilo vodilo delovne ekološke akcije, o kateri so se v ponedeljek točno opoldne pomenkovali na osnovni šoli France Prešeren v Črenšovcih. Ker so med izmenjavo mnenj šolniki, krajevni voditelji in lendavski občinski politiki nekajkrat omenili metodo provokacije na ekološko prosvetljeva-nje ljudstva, je v takem slogu tudi tole posredovanje javnosti.
»Predlagam, da našim štorkljam. kjerkoli že prezimujejo, pošljemo telegram, naj se v domačo pokrajino ne vračajo. Ker namreč snega ni, je siceršnja svinjarija. ki se bohoti od Beltinec do Lendave ob strugi Črnca in po njej, še očitnješa, »smo razumeli izpoved predlagatelja izza omizja. Seveda bi jo lahko vzeli kot čustveno prizadetost, vsekakor pa kot resno zaskrbljenost nad vsem tistim, kar se je v zadnjih letih zgrnilo na izjemno občutljiv murski ekosistem. Čeprav je Stejan Fti-čar, ravnatelj črenšovske osnovne šole, tudi sam nekdanji lendavski občinski politik, povabil na prvi, bolj posvetovalni sestanek, predstavnike lokalnega izvršnega sveta, kmetijske zadruge, vodarjev, ribičev in še koga, se nihče od teh ni odzval; morda iz občutka slabe vesti ali krivde za storjene ekološke grehe, najbrž pa se bojijo, da bi jih kdo kdaj potegnil za jezik, ker so kje kakšno preveč obljubili.
Razumljivo se zdi, če se je ob potoku Črncu, na katerega se recimo vežejo usode podtalnice in evropsko znamnitegct'polanskega loga s črno jelšo, ki se vztrajno in vidno suši, pa oskrba t.i. lendavskega bazena s pitno vodo in še marsikaj, peščica zbranih zagrizla v številne druge naravovarstvene kvadrature kroga v nekdaj idiličnem Kranjčevem svetu ob Muri. Vselej pa se je v ospredje prebijal nekdaj kristalno čist ravenski potok. ki ga je treba očitno obvarovati pred tem, da postane kloaka najslabše sorte. Črnca kajpak ne bodo rešili samo šolarji, čeprav so vednost o njem — z vsakršnimi raziskavami in neposrednimi opazovanji — bistveno poglobili, prav tako ga ne bodo obvarovali pred ekološko katastrofo z občasnimi akcijami. Če smo prav razumeli poldrugourno besedovanje v Črenšovcih. naj bi šlo zares — za usklajeno. dolgoročno, strokovno domišljeno in ne le manifestativno delovanje. Javnomnenjski pečat naj bi mu dal ekološki miting, na katerem bi se ljudstvo od Beltinec do Lendave dodobra seznanilo z vsemi razsežnostmi delovne ekološke akcije Čistimo in zavarujmo potok Črnec.
B. Žunec
NAGRAJUJEMO!
I\/I Mercator' Univerza!
LENDAVA
NAGRAJUJE NAROČNIKE VESTNIKA!
Razen koles in mopedov prodaja Mercator-Univer-zal Lendava v svojih poslovnih enotah na obročno odplačilo tudi: pohištvo, belo tehniko, akustiko, tekstil, radiatorje, peči na trdo gorivo . ..
K M Atu BO TUDI POMLAD IN ŽENSKO KOLO ROG, KI GA BOMO POKLONILI ENEMU OD NAROČNIKOV, BO DOBRODOŠLO!
ČIMPREJ POSTANITE NAROČNIK VESTNIKA. MORDA BO ŽREB IZBRAL PRAV VAS?
SUŠA KAŽE ZOBE
Še malo, pa bodo zadnje kaplje iz 5.000-litrske gasilske cisterne v vedrih krajanov Lo-kavec iz radgonske občine. To hribovito območje je eno številnih, kamor vrli radgonski gasilci že od oktobra lani vozijo pitno vodo, da bi vaščani lahko kolikor toliko normalno živeli. Od 5. oktobra 1988 do 20. februarja letos so opravili 58 voženj. Če to pomnožimo s 5.000 litri vode, dobimo podatek, da so gasilci iz Gornje Radgone doslej pripeljali že 790.000 litrov vode. Del stroškov za prevoz bo kril sklad za preskrbo prebivalcev občine Gornja Radgona, tako da se cena prevoza ene cisterne vode ne bo spremenila. Do 7 kilometrov prevoza stane 40.000 dinarjev, nad to oddaljenostjo pa je prevoz z vodo dražji za 10.000 dinarjev.
Sicer pa o problematiki suše lahko preberete nekaj več na naši 5. tematski strani, foto: D. L.
OBRESTI
Proizvodni rezultati, ki jih je v lanskem letu doseglo zasebno kmetijstvo v soboški občini, so ugodni, ne velja pa to v celoti za finančne rezultate, ki so okrnjeni predvsem zaradi neurejenih cenovnih razmerij v kmetijstvu. Cene kmetijskih proizvodov ne sledijo rasti cen reprodukcijskega in drugega materiala, razkorak med prvimi in slednjimi pa se samo še povečuje. Zaradi pomanjkanja obratnega kapitala se na račun obresti dohodek odliva iz kmetijstva, pa tudi sicer postaja gospodarnost kmetovanja čedalje bolj vprašljiva. Stroški pridelovanja posameznih poljščin dosegajo takšno višino, da nekateri že odkrito razmišljajo o tem, če se sploh še splača pridelovati, podobno pa drži tudi za živinorejo. Nekdanje pravilo, da zemlja daje najboljše obresti, že zdavnaj ne velja več, in če se razmere kmalu ne bodo bistveno izboljšale, bo kmetijstvo izgubilo še tisto, kar mu je doslej uspelo ohraniti.
Kljub vsem težavam pa v Kmetijski zadrugi Panonka dokaj smelo načrtujejo program proizvodne in poslovne politike
OSTAJAJO NA NJIVI
v letu I989. Gradijo na rezultatih, ki so jih dosegli v lanskem letu, glavna usmeritev pa tudi v prihodnje ostaja živonoreja, ki ji je podrejena tudi pridelava krmnih rastlin. Seveda je ob tem predvideno tudi povečanje tržnih presežkov nekaterih poljščin, saj že rezultati lanskega leta kažejo, da uspehi na tem področju ne izostajajo.
Seveda ne kaže graditi vsega le . na. doseženem, saj praksa kaže, da le enostranski razvoj lahko pripelje v velike težave, iz katerih je tudi izhod veliko težji. Prevelika usmerjenost v živinorejo v preteklosti, ko so zanemarjali dopolnilne dejavnosti, ima na nekaterih območjih že svoje posledice. V živinorejo se lahko usmerjajo le velike in močne kmetije, ob njih pa ne bi smeli zanemarjati nekaj tisoč manjših kmetij, ki še vedno prevladujejo, razvoj živinoreje pa na njih nima prihodnosti. Zal pa je bilo na tem področju premalo narejeno tudi v predelovalni industriji, ki se je v preteklosti usmerjala izključno v predelavo mesa in mleka, ni pa znala izkoristiti drugih naravnih danosti, ki jih ima to območje veliko. V mislih imamo predvsem sadjarstvo, vinogradništvo, povrtninarstvo in semenar-
ZDRAVSTVU GROZIJO IZGUBE
Čeprav še vedno ni dokončnih številk, da bi jih lahko zapisali tudi za javnost, pa lahko že sedaj povemo, da bodo imele pomurske občinske zdravstvene skupnosti tudi letos izgubo. Gotovo je, da bosta imeli največjo lendavska in ljutomerska občina.
Z velikimi denarnimi težavami pa se srečuje tudi bolnišnica. Da ne bi imeli izgube in seveda potem delavci osemdesetodstotne plače, povečane za indeks rasti življenjskih stroškov, bi potrebovali vsaj za osebne dohodke za februar 1,63 milijarde dinarjev. Če bi v Pomurju ta denar vendale zbrali, bi poslovno leto sklenili brez vseh skladov.
mb
stvo, ki pa se lahko hitreje razvijajo le ob spremljajoči predelovalni industriji. Na področju semenarstva je bilo že nekaj narejeno, medtem ko si druge dejavnosti veliko obetajo od načrtovanega hladilniško-predelovalnega centra v Puconcih, ki ne bo smel ostati le zapisana želja.
Čeprav torej možnosti za razvoj kmetijstva niso najugodnejše, ostaja tudi v prihodnje osnovni cilj povečanje proizvodnje. Seveda bo pri tem potrebno več proizvodnega in poslovnega sodelovanja med primarno proizvodnjo in predelavo, saj se ena brez druge ne bo mogla razvijati. Žal pa v zadnjem času prav na tem področju največkrat prihaja do konfliktov. Mesarji in rejci že nekaj časa ne morejo najti skupnega jezika, čeprav so ob gradnji nove mesne industrije oboji prisegali, da bodo delali za skupne interese. Kaže pa, da tako pri enih kot drugih zdaj vedno češče prevladajo trenutni interesi nad dolgoročnimi, ti pa seveda ne vodijo do najboljših rešitev. In če bo takšno stanje še trajalo, bodo posledice veliko hujše.
L. Kovač
Vsem, ki ste nam čestitati ob 40-ietnici Vestnika in 30-ietnici Radia iskrena hvala.
To sliko so nam poslali učenci šafarske osnovne šole, narisala pa jo je učenka 6. razreda Mojca Makovec.
VRH SLAVJA OB 40-LETNICI VESTNIKA IN 30-LETNIC1 RADIA MURSKA SOBOTA
MILAN KUČAN:
»Medijska družina ustvarjalne ubranosti!«
Sobotni večer v soboški kinodvorani. Natanko štiri desetletja minevajo od vznika prvega povojnega časnika v socialističnem Prekmurju — dogodka »prvovrstnega političnega in kulturnega pomena«. Na prizorišču slavja, čigar združujoča misel je Naše korenine, naš čas, ne zbirajo novinarji, uredniki, stari in novi sodelavci pokrajinske hiše medijev (Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost), predstavniki politike, oblasti, gospodarstva, kulture iz republike in pokrajine, bolj ali manj zvesti bralci in poslušalci vsega, kar zmore dati od sebe »sedma sila« ob Muri. V preddverju kina je na ogled razstava Pokrajinske in študijske knjižnice o nastanku in razvoju slavljenca, ki je bil najprej Ljudski glas, nato Obmurski tednik, pa Pomurski vestnik in končno Vestnik. Samozavestno zazveni skozi ozvočenje, tik pred tem. ko se na odru v soju žarometov začne izvedba domiselno zasnovanega scenarija, ki ga domača radijska postaja neposredno prenaša, glas spomina: »Zapisano je, da so me ljudje spočetka tu in tam sprejemali nekoliko zadržano, češ, kaj bo, saj ga nič ni. in še to. kolikor ga je, bo kmalu zmanjkalo. Pa če bi slednje bilo zapisano ali ne: tu .sem, za mano pa je 40 let vztrajanja, kljubovanja vsem težavam in tudi nekaterim zoprnikom, ki so mi včasih rezali tenak kruh.« Na sceni, kjer se gnete mikrofonov in kablov, stojal, vsakršnih novodobnih naprav in pripomočkov za to, da bo vrhunec slovesnosti kar se da prepričljivo posredovan javnosti, se najprej pojavi direktorica in glavna urednica ZČRD Irma Benko z uvodnim pozdravom, nakar sledi slavnostni govor pomurskega rojaka, predsednika predsedstva CK ZKS Milana Kučana. Zlasti si zapomnimo naslednje: »Vestnik ter slovenski in madžarski radijski program skupaj z glasilom Nepujsag, ki izhaja r madžarščini, predstavljajo medijsko družino, ki v ustvarjalni ubranosti njihovih urednikov, časnikarjev in pišočih bralcev od-slikuje vrednote, kvalitete in posebnosti tega dela naše domovine, daje pomemben prispevek tudi k časnikarski kulturi našega naroda ter k razvijanju kultur obeh narodov, ki sta v zgodovini poselila ta konec naše domovine.« Po Kučanovem govoru je na vrsti program, v katerem sodelujejo nekateri pomurski kulturniki, ki sicer svoje sposobnosti in ustvarjalne moči razdajajo drugje po Sloveniji. Tako se predstavijo gledališka igralca Irena Varga in Evgen Car, fagotist Jože Banič. pozavnist Lojze Kranjčan in solist Venčeslav Žadravec.
Obsežneje in podrobneje smo se o vsem razpisali na 3. strani!
0 KOVINSKI PREDELAVI
ZA NAŠIM
Nizki josebni dohodki delavcev, visoka stopnja zadolženosti, nizka stopnja akumulativne in reproduktivne sposobnosti ter občasne izgube so glavni problemi, s katerimi se že nekaj let srečuje pomurska kovinskopredelo-
OMIZJEM
valna industrija. Razmere se še naprej zaostrujejo, saj morajo zaradi zmanjšanja kupne moči nekatere organizacije združenega dela zmanjševati proizvodnjo ali pa povečujejo zaloge, ki zadolženost samo še povečujejo. Zaposlovanje v kovinskopredelovalni
industriji je bilo v preteklosti premalo načrtno, bilo je neproduktivno zaposlovanje, ki se zdaj kaže v presežkih delovne sile, po drugi strani pa primanjkuje strokovnjakov, brez katerih ni hitrejšega razvoja. Pomanjkanje strokovnih delavcev postaja omejitveni faktor razvoja, ki ga poleg vsega povečuje še neustrezno nagrajevanje tovrstnih delavcev. Tudi povezovanje kovinskopredelovalne industrije v Pomurju še ni dalo željenih rezultatov, nekateri novejši stroji in orodja ostajajo neizkoriščeni, nekatera proizvodnja pa se tudi podvaja.
Vse to so vprašanja, o katerih je ob koncu lanskega leta tekla razprava v okviru Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje, o njih pa smo spregovorili tudi omizjem, ki smo jih prejšnji teden pripravili v našem uredništvu. Na njem so sodelovali najodgovornejši predstavniki nekaterih kovinskopredelovalnih organizacij in medobčinske gospodarske zbornice, obširen zapis o tem pa bomo objavili v prihodnji številki Vestnika.
H
aktualno doma in po svetu
Srečno Afganistan! Tako bi rekli k tej sliki, ki kaže 45-letnega Borisa Gromova, generala sovjetske armade, ko je kot zadnji sov- • jetski vojak zapustil Afganistan. Vse je hudo zapleteno, kajti grozi tudi nevarnost pakistanke invazije v Afganistan. Pakistanci namreč predlagajo konfederacijo med obema državama. Druga nevarnost so nasprotniki sedanjega režima v Afganistanu samem — mudžahedini. Dolgoletna sovjetska vojaška navzočnost v tej deželi je po bilanci takšna: 15 tisoč ubitih in skoraj 37 tisoč težje ranjenih sovjetskih vojakov. Razmere v tem delu sveta kažejo na to, da bomo lahko o Afganistanu še veliko brali, slišali ali videli na malih ekranih.	.’j
Da razočaranje ne bo preveliko
Veliko ohrabrujočih besed je bilo že zapisanih in izrečenih na račun novega mandatarja zvezne vlade Anteja Markoviča, in to prav gotovo čisto upravičeno, saj je končno znano, kakšnega kalibra je Markovič v naših sicer zapletenih gospodarskih vprašanjih.
Mandat nove vlade in njenega predsednika bo 15 mesecev, ki pa se seveda lahko podaljša za naslednja štiri leta. Prvo, kar bo morala storiti nova vlada, bo to, da »pospravi mize svojih predhodnikov.« Markovič, ki je, razumljivo, previden, trdi, da bo zamenjal kakšnih 700 načelnikov in drugih pomembnih uradnikov v zvezni upravi. Ampak, kaj je to proti tri-najsttisočglavi beograjski zvezni administraciji, ki bo delala še naprej tako kot doslej. Markovič trdi, da se bodo prvi učinki pokazali šele po enem ali dveh letih, da pa je za popoln uspeh njegovih
Jadrana je za 20 centimetrov manj
Vest francoske tiskovne agencije, da se je gladina Sredozemskega morja znižala za 61 centimetrov pod normalo, je zbudila alarm tudi pri naših pomorskih strokovnjakih, ki ugotavljajo, da je že nekaj časa gladina Jadranskega morja za 20 centimetrov nižja od običajne. Vse zimske mesece ni pihal jugo, ki potiska vodno maso proti obali. Takšnega vremena ne pomnijo že 36 let, trdijo v Hidrografskem inštitutu Split.
V splitskem primorju in na bližnjih otokih sadno drevje že cvete, česar ob tem času ne pomnijo niti najstarejši ljudje. V znanem splitskem kopališču Bačvice niso bili redki tudi kopalci. V okolici Imotska, Sinja ter na nekaterih otokih pa prebivalstvo pesti pomanjkanje pitne vode, zato jo morajo v mnoge kraje, kjer ni vodovoda, voziti s cisternami.
Kolikšna je plača M. S. Gorbačova?
Mihail Sergejevič Gorbačov ni milijonar — je pred nedavnim zapisal The Washington Post, povzemajoč to trditev po vodilnem sovjetskem časopisu Ogonjok, ki trdi, da je Gorbačovova letna plača 18.000 rubljev, kar je po uradni menjavi nekako 28.000 dolarjev. Po zahodnoevropskih standardih plača Gorbačova res ni visoka, je pa sedemkrat višja od povprečne plače v SZ.
Večina zahodnoevropskih voditeljev držav zasluži veliko več. Ameriški predsednik Bush bo dobi! letos do konca leta 200 tisoč dolarjev.	, . -	. ..	„
Leta 1987 so v angleščino prevedli Gorbačovovo knjigo Perestrojka, kar je avtorju navrglo 600 tisoč dolarjev. Ta denar naj bi po mnenju Ogonjoka odstopil partiji.	.
In kakšni so privilegiji M. S. Gorbačova kot voditelja partije in države? Stanovanje v Moskvi, počitniška hiša v moskovskem predmestju in poletna hišica na Krimu.
predvidevanj potrebnih vsaj pet let. Ne smemo pozabiti, da je nekaj podobnega napovedala tudi nekdanja predsednica ziša Milka Planinc.
Naivno bi bilo misliti, da bo šlo vse lepo, brez gospodarskih in socialnih pretresov, ki bodo prizadeli ljudi, in še bolj naivno je, če mislimo, da bodo ti ljudje »neki
Dokaz o Katynskem gozdu
Varšavski tednik Odrodzenie je v posebni prilogi objavil zaupno poročilo poljskega Rdečega križa o enem največjih zločinov, množičnem pokolu poljskih oficirjev v Katynskem gozdu, ki ga je poljski zgodovinar Wlodzimierz Kowalski odkril v arhivih britanskega Foreign Officea.
Že vsa leta, od vojne naprej, je ta zadeva ena od nerazčiščenih v poljsko-sovjetskih odnosih. Nemška propaganda je med vojno trdila, da so pripadniki sovjetske NKVD-ja v Katynskem gozdu ubili 12 tisoč ujetih poljskih oficirjev. V poročilu Rdečega križa je med drugim rečeno, da so v Katynskem gozdu našli osem skupinskih grobišč, v katerih je bilo 4243 trupel, vendar so nadalnja izkopavanja opustili. V tem dokumentu je tudi rečeno, da so bili oficirji ustreljeni od konca marca do začetka maja 1940, ko je bilo to ozemlje pod sovjetsko upravo. Žrtve so bile ubite s strelom iz pištole v glavo, in sicer z nemškim strelivom, kar naj bi doslej veljalo kot glavni dokaz, da so to morijo uprizorili Nemci.
To ni bil pravi socializem
Zagrebški Vjesnik povzema po New York review intervju s kitajskim književnikom in novinarjem Liu Benyanom, vodilnim zastopnikom reform med kitajskimi intelektualci.
Danes so vse češče trditve, da je komunizem odpovedal, vi pa ste vseeno še naprej prepričan komunist. Zakaj?
— Tisto, kar se je dogajalo v preteklosti v Sovjetski zvezi in na Kitajskem, ni bil nikakšen socializem.
Združenje sovjetskih pisateljev trdi, da je Stalin s svojimi zločini napravil slabo uslugo socializmu po vsem svetu.
— Prvi krivec za to je Stalin, drugi Mao Zedong, tretji pa kampučijski voditelj Pol Pot. Ti trije so socializem popolnoma razvrednotili, saj sploh niso bili marksisti. Sprevideli so načelo marksizma, da je socializem mogoč samo v družbi materialnega izobilja.
Se strinjate s trditvijo, da sta Stalin in Mao Zedong poskušala nasilno uvesti nov družbeni sistem?
— Tudi to je bila utvara, vendar z uperjeno pištolo. Sprva je bil tudi Lenin prepričan, da v zaostali Rusiji ni mogoče udejaniti socializma. Gorbačov razume to drugače, ko pravi, da več demokracije pomeni tudi več socializma.
drugi« in ne mi, v našem kraju, občini, republiki.
Tudi Markovič upa, da mu bo uspelo odlagati odplačila tujih posojil, upa, da bodo zdomci prinesli denar domov, upa...
Res, pripravljeni moramo biti na vse, da ne bo morebitno razočaranje preveliko.
KONGRES BO DECEMBRA
Kongres ZKJ naj bi bil meji 15. in 20. decembrom letos. To naj bi bil redni, 14. kongres ZKJ, sicer sklican pred rokom, ki ga predvideva statut. Oktobra in novembra naj bi potekali kongresi in konference ZK v republikah in pokrajinah ter v JLA.'
V zadnjem času je bilo tudi veliko zahtev, da bi sklicali tudi kongres Socialistične zveze. Vendar statut SZDLJ kongresa ne predvideva, pač pa ga je dovoljeval prejšnji, ki je veljal do maja lani. Po vojni je bilo šest kongresov fronte oziroma SZDL. Zadnji je bil junija 1966.
Bratstvo in enotnost
globus
Klicanje bratstvu in enotnosti je postala že prava politična moda, čeprav nam politična praksa nič kaj ne potrjuje upravičenosti sklicevanja na bratstvo in enotnost. Tudi zahtevanje sprememb v družbi ima takšno usodo: nihče ne ve, natančno kaj to pomeni. To smo ugotovili že v času rušilnih mitingov v Vojvodini in tudi prevratnih mitingov v Črni Gori, ko so delavci odgovarjali televizijskim reporterjem: menda bodo boljše plače, nekaj boljšega ...
Bistvene smiselne spremembe lahko nastopijo potem, ki si bodo vse republike in pokrajine enotne o tem, kakšne spremembe ustrezajo vsem in bodo vsi delovni ljudje to zvedeli na podlagi soglasnosti uresničevanju Zisovega programa po načelih, ki jih je ponudil kandidat za predsednika, dr. Ante Markovič.
Potrebna je torej enotnost pogledov na prihodnost, da bi lahko prišla do izraza bratskost uresničevanja le-tega med vsemi ljudmi ne glede na nacionalnost. Bratstvo in enotnost kot samo politična parola pač samo po sebi ne pomeni, zlasti če je le v verbalni rabi obtoževanja drugih.
Potrebna je zatorej konkretizacija tako sprememb kot negovanja bratstva in enotnosti. Kako se to lahko najbolj naravno uresničuje, mi govori zgled iz ne tako davne preteklosti, ki me je spodbudil k pisanju kozerije Kraljevska poteza. Kraljevska zato, ker se je vse skupaj dogajalo v Kraljevu, in zato, ker me je vse skupaj spominjalo na kraljevsko igro — šah: odlično potezo v igri, ki se ji pravi samoupravljanje, dostopno vsakemu samoupravljalcu sleherne populacije.
Bilo je to pred nekaj leti, ko je neka lesna industrijica v Kraljevu zašla v zagate, iz katere občinski možje niso vedeli rešitve. Tedaj so delavci tega kolektiva ponudili rešitev, ki je bila nenavadna, pa samoupravno povsem logična — ponudili so, da bodo sami vložili potrebni denar za kritje izgub in potrebna obratna sredstva, da bodo praktično prevzeli gospodarjenje v svoje roke in na svoj riziko.
Iz tega kajpak ni bilo nič, kajti kraljevska občina je očitno ravnala tako, kot da je tovarna njena lastnina in je stvari uredila po svoje, menda z znane oblike zlitja slabšega z boljšim. Pa bi lahko bile, saj smo nekoč hvalili poteze delavcev sladkorne tovarne v neki južnoameriški državi, ki so se uprli prodaji nerentabilne tovarne in so v njej sami uspešno gospodarili.
Če bi v Kraljevu delavcem ugodili, bi pač prišlo do mnogih vsebinskih sprememb ne samo v kolektivu, temveč tudi širše. Delavci so nameravali zbrati potrebni denar na različne načine: z najemanjem posojil pri bankah in sorodnikih, s prodajo zemlje in druge lastnine in podobno. Čim bi vložili ta denar v kritje izgub in obratna sredstva za proizvodnjo, bi morali delati kot dobri gospodarji — ne glede na delovni čas, kar je v bistvu združevanje živega dela, kot je ono prvo združevanje minulega dela. Uspeh ne bi mogel izostati, ker količina zagotavlja kakovost vzporedno bi morali poskrbeti za ustrezne programe proizvodnje in gospodarjenja, predvsem pri osvajanju tržišča in povezovanju z ustreznimi organizacijami dela in vsem drugim, kar pomeni odpiranje v svet in spreminjanje odnosov znotraj lastnega gospodarjenja, ne nazadnje v lastnih družinah in življenjskih okoljih.
Gotovo ne bi izostal pozitiven vpliv na gospodarjenje v drugih q kolektivih omenjene občine in širše, saj se vsaka spodbudnost naglo -<( širi, a vse to ni mogoče brez zanemarjanja vsakdanjih nesporazumov 5® med ljudmi raznih narodnosti, kar je vse najboljši cement za utrjeva-g nje konkretnega bratstva in enotnosti.
Tako mislečih ljudi je mnogo v vseh delovnih kolektivih, in te je tisto, kar zbuja optimizem po svoji stabilizirajoči vsebini, na kar se pravzaprav naslanja projekcija dr. Anteja Markoviča. Zato on pravi P »naj se zgodi človek«, a to pomeni željo NAJ SE ZGODI DELO v K polni vsebini, ne samo mezdno delo, kajti parol, zgodilo se je ljudstvo, s s čimer se misli narod, smo že do grla siti: manjka nam namreč kru-ha. saj — brez delani jela. Če delamo po starem, pa ni dobro: zgleda kot beograjska televizija — po dveh nam je dala tretji program, a z vsebino prvih dveh.
L	Viktor Širec ,
Sarajevski dnevnik Oslobodenje je pred nedavnim objavit1 pismo znanega ljubljanskega gospodarskega strokovnjaka dr. Aleksandra Bajta, v katerem pisec med drugim trdi, da je treba končati brezizhodni bihaški sodni proces proti pobudnikom veli-kokladuške menične afere in postaviti Fikreta Abdiča ponovno za generalnega direktorja Agrokomerca, tega proizvodno-po-slovnega giganta, ki je prišel v enem samem letu na rob propada. Nekaj dni za tem se je v Oslobodenju oglasil tudi dr. Žarko Karišik, profesor na sarajevski ekonomski fakulteti, ki je skupščini BiH predlagal, naj sprejme sklep o takojšnji prekinitvi sodnega procesa proti Fikretu Abdiču.
Je sploh mogoče, da bi se vsa zadeva nenadoma obrnila na glavo? Vlastimir Mijovič v Danasu spominja, kako so vse niti te afere vodile proti republiškemu središču in kako se je potem začelo pod težo Agrokomerčevih zadev rušiti bosanskohercegovsko politično vodstvo kot hišica iz kart.
Velika Kladuša kot kraj in Agrokomerčevi obrati so dobesedno na tleh. V perutninarstvu kot glavni proizvodni panogi so bile lani proizvodne zmogljivosti izkoriščene komaj 30-odstotno, v industrijskih obratih kombinata je bilo še slabše, saj so ti delali le z 20-odstotno zmogljivostjo. Približno 80 odstotkov od skupno 8 tisoč zaposlenih dobiva zajamčene osebne dohodke v višini 218 tisoč dinarjev in vsak drugi v tem velikem številu, sam vzdržuje družino. Kladuši preti lakota, in to dobesedno v pomenu te besede. Komunalne storitve plačujejo le redki, trgovine so sicer dobro založene, ni pa kupcev, tudi časopisov skoraj nihče več ne kupuje.
Ljudem v tej cazinski pokrajini ni več pomembno to, koliko je kdo kriv samo v agrokomerče-vem primeru, temveč zato, koliko je kdo kriv v širšem smislu. Prvo je delo in zaslužek — pravijo ljudje — šele potem vse drugo.
Kladuša potrebuje Abdiča
Kako vidi zadevo dr. Bajt, ki velikokladuški primer z nepokritimi menicami primerja z new-yorškim borznim polomom leta 1929. Po njegovem je bila ena največjih napak v tem, da so odstranili Fikreta Abdiča. Ker pa je bilo to že storjeno, po Bajtovo ne bi smeli narediti še večje napake. »Ne verjamem, da bi bil še kdo poleg Abdiča, ki je ta velikanski proizvodno-poslovni kompleks ustvaril, sposoben, da ga popelje naprej. Tako mislijo tudi delavci Agrokomerca in prebivalci širši, cazinske pokrajine,« pravi Bajt.
Profesor na sarajevski Agronomski fakulteti Osman Pirija, ki je sicer tudi najbolj upoštevan kandidat za predsednika poslovodnega odbora v Agrokomercu, k vsemu temu navaja podoben primer iz Velike Britanije. Firma Ginis,'ki izdeluje pivo, viski in osvežujoče pijače, je prišla leta 1987 v hude finančne težave, »vredne« štiri milijarde in 200 milijonov dolarjev, ki jih je zakrivil vodja firme, sicer izredno uspešen poslovni človek. Ko je škandal izbil na dan, so glavnega krivca, omenjenega poslovneža, dali v hišni pripor, kjer je v nekaj tednih moral o vseh bistvenih zadevah podučiti svojega naslednika in šele potem so ga spravili v zapor. Firma je od februarja 1987; ko so škandal odkrili in do
LONDON — Dosedanje preiskave so nedvomno pokazale, da je ameriški boeing 747 z 259 ljudmi nad škotskim mestom Lockerbie raznesla bomba, ki je bila skrita v radijskem kasetniku, v letalo pa je bila prenesena v Frankfurtu. Zaenkrat še ni uspelo identificirati osebe ali akupi-ne, krive za to eksplozijo, ki je poleg potnikov in posadke letala ubila tudi 11 prebivalcev Locker-bieja.
BONN — Na ulicah Miinch-na so neznanci v minulih dveh mesecih zažgali 17 vozil z registracijskimi tablicami vzhodnoevropskih držav. Policija domneva, da so storilci iz vrst skrajnih desničarskih organizacij, povod za ta dejanja pa naj bi bil sovraštvo do tujcev.
WASHINGTON — V začetku aprila bodo začeli sodni proces proti jugoslovanskemu konzulu v Chicagu B. Bijediču in direktorju newyorške podružnice Ljubljanske banke V. Miru, ki sta poleg nekaterih drugih osumljena, da sta sodelovala .pri tako imenovanem pranju denarja. Bi-jedič in njegov odvetnik trdita, da so nekateri dokazi obtožbe potvorjeni, drugih pa sploh ni mogoče imeti za dokaze;__________
LONDON — Britanskega pisatelja S. Rushdiea je ajatola Homeini pred dnevi po teheranskem radiu obsodil na smrt. Povod za to je roman Satanski stihi, ki’ po Homeinijevo žali islam, preroka in Koran. Večina od dva milijona britanskih muslimanov se strinja s Homeinijevo obsodbo in na veliki demonstraciji v Bradfordu so knjigo javno sežgali. Rushdiea, ki velja »za nemirnega duha in svojeglavega genija«, je morala vzeti v zaščito britanska policija.
BUDIMPEŠTA - Madžarski in avstrijski premier Nemeth in Vranitzky sta se v Nagyszenku in Rustu pogovarjala o gospodarskem sodelovanju obeh držav in o morebitni organizaciji svetovne razstave v Budimpešti in na Dunaju. Za svetovno razstavo EXPO 95 se potegujejo tudi v ameriškem Miamiju. Kot piše gradiščanski tednik BF, bi razstava utegnila pritegniti prek 20 milijonov obiskovalcev.
NIKOZIJA — V Jordaniji in Libanonu je pretekli teden — čeprav je to v omenjenih deželah redkost — močno snežilo. Precej snega je naletelo tudi v Izraelu.
septembra, utrpela le za 10 odstotkov zmanjšano prodajo svojih izdelkov, po septembru pa je ponovno dosegla vzpon pri prodaji.
Ali torej lahko pride do nepredvidljivega preobrata v biha-škem procesu? Se bo uresničilo to, kar je Fikret Abdič že na začetku trdil: »Pustite me, da se vrnem v Agrokomerc in v kratkem času bomo vse uredili!«
Težko si je predstavljati, da bi Fikret Abdič zapustil celico v zaporu in bi se vrnil na svoj prejšnji vodilni stolček v Veliki Kla-
V žarišču ] dogodkov J
duši. »V primeru Agrokomerca smo se zavzemali za predpise, hkrati pa smo uničevali kapital,« pravi dr. Pirija.
Zaradi visokih obresti znaša dolg Agrokomerca prek 445 milijard dinarjev, kar je toliko, kolikor načrtujejo celotne akomula-cije v BiH za leto 1989. Zato je upravičena bojazen, da bo ta dolg, ki bo moral biti poravnan, porušil vse gospodarstvo v republiki. Že leta 1988 je morala republika odstopiti vsa razpoložljiva sredstva — okoli 240 milijard dinarjev — za kritje zajamčenih osebnih dohodkov in podobno.
Če je tako, kot to trdijo omenjeni trije gospodarski poznavalci, potem potrebuje Fikreta Abdiča ne samo Agrokomerc, temveč cela republika Bosna in Hercegovina, pa naj se to sliši še tako neverjetno in nemogoče.
STRAN 2
VESTNIK,'23k FEBRUAR 1989
MILAN KUČAN NA JUBILEJNEM SLAVJU VESTNIKA IN POMURSKEGA RADIA
ISKANJE RESNICE NIKOLI NI LAST ENEGA SAMEGA ČLOVEKA,
Gotovo je bil prvi človek slovenske ZK, pomurski rojak Milan Kučan, ki so mu stanovski tovariši iz osrednjih medijev med drugim nadeli vzdevke kot Trubar slovenske reformacije in priljudni partijski Voltaire, osrednja figura sobotne prireditve ob 40-Mnici domačega, pokrajinskega tednika Vestnika in.30-!etnici Radia Murska Sobota r soboški kinodvorani. V slavnostnem govoru je mož, čigar sintagma o socializmu po meri ljudi se tako zelo rada uporablja (in zlorablja), ponovno razčlenil lastno videnje demokratičnega družbenega projekta, najprej pa številno zbrano občestvo premišljeno opozoril na tole: »Vsak jubilej je spomin zase. Je varno postajališče v spreminjajočem se človekovem zavedanju. Je pogled nazaj, na neponovljivo minulo v človekovem življenju, v družbi na opravljeno delo — večje ali manjše, lepše ali manj lepo, smotrno in preudarno, uspešno ali zgrešeno in ponesrečeno. Je tudi priložnost po kritičnem samov-praševanju večno dvoma polnega človekovega duha o tem, ali ne bi bilo mogoče izživeti tega dela življenja drugače, plodne je, ustvarjalneje, ali odločitve ne bi mogle biti modrejše, bolj pretehtane, dejanje opravljeno bolje, zavarovano pred zmoto ali preprečena napaka.«
PRAVI DRUŽINSKI ČASOPIS - ENAK, PA HKRATI DRUGAČEN OD PODOBNIH
Slavnostni govornik je menil, da »pogled nazaj zmore biti tudi zanesljiv kažipot za naprej, do cilja, ki je bil postavljen na samem izhodišču« in ki bi se nato ustavil pri samem jubilantu Vestniku. » V našem spominu je rojstvo prvega povojnega časnika v socialističnem Prekmurju zapisano kot dogodek prvovrstnega političnega in kulturnega pomena. Je rezultat spoznanja o nenadomestljivem pomenu in vrednosti pisane besede v političnem delu, v političnem boju. In ta je takrat, ko se je pisalo leto 1949, v teh naših krajih še vedno teke! odprto in neusmiljeno. Bil je boj za socializem in neodvisnost, za pravico do samostojnosti in suverenosti do lastne poti v socializem. Bil je čas najbolj neusmiljenega spopada z informbirojem, ki smo ga v teh krajih na meji čutili ne samo kot političnega in ideološkega, ampak tudi kot fizični boj. Na meji so pokali streli in plitko zakopane .nine so pod pritiski nog beguncev izza železne zavese pretresale mirne noči v goričkih hribih. Pisana beseda je postala — kar po svoji naravi je — odločilno sredstvo v boju za javno mnenje, v boju za ljudi, za njihovo zaupanje in pomiritev. Takrat pred 40 leti je bilo mogoče pomen medijev javnega komuniciranja šele slutiti. Bilo je nekaj osrednjih časnikov, vmes kak lokalni in tu in tam kakšna radijska postaja. Televizija je bila nekaj, o čemer sd pisali sorodniki iz Amerike. V tak čas in razmere je stopila prva številka lokalnega časopisa za soboški okraj — leto po tem, ko je iz republike tudi v Pomurje prišla direktiva, ki je zapovedala, da je časopis nujna potreba tudi v tem odročnem okraju. Po enoletnih pripravah je glasilo okrajnega odbora OF izšlo pod imenom Ljudski glas. Prvi urednik Jože Vild je v njem zapisal: »Ljudski glas mora služiti vsestranskemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu razvoju in še tesnejšemu zbliževanju' prebivalcev na obeh bregovih Mure.« Časopis to prvenstveno nalogo uspešno opravlja še danes. Nekajkrat je menjal ime, po treh letih so Ljudski glas preimenovali v Ob-murski tednik in tako tudi z imenom poudarili njegovo povezovalno vlogo v svetu ob Muri. Kasneje se je tudi z imenom poskušal prilagoditi takrat že uveljavljenemu poimenovanju za pokrajino in posta! je Pomurski vestnik. Dobro desetletje za tem Je presegel lokalne meje, dobil je novo, enostavno ime Vestnik. Danes ga prebird čez sto tisoč prebivalcev vseh starosti, saj je postal pravi družinski časopis. Njegovo podobo krojijo predvsem želje, potrebe in tudi posebnosti Pomurja in njegovih ljudi tega, ob meje stisnjenega konca naše domovine; tudi v svetu znanega in poznanega po medsebojnem razumevanju, sožitju in vzajemni povezanosti ljudi madžarske narodnosti in večinskega slovenskega naroda. Trdne so vezi časnika tudi s Slovenci zunaj državnih meja, predvsem v Porabju, saj jim Vestnik pomaga ohranjati stik z domačijo in maternim jezikom. To so značilnosti, zaradi katerih je Vestnik enak, pa hkrati drugačen od podobnih časopisov pri nas.
Skoraj isto velja za soboški radio, ki je Vestnikov deset let
mlajši brat. Neposrednejši je in njegov glas seže s svojo informacijo in razlago gospodarskega, kulturnega, političnega dogajanja doma in v svetu v vsako družino. Prihaja z dvema programoma, s slovenskim in madžarskim. Vestnik ter slovenski in madžarski radijski program skupaj z glasilom Nepujsag, ki izhaja v madžarščini, predstavljajo medijsko družino, ki v ustvarjalni ubranosti njihovih urednikov, časnikarjev in pišočih bralcev odslikuje vrednote, kakovosti in posebnosti tega dela naše domovine, daje pomemben prispevek tudi k časnikarski kulturi našega naroda ter k razvijanju kultur obeh narodov, ki sta v zgodovini poselila ta konec naše domovine.«
V IZJEMNI KRIZNOSTI ČASA IN RAZMER — NOVI RAZVOJNI PROJEKTI
Milan Kučan je nato — kot že na več zadnjih partijskih plenumih v Ljubljani in Beogradu — okvirno razčlenil miselne zveze in pojme, kot so: demokratični družbeni projekt, prenovljen projekt socializma, socializem po meri ljudi, nova politizacija ljudi in nove politične zveze, tekmovalnost splošnih in konkretnih razvojnih programov in alternativ. Za iztočnico v ta del govora je vzel prav Vestnik, rekoč: »Časnik, ki dopolni 40 let, stopa v zrelo, produktivno, ustvarjalno obdobje življenja, ko že mora natančno vedeti, kaj hoče doseči, in ve, kako bo to storil. Tudi družba, katere otrok je, je na tem zakorakala v zrelo obdobje, resda ne prav uspešno obremenjena s krizo in skrbmi. Njeno pogledovanje nazaj, kritični premislek preživetega kot nuja za načrtovanje razvoja in poti v prihodnje, ni vezano na jubileje, ampak zaukazano z dramatičnim samozavedanjem o izjemni kriznosti časa in razmer, ki jih živimo.« Cilj, ki je skupen in nesporen za večino, se glasi: življenje, ki bo človeka vredno in svobodno, državljansko pokončno, samoupra-vljalsko polno, z demokratično podobo, temelječo na svobodi dela in njegovih sadov. »O tem je pač treba začeti jasnejši razgovor. Pa tudi o tem, da gre za spremembe, ki bodo v naših razmerah tudi nosilce nastajanja t. i. nove politizacije ljudi, novih političnih zvez, ki razmišljajo, ali delovati znotraj SZDL in jo kot njen del razvijati, prepričale, da postaja politika v razmerah sodobne civilizacijske revolucije ter čedalje večje medsebojne povezanosti in odvisnosti ljudi, narodov in dežel, vedno manj boj za oblast in čedalje bolj skupno demokratično prizadevanje za reševanje skupnih razvojnih, socialnih, gospodarskih, kulturnih
in drugih vprašanj. Razumljivo, na podlagi tekmovanja splošnih in konkretnih razvojnih programov in alternativ,« smo razumeli našega rojaka. Gre skratka za program, »ki bo temeljil na stvarnih možnostih in protislovjih, upošteval objektivne omejitve in bo iz naših razmer izhajajoč stalni izziv razvoju. Mora biti realen, zajeti to, kar je nujno, kar je mogoče in kar je potrebno o ne tako oddaljeni prihodnosti. Tudi zametke tistih globljih in daljnosežnih sprememb, ki so možne, ker v krilu današnje družbe, v obstoječi krizi in protislovjih, v nezadovoljstvu in ambicijah ljudi obstoje klice novega, prihajajočega. Graditi mora na tem, drugače bo ostal utvara. Vstop v ta program predstavljajo družbene reforme, zato kaže novo vlado, ki naj bi jih začela uveljavljati, iskreno podpreti. Program, ki ga zdaj z uspehom predstavlja bodoči predsednik, po tolikih letih velikega odpovedovanja v življenju z inflacijo, kar je samo po sebi dovolj velika, a žal povsem nekoristna žrtev, ne obljublja novih žrtev in vsakršnih omejitev. Zagotavlja pa, da bo z ukrepi ekonomske in razvojne politike sprostil motivacijske mehanizme in poskušal ustvariti razmere, v katerih bodo ljudje imeli možnost in priložnost, da se s svojim delom in ustvarjalnostjo bojujejo za uspeh, rezultat, da sami poskrbijo zase, svojo varnost in prihodnost. To je poziv k splošni ofenzivi na krizo in to kaže podpreti.«
OB CANKARJEVEM ESEJU KAKO SEM POSTAL SOCIALIST
Številni zbrani na proslavi ob 40-letnici Vestnika in 30-letnici Radia Murska Sobota prejšnjo soboto v kinodvorani v Murski Soboti so z vidnim zanimanjem spremljali, kar jim je v slabe pol ure posredoval predsednik slovenske partije, rojak Milan Kučan. Med prednostne naloge — »in tu velja pustiti ob strani naše notranje slovenske spore« — je uvrstil to, »da se tudi za ceno najostrejših političnih soočenj ustvari politično vzdušje, ki bo naklonjeno in spodbudno za nedvomno daljnosežne reformne posledice. Ne strinjam se s tistimi, ki trdijo, da je bitka za reformo dobljena, ko se je izgodilo ljudstvo:, ki je izpeljalo protibirokratsko revolucijo:. Ta nas kot družbo šele čaka, kajti ne tako ne drugače niso odpravljeni družbenoekonomski in politični temelji, na katerih se obnavlja birokracija, tudi partijska, ta največji nasprotnik reform, demokracije in slehernega napredka. Ti temelji v družbenih in posebej v proizvodnih odnosih ne bodo odpravljeni, če se bodo nadaljevali sedanji, predvsem notranje-partijski in medrepubliški spori, ki destabilizirajo družbo in kličejo po velikem redu. Ne upreti se temu, pomeni dokončno zgubiti možnost razvoja demokratičnega socializma, kompromitacijo te ideje, odpovedati se ambiciji razvijati Jugoslavijo kot demokratično, enakopravno in moderno federativno državo, v kateri bo vsakemu narodu omogočena svoboda, razvoj in samopotrjevanje, v kateri bo vsak del močan, ne na škodo drugih in ne na škodo skupnosti, ker bo lahko v polni meri razvijal in izrabljal svoje ustvarjalne potenciale...
Besede, še tako velike, bogate; polne vsebine in smisla ostanejo vendarle le besede, če ne prerastejo v realno naravnano pot Iju-
di v uspešnejše, učinkovitejše delo, v njihov družbeni aktivizem. Ideja se lahko udejanji, če besede, ki jo nosijo in razkrivajo, spodbudijo v posamezniku in narodu samozavest, vero, prepričanje, trmo in vztrajnost, kar vse skupaj sili v napredek. O tem je v svojem eseju Kako sem postal socialist Ivan Cankar zapisal: »Razločil sem namreč kmalu že od daleč organiziranega delavca od >divjaka<; ne po rdečem na-geljnu, po krvavi kravati ali po znamenju v gumbnici, temveč že po hoji, po obleki, po obrazu, po vsem vedenju. Morda ni živel nič lažje od drugih, morda je bil tudi sam že okusil, kaj da se pravi brezposelnost in beda; vse na njem je razodevalo ponos, samozavest, vero vase in v prihodnost; torej same čednosti, ki jih je v Slovencih preklicano malo . ..« Naš čas zahteva ljudi, ki jih je strah edino bojazni.
Javna glasila imajo v tem našem iskanju najboljših načinov za dograjevanje in uresničevanje zamisli naše skupne prihodnosti in razvoja družbe — poimenovali smo ga s socializmom po meri ljudi — pomembno družbeno poslanstvo. Še najpomembnejša se mi zdi tista njihova razsežnost, ki je ujeta v vsako pisanje in besedovanje od literature prek esejistike in dokumentaristike do novinarskega dela, tista, ki zadeva odkrivanje podobe stvarnosti in odnosov v njej, iskanje resnice, ki nikoli ni last enega samega človeka, skupine, redakcije, partije,« je pribil Kučan.
»NIKOL! MI NI BILO ŽAL ŽALE BESEDE, KI JE O LJUDEH NISEM ZAPISAL!«
Naš ugledni rojak se je pomudil pri nekaterih oblikah in načinih zlorab resnice, pri vsakršnih manipulacijah v novinarstvu in z njim. »Marsikateri časopis, revija, radijski ali TV program s svojim delovanjem ne odstira le zastora nad dogajanji, ne prikazuje le dejstev in ne prepušča presoje o takšni ali drugačni podobi resnice ljudem, bralcem, gledalcem ali poslušalcem, ampak manipulira s sporočili in z ljudmi, ki so jim namenjena; streže političnim, nacionalnim in človeškim strastem. Posamezna dogajanja
Priznanja za prispevek k razvoju informativne dejavnosti v Pomurju so dobili: Geza Bačič, Štefan Balažič, Rudi Čačinovič, Štefan Dravec, Juš Makovec, Sida Podlesek, Šandor Varga in Jože Vild. Zahvalne listine pa so prejeli: Albert Abraham, Žužana Bati Konc, Niki Brumen. Drago Beloglavec, Jožica Celec. Evgen Cug, Feri Celec, Jani Dominko, Zinka Erjavec, Milan Erjavec, Stane Feuš, Tone Grčar, Tonček Gider, Erika Hertl, Tonček Horvat, Anica Kološa, Franci Klemenčič, Mira Marko, Feri Maučec, Milan Petauer, Dragica Ran-taša, Marija Skledar, Franček Štefanec, Vanek Šiftar, Jože Ternar, Jože Voroš, Pomurski tisk, tiskarna Mariborski tisk, tozd Oddajniki in zveze RTV Ljubljana, Potrošnik, Radenska in dostavna služba pitja Murska Sobota.
skuša predstaviti le v tisti luči, ki ustreza takšnim ali drugačnim interesom, ideološkim in političnim opredelitvam in njihovim nosilcem. Tako obveščanje in novinarstvo prej ali slej konča kot slepo orodje za doseganje določenih političnih ciljev. Ne tako redko postane žrtev prav tistih, ki jim je služilo. To ni časni
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA OF PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL
MURSKA SOBOTA
POZIVA
krajevne konference SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti in občane, da predlagajo posameznike ter družbenopolitične organizacije in druge organizacije za dobitnike
PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE
SLOVENSKEGA LJUDSTVA
v občini Murska Sobota za leto 1989.
Priznanje se podeljuje za posebne družbenopolitične in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenih odnosov.
Predloge pošljite na posebnem obrazcu, ki ga dobite pri Občinski konferenci SZDL Murska Sobota, najpozneje do 31. marca 1989 Občinski konferenci SZDL Murska Sobota.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL
MURSKA SOBOTA
karstvo, ki bi ga potrebovali v današnjih prelomnih trenutkih. Potrebujemo profesionalno, etično in angažirano novinarstvo, ki je tudi kritično, ne politikantsko, ustvarjalno, ne le razdiralno, analitično, ne le površinsko. V takem novinarstvu ni prostora za sejanje medsebojnega nezaupanja med ljudmi in narodi, za absurdna obtoževanja in izmišljotine o lastnem izkoriščanju, o zarotah enega zoper druge narode. Mora pa biti prostora za tisto pisanje, ki prispeva k razumevanju in spoštovanju razlik in drugačnosti med nami, vzajemnosti in prostovoljni solidarnosti. Zdaj, ko je očitno potrebna demokratična jugoslovanska sinteza, je takšno informiranje več
kot potreben pogoj,« se je zavzel prvi človek CK Z K Slovenije. »Prav to mora v odločilni meri vplivati na ustvarjanje tistega javnega mnenja, ki bo izsililo demokratične poti, da do te sinteze pride, spoštujoč načela, na katerih in zaradi katerih je Jugoslavija kot demokratična, socialistična skupnost enakopravnih narodov in narodnosti nastala. Takega novinarstva ni malo, morda je celo v večini. Njegova profesionalnost in odgovornost do ljudi čedalje bolj izpodriva arogantno agresivnost tistega dela novinarstva, ki si zaradi nizke strokovnosti in nesamostojnega mišljenja, nesposobnosti upreti se pritiskom uradnih in neuradnih
centrov moči, ni sposobno zagotoviti pokončne drže.« Kučanu se zdi tačas zelo pomembna še ena razsežnost časnikarskega dela: »Tista, ki zadeva varovanje človeške integritete in dostojanstva ljudi, ki so predmet medijske >obdelave<. Del našega novinarstva je v teh razmerah, v tej moralni krizi padel na izpitu člo
veškega dostojanstva in odgovornosti. Uveljavlja se način pisanja, ki človeka, zlasti javnega in političnega delavca, razglasi za krivega, ne da bi se kakorkoli čutil dolžnega krivdo dokazati. Še več, obtoženemu pogosto ne omogoča, da brani svojo nedolžnost in dobro ime. Preprosto trdi, da je človek ob ugled in dostojanstvo, ne dovoli pa vprašanja, kaj mu je ugled in dostojanstvo vzelo: njegove napake, kijih je zagrešil, ali podtikanje in laži o tem, kaj naj bi ali česar ni naredil. Utemeljevanje z besedami >povsem jasno je, da je človek kriv: ter z njegovo domnevno objektivno odgovornostjo, so si dovolila samo politična gibanja in družbe, ki so tragično končale, daleč stran od spomenikov, ki jih človeštvo postavlja borcem za demokracijo, svobodo in napredek. Tu je zgodovina sila zgovorna, a je očitno slaba učiteljica. Glede tega bi imela kaj delati častna novinarska razsodišča od Ljubljane do Skopja, če bi se ravnala po načelu mikoli mi ni bilo žal Žale besede, ki je o ljudeh nisem zapisali.
Naša jubilanta Vestnik in soboški radio, ki v trdih razmerah pošteno opravljata svoje poslanstvo, imata načrte za prihodnost, želje, ki temeljijo tudi v kritičnem premisleku prehojene poti zadnjih desetletij. Načrtujeta tehnološko posodobitev, večjo profesionalnost ustvarjalcev, širitev slišnosti in bral nos ti. Trdno zagotovilo in podlaga, da so ti načrti uresničljivi, so doseženi rezultati v preteklosti, volja, pomurska zagnanost in ustvarjalna trma delavcev v obeh glasilih, ki so že mnogokrat dokazali, da je mogoče doseči tudi zelo visoke cilje. Prepričan sem, da bodo tisti, ki jim je to delo neposredno naloženo, upoštevali potrebe ljudi tudi tu, v tem že zdavnaj ne več idiličnem in zaostalem svetu ob Muri, vlogo, ki jo imata na narodnostno mešanem in obmejnem prostoru, in tiste strateške smotre, ki se jim je zapisala naša družba. Zato je upravičeno pričakovanje, da bodo pri udejanjanju teh ciljev naleteli na podporo tu doma in seveda — kot smo tukaj od nekdaj radi rekli, tudi tam v Ljubljani: Ob čestitkah k jubileju skupaj zaželimo, da bodo ambiciozni načrti in delovne želje, ki jih imajo ljudje, ki so pomurski radio in Vestnik, postali tudi življenje.«
Vrh slavja ob 40-letnici pomurskega lista Vestnik in 30-le-tnici območnega radia v soboški kinodvorani se je po govoru Milana Kučana — gromko mu je zaploskala dvorana tako pred nastopom kot po njem — nadaljeval z več nastopi pomurskih kulturnoumetniških ustvarjalcev, ki se sicer uveljavljajo zunaj sveta ob Muri, so pa bili voljni, da pridejo nastopat pred »svoje« občinstvo. Poldrugoumo proslavljanje se je končalo z branjem imen tistih, ki so kasneje na družabnem srečanju v hotelu Diana prejeli priznanja in zahvalne listine za dolgoletno in vestno sodelovanje z Zavodom za časopisno in radijsko dejavnost.
Branko ŽUNEC Foto: Nataša JUHNOV
VESTNIK. 23. FEBRUAR 1989
STRAN 3
---GEZA BAČIČ V MURSKI SOBOTI-—-~™~---—------------—-1-—;---------
DOBRO RIJEJO, STARI KRTI
Napovedujemo somrak vladajočih nomenklatur,' ker nam je preprosto dovolj nekakšne nenačelne koalicije, ki se kaže na vseh ravneh. Ne gre le za njeno razkrito obliko v smislu sodelovanja politikov in dobro plačanih srednjih slojev, ampak v tem smislu, da se nihče odkrito ne zavzame za naravo.
Približno tako izpoveduje pomurski filozof, prof. Štefan Smej, in ponavlja vodilo iz lastnega manifesta zelenih komunistov: »Mi nimamo nobenega interesa, ki bi bil ločen od interesa narave!« Napoved Somraka povezuje s programom zelene alternative, ki je čuten, fizičen, izkustven. »Predlagali bomo in skušali prek lobija in medijev — torej tudi prek vas — pritiskati na oblastno-politi-čne sestave, da začno uvajati projekte, ki so blizu naravi. Vzemimo sanitarna močvirja oz. čiščenje nekaterih močvirij
inovauie
pine in vse skupaj smiselno zliti v celoto. Gre za v svetu in po Evropi običajno pot, ne za alternativno sceno. Je pač tako, da je edina prava razvojna različica, da postanemo izvozniki hrane. Melidrirana, komasirana in ne vem kako še drugače urejevana zemljišča je treba oživiti, kar pomeni pridelke z njih izvažati, pri čemer je naša prednost v tem, da ne uporabljamo herbicidov in pesticidov. V svetu so v tem pogledu izredno strogi normativi in kjerkoli bi poskušali izvažati z običajnih kmetijskih površin, ne bi uspeli. Mi verjetno bomo uspeli. Ž ministrom za urbanizem v soboški občini se dogovarjamo za poskus kartiranja območja, na katerem bi vzpostavili posebne režime v zvezi z rabo različnih medikamentov za zemljo ali za rastline.«
Razpoznavni znak Gibanja za naravno prehrano, ki je na pohodu po deželi na sončni strani Alp.
in njihovo usposobitev za ribo-gojništvo ali gosjerejo. Zahtevali bomo, da se slednjič uredi farma Nemščak in v tej zvezi pripravljamo resničen naskok. Prav tako imamo zamisel o svojem šolskem modelu. Zdaj se namreč tako ali tako vračamo na stare, preverjene šolske sisteme in zato prihajamo na dan z neke vrste ljudsko šolo. To ne bo uvoz nečesa tujega, marveč bo zasnovano na ljudskih tehnikah, torej tistem, kar je razvilo tukajšnje ljudstvo.«
Sociolog Ludvik Kavaš iz Noršinec, ki se miselno in izkustveno ukvarja s projektom bi-ohrane — o tem smo se vsaj okvirno razpisali že večkrat^ nazadnje v jubilejni številki Vestnika, 16. februarja — slikovito pripominja, da bi mogli v prostoru ob Muri ustanoviti neke vrste Panonijo Pribinovi-no. »Za začetek bi razširili pridelavo in šele nato predelavo. V Ljubljani bi imeli trgovino, torej organiziran odkup oz. prodajo, mi tukaj pa bi skrbeli za načine in oblike, kako usposobiti strokovnjake in znanje prenesti kmetom. Seveda ne bi kar tako posnemali Nemcev ali koga drugega, temveč skušali spodbujati kmete, da bi oživljali tisto, kar je pozabljeno. Heidegger bi rekel: pozaba biti, to je tisto, kar se imenuje agrikultura in kar smo včasih počeli pred desetletji.«
ZA MANJŠO ELEKTRARNI-CO NA REKI MURI
POTRNOVI POTI PROTI
ZVEZDAM
Strokovnjaka Slavko Švenda in Ludvik Lazar z Živinorej-sko-veterinarskega zavoda, ki v praksi in teoriji snujeta modelno kmetijo za 21. stoletje, pravita, da imata veliko politično podporo. »Naša skupina je torej kot Bavčar, nismo pa izvoljeni. Vendar ni treba, da smo pesimisti, ampak zmerni optimisti. Gre za resnično podporo, le da je naša pot neetablira-na. S tem se je treba sprijazniti. Tako rekoč orjemo ledino na praktičnem in teoretičnem polju, hkrati pa tudi na družbenem. Ne modrujejo zaman stari Latinci: Per aspera od astra; to pomeni po trnovi poti k zvezdam.«
Ker smo o zadevnem projektu že veliko objavili, naj za trenutno obveščenost dodamo še tole: »Osrednja naloga je energetska racionalizacija in ekološka sanacija kmetije. V njenem okviru je zdaj že 16 projektov s projektnimi nalogami. Skušali bomo oblikovati projektne sku-
Ekonomist Goran Šoster iz Ljutomera je še eden iz vrste mlajših pomurskih razumnikov, ki jim ni vseeno, kako bo s prihodnjim razvojem pokrajine ob Muri. Vemo, da se veliko trudi z ustanavljanjem svetovalne firme Mikrokozmos, o čemer smo že marsikaj posredovali javnosti, ima pa številne druge zamisli. Posebej zanimiva se nam zdi tale: »V kratkem bi radi postavili na Muri manjšo elektrarnico, in sicer ob ekološki manifestaciji, ki jo bo — podobno kot lani — pripravila ljutomerska mladina. Elektrar-nica naj bi povzročala kar najmanj hrupa in vsaj v minimalnih količinah proizvajala električno energijo. Razmišljamo o tem, da bi na ta način oz. s takim poskusom ponudili alternativo megalomanskim načrtom elektrogospodarstva, ki v bistvu grozi z uničenjem reke Mure.«
Z vsemi temi in še kakšnimi programi se med drugim ukvarja tudi pomursko društvo za varstvo okolja, ki bi najbrž moralo sčasoma prerasti okvire ljubiteljskega delovanja. Stanko Gerič, eden njegovih najv-netejših »sotrudnikov«, meni, da bi morali vse skupaj sistemsko urediti in se organizirati v zvezo zelenih. »Naša zveza naj bi imela v okviru Socialistične zveze položaj enake med enakimi. Le tako bo mogoče ekološke probleme, ki so čedalje bolj pereči, ekspeditivneje reševati. Namesto poklicnih politikov, ki so zdaj zaposleni v SZDL, naj bi zaposlili zlasti ekološke strokovnjake, ki bi bili organizirani v obliki neke vrste ekološkega inštituta. Ta bi moral delovati na pokrajinski ravni in se financirati iz republiškega in ne občinskega proračuna. Enako bi morale delovati inšpekcijske službe, ki so nadzorni organ pri vseh teh ekoloških zadevah.«
Tako je torej z nekaterimi, pogojno jim recimo alternativnimi razvojnimi programi, ki pa še zdaleč niso edini. Še več jih je, vendar se kanimo do njih postopno dokopati. Če bo šlo vse po sreči, se bomo vsaj z nekaterimi pobliže spoznali na petkovi, torej jutrišnji javni tribuni v Murski Soboti, katere zaščitni znak je: DOBRO RIJEJO, STARI KRTI. Naj priri-jejo tako daleč, da bodo začele razmere same klicati: Dobro si ril, stari krt!
Branko Zunec
Nova realnost je izziv za SZDL
Čeprav se delovnega pogovora s predsedniki krajevnih konferenc Socialistične zveze iz vsega Pomurja, ki ga je v veliki dvorani skupščine občine v Murski Soboti organiziral medobčinski svet SZDL, zaradi delovnih obveznosti ni mogel udeležiti predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole, je bila razprava pestra in zanimiva. K temu je veliko prispeval podpredsednik RK SZDL Geza Bačič, ki je na iskriv način ponazoril aktualne družbenopolitične razmere in naloge Socialistične zveze. V več kot triurnem pogovoru so načeli vrsto vprašanj, ki so v ospredju pozornosti širše javnosti.
Seveda se v svojem uvodnem izvajanju Geza Bačič ni mogel izogniti kriznim razmeram, ki med ljudi vnašajo nemir in nezaupanje, socialna in kadrovska trenja, zato so upravičene njihove zahteve po temeljitih reformah. Po njegovem mnenju smo
se že približali začetku korenitih reformnih procesov, zlasti v gospodarstvu, pri čemer je dal polno podporo mandatarju za nov zvezni izvršni svet. V mislih je imel odločno naravnanost v tržno gospodarstvo in avtonomnost tržnih subjektov. K temu bo prispeval spremenjen odnos do gospodarjenja na vseh ravneh, pri čemer morajo tudi v SZDL storiti več za mobilizacijo ljudi za hitrejši izhod iz sedanje gospodarske in politične krize.
Po besedah podpredsednika RK SZDL Geze Bačiča so zdajšnja ustavna dopolnila in priprave na sprejem nove ustave pomembno zagotovilo za uresničitev teh pobud. V tesni zvezi je tudi hitrejša prenova SZDL ter uveljavljanje demokracije in političnega pluralizma. Zaradi neučinkovitosti in preskromnih rezultatov pa se pojavljajo razmišljanja o drugačnem konceptu so-
cializma. Pojavljajo se težnje po drugačni organiziranost, kar terja večjo odzivnost Socialistične zveze, da bo boljša, zanimivejša in aktraktivnejša za čim širši krog ljudi. Bistveno pa je kakšen program ponuja, zato se ne sme obremenjevati s preživelo miselnostjo. Kdorkoli prihaja na politično prizorišče, mora spoštovati osnovne ustavne opredelitve. S tem je v bistvu opredelil odnos frontne organizacije do ustanavljanja raznih zvez v naši republiki.
To je nov izziv za SZDL, meni Geza Bačič, zato odpirajo prostor za vse ljudi dobre volje in takšno organiziranost pluralne družbe, kot izhaja iz sklepov konference slovenskih komuni-
stov. Ko je govoril o 20. seji CK ZKJ, pa se je vprašal : ali niso bila naša pričakovanja od nje vendarle nerealna? Namesto da bi se spopadla s pravimi problemi, ki izhajajo iz gospodarske krize, se je osredotočila na spopade med vodstvi. Znova so se namreč pokazale razlike v SFRJ, pa tudi nacionalno politiko bo treba stalno dograjevati. Aktivisti SZDL na terenu pa ne smejo nervozno reagirati na nove procese v naši družbi, ki lahko pomenijo kakovostni premik, zato je po besedah Geze Bačiča pomembno sprejemanje nove realnosti, saj je ravno SZDL zagotovilo za uveljavljenje političnega pluralizma.
Milan Jerše
—ANKETA
Manjši - učinkovitejši
Radgonska občina je z letom 1989 dobila nov komite (in hkrati izgubila oddelek za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve), ki pa naj bi bil učinkovitejši in gibljivejši od prejšnjih organov in skupnosti. V Komite za varstvo okolja in urejanje prostora bodo namreč vključeni tudi strokovni delavci prejšnje delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti za materialno dejavnost občine Gornje Radgone. Te dni so jih tudi fizično in ne le pisno preselili v nove, seveda nekoliko skromnejše prostore v občinski zgradbi.
Načelnik novega komiteja je Franc Štrakl, ki je bil prej kot član izvršnega sveta zadolžen za kmetijstvo in krajevne skupnosti, tako da mu ta problematika ni tuja.
O organizaciji in delu komiteja smo mu postavili nekaj vprašanj.
Najprej seveda, zakaj je bila nova organiziranost sploh potrebna?
»Z novo organiziranostjo želimo nekoliko razširiti področje delovanja komiteja. Gre v glavnem za izpolnjevanje nekaterih določil zakonodaje, ki predvideva takšno organizacijo, poleg te-
Franc Štrakl, načelnik Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora pri SO Gornja Radgona
ga pa prevzemamo pod naše okrilje tudi strokovne službe si-sov materialnih dejavnosti. Že lani je bil namreč sprejet sklep, da samostojna skupnost teh strokovnih služb več ne obstaja. Po drugi strani pa je glede na številne probleme in področja, s katerimi se naša služba ukvarja nujno, da preidemo z individualnega na kolektivni način vodenja. Ta problematika se tudi vse bolj kaže v vsakodnevnem življenju, vse bolj smo ekološko osveščeni, zato menimo, da bo kolektivno vodeni organ laže reševal vse te probleme.«
In s kakšno problematiko se boste srečevali letos?
»Naš komite se bo ukvarjal s tremi glavnimi dejavnostmi. Prva je seveda urejanje prostora, s čemer se je upravni organ v veliki
meri ukvarjal že do sedaj. Pri tem gre za zagotavljanje možnosti urbanizacije, naš cilj pa je zagotoviti enakomeren razvoj vseh naselij, torej policentričen razvoj. To bomo poskušali doseči s predlaganjem ustreznih prostor-skoizvedbenih načrtov. Drugo najbolj problematično področje je varstvo okolja — osveščenost na tem področju je na srečo vse večja, želja po čistem in zdravem okolju pa vse močnejša. Po drugi strani pa vemo, da se pri tem še vedno srečujemo z mnogimi omejitvami, pa najsi bodo ekonomske narave ali pa gre za staro miselnost. Tretje področje dela pa je dejansko delo za samou-
INTERVJU
pravne interesne skupnosti, v okviru tega pa je najpomembnejša skrb za razvoj celotne infrastrukture, torej cest, ptt-ja, železnice ...«
Kot načelnik komiteja boste verjetno poskrbeli za njegovo sestavo?
»S sklepom občinske skupščine smo dobili nalogo, da do konca februarja sestavimo komite. Pripravljen imamo predlog. Želimo biti čim gibljivejši, prilagodljivi, da bi lahko hitro reagirali na probleme. Zato se bomo izogibali številčni sestavi. Komite bo imel le pet članov, zavezali pa smo se, da bomo na seje vabili vse, ki bi lahko pomagali pri reševanju določene problematike. Le tako bo delo lahko kakovostno opravljeno.«
To pomeni, da strokovni delavci sisov ne bodo vključeni?
»Člani prejšnje delovne skupnosti skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti materialnih dejavnosti niso vključeni v komite kot kolektivni organ vodenja. So delavci v tem komiteju. Če bo kdo iz njihovega okolja delegiran, ga bomo sprejeli v organ vodenja.«
Bernarda B. Peček
PD MATICA MURSKA SOBOTA
Sprejeli obsežen program dela
Planinsko društvo Matica Murska Sobota združuje okrog 470 članov, od tega je 320 članov, 50 mladincev in 100 pionirjev. Delo poteka v štirih sekcjjah: Potrošnik, Panonija, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Srednja družboslovna in ekonomska šola, podobor pa je še v Beltincih. Kljub težavam, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, jim je uspelo lanskoletni program uresničiti. Največ preglavic jim povzroča raztresenost članstva po vsej občini. Žal pa se večina članstva zaveda svojih dolžnosti šele, ko se nameni v gore in potrebuje člansko izkaznico. Tudi pomanjkanje finančnih sredstev, tako kot povsod, povzroča pri delu veliko težav, a šo nujno potrebna ra uresničitev slehernega programa. Dotacija, ki jo dobi društvo, ne zadošča niti za pokritje stroškov najemnine za društveni prostor. To so ugotovili na občnem zboru društva, ko so ocenjevali delo in se dogovarjali o programskih nalogah. Kot planinci in večni optimisti pa so tudi za letos sprejeli obsežen program dela, ki poleg običajnih pohodov v gore in srečanj vsebuje tudi nekatere druge naloge, pomembne za razvoj planinske organizacije. Učitelje na osnovnih in srednjih šolah želijo pritegniti, da bi prevzeli mentorsko delo z mladimi, poživiti delo pododbora v Beltincih, ki je bil pred leti izredno aktiven, posebno skrb nameravajo nameniti izobraževnaju vodnikov, ki jih primanjkuje. Na občnem zboru so si tudi izvolili novo vodstvo. Dosedanjega predsednika Martina Sabotina je zamenjal Jože Ružič iz Gančanov.	F. Maučec
Izbira najboljšega kandidata ne bo lahka
Temeljne kandidacijske konference, na katerih smo se opredeljevali do predloga možnih kandidatov za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, so za nami. Zdaj nas čakajo občinske kandidacijske konference, ki jim bo sledila republiška kandidacijska konferenca, 2. aprila pa se bomo na splošnih volitvah odločili za enega kandidata. Tega bodo seveda morali potrditi še v republiški skupščini, že prej — kar je novost v letošnjem volilnem procesu — pa bo o možnem kandidatu dala svoje mnenje zvezna konferenca Socialistične zveze. Kot je znano, imamo v Sloveniji 6 možnih kandidatov: Marka Bulca, Tomaža Kalina, Janeza Drnovška, Dušana Šinigoja, Gojka Staniča in Vinka Vasleta. Kdorkoli med njimi bo izbran, ne bo imel lahkega dela, saj bo avtomatično postal novi predsednik SFRJ, hkrati pa bo prevzel odgovornost funkcije predsedujočega v gibanju neuvrščenih. Žato nas je zanimalo, kaj mislijo o novem prededniku občani?
MATIJA ŠERAK: »Novi predsednik Jugoslavije bo moral biti v prvi vrsti zelo pameten. Za gospodarsko področje smo našli primernega predsednika — mislim na zvezni izvršni svet — medtem ko bo imel predsednik Jugoslavije povsem drugačno vlogo. Usklajevati bo moral različne poglede o politiki in gospodarstvu, socialni politi-
ki, armadi in še čem. Vprašanje je, ali bo Slovenija dala vso podporo novemu kandidatu za to odgovorno funkcijo in ali ne bomo od njega preveč zahtevali. Predvsem bo moral biti strpen do drugače mislečih, kajti socializem v tej obliki ne more iti tako naprej. Novi predsednik iz naše republike bo v zelo težavnem položaju, saj se povsod ne strinjajo s slovensko politiko. Zato bo moral nenehno usklajevati različne interese v politiki in gospodarstvu.«
ESTERA ROTDAJC-PLEŠA: »Celo življenje sem delala na finančnem področju, zato mislim, da bo sedanje nezavidljivo stanje lahko rešil le gospodarstvenik, ker nismo v politični, ampak v gospodarski krizi. Dobro pa vemo, kdo ima na tem področju največ izkušenj. Seveda pa ne podcenjujem kogarkoli na političnem področju,
vendar menim, da ne bomo smeli dati več tolikšnega poudarka politiki, ampak bolj gospodarstvu. Kdorkoli od možnih kandidatov bo izvoljen za novega predsednika Jugoslavije, ne bo imel lahkega dela. Vemo, da Slovenci v določenih krogih nismo posebno priljubljeni. Zato bo novi predsednik iz naše republike mnogo teže prodrl z idejami in ukrepi kot kdorkoli iz druge naše republike.«
ALOJZ FLEGAR: »Novoizvoljeni predsednik Jugoslavije ne bo imel v trenutnih razmerah, ob nesoglasjih med posameznimi republikami in pokrajinami, lahkega dela. Moral bo vztrajati in se brez odstopanja zavzemati za dosledno uresničevanje dogovorjenega. To pomeni, da ne bo pristajal na različne kompromise pri reševanju go-
spodarske in politične krize, da se bo dosledno zavzemal za program novega predsednika zveznega izvršnega sveta, skupaj s člani predsedstva SFRJ pa ustvarjal razmere za izpeljavo le-tega. Hkrati pričakujem, da si bo prizadeval za nadaljnjo demokratizacijo naše družbe in s tem za vsebinske spremembe političnega sistema. Mislim tudi na gospodarski prodor v Evropo in povrnitev ugleda
SFRJ v svetu.«
MARTIN PUHAN: »Kakšne lastnosti mora imeti član predstavniškega telesa države? Predvsem mora biti pošten, enak do vseh — od svojega sodelavca do delavca v tovarni in kmeta na zemlji. Zato moramo Slovenci in drugi delovni ljudje in občani v naši republiki izbrati za člana predsedstva SFRJ najboljšega med najboljšimi. Seve-
da si želim, da bi tako izbirali in izbrali tudi v drugih socialističnih republikah in obeh pokrajinah. Le enotno kot eden bo lahko predsedstvo to, kar mora biti in kar od njega pričakujemo, kajti razmere so take, da je to nujno. Zavedati se je treba, da je SFRJ letos gostiteljica konference neuvrščenih, kar moramo ob izbiri kandidata iz naše republike tudi upoštevati.«
BORUT ŠTRAUS: »Odločitev, kateri od možnih kandidatov iz naše republike bo dobil največjo podporo za izvolitev člana predsedstva SFRJ, ne bo nič kaj lahka. Zavedati se je treba, da bo ravno slovenski kandidat najverjetneje postal predsednik predsedstva SFRJ, ker je po ključu na vrsti prav SR Slovenija. Kdorkoli bo izbran, bo imel težko delo, saj bo moral krmariti med različnimi interesi in pogledi posameznih republik in pokrajin. To pomeni, da bo opravljal zelo pomembno in odgovorno vlogo, poleg tega pa je naša država letos gostiteljica konference neuvrščenih držav. Po mojem mnenju ime ni pomembno, ampak je pomembno to, da bo novi predsednik SFRJ takšen, kot se za tako odgovorno funkcijo
spodobi.«
MILAN JERŠE
STRAN 4
VESTNIK, 23. FEBRUAR 1989
VARČUJMO KO IMAMO, KO ZMANJKA, NI KAJ VARČEVATI!
Malo je tudi tistih starejših, ki mogoče pomnijo še kakšno takšno zimsko sušno obdobje. V zadnjih desetletjih pa verjetno takšne suhe zime že dolgo ni bilo. Težko je govoriti o razlogih za to katastrofalno brezmočje. Vsekakor jih je več. Lahko sicer govorimo o katastrofi, vendar pa vsaj po dosedanjih informacijah, ki smo jih zbrali, to bolj drži za vsa druga območja v Sloveniji in Jugoslaviji kot za Pomurje. Pomanjkanje padavin je dodobra načelo slovenske reke, ki so pomemben vir za pridobivanje električne energije. Skoraj vse hidroelektrarne in seveda termoelektrarne so morale zmanjšati proizvodnjo električne energije, to pa pomeni, da smo v SR Sloveniji že uvedli nekatere varčevalne ukrepe. Na velikem območju Slovenije morajo vodo za pitje in živino voziti s cisternami z območij, kjer je vode še dovolj. Skratka, problemov je veliko.
Pomurje — otok sredi suše
Ko začenjamo govoriti o suši, je naše prvo vprašanje, ali bo pitne vode dovolj. Vse drugo se da obvladati, le žeje ne moremo. V pomurskih vodnjakih in črpališčih je, kot zaenkrat kaže, vode dovolj. Še najbolj kritično je v občini Gornja Radgona: tam se stanje zaradi suše že pozna, ni pa kritično. Seveda 50 takoj uvedli nekatere varčevalne ukrepe. Zmanjšali so porabo tehnološke vode pri velikih porabnikih (recimo Radenska), nekoliko pa so tudi znižali pritisk v omrežju občinskega vodovoda. V Gornji Radgoni pa so na vse, ki uporabljajo vodo iz občinskega vodovoda, naslovili tudi prošnjo, da zmanjšajo porabo vode. Tačas načrpajo na črpališčih za četrtino manj vode, kot je to običajno.
Koliko padavin smo imeli pozimi?
Letošnja zima je bila s padavinami zelo mačehovska. Novembra lanskega leta nam je nebo natočilo 14,3 mm 'padavin, decembra pa 21,1 milimetra. Najbolj sušen mesec je bil januar, ko smo dobili (reci in piši) le 1,5 milimetra padavin. Na hidrometeorološkem zavodu Slovenije, kjer smo dobili te podat-. ke, so nam povedali tudi, kakšno je dolgoletno povprečje za te tri mesece: november 67,6 milimetra, december 49,7 milimetra in januar 37,1 milimetra padavin.
Za februar še ni podatkov, ker jih zbirajo ob koncu meseca, vendar pa, glede na dosedanje stanje, tudi v tem mesecu ne bo izpolnjena norma dolgoletnega povprečja.
V lendavski občini zaenkrat nimajo težav pri oskrbi s pitno vodo. Tudi v lendavskih črpališčih je sicer nekoliko manj vode, vendar pa zaenkrat še vedno lahko ugodijo vsem porabnikom in načrpajo zadostne količine industrijske in pitne vode. Je pa tudi to res, da je poraba vode pozimi nekoliko manjša kot v vročih poletnih mesecih. Razlike v porabi so občutne. V zimskih mesecih porabijo LendaVčani od 30 do 40
odstotkov mam' vode kot v poletnih mesecih. Če se bo sušno obdobje še nadaljevalo, so vsaj v naslednjem mesecu v Lendavi brez skrbi, kajti rezerv je še za 30 dni, tudi pri zmanjšani količini načrpane vode pri zajetju. Tačas je dobavljalo 10 litrov na sekundo, in če se količina načrpane vode zmanjša na 8 litrov na sekundo, stanje še ne bo kritično. Tudi v Ljutomeru ni težav z dobavo vode. Kot kaže, je v tej občini stanje še najmanj problematično. Tam imajo dve črpališči: v Lukavcih in na Moti. V prvem črpališču je vode sicer nekaj manj, stanje pa ni kritično, v drugem črpališču pa je dotok vode povsem normalen. V Murski Soboti je stanje podobno kot v drugih treh pomurskih občin?1-.. Vode je zaenkrat še zadosti, ' ~ lahko zadovoljijo vse poiaunike vode. Če se bo suša nadaljevala, bodo v soboškem črpališču lahko dobavljali vodo nemoteno še 3—4 tedne.
Takšno je torej stanjema črpališčih občinskih vodovodov. To poudarjamo zato, ker v ta pregled nismo zajeli vaških in zasebnih vodnjakov. Sicer pa tudi tam stanje (razen v občini Gornja Radgona) ne more biti kritično, ker je višina vode v vodnjakih in seveda podtalnice zadostna, da se bo dalo še vsaj mesec dni živeti dokaj brezskrbno. Kaj bo potem pa bomo še videli. Težko je tudi napovedovati, kaj se bo zgodilo spomladi in pozneje poleti, tudi v gorah, kjer so osnovni viri za napajanje rek (sneg, ki se spomladi topi) v letošnji zimi dokaj skromni.
Z elektriko že moramo varčevati
Kot smo že omenili, prvi obvezni ukrepi, ki so posledica suše, že veljajo. Gre za varčevanje z električno energijo. Zaradi dolgotrajne suše in tudi zaradi ekoloških razlogov so v Sloveniji že 10. februarja uvedli prvo stopnjo omejitve porabe električne energije. To pomeni, da je omejena razsvetljava ulic, trgov in drugih objektov za približno polovico oz. do take mere, da ni ogrožena minimalna varnost. Omejena je
tudi ulična in druga svetlobna reklama in osvetljevanje izložb, če tudi tu ni ogrožena varnost. Prepovedano je dodatno ogrevanje prostorov z električno energijo v vseh tistih prostorih, kjer je na voljo centralno ogrevanje. V celoti pa je prepovedana tudi uporaba energije za reflektorje na odprtih športnih štadionih, na katerih organizirajo javne športne in kulturne prireditve. Iz te prepovedi so izvzete mednarodne prireditve.
V tej etapi ukrepov gre za omejevanje porabe električne energije pri večjih porabnikih in navadni porabniki še niso ogroženi. Če se bo suša nadaljevala,
če bo vode v rekah manj, pa lahko nastopijo ostrejši ukrepi, ki bodo že prizadeli vse porabnike. V drugi in naslednjih stopnjah pa bo prišlo do izklapljanj električne energije, kar je že opredeljeno v načrtih elektrogospodarstva.
Res pa je, da v Elektru Murska Sobota in verjetno tudi drugod zadnja leta ugotavljajo, da je poraba električne energije v gospodinjstvih že manjša. Temu pojavu se ni treba čuditi, saj so ga v elektrogospodarstvu dosegli s ceno električne energije, nikakor pa ne z dvigom zavesti posameznika. Verjetno bi bilo bolje, če bi se zgodilo to drugo, da bi vsak član družine skrbel za to, da bi bila poraba električne energije čim manjša, da bi bilo varčevanje s tokom sestavni del našega življenja. Dokler pa tega ne bo, tako dolgo bomo živeli z redukcijami in drugimi prisilnimi oblikami varčevanja.
In kakšne so pomurske reke?
Vodomerna postaja v Gornji Radgoni je izmerila že nižje gladine, kot je trenutno sedaj. Leta
1978 so tam izmerili 56 cm, sredi prejšnjega tedna pa je bila 60 cm. To pomeni, da je bil pretok okoli 55 kubičnih metrov na sekundo.
Pomanjkanje padavin vpliva na celoten vodni režim v Pomurju, to pa je pomembno, saj Mura s svojimi pritoki drenira podtalnico in s tem znižuje gladino. Zaradi tega je tudi višina podtalnice nekoliko nižja. Pri visokih vodah je obratno..
Za Ledavo — gre za drugo največjo tekočo vodo v Pomurju — je značilno, da s svojo akumulacijo pri Domajincih uspešno vzdržuje biološki minimum, saj je volumen tega jezera okoli mili
jon kubičnih metrov vode. Tak biološki minimum pa lahko vzdržuje še vsaj en mesec. Ta biološki minimum je potreben, da bi lahko redčili vse komunalne in druge iztoke iz kanalizacije v Murski Soboti.
Sofinanciranje prevoza vode
Pomanjkanje padavin je najhuje prizadelo višje ležeča naselja v Slovenskih goricah. Nekatera gospodinjstva še nimajo vodovoda, zato so odvisna od hišnih vodnjakov, kjer pa se vsako najmanjše pomanjkanje vode hitro pozna. Tako so gasilci morali voziti vodo v cisternah že ves januar, še več pa seveda februarja.
Zaradi izrednih razmer so pri Komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora občine Gornja Radgona ustanovili štab za oskrbo z vodo, ki se je sestal dvakrat; nazadnje v sredo, 15. februarja. V začetku februarja so sprejeli določene ukrepe za zmanjšanje porabe vode iz glavnega radgonskega vodnega zbiralnika. Štab za oskrbo z vodo je ugotovil, da so opozorila zalegla, saj se je poraba vode zmanjšala za 14 odstotkov in ne bo potrebno uvajati ostrejših ukrepov.
Za prevoz vode gospodinjstvom, kjer so vodovodne pipe usahnile, so skrbeli gasilci gasilskih društev Videm, Apače, Kapela in Gornja Radgona. Prevoz cisterne s pet tisoč litri vode je stal 40 tisoč dinarjev, če pa so to dragoceno tekočino uporabljali za zidavo, pa 60 tisoč dinarjev. Zaradi splošnega dviga cen bi morali v kratkem dvigniti tudi ceno prevoza. Že sedaj so to precejšnji stroški, če vemo, da morajo posameznim gospodinjstvom pripeljati vodo tudi dvakrat ali trikrat tedensko. Štab je zato posla! Samoupravni interesni skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in oskrbo prošnjo za sofinanciranje prevoza vode.
Če se bodo vremenske razmere poslabšale in v nadaljnjih dneh ne bo padavin, bodo morali zagotoviti rednega šoferja, ki bo skrbel za prevoz vode, saj je naročnikov čedalje več.
Štab pa še naprej poziva vse občane, naj pri porabi vode čim bolj varčujejo.
Koiikšna je nevarnost ekološkega onesnaženja?
L manjšim pretokom in nižjo gladino rek se slabša kakovost voda. Mura drenira podtalnico, vendar pa so stene murskega korita zelo nepropustne in ustvarjajo neki film, ki močno filtrira rečno vodo, zato le-ta ne onesnažuje podtalnice, ki je vir za črpanje pitne vode občinskih in drugih vodnjakov.
Kljub temu pa v Vodnem gospodarstvu nenehno nadzorujejo kakovost podtalnice. Tudi nedavne meritve v Nemščaku so pokazale, da je bila podtalnica nižja komaj za pol metra od običaj
nega stanja, voda pa je bila neoporečna. Tudi če bo prišlo v kratkem do večjih padavin (dežja ali snega), le-te ne bodo vplivale na stanje podtalnice, ampak bodo rezultati vidni šele čez 15—30 dni.
Kaj bi bilo, če bi na Muri že imeli elektrarne? (hipotetično vprašanje za premislek)
Gradnja hidroelektrarn na Muri oz. rečnih stopenj na Muri zahteva prvo očiščenje in kanalizacijo naselij, ki so pred načrtovanimi elektrarnami. Po končani gradnji bi bilo stanje reke Mure in njenih pritokov ter seveda podtalnice mnogo boljše, kot pa je danes.
Z obratovanjem elektrarn pa bi bilo verjetno podobno, kot je z vsemi drugimi hidroelektrarnami, ki so danes i pogonu. in to ne glede na zvrst: pretočne, akumulacijske ali mešane.
Suša še ne ogroža posevkov
Medtem ko z nekaterih območij v državi že prihajajo poročila, da so zaradi suše ogrožene tudi nekatere poljščine, pomurski poljedelci teh težav zaenkrat ne čutijo. Kljub pomanjkanju padavin in snežne odeje se posevki dobro držijo in niso ogroženi. Tudi dolgotrajna megla v januarju in začetku februarja je prispevala k temu, da se zgornje plasti zemlje niso izsušile, zaradi toplega vremena pa so se posevki zdaj že toliko razrasli, da pomanjkanja vlage še nekaj časa ne bodo čutili. Pšenica, ki je bila pravočasno posejana, je že pognala korenine tudi do 30 centimetrov globoko, če se bo nadaljevalo sušno obdobje, pa bodo lahko delno prizadeti posevki, ki so bili sejani pozno in šele začnejo razvijati korenine. Vendar takšnih posevkov ni dosti, saj je bila zaradi lepe jeseni setev opravljena pravočasno. Strokovnjaki zato že svetujejo pridelovalcem, da se pripravijo na prvo dognojevanje. Če bo vreme še naprej takšno, kot je bilo okrog 20. februarja, do tega opravila ni več daleč.
Bolj kot v tem trenutku pa se bodo posledice pomanjkanja padavin lahko čutile spomladi in poleti. To še toliko bolj, ker je bila suša že v lanskem letu, znano pa je tudi, da se zemlja najbolj namoči ob kopnenju snega, ko voda pronica tudi v večje globine. Posredno bo tako lahko prizadeta tudi živinoreja, saj bo manjši pridelek travinja in drugih krmnih rastlin, rezerv krme iz lanskega leta pa tako ali tako ni.
Tudi s pitno vodo za živino večjih težav v glavnem ni, le na nekaterih območjih je že opaziti zmanjševanje podtalnice. Vendar tudi tam, kjer, zaenkrat še ni omejitev porabe vode, z njeno porabo ne kaže pretiravati. Bolje jo je smotrno uporabljati zdaj kot pa pozneje z njo varčevati.
Današnjo temo tedna so pripravili: Dušan Loparnik, Ludvik Kovač in Bernarda Balažic-Peček.
ZAKAJ VARČEVATI?
Ko imamo vsega v izobilju, se niti ne spomnimo, da tudi takrat moramo varčevati. Pa najsi gre za električno energijo ali pa za vodo ali celo za kakšen drug osnovni življenjski vir. Res je, da imamo v Pomurju tačas srečo. da je vode dovolj. To pa ne pomeni, da z njo ni potrebno varčevati. V koliko stanovanjih puščajo vodovodne pipe? Kako nevarčno peremo avtomobile? Kolikokrat brez potrebe pustimo vodovodne pipe odprte, kot da bi z vsakim curkom vode hoteli sprati tudi našo vest?	,	,.
Angleži imajo lep pregovor, ki pravi, da niso tako bogati, da bi poceni kupovali. Kaj to pomeni? Gre za preprosto logiko, da raje kupijo varčno žarnico, da raje več denarja namenijo vodovodni pipi, ki bolje tesni, da so straniščni vodni kotlički takšni, kjer lahko reguliram količino vode, ki jo bodo spustili za sabo. Ce smo kje, potem smo določen napredek naredili pri porabi električne energije, kjer smo s ceno začeli zmanjševati porabo. A tudi to je se premalo.. lunj-ka namreč bistven element takšnega tržno oblikovanega ^^evanja. To pa je spodbuda. Če smo že nekako doloc.h povprečne cene in se približali evropskim, potem bi morali ubrati tud! »^tnopoLlMo-čiti tudi evropske standarde za porabo energije. Tisti, ki ^P^1'1 več toka, kot pa je evropski standard, bi morah plačevati dodatke za nevarčnost, tisti ki bije porabili toliko,kot plačevali normalno ceno, tisti, kipa bi bili varčni, bi morah biti deležni spodbud v obliki nižje cene.	_ .	..
Denar, ki biga zbirali pri tistih, ki niso varčni, bi moraii nameniti za iskanje trajnih, neškodljivih virov električne	..
morala dodati tudi davčna politika. Olajšave pri strojev, žarnic in drugih porabnikov električne energij	* ,mpnm
sistemu le še pobožne želje. Skratka -- dokler ne sistema, tako dolgo bomo morali prisihto omejevati pora^ čne energije, vode, skratka vsega tako ali tako zmanjkovati (vsaj klasičnih oblik), ce ne bomo zaceli spreminjati našega odnosa.
ISKANJE RESNIC OB SOBOŠKEM TOMOGRAFIJ
Medtem ko v rakičanski bolnici delavci nemškega prodajalca aparature in domačini vneto pripravljajo vse potrebvno za začetek dela aparature za računalniško tomografijo, pa dva tabora, ZA in PROTI, ki sta nastala ob nakupu aparature v Sloveniji in Pomurju, vneto zbirata dokaze za svoj prav.
V Sloveniji je ZA razširjeni strokovni kolegij za rentgenolo-gijo, ki je že leta 1986 v svoj program razvoja do leta dva tisoč zapisal, da bodo računalniški to-mograf morale imeti tudi regijske bolnišnice, kot je soboška. Po strokovni plati nakup aparature za potrebe soboške bolnišnice sploh ni sporen. V nasprotnem taboru pa je »politični« organ slovenskega zdravstva, Medicinski svet pri republiški zdravstveni skupnosti, ki se ne strinja s preskokom v razvoju, ki so ga naredili Pomurci, in se strogo drži dogovorjene delitve dela med slovenskimi zdravstvenimi inštitucijami, po kateri Pomurci nimajo pravice do te aparature, ter ne izda dovoljenja za njeno uporabo. Bolj PROTI kot ZA so tudi nekateri novinarji osrednjih slovenskih medijev, ki »starševsko« opominjajo, da bo delo aparature Pomurce toliko in toliko stalo, ko zdravstvo že itak komajda živi.
Tudi doma niso vsi za stvar. Celo nekateri tozdi Pomurskega zdravstvenega -centra menijo, da je aparatura »manj nujna« in da je bila kupljena na račun razvoja drugih dejavnosti. (Pisali smo že, da so jo za 295 tisoč mark kupile pomurske delovne organizacije. Nova stane tri milijone mark, klasični tomograf, ki je bil na seznamu nujne opreme za bolnico; pa bi stal 434 tisoč mark.)
Če so že nekateri novinarski pisci iskali in našli »pravo« resnico v denarju, bi jo v njem lahko našli tudi Pomurci. Po dolgem čakanju na pregled z računalniškim rentgenom (dolga čakalna doba) so odhajali v mariborsko bolnico ali na Univerzitetni klinični center. Zdravstvene skupnosti so morale plačati potne stroške in visoko ceno storitve, ki jo je določil lastnik aparature. Pomurske zdravstvene skupnosti pa vedo povedati tudi tp: cene zdravstvenih storitev zunaj regijskih zdravstvenih inštitucij so visoke. Nekateri so imeli celo dvojne cene, nižje za domače bolnike in višje za bolnike od drugod. Prav zato so se tako borile za zmanjšanje tako imenovanega odliva. Dogovorjena delitev dela v slovenskem zdravstvu ne zagotavlja tudi plačevanja širše dogovorjenih cen zdravstvenih storitev. Zaradi delitve dela
se je precej denarja revnejših-zdravstvenih skupnosti »prelilo« v višje organizirane zdravstvene inštitucije, ki so si za vrhunske storitve zaračunavale »vrhunske« cene. Druga resnica pa je
tudi ta, da imajo občani zdravstvenih centrov precej več možnosti za vrhunsko zdravljenje kot ljudje z obrobja.
Majda Horvat
Na vidiku drugačna organiziranost pomurskega zdravstva
Delavci soboškega zdravstvenega doma so predlagali preverjanje dosedanje samoupravne organiziranosti pomurskega zdravstva. Povod za to je neizpolnjevanje in nespoštovanje nekaterih dogovorov v Pomurskem zdravstvenem centru, osnovo pa jim daje že sprejeti Zakon o podjetjih in pričakovani Zakon o družbenih dejavnostih ali Zakon o zavodih, ki bo verjetno dopuščal možnost drugačnega organiziranja organizacij družbenih dejavnosti.
Delavci pomurskih zdravstvenih organizacij so se konec leta 1975 z referendumom združili v sestavljeno organizacijo združenega dela, v Pomurski zdravstveni center. Čez čas so ugotovili, da obstaja vrsta strokov-?o-r^n ^P^arskih razlogov za tesnejšo povezanost, zato so se januarja 1977 organizirali v delovno organizacijo s sedmimi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb. Samoupravni sporazum o združitvi so leta 1982 dopolnili ter vanj med drugim zapisali, da se zavzemajo za smotrno uporabo opreme, kadrov, objektov in denarja, za višjo strokovnost z ustrezno povezanostjo in delitvijo dela, za združevanje sredstev za skupne interese, solidarnostno prelivanje sredstev in kreditiranje med temeljnimi organizacijami, za enake delovne razmere delavcev v zdravstvu, ki naj bi bili za enako obremenitev tudi enako plačani, ter za boljše zdravstveno varstvo ljudi.
mh
VESTNIK, 23. FEBRUAR 1989
STRAN §
od tedna
Vestnikov intervju z evangeličansko duhovnico Jano Kerčmar iz Petrovec
MURSKA SOBOTA — Blizu 40 predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij iz soboške občine se je prejšnji teden v Radovljici udeležilo tridnevnega usposabljanja, ki ga je pripravil RS ZSS. V izobraževalnem centru so obravnavali več aktualnih tem, kot so zakon o podjetjih, prenova Zveze sindikatov, naloge sindikata pri socialni politiki, urejanju samoupravnih pravic delavcev, skupni porabi, delitvi osebnih dohodkov, zaščitna vloga sindikata pri uveljavljanju delovnih razmerij itd.
MURSKA SOBOTA — V akcijo zbiranja sredstev za pomoč prizadetim po potresu v Armeniji se je 'v soboški občini vključilo okrog dve tretjini krajevnih skupnosti. To kaže na velik odziv ljudi, ki se iz lastnih izkušenj dobro zavedajo posledic naravnih nesreč. Zato so tudi tokrat pokazali veliko solidarnostno zavest, so med drugim poudarili na seji koordinacijskega odbora za solidarnost pri predsedstvu OK SZDL, ko so ocenjevali to humanitarno akcijo. Omenili so dva zgleda: v majhni vasi Ratkovci so občani prispevali kar 200 tisoč dinarjev, Štefan Gruškovanjak iz Murske Sobote pa je poslal prizadetemu prebivalstvu Armenije šotor za štiri osebe. V KS soboške občine bodo tudi v prihodnje podpirali solidarnostne akcije.
MURSKA SOBOTA — Na seji izvršnega sveta so obravnavali tudi poročilo republiškega izvršnega sveta o aktivnostih za razbremenitev gospodarstva in splošno bilanco sredstev. Menili so, da je, upoštevajoč sedanje gospodarske razmere, program aktivnosti dobro zastavljen, na resne učinke pa je treba računati šele v letu 1990. V soboški občini so pod povprečno stopnjo razbremenjevanja gospodarstva v SRS, kar pomeni, da bodo morali še več pozornosti nameniti racionalizaciji in zmanjšanju števila kadrov, zlasti v javnih službah. Selektivno oživljanje proizvodnje pričakujejo šele v drugi polovici leta, ko naj bi se povečal tudi izvoz.
MURSKA SOBOTA — V ponedeljek so se sestali člani sveta za planiranje in delitev dohodka pri občinskem svetu Zveze sindikatov. Govorili so o programih ukrepov gospodarske politike za uresničevanje družbenega načrta soboške občine v letu 1989. Gre za predzadnje leto srednjeročnega obdobja 1986—1990, ki terja od gospodarskih subjektov še večje angažiranje pri odpravljanju največjih žarišč inflacije in drugih težav. Prav v tem procesu ima pomembno vlogo sindikat, česar se dobro zavedajo tudi v soboški občini.
LENDAVA — Na seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov so ugodno ocenili potek in vsebino letnih sej v 63 sindikalnih organizacijah, hkrati pa so sprejeli obvezo, da se bodo člani predsedstva kar najbolj angažirali pri »preverjanju« uresničevanja sindikalne liste. Člani predsedstva so tudi dobili smernice, kako organizirati članske sestanke, na katerih bodo v teh dneh obravnavali poslovanje posameznih organizacij združenega dela. Dali so tudi nekaj pripomb na dolgoročni plan občine Lendava za obdobje 1986—2000, med drugim na poglavje, ki se nanaša na delitev dohodka.
DOBROVNIK — Prejšnji teden so si v tem krajevnem središču predstavniki tekstilne industrije Otiški vrh in projektne organizacije ogledali opuščen mlin, v katerem bo po preureditvi industrijski obrat za izdelavo nogavic. Preureditev bo sicer zahtevna, vendar rešitev je, zato tudi upanje, da bodo dela potekala po prvotnem načrtu in bo tovarnica, zametek industrije, štartala v drugi polovici leta. Majhen korak, a za Dobrovničane in okoličane — velik.
LENDAVA — Kar zadeva širitev telefonskega omrežja v tej občini, bo letošnje leto prav gotovo prelomno; pred kratkim so dobili telefone v Odrancih, pred nekaj dnevi v Veliki in Mali Polani ter Brezovici, zdaj so napeljali tako imenovano kabelsko kanalizacijo od pošte v Lendavi, kjer so montirali 1000-številčno centralo, v Lakoš, Gaberje in Hotizo. V tej smeri polagajo tudi zemeljski kabel za 400 priključkov. Delavci poštnega podjetja pa so prejšnji teden montirali 32-številčno centralo v Dobrovniku in s tem omogočili širitev telefonskega omrežja v tej krajevni skupnosti in sosednjih — Kobilju in Genterovcih.
LENDAVA — V razpravi o razbremenjevanju gospodarstva — bilo je to na 77. seji občinskega izvršnega sveta — so ugodno ocenili zniževanje prispevkov, hkrati pa poudarili večjo odgovornost samoupravnih interesnih skupnosti za trošenje tega denarja. Sredstev bo namreč veliko premalo za vse prvotne načrte in marsikaterega bo treba preložiti na poznejša leta. Vsekakor pa je treba izpeljati prednostne naložbe. Na področju sisov materialne proizvodnje so to vsekakor ceste. Veliko večino teh so že asfaltirali, in če bo šlo tako naprej, bo čez leto ali dve makadam popolnoma prekrit z asfaltom.
Kontrolke in ocene včasih »burijo«
Slovakinja z Mojzesovima ploščicama
Preverjanje, ocenjevanje znanja učencev je za učitelja prav gotovo dokaj odgovorna in občutljiva naloga. V zadnjih letih je na večini šol precej pogosta'navada, da učenci pišejo razne kontrolne naloge ali rešujejo testne naloge. Včasih sili učitelja v takšen način preverjanja znanja pomanjkanje časa za ustno spraševanje, ker je snov zelo obsežna in ker je v razredu po 36 učencev in še iz drugih razlogov. Po mnenju pedagoških strokovnjakov pa bi učitelji vseeno morali kar največ spraševati, se pogovarjati z učenci o snovi in tako priti do ocen. In kaj se je pred nedavnim zgodilo na dveh soboških osemletkah? V enem od razredov OŠ Dane Šumenjak so morali učenci prvi dan po polletnih počitnicah pisati kontrolno nalogo, ne da bi jo učitelj napovedal. Nekateri starši mislijo, da je bilo to narobe. Na organizacijski enoti Zavoda za šolstvo SRS v Murski Soboti pa menijo takole:
»Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju ne izključuje možnosti preverjanja in ocenjevanja sleherno učno uro v obdobju vzgojnoizobraževalnega dela. Nasprotno, to je praviloma sprotno in pogosto tudi zaradi preprečevanja kampanjskega učenja. Preverjanje znanja s pisanjem kontrolke je ena od oblik skupinskega preverjanja. Ugotovitve po pisni kontrolni nalogi lahko učitelj uporablja namensko ali za oceno uspešnosti lastnega dela ali za oceno znanja učencev. Običajno in pedagoško ravna učitelj tako, da učence
do tedna
predhodno seznani z namenom in ciljem takega načina skupinskega preverjanja.«
Drugi primer, ki je >razburil< nekatere starše, pa se je pripetil na OŠ Edvard Kardelj. Učenci so morali, potem ko so najprej obravnavali določeno snov, pisati kontrolko za ocene. In kakšen odgovor smo dobili na to vprašanje?
»Gre za enako ali podobno obliko skupinskega preverjanja znanja, konkretno za ugotavljanje znanja iz vsebin, ki so bile prej obravnavane pri isti učni uri. Sodimo, da gre v tem primeru zgolj za učiteljevo ugotovitev o uspešnosti lastnega oziroma skupnega dela v okviru učnega procesa pri tej učni uri. Na tak način ugotovljena ocena vsekakor ne sodi v redovalnico, lahko pa podkrepljuje mnoge učiteljeve ugotovitve o učenčevem znanju in sposobnostih.«
In kakšni so ukrepi v takšnih primerih?
»V prvem primeru se ocena razveljavi, če je več kot tretjina učencev ocenjena negativno. V drugem primeru mora šola učitelja opozoriti na bolj pedagoško ravnanje pri upoštevanju didaktičnih načel v vzgojno-izobraže-valnem procesu ter smotrov preverjanja in ocenjevanja. Če šola ugotovi, da učitelj namenoma in zavestno krši pravilnik o preverjanju in ocenjevanju ter da pri tem ravna nepedagoško, zoper učitelja disciplinsko ukrepa.« Ali se je to kje v praksi že zgodilo?
J. G.
Od kod ste pravzaprav doma?
Moj rojstni kraj je mestece Modra pri Bratislavi. Okrog njega je veliko vinogradov, ima pa tudi precej industrije, na primer keramično. Te dejavnosti so zunaj mesta, v samem mestu pa so poleg stanovanj še številne šole.
Pa vaša družina?
Redno zaposlen je bil le oče, ki je delal kot klepar, pozneje pa je bil tehnik. Star je 61 let.
Mati, ki ji je 57 let, pa je delala občasno v vinogradih in skrbela za 5 otrok: štiri deklice in enega fanta.
Odkod dekletu želja po študiju na teološki fakulteti? Ste imeli kaj težav pri vpisu?
Ker je bilo pri naši hiši veliko otrok, živeli smo v pomanjkanju, se je največkrat oglasila pri nas soseda — duhovnikova žena — in zlasti mene često odpeljala na njun dom. Skoraj vsako nedeljo me je peljala tudi k maši. Ko sem bila stara 4 leta, sem že sodelovala v božičnem programu. Vpliv na mojo odločitev so imeli tudi starši, saj je mati bila prezbiterka (izvoljena zastopnica cerkvene občine), oče pa kurator (odbornik).
Za poklic duhovnice sem se odločila že kmalu potem, ko sem bila konfirmirana (evangeličanska birma). Ko so na srednji šoli zvedeli — bilo je tik pred maturo — da nameravam študirati teologijo, me je ravnatelj poklical k sebi in nekako skušal vplivati, da bi se odločila za kaj drugega, kajti za šolo menda ne bi bilo dobro, da bi dve leti zapored vzgojila dijaka za teologijo. Pred letom se je namreč za tak študij odločil neki fant. Ravnatelj je naposled razumel mojo odločitev in z maturo ni bilo težav. Šlo je tudi pri vpisu na fakulteto v Bratislavo.
Bili ste baje dobra študentka in ste tudi v določenem času končali študij. Kaj pa zdaj? Ste bili še naprej odločeni postati evangeličanska duhovnica? Po končanem študiju bi prav gotovo zlahka dobili kako dobro civilno službo.
Kar zadeva študij, moram reči, da mi je dal solidno izobrazbo, saj sem delala izpite tudi iz marksizma, politične ekonomije, jezikov, kot so grščina, hebrejščina, latinščina. Prav nič se nisem premislila. Vedela sem namreč, da v službi, za katero sem se šolala, ne bom delala le na duhovnem področju, ampak tudi na človekoljubnem.
V svojem poslanstvu sem imela vzornika evangeličanskega duhovnika Vladimirja Olek-sa, katerega žena se je v mojih otroških letih veliko ukvarjala z menoj: bil je preprost človek, vsakomur je rad priskočil na pomoč, ne glede na to, da je bil profesor.
Ne dolgo je tudi v Jugoslaviji evangeličanska (protestantska) teološka fakulteta, prej pa so morali naši fantje na študij zunaj države, med drugim v Bratislavo. Tja je usoda pripeljala tudi Kerčmarjevega Vilija.
Moram povedati, da sem bila dolgo sramežljiva. Leta 1973 sva se zaročila, 1975. leta pa poročila. Ne poznam evangeličanskega duhovnika, ki ne bi bil poročen. Pogosti pa so tudi duhovniški pari. Tu, v Sloveniji, sva duhovnika zakonca samo midva z Vilijem. V njegovo rodno pokrajino sva se preselila 1977. leta. Nekaj časa sem bila kaplanka in opravljala svoje poslanstvo v nekaterih manjših goričkih vaseh, včasih tudi v Lendavi, nato pa sem — po 2-letnem uvajanju — opravila v Murski Soboti duhovniški izpit in dobila cerkveno občino ali gmajno, kot ji pravimo, Petrovče. Imamo 1080 članov
Goričanci so se že navadili na evangeličansko duhovnico Jano Kerčmar, mnogi drugi pa se zdrznejo, ko vidijo žensko v talarju (mašniški obleki), saj menijo (rimokato-ličani), da to poslanstvo lahko opravlja le moški. V evangeličanski cerkvi sicer, žene duhovnice niso nobena posebnost, kljub temu pa so bili zbegani nekateri pripadniki evangeličanske cerkve, ko je na hribovito območje naše pokrajine prišla duhovnica s Slovaškega.
iz Petrove, Ženavelj, Stanjevec, Šulinec, Adrijanec, Neradno-vec, Lucove, Markovec, Čepi-nec in Boreče.
Kakšni so bili vaši občutki, ko ste prvič prišli v naše kraje?
Prijetni! Takoj sem občutila, da sem med dobrimi in gostoljubnimi ljudmi. Brž sem ugotovila, da so Goričanci tudi zelo delavni in enakega mišljenja. Seveda pa sem se potila, imela hudo tremo, ko sem začela opravljati verske obrede.
Še več: ko sem na Hodošu mladež pripravljala na konfirmaci-
Jana Kerčmar kot evangeličanska duhovnica
Foto: A. Abraham
jo in je bilo še veliko drugih opravil, sem pozabila na nosečnost in ...
Ne, ni vam treba povedati do kraja. To vas je osebno prav gotovo hudo prizadelo, kajti želja po otrocih je povsem naravna, še zlasti ženske si ne morete predstavljati zakona brez otrok.
Seveda. Če se človek poroči, si želi naraščaja. Zdaj imava z Vilijem tri: 9-letno Jano, 8-let-no Mirjam in 4-letno Alenko.
Starejši hodita že v šolo.
Kako pa je z maternim jezikom. Znajo otroci tudi slovaško?
Kot vsaka mati, sem tudi jaz poskrbela za materni jezik. Veliko se z njimi pogovarjam v slovaščini. Poleg tega pa poleti odidejo za kak mesec k mojim staršem v Modro pri Bratislavi, da znanje še utrdijo.
Lepo!
Kako pa je bilo s slovenščino?
Jezika sta si sicer precej podobna, vendar Slovak ne more čez noč spregovoriti slovensko?
Precej sem se naučila od Vilija, poleg tega pa sem brala veliko slovenskih knjig in skušala sproti razvozlati pomen besed.
Je pa na tem koncu Slovenije kar nekaj pasti za vsakogar, ki bi se kot samouk skušal naučiti knjižne slovenščine, saj tod govorijo pretežno v prekmurskem narečju, v sosednjih vaseh po madžarsko, na televiziji je razen slovenskega še srbohrvaški jezik.
Kar dobro vam gre po slovensko! Kako pa je bilo, ko ste znali veliko manj? Ste imeli obrede v slovaščini?
Sprva sem si pridigo napisala v mojem maternem jeziku, nato pa mi je mož prevedel v slovenščino. Potem sem to veli
kokrat prebrala, včasih sem vadila tudi ponoči, samo da bi bili pravilni naglasi na posameznih besedah. Sčasoma sem se naučila brati še madžarsko, na pamet pa znam madžarski oče-naš.
Zdaj pa me zanima, kako je bilo sprva pri verskih obredih, ki ste jih vodili. Predpostavljam, da je bil obisk nekaj časa večji, kot pa je morda zdaj, saj so se verniki srečali z duhovnico žensko, duhovnico Slovakinjo.
Ja. Veliko več jih je prihajalo. Tudi iz radovednosti!
Kakšen pa je delovni dan Jane Bartošove, oprostite: Ker-čmarjeve? Niste le duhovnica, ampak tudi mati, gospodinja ... skratka; ženska, kot vse druge.
Kako je z osebnimi prejemki.
Ali lahko shajate?
Delovni dan se pri meni za-, čne deset minut čez šesto, često tudi prej. Najprej odpravim otroka v šolo, potem so na vrsti gospodinjska dela, nato pa že začno prihajati ljudje. Ali prinašajo cerkveni zaželeni dar, ki je določen na 25 tisoč dinarjev na posameznega člana naše verske občine, oziroma gmajne, ali pa pride kdo na osebni pogovor. Rada prisluhnem težavam, skušam pomagati, četudi često le z dobrohotnim nasvetom, kako ravnati v stiski.
Niste mi odgovorili, kako je z osebnimi prejemki. Ali jih je dovolj?
Evangeličanski duhovniki imamo plačo, ki pa seveda ni ustrezna letom študija in izobrazbi. Pa to ni pomembno, saj teologije nismo študirali zato.
Nekako še gre, saj ima prejemke tudi mož.
Imate cerkvene obrede vsak dan?
Evangeličani od delavnikih, razen če je praznik, na primer veliki petek, nimamo obredov.
Božjo službo imamo ob nedeljah. Poleg tega pa so tu še krsti, poroke, pogrebi, verouk.
Tega obiskujejo otroci od 2. do 7. razreda, ko so konfirmirani.
V čem pa se evangeličanska vera razlikuje od rimokatoli-ške?
Evangeličanski duhovniki se lahko poročijo, obrede lahko opravljajo tudi ženske, imamo samo dva zakramenta, ne častimo Marije in ne svetnikov. Velikih razlik v dogmah ni, zato
lahko tudi sodelujemo v duhu ekumenizma (približevanje ločenih cerkva). Tako imamo včasih skupne verske obrede.
Tudi midva z Vilijem sva večkrat kam povabljena, kjer predavava. Nazadnje je bilo to na Slomškovem domu v Mariboru, kjer sva govorila o pastoralnem delu v slovenski evangeličanski cerkvi.
Se poleg duhovniškega oziroma pastoralnega področja še kje udejstvujete? Četudi nimam vsak dan obredov, je dela veliko, saj sem navsezadnje tudi mati in gospodinja. Izvolili so me v nadzorni odbor aktiva žena v Petrovcih. V prostem času rada berem leposlovne in verske knjige. Letos pa bo sploh napeto v naši gmajni, saj bomo praznovali 160-letnico petrovske cerkve.
Kako pa je z obnavljanjem oziroma novogradnjami verskih objektov?
Sprotna vzdrževanja skušamo pokriti iz darov, ki jih prispevajo naši člani. Za večje izdatke pa zaprosimo pomoč svetovno luteransko zvezo v Ženevi ali pa društvo Gustav Adolf v Nemčiji. Od tam pošiljajo devize, mi pa dobimo dinarje. Na ta način smo si pomagali tudi v Petrovcih, ko smo ob cerkvi gradili dvorano, kjer imamo obrede v zimskem času. Seveda pa brez izdatne pomoči domačinov nikjer ne gre. Naši so prispevali zlasti les za ostrešje.
Verjetno ste opazili, da se znova in znova vračam k vaši osebnosti. Dejali ste, da bi, če bi bilo treba odločati o svojem poklicnem poslanstvu, spet krenili po poti, ki ste jo prehodili in po kateri hodite. Kakšen pa je vaš posvetni status? Menda ste morali do konca januarja vložiti davčno napoved?
To je res! Duhovnike uvrščajo davkarji med obrtnike! Če sem bolj konkretna: med tiste, ki opravljajo intelektualne storitve. Sicer pa smo v delovnem razmerju, zdravstveno in pokojninsko zavarovani.
Kaj pa vaš rojstni kraj Modra? Grete često domov? Tam imate starše sorodnike ...
... pa sve sestri in brata. Ena sestra pa je tu, na Goričkem, v Slavečih, in je prav tako poročena z evangeličanskim duhovnikom. Po poklicu je tehnični risar, žal pa dolgo ne more dobiti službe. — Ja, domov pa grem rada; tri-do štirikrat letno. Moj rojstni kraj niti ni tako daleč; če se zapeljem domov prek Avstrije, je to 280 kilometrov, če grem čez Madžarsko, pa 20 kilometrov manj.
Da so stiki z družino pogostejši, pa pripomorejo moji starši, ki pridejo najmanj dvakrat letno na obisk. Nazadnje so bili od novembra pa do Miklavževega. Maj bodo prišli znova.
Takole je tekel pogovor z žensko — duhovnico, materjo, gospodinjo ... Ni ga bilo vprašanja, na katero Jana Kerčmar ne bi odgovorila. Tako je dejala, da tudi mladostne sramežljivosti ni več, razblinila se je trema, ki jo je spremljala na začetnem obdobju njenega poslanstva; dejala je, da gre rada z doma, če ne drugam, pa v najbližjo šulinsko trgovino; med potjo se ustavi ob domačijah, poklepeta, svetuje, odgovori na to in ono vprašanje, pomaga ljudem pri njihovih intimnih posvetnih in neposvetnih vprašanjih ... Po vsem tem, kar sem slišal, videi, občutil, se mi zdi, da ženska v talarju sploh ne more biti nekaj nezaslišanega, ampak mora biti to sprejeto povsem naravno, saj sta tudi na njenem oblačilu simbolični Mojzesovi ploščici z desetimi zapovedmi.
Pogovarjal se je ŠTEFAN SOBOČAN
STRAN 6
VESTNIK, 23. FEBRUAR 1989
kmetijska panorama
Slovenski mlekarji pred bankrotom?
V Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti, ki letno odkupi 40 milijonov litrov mleka iz celega Prekmurja, so ogorčeni nad uvozom masla in mleka v prahu. Soboška TMP poleg tega, da veliko mleka predela v 4.000 ton mlečnega prahu in 870 ton masla, letno trgu ponudi tudi 2,5 milijona litrov konzumnega mleka.
V TMP se najbolj jezijo nad
--V KRAJEVNI SKUPNOSTI MAČKOVCI------------
0 TEŽAVAH IN RAZVOJU KMETIJSTVA
Kakšne so možnosti za razvoj kmetijstva v krajevni skupnosti in kakšni so odnosi med kmetijsko zadrugo in kmetom, sta bili osrednji vprašanji, okoli katerih se je vrtela razprava na pogovoru, ki ga je sredi minulega tedna v Mačkovcih pripravila krajevna organizacija socialistične zveze. Sejna soba krajevne skupnosti je bila pretesna za vse, ki so želeli povedati svoje mnenje ali izraziti nezadovoljstvo, da je odprtih vprašanj veliko, pa je potrdila več kot štiri ure trajajoča razprava.
O problematiki kmetijstva na tem območju tokrat niso razpravljali prvič, saj so na mnoge težave in pomanjkljivosti opozorili že na problemski konferenci pred dvema letoma, jih na raznih sestankih nato še nekajkrat ponovili, vendar številna vprašanja ostajajo še naprej nerešena. Med njimi je seveda veliko takih, ki so posledica neurejenih in zaostrenih razmer gospodarjenja, pa tudi takšnih, ki bi se jih z malo več dobre volje dalo ustrezno rešiti. Da so neurejena cenovna razmerja osnovni razlog za vedno slabši položaj kmetijstva, ki ga gorički kmet zaradi težavnejših pogojev dela čuti še toliko bolj, ni potrebno ponavljati, upravičene pa so bile nekatere kritike na
LESKO V PREKMURJE
Leska je ena najstarejših kultiviranih sadnih vrst v Srednji Evropi. Je sicer južna rastlina, daje pa tudi na dobrih toplih legah v naših krajih dobre rezultate. Največja pridelava lešnikov je ob Sredozemlju in Črnem morju. V Evropi raste leska skoraj do polarnega pasu, seveda pa ne daje zaželenih uspehov. Dobro prenese nizke temperature, tudi do — 40“C. Pri nas je najbolj razširjena na Primorskem, manjši nasadi pa so po vsej Sloveniji, v zadnjem obdobju tudi v Prekmurju.
Moramo pa se zavedati, da daje leska uspeh samo z dobro oskrbo in pravilno tehnologijo pridelovanja. Več delovne sile je potrebno le ob obiranju. Na Goričkem bo lahko dala ta sadna kultura veliko prihodka in tudi zaposlitve. Potrebe po lašnikih so vsako leto večje z višanjem življenjskega standarda ljudi (čokolade, slaščice). Zahodne dežele veliko lešnikov uvozijo. Moramo pa se zavedati, da imajo evropski lešniki (dobre sorte) prednost pred turškimi, kjer so največji pridelovalec lešnikov na svetu. Tudi Jugoslavija uvozi približno 80 odstotkov lešnikov za svoje potrebe, zato so možnosti za širjenje leske pri nas upravičene in zanimive. Vedeti pa moramo, da leska ni rastlina, ki bi obilno rodila in dajala dober dohodek brez dela in pravilne oskrbe.
Spada med manj zahtevne sadne vrste, vseeno pa moramo izbrati pravilno lego in zemljo. Na mraz so bolj občutljivi ženski cvetovi (do — 6° C) kot moški (do — 10° C). Ne smemo pa pozabiti, da leska ljubi veliko svetlobe, je rastlina sonca. Prav tako zahteva vlago, saj vidimo, da divja leska dobro uspeva ob rekah in potokih, ne prenese zamočvir-natega terena, nikakor pa nima rada suhih, hladnih, zbitih tal. Uspeva na lahkih kislih (pH 4) do alkalnih (pH nad 7), primeren pH je med 6,7 do 7,5. Izogibati se moramo zelo vetrovnih leg (čeprav je vetrocvetna rastlina). Na splošno je leska zelo prilagodljiva in pride v poštev pri nas na vseh sadjarskih in vinogrdni-ških legah, vendar ne na presuhih tleh. V svetu poznamo okrog 100 žlahtnih sort, za naše kraje pa bi priporočali naslednje sorte:
Istrska debeloplodna kot glavna sorta raste srednje močno, in si
dejstvom, da veliko poceni uvoženega mleka z dodajanjem vode nekatere mlekarne po državi prodajajo kot sveže pasterizirano mleko in si kujejo dobičke. S tem, da varajo kupce, škodijo tudi domačim rejcem, saj so ob tovrstni iznajdljivosti še zmeraj akumulativne. Mlekarne, ki kupcem nudijo sveže mleko, pa so pred bankrotom, saj so izčrpale že tudi prej ustvarjena sredstva
račun kmetijske zadruge, ki svojega poslanstva na tem območju ni opravila. Pospeševalna služba je premalo prisotna na terenu in med kmeti, zato bi jo bilo potrebno okrepiti. Tudi obveščanje ne funkcionira, prizadeti pa so kmetje, kar se je v zadnjem času že nekajkrat potrdilo. V zvezi s tem so največkrat omenjali pomanjkljivosti pri dodeljevanju solidarnostne pomoči po predlanski toči in lanski suši, saj so nekateri za ugodnosti zvedeli prepozno. Tudi nad založenostjo v zadružnem skladišču v Mač-kovcih so imeli pripombe, opozarjali so na težave pri oskrbi z nafto za kmetijstvo, zahtevali ureditev tehtnice, kmetom pa bi bilo potrebno ponovno približati
cer kot grm okroglaste oblike. Rodi redno in obilno, dozoreva v zadnjih devetih dneh avgusta, oziroma v začetku septembra. V šopu je do 10 plodov, ki so v srajčkah, so podolgovate oblike, jedrca pa zelo okusna. Ta sorta je najbolj razširjena v Sloveniji, preskušena je že tudi v Prekmurju.
Rimska je svetovno znana italijanska sorta, v šopu je do 6 plodov. Ti so veliki, dolgi, nepravilne oblike, jedrca tudi okusna. Raste bujnejše od istrske, grm poganja številne mladice (poganjke) zahteva pa toplejše lege, kjer tudi obilno rodi.
Hallska leska je doma v Nemčiji, cveti nekoliko pozneje, zato uide spomladanskim pozebam. Ima pa zelo debele plodove in tudi debelo luščino. Grm je močan, pokončen, z malo koreninskih poganjkov. Je zelo dober opraševalec drugih sort. Jedrca so prijetnega okusa in zelo oblikovana — polna.
Cosford je angleška sorta s srednje velikimi valjastimi plodovi. Luščina je tanka, zato imajo jedrca nad 50 odstotkov teže plodov, so pa zelo okusna. Grm raste srednje močno, pokonci.
akumulacije, zato rejcem ne morejo plačati mleka po dejanski proizvodni ceni. Lani se je prireja mleka v Jugoslaviji zmanjšala za desetino, kljub temu pa mlekarna v Murski Soboti ni dobila naročil za mleko iz drugih republik, kar se je redno dogajalo v letih pred uvozom mleka. Se posebej veliko je bilo povpraševanje po prekmurskem mleku v času turistične sezone. Letos naro-
tudi delo hranilno-kreditne službe, ki je svojčas že delovala na tem območju.
Dobršen del razprave pa so namenili možnostim razvoja kmetijstva na tem območju. V osmih vaseh te krajevne skupnosti je le še 128 čistih kmetij, na polovici od teh so ostareli kmetje, pa tudi na mešanih kmetijah položaj ni ugoden. Osnovna razvojna usmeritev na tem območju tudi v prihodnje ostaja na živinoreji, smo lahko slišali na pogovoru, vendar je potrebno ob njej razvijati tudi druge dejavnosti. Predvsem delovno intenzivne, torej takšne, ki tudi na manjših površinah dajejo ustrezen dohodek. Zelenjadarstvo in vrtnarstvo v nekaterih vaseh že imata tradicijo, več pozornosti pa bo potrebno posvečati tudi semenarstvu in sadjarstvu. Naravni pogoji za to so odlični, možnosti za tovrstno proizvodnjo pa se bodo še povečale z izgradnjo hladilniško-pre-delovalnega centra v Puconcih.
L. Kovač
vendar ne previsoko. Rodi kmalu in redno, za mraz ni občutljiva. Zanimiva je v tem, da je ena redkih sort, ki je samooplodna in tudi dobra opraševalka drugih sort. Občutljiva pa je za lešnikar-ja (črvivost). Sadimo jo na višjih, hladnejših in vlažnejših predelih.
Poznamo še druge sorte, pri nas pa bi sadili še naslednje: mogul, todo gentile, romana, multi-florum, lambert.
Leska je izrazito vetrocvetka, čeprav lahko tudi čebele prenašajo cvetni prah. Večina sort leske ni samooplodnih, zato je obvezno, da imamo v nasadu več sort (razen sorte cosford). Dobro
oprašuje tudi divja leska (gozdna), vendar ne vse sorte. Leska cveti zelo zgodaj in pri nas moški cvetovi cveto pred ženskimi. Predvsem v večjih nasadih je nujno saditi več sort in tudi paziti na smer vetra. Razdalje sajenja so različne glede na bujnost sorte, v glavnem 6 x 4 m, po možnosti vrste sever-jug. Pri sajenju pazimo, da dobimo čim večjo osvetlitev, sadimo 400 do 460 kosov na ha. Orjemo 30—40 cm globoko. Saditev je najprimernejša jeseni. Sadimo obvezno dvoletne sadike in na dobro pripravljeno zemljišče, kot drugo sadno drevje. Lahko pa kopljemo tudi večje jame (130 x 60 cm), tako da pri zasipavanju jam primešamo mineralna gnojila, ne smemo pa pozabiti na hlevski gnoj (30—40 kg na grm). Prvo leto po sajenju sadike pri
čil ni bilo, ker so na območjih, kjer mleka nimajo, prodajali v vodi zmešan mlečni prah za sveže mleko. Resje, da smo v Sloveniji imeli nekoliko višje drobno-prodajne cene mleka in mlečnih izdelkov, saj so td narekovali višji stroški predelave in odkupa v Sloveniji, vendar vse slovenske mlekarne beležijo le nekaj čez 5-odstotno akumulacijo, nekatere mlekarne na drugih območjih Jugoslavije pa na račun mleka iz uvoženega mleka v prahu tudi čez 11-odstotno akumulacijo.
Direktor soboške Tovarne mlečnega prahu mr. Ivo Rotdajč je povedal, da na konzumnem mleku dnevno gubijo 8 milijonov oziroma 240 milijonov mesečno. Tudi za v prihodnje ne kaže nič bolje, ker novo sprejete le nekoliko višje cene ne pokrivajo stroškov prireje, zbiranja, pakiranja in prodaje mleka. Boris Hegeduš
TURNIŠČE: cene pujskov Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču se je v zadnjih tednih nekoliko povečala, povečale pa so se seveda tudi cene. Minuli četrtek, 16. februarja, so rejci pripeljali na sejem 36 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih okrog 15 kilogramov. Za par živali je bilo potrebno odšteti od 350.000 do 400.000 dinarjev, prodali pa so 29 pujskov.
krajšamo na višino 20 do 50 cm, glede na njihovo velikost in koreninski sistem. Pozneje pustimo 3 do 4 ogrodne veje, ki jih ne krajšamo, ampak redčimo. Pri nas se odločamo za grmičasto vzgojo, ker daje več pridelka in pozneje grm laže pomlajujemo. Stebelna vzgoja tudi ni primerna za vse sorte. Mnogo dela daje ostranjevanje koreninskih izrastkov. Nekatere sorte imajo zelo veliko koreninskih izrastkov, n. pr. rimska. Pozneje lahko izrastke škropimo s herbicidi (ustinex special). Med vrstami imamo negovano ledino in obvezno mulči-mo.
V rodnosti moramo paziti, da se grm preveč ne zgosti in da so rodne vejice dolge vsaj 10 cm. Leska rodi na enoletnem lesu, predvsem na tistem, ki je dovolj osvetljen. Po 15 letih se grm vsako drugo leto pomlajuje, tako da imamo veliko mladega rodnega lesa. Grmi morajo biti široki in košati. Pred obiranjem travo pokosimo, mladice v grmu in koreninske izrastke pa poškropimo. Obrezujemo običajno takoj po cvetenju, marca, najkasneje do aprila, delajmo čim manjše rane, večje premažemo. Leska zahteva veliko kalija, dušika, manj pa fosforja (razmerje NPK 2:1:3—4). Vsako tretje leto gnojimo z organskimi gnojili (30 kg hlevskega gnoja na grm).
Varstvo nasada ni težko, je pa nujno opravilo za uspeh. Predvsem moramo paziti na lešnikar-ja, pa na leskovo pršico, drugi škodljivci so manj nevarni in škropimo le po potrebi.
Pri boleznih pazimo na leskovo plesen in ob deževnem vremenu na monilijo (večdnevno deže-vanje). Ko škropimo proti škodljivcu, dodajamo preparat proti bolezni.
Večji pridelek pri leski pričakujemo po 5 letih. V polno rodnost pride po 12 letu, redno lahko rodi do 50 let, vendar ob pravilni tehnologiji. Obiramo v glavnem .ročno, ponekod že tudi strojno. Ob dobri oskrbi lahko pričakujemo v polni rodnosti pridelek od 10 do 12 kg na grmu.	Vlado SMODIŠ
Samorodnice — zakaj jih odklanjamo?
RAZLOGI ZA ODKLANJA-NJE SAMORODNICE
O škodljivem delovanju hibridnih vin na človeški organizem so že večkrat pisale razne strokovne revije pri nas, zelo negativna stališča o tem problemu pa objavlja tudi vinogradniška in vinarska strokovna literatura po svetu. Dolgo časa so škodljivo delovanje hibridnih »vin« na človeški organizem pripisovali metilnemu alkoholu, ki naj bi ga bilo v takih vinih sorazmerno več kot pa v vinih žlahtnih sort vinske trte. Sedaj pa vse bolj prevladuje mnenje, da izvira strupenost teh vin od alkaloidov, ki so že v grozdju hibridov. Vendar znanstvenikom še do zdaj ni uspelo ugotoviti, kateri je ta alkaloid (na primer: v kavi je ta alkaloid kofein, v tobaku nikotin itn.). Bilo je veliko poskusov (podgane, kokoši) o vplivu hibridnega vina na organizem poskusne živali.
NA KRATKO BI JIH LAHKO STRNILI V NASLEDNJE:
— Pri kokoših, ki so jim v poskusne namene dajali iste količine različnih vrst hibridnih vin in sokov, so ugotovili, da njihovo uživanje povzroča fiziološke spremembe. Piščanci staršev, ki so jim dajali »vina« samorodnice, so bili slabše rasti, imeli so skrivljene kosti, umazano perje in so bili nagnjeni k kanibalizmu. Škodljivo delovanje se kaže še v manjši nesnosti kokoši in drugih kliničnih bolezenskih znakjh (zmanjšanje apetita, močna driska, paraliza itn.), mikroskopskih spremembah na jetrih, ledvicah. Kontrolna skupina kokoši, ki je pila vodo, je seveda dala najboljše rezultate, nekje vmes so bile kokoši, ki so pile žlahtno vino: pri kokoših, ki so pile samorodnično vino, pa so se v veliki meri pojavile zgoraj navedene spremembe. Na splošno so vina rdečih hibridnih sort manj škodljiva kot vina belih.
— Na podganah so proučevali predvsem vpliv hibridnega vina na ledvice in ugotovili, daje skupina, ki je uživala čisto vodo, dala najboljše rezultate, najslabše pa skupina, ki je uživala »vina« samorodnice. Vmesne rezultate sta dali skupini, ki sta uživali vino žlahtnih sort ter zmes alkohola in vode.
Čeprav so poskusi na ljudeh prepovedani, je strokovno slovstvo pisalo o učinkih hibridnih vin tudi na človeku. Tako so opazovali' dve skupini ljudi, od katerih je ena uživala velike količine »vina« samorodnic, druga pa enake količine vina žlahtnih sort. Ugotovili so, da so pivci hibridnih pijač utrpeli živčne motnje, medtem ko jih pivci žlahtnih vin niso. Zelo zanimiv pa je tudi opis škodljivosti uživanja vinaT samorodnic, ki ga navaja Judež: »Posebno neugodni učinki so togota, besnost, podivjanost pri moških, bolestna razdraženost pri ženskah, nagib k prividom in čutnim zmedenostim.« To je le nekaj utrinkov iz delovanja samorodnic na živalski in človeški organizem. Zavedam se, da je težko posploševati ugotovitve o škodljivosti samorodnic iz navedb različnih avtorjev, ki so delali poskuse na živalih, na človeka. Vendar je moje mnenje, da v tem »more« biti nekaj resnice, drugače ne bi delali toliko raziskav in tudi zakonski predpisi že od nekdaj prepovedujejo sajenje samorodnic, prodajo vin, mošta, grozdja in hibridov.
Plačilo koruze do konca aprila
V vseh štirih pomurskih občinah so že stekle priprave na spomladansko setev. Ker proizvodna usmeritev še naprej ostaja na živinoreji, ki temelji na doma pridelani krmi, bodo pomurski pridelovalci tudi letos dobršen del površin namenili koruzi, saj jo bodo posejali na okrog 20 tisoč hektarjih. Porok za visoke pridelke je med drugim tudi kakovostno seme, odgovorni za oskrbo v sozdu ABC Pomurka pa zagotavljajo,'da je tega dovolj.
V vseh kmetijskih zadrugah v Pomurju so se dogovorili za enake cene semenske koruze, odvisno seveda od sorte in kakovosti. Ker so cene dokdj visoke, ukinjen pa je tudi zvezni regres za semena, so se dogovorili, da semensko koruzo regresirajo s sredstvi solidarnosti po lanski suši in s sredstvi občinskega sklada za pospeševanje proizvodnje hrane. V soboški občini znaša ta regres okrog 60 tisoč dinarjev po hektarju in je enak za vsa območja, ki jih je prizadela suša. V Kmetijski zadrugi Panonka so se dogovorili, da morajo pridelovalci semensko kornzo prevzeti do 15. marca",'plačati pa do zadnjega aprila, seveda brez obresti.	L. K.
Pri nas je bil prepovedan promet z vinom samorodnic po starem vinskem zakonu iz leta 1930. Tedanja uprava v dravski banovini je celo spodbujala krčenje samorodnic, in sicer z nagradami za zeleno precepljanje ter dodelitvijo brezplačnega cepljenja tr-sja za izkrčeno šmarnico v vinogradniških legah, pa tudi z brezplačno dodelitvijo sadnega drevja ali njivskega semena za izkrčeno šmarnico na neprimernih položajih. Na drugi strani pa je uvedla davke na šmarnične trse. Tako je bilo nekoč, kako pa je danes?
Vinski zakon, ki je bil sprejet leta 1974, določa, prepoveduje ter sankcionira promet in širjenje vina in sokov iz samorodnic, kot tudi mešanje samorodničnih vin z žlahtnimi. 54. člen tega zakona tudi pravi, da se smejo samorodnice gojiti največ osem let od dneva, ko začne veljati ta zakon (to je do 4. 5. 1982!). Danes pa vidimo, da ni tako, čeprav so se na Goričkem zelo zmanjšale površine s samorodnicami (predvsem na račun »vikendašev« in ostarelih kmetov, ki ne morejo več obdelovati vinograda), je še precej samorodnic, predvsem območje Bogojine, Filovec, Dobrovnika itn.
Poleg »zdravstvenih« zadržkov, lahko govorimo tudi o drugih negativnih stvareh, ki nam jih dajejo samorodnice, in to so:
— Kljub velikemu trudu in velikemu številu vzgojenih hibridov v vseh prevladuje sestavina ameriške sorte, ki daje vinu teh trt neprijeten okus in vonj (foks). Ta napaka je izrazita pri starih samorodnicah, najmočneje pri šmarnici, in še do danes se ni posrečilo vzgojiti samorodnice brez te napake.
— Samorodnice ne kljubujejo popolnoma trtni uši, propadejo prej, kot žlahtne trte, cepljene na ustrezno podlago. Na nekaterih, predvsem lapornatih tleh (zemljah) se sploh ne obnesejo. Zadnja leta jih močno napada rdeči listni ožig, pa tudi listna oblika trsne uši, zato jih ni mogoče gojiti brez zaščite pred boleznimi in škodljivci. Tako »prednosti« samorodnic pred žlahtno trto ni več in je nesmisel z istimi materialnimi stroški in več fizičnega dela gojiti samorodnice, katerih »vino« daleč zaostaja za kakovostjo vin, ki jih pridelamo iz grozdja žlahtne vinske trte (evropskih sort — vitis vinifera).
SKLEP
Samorodnice bodo kot zapuščina preteklosti še »nekaj« let ostale spremljevalec in del dvorišč, kjer v obliki brajd popestrijo že marsikje preveč betonska, kmečka in druga dvorišča. Pridelovanje samorodnic za lastno uporabo, izključno na brajdah, bi lahko ostalo dopustno, vendar takega vina nikakor ne bi smeli prodajati, kar pa se na žalost dogaja. Kontrolo nad tako prodajo je zaradi velikosti terena težko imeti, zato bi morali biti že kupci toliko osveščeni, da ne kupujejo takega vina, ki se še celo prodaja po enakih cenah kot žlahtno vino. Kupci, ki kupujejo samorodnično vino, večinoma rečejo, da ga kupujejo za delavce, kajti za delavca (ki je tudi človek, opomba E. N.) je »škoda« drugega vina. Za preprečevanje prodaje bi lahko veliko naredila, tudi sredstva javnega obveščanja.
(se nadaljuje) Ernest Novak, dipl. inž. agr.
,3
VESTNHCy^rFEBiWAR 4989
Vzgojnovarstvena organizacija Murska Sobota
obvešča starše,
da bo vpisovanje otrok novincev
za šolsko leto 1989/90 v oddelkih dnevnega varstva:
1.	V Gančanih 6. 3. 1989 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo.
2.	V Lipovcih 7. 3. 1989 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo.
3.	V Rakičanu 8. 3. 1989 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo.
4.	V Dokležovju 9. 3. 1989 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo.
5.	V Beltincih 10. 3. 1989 od 13. do 17. ure in 11. 3. 1989 od 8. do 12. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
6.	V Bakovcih 13. 3. 1989 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo.
7.	V Krogu 14. 3. 1989 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo.
8.	V Martjancih 15. 3. 1989 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo.
9.	Na Melincih 16. 3. 1989 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo.
10.	Na Pušči 17. 3. 1989 od 8. do 12. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo.
11.	V Murski Soboti od 20. 3. do 25. 3. 1989 od 10. do 16. ure za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo. Vpisovanje bo v enoti Štefana Kovača 19 a.
Cenjene stranke!
Tovarna hladilne opreme za trgovino, gostinstvo in turizem, p. o.
69240 Ljutomer
Kolodvo-ska 28
teletom 069 81-340, 81-898
Obveščamo vas, da srno postali nova, samostojna DO s sodobnim in kakovostnim programom izdelkov, s področja hiadiistva:
vitrine vseh vrst in dimenzij retropulti in nevtralni meriti
točilni pulti
izdelovanje in opremljanje montažnih in zidanih hladilnic krilna in drsna hladilniška in zamrzovainiška vrata
Svoj program prilagajamo željam, zahtevam in potrebam kupcev.
Pokličite nas in naši strokovnjaki vam bodo svetovali ali pa nas obiščite v naši DO v Ljutomeru in predstavili vam bomo našo proizvodnjo in izdelke.
Ne pozabite, naše geslo je: KAKOVOST, ROK, CENA!
V skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81) ter določili Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1986—1990, letnega plana m Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Murska Sobota
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MURSKA SOBOTA
RAZPISUJE
IV. NATEČAJ za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti
ZA KREDITIRANJE
— gradnje stanovanjskih hiš v zasebni lasti.
NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA:
— za individualno gradnjo vključno z zadružno gradnjo
din 537,000.000
PRAVICO DO POSOJILA IMAJO:
Delavci, ki združujejo delo v temeljni organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali pa s kakršnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo. NATEČAJNI POGOJI:
Delavci in drugi upravičenci imajo pravico do posojila za gradnjo stanovanjske hiše v zadružni ali individualni gradnji: — da nimajo ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljive počitniške hišice, Katere površina presega 50 kvadratnih metrov;
— da namensko varčujejo za stanovanjsko gradnjo v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo;
— da imajo zgrajeno stanovanjsko hišo do IV. gradbene faze (zgrajene predelne stene, vzidani slepi ali normalni vratni in okenski podboji, stropni in stenski ometi, narejena groba električna in vodovodna inštalacija);
— da imajo veljavno gradbeno dovoljenje.
Neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi.
Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci in starši, če živijo v skupnem gospodinjstvu.
Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje v dveh letih po dodelitvi stanovanjskega posojila. V tem primeru skleneta stanovanjska skupnost in delavec pogodbo, s katero določita medsebojne pravice in obveznosti. Če delavec ne izprazni stanovanja v roku, ki je določen s pogodbo, mora posojilo po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti odplačati.
Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, kijih določajo ta razpis in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo le za standardno stanovanje.	. .
Osnova za določitev višine posojila, ki pripada delavcu po tem razpisu je razmerje med mesečnim čistim dohodkom na člana družine delavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Višina posojila, ki pripada delavcu oz. drugemu upravičencu glede na družinske člane v preteklem letu, znaša:
Povprečni mesečni dohodek v Delavcu pripada posojilo od primerjavi s povprečnim mese- cene standard, stanov, v indi
POMURSKI TISK
Založniško, grafično in embalažno podjetje
Murska Sobota n.sol.o., Lendavska 1 Telefon 069/22 210, telex 35229 Telefax 069/25221
ZALOŽNIŠKI SVET
SKUPINE DELEGATOV DELAVCEV
TOZD POMURSKA ZALOŽBA
ZGEP POMURSKI TISK
Murska Sobota, Lendavska 1
razpisuje
po sklepu 26. redne seje dela in naloge s posebnimi pooblastil in odgovornostmi
POSLOVODNO DELO V TOZDU
(ni reelekcija)
Pogoji: splošni, določeni z zakonom, in posebni
— VIP VII/1 st. strokovne izobrazbe
5 let delovnih izkušenj ali
— VIP VI/1 st. strokovne izobrazbe
6 let delovnih izkušenj
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Splošno-kadrovska služba ZGEP Pomurski tisk, Murska Sobota, Lendavska 1 z oznako na ovojnici: za razpisno komisijo tozda Pomurska založba.
Prijavljeni bodo o izidu razpisa obveščeni v roku, ki je določen v samoupravnem splošnem aktu.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE gradbenik p. o. LENDAVA
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADBENIK, p. o., LENDAVA
Delavski svet delovne organizacije
razpisuje
v skladu s statutom delovne organizacije dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
— VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Pogoji:
1.	višja ali srednja izobrazba gradbene smeri
2.	strokovni izpit za vodenje objektov
3.	najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah
Mandat za razpisana dela in naloge traja 4 leta.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati za razpisana dela in naloge izpolnjevati še pogoje, določene z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike. Rok za prijavo z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisana dela in naloge je 8 dni od dneva objave na naslov: SGP Gradbenik, p. o., Kranjčeva 6, 69220 Lendava (za razpisno komisijo).
O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po razpisnem roku.
čnim OD v gospodarstvu v	vidualni stanov, hiši največ
SRS v pret. letu	do:
do	50 %	30 %
od	50 % do	75%	25 %
od	75 % do	100%	20 %
od	100 % do	120%	15%
nad	120%	10%
Odobrena višina posojila pa je odvisna od višine razpisanih sredstev in števila upravičencev do posojila.
Znesek, ki ga lanko prejme upravičenec, ne more biti nižji od 1,000.000 din. Upravičencem, ki so dobili posojilo že po predhodnih natečajih, se le-ta revalorizira na današnjo vrednost.
Skupna vsota posojil, ki jih dobi delavec, ne sme presegati — pri zadružni gradnji 65 % — pri gradnji individualne stanovanjske hiše 55 % predračunske oz. končne cene stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne površine, ki znaša pri stanovanjski hiši največ 90 kvadratnih metrov.
Prednost za posojilo po tem natečaju ima delavec, ki: — ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine, — gradi stanovanjsko hišo v okviru zadružne stanovanjske gradnje,
— bo z dograditvijo stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje, ki po stanovanjskih standardih ne ustreza njegovi družini, — nima stanovanja oz. ima neustrezne stanovanjske razmere.
Odplačilna doba za posojilo je do 15 let, odvisno od višine odobrenega posojila in posojilne sposobnosti upravičenca. Obrestna mera znaša 20 %.
DRUGA DOLOČILA:
Obrazce za vloge za sodelovanje na tem natečaju m vse informacije daje LB — Temeljna pomurska banka, poslovna enota M. Sobota v sobi št. 10 — prvo nadstropje.
RAZPISNI ROK TRAJA DO VKLJUČNO 15. MARCA 1989.
Za ugotavljanje posojilne sposobnosti upravičencev do poso: jila, načina porabe in odplačevanje posojila ter drugih pogojev, ki jih ta natečaj ne opredeljuje podrobneje, se smiselno uporabljajo določila Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve ter drugih aktov LB — Temeljne pomurske banke v M. Soboti in samotytrav-nih aktov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota.
LB — Temeljna pomurska banka in Samoupravna stanovanjska skupnost občine M. Sobota si pridržujeta pravico, da preverita resničnost podatkov prosilcev posojila.
Vloge na natečaj zbira LB — Temeljna pomurska banka, poslovna enota M. Sobota.
O rezultatu bodo udeleženci obveščeni v 60 dneh po končanem natečaju.
VLOGE, PRISPELE PO RAZPISNEM ROKU, IN NEPOPOLNE VLOGE NE BODO UPOŠTEVANE!
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA • SKUPNOST OBČINE MURSKA SOBOTA
JUDSM Eti.
UL-P	oamuRS«tH ourme.
> " .......................
S - Uta L I	Morses Sabo?? M
Spominjanje na predhodnike današnjega Vestnika se nadaljuje. Smo (spet) v 50. letih in v Ljudskem glasu 11. januarja 1951 začenjamo brati prvo nadaljevanje podlistka Zagoreli ljudje — izšel je v treh nadaljevanjih ki ga je podpisal (najbrž psevdonim) Dorko Tr-pak. Naj bo za pokušino samo kratek odlomčič, ki v bistvu pove vse: »Teh šest koč, zbitih iz blata in tramovja, poznajo ljudje daleč naokoli pod imenom Pušča. Malokdaj gredo mimo Pušče ljudje iz mesta. Večina jih pozna po belih, samo z apnom prebeljenih stenah; malokdo ve, da so pred temi stenami ozke gredice, v katerih spomladi, poleti in jeseni poleg solate, peteršilja in para-dajza cveto nageljni in vrtnice. Samo kmetje, ki imajo ob tej naselbini svoje njive, vedo, da je za to naselbino široka, dolga, pa tudi globoka jama, vsa obrašče-na s travo; da je dno te grabe vedno pokrito z vodo in da so takoj ob njej — za še dokaj čednimi hišicami stranišča, namesto iz desk, iz suhega koruzinja in podobne drvarnice, ki po vsem spreminjajo pogled na naselbino.«
Kot je razvidno, se dopisniška mreža v tem času krepi. V uredništvo prihajajo različne >cvet-ke<, ki smo jih nekoč že obelodanili v rubričici Stare koprive najbolj pečejo. Naletimo na prvo prilogo (književno) Odmevi. Na naslovnici 6. številke 8. februarja 1951 predstavijo podobo kandidata tešanovske volilne enote Štefana Sambta — za poslanca republiške Ljudske skupščine. Z malone 40-letne časovne distance se bere zgodba (Nečloveška dejanja madžarskih informbiro-jevcev) Rozalije Grabar, Mad-žarke iz Dolgovaških Goric, iz časov bivanja v Rakosijevi Madžarski, kot svojevrstna srhljivka o nekem režimu, ki v tem obdobju doživlja svoj zaton.
Dvoje obvestil iz tistih dni. Obveščamo prebivalstvo Murske Sobote, da dne 3. marca ob 15. uri prisluhne zvočnikom, ki bodo prenašali alarmne znake PAZ.) Še je čas za naročilo apnenca! Predsedniki KZ, ki so bližje železniškim postajam, naj zberejo naročila za dobavo apnenca. Cena apnenca je pribl. 4000 din — franko vagon železniška postaja Murska Sobota. Priporočamo, da si vsak kmetovalec naroči potrebno.količino apnenca pri svoji KZ.
Leto 1951 je očitno bilo v znamenju drugih povojnih volitev v Ljudsko skupščino Ljudske republike Slovenije. Pod razglasom Slovenci, Šlovenke! na naslovnici Ljudskega glasa, 15. marca, beremo poročilo Razgovori volivcev s kandidatom: »Ivana Šiftarja, kandidata obmejnih prekmurskih vasi, pozna večina njegovih volilcev pod imenom Vanek. Kličejo ga še vedno tako, kot pred petnajstimi in več leti, ko se je še kot študent vračal v počitnicah na svoj dom in preživel ves svoj prosti čas med njimi. Že tedaj jim je prinašal nove misli iz svoje šole, jim pripovedoval o tem, kaj jih tam uče in spoznaval njihove težave v življenju. Zdaj vrši dolžnost javnega tožilca za Maribor-okolica, prav zadnje dni pa je stalno med svojimi volilci, se z njimi razgo-varja in jim daje odgovore na najrazličnejša vprašanja. Prekmurci so v teh dneh pred volitvami pozabili na sto svojih drobnih težav, ki so jih težile vso leto. Suša in slaba letina pa kakšne nepravilnosti pri odkupu in davek, VESTNIK
ki se nekomu zdi prevtsoK, to zdaj za njih niso več vprašanja, o katerih bi hoteli izključno govoriti s svojim kandidatom. Njih zanimajo zdaj vse večje stvari. V Puževcih so na primer volilci vpraševali svojega kandidata tov. Šiftarja, kakšna je perspektiva privatne lastnine v naši dr-Javi. V Domajincih je volilceza-nimala razlika med socializmom in komunizmom", pa spor med Stalinom in Trockim. V Gerlin-cih je neki kmet vprašal kandidata, zakaj daje naša država kmečkim delovnim zadrugam tako pomoč. Pa tov. Šiftarju na vprašanje niti ni bilo treba odgovoriti. Že volilci sami so mu odvrnili, naj vstopi v zadrugo, poskuša novo življenje, pa bo videl, če je pri tem potrebna pomoč države ali ne. V Kraščih so volilci tov. Šiftarja vpraševali, kako se bodo zadruge razvijale v naprej. Zanimalo jih je predvsem vprašanje starih ljudi v zadrugi. Na drugem sestanku v tej vasi so volilci hoteli imeti pojasnjeno vlogo sedanje Nemčije v svetu. V obmejnih vaseh Gede-rovci in Skakovci pa zanima vo-lilce predvsem mirovna pogodba z Avstrijo in to, kakšno bo bodoče sodelovanje med našo državo in njeno sosedo...«
(B. Ž.)
I^MURSl/i
M s [ l il
ž*
VESTNIK
murska a. }««««}» um*
RAZPIS NAGRAD ZA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO ZA LETO 1989
V skladu s 5. členom PRAVILNIKA o podeljevanju nagrad za vzgojno-izobraževalno delo v letu 1989 Občinska izobraževalna skupnost Murska Sobota
razpisuje
nagrade za vzgojno-izobraževalno delo kot posebno družbeno priznanje za izredne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju v občini Murska Sobota, ki prispevajo k napredku pedagoške prakse in teorije.
Kandidate za nagrado lahko predlagajo:
— vzgojno-izobraževalne in vzgojno-varstvene organizacije,
—• občinska izobraževalna skupnost,
— sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja,
— občinska skupnost otroškega varstva,
— Zavod SRS za šolstvo — OE M. Sobota,
— družbenopolitične organizacije in skupnosti ter delovne organizacije.
Rok za predloge je 30 dni od dneva objave.
Predloge posredujte na OBČINSKO IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST MURSKA SOBOTA, TITOVA 24.
STRAN 8
VESTNIK, 23. FEBRUAR 1989
kulturna obzorja
Soglašanje s pobudami
Svet za kulturo pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze v Murski Soboti je soglašal s pobudo predsedstva kulturne skupnosti za dvig prispevne stopnje za kulturo na raven republiške takoj, ko bo zakonodaja to omogočala. Prav tako pa s širitvijo kriterijev pri sofinanciranju s strani republiške kulturne skupnosti skozi delež kmečkega prebivalstva ter z akcijo za razpis samoprispevka za obnovo soboškega gradu.
Zanjo je doslej zbranih že 150 milijonov potrebna, pa je poldruga milijarda dinarjev. Obnova bo potekala po etapah, iniciativni odbor za obnovo gradu pa se je opredelil za optimalno — celostno rešitev in živitev starega očaka sredi soboškega parka, ki naj bi postal središče kulturnega delovanja, utesnjeni izvajalci v kulturi pa bi z njegovo usposobitvijo dobili ustrezne prostore za svojo dejavnost. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje preselitve Kluba mladih, da se lahko kratkoročno reši prostorska stiska pionirskega in splošnoizobraževalnega oddelka Pokrajinske in študijske knjižnice, kjer je delo v zadnjih mesecih skorajda povsem onemogočeno. Izvršni svet se še vedno ni opredelil do problema, očitno pa bo zdaj zares potrebno reči kakšno in ukrepati, kajti nakopičeni problemi ne morejo ostati odprti v nedogled, dejavnost pa onemogočena, kot je to z gledališko zaradi zaprte grajske dvorane.
Svet za kulturo, katerega novi član je postal tudi novi upravnik Kluba mladih Marjan Mljač, je minuli torek opravil pregled realizacije programa dela za preteklo in v načrtovanja za tekoče leto vključil obravnavo kulturnih društev v krajevnih skupnostih.
B. Bavčar
Igralca o koreninah in vlogah
Korenine so bile izhodišče snovanja prireditve ob dO-letnici Vestnika in 30-Ietnici Radia Murska Sobota. Vsi, ki so natopili na njej, namreč izvirajo iz Pomurja in prav radi so se odzvali povabilu na pogovor, ki je potekal v garderobi za odrom dvorane kina Park v kateri je bila sobotna slovesnost. Pred njo smo se pogovarjali z igralcema: Ireno Varga iz Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru in Evgenom Carom iz Mestnega gledališča ljubljanskega.	\
Da ne bo preveč kulturnih razvalin
Nam je res tako vseeno, kaj bomo zapustili zanamcem? Bodo ti morali hoditi gledat gradove v tujino? Bomo brezskrbno opazovali, kako nam propada naravna kulturna dediščina? Taka in podobna vprašanja smo te dni nemalokrat slišali v radgonski občini. Ob tem pa je bilo izrečenih tudi več kritičnih ugotovitev, predlogov ...
»Skoraj smešno se zdi, da iz'knjig zvemo, da je negovski grad eden od najznamenitejših v Sloveniji in da pravzaprav niti ne vemo, kakšne naravne in kulturne znamenitosti v občini sploh imamo,« je, denimo, ugotavljal Jože Čuš iz Sovjaka. Po njegovem so znamenitost tudi mofete (ognjeniške jame iz katerih uhaja ogljikov dioksid) pri Ivanjševcih, cerkvene orgle na Kapeli, pri Vidmu in na Stari Gori, Blaguško in Negovsko jezero, stare kleti v Sovjaku, kmečka hiša pri Kapeli, razna kužna znamenja, hrastovi kipi, nekateri debeli hrasti, smreke in bor. Tako spadata Niederlov pri Spodnji Ščavnici in Han-želov pri Čakovi med deset najdebelejših hrastov v Sloveniji. Na Ča-kovi rase bor, ki je drugi najdebelejši, pri Terbegovcih pa dve smreki, ki spadata med deset najdebelejših v Sloveniji.
Za negovski grad je naposled najbrž pripravljen dober predlog. Ker je občina Gornja Radgona med središči vinarske industrije v Sloveniji z večstoletno tradicijo pridelave kakovostnih vin in šampanjcev, ker v Radgoni vsako leto poteka mednarodni kmetijski sejem, bi bil negovski grad še kako primeren za peureditev v vinarski muzej. Morda bi mu lahko dodali tudi muzej starih kmečkih orodij in opreme, če v ta namen ne bo možno urediti kakšne prave kmečke hiše. Izdelana je tudi rešitev za radgonski grad, v katerem naj ne bi bil le muzej NOB, ampak sploh zgodovinski muzej Gornje Radgone in širše okolice. Ker tudi grajski hrib skriva v sebi arheološke znamenitosti, na njem ne bi smeli dovoljevati nadaljnje zidave hiš, dokler ga ne bodo raziskali. Grad v Črncih je sicer začasno rešen pred propadanjem, žal pa to grozi tamkajšnjemu grajskemu parku, ki je eden redkih tovrstnih parkov v Sloveniji. Propada tudi dvorec Eggenwald v Črešnjev-cih pa stari Špitai v Gornji Radgoni in še bi lahko naštevali.
Velika bojazen je, da bosta z gradnjo hidrocentral na reki Muri uničeni tudi tipični flora in favna, kar se že dogaja zaradi melioracij kmetijskih zemljišč.
Morda res ne bi bilo potrebno veliko denarja, da bi zaščitili in ohranili marsikatero naravno znamenitost. Vsekakor pa sta potrebni strokovna organizacija in ocena, kaj je res potrebno obnoviti in ohraniti, da ne bo namesto številnih kulturnih znamenitosti preveč kulturnih razvalin.
J. G.
Irena Varga
Prav na tem soboškem odru smo vas nazadnje videli v predstavi Vilinček z lune, ki jo je režirala Duša Škof. Tudi zdaj je režiserka prireditve, vi pa kot rojakinja nastopajoča. S čim se boste predstavili?
Predstavila se bom z odlomkom iz Partljičeve zbirke črtic Hotel sem prijeti sonce in Menartovo pesmijo Post festum, ki je v tem času posebej aktualna. Sicer pa imam pripravljen kar pester izbor in se bom še dokončno dogovorila z režiserko Dušo Škof.
Moram reči, da sem zelo zadovoljna, da so jo povabili v mariborski teater delat otroško predstavo Vilinček z lune. Bili sva sošolki in bilo mi je zelo prijetno delati z njo, upam pa tudi da jo bodo še kdaj povabili oziroma da si bo vzela čas in prišla.«
Tokrat tu gre za jubilej, ki mu dodajate svoj delež. Kaj pa v Mariboru; s čim nastopate zdaj?
Od lanskega leta imamo še predstavo Matiček se ženi, kjer igram eno glavnih vlog, in to že drugo sezono, ker jo ljudje zelo radi gledajo, gotovo tudi zaradi Linharta. Potem še vedno igramo Vilinčka z lune in smo imeli nešteto predstav ob pričakovanju dedka Mraza, zdaj v tem tako imenovanem kulturnem mesecu pa tudi. V ponedeljek pa bomo
TAKO JE BILO V LIPOVCIH
začeli nov študij. Vinko Moder-dorfer, ki je že dostikrat sodeloval v Mariboru, bo uprizoril svoj tekst Help in v njem imam vlogo. Premiera bo predvidoma sredi marca.
Žal naslovne vloge ne bo odigral Dušan Novak, ki mu je bila namenjena.
»Ja, on bi igral glavno vlogo in vsem nam je zelo hudo, da ga m' več med nami. Dušan je bil tak kolega, tak tovariš, da ni bilo človeka v mariborskem gledališ-
O njih smo slišali samo to, da pojejo v sosednjih vaseh, v Gan-čanih, Beltincih, Lipi, Bratoncih. Obenem pa tudi, da so ljudje kar opazili njihovo veselje in navdušenje za petje. Rekel bi vsak, tudi tisti, ki jih ni slišal, da so že morali biti kar simpatični na odru in da so bili poslušalci zadovoljni in srečni ob njihovem petju. Ampak sami pevci ter seveda tudi zborovodja pa niso želeli biti za zmeraj zadovoljni samo s tem in ostati na taki ravni. Spremenili so pristop do dela. Prisluhnili so petju zborov, ki imajo več izkušenj, pevske rutine in znanja. Kmalu se je premaknilo na bolje. Ponudila se je priložnost sodelovanja ua občinski reviji odraslih zborov. Bilo je to lansko poletje v Beltincih. Takrat smo jih prvič slišali peti v družbi dobrih in rutiniranih zborov. Ocena strokovnjaka iz Maribora je bila veliko več od vljudnostne »dobro ste peli, le tako naprej...« Bilo se je potrebno posvetiti glasovni izobrazbi, misliti na dinamiko, agogiko,. dikcijo; poseči po zahtevnejši literaturi. Skratka, sprijazniti se z vsem, kar zboru naprtijo malo večje ambicije. Začela se je nova sezona.
Navdušenje pevcev je stopnjevala še želja krajanov, da zbor mora obstajati Priključili so se mu novi pevci, niso pozabili na obvezno sodelovanj* na občinski reviji odraslih zborov, izkoristili so možnost udeležbi na jubilejnem dvajsetem TABORU PEVSKIH ZBOROV v Šentvidu pri Stični.
Pred kratkim so uspešno nastopili ob kulturnem prazniku v do--	Prireditev ie organiziralo domače kulturno društvo, kt
macem kraju. Prir i J ob dobr() izvedenera kulturnem preje z zborom vr^se^že	& slovesnih opekah, prispeval
gramu drugih sekcij j 	, smiselno izbran spored zborovo-
večji <W	X občutje ne vara, prožnost delati
dje Jožeta Isvadarja, k it	’ k vzdušju. Pevci mu zaupajo, mo-
v prijetnem, veselem m Pfa večer: »V slogi je moč!« Sko-rajo mu zaupati. Celo slisati je b i t	prepričljivo, kultiviraj večino pesmi je zbor »plpr j	’	pomanjkljivosti,
rano m sveže. PresenetIjivo, že sa	pa s	__ po_
ki jih je treba se odpravit! Razmerje a	dikcijo,
vsod je tako — z glasovno izobr _	posegli so že po težji
ko izkoristiti dinamične in	pridobivanje novih izkju-
literaturi. skratka, tako je treba ^“^in® šenj in napredovanje ne manjka ne zhorovooji ।	n
Na kratko ste spoznali prizadevanja moškega zbora « Ltpovec ' "^TboSSh S
jim za že narejeno
TOMAŽ KUTTAR
Slovesnostim ob kulturnem prazniku so se pridružili tudi učenci srednje družboslovne in naravoslovne šole iz Ljutomera. Pripravili so kulturni dan, v katerem so, razdeljeni na več skupin, vsi aktivno sodelovali.
Zelo privlačni in poučni sta bili razstavi v hodniku šole. Ena skupina je razstavila razne stare predmete. časopise in knjige, vse iz 19. stoletja. Posebej je izsto-paila knjižica Prešernove poezije, ki izvira iz davnega 1862. leta.
Ribiška mreža-križak je dokaz, da se je obmurski človek pred časom preživljal z naravnim bogastvom, ki mu ga je dajala Mura,
Svoja dela so razstavili tudi likovniki in med slikami je bilo nekaj zares pravih umetnin. Odločili so se za različne slikarske tehnike.
Gledališka skupina se je pogovarjala o nastanku gledališke predstave, navzoči pa so se poskusili tudi v igri, saj so pripravili nekaj zanimivih improvizacij.
Ročnodelska skupina, v kateri so bila samo dekleta, se je odločila za pletenje, vezenje in kvačkanje, torej so nadaljevale delo, s katerim še ukvarjajo že doma v prostem času.
Seveda ni šlo brez glasbe. Skupina glasbenikov se je zabavala
ču, ki se ne bi jokal, ko smo zvedeli na strašno novico, da se je ponesrečil. In zelo nam bo manjkal.«
Kako se vi počutite v mariborskem gledališču?
»Dobro, Moram reči, da je kar dobro.«
Sprašujem zato, ker vem, da so vaše korenine od tod, iz pokrajine ob Muri, zato ste tudi med povabljenimi na odru, kajti izhodišče so bile prav korenine in nastopajoči ste rojaki, ki, ste se uveljavili tudi zunaj Pomurja. Od kod izvirate?
Rojena sem v Lendavi, tam sem končala osnovno šolo, nadaljevala s šolanjem v Murski Soboti, kjer sem obiskovala gimnazijo in bivala v dijaškem domu. Tu smo začeli na veliko kulturno ustvarjati in zato čutim Soboto kot svoj drugi dom.« Torej se radi vračate vanjo? »Zelo, zelo rada.«
Evgen Car
Bil je prepričljiv kot Grobijan v odlomku iz Goldonijevega dela, s katerim se je predstavil na soboškem odru, pa tudi Cankarjevo Skodelico kave je interpretiral zelo doživeto. Morda prav zato, ker ga poleg izvorov veže na to pokrajino mati, ki še živi v Dobrovniku. Seveda smo ga povprašali, kako se počuti ob eni svojih vrnitev v Pomurje, kjer so njegove korenine. »Jaz prihajam redno, ker moja mama hvala bogu še živi in upam, da bo še dolgo. Prihajam zelo rad. Bral sem nekje, ali pa slišal, kako je nekdo rekel: Nisem Prekmurec, ampak vedno, ko ga zapuščam, imam solze v očeh. Jaz bi dodal tako: Sem Prekmurec in prav tako zapuščam Prekmurje. Se pravi, z veseljem sem prišel.«
Videli smo vas velikokrat na mariborskem odru, zdaj ste v Ljubljani v kakšni vlogi te dni?
»Tačas v dveh vlogah. Igram v Petanovih Dachauskih procesih; sem tožilec, kar je ena glavnih vlog. Druga pa je v Gospe ministrici Branislava . Nušiča. Ena vloga je tragična, druga komična, tako da se izravna. Tretja, ki jo zdaj pripravljam, pa je vloga barona v Dami s kamelijami, ta pa je nekaj vmesnega, nekakšna sentimentalka, tako da je ta sezona kar prijetno igralsko barvita.« Ljubljana je dlje, tako od Prekmurja kot v igralski karieri. Maribor je bi! geografsko bliže, slovensko središče korak navzgor v smeri uspeha.
»To pravijo, da je nekje uspeh. Je že res, da je napredek, toda jaz sem šel v Ljubljano predvsem zaradi družine. Zena je Ljubljančanka (zdravnica v Kliničnem centru) in že par let
Praznični kulturni dan
ob igranju na klavir, igrali so klasično in moderno glasbo. Ob moderni disko glasbi pa seje zabavala tudi plesna skupina.
Do ugotovitve, da nam slovenski film žal vse premalo daje kakovostno in količinsko, so pri
šli člani filmske- delavnice. Ker pa nam daje vse premalo dobrih filmov tudi televizija, so si ogledali ameriška filma Nekaj vijoličastega in Modri žamet.
Izredno živahno je bilo v novinarski delavnici, kjer so učenci pripravljali kar tri glasila: tekoče šolsko glasilo Utrip, glasilo
sva se pogovarjal o tem, da bi šla v njeno rojstno mesto, ko bo priložnost. Pokazala se je v obliki stanovanja. Preselila pa sva se tudi zato, ker v Mariboru ni imela ona ne jaz staršev, v Ljubljani pa je ona doma, tako kot jaz v Dobrovniku; tam pa ne bi mogla opravljati svojega poklica. Zdaj sva zadovoljna in opravljava vsak svoj poklic dobro; upam da dobro.«
To je zelo pomembno, korenine pa so tam, kjer pravimo, da smo doma. Vi ste v Dobrovniku in v njem je lep kulturni dom, ni pa gledališča, in to ne profesionalnega v vsem Pomurju, Čeprav so poskusi s polprofesionalnim pomur-
skim gledališkim studijom. Bi mu priskočili na pomoč, če bi bilo treba?
»No, najprej za Dobrovnik. Res ima lepo dvorano. Bil sem na odprtju, tudi nastopa! sem, in to z velikim ponosom. Da pa Murska Sobota nima svojega gledališča, pa je škoda, saj smo delali svojčas s profesorjem Hra-dilom dobre predstave in tudi zdaj so možnosti. Spremljam vse, kar je ‘napisano v Vestniku v zvezi s pomurskim gledališkim studijom in morda bo še kdaj kaj, tako kot v časih, ko smo delali skupaj. Naslovov predstav se zdaj več točno ne spomnim, pa ne zaradi slabega spomina, ampak zato, ker jih imam veliko v glavi, pa tudi tik pred nastopom sem,« je dejal in res je manjkalo le še petnajst minut do slovesnosti.
Po njej je bil med tistimi, ki so jim najčešče segali v roke, in v sproščenem pogovoru v soboški Diani, kjer je vztrajal, čeprav so ga bolj mikale domače koline, je povedal še marsikaj zanimivega. Tudi o vinogradu, ki ga ima v Dobrovniku in pridelku ter o dobrih in slabih vinih.
Brigita Bavčar
Ubex, ki izhaja v nemškem, angleškem in italijanskem jeziku, in glasilo mladinske organizacije na šoli Paranoja, ki ga pripravljajo učenci četrtih letnikov.
Po delu v skupinah so se odpravili na Miklošičev trg, kjer so
se jim ljutomerski upokojenci predstavili s folkloro.
Po vrnitvi na šolo so se poskusili v kvizu s poudarkom na temi ljutomerski kulturni prostor. Največ znanja in iznajdljivosti so pokazali učenci 2. letnika družboslovne smeri.
\ BOŠTJAN CELEC
kulturni koledar
Četrtek, 23. februarja
RADENCI — Drugi večer Glasbene parade Radenci 89, ki se bo začel ob 20.00, bo v znamenju nastopov zabavnega orkestra RTV Priština, plesnega orkestra RTV Sarajevo z gostoma (Robert Balzar in Zahradnik Vaclav) s Češke, Jazz orkester RTV Beograd z gostom Erlingom Kroner jem z Danske in plesni orkester RTV Skopje s Feliksom Slovačkom, tudi s Češke.
PETEK, 24. FEBRUARJA
LJUTOMER — Ob 19.00 bo v galeriji Ante Trstenjak Performance — otvoritev razstave in predstavitev INSTALACIJE KBV — s kulturnim programom.
MURSKA SOBOTA — Ob 18.00 bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec otvoritev razstave 16. mednarodne likovne kolonije Lendava, ki jo posreduje Zavod za kulturo — delovna enota Galerija-muzej iz Lendave. Razstava bo odprta do 12. marca.
RADENCI — Zadnji večer 14. glasbene parade bo Večer jazza. Ob 20.00 bo kot prvi nastopil plesni orkester RTV Sarajevo, drugi bo Jazz orkester Beograd, tretji plesni orkester RTV' Skopje, četrti plesni orkester RTV Zagreb, peti plesni orkester RTV Novi Sad in šesti — zadnji Big band RTV Ljubljana, pod vodstvom Jožeta Priv-ška.
SOBOTA, 25. FEBRUARJA
ČRENŠOVCI - Ob 18.00 bo kon-cert mešanega pevskega zbora domačega kulturhoumetniškega društva in tamburašev osnovne šole Črenšovci.
NEDELJA; 26. FEBRUARJA
ČRENŠOVCI - Nedeljski bo v okviru Kulturnih večerov Črenšovci 89 zabavno-plesni večer skupine Kuda Črenšovci, ki je eden najdejavnejših v lendavski občini.
razstave
LENDAVA — V Galeriji Lendava sta razstavljeni stalna muzejska in likovna zbirka.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin se s svojimi deli še vedno predstavlja Jože Kramberger, likovni samouk, ki postaja čedalje bolj znan tudi širše v slovenskem prostoru.- Brez kakršnegakoli spogledovanja z modernimi tendencami ali že ustaljeno tipiko naše naivne umetnosti, je trmasto vztrajal v svojem prizadevanju, da bi izpopolnil klasično tehniko lazirnega oljnega slikarstva, ki je zaznamovalo cela stoletja razvoja likovne umetnosti od renesanse naprej, z vrhom v baročnem slikarstvu. Z minuciozno natančnostjo pristopa k dvema motivoma, ki sta nekoč pomenila železni repertoar slikarske obrti: tihožitje in portret, a sta danes že skoraj povsem izgubila svojo vlogo, vsaj v njuni tradicionalni obliki. S portretnim slikarstvom preizkuša Kramberger svoje znanje in zmožnost psihološke upodobitve portretiranca,« je na zloženko, ki je izšla ob odprtju razstave, zapisal Marko Ko-šan. Razstava je na ogled do 2. marca.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: ILUSTRIRAN PRIKAZ ŽIVLJENJA — VELIKI ATLAS ŽIVALI (Mladinska knjiga), Viklor Bajec _ VRTNARJENJE POD FOLIJO IN STEKLOM ter Nathaniel Hawthorne - ŠKRLATNO ZNAMENJE (Mladinska knjiga).
Intakt
Tak je naslov šole sodobnega plesa, ki jo bo v prostorih osnovne šole Dane Sumenjak-Miran v Murski Soboti vodil priznani umetnik Matjaž Farič z Natašo Horvat in Svetlano Krstič. Zanimanje zanjo je izjemno veliko in šola je za to sezono zapolnjena, ponovni vpis pa možen v septembru, ko bosta tako kot zdaj začetni in nadaljevalni tečaj. Začetni program vsebuje osnove baleta, jazz baleta in sodobnih plesnih tehnik ter plesne igre, zanj pa primerni otroci v starati od petih do devetih let. V drugi skupini, od 9 do 13 let, bodo otroci pridobivali osnove baleta in jazz baleta s kombinacijo v prostoru, v tretji (od 13 do 19 let) pa prav tako.
Vaje prve skupine bodo v sredo od 16.30 do 18.00 in v soboto od 9.00 do 10.30; druga skupina se bo sestajala ob ponedeljkih od 18.05 do 19.35 in v petek od 18.05 do 19.35. Šolanje bo trajalo tri mesece, po končanem začetnem programu pa bo predstavitev plesne šole v dvorani kina Park, bb
VESTNIK, 23. FEBRUAR 1989
STRAN 9
samozaščita, varnost, obramba
OBRAMBNO IN SAMOZAŠČITNO USPOSABLJANJE PREBIVALSTVA
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Nesreče z nevarnimi snovmi in zaščita
Pred štirimi leti je bil z Zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti določen, s prejetim dogovorom o enotnih osnovah pa opredeljen program usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ta dogovor tudi določa pet tematskih področij za obdobje 1986—1990, katerih teme so za vsakoletno usposabljanje delovnih ljudi in občanov. Gre za enotno obrambno in samozaščitno usposabljanje prebivalstva, opredeljene teme pa so naslednje: Naša krajevna skupnost in tozd v obrambnih pripravah (1986); Obramba in zaščita pred podtalnim delovanjem (1987); Materialna in zdravstvena oskrba v primeru naravnih nesreč ali vojne (1988); Nesreče z nevarnimi snovmi in zaščita (1989); Sodobna bojna sredstva in zaščita (1990). Dosedaj so bile že uresničene prve tri teme.
»Poleg vodilne teme si vsako usposabljanje prizadevamo popestriti in dopolniti z lastnimi za-pažanji, uporabiti podatke in dejstva, ki so vzbudili zanimanje občanov. Skratka, predpisano temo skušamo vsaditi v okolje, v katerem živimo in delamo. Naši nosilci obrambnega in samozaščitnega usposabljanja pa tudi radi prisluhnejo mnenjem in predlogom poslušalcev. Ce vse to upoštevamo in predavanja popestrimo s sodobnimi audivizu-alnimi sredstvi (grafoskop, diaprojektor), si upam trditi, da so teme za usposabljanje prebivalstva dobro izbrane in tudi zanimive,« pravi Gusti Koren — referent za obrambno in samozaščitno usposabljanje pri sekretariatu za ljudsko obrambo skupščine občine Murska Sobota. V soboški občini so v začetku februarja izvedli pripravo izvajalcev usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. V pripravo je bilo vključenih 83 nosilcev usposabljanja. »Zaradi vedno večje uporabe nevarnih snovi v tehnoloških procesih in tudi v vsakdanjem življenju je prebivalstvo čedalje bolj ogroženo. Razmere nas silijo k stalnemu spremljanju stanja in pripravam, da nas nesreče z nevarnimi snovmi, ki so tema letošnjega usposabljanja prebivalstva, ne bi doletele nepripravljene. Zato je seznanitev občanov z nesrečami z nevarnimi snovmi in zaščito zelo potrebna. Tema je zanimiva -tudi zaradi tega, ker bi se s podobnimi problemi in posledicami prav tako srečevali v morebitnih vojnih razmerah,« pravi Gusti Koren. Celotno usposabljanje delovnih ljudi izvajajo delovne organizacije same, medtem ko usposabljanje občanov v krajevnih skupnostih izvaja že ustaljena ekipa, ki jo je v ta namen usposobil sekretariat za ljudsko
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
POVOZIL JO JE NA PREHODU ZA PESCE
V minulem tednu je bilo na naših cestah sorazmerno malo prometnih nesreč. Ugodno vreme zvablja ven čedalje več ljudi, promet iz dneva v dan narašča, kmalu bomo začeli hoditi tudi v naravo.
Ne pozabimo, nevarnost pred požari je velika, ne smao v naravi, temveč tudi doma.
Tudi na prehodu za pešce ni varno
15.	februarja se je zgodila prometna nezgoda na Lendavski ulici v M. Soboti. Peška Elizabeta Jureš iz M. Sobote je prečkala Lendavsko ulico pravilno po prehodu za pešce pri ABC Pomurki. V tem času je iz središča z neprimerno hitrostjo pripeljal avstrijski državljan Johan Eberl, ki je peško prezrl in jo zadel s prednjim delom avtomobila. Pri trčenju se je hudo poškodovala.
Za oba voznika odvzem krvi
15.	februarja se je zgodila prometna nezgoda v Filovcih. Voznik traktorja Martin Berden se je peljal skozi Filovce. Pri hiši št. 34 je zavil na desno in izsilil; prednost pred voznikom osebnega avtomobila Dušanom Ošlajem iz Fi lovec, ki je pripeljal po prednostni lokalni cesti. Voznika sta trčila, Ošlaj se je poškodoval, pri obeh so sumili vinjenost in ju napotili na odvzem krvi.
Stopil pred tovorni avtomobil
16.	februarja seje zgodila prometna nezgoda v Branoslavcih. Voznik tovornega avtomobila Dušan Murkovič iz Cezanjevec je vozil po lokalni cesti iz Cezanjevec proti Branoslavcem. Pri hiši št 29 je ustavil ob desnem robu cestišča. Murkovič je, ne da bi se prepričal, izstopil iz vozila in stopil pred tovorni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Emilijan Rudolf iz Radosla-
obrambo. Člani te skupine so obrambno usposabljanje prebivalstva izvajali že v prejšnjih letih in jih občani dobro poznajo.
Gusti Koren
Ljudje v krajevnih skupnostih bodo na usposabljanje vabljeni z vabili, tako da bodo pravočasno obveščeni.
V soboških krajevnih skupno
V teh zimskih dneh servisirajo gasilci OGZ Murska Sobota ročne gasilske aparate po vaških gasilskih domovih. Na fotografiji eden izmed delavcev med servisiranjem aparatov v IMP Panoniji.
frku
vec. Rudolf je trčil v Murkoviča in ga hudo poškodoval, sam pa zapeljal v obcestni jarek.
Nepravilno na cesto
16.	februarja seje zgodila prometna nezgoda v-D. Slavečih. Voznik kolesa z motorjem Viktor Kuzmič iz Vidonec se ob vključevanju v promet iz dvorišča ni prepričal, ali to lahko varno stori. Zapeljal je na cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Bun-derla iz Kuzme. Prišlo je do trčenja, pri katerem se je Kuzmič hudo poškodoval.
Požari
14.	februarja je izbruhnil požar na tovornem avtomobilu Karla Kuharja od Grada. Kuhar je pripeljal avtomobil s popravila z novo kabino in ga parkiral na dvorišču. Nenadoma je začelo goreti, verjetno zaradi okvare na električni napeljavi. Škode je za 30 milijonov dinarjev.
17.	februarja pa je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Ludvika Novaka v Kuštanovcih. Požar je zajel gospodarsko poslopje velikosti 20 x 7 metrov. Zgorelo je 4 tone sena, nekaj slame in rezanega lesa in kmečkega orodja. Škode je za 40 milijonov dinarjev. Vzrok za požar še ni znan.
Dodatek
11.	februarja se je zgodila pro
stih so že začeli s pripravami na obrambno in samozaščitno usposabljanje prebivalstva, ki ga bodo izvedli konec februarja. Občane bodo na usposabljanje klicali posebej v vseh šestih krajevnih skupnostih, vsebovalo pa bo predavanje, popestreno z ustreznim filmom, in pogovor. Kot vsako leto bodo na usposabljanje vabili tudi nosilce odgovornih družbenopolitičnih in samoupravnih funkcij v krajevnih skupnostih, člane mestnega štaba in enot civilne zaščite. »Takšna in podobna usposabljanja prebivalstva so dobra, morali pa bi jih čim bolj popestriti z diapozitivi, filmi, videokasetami in nekaj več časa nameniti pogovoru na določeno temo, kjer moramo izhajati iz razmer v posameznih okolij. Dobro bi bilo, če bi z vabilom za usposabljanje posredovali tudi kakšno brošuro ali zloženko oziroma krajši vsebinski povzetek obravnavane teme na ciklostilu z namenom, da se občani lahko predhodno seznanijo z vsebino predavanja. Usposabljanje naj bi bilo v januarju in februarju. Teme so dovolj zanimive za prebivalstvo in tudi aktualne. V soboške krajevne skupnosti pa bi morali pri usposabljanju vključevati tudi zaposlene v manjših delovnih enotah. Pri dosedanjem usposabljanju se je tudi pokazalo, da je slab odziv obrtnikov. Tem oblikam pa bi morali dati večji poudarek tudi v sredstvih javnega obveščanja,« pravi
metna nesreča v Kobiljščaku. Po prvih podatkih je Mirko Šober iz Sp. Kocijana vozil po klancu navzdol z neprimerno hitrostjo, zapeljal na desni nasip, trčil v drevo in se prevrnil. Dva dni po nesreči so na pregledu traktorja ugotovili, daje bilo kolo blokirano in daje to povzročilo nesrečo.
J. D.
INDUSTRIJA DEŽNIKOV p.< 69220 LENDAVA, Industrijska c.
INDUSTRIJA DEŽNIKOV INDIP, p. o„ LENDAVA
delavski svet
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, in sicer za:
— TEHNIČNO VODENJE ENOTE OBLAČILA, - TEHNIČNO VODENJE ENOTE DEŽNIKI.
Kandidati za opravljanje razpisanih del in nalog morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
a)	visoka ali višja izobrazba konfekcijsko,tekstilne smeri,
b)	najmanj 3 leta uspešnih delovnih izkušenj,
c)	organizacijske sposobnosti.
Mandatna doba traja 4 leta.
Vloge z dokazili sprejemamo 8 dni od objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od končnega zbiranja prijav.
Zdravilišče RADENSKA, n. sol. o., Radenci
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja tozda Tovarna polnilne opreme prosta dela in naloge
PROJEKT MANAGER II
Pogoj: višješolska izobrazba strojne, ekonomske ali druge ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj in pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika.
PROJEKTANT KONSTRUKTER II
Pogoj: visoko- ali višješolska izobrazba strojne ali elektro smeri, 2 leti delovnih izkušenj in aktivno znanje nemškega jezika.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravilišče Radenska, Radenci, kadrovsko-socialna služba.
Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v 45 dneh po poteku objavnega roka.
Stanko Kerčmar — referent za SLO in DS pri soboških krajevnih skupnostih.
Letošnja tema obrambnega in samozaščitnega usposabljanja prebivalstva Nesreče z nevarnimi snovmi in zaščita je gotovo zelo zanimiva in aktualna, vključena pa je tudi v vseslovensko akcijo — 10 odstotkov za izboljšanje prometne varnosti s posebnim poudarkom na varstvu pred nesrečami z nevarnimi snovmi. Dosedanja usposabljanja prebivalstva so bila dobro obiskana in tako udeležbo lahko pričakujemo tudi letos.	Feri Maučec
Odslej tudi v Gornji Radgoni — prodaja letalskih vozovnic
—	prodaja izletov, potovanj, ogledov sejmov, ki jih prireja ta in druge turistične agencije
—	najem avtomobilov KOMPAS, GORNJA RADGONA, tel. 74 742
Stanko Kerčmar
POMURSKI TISK
PROMETNA VARNOST
Ko otrok shodi, se začne prometna vzgoja
Starši dobro vedo, kako neprera-čunljivi so majhni otroci. Za hip se iztrgajo iz rok in stečejo na cesto. Zato se mora prometna vzgoja otrok začeti že zelo zgodaj. Naučiti jih moramo nekaterih življenjsko pomembnih prometnih pravil. Cesta je za majhne otroke prepovedano območje, na katero sam ne sme narediti niti koraka. To mu moramo dopovedovati vselej, ko se odpravimo na sprehod in ko otrok vidi cesto. Ne prečkajmo ceste, če je na semaforju rdeča luč, dopovedujmo otroku, kako nevarno je, če takrat prečkamo cesto. Cesto prečkajmo vedno enakomerno in mirno, to si bo otrok zapomnil. Otrok si mora zapomniti, da se mora v prometnem vr
Založniško, grafično in embalažno podjetje
Murska Sobota n.sol.o., Lendavska 1 Telefon 069/22 210, telex 35229
Telefax 069/25221	_____
DELAVSKI SVET
DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
ZGEP POMURSKI TISK
razpisuje
pp sklepu 29. redne seje dvoje del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	KOORDINACIJA DELA
V GOSPODARSKO-RAČUNOVODSKI SLUŽBI (ni reelekcija)
2.	KOORDINACIJA DELA
V ANALITSKO-PLANSKI SLUŽBI
(ni reelekcija)
Pogoji: splošni, določeni z zakonom, in posebni:
1.	VIP VII/1 diplomirani ekonomist,
4 leta delovnih izkušenj ali
VIP VI/1 ekonomist, 5 let delovnih izkušenj.
2.	VIP VII/1 diplomirani ekonomist, smeri analize in plan, 4 leta delovnih izkušenj.
Izbrana kandidata po razpisu bo imenoval k delom in nalogam za dobo 4 let delavski svet DSSS.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev o strokovnosti naj zainteresirani pošljejo v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Splošno-kadrovska služba ZGEP Pomurski tisk, Murska Sobota, Lendavska 1.
O izbiri bodo prijavljeni obveščeni v roku, kije določen v samoupravnem splošnem aktu.
^DAN STARE PIŠČANCE-----------------------------------
TEŽKIH PASEM — brojlerje
MESNICE — samo jarkice
NESN1CE, RJAVE - jarkice in petelini
NESNICE, GRAHASTE — jarkice in petelini že lahko naročite v prodajalnah kmetijskih zadrug:
LENDAVE, GORNJE RADGONE, PANONKE in LJUTOMER -KRIŽEVCI.
Domače je boljše in cenejše.
Rejec:
tozd MURSKO POLJE
VERŽEJ
tel.: 87 087
vežu obnašati sproščeno, ne pa živčno. Ko prečkamo cesto, držimo otroka za roko, s tem mu dopovedujemo, da sam ceste ne more prečkati, da mu je potrebna pomoč. Držimo ga dosledno, tudi če ni prometa na cesti. Nikar ne stopimo na cesto, pa čeprav je pločnik pretesen. Otroku mora preiti v kri, da nima kaj iskati na cesti. Tudi če ni prometa, otroka nikar ne pustimo hoditi po pločniku več kot dva metra od sebe. Ce bi bil bolj oddaljen, ga ne bi mogli zadržati, če bi nenadoma planil na cesto. Pogosto se moramo z otrokom pogovarjati o prometu, seveda ga ne smemo plašiti z avtomobili kot strašnimi pošastmi, da mu ne bi vcepili strahu pred njimi.
Prve poduke o prometni varnosti naj torej otrok dobi že v zgodnjih letih, naprej ga bodo poučevali v vrtcu in šoli.	Jani D.
RAZPISNA KOMISIJA
ELEKTRO-KONTAKT ZAGREB, n. sol. o., tozd ELEKTROMATERIAL Lendava, n. sol. o., po sklepu delavskega sveta tozda
RAZPISUJE dela in naloge s posebnimi pooblastili
VODJA PROIZVODNJE
Pogoji:
visoka ali višja izobrazba organizacijske, strojne ali elektro smeri,
—	4 leta delovnih izkušenj na področju operativno tehnološke priprave proizvodnje ter na področju organiziranja proizvodnih enot serijske proizvodnje,
—	pravilen odnos do socialističnega samoupravljanja.
Navedena dela so razpisana za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:
ELEKTRO-KONTAKT tozd ELEKTROMATERIAL, Kolodvorska 8, 69220 LENDAVA, za razpisno komisijo.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
STRAN 10
VESTNIK, 23. FEBRUAR 1989
naši kraji in ljudje
dopisniki so zabeležili
Sto let gasilstva v Kobilju
Redko katera vas v Pomurju se lahko pohvali s tako starini društvom, kot je kobiljansko, kjer delujejo gasilci organizirano že 100 let. Nihče sicer natančno ne ve, kdaj, katerega dne je bilo društvo ustanovljeno, ve pa se, da je bilo to leta 1889. Uredba madžarskega ministrstva za notranje zadeve iz leta 1888 je določala, da je treba v vaseh ustanoviti prostovoljna gasilska društva in kupiti brizgalne na ročni pogon. Na Kobilju so samo leto pozneje ustanovili društvo, ki je imelo , kot bomo videli, usodni vpliv na celoten razvoj vasi in ga ima še danes.
Eden najboljših poznavalcev zgodovine Kobilja, Pavel Nemet, nam je pomagal, da smo pokukali v kroniko gasilskega društva in iz nje potegnili najbolj zanimive drobce. Razlog za tako hitro ustanovitev gasilskega društva v Kobilju je bila najbrž kakšna večja nesreča, ve pa se, da so bili med ustanovitelji opekarnar Švare, domačina Janez in Jože Kovač in še nekateri. Leta 1889
Gasilski veterani v Kobilju so še danes aktivni, če ne drugače so na vseh vaških slovesnostih. Nekateri med njimi se še spominjajo velikega požara v Kobilju, ki je 1917. leta uničil 17 hiš.
je Kobilje štelo 921 duš, v teh letih pa so dobili tudi svojo osnovno šolo in svojega učitelja. Sprva je bila šola lesena, toda domači otroci so vendrle začeli pridobivati znanje, da bi ga poglabljali v drugih krajih. Veliko se jih je odpravilo tudi v svet s trebuhom za kruhom, nekateri pa so postali ugledni meščani in izobraženci v krajih takratne Avstro-Ogrske. Kmalu po ustanovitvi so kupili ročno gasilsko brizgalno, ki jo hranijo še danes. Do prve vojne se je društvo organizacijsko krepilo, toda šele po vojni se je začelo hitreje razvijati. Otroci so v močnem vetru zanetili požar, ki
V KOROVCIH GRADIJO KAPELO
Osnovna značilnost vasi je obmejnost in dejstvo, da bo v kratkem imela kapelo, trgovine pa ne; sta pa v njenem središču gasilski dom in gostilna, v kateri smo se pogovarjali z vodilnimi vaščani, nekaj drugih pa nas je opazovalo od »šanka«. Pozna se, da v tem zimskem obdobju ni dela na polju in nam je uspelo brez težav zbrati tiste, ki vedo o kraju, v katerem živijo veliko povedati. Tako predsednik vaškega odbora Jože Benkič, ki je statistično predstavil, da imajo Korovci okoli tristo prebivalcev, nekaj manj kot petdeset jih je zaposlenih, v glavnem so kmetovalci, nekaj malega pa je tudi obrtnikov. Vezani so na bližnjo Cankovo, v katere krajevno skupnost se vključujejo in se prav zdaj pripravljajo na ureditev vodovodnega omrežja. Večino cest so že asfaltirali, za tiste, ki še niso urejene, pa čakajo, da pridejo v referendumski program in bo manj prometnih zagat.
Telefon, ki je za obmejno vas zelo pomemben, imajo že nekaj let. Uredili so ga skupaj s vojsko in imajo okoli sedemnajst priključkov, kar jim po zagotovilu prvega moža v vasi zaenkrat zadostuje. Tudi z oskrbo v cankovski samopostrežnici so zadovoljni in tako ne razmišljajo o zidavi svoje trgovine. Gradijo kapelo. Izvajalec del je cankovski Temelj, predsednik gradbenega odbora pa Drago Gider, ki je povedal tako: »Na večletno željo vaščanov Korovec, da se zgradi kapela, so poleti 1988. sklicali zbor, na katerem so se odločili za zidavo.«
Pobuda je zelo stara, po pričevanju starejših občanov seže že v čas po prvi svetovni vojni, ko so začeli pripravljati dokumentacijo in zbirati denar, vendar je takrat vse skupaj padlo v vodo. Ponovno je želja po kapeli vzplamtela 1968, ko je ponovno stekla akcija nekaterih Korovčanov. Najaktivnejši Alojz Gider se je ponesrečil, in potem je vse skupaj spet zapadlo za nekaj let. »Pred dvema je zamisel spet prišla na dan, in ker je bil med tem izdelan zazidalni načrt za Korovce, seje našla tudi primerna parcela, ki sta jo prostovoljno odstopila Ferdinand Pintarič in Jože Gomboc. Oba darovalca parcel sta omogočila izvedbo akcije, osnovan je
Niti štirje meseci niso minili, kar so sredi vasi začeli graditi kapelo, pa je že skoraj končana. Resda je zidavi naklonjena letošnja mila zima, če bo vreme še naprej tako, pa bo povsem nared že sredi aprila, ko naj bi bila njena slovesna otvoritev, o kateri smo se pogovarjali z vaškimi veljaki.
Marija in Jože Glažarjeva v Korovcih 16 se ukvarjata s; pletenjem košar in tako koristno preživljata zimske ne , je drugih opravil manj. Prav lično pa sta uredila tu is j hiško, ki je tako vabljiva, da smo se kar brez povabila napotili vanjo; pred njo pa je nastal gornji posnetek.
bil sedemčlanski gradbeni odbor, katerega predsednik sem, namestnik je Jože Benkič, Ferdinand Pintarič pa je odgovoren za organizacijska dela pri gradnji,« nam je povedal Drago Gider.
Predračunska vrednost naložbe je stare tri milijarde in petsto tisoč dinarjev, s prostovoljnim delom sojih zbrali kar dve milijardi, ker delajo povečini vaščani sami, izvajalec izključno gradbenih del pa je Temelj s Cankove. Če bo vreme ugodno, bodo zidavo končali sredi aprila, ko bi naj bilo tudi slovesno odprtje.
Tako hitro gre torej, kadar sodelujejo pri zidavi ljudje s prostovoljnim delom, predvsem pa pripravljenostjo oziroma željo po tistem, kar raste, in kapela v Korovcih je zrasla v zelo kratkem času, če navedemo še začetek del v novembru. Zdaj je februar s pomladanskimi pribliski,' kakršen je bil v torek, ko smo se odpravili na teren in se z njega vrnili zadovoljni, da smo v tako kratkem času toliko izvedeli. Kajti ni vedno tako, in če je za nemeček še za fotografiranje ugodna svetloba, potem je zadovoljstvo toliko večje. Utrip pa tak, kot smo ga ujeli v sliki in besedi v Korovcih na Goričkem ob avstrijski meji.	Brigita Bavčar
Foto: Nataša Juhnov
je zajel domala polovico vasi. Pogorelo je 17 domačij. Gasilci so z velikimi napori uspeli zajeziti požar. Takrat so se vaščani prepričali, kako pomembno je, da imajo svoje gasilsko društvo, in od takrat so društvu vedno pripravljeni pomagati. Ker so imeli staro ročno brizgalno shranjeno na skednju, so se odločili za zidavo gasilskega doma. 1932 so zgradili gasilski dom, kjer so
imeli prostor za orodje, za sestanke in tudi »mali špitau«, ki je rabil za prvo pomoč. Med vojnama je gasilsko društvo vodil ravnatelj osnovne šole A. Novak in v tem času je društvo doseglo svoje najboljše rezultate.
Po drugi svetovni vojni se je delo gasilskega društva še bolj popestrilo, članstvo se je nenehno izov -aževalo in z novimi spoznan’ repilo požarno varnost v vas:	'eti je treba, da je požar-
nr „.,aot te vasi precej odvisna od višine vode Kobiljanskega potoka, saj prej niso poznali požarnih vodnjakov. To težavo so pred nedavnim odpravili z ure
ditvijo vodnega zajetja, v katerem bo dovolj vode v vsakem času. 1985. so marljivi kobiljanski gasilci zgradili nov gasilski dom, v katerem so dobile mesto tudi vse sestave splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Ta gasilski dom je tudi eden naj-leših v lendavski občini. Omenil sem že, da so imeli gasilci velik vpliv na razvoj vasi. Njihovo delovanje je bilo opazno na kulturnem področju. Vsako leto so pripravili eno ali dve igrici, imeli pa so svojo knjižnico s 130 knjigami in radijski sprejemnik, med prvimi v vasi, pa tudi svojega fotografa, ki je poslikal vse najpomembnejše dogodke v vasi. Gasilci so sodelovali tudi v športnem življenju, skratka, bili so povsod, kjer je bilo potrebno delati za hitrejši razvoj vasi.
Kaj pa danes po sto letih obstoja gasilskega društva? Vanj je včlanjenih 271 članov, to so aktivni in podporni člani, veliko pa je tudi gasilskih veteranov. V Kobilju ni bilo nikoli problema pomanjkanja gasilcev, saj so k delu vedno znali pritegniti mlade. Tako imejo danes pionirske desetine, članice in člane, ki na občinskih tekmovanjih dosegajo lepe rezultate. Lani so dosegli dve prvi mesti na občinskem tekmovanju v Srednji Bistrici. Gasilsko društvo je pobrateno z industrijskim gasilskim društvom cementarne Trbovlje. Uspešno sodelujejo z drugimi društvi in organizacijami v krajevni skupnosti, posebno pozornost pa namenjajo preventivnemu delu, to pa se kaže v tem, da v Kobilju že nekaj let ni bilo večjih požarov.
Te dni se na sestankih dogovarjajo. kako bodo proslavili ta veliko jubilej, proslava naj bi bila v drugi polovici leta. Pripravljajo tudi poseb'no brošuro o razvoju gasilstva v vasi.
Jani D.
GORNJA RADGONA
Čedalje več nezaposlenih
Pri občinski skupnosti za zaposlovanje v Gornji Radgoni ni bilo še nikoli toliko nezaposlenih kot zdaj. Ob koncu leta jih je bilo namreč kar 333, to je dvakrat več kot preteklo leto. Zavedati se moramo, da to niso samo številke, pač pa je to 333 mladih ljudi, predvsem takih, ki iščejo prvo zaposlitev. V preteklosti je bilo med nezaposlenimi največ žensk, tokrat pa je več moških, in sicer kar 185.
Tokrat je prvič na spisku več mladih s poklicem oziroma s šolsko izobrazbo. 43 jih ima triletno poklicno šolo, 79 popolno srednjo šolo, od teh kar 56 žensk, 7 višjo in 3 visokošolsko izobrazbo. K tem pa lahko prištejemo še tiste, ki so končali skrajšani učni program srednjega usmerjenega izobraževanja. V občini Gornja Radgona je kar 19 iskalcev zaposlitve s poklicno izobrazbo. Ta podatek najbolj zaskrbljuje, saj bi morali videti napredek prav v mladih kadrih.
Kaj pomeni brezposelnost, vedo le tisti, ki čakajo na zaposlitev, s tem problemom pa je seznanjena tudi strokovna delavka pri občinski skupnosti za zaposlovanje Zlatka Jakopec, ki se vsak dan srečuje z iskalci zaposlitve. Tudi njej je težko, ker zlasti mladim ne more ustreči. Ničkolikokrat se v njeni pisarni točijo solze obupa. Kot je povedala, pa nič ne kaže, da bi bilo v prihodnje kaj bolje. V tednu, ko smo jo obiskali, je bilo razpisano samo eno delovno mesto, in sicer za elek-tromonterja pri Elektru Gornja Radgona. Toda smola je hotela, da med iskalci ni bilo takega delavca.
Zanimiv je primer pri razpisu prostega delovnega mesta stiskalca in pripravljalca anten v delovni organizaciji Elrad. Na sedem razpisanih mest se je prijavilo več kot sedemdeset delavcev, čeprav bi bilo delo sklenjeno za določen čas. Najbrž ni treba posebej poudarjati, kako težko nalogo ima komisija za sprejem delavcev. Drugi primer je prav tako iz Elrada. Razpisali so mesto kontrolorja vhodne kontrole materialov, pogoj pa je popolna srednja izobrazba. Na razpis se je prijavilo več kot štirideset kandidatov. Novih delovnih mest pa skoraj ni. Skoraj vse delovne organizacije iščejo notranje rezerve in z njimi nadomeščajo prosta delovna mesta. Mnoge pa si pomagajo tako, da zaposlujejo delavce le začasno in se tako izognejo neprijetnostim ob odpustitvah.
Človeku kar dobro dene, ko prebere, da bo morala Avtoradgona zaposliti kar 100 novih sodelavcev, če bo hotela izpeljati vsa naročila. Če bo res tako, potem začasnemu vodstvu Avtoradgone čestitamo.
Ludvik Kramberger
Tišina — aktivni gasilci
V tišinskem gasilskem društvu imajo tačas die članski in eno mladinsko desetino. Pred kratkim so v svoje vrste sprejeli več mladih; 12 jih hodi sedaj na tečaj za izprašanega gasilca. Lani so obnovili tudi vaško-gasilski dom. poleg tega pa se lahko pohvalijo. da ima skoraj vsako gospodinjstvo ročni gasilski aparat. V okviru društva de-| luje tudi vodnoreševalna ekipa, ki ima svoj gumijasti čoln.	frku
Pločniki, potrebni popravila
Gornja Radgona se ne more ravno pohvaliti z urejenostjo površin, namenjenih pešcem. V preteklem letu je bilo za pešce veliko storjeno, saj so uredili 500 metrov dolgo peš pot na grajski hrib in prehod za pešce pri trgovini Tekstil na Partizanski cesti. 750 metrov pločnika od bencinske črpalke do križišča cest pri Modi v Črešnjevcih lahko pešci že uporabljajo, vendar bodo morali nanj položiti še fino asfaltno prevleko.
V središču mesta pa je podoba pločnikov obupna. Na Panonski in Partizanski cesti je po njih veliko nezakrpanih lukenj. Čudno, da tega ne vidi župan mesta, ki naj mu ne bi bilo vseeno, kakšno je njegovo obmejno turistično mesto. Mar se radgonski župan nikoli ne sprehodi po radgonskih pločnikih, da bi se prepričal, po kakšnih pločnikih hodijo pešci, njegovi meščani in tudi številni obiskovalci mesta ob meji.	Ludvik Kramberger

Se v vašem kraju in krajevni skupnosti kaj dogaja?
Tega niste zasledili v Vestniku?
Želite tudi drugim bralcem natančneje predstaviti svojo KS, svoj kraj, življenje v njem — delo, težave, pa tudi zabavo? Če želite, da bo vaša stran pestrejša, vas vabimo, da nam pišete o vsem, kar bi utegnilo zanimati tudi druge!
Vaš trud bo poplačan — z objavo članka in honorarjem! Naš naslov: Vestnik, Titova 29/1, Murska Sobota
Priprave za obletnico
Gasilska društva v lendavski občini te dni končujejo svoje letne občne zbore. Udeleženci tvorno sodelujejo v razpravah in kritično ocenjujejo svoje delo in stanje požarnega varstva. Tako so tudi člani gasilskega društva v Kobilju organizirali letni občni zbor, izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela. V goste so povabili predstavnike industrijskih gasilskih društev Cementarne in Termoelektrarne Trbovlje. s katerimi tesno sodelujejo. Intenzivno pa se kobiljanski gasilci pripravljajo na jubilejno lOO-letnico delovanja društva, ki jo bodo organizirali v poletnih dneh.
K. Ščavničar
—V Spodnji Ščavnici slavi folklorna skupina svojo petdesetletnico —
PLEŠOČ V ZAKONSKI JAREM
Pet let je minilo, odkar je folklorna skupina iz Spodnje Ščavnice prvič s plesnim nastopom razveselila občinstvo. V skupini je le en domačin, drugi so iz okoliških krajev. Mladinci in mladinke plešejo štajerske plese, vanje pa vnašajo posebnosti domačega kraja.
Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku so ob koncu svojega samostojnega, skoraj enournega nastopa v dvorani Doma občanov v Spodnji Ščavnici, ki ga je občinstvo izredno toplo sprejelo, najbolj vztrajni Miran Mauko, Samo Merdaus, Tatjana Kager-Jako-pec, Jože Kager in Silva Mauko dobili bronasto Maroltovo jubilejno značko za petletno delo. Njihova mentorica Nada Jaušovec pa je dobila za svoje več kot petnajstletno vodenje mladih plesalcev zlato Maroltovo priznanje.
Folklorna skupina iz Spodnje Ščavnice je doslej že več kot štiri-desetkrat zaplesala na številnih odrih — od Nikšiča v Črni gori do Halbereina v Avstriji. V avstrijski Radgoni sta jih za oddajo praznik ob meji posneli ljubljanska in dunajska radiotelevizijska hiša. Nastopili so tudi na vseh treh dosedanjih revijah folklornih skupin v radgonski občini. Leta 1986 so se uvrstili tudi na srečanje folklornih skupin mariborskega območja, kjer so jih spodbudno ocenili.
Mladi plesalci so radi skupaj, o tem priča tudi zanimivost: lansko leto so se namreč'poročili iz skupine kar trije pari, dva od teh še naprej redno vadita. Ob štajerskih plesih je nemara zakonski jarem veliko laže prenašati.	bj
Dovolj dela za vse
V začetku leta 1987 so krajani KS Tešanovci vnovič izglasovali krajevni samoprispevek in si zastavili obsežen program dela. Skozi vse leto so našli dovolj volje in časa za številne skupne akcije. Tako tudi delovne zmage niso izostale. Ob Dnevu republike so praznovali svoj prvi krajevni praznik in najzaslužnejšim podelili priznanja — bronaste znake OF.
V KS Tešanovci, ki vključuje naselja Mlajtinci, Lukačevci, Suhi vrh, Vučja gomila in Tešanovci, pa niso zadovoljni le z doseženim. V Teša-novcih predvidevajo ureditev fasade vaško-gasilskega doma in asfaltiranje nekaterih uličnih odsekov. V naselju
Premalo zabave za mlade
Pred nedavnim sta na OŠ Edvard Kardelj po dolgem času bila na sporedu dva koncerta skupin Lačni Franz in Parni Valjak.
Zanimanje za ta dva koncerta je bilo veliko, saj mladi radi poslušamo rock glasbo. Koncerta sta bila uspešna zato je nerazumljivo, zakaj se organizatorji izogibajo takšnih in podobnih prireditev. Sprašujem se, a ne samo jaz, kajti tudi druge zanima, zakaj takih koncertov v Murski Soboti ni več? Zato, kam naj mladi gremo ob petkih, ko so vse slaščičarne in tudi bifeji prepolni, kino pa je postal že kar dolgočasen. Ob petkih in sobotah je v hotelu Diana disco, vendar, kaj ko se začne tako pozno in za nas najstnike ta disco ni primeren.
Kakor koli gledamo na vso stvar, moramo opaziti, da je res v M. Soboti premalo koncertov ali kakršnekoli zabave za mlade. Organizatorje koncertov in drugih prireditev bi veljalo opozoriti naj v prihodnje prisluhnejo željam mladih ter se potrudijo, da bi popestrili in spremenili enolično življenje v našem mestu.
Nataša Celec Prvomajska 16 M. Sobota
Mlajtinci—Lukačevci želijo zgraditi prostor za prevzem mleka, velika želja vseh pa je modernizacija ceste med Mlajtinci in Tešanovci. V Suhem vrhu so dobili le en telefonski priključek, zato nameravajo razširiti telefonijo in urediti ulično razsvetljavo. Krajani Vučje gomile pa naj bi poleg modernizacije ceste Tešanovci—Vučja gomila dobili še ulično razsvetljavo in asfaltno prevleko do gasilskega doma.
V KS tudi letos ne bodo pozabili na izobraževanje in informiranje krajanov. Zavedajo se, da bodo le tako dosegli nove delovne zmage tudi v prihodnje.	G. G.
VESTNIK. 23. FEBRUAR 1989
STRAN 1*
ne zgodi se vsak dan
Cl avtotehna
NISSAN
JE NAJBOLJE PRODAJAN JAPONSKI
AVTOMOBIL V JUGOSLAVIJI!
Nissanov prodajni program:
•	nissan micra 1,0 GL — cena 889.000 jenov (12.500 DM)
•	nissan suny 1,6 SLX — cena 1,065.000 jenov (15.000 DM)
•	nissan sunny hatchback 1,6 SLX — cena 1,123.000 jenov (15.800 DM)
•	nissan sunny limuzina 1,3 L automatic — cena 1,083.000 jenov (15.250 DM)
•	terenski avto nissan patrol 3,3 turbo diesel — cena 2,100.000 jenov (29.500 DM)
•	terenski avto nissan pathfinder 2,4 bencin — cena 1,838.000 jenov (25.900 DM)
AVTOMOBIL NISSAN SB ODLIKUJE S SODOBNO KONSTRUKCIJO, ZMOGLJIVIMI MOTORJI, VARČNO PORABO GORIVA, BOGATO DODATNO OPREMO IN KAKOVOSTNO IZDELAVO!
Vse informacije: AVTOTEHNA, VARAŽDIN, Brače Radiča 16, tel.: (042)49-466.
n«VV Vi • Piščančki v vesolju
Z vesoljsko ladjo discovery vrste shuttle, ki jo bodo izstrelili 23. februarja, če bo šlo vse po načrtu, bo potoval v vesolje tudi inkubator z jajci, iz katerih se bodo izlegli piščanci. To je bila zamisel Johna Vellin-gerja, absolventa na univerzi Perdue v Indiani. S tem poskusom želijo ugotoviti, kako vpliva breztežno stanje na razvoj zarodkov, s čimer bi laže opredelili tudi vlogo gravitacije na razvoj zarodkov na Zemlji-
Vellinger je prvič uresničil svojo misel, da bi poslal valeča se jajca v vesolje, že pred nekaj leti na nesrečnem challen-gerju, ki ga je razneslo takoj po izstrelitvi. Tokrat bo v inkubatorju 16 jajc z dva dni starimi zarodki in enako število jajc z zarodki, starimi devet dni. Hkrati bodo pripravili na Zemlji enak inkubator z enako »kontrolno skupino«. Po vrnitvi na Zemljo bodo izvaljenim živalcam izmerili velikost, kalcij v kosteh, pregledali notranje uho in preverili, kako so razporejeni organi. Vse to bi se lahko spremenilo pod vplivom breztežnega stanja. Rezultati bi morda lahko veljali tudi za človeško vrsto, po njih bi morda lahko sklepali o razvoju človeške vrste v vesolju.
MISLI, KI RANIJO
Neverjetno, kako malo ljudi zna poslušati soljudi, ne da bi popačili pomen tistega, kar slišijo. V ZDA učijo te umetnosti v številnih centrih za kognitivno terapijo; tja prihajajo po pomoč pari, katerih odnosi so skrhani. O zgrešenih signalih, v besednih bojih razgubljenih razlagah, zaradi katerih se začne začaran krog napadanja in vračanja milo za drago, ki se zlahka razširi tudi na druga področja odnosov, piše v svoji najnovejši knjigi Love is never enough (Ljubezen ni nikoli dovolj) psihiater Aaron Beck, direktor centra za kognitivno terapijo na univerzi Pennsylvania.
Beck je vidna osebnost na področju psihoterapije, utrl je pot vplivnemu kognitivnemu pristopu, ki spravlja na plan popačeno dojemanje samega sebe. Gre za stransko vejo behavioristične terapije, zlasti učinkovito pri popravljanju izmaličenega zaznavanja samega sebe pri depresivnih ljudeh. Pred kakšnima dvema letoma so začeli terapevti uporabljati to tehniko v mračnem kraljestvu odnosov med parom in dosegli osupljive uspehe.
Ena od pomembnih idej kognitivne teorije je, da je način, kako gledamo nase, pogosto od-
visen od tega, kar mislimo, da mislijo o nas drugi. Beck pa razlaga, da te zaznave oblikuje naša interpretacija »znamenj«, ki jih dobimo od ljudi. Na te interpretacije pa vpliva naše razpoloženje. Terapija skuša popraviti pristranskost, tako da nauči bolnika vedenjskih vaj, na primer tega, da vodi evidenco o svojih negativnih mislih in jih potem primerja z ugodnimi dejstvi.
Psihologi so začeli prvič uporabljati Beckova kognitivna načela pri zakonski terapiji, potem ko je psiholog Norman Epstein leta 1981 objavil referat o tem, da so nekatera popačenja signalov pri depresivnih ljudeh in zakoncih enaka. Odnosi se lahko zapletejo pri čemerkoli. A po kognitivni teoriji se marsikatera motnja porodi najprej v parente-tičnih mislih udeležencev spopada. Morda je nerazumevanje prisotno že od vsega začetka. Pričakovanja partnerjev so na začetku pogosto idealna. Nekateri si domišljajo, da imajo »pogodbo«, ki pa v resnici obstaja le v njihovi glavi. Menijo na primer, da bi moral vsak od njiju čutiti, kaj potrebuje drugi. Če ta ne ravna, kot pričakuje od njega, je pretresen, kot če bi prekršil zakonito pogodbo, pravi Epstein, ki je zdaj
Nič več novčičev v vodnjaku
Najvarnejši je duhovniški poklic
Avstralska študija o nesrečah pri delu je pokazala, da je poklic, ki terja največ smrtnih žrtev, rudarski: na 100.000 rudarjev se jih vsako leto smrtno ponesreči 70, najvarnejši pa je duhovniški stan (0,4 smrtne žrtve na 100.000 prebivalcev). Nevarno delo opravljajo tudi vozniki težkih tovornjakov (38 smrtnih žrtev letno na 100.000 ljudi) in poljedelci, med katere prištevajo kmete, ribiče, gozdarske delavce in poklicne lovce.
Vsak teden se pri delu smrtno ponesreči osem Avstralcev, 6.000 pa se jih poškoduje in za svoje poškodbe zahteva finančno odškodnino. Te podatke je objavil avstralski Medical Journal in jih povzel po prvi popolni raziskavi o poškodbah na delovnem mestu v Avstraliji.
Po legendi mora sleherni obiskovalec večnega mesta prihraniti dva novčiča za konec obiska. Preden se odpravi iz Rima, ju mora vreči čez ramo v Fontano di Trevi, enega zato, da bi se še kdaj vrnil v Rim, drugega pa zato, da bi se mu izpolnila srčna želja. Vendar je to zdaj težko ali celo nemogoče storiti: pred fontano so postavili kovinsko in stekleno ograjo, skozi katero si ljudje sicer lahko ogledujejo vodnjak, ne morejo pa metati kovancev v kamnito korito pred kipi, ki je bilo sicer zmerja polno drobiža s celega sveta.
Baročni vodnjak namreč obnavljajo in do konca leta nameravajo delo končati. To je rekorden rok, če upoštevamo, da obnavljanje starih spomenikov navadno traja po več let. Obnova galerije Borghese v parku z istim imenom se je začela že pred sed-
mimi leti, pa se še zmeraj ne ve? kdaj jo bodo odprli javnosti.
Fontana di Trevi sicer ne spada . med vrhunske spomenike umetnostne zgodovine, je pa postala kraj, ki ga obvezno obiskujejo vsi, ki jih pot zanese v Rim. Sem romajo milijoni turistov, počivajo na stopnicah pred njo, poslušajo šumenje vode in si ogledujejo razkošne marmorne kipe.
Za nekatere umetnostne zgodovinarje je Fontana di Trevi »mešanica dvomljivega okusa«, čeprav je prinesla slavo svojemu ustvarjalcu Nicolu Salviju (1697—1751). Salvi je zadnji predstavnik Berninijevih baročnih zamisli v Rimu. Tu je naredil številna dela, najbolj znana je ravno Fontana di Trevi, ki je nastala po naročilu papeža Klementa XII., naj na dostojen način konča starorimski kanal za vodo. Na njej je Salvi delal od leta 1732 pa vse do svoje smrti. (Končali so jo
leta 1767). Zamišljena je slikovito v duhu rimske baročne tradicije z elementi rokokoja in s svojo monumentalnostjo in mirnim ritmom že naznanja klasicizem.
Pravijo, da je k slavi tega vodnjaka največ prispeval režiser Federico Fellini s svojim filmom Dolce vita oziroma natančneje: s prizorom nočnega kopanja zapeljive Anite Ekberg v Fontani di Trevi. Še veliko zvezdic se je kasneje vrglo v vodnjak v želji, da bi vzbudile pozornost po vzorcu lepe Švedinje. Pa so se le zmočile.
A čas je hudo razjedel ta baročni vodnjak, na kipe se je usedel apnenec, prerasle sojih alge. Kip Neptuna na vozu, ki ga vlečejo tritoni, je tako poškodovan, da ga bodo morali zakrpati. Obnova bo stala malo manj kot milijardo lir, ki jo bo plačalo neko zavarovalno društvo. Mestu ne bo treba prispevati niti lire.
izredni profesor na univerzi Maryland. Tako je, kot da bi se porušilo osnovno zaupanje.
Ko je enkrat zaupanje izgubljeno, se partnerja obotavljata izreči, kar v resnici mislita. Nagi-bljeta k temu, da napačno bereta misli drugega, podtikata drug drugemu najslabše motive in preveč posplošujeta pritožbe drug drugega. (»Zmeraj prihajaš kasno domov«, »Nikoli mi ne pomagaš pri otrocih«). Po mnenju Jeffreya Younga, ki vodi center za kognitivno teorijo na Manhattnu, so primeri, ko ljude napačno razlagajo dogodke in pretiravajo njihov pomen, silno razširjeni. Sčasoma vse obarva sovražnost, tako da postane sumljivo celo nedolžno vedenje. Gilso-
Za vbrtivanje nega časa.
zatou naj se briga radnička klasa. Najvekše furt so naše brige.
koga postavimo za prejdnje kotrige.
Okouli toga je telko modriivanja, no, pa tuj dosta svajiivanja.
Kak či ne bi vseedno bilou, šlo de gor pa doj s stouca šou.
Mene, bogme, tou mate briga. Gyanos, Roza, Klara. Žiga, tak dugo mo njigof stvor, dokeč rokou mo držo gor.
Vsak čas p rij de nouva vlada, ta vse rejši ka propada.
Zakrpati brez dna vreče, more meti dosta sreče.
Skrivnost v vulkanskem prahu
Skrivnost izjemnega zvoka stradivark je v prahu vulkanskega izvora, ki ga je stari mojster iz Cremo-ne Antonio Stradivari (1644—1737) uporabljal za pripravljanje laka, s katerim je prevlekel svoje inštrumente (izdelal je kakšnih 600 violin). To so, kot piše pariški Le Figaro, ugotovili raziskovalci iz Cambridgea. Analizirali so sestavine laka, s katerim je mojster premazoval svoje violine, in ugotovili, da vsebuje veliko vulkanskega prahu iz mesta Pozzuoli blizu Neaplja. Menijo, da je ta prah pomešal z beljakom in namaz v več slojih nanašal na inštrumente. Pravijo, da imajo njegove violine neprekosljiv zvok ravno zaradi laka.
Našli so štiri
Engelsove rokopise
V-arhivu kalifornijske univerze Stanford v Palu Altu so našli tri pisma in pamflet izpod peresa Mar-xovega najožjega sodelavca Friedricha Engelsa (1820—1895). Papirje že malo porumenel. Engelsova pisava pa je čisto jasna in čitljiv je tudi datum na njih: pisma v francoščini nosijo letnico 1883, pamflet v nemščini pa 1886.
Te dragocenosti, ki so vredne najmanj 30.000 dolarjev (vsaka od njih), je Stanford dobil čisto po naključju: svojo dokumentacijo mu je zapustil ruski emigrant Boris Nikolajevski, ki je proučeval zgodovino delavskega gibanja, v oporoki pa izvirni Engelsovi rokopisi, ki so jih odkrili šele sedaj, sploh niso bili omenjeni.
ESKIME ZEBE
Iz imena vasice Coldfoot (Mrzla noga) na Aljaski, 80 kilometrov severno od arktičnega kroga, navadno brijejo norce, zadnji mesec pa ni nikomur do smeha. Ne tam ne drugod po Aljaski, ki se trese od mraza. Zajel jo je eden najhladnejših valov, kar pomni. V nekaterih mestih v notranjosti so več dni zapored beležili — 40 stopinj Celzija. V Cold-footu je padla temperatura celo na — 45 stopinj Celzija, kar je za kanec več kot znaša uradni severnoameriški rekord (leta 1947 na kanadskem Jukonu). Guverner Aljaske Steve Cowper je razglasil izredno stanje in ljudem priporočil, naj čim manj hodijo iz hiš.
Najhujši mraz je zdaj minil, a bo trajalo precej dolgo, preden bodo ocenili škodo. Zaprli so šole in podjetja, ohladile so se peči, ker je kurilno olje postalo želatinasto, propanski plin pa se je utekočinil. Težka jeklena oprema na naftnih poljih North Slopea je postala čisto krhka. Najhuje je bilo v osrednjem delu Aljaske, kjer se jo pretrgala normalna oskrba s hrano. Guverner je poklical na pomoč vojno letalstvo, da je odnašalo hrano s padali v zakotne vasi. Prekinili so vojaške operacije, večini od 26.000 vojakov, letalcev in obalnih stražarjev pa ukazali, naj ostanejo v barakah.
Tresli so se celo mraza vajeni staroselci. Na tej zemljepisni širini Aljaske in Kanade je zmeraj mrzlo, vendar blažijo mraz topli vetrovi s Tihega oceana. Letos pa se je na Aljasko »usedla« fronta mrzlega zraka (Omega Block) iz Sibirije, cona visokega zračnega tlaka se je ujela v dva sistema nizkega, ki sta zaprla pot pacifiškim vetrovom.
A lahko bi bilo še huje. Svetovnemu rekordu se Aljaska ni niti pri-
bližala: na Antarktiki so leta 1983 pomnijo: — 71,4 stopinje Celzija.
namerili najnižjo temperaturo, kar
VARČNEJŠE
STRANIŠČE
Pri nas je suša začela počasi kazati zobe. Po nekaterih krajih pitne vode že občutno primanjkuje, republiški štab opozarja delovne organizacije in druge velike porabnike vode, naj kar najbolj varčujejo z vodo, gladine rek in jezer upadajo in prav tako se niža raven podtalnic. Suša sicer še ni tako huda, kot je bila lani na zahodni polobli, gotovo pa je marsikomu le ukresala vprašanje, kaj počnemo z največjo naravno dragotino — s pitno vodo. Za primer, kje vse se da kaj narediti v boju za vodo, navajamo drobnarijo iz sveta, ki pa ni tako nepomembna.
Po izkušnjah z lanskoletno sušo je mestni svet Los Angelesa sklenil, da bodo morali gradbeniki poslej v vsaki novi zgradbi nameščati samo takšna stranišča, ki za spla-
kovanje porabijo največ 6 litrov vode, pri tem pa morajo povsem odplakniti enako količino fekalij kot dosedanja. To je bil izziv za proizvajalce, ki so kaj hitro ponudili več modelov novih varčnejših stranišč. Z izboljšavami so dosegli, da s polovično količino vode iz-plaknejo enako količino fekalij. V konkurenčnem boju so izdelovalci, ki se niso dovolj hitro prilagodili novim zahtevam, pogoreli.
Dobri nameni losangeleških mestnih mož sicer še niso povsem uresničeni, ker industrija ne more ta čas izdelati dovolj novih stranišč. Samo za Los Angeles bi jih morali vsak mesec izdelati okrog 100 tisoč. Veljavnost odloka so zato odložili za nekaj mesecev. Potem pa je nekdanjim razsipnim straniščeni odklenkalo.
na preseneča, da med pari, ki prihajajo po pomoč, prevladujejo lastna stališča (partnerja na primer oba pravita, kako nepravične so stvari). Terapevtska naloga je, da pripravi enega od partnerjev do tega, da ponovi stališče drugega, četudi s stisnjenimi zobmi. Tako se podre vzorec, ko človeka kar naprej ponavljata svoje stališče, čustvena nabitost se umiri. Končno je mogoč dialog: tisto, kar čuti drugi, dobi veljavo. Parom predpišejo vaje na urah terapije in doma: učijo se poslušati, ne da bi se skušali braniti. Namesto tega ponavljajo, kar jim pravijo partnerji. Tisti od partnerjev, ki govori, pa ne sme izzivati. Ta vaja še malo ni tako lahka, kot je videti. Partnerja se morata ogibati svojemu skoraj avtomatičnemu stališču zasliševalca oziroma tistega, ki se brani.
Največji steber mostu
Blizu mesta Cu, 300 kilometrov jugozahodno od Tokia, so postavili največji mostni steber na svetu, kar so jih kdaj zgradili. V premeru meri 80 metrov in tehta 18.500 ton. Z vlačilci ga bodo kmalu odvlekli v Japonsko morje, kjer bo glavni nosilec velikega mostu Akaši Kaikio. To bo največji viseči most na svetu in drugi, ki bo povezoval otoka Honšu in Sikoki. Po načrtu naj bi ga kočali leta 1999.
STRAN 12
VESTNIK, 23. FEBRUAR 1989
za vsakogar nekaj
Regrat
m kopriva
Dnevi postajajo vse daljši, kmalu bo pomlad potrkala na vrata, z njo pa bo prišla sezonska bolezen, utrujenost. Ne iščite rešitev v kemičnih preparatih, obrnite se k naravi, morda bpste lahko zdravilo našli na svojem vrtu, v kolikor zemlje niste prenasičili s strupenimi herbicidi. Našli boste lahko koprivo, ki dviguje presnovo v organizmu, čisti kri in preprečuje vnetja. Regrat krepi delovanje jeter in pomaga pri izločanju žolča. Obe rastlini lahko uporabljate kot čaj, lahko pa ju tudi mešate v enakem razmerju. Boljše je, če rastline zgnetete in pustite stati in iz njih pridobite sok. Vzemite po dve veliki žlici enega ali drugega soka, sladkajte po volji, najbolje z medom, in pijte vsako jutro.
Jeza in sovraštvo škodita srcu
Dolgo so strokovnjaki mislili, da so ljudje tipa A, med katere spadajo napadalni posamezniki, ki se jim zmeraj mudi, na najboljši poti, da jih doleti srčni napad. Najnovejše raziskave, o katerih poročajo iz Montereya, pa kažejo, da ni zmeraj slabo za srce, če se človeku mudi, če dela več. kot bi bilo treba, če prekinja sogovornika .. . Tisto, kar srcu res škodi, je jeza, pravijo strokovnjaki, bes, ki se nabira, in mržnja, ki je človek niti več ne skriva. Človekovo srce ni v nevarnosti, če je človek nestrpen, ko čaka v vrsti, v nevarnosti je. če se zaradi tega jezi.
To so ugotovili z raziskavo med 118 študenti prava, ko so med študijem delali teste. Petindvajset let kasneje se je izkazalo, da je v skupini. ki je občutila veliko sovraštva in jeze, umrlo 20 odstotkov ljudi, med tistimi, ki so se najmanj jezdi, pa le pet odstotkov. Vendar doslej še niso ugotovili ničesar, kar bi dokazovalo prepričanje ljudi, da je za zdravje bolje stresati jezo, kot pa jo potlačiti.
NAŠE DVOJNO ŽIVLJENJE
SANJE
Kaj delajo možgani med spanjem? Svoje čase so bili ljudje prepričani, da je spanje čas, med katerim si osrednji živčni sistem opomore. Danes vemo, da spanje ni stanje nedejavnosti in miru v možganih, ampak bolj preklop na druge možganske funkcije. Prav tako seje pokazalo za napačno prepričanje, da so sanje prihranjene za čisto določene faze spanja, namreč na tako imenovane faze REM, med katerimi speči pri zaprtih očeh hitro premika zrkli. Dokazali so, da tudi v fazah, ki niso REM, človek sanja, čeprav so sanje manj žive, polne nasprotij in dramatičnosti.
O čem sanjamo? Ameriški raziskovalci spanja so v vrsti let izprašali na tisoče ljudi, o čem sanjajo. Ženske imajo s sanjskimi postavami več čustvenih in prijateljskih stikov, moški pa večkrat sanjamo o napadalnosti, nesreči in častihlepju. 43 odstotkov ljudi, s katerimi imamo opraviti v sanjah, sploh ne poznamo, 19 odstotkov pa so družinski člani. 6. odstotkov sanj se vrti okrog poklica, 10 odstotkov pa je povezanih s spolnostjo. O čem ljudje od nekdaj sanjajo? Da bi letel kakor ptič in gledal svet od zgoraj —- takšne sanje so stare najbrž prav toliko kakor človeštvo. Te sanje smo že zdavnaj uresničili. Pa nam jih sploh še ni zmanjkalo. Sanjamo o tem, da bi lahko segli po zvezdah. Takšne sanje najdemo v pripovedkah in legendah vseh kulturnih ljudstev, pa tudi v znanstveni fantastiki. Očitno se radi zabavamo z neuresničljivimi željami. Če nebi bilo neverjetnih sanj, svet ne bi bil tak, kakršen je. Sanje so spodbuda in gonilo, ki žene človeka, naj se ne zadovolji s tem, kar je, ampak naj skuša utreti pot boljšemu.
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Gratinirane testenine
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, ob petkih, v oddaji
21
2.
3.
4.
5.
232.
Don’t worry, be happy — Bob McFerrin
Oženil se bom — Magnet
Superstitious — Europe
Džurdžev dan je ... — Bijelo dugme
Kissing a fool — George Michael
Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi fi videostudiem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu Radia Murska Sobota ob petkih, od 18. do 19. na valovni dolžini — UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz.
NASA RISBA
Poškodbe
Gospodinjski stroji so nevarni
Nesreče so že dolgo največja nevarnost za zdravje naših otrok, dosti bolj kot bakterije in virusi. Vsako leto se ponesreči med lastnimi štirimi stenami veliko otrok. Mnogi imajo zaradi tega posledice vse življenje, mnogi zaradi poškodb tudi umrejo. Majhen otrok ni nikoli »sam kriv« za nesrečo v domačem gospodinjstvu. Krivi so vedno odrasli: mi radi pozabimo, kako mnoge vsakdanje stvari, ki nam lajšajo življenje in pomagajo v gospodinjstvu,
predstavljajo hudo grožnjo za še neizkušenega otroka. To velja predvsem za nove gospodinjske stroje (likalnike, grelnike za vodo, lonce ekonom, katerih nevarnost starši majhnih otrok velikokrat podcenjujejo. Za ilustracijo nekaj zgledov:
Dveletni otrok je vtaknil roko v vključeni sesalnik za prah — posnelo mu je kožo na roki in potrebna je bila plastična operacija. Triletni deček, ki so ga pustili samega v kopalni kadi, je
Česen v sobi
Že naše babice so vedele, da je česen najboljša zaščita proti boleznim rastlin. Oster vonj česna odbija nezaželene klice. V vsako posodo s sobnimi rastlinami vtaknite strok česna in ga malo pokrijte z zemljo. Prepričali se boste, da bodo rastline zdrave in se bodo lepo razvijale.
Kitajska restavracija tudi v Čakovcu
V Čakovcu vedo kaj hočejo. Povsem so obnovili ulice in poslopja v starem secesijskem delu mesta. Pozidali novo blagovnico, odprli številne male zasebne trgovinice, obnovili gostišča in še kaj. In ljudje tja radi prihajajo in gledajo, kaj je mogoče napraviti, če delajo z roko v roki: arhitekti, trgovci, gostinci, krajevna skupnost .. .
In 3. marca bodo odprli, sredi bližnjega Čakovca, kitajsko restavracijo. Mogoče mislite, da z njo ne bodo uspeli? Pred leti so odprli ribjo restavracijo, ki je vedno polna. In danes pravijo gostje, da je v njej mogoče dobiti več ribjih dobrot kot ob morju.
Če se lotiš dela pravilno, potem uspeš. Predstavniki čakov-skega gostinskega podjetja Union, ki odpira kitajski lokal so optimisti. V novi restavraciji Chengdu (to je ime glavnega mesta kitajske pokrajine Sečuan), bodo stregli jedi iz omenjene pokrajine, ki so sestavljene iz svinjskega, govejega in piščančjega
mesa, uvoženega iz Kitajske zaradi tamkajšnje tradicionalne reje živali. Jedi bodo podobne madžarskim in tudi našim. Odlikovale se bodo po pikantnih začimbah, okusu. Cene bodo enake kot so za običajno povprečno jed.
Čakovec in kitajsko restavracijo bo zanimivo obiskati. Našli jo boste po 3. marcu v Štrosmajer-jevi ulici 9, sredi mesta.
F. Štefanec
RECEPT ZA VAS
Za 4 osebe potrebujemo: 20 dag testenin (polžkov), 20 dag mletega mesa, 1 čebulo, 8 dag olja, 2 jajci, 2 dl kisle smetane, 1 paradižnik, žlico gorčice, žlico hrena, 1 dag margarine, 1 žlico naribanega sira.
Priprava: Testenine skuhamo in odcedimo. Na maščobi prepražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo zmleto meso in dušimo 10 minut. Meso začinimo z dodatkom gorčice in hrena. Ognjevarno posodo namažemo z margarino. Začinjeno meso in polžke zmešamo, jih stresemo v namazano posodo in porinemo v ne prevročo pečico. Jajca penasto stepe-mo,primešamo kislo smetano, posolimo, dodamo na drobno narezan paradižnik in nariban sir, prelijemo polžke in v pečici rumeno zapečemo.
VAS PRIPIS
Poskusite sami
odprl pipo z vročo vodo in se hudo opekel. Deček se je igral z električnim nožem in si pri tem porezal dve kiti na prstih.
To so gotovo zgodbe groze. Odprle naj bi nam oči za najrazličnejše nevarnosti, ki v našem modernem svetu vsak dan obkrožajo otroke. Rešitev ni v geslu »stran z modernimi aparati in nazaj k ognjišču« niti v skrajnosti »otroci naj bodo vedno pod varovalnim zvonom«. Sklep je lahko le: povečati moramo našo pazljivost in še uspešneje odstranjevati nevarnosti, ki doma prežijo na našega otroka.
Limone, pomaranče in mandarine iz lončnic
Iz limoninih, pomarančnih in man-darininih semen lahko vzgojite majhna stebla. Ne pozabite, da na vsako posodo (denimo čašo jogurta) ali lonček takoj napišete ime semena, ki ste ga posejali. Potrebno bo malo potrpežljivosti, dokler semena ne sklijejo. V sobi boste lahko vzgojili do dva metra visoke vedno zelene rastline, ki bodo lep okras.
Kutina in dihala
Prve podatke o zdravilnosti kutine najdemo že v 7. stoletju pred" našim štetjem. Stari Grki. Rimljani in arabski zdravniki so cenili kutino kot zdravilo. Za zdravljenje driske so predpisovali in uporabljali zlasti njeno seme. Seme tudi poznamo in prodajamo kot zdravilo. V semenu je veliko maščobnega olja, emigdalina, emuizina. tanina in drugih sestavin. V vodi semena nabreknejo in se prekrijejo z veliko sluzi. Če jih stolčemo, dišijo po mandeijih, ker vsebujejo cia-novodikovo kislino. Ta kislina deluje tudi kot lokalni antiseptik. Plodovi kutine vsebujejo veliko pektinskih snovi in iz njih kuhamo različne kompote, marmelade in želeje. Kutinov žele priporočajo kot dobro živilo in zdravilo za pljučne bolezni.
V zadnjem času plodove kutine in sok čedalje bolj uporabljamo proti boleznim dihal in vnetju grla. Zdravilno delovanje kutine pripisujejo veliki količini sluzastih snovi, ki obložijo siuzpico in jo varujejo pred vnetji in lokalnimi dražljaji.
Za gurmane
Francoska štruca
s kislim zeljem
Potrebujemo: k francosko štruco, 2 stroka česna, 2 kosa toasta, 4 žlice olja, 2 čebuli, en par hrenovk, 200 g ementalca, 600 g kuhanega kislega zelja, alumunija-sto folijo.
Štruco po dolgem razpolovimo in izdolbemo sredico. Stremo česen, toast narežemo na kockice. V ponvi segrejemo 2 žlici olja, popražimo česen in toast. Nato poberemo oboje iz ponve. V ponev nalijemo preostalo olje, popražimo drobno sesekljano čebulo, da zarumeni, nato pa dodamo na kolesca narezano hrenovko. Vse skupaj popečemo. Sir narežemo na kockice. V skledi zmešamo česen in kruh, čebulo in hrenovko, sir in kislo zelje. S tem nadevom napolnimo izdolbeni polovici štruce. Vsako polovico zavijemo v folijo in pečemo v pečici pri 200 stopinjah Celzija 45 minut.
Za vrtičkarje
NOVO PAKIRANJE
Tudi pri nas smo dočakali novo sodobno pakiranje semen v aluminijasti foliji. Tako pakirana semena smo že nekaj let kupovali v tujih semenarnah, kakovosti nismo mogli prehvaliti. Kalilo je tudi staro seme, boljše kot marsikatero naše povsem sveže. Na trgu so se te dni pojavila semena naše najmlajše semenarne, KZ Pa-nonka ABC Pomurke. Prednost novega pakiranja je v tem, da seme ohrani Kalivost mnogo dlje kot v papirnati embalaži, saj ni izpostavljeno izsuševanju. Ker aluminijasta folija ni tako prepustna kot papir, semenu ne škoduje niti morebitna višja zračna vlaga. Tako nam ni treba več skrbeti, kam bomo shranili seme do setve. Zdaj bomo lahko kupili seme za celoletno setev, ker je kalivost zagotovljena, saj nismo več odvisni od trajanja deklaracije. Tako seme bodo trgovine lahko prodajale kar dve leti.
SESTAVIL MARKO NAPAST	NAPAKA, ANOMALIJA	ORNAMENT	SRAMOTA	ZASLEDOVANJE DIVJADI	ZEVSOV ŠČIT	Loč	KORALNI OTOK
GOSPOŠČINA, PLEMENITOST							
KAMNINA, NASTALA Z METAMORFOZO							
PREDPIS RAVNANJA. NORMA							
OBDONAV-SKO MESTECE V SRBUI				ŠVEDSKA REKA RDEČKAST PLANET			
JAPONSKI VULKAN						GORA V JULIJCIH	MODEL V PRAVI VELIKOSTI
DEL STA- NOVANJA					ROBERT GRAVES IRSKA ARMADA		
GRŠKI OTOK							
RIMSKO ŠTEVILO PETDESET		ŠPANSKI PISATELJ (ANAGRAM: LISA)	SRBEŽ HALOGENA KEMIČNA PRVINA				
PEVEC KERSHAW				IGRALKA GARDNER ŠPORTNI IZRAZ			
BRUS ZA KOSO					IRIDU STO KVADRATNIH METROV		
EVROPSKA NARODNOSTNA SKUPINA							
SOL ALI ESTER VINSKE KISLINE							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: noblesa, eklo-git, pravilo, Ram, Dal, Asama, veža, RG, Ikarija, L, srab, Nik, Ava, osla, Ir, Slovani, tartrat.
VESTNIK, 23. FEBRUAR 1989
STRAN 13
križem kražem po šotah
Učenci razmišljajo o kulturi
Kultura je:
— znanje, ki je človekovo največje bogastvo, (Aleksandra Horvat, 5. a)
— bogastvo, ki ga najdemo v knjigah.
(Tatjana Kučko, 5. a)
— poštenost, pridnost in poslušnost,
Jasmina Vbrbš, 5 a.
— lepo vedenje pri kosilu in lepo ravnanje s knjigo, (Jana Gjerek,
5. b)
— tisto, kar povezuje ljudi,
(Robert Horvat, 5. b)
— je branje knjig, lepo izražanje, (Renata Špilak, 5. a)
— je lepa pesem, ki nas uči ljubiti,
(Mateja Magdič, 5. a)
— je pesem, ki jo pojem, je knjiga, ki jo berem, je film, ki ga gledam.
(Tatjana Balažič, 5. b)
Učenci OŠ Štefan Kovač, Turnišče
To večno hrepenenje
8. februar — slovenski kulturni praznik. Vsem Slovencem naj bi pomenil nekaj velikega, nekaj, kar nas povezuje in zato bi ga naj praznovali vsi. Toda veliko naših ljudi ima v tej naši domovini le občasen dom, saj živijo in delajo v tujini. Med njimi so tudi moji starši.
Dobro vem, da moji starši s težkim srcem zapuščajo svoj dom in s tem tudi svojo domovino, saj že ob odhodu mislijo na vrnitev. So kot lastovke, ki jeseni zapuščajo svoja gnezda in odletijo v južne kraje, a se spomladi spet vrnejo. Staršem se velikokrat utrne solza in jaz vem, da je to solza hrepenenja po toplem ognjišču, v katerem gori vsak večer in ne le enkrat na leto. Čeprav so obloženi s skrbmi, se jim vsak večer prikrade pred oči podoba hiše, v kateri se zvečer zbere vsa družina v kuhinji okrog mize, kjer se prijetno pogovarjajo o dnevu, ki je minil, in kjer večkrat zazveni pesem. Tudi .jaz sem v mislih pri njih, saj sama najbolj pogrešam to družinsko
toplino; čeprav mi je pri b^bici-lepo in dobro, pogrešam toplo mamino besedo.
Vsak se vrača tja, kjer so njegove korenine, saj se zaveda, da zemlja domača ni prazna beseda, ampak je del našega življenja. V mislih so tam, kjer so se naučili prvih besed in prvih korakov, kjer jim je znan vsak kotiček polja, travnikov in gozdov, kjer so pustili del sebe, del svojega srca.
Vračajo se domov, kjer jih čakajo prijazne vasice, v katerih so vedno zaželeni in dobrodošli. Vleče jih domov k topli peči v domači kuhinji, v kateri tako prijetno diši po pravkar pečenem kruhu. Domov jih vleče ta, v srce segajoča slovenska beseda, ki zveni tako lepo, tako domače, in ki boža človeško dušo bolj nežno kot vse pernice tega sveta. To je to večno hrepenenje po domovini, ki je ena sama, kot je eno samo življenje.
Sabina Flisar, 8. a, OŠ Bakovci
0 Francetu Prešernu
Prve besede o velikem slovenskem pesniku, Francetu Prešernu, mi je povedala stara mama, ki mi je brala tudi njegove pesmi. Bila sem stara pet let. Še brati nisem znala, in že sem dobila zbirko njegovih pesmi.
Velik pesnik slovenskega naroda se je rodil v vasici Vrba na Gorenjskem, 3. decembra 1800. V njegovih pesmih govori njegovo srce. S peresom se je boril za slovenski jezik in s tem je za vse čase zadolžil slovenski narod. V zahvalo in v spomin na njegovo veliko delo praznujemo Slovenci na obletnico njegove smrti, 8. februarja, slovenski kulturni praznik.
Najlepše njegove pesmi so posvečene domovini in svojemu narodu.
Bog živi vas, Slovenke, prelepe, žlahtne rožice...
Barbara Perič, 3. raz., OŠ Dane Šumenjak, M. Sobota
Sodobna pravljica
Ko sem bila stara 299 let, sem dobilo ribo. Bila je velika kot vratna kljuka in imela je lepo pisano perje. Spala je pasji uti in dobivala zelo dobro mačjo hrano. Ni se zmenila za nas; odletela je kar na sestanek gasilcev. Potem je hitro pribežala domov in mi najprej vzela zobno ščetko. Ko si je umivala zobe, ji je izpadla proteza. Nato je šla na ples. Oblekla si je lepo kurino srajco in slonove hlače. Tam je plesala z lepo mikroskopsko majhno živaljo. Jedla je komarjevo sadno kupo in izvrstne kitove palačinke. Srečala je svoje stare prijatelje: štirikatno opico, letečo kačo in volkojedo sovo. Poročila se je z dolgonosim orlom in odskakljala sta na meridian. Imela sta šest celih in enega po! otroka in skupaj sta živela do tretje smrti.
Marjetka Horvatič, 6. a.
OŠ Bučkovci
Če ni snega, pa lahko skačemo s kolebnico — Narisal Boštjan Kuzma, 8. b razdred, OŠ Turnišče.
Pustne šeme
Za pusta sem se tudi jaz oblekla v šemo. Spremenila sem se v Japonko. S prijateljico, ki je.bila ciganka, sva hodili po vasi in plesali za debelo repo.
Katja Dunaj, 4. a.
OŠ Kapela
Letos sem predstavljala črno mačko. Hodila sem po cesti in govorila: »Mijav, mijav ...« Bala pa sem se, da mi bo kdo odtrgal rep. Ko smo se vsi zbrali v šoli, smo se dobre volje napotili po vasi. Med potjo smo peli, poskakovali in zganjali razne norčije. Bilo je res enkratno.
Monika Kovač, 6. raz.,
OŠ Dobrovnik
Moja papiga
Moji papigi je ime Miki. Po telesu ima zeleno perje, po glavi pa rumeno. Repek je črn.
Ko mi jo je ati prinese!, je bila prve dni v kletki žalostna. Kmalu pa je že glasno pela. Vede! sem, da se že dobro počuti. Tudi prej sem že imel papigo, vendar je zbolela in poginila. Moja papiga ima rada svobodo. Iz kletke sem jo spustil v jedilnico. Ni bila mnogo zunaj, ker je naredila nered. Mama jo je ulovila in jo dala nazaj v kletko.
Mikija ne bi nikomur dai.
Gorazd Krampač, 3. a OS Gaberje
Recept za švinglanje
Če se zadosti ne naučite, če niste zanesljivi pred nalogo, da vsega ne veste, če se ne morete mirne duše zbrati, vam priporočam tale recept za »švinglanje«:
POTREBUJETE: 3 kemične svinčnike (zelenega, rdečega, in modrega), majhen kos papirja (lahko več kosov, kolikor boste pač rabili), 2 kg dobre volje, 30 minut dobrega časa ter 5 kg vztrajnosti in miru.
NAVODILO: 1. Najprej dobro preštudirajte, kaj in koliko boste napisali na listek in preračunajte, koliko časa boste porabili za vse skupaj.
2.	Ko boste vse to vedeli in preštudirali, lahko začnete. In sicer za glavne, pomembne stvari, uporabite RDEČ kemičen, za razlago MODER in za tuje izraze, ki vam gredo težko v glavo, uporabite zelen kemičen svinčnik. Nato vse skupaj nanesite na papir, zraven pa dodajte dobro voljo, vztrajnost in tudi pamet.
3.	Ko imate vse potrebno že na papirju, še enkrat preberite, kaj ste napisali; če se niste morda zmotili pri tuji ali pri katerikoli drugi besedi.
4.	Sedaj pa pride na vrsto predpriprava na jutrišnjo kontrolko. Ste pripravljeni, da začnemo skupaj, da se ne boste jutri spraševali: »Joj, kam že moram dati listek????« Torej, začnimo: Listek dajte na stol (na katerem sedite, ne na sosedovega!!!), med noge, in sicer tako, da boste z nogami prekrili ta listek. Ko bo priložnost, oz. ko bo tovariš-ica, gledal-a skozi okno ali kam drugam, narahlo premaknite noge narazen, da boste vse potrebno lahko prebrali in tudi prepisali. Če opazite, da tovariš-ica ne opazuje več lepote vašega kraja ali šolske okolice, potem takoj z nogami zakrijte list, da ne bo tovarišev pogled ušel med vaše noge, oz. na vaš listek. Če boste upoštevali vsa moja navodila, mislim, da potem ne more priti do nezaželenega trenutka; to pa že tako veste, kdaj je to.
PA VELIKO SREČE, NATAŠA CELEC, 8. a, OŠ. EDVARD KARDELJ, MURSKA SOBOTA
Bila sem v bolnici
Nekega dne sem ugotovila, da na eno oko slabo vidim. Stanje se mi je vsak dan slabšalo, tako da sem vedno slabše videla še na drugo oko. Morala sem na pregled v bolnico, ki sem se ga zelo bala. Ko me je zdravnil pregledal, mi je rekel, da moram ostati v bolnici. Postala sem zelo žalostna, ker nisem vedela, kako je tam. Medicinska sestra me je spremljala v bolniško sobo. Ko šem videla, da ni nikogar v sobi, sem postala še bolj žalostna. Nekaj časa sem sama ležala v sobi in premišljevala, kako bo. Okrog dvanajste ure je prišla v sobo kolegica, ki je ležala na postelji zraven mene. Postala sem bolj vesela, ker sva mnogo govorili, se igrali in gledali televizijo. Tako so mi dnevi hitro minevali, čeravno sem dobivala vsak dan injekcijo. Po nekaj dneh se mi je stanje izboljšalo in sem šla domov. Skoraj bi mi bilo žal, ker so bile sestre zelo prijazne z menoj in tudi do drugih.
Alenka Koren, 4. b OŠ Videm ob Ščavnici
v	v	v '
BARCELONA - TEŽKO ME ,
Prijetno jutranje sonce je obsijalo, ko sva sveža in čila, prespana in s polno elana stopala s sestro z vlaka.'Svet je vendar tako prijazen in zanimiv, komaj čaka na naju. Soncu pomežiknem s toliko zanesenosti in optimizma, češ, saj vendar greš z nama.
Po kratki presoji sva sklenila, da bo najbolje, če jo mahneva kar za tistimi ženicami, ki so se pomenkujoč izgubljale za prvim ovinkom. Ideja ni bila neumna, saj s praznimi košarami nimaš kam iti, razen nakupovat, kar sva ugotovila, ko sva priromala v center Opčin. Brez truda sva našla odcep za avtocesto proti Milanu, pravilneje rečeno, prometni znak z neko nelogično dvaindvajsetico, katere pomena nama tedaj, zaradi pomanjkanja inteligence, ni uspelo dešifrirati, ker sva iz dobro obveščenih krogov dobila natančne informacije, da je iz Opčin do začetka avtoceste »samo« pet kilometrov. Zato sva kar veselo zapešačila. A kaj kmalu so se zadeve pričele neprijetno slabšati, ker sva od dobro založenega prodajalca lubenic izvedela, da je do začetka avtoceste kakih petnajst kilometrov. Izustil sem nekaj takih, ki ne sodijo v časopis, potem pa pot pod noge, ker je bilo vsakršno utrujanje voznikov na tistem mestu nemogoče. Prvuavtostop sva kmalu dobila, ker sva se vozniku menda zasmilila; takšna majhna otroka s prevelikimi nahrbtniki, pa sama na cesti. Oddahnil sem si, ko sva v Tržiču (Monfalcone) izstopila, ker nisem bi! razpoložen za poslušanje opernih arij, pa še nahrbtnik sem mora! držati na kolenih, kar je včasih sila neprijetna stvar. Po kratki malici sva pričela veselo mahati z napisi Benetke, Padova, Milano in ni trajalo dolgo, ko mi prijazna gospa, že malce v letih, odmaha. Med vožnjo proti Pontogruaru se je pohvalila, da je v mladih letih vedno vozila prehitro in je zato imela veliko preglavic s policisti, sedaj pa je avto že star in take vragolije niso več mogoče. Po nekaj prijaznih napotkih o Benetkah smo se morali posloviti. Z naslednjim voznikom sva se pripeljala do Gardskega jezera, kjer sva si privoščila improvizirano kosilo v parku. V njegovi bližini sva zalotila nemškega avtoprevoznika, ki je. tako kot midva, privoščil svojim zobem malo telovadbe. Čisto nič ni imel proti, ko sva mu predlagala, da bi se z njim peljala v Milano. V prijetnem pogovoru in ob spremljavi Avsenikov nam je čas hitro mineval Na veliko je hvalil Slovenijo, najbolj pa so mu ugajala naša dekleta. V predmestju Milana sva presedla v udoben alfa romeo in se s prijaznim kirurgom popeljala_y središče mesta. Spotoma naju je seznanil s kratko zgodovino milanske stolnice, ki ima največ stolpičev na svetu in nama razkazal pročelje milanske Scale — ene največjih in nejlepših opernih hiš na svetu. Izstopila sva blizu stolnice, si ogledala notranjosti nekaterih bližnjih cerkva, nakupila nekaj hrane in se podala v smeri avtoceste A7: Milano—Genova. Kmalu sva sedla na mestni avtobus in se pripeljala skoraj do avtoceste. Niti se nisva utegnila prav namestiti, ko nama ustavi dva meseca star alfa romeo — to nama je starček za volanom najprej ponosno razložil. Že v mraku smo pod sabo zagledali tisočero luči, ki so osvetljevale največje italijansko pristanišče — Genovo. Ni slabo za začetek, sem si mislil, ko sem na glavnem kolodvoru stopa! iz
avtomobila. Prespala sva ob pomanjšanem modelu Kolumbove ladje, s katero je odkril Amerikp, v avli glavnega kolodvora. “
Dopoldne sva izkoristila za ogled rojstne hiše Krištofa Kolumba, katedrale svetega Lorenza iz 11. stoletja in še nekaterih ogleda vrednih znamenitosti. Po izdatnem kosilu sva se z mestnim avtobusom napotila v bližnje kopališko mestece Pegli, in si privoščila malo oddiha po napornem štopanju. I/ mestu sva si ogledala še izredno zanimiv pomorski muzej s številnimi ladjami, nato pa sva krenila proti avtocesti A 70 proti Ventimiglii blizu francosko-italijanske meje. Štopanje je lahko sila neprijetna stvar, še posebno če traja več kot dve uri, in to v popoldanski pripeki na razgretem asfaltu, sem ugotovi! tedaj, pa še sonce je bilo čisto drugačno kot prejšnje jutro. Končno nama je ustavil prijazen stric in naju odpeljal v Savono, kjer sva začuda kmalu dobila avtoštop do Ventimiglie. Prehitro sva se že veselila, da bova kljub vsemu le priromala do Francije in tako izpolnila načrt dneva, ko si je mladenič za volanom premislil in se odločil, da pelje v Imperio. Hotela ali ne,. izstopila sva blizu avtoceste in poiskala primeren kraj za spanje, ker se je že pričelo temniti. Brez vode in s skromno večerjo sva se odpravila spat na nekem izsušenem travniku kak lučaj od avtoceste.
Toplo jutranje sonce naju je prebudilo šele ob devetih, in ker je sestra z izrednimi napori le našla vodo, sva si privoščila kraljevski zajtrk. Tudi bolečine v ušesih, ki sem jih začuti! ponoči, so hvalabogu prenehale, zato sem bil neverjetno dobre volje. Šele ob enajstih sva zopet pričela štopati. Medtem ko sem bil na zasluženem počitku na stranišču, je Rosita ujela dva nemška alpinista, ki sta naju z veseljem popeljala do Cassisa blizu Marseilla v Franciji. Med potjo smo obdelovali najrazličnejše teme, od športa do glasbe in politike. Jorg je s starim, nabito polnim passatom drvel s 190 kilometri na uro po praznih cestah, Heinz pa je ves čas popravljal equalizer. Na francosko-italijanski meji nismo imeli nobenih težav — po zaslugi nemške registracije. Z avtoceste se ponavadi ne da videti bogve veliko, vendar smo kljub vsemu od daleč občudovali Monaco z Monte Carlom in Nico. Ob spremljavi dobrih starih Dire Straitsov smo okoli tretje prispeli v Cassis. Mestece se nama je zdelo zelo zanimivo, še posebej mogočna trdnjava, ki se je bohotila na strmem hribu med mestom, zato sva sklenila, da s štopa-
Z nemškima alpinistoma v Mentonu v Franciji.
njem nadaljujeva šele naslednje jutro, prej pa si ogledava trdnjavo. Čas okoli tretje je najbolj primeren za namakanje v morju, zato sva zavila na prvo plažo. Napis, da ima voda samo 16 stopinj Celzija, se mi je zdel vic tedna, kmalu pa sem se prepričal da jih res ni več. S tem dejstvom se nisem mogel sprijazniti, največja ironija pa je v tem, da se je turistov kar trio, kot maiokje na Jadranu. Začuda mi je ta francoska kopel zelo prijala, saj sem se zvečer počuti! kot prerojen. Otovorjena z nahrbtniki sva se odpravila nakupovat, nato pa sva jo mahnila do trdnjave. Dejstvo, da je bila zaprta, me ni niti najmanj motilo, ker so bile ograje zelo pripravne za preverjanje določenih sposobnosti in se temu užitku res nisem želel odpovedati. Kljub sestrinem prepričevanju sem si trdnjavo temeljito ogledal. S sestopom nisva imela težav, spotoma pa sva zavila še v gostilno, da si nabereva novih moči, nato pa sva se, ker ni bilo boljših idej, odpravila spat na plažo.
Jutro je bilo naravnost fantastično za štopanje, zato sva zajtrkovala kar po vojaško. Po iztresanju peska iz spalne vreče in obveznem umivanju zob sva jo mahnila do avtoceste proti MarseiHeu. Naposled sva vendarle srečala dve sorodni duši, namreč štoparja Jonnyja in Elvisa, ki sta štopala proti Nici. V Marseille nama je uspelo priti po zaslugi ljubke Francozinje, in kar žal mi je bilo, da je MerseiHe tako, blizu. Sredi mesta sva dobesedno padla iz avtomobila, ker je najina voznica ustavila na prepovedanem mestu. Sledila je ena najnapornejših preizkušenj celega potovanja, pešačenje skozi industrijski del mesta. Po nekaj urah pešačenja z občasnim štopanjem sva naposled le ujela dobrotnika, ki naju je popeljal v Aix-en-Provence. Končno je tudi naju obiskala sreča, saj sva ustavila novinarja španskega časopisa Sport iz Barcelone, ki je bil namenjen prav tja, se pravi v Barcelono. Udobno sva se namestila v kombiju in pravo potovanje se je komaj pričelo. Avtocest smo se raje izogibali, ker so v Franciji za naše — in verjetno tudi za španske — pojme predrage. I/ Ariesu in Montpellieru je najin voznik v križiščih dokazal, da ima jeklene živce, za kar je bi! nagrajen z bučnim aplavzom od znotraj in s prav tako bučnim signaliziranjem iz okotipe. Spotoma sva se z velikim zanimanjem učila španščine, ker je bila to edina mogoča oblika sporazumevanja. Ob ognjeviti španski glasbi nam je čas hitro mineval I/ okolici Seta smo doživeli čudovit prizor. Približno 20 km poti smo se peljali po traku kopnega, širokem manj kot 50 metrov, z obeh strani pa ga je obdajalo morje. Med Beziersom in Per-pignanom sva opazovala izrazito vinorodno pokrajino, ki je bila tu in tam prekinjena z nasadi oranž in mandarin. Na levi strani peščena obala, na desni rahlo valovita pokrajina, vsa v zelenju, košata in bogata. Zares, prizor, kakršnih je malo. Južno od Pergignana se prične pokrajina spreminjati. Valovita pokrajina se dviguje, saj je do Pirenejev le še košček poti. Vinograde zamenjajo gozdovi in tudi hladneje postaja, ker se cesta oddaljuje od obale. Kmalu smo se pripeljali do francosko-špan-ske meje in prijazni cariniki niso pogledali niti potnih listov. Na poti v Barcelono sva si z zanimanjem ogledovala okolico, kljub mraku, ki se je že spuščal. Prijetno so naju presenetile velikanske reklame Coca-Cole, Levi’sa, najzanimivejša pa se nama je zdela reklama v podobi velikanskega bika Osborna za cherry. Kot sem ugotovi! kasneje, je v vsaki španski pokrajini ogromno takih reklam. Skozi Figueras in Gerono smo se približevali Barceloni, ki je približno 200 km oddaljena od francoske meje. Najin prijazni šofer naju je ob desetih zvečer odložil v Ce-loni, 40 km severovzhodno od Barcelone. Po kratkem izvidovanju sva se odločila, da bova prenočila v starem avtomobilu na avtomobilskem odpadu.
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK, 23. FEBRUAR 1989
šport
ANTON RIHAR — TAJNIK DRŠI MURSKA SOBOTA
Deset let uspešnega dela z invalidi
Društvo za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota, ki letos praznuje 10-letnico delovanja, uspešno opravlja svoje poslanstvo — to je skrb za športnorekreacijske aktivnosti svojih članov. Več o njihovem delu smo se pogovarjali s tajnikom društva Antonom Riharjem, ki je pred nedavnim za svoje uspešno delo prejel plaketo TKS Murska Sobota.
— Kakšen je namen vašega društva in kako uresničujete svoje naloge?
»Namen ustanovitve našega društva je bil združiti razne sekcije pri invalidskih organizacijah v enotno društvo. To nam je uspelo in tako v naših vrstah združujemo delovne invalide, vojaške vojne invalide, slepe in slabovidne, slušno prizadete in druge invalide. Med delovanjem društva smo uredili nekatere športne objekte in priskrbeli potrebne rekvizite, potrebne za razne športnorekreacijske aktivnosti invalidov. Ukvarjamo se predvsem s 'tistimi aktivnostmi, za katere so zainteresirani naši člani. To so: kegljanje, atletika, športni ribolov, balinanje, strelstvo, sedeča odbojka, namizni tenis in šah. V teh panogah naši člani tudi tekmujejo na občinskih in republiških prvenstvih, nekateri pa celo na državnih tekmovanjih. V naših vrstah imamo tudi državnega prvaka v kegljanju. Med našimi aktivnostmi naj posebej opozorim tudi na pohod ob žici okupirane Ljubljane, pohod na Vanečo, letos pa so se naši člani tudi prvič vključili v tekmovanje v spretnostni vožnji z avtomobili. Potem se vključujemo v sindikalne športne igre v soboški občini, organiziramo športno-rekreacijska srečanja ob tednu invalidov ter dobro sodelujemo z vrstniki iz pobratene občine Paračin in invalidskim društvom Vasakarat iz Szom-bathelya na Madžarskem. V zadnjem času je med člani manj zanimanja za sedečo odbojko in atletiko, vse več pa se jih ukvarja z balinanjem.«
— Zaradi nekaterih nerazčiščenih stvari na republiški ravni v zadnjih letih ni bilo najboljše sodelovanje med DRŠI in Dl Murska Sobota. Kako ocenjujete to sodelovanje?
»Najprej moram povedati, da se naše društvo ukvarja izključno s športno-rekreacijo. medtem ko naj bi se društvo invali
-—MDNS MURSKA SOBOTA--------------------------
Dogovor za bodoče delo
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota, ki šteje 48 članov, je na letni skupščini ugotovilo, da jim še vedno primanjkuje kakovostnih sodnikov, ki bi lahko uspešno vodili tekmovanja številnih pomurskih klubov. Stanje se sicer nekoliko zboljšuje, saj so v zadnjem obdobju pridobili nekaj novih sodnikov, ki so iz vrst prejšnjih nogometašev, kar je razveseljivo, na republiški A ligi imajo dva, na B listi pa štiri sodnike. Poleg tega pa deset sodnikov vodi tudi mladinska republiška tekmovanja. Še vedno pa je največji problem nedisciplina na nogometnih tekmah tako s strani igralcev kot nekaterih gledalcev. To seveda tudi vpliva na normalno sojenje tekem. Na skupščini so se dogovorili, da bodo še poostrili kaznovalno politiko za nedisciplino na nogometnih tekmah. Večjo skrb bodo namenili tudi strokovnem usposabljanju sodnikov ter tesno sodelovali z nogometnimi organizacijami in sosednjimi društvi. MDNS Murska sobota uspešno vodi predsednik Ladislav Abraham.
---ODNS LENDAVA -----------------------------
Kritično o svojem delu
Na letnem občnem zboru Občinskega društva nogometnih sodnikov Lendava, ki šteje 26 članov, so kritično ocenili svoje delo. Ugotovili so, da jim primanjkuje kakovostnih sodnikov, novih pa ni. Tačas imajo na republiški listi le enega sodnika. Dogovorili so se, da si bodo prizadevali pritegniti mlade kandidate ter tako izboljšali stanje. Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik ONZ Lendava Marjan Dominko in tajnik TKS Lendava Bojan Hojnik.
--KARATE--------------------------------------
SUŠEČ PETI
V Rušah je bilo tradicionalno tekmovanje za pokal Pohorskega bataljona v karateju. Sodelovalo je deset ekip iz Slovenije. V katah posamezno sta nastopila tudi Sobočana Borut Sušeč in Goran Jakovljevič. Sušeč je zasedel peto, Jakovljevič pa enajsto mesto.	g $
---MALI NOGOMET -----------------------------
USTANOVILI BODO
MZK MALEGA NOGOMETA
Na skupni seji KOO za društva in društvene organizacije pri OK SZDL, MNZ SO za mali nogomet in ZTKO Murska Sobota so se dogovorili, da bodo tudi klube malega nogometa organizirali v skladu z zakonom. Predvidena je tudi ustanovitev medobčinske zveze klubov malega nogometa Na seji so se tudi seznanili s težavami amaterskega vodenja tekmovanja v malem nogometu, kjer 100 selekcij od pionirjev do članov. Predlagali so, da bi namestili diničiega delavca ki bi Spravljal delo za 48 klubov malega nogometa. Sred-stva za njegovo delo bi združevali klub.. To bi po mnenju udeležencev seje pn-spevalo h kvaliteti dela v nogometu in malem nogometu.	L z
---KOŠARKA-----------------------------
TEKMOVANJE TROJK
ŠD Tišina organizira v soboto, 25. februarja 1989, ob 14. uri v telovadnici osnovne šole na Tišini tekmovanje trojk v košarki. Vabijo k sodelovanju.
dov ukvarjalo z drugimi problemi invalidov. Tako je bilo tudi dogovorjeno ob ustanovitvi našega društva in tako je tudi bilo nekaj let. Žal pa v zadnjih letih Dl ne upošteva več našega dogovora in se je prav tako začelo ukvarjati tudi s športnorekreacijsko dejavnostjo. Tako so se začele stvari podvajati. Dl pa je imelo tudi težave, ker nima niti tekmovalcev niti strokovnega kadra. Zato tudi nekaterih tekmovanj sploh niso izvajali.
Upam, in to je tudi želja našega društva, da bi se za letos sporazumeli in delali kar najbolj racionalno in v dobro vseh invalidov.«
— Kakšen program aktivnosti ponujati svojim članom letos oz. kakšne prireditve načrtujete?
»Letošnji program aktivnosti se bistveno ne bo razlikoval od lanskega. Mnenja smo. da se je že izoblikoval takšen program, ki najbolj ustreza našim članom. Širitev programa aktivnosti pa tudi ni možna zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Naša želja je. da bi k športni rekreaciji pritegnili še več invalidov, saj bi bilo to njim v korist. S tem bo tudi naše delo, ki ga opravljamo prostovoljno, poplačano. Zavedati bi se morali, da denar ni vse, temveč nam veliko pomeni tovarištvo in dobro počutje med sebi enakimi.« Feri Maučec
— ROKOMET------------
Polana prva na Madžarskem
V Zalaegerszegu na Madžarskem je bil mednarodni ženski rokometni turnir. Med 10 ekipami je sodelovala tudi ekipa Polane, ki je kot zmagovalec v svoji skupini igrala v finalu in premagala ekipo Olajbanyost iz Nagy-kanizse z 19:18 ter postala zmagovalec turnirja. Igralki Polane pa sta bili tudi razglašeni za najboljšo vratarko in strelko.
Pomurska zimska liga
V pomurski zimski rokometni ligi šo bili doseženi tile izidi — moški skupina C — Toko : Raz-križje 24:11, Bakovci V. : Polana 21:17, Polana : Razkrižje 21:18 in Toko : Bakovci V. 14:18. Ženske — Mladinec : Polana 5:26, Polana : Beltinka 29:3, Polana II : Radgona 8:7 in Bakovci : Radgona 8:6.
BAKOVČANI V MONOŠTRU
Rokometaši Bakovec so gostovali v Monoštru na Madžarskem in se v prijateljski tekmi pomerili z domačimi rokometaši in zmagali s 36:27. Najboljša strelca pri Bakovcih sta bila Koželj 10 in Lovenjak 8. Povratno srečanje bo 2. marca v Murski Soboti.
Polana : Wagner biro
Med tednom bosta v novi športni dvorani v Murski Soboti dve prijateljski rokometni tekmi. V četrtek, 23. februarja, ob 20. uri se bodo srečali rokometaši Bakovec in Benfice iz Varaždina. V soboto, 25. februarja, ob 16. uri pa bo tekma ženske ekipe Polane in ekipe Wagner Biro iz Gradca.
Letna skupščina NK Mure
Nogometni klub Mura iz Murske Sobote bo imel letno skupščino kluba v nedeljo, 26. februarja 1989, ob 10. uri v hotelu Zvezda v Murski Soboti. Vabijo ljubitelje nogometa, da se v čim večjem številu udeležijo skupščine.
— KOLESARSTVO---------
HAJDINJAK DEVETI
V Poreču je bilo državno prvenstvo v ciklokrosu. Med pomurskimi kolesarji je bil najuspešnejši Hajdinjak, ki je pri ml. mladincih zasede! deveto mesto, Šooš je bil sedemnajsti. Pri st. mladincih je Gumilar zasedel petindvajseto mesto.
---KOŠARKA------------
Metka boljša od Pomurja
V šestnajstem kolu prve republiške ženske košarkarske lige je Metka iz Celja v Murski Soboti premagala Pomurje s 76:51. Strelke za Pojmurje: Borčeva 15, Broderjeva 13, Friškičeva 7, Dro-žinova in Kolarjeva po 5, Malačičeva, Cerova po 2. V naslednjem kolu igra Pomurje v gosteh s Cimosom.
— ODBOJKA-------------
Skupščina
OZ Pomurja
Odbojkarska zveza Pomurja sklicuje programsko-volilno skupščino, ki bo v ponedeljek, 27. februarja 1989, ob 16. uri v prostorih doma Partizana v Murski Soboti. Vabijo ljubitelje odbojke k sodelovanju.
---ŠAH----------------
Turnir v Mlajtincih
NK Mlajtinci organizira v nedeljo, 26. februarja 1989, šahovski turnir. Ta bo ob 13. uri v va-ško-gasiiskem domu v Mlajtincih. Vabijo k sodelovanju.
Atletika Špur peti
V Ljubljani je bilo dvoransko prvenstvo SRS v atletiki. Tekmovanja so se udeležili tudi trije člani AK Pomurje iz Murske Sobote: Damjan Špur, Bojan Šeb-jan in Anton Šterman. Najuspešnejši med njimi je bil Špur, ki se je v teku na 60 m uvrstil v finale in z rezultatom 7,26 zasedel peto mesto. Šebjan je s časom 7,32 zasedel šesto mesto, medtem ko je Šterman z rezultatom 7,93 izpadel v kvalifikacijah. y £
— HOKEJ NA TRAVI--------
ABC Pomurka tretja
V Mariboru je bil četrti mednarodni turnir v dvoranskem hokeju. Sodelovalo je pet ekip, med njimi tudi ekipa ABC Pomurke iz Murske Sobote. Sobočani so premagali ljubljanski ekipi Triglav z 8:2 in Svobodo s 5:4, izgubili pa z zmagovalcem Modlin-gom iz Avstrije, 3:4, in zagrebškim Maratonom, 1:13, ter zasedli tretje mesto. Naslednje tekmovanje bo prvenstvo Slovenije v CelJu-	L. Z.
—KEGLJANJE--------------
Poraz Radenske
V devetem kolu druge republiške moške kegljaške lige vzhod je Rudar v Trbovljah premagal Radensko iz Murske Sobote z rezultatom 5117:5044 podrtimi keglji. Najuspešnejši pri Radenski je bil Steržaj z 913 podrtimi keglji pred Kučanom, 844, Drvaričem, 841,. Kovačičem, 840 podrtimi keglji. V naslednjem kolu igra Radenska doma s Fužinarjem.
—ŠAH -------------------
KS Park in
STRELSTVO
DRŠI in Turner prvaka SRS
V Kranju je bilo republiško prvenstvo v streljanja z zračno puško invalidov. Med 12 ekipami je sodelovala tudi ekipa Društva za rekreacijo in šport invalidov iz Murske Sobote in zasedla prvo mesto s 1428 krogi ter postala republiški prvak. Med posamezniki pa je bi) najboljši Sobočan Karel Turner, ki je nastreljal 368 krogov, kar je bilo dovolj za naslov republiškega prvaka. Preostali Sobočani pa so dosegli naslednje število krogov: Flegar 356, Vajndorfer 353 in Ščančar35I krogov.
ABC Pomurka pionirski prvak SRS
V Postojni, Trbovljah in Murski Soboti je bilo finale republiške dopisne strelske lige za pioniije, pionirke, mladince, mladinke, člane in članice.
V Trbovljah so tekmovali pionirji in pionirke. Lep uspeh so dosegli tekmovalci ABC Pomurke Mesne industrije iz Murske Sobote, ki so s 523 krogi zasedli prvo mesto in postali republiški prvak. Noršinci so s 475 krogi zasedli prvo mesto in postali republiški prvak. Pri posameznikih je Boris Škedelj s 183 krogi zasedel drugo, Tomaž Trplan (oba ABC) pa s 180 krogi tretje mesto.
V Postojni so merili moči mladinci in mladinke. Od pomurskih predstavnikov so bili najuspešnejši Tišinčani, ki so s 1065 krogi zasedli tretje mesto. Mladinci Noršinec so dosegli 1056, mladinke Noršinec pa 1011 krogov, obe ekipi sta zasedli četrti mesti.
Finalno tekmovanje članov in članic je bilo zaupano občinski strelski zvezi Murska Sobota. Sodelovalo je 6 moških in 5 ženskih ekip. Pri moških je ekipno zmagal Slovenj Gradec s 1104 krogi, pri posameznikih pa Pok (SG) s 371 krogi. V tekmovanju žensk je ekipno zmagal Kranj s 1090 krogi, posamezno pa Ruedlova (Maribor) s 372 krogi.
V Hrastniku je bilo odprto tekmovanje v streljanju z zračno puško za Rudarsko svetilko. Med 26 ekipami so Noršinci s 1103 krogi zasedli šesto mesto, najuspešnejši v ekipi je bil Bukovec s 377 krogi.
K. T.
Seminar nogometnih trenerjev
Zveza nogometnih trenerjev Slovenije organizira v soboto, 25. februarja 1989, ob 8. uri v novi športni dvorani v Murski Soboti regijski seminar za nogometne trenerje. Seminarje namenjen za pridobitev licence B in C. Trenerji morajo s seboj prinesti tudi potrdila o pridobljenem trenerskem nazivu (diploma). Predaval bo prof. dr. Zdenko Verdenik.
— ODBOJKA
Radosavljevič
V Zenkovcih je bilo prvenstvo krajevnih skupnosti soboške občine v šahu. Sodelovalo je 6 ekip. Zmagala je KS Park Murska Sobota z 10 točkami pred KS Ali Kardoš MS 7, KS Brezovci in KS Partizan MS po 5, KS Brezovci 2 in KS Gornji Petrovci 1 točko. Na hitropoteznem turnirju posameznikov pa je zmagal Radosavljevič s 4 točkami pred Gaborjem 3,5 in A. Kosom 3 toč-k c
ZMAGAL
DANILO HARI
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo februarski hitropotezni turnir. Med 16 šahisti je zmagal Danilo Hari s 14 točkami pred Borisom Kovačem in Cirilom Logarjem po 12, Jožetom Gaberjem, 11, in Štefanom Režonjo, 10 točk.
--JUDO -------------
Tokrat popoln uspeh
V trinajstem kolu prve republiške moške odbojkarske lige je Agroplod Ljutomer v Križevcih premagal Partizan-Narodni dom iz Ljubljane s 3:1. Prve tri nize je bilo srečanje izenačeno, zadnjega pa so prepričljivo dobili Ljutomerčani. V naslednjem kolu gostujejo Ljutomerčani v Šempetru.
V tekmovanju druge republiške moške odbojkarske lige vzhod je Pomurje gostovalo v Vuzenici m zmagalo s 3:0. Gostovale so tudi odbojkarice Pomurja v Rušah in premagale domači Partizan s 3:0. V naslednjem kolu igrata ekipi Pomurja doma z drugima ekipama Fuži-narja.
---PRIJATELJSKI NOGOMET--------------------------
MURA : OLIMPIJA 1:3
V prvi letošnji preizkušnji z nogometaši ljubljansko" Olimpije so Sobočani prikazali zadovoljivo igro in bili kar resen nasprotnik gostom. Sobočani so si celo ustvarili nekaj lepih priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Najlepši sta imela Gabor in Jančar. Prvi je zadel zunanji del mreže, drugi pa stative. Gole so dosegli: Ubovič, Pisanjuk in Pate za Olimpijo ter Jančar za Muro. Pred okrog 400 gledalci je sodil Karoli. V soboto igra Mura prijateljsko tekmo s Trnjem. (15.00).
KOVINAR : NAFTA 2:1
V prijateljski tekmi je slovenski ligaš mariborski Kovinar premagal lendavsko Nafto z 2:1. Nafta je bila v prvem polčasu boljši nasprotnik in celo dvakrat zadela vratnico. Gol za Nafto je dosegel Rob.
Lendavčani zmagujejo
V Lendavi je bilo četrto kolo druge republiške judo lige, kjer so sodelovale tri ekipe: Slovenj Gradec, Reka in Lendava. Domačini so prepričljivo premagal' oba tekmeca in so še vedno brez poraza. Lendava je premagala Slovenj Gradec z 12:2 (65:5) in Reko z 10:4 (42:20). Po dve zmagi za Lendavo so dosegli: Breznik, Baj-zek, Dušan Varga in Bakan, po enkrat pa so zmagali: Lešnjak, Ivan Varga in Krajačič.
Ljutomer premagal Kranj
V četrtem kolu druge republiške moške judo lige je Ljutomer v Kranju premagal ekipo Kranja z 10:4 (47:20), srečanje med Ljutomerom in Tacnom pa se je končalo s 7:7 (24:28). Po dve zmagi za Ljutomer so dosegli: Krajnc, Vrbančič in Muršič, po eno pa Gjerkeš in Kastelic.^
Zlata puščica
Draškoviču
V Lendavi je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško za občinsko zlato puščico. Sodelovalo je 24 strelcev. Zmagal je Draško-vič (ŠK) s 542 krogi pred Donkom (Le.), 540, in Žalikom (ŠK), 538 krogov. Normo za regijsko tekmovanje je izpolnilo 9 strelcev.
A. Zver
NAMIZNI TENIS
Gašič bronasti v mešanih dvojicah
Na 43. državnem prvenstvu v namiznem tenisu za člane, ki je bilo v Beogradu, so sodelovali tudi trije Sobočani — Gašič, Ungcr in Kuzma — ter dosegli pričakovane rezultate. Prijeta« je presenetil -Gašič, ki je skupaj z Reflakovo iz Kemičarja osvojil bronasto medaljo. Med posamezniki Sobočani niso ponovili lanske uvrstitve Benka in dvanajste mesto. Gašič je s 25. mestom popolnoma zadovoljil, saj je premagal nekaj prvoligaških igralcev. Popolnoma je zadovoljil tudi Unger, ki je prvič igral na državnem pnenstvu in v boju za 29. mesto premagal drugega mladinca v državi, državnega reprezentanta Kepčijo s 3:2. Slabše je igral Kuzma, ki je zasedel 35. mesto. V igri moških dvojic je Gašič skupaj s Pavičem pristal med 16 najboljših. V polfinalu sta Gašič in Reflakova izgubila z državnima prvakoma Lu-polesku—Faziič. Dvojica Kuzma-Ojsteršek-Urh se je uvrstila med 16. najboljših.	. .'	.
Na republiškem kvalifikacijskem pionirskem turnirju v Ptuju, kjer je sodelovalo 40 igralcev, je Sapač v drugi skupini zasedel zelo dobro tretje mesto in se- »vrstil ca sklepni TOP turnir, Radgončan Brumec pa je bil v četrti skupini deseti.
Na regijskem ekipnem pnenstvu za mi«<Jince, ki je bile v Mariboru, je ekipa Sobote (Rihtarič, Kus, Župmtek, Ori) zasedla drugo mesto in se uvrstila na republiško prvenstvo. Radgona je bila deseta.
RADOVCI
PESTER PROGRAM ŠPORTNEGA DRUŠTVA
Lani so v Radovcih na Goričkem ustanovili športno društvo z namenom, da bi popestrili življenje na vasi. Dela so se lotili zavzeto in sestavili pester program dela. Prireditve, ki jih načrtujejo: tekmovanje smučarjev (če bo sneg), prvomajsko tekmovanje v različnih športnih panogah, prvič načrtujejo majski pohod v naravo, tumir v malem nogometu, tekmovanja v namiznem tenisu, streljanju in šahu. V okviru društva deluje ekipa malega nogometa, ki tekmuje v občinski C ligi. Več tekmovanj, predvidevajo tudi v okviru društva. To mlado društvo pa spremljajo tudi težave, kot je pomanjkanje športnih rekvizitov in sredstev. Za pomoč bodo zaprosili KS Grad, ZTKO in TKS Murska Sobota. Sami pa si bodo prislužili nekaj denarja s prireditvami. V društvo želijo pritegniti čim več občanov celotne krajevne skupnosti.	Elemer Melin
VESTNIK, 23. FEBRUAR 1989
STRAN 15

Radijski in televizijski spored od 24. februarja do 2. marca
P^TEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja Radia Murska Sobota — ob primerni glasbi kramljamo z vami. Poleg tega vam nudimo sveže cestne, vremenske in druge informacije. Pregledali bomo kulturne, športne in druge dogodke ob koncu tedna. Sodelujte — naša številka je 21-232, lahko pa nam tudi pišete!) 8.00 Konec' jutranje oddaje
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, Romano vilago — Svet Romov, reklame, glasba), 18.00 21-232
TV LJUBLJANA
8.45—12.55 in 15.00— 23.30 Teletekst RTV Ljubljana. 9.10 Kaj je film. Mozaik: Tednik. Ameriška nadaljevanka, 2/4. 12.55 SP v klasičnih smučarskih disciplinah 4 x 100 (m), prenos iz Lahtija. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.15 Spored za otroke in mlade V. Pečjak: Drejček in trije marsovčki, 8/10. 18.35 Safari, češkoslovaška nadalj., 1/13. 19.12 Tv okno. 19.17 Naše akcije. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Naš edini svet, angl, dokumentarna serija, 7/12. 20.50 Detektiva iz Miamija, amer, nadaljevanka. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.00 Tuja dežela, nemški film.
Program: Lj 2
Opomba Hockey — možna 4. tekma končnice DP 17.45—20.00. 17.00 Satelitski programi — poskusni
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, sobotna anketa, strokovnjak odgovarja), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (Dežurstvo od 14.00 do 16.00 na telefon 21-232)
TV LJUBLJANA
7.40—0.45 Teletekst RTV Ljubljana. 7.55 Otroška matineja. 9.35 Naša pesem, 12. oddaja, ponovitev. 10.05 Izbor tedenske programske tvornosti. 12.05 Videogod-ba, ponovitev. 12.55 Lahti: skoki. 15.45 SP v klasičnih smučarskih disciplinah 30 km (ž), posnetek iz Lahtija. 16.30 Tv dnevnik L 17.00 Zagreb: Košarka — Cibo-na:Partizan. 18.40 Zdaj pa bo slovensko, izobraževalna oddaja. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.30 S. Conran: Čipke, amer, na-dalj. 9/9. 21.10 Ex libris M/M. 22.45 Tv dnevnik 3. 22.55 Pod drobnogledom. 23.10 Enajsta žrtev, ameriški film.
Program: Lj 2
Opomba Beograd Vaterpolo — Partizan :Mladost. 17.30 Otroška predstava. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice, Agony and acstazy (agonija in ekstaza), ameriški film. 22.25 Športna sobota. 22.45 Satelitski programi — poskusni prenosi
/O ljubljanska banka
L
Pomurska banka Murska Sobota
prenosi. 19.00 Domači ansambli, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Radenci, prenos. 21.00 Iz koncertnih dvoran: Monserrat caballe v Dubrovniku. 22.25 Skupščinska kronika, oddaja Tv Bg. 22.45 En avtor, en film, oddaja TV ... 23.05 Satelitski programi — poskusni prenosi
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli. 13.15 Sobotno popoldne (film, šport, glasba). 19.30 Dnevnik. 20.00 Moja draga Lady (film). 23.05 Dnevnik.'23.25 Nočni spored.
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
Prvi program
9.25 Tv v šoli. 15.15 Ponovitve. 17.30 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Miami Vice. 21.55 Sladki dom. 21.30 Dnevnik. 21.50 V petek ob 22h (Kultura). 22.50 Nočni spored.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.15 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Šport, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Štirje proti Williju, 21.50 Šport, 22.25 Kabaret, 23.55 Jazz.
10.00 Nejlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldan (osrednji aktualni prispevek, pregled športnih in drugih dogodkov, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor—Geza), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranji spored Radia Murska Sobota — z glasbo, ser-
visnimi
informacijami.
TV LJUBLJANA
zdravniškim nasvetom, minutami za mlade, imitatorjem Janijem, domačim in tujim zaprašenim hitom, v nov delovni teden! Pokličite nas na 21-232!) 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Sotočje
9.05—23.20 Teletekst RTV Ljubljana. 9.30 Otroška matineja. 10.50 S. Conran: Čipke, amer, nadalj. ’9/9. 11.30 Videomeh. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.40 V zanosu in obupu, ameriški film. 14.40 Lahti: SP v klasičnih smučarskih disciplinah — 50 km (m). 15.45 Prisluhnimo tišini, ponovitev. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Rio Conchos, ameriški film. 19.00 Tv mernik. 19.15 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Portret Ilije Pevca, nadaljevanka Tv BG, 1/3. 21.40 Zdravo.
Program: Lj 2
10.00 Danes za jutri, oddaja za JLA igrani film. 13.00 Anglunipe. 13.15 Športno popoldne. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Couste-aujevo ponovno odkrivanje sveta. Poljudnoznanstvena serija, 2/10. 21.00 Poezija. 21. 35 Športne reportaže.
TV ZAGREB
Prvi program
9.30 Nedeljsko mladinsko dopoldne. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Izobraževalni spored. 13.00 Mala hiška v preriji. 13.50 Sestanek brez dnevnega reda. 16.30 Reportaža. 17.05 Natakar beži (film). 18.45 Ri-danka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Portret Ilije Pevca (drama). 21.15 Hip, hip, hura (film). 22.45 Dnevnik. 23.05 Nočni pogram.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, 14.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hemingway (nadaljevanka), 22.00 Hoteli.
Drugi program
TV LJUBLJANA
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja Radia Murska Sobota — na domačem valu počasi, a zanesljivo iz spanca v nov dan. Tudi tokrat kuhamo z vami, sporočamo vam vremenske in cestne inforamcije, posredujemo minute za mlade in kramljamo z vami), 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, pogovor v živo, reklame, glasba), 18.00 Rezerviran čas, 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 15.05 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sosedje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.20 O televiziji, 21.50 Apači (film), 23.20 Kralj (film).
Drugi program
9.55 SP v nordijskih disciplinah, 12.00 Šport, 16.00 Glasbene želje, 17.30 Bolečina, 18.00 Tedenski tv spored, 1830 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Možgani, 21.20 Znanost, 22.00 Cas v sliki, 22.15 Šport, 22.55 Umetnine.
Drugi program
12.00 Sport, 16.00
Sreča-
9.00 Matineja šport, glasba), 14.30
(film, Šport-
TV MADŽARSKA
9.10 Madžarska stoletja, osvoboditev tlačanov. 9.30 Kot razvezan snop, TV film. 10.25 1000 let Bizanca, pon. 17.00 Letni kolobarji, za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 17.40 Reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.05 Siromak mora potrpeti, madžarska serija. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kramljanje, T. Vitray. 21.20 Pesmi meseca. 21.40 Poljub, mama! Madžarski film. 23.20 Atletika. 23.50 TV dnevnik.
nje s sosedom, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Filmske novosti, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Moč in njena cena (film), 22.10 Močvirje v velemestu (film), 23-45 Štirideset pušk (film).
no popoldne, 18.00 Družinski magazin, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Nerodno poznanstvo (film), 23.45 Šport, 23.55 Oddelek S.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA -
9.10 Let brez kril, film. 10.00 Prixove dogodivščine. 10.55 Naš ekran. 13.55 Kako naj poslušamo opero? 14.55 Človeško telo. 15.25 Barkochba. 16.10 Smučarski skoki. 16.40 Nogomet na angleški način. 17.20 Svet vidia. 18.05 Varstvo okolja. 18.50 Sosedje, pon. 48. dela. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Hotelska soba, italijanski film. 21.40 Rock na odru, nastopa Old Boys. 22.40 TV dnevnik.
9.20 Za otroke. 10.55 M. odbojka. 15.15 Smučanje, tek na 50 km. 16.00 Milijon korakov po Madžarski, Ka-nizsa. 16.55 Tri želje. 18.05 Delta, znanstveni poročevalec. 18.30 Madžarska stoletja; Nagodba. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Smrt iz kompjuterja, z. nemški TV film. 21.45 Telešport. 22.00 Poklic igralec, Sandor Horvath. 22.50 Video strani.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
8.45—13.20 in 16.00— 23.15 Teletekst RTV Lju-.bljana. 9.10 Kaj je film, 16-oddaja: Uvod v filmske stile in kratek film: Zmaga. 10.10 Mozaik. 11.25 Ko se bliža konec, ameriški film. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.00 Smučajmo vsi, ponovitev. 18.20 Špored za otroke in mlade. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 M. Žalica: Rimski dan, drama TV Sarajevo. 21.20 Osmi dan. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.15 Antologija slovenske violinske glasbe, 2. del.
Program: LJ 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.45 Po brezkončnosti sveta: Afrika, potopisna reportaža TV Zg, 2/9. 18.15 Svet športa. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Po sledeh napredka. 20.35 Povečava — oddaja o filmu in Malteški sokol, ameriški film.
Hej, tudi moj gospodar posluša jutranji program Radia Murska Sobota.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli. 15.15 Ponovitve. 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik. 20.00 Razprodaja (dram). 21.50 Dnevnik. 22.10 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sosedje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov ' šport, 21.15 Peter Strohm, 22.10 Kavelj 22 (film).
Drugi program
17.00 Svet živali, Lipova cesta, 18.00 18.30 Glasbene želje,
17.30 Alf, 19.00
19.30
Lokalni programi, Čas v sliki, 20.15 Klinika v
Schwarzwaldu, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Afričani.
TV MADŽARSKA
9.05 Teden, pon. 10.05 Zob za zob, vzh. nemška serija. 11.00 Celi svet je teater, pon. 11.55 Delta, pon. 16.45 Video novice. 16.55 Poročila v romunščini. 17.00 Perpetuum mobile. 18.00 Četrt ure za gospodarstvo. 18.15 Koledar 1989, magazin. 19.00 Literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dovoljena hitrost, politični kabaret 21.15' Panorama, svetovna politika. 22.05 Varstvo mest. 22.45 TV dnevnik.
lTVUUBLJANA
9.45—11.10 in 15.00— 23.25 Teletekst RTV Ljubljana. 10.10 Mozaik: računalništvo in robotika, vojna zvezd. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.00 Spored za otroke in mlade. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 N. Badalucco: Če nekoč potrkaš na moja vrata, 3/4 italijanska nadaljevanka. 21.15 Omizje.
Program: LJ 2
17.00 Satelitski program — poskusni prenosi. 18.45 Ropot, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Neodvisna godba po angleško: Chas Peate. 20.45 Portret: Vsak človek se rodi svoboden. 21.30 Zabavni torek.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli. 15.15 Ponovitve. 17.30 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Deset mladih črnčkov (2. del), film. 21.20 Dnevnik. 21.40 Teme in dileme.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sosedje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Terra X, 21.15 Dallas, 22.00 Strgana zavesa (film).
Drugi program
17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Alf, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Lokalni programi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.05 Zunanjepolitični pregled, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.10 James Burke, pon.
10.00 Panorama, pon. 10.45
Telovadba za 16.50 Panonska
17.00 Poročila v
17.05 Naš ekran,
invalide, kronika, nemščini, narodno-
stna oddaja. 17.35 Četrt ure za gospodarstvo. 18.10 Pri-rodoslovec amater. 18.35 Klinika, z. nemška serija. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vrtinec, angleška serija. 20.55 Studio ’89. 21.40 TV ogledalo, zabeležka. 21.55 Eartha Kitt na festivalu Pori Jazz. 22.24 TV dnevnik.
PETEK, 24. februar LJ 1
NAŠ EDINI SVET LJUDJE IZ PUŠČAVE — 7. oddaja angleške dokumentarne serije
Tretjino zemlje pokriva puščava, toda to neprijazno in golo področje ni brez življenja. Tu so dolgo živeli nomadi, ki so svoj način življenja uravnotežili z okoljem — s svojimi čredami so se selili z enega pašnega območja na drugo. Eno takšnih nomadskih plemen so Rendili s severa Kenije.
Zadnja leta pa se tudi življenje Rendi-, lov spreminja. Živijo v stalnih naseljih. Eno takšnih naselij je Korr, kjer so prebivalci skopali vodnjak.
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja Radia Murska Sobota vas spremlja v novi dan — na pomurskem valu vam ponujamo vrsto svežih informacij, kritičnih, hudomušnih, skratka kratkočasnih misli. Tudi ob sredah vas vabimo k sodelovanju, telefon 21-232 je odprt za vas!), 8.00 Konec jutranjega programa
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba), 18.00 Poslušamo vas (na telefon 21-232), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
5.30 Prebujajte se z nami! (Z jutranjim programom domačega radia,v novi dan — zvedeli boste, koliko Pomur-cev se je rodilo v zadnjem tednu, modroval bo Džouži, slišali boste kmetijski nasvet in še veliko sproščujočega). 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
||TV LJUBLJANA
TVUUBLJANA
Program: LJ 1
9.45—11.45 in 16.00— 23.40 Teletekst RTV Ljubljana. 10.10 Mozaik: Osmi dan, Portret: Vsak človek se rodi svoboden. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.55 Vreme. 20.05 Film tedna: Boter II, ameriški film. 23.20 Tv dnevnik 3.
Program: LJ 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Regionalni programi Tv Ljubljana, studio Maribor. 19.00 Vino in vinska trta, dokumentarna oddaja, 3/3. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 F. Dostojevski — D. Jovanovič: Besi, posnetek predstave mladinskega gledališča Ljubljana. 22.25 Svet poroča.
9 45—12.10 in 16.00— 23.55 Teletekst RTV Ljubljana. 10.10 Mozaik: Šolska Tv. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.20 Spored za otroke in mlade, slovenski ljudski plesi. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Tednik. 21.00 L. Mc. Mur-try: Umor Mary Phagan, ameriška nadaljevanka, 3/4. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.15 Retrospektiva jugoslovanskega filma, 30 let nagrade Jelen, Kiklop.
Program: U 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Beograjski Tv program. 19.00 Čas, ki živi: V borbi in obnovi. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Mali koncert: 20.20 Oči kritike. 20.50 Pogledi. 21.50 Zabavni torek, vključitev. 22.25 Umetniški večer.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.35 Tv v šoli. 15.15 Ponovitve. 16.45 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tudi konje streljajo, mar ne? (film). 22.05 Dnevnik. 22.25 Nočni program.
Prvi program
8.30 Tv v šoli. 15.15 Ponovitve. 17.05 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Spekter. 21.05 Zabavnoglasbena oddaja. 21.50 Dnevnik. 22.10 Nočni program.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sosedje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Usoda na Matterhomu, 21.50 Iskanje zaklada (film).
TV MADŽARSKA
9.10 Tretji kanal, pon. 9.55 Divja Irska, kratki film. 10.45 Studio ’89 pon. 16.55 Video novice. 17.05 Poročila v slovaščini. 17.10 Varstvo umno prizadetih. 17.25 Rehabilitacijski magazin. 17.55 Televideo. 18.10 Faraonov pisar, poljudnoznanstveni film. 18.55 To pa ni šala! 19.30 TV dnevnik. 20.05 Randevu v Budimpešti, kriminalka.
21.25 Eindhoven—Real Madrid, nogomet. 23.10 TV dnevnik.
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sosedje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Jakob in Adela, 21.30 Videoteka, 22.30 Dobro jutro, gospa Galeb (film).
Drugi program
16.30 Nogomet, 17.10 Rumena reka, 18-00 Alf, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Lokalni programi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični pregled, 21.20
22.25 Klub 2.
tvmadžarska
9.10 King’s Singers, pon. 10.05 Szia, mami! 10.35 Telovadba za invalide. 16.50 Panonska kronika. 17.00 Poročila v srbohrvaščini. 17.05 Tretji kanal. 18.05 Živi planet, 4. Džungla, pon. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Jaguar, sovjetski film iz leta 1986. 21.35 Domače ogledalo.
22.55 TV dnevnik.
NAROČILNICA
NAROČAM VESTNIK
Časopis začnite pošiljati od dne
Ime in priimek:
Naslov: kraj, ulica, hiš. št.
Podpis:
Datum:
Naročilnico natančno izpolnite s tiskanimi črkami, izrežite in pošljite na naslov: VESTNIK, 69000 MURSKA SOBOTA, Titova 29.
STRAN 16
VESTNIK, 23. FEBRUAR 1989
KRONOLOŠKO KAZALO
pravnih predpisov, objavljenih v »Uradnih objavah« občin
G. Radgona, Lendava in M. Sobota v letu 1988
Zap.
št. Naziv pravnega akta
št. UO
OBČINA G. RADGONA
- ODLOKI
1.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine G. Radgona	1
2.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanja osnovne preskrbe občine G. Radgona za obdobje 1988-1990	1
3	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve občine G. Radgona	1
4.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini G. Radgona za prvo trimesečje 1988	1
5	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin občine G. Radgona	1
6.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine G. Radgona	1
7.	Odlok o zimski službi v občini G. Radgona	1
51	. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o oddaji stavbnih zemljišč v občini G. Radgona	1
52	Odlok	o	proračunu občine G. Radgona za leto 1988	1
68	Odlok	o	zaključnem računu proračuna občine G. Radgona	7
70.	Odlok	o	dopolnitvi odloka o turistični taksi v občini G. Radgona	7
84.	Odlok	o	povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega ure-
janja stavbnih zemljišč, ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini G. Radgona	11
97.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih v občini G. Radgona	12
119.	Odlok o spremembi katastrske meje med katastrskima občinama, Bolehne-čica, Bučkovci in Drakovci ter katastrsko občino Slaptinci	13
147.	Odlok o ureditvenem načrtu »Pokopališče« v G. Radgoni	17
149.	Odlok o dopolnitvi in spremembi odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin v občini G. Radgona	17
155.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za I. 1987 v občini G. Radgona	19
170.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini G. Radgona	22
171.	Odlok o lokacijskem načrtu	»Čistilna naprava Negova«.	22
172.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve v občini G. Radgona	22
185.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine G.
Radgona	25
186.	Odlok o ureditvenem načrtu za del naselja Radenci	25
187.	Odlok o zazidalnem načrtu »G. Radgona — Velclov vrt«.	25
188.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Sp. Ivanjci, k. o. G. Ivanj-ci, k. o. Stavešinci, k. o. Ivanjševci in k. o. Radvenci	25
218.	Odlok o spremembi odloka o organizaciji občinskih upravnih organov v občini G. Radgona	30
219.	Odlok o spremembi odloka o omejitvi točenja in prodaje alkoholnih pijač na območju občine G. Radgona	30
220.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine G. Radgona za obdobje 1986 — 1990	30
229.	Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta in-
dustrijske cone v G. Radgoni	31
253.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine G.
Radgona	33
254.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremi-
čnin občine G. Radgona	33
255.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o poslovnem času v občini G.
Radgona	33
256.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine G. Radgona za leto 1988	33
257.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini G. Radgona za prvotrimesečje 1989	33
62.	Popravek odloka o ureditvenem načrtu G. Radgona — mestno središče	5
SKLEPI, UGOTOVITVE, STALIŠČA IN DRUGI AKTI SO
15.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana G. Radgona za ob-
dobje 1986-1990 v letu 1988	2
22.	Sklep o določitvi višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v le-
tu 1988 v občini G. Radgona	2
23.	Sklep o razrešitvi in imenovanju sekretarja skupščine občine G. Radgona	2
61.	Sklep o razrešitvi in imenovanju tajnika občinske volilne komisije v občini
G. Radgona	5
83.	Srednjeročni družbeni plan občine G. Radgona za obdobje 1986 — 1990	10
120.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika občine G. Radgona	13
121.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela
Skupščine občine G. Radgona	13
122.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora
Skupščine občine G. Radgona	13
123.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti
Skupščine občine G. Radgona	13
217.	Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni organizaciji Inte-
gral Avtoradgona n. sol. o. G. Radgona	30
230.	Sklep o dopolnitvi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni
organizaciji Integral Avtoradgona n. sol. o. G. Radgona	31
258.	Sklep o razrešitvi in imenovanju načelnika oddelka za urbanizem, gradbe-
ne in komunalne zadeve občine G. Radgona	33
259.	Sklep o določitvi višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za le-
to 1989	33
189.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v I. fazi celotnega kompleksa
Sp. Ivanjci, Sp. Ščavnica, ki zajema: k. o. Spodnji Ivanjci, k. o. Gornji
Ivanjci, k. o Stavešinci, k. o. Ivanjševci in k. o. Radvenci	25
270.	Sklep o odpravi podružnične šole v Stari gori	34
PRAVNI AKTI IS
18.	Odredba o dajanju soglasja k cenam v občini G. Radgona	2
35.	Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta »Pokopališče v G. Radgoni«.	3
55.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih, ter drugih preiskav v letu 1988 na območju občine G. Radgona	5
56.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe, ter dovoljenja v občini G. Radgona	5
57.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen v občini G. Radgona	3
59.	Sklep o višini povračil za uporabo javnih poti za traktorje v občini G. Rad-
gona za leto 1988	5
64.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen v
občini G. Radgona	6
77.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za del naselja Raden-
ci — (Jelovica — Maja)	8
100.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen v
občini G. Radgona	12
130.	Odredba o določitvi najvišjih cen v občini G. Radgona	14
135.	Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja v občini G. Rad-
gona	15
182.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen v ob-
čini G. Radgona	24
216.	Sklep o javni razgrnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za prostorsko ce-
loto v občini G. Radgona	29
232.	Odredba o določitvi najvišjih cen v občini G. Radgona	31
239.	Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta za območje Negovsko jezero	32
260.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen v ob-
čini G. Radgona	33
AKTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
206.	Sklep ‘o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje celotne krajevne skupnosti Radenci	27
221.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Radenci, za naselje Radenci, Rihtarovci, Turjanci, Hrastje-Mota, Šratovci, Boračeva, Janžev vrh in Malanjski vrh	30
224.	Poročilo o izidu referenduma v krajevni skupnosti Radenci	30
214.	Popravek sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispev-
ka za območje celotne krajevne skupnosti Radenci	29
DRUGI PRAVNI AKTI ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
36.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupno-
sti občine G. Radgona	4
37.	Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stano-
vanjske skupnosti občine G. Radgona	4
38.	Statut stanovanjske skupnosti občine G. Radgona	4
39.	Spremembe in dopolnitve statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti
občine G. Radgona	4
40.	Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemno-
sti, združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti občine G. Radgona	4
41.	Ocena stanovanjskih razmer v občini G. Radgona	4
42.	Spremembe in dopolnitve Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kre-
ditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski
skupnosti občine G. Radgona	4
43.	Merila in pogoji za dodelitev kreditov iz sredstev solidarnosti borcem NOV
in kmetom borcem NOV	4
101.	Sklep o povišanju preživnin v letu 1988 v občini G. Radgona	12
143.	Sklep o povišanju stanarin v občini G. Radgona	16
OBČINA LENDAVA
- ODLOKI
8.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Lendava za leto 1987	1
9.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Lendava v I.
trimesečju leta 1988	1
10.	Odlok o določitvi obveznosti plačevanja prispevka in program za pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane, zagotavljanje osnovne preskrbe in občinskih blagovnih rezerv za leto 1988 v občini Lendava	1
11.	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lendava	1
63.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prenehanju lastninske pravi-
ce na delu območja zazidalnega načrta naselja Turnišče — Zahod	6
67.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lendava za leto 1987	7
69.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o turistični taksi v občini Lendava	7
74.	Odlok o imenovanju ulic za območje naselja Odranci	8
86.	Odlok o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stro-
ških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zem-
ljišče v občini Lendava	11
87.	Odlok o proračunu občine Lendava za leto 1988	11
88.	Odlok o prenehanju veljavnosti odredbe o dajanju soglasja k cenam v ob-
čini Lendava	11
104.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Lendava za leto 1987	12
175.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana
občine Lendava za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter sprememb in
dopolnitev družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986 — 1990	23
176.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku
od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lendava	23
177.	Odlok o zazidalnem načrtu za del industrijske cone v Lendavi	23
178.	Odlok o zazidalnem načrtu za območje ob ulici Vladimirja Nazorja k. o.
Lendava	23
208.	Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje izven ureditvenih ob-
močij naselij v občini Lendava, ki ga ne urejamo s prostorskimi ureditvenimi načrti	28
209.	Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celotno — mesto
Lendava	28
211.	Odlok o spremembi odloka o urbanističnem redu v občini Lendava	28
228.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini Lendava	31
234.	Odlok o davkih občanov občine Lendava	32
235.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Lendava	32
248.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prpračunu občine Lendava za leto 1988	33
249.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Lendava v 1. trimesečju 1989	33
250.	Odlok o določitvi obveznosti plačevanja prispevka in programu za pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane zagotavljanje osnovne preskrbe in občinskih blagovnih rezerv za leto 1989 v občini Lendava	33
251.	Odlok o lestvicah katastrskega dohodka v občini Lendava	33
252.	Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za odlagališče komunalnih odpadkov v občini Lendava	33
SKLEPI, UGOTOVITVE, STALIŠČA IN DRUGI AKTI SO
92.	Sklep o podaljšanju trajanja javne razgrnitve osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega piana občine Lendava za obdobje 1986 do leta 2000, oz. za obdobje 1986 — 1990	1 1
95.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986-1990 v letu 1988	12
146.	Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Lendava	17
263.	Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča v občini Lendava	33
264.	Sklep o določitvi prispevne stopnje za združevanje sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti po zaključnem računu za leto 1988 v letu 1989 v občini Lendava	34
PRAVNI AKTI IS
28.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in do voljenja v občini Lendava v 1. 1988	3
29.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1988 na območju občine Lendava	3
30.	Odredba o dajanju soglasja k cenam	3
31.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen	3
32.	Sklep o spremembah in dopolnitvah pristojbin za plačevanje stroškov ve-terinarsko-higienske službe na območju občine Lendava	3
265.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen v občini Lendava	34
63.	Odredbo o spremembah in dopolnitvah odredbe o spremembah in dopolnit vah odredbe o določitvi najvišjih cen	5
91.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen v občini Lendava	11
136.	Odredba o določitvi najvišjih cen v občini Lendava	15
169.	Sklep o spremembah in dopolnitvah pristojbin za plačevanje veterinarsko higienske službe na območju občine Lendava	21
181.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen v občini Lendava	24
204.	Odredba o določitvi najvišjih cen v občini Lendava	27
223.	Odredba o določitvi najvišjih cen v občini Lendava	30
AKTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
24.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Čentiba	2
34.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Genterovci	3
65.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje krajevne skupnosti Odranci	6
71.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za vas Brezovica iz KS Polana	7
80.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi	9
99.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi	12
124.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Odranci	14
132.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Turnišče, naselje Turnišče, Gomilica, Nedelica in Renkovci	15
142.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje vasi Brezovica v krajevni skupnosti Polana	16
156.	Poročilo o izidu referenduma v KS Turnišče, v vaseh Turnišče, Gomilice, Nedelica in Renkovcih	19
157.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje KS Turnišče, vasi Turnišče, Gomilica, Nedelica in Renkovci	19
180.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za del območja KS Orešje — Dolina za naselje Pince	24
202.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Orešje Dolina za naselje Pince	24
240.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Pince Marof	32
DRUGI PRAVNI AKTI ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
53.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost občine Lendava	5
54.	Statut samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost občine Lendava	5
66.	Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča v občini Lendava	6
127.	Sklep o povišanju preživnin v letu 1988 v občini Lendava	14
163.	Pravilnik o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom
stanovanjskih pravic na območju občine Lendava	20
164.	Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v
samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lendava	20
266.	Sklep o veljavnosti sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o
temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava za
obdobje 1986-1990	34
267.	Sklep o višini prispevne stopnje za financiranje stanovanjskega gospodar-
stva v občini Lendava	34
268.	Sklep o višini prispevne stopnje za financiranje požarnega varstva v občini
Lendava	34
OBČINA LJUTOMER
85.	Sklep o razpisu referenduma za območje Krajevne skupnosti Železne dveri za naselja: Cuber, Gresovšak, llovci, Jeruzalem, Plešivica, Radomerje, Ra-domerščak, Slamnjak in Železne dveri	11
98.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo prispevka za območje krajevne skupnosti Stročja vas	12
125.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Železne dveri v naseljih: Cuber, Gresovščak, llovci, Jeruzalem, Pleševica, Radomerje, Radomerščak, Slamnjak in Železne dveri	14
126.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Logarovci, — Berkovci za naselja: Boelhnečici, Berkovci, Ber-kovski Prelogi, Kokoriči, Logarovci, Gajševci in Grabe	14
134.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselja Stročja vas, Prista-
va, Podgradje, Rinčetova graba, Presika in Nimska graba	15
141.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Veržej za naselja Bunčani, Veržej, Banovci, Grlava, Krištanci in Šalinci	16
153.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Logarovci —
Berkovci, Berkovski Prelogi, Kokoriči,	Logarovci in Gajševci	18
158.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za
območje KS Ljutomer	19
159.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti
Ljutomer in naselja Babinci, Noršinci, Spodnji Kamenščak	19
173.	Poročilo o izidu referenduma v KS Veržej	22
174.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti
Veržej, za naselja Bunčani, Veržej, Banovci, Grlav, Krištanci in Šalinci	22
162.	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Lo-
garovci — Berkovci	19
82.	Sklep o višini povračila za uporabo cest za traktorje na območju občine Ljutomer	9
133.	Poročilo o izidu referenduma v Krajevni skupnosti Stročja vas	15
145.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samo-
prispevka za območje KS Železne dveri	16
102.	Sklep o valorizaciji preživnin v letu 1988 s povečanimi življenjskimi stro-
ški v občini Ljutomer	12
269.	Sklep o višini povračila za uporabo cest za traktorje na območju občine
Ljutomer	34
OBČINA MURSKA SOBOTA
- ODLOKI
12.	Odlok o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanja družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane, zagotavljanje nemotene osnovne preskrbe in za blagovne rezerve v občini Murska Sobota	1
13.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o, Jurij, k. o. Večeslavci in k. o. Pertoča	1
14.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Geriinci, Fikšinci, Kramarovci	1
16.	Odlok o proračunu občine Murska Sobota za leto 1988	2
25.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Murska Sobota za leto 1987	3
45.	Odlok o sprejetju ureditveno-zazidalnega načrta za območje zdraviliškega kompleksa v Moravskih toplicah	5
46.	Odlok o sprejetju ureditveno-zazidalnega načrta za naselje Cankova	5
47.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Murska Sobota	5
48.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini
M. Sobota	5
73.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Bodonci	8
89.	Odlok o razveljavitvi odredbe o dajanju soglasja k cenam v občini M. Sobota	11
96.	Odlok o sprejetju spremembe zazidalnega načrta za del območja Beltinci — jedro	12
110.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana
občine M. Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter sprememb in
dopolnitev družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986 — 1990	13
111.	Odlok o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih v ureditvenem območju zazidalnega načrta med Mladinsko, Trstenjakovo, Bakovsko ulico in rezervatom za družbeno usmerjeno gradnjo v mestu M. Sobota	13
112.	Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za območje odlagališča komunalnih
odpadkov pri Puconcih	13
113.	Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini M. Sobota za leto 1988	13
114.	Odlok o registraciji, označevanju in reji psov v občini M. Sobota	„	13
115.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine M. Sobota za leto 1987	13
150.	Odlok o ustanovitvi, organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini M.
Sobota	18
151.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o spremembah odloka o zakloniščih
in drugih zaščitnih objektih v občini M. Sobota	18
168.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta in prostorsko ureditvenih pogojev za
ureditveno območje naselje Bakovci	21
190.	Odlok o spremembah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v
občini M. Sobota	26
191.	Odlok o združevanju sredstev za financiranje skupnih potreb nekaterih SIS
materialne proizvodnje	26
196.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa pro-
izvodov in od plačil za storitve v občini M. Sobota	26
197.	Odlok o začasnem združevanju sredstev za financiranje programa Samou-
pravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota	27
198.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov obči-
ne M. Sobota za leto 1987	27
206.	Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za melioracijsko območje Mala Krka
— Domanjševci	28
207.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Križevci in k. o. Domanj-
ševci	28
210.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za posamezna območja v naselju Ra-
kičan	28
226.	Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za vodovod Črnske meje—Čemelavr ci—Gederovci—Cankova ter lokacijskega načrta za vodovod Černelav-ci—Brezovci—Domajinci—Cankova	31
227.	Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za vodovodno omrežje na območju
Krajevne skupnosti Cankova	31
241.	Odlok o davkih občanov občine Murska Sobota	33
242.	Odlok o lestvicah katastrskega dohodka v občini Murska Sobota	33
243.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Murska
Sobota za leto 1988	33
244.	Odlok o proračunu občine Murska Sobota za leto 1989	33
245.	Odlok o dopolnitvi odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju
zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu M. Sobota (Ur. objave, št. 16/83 z dne 9. 6. 1983).	33
SKLEPI, UGOTOVITVE, STALIŠČA IN DRUGI AKTI SO
19.	Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v Slovenijales Lesna indu-
strija Platana M. Sobota	2
20.	Sklep o razrešitvi imenovanju članov začasnega kolegijskega organa v 1 Slovenijales DO Platana	2
44.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986 —1990 v letu	1988	5
49.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Petroča in k. o. Veče-
slavci	5
50.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Domajinci, k. o. Krašči
(in k. o. Topolovci)	5
58.	Sklep o vrstnem redu izvajanja del po programu modernizacije cest v obči-
ni M. Sobota v letu 1988 iz referendumskega programa	15
72.	Spremembe in dopolnitve ugotovitev in stališč o obmejnem sodelovanju
občine M. Sobota s sosednjimi državami (prečiščeno besedilo)	8
90.	Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v Slovenijalesu, DO Lesna
industrija Platana M. Sobota	11
93.	Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila in uporabo stavb-
nega zemljišča na območju občine M. Sobota	11
105.	Ugotovitve in stališča o gospodarskih gibanjih, skupni in splošni porabi v
letu 1987 in uresničevanju resolucije občine M. Sobota v letu 1987	12
106.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine občine M. So-
bota	12
107.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika zbora krajevnih skupnosti
Skupščine občine M. Sobota	12
108.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora
Skupščine občine M. Sobota	12
109.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela
Skupščine občine M. Sobota	12
116.	Ugotovitve, stališča in usmeritve o delu zborov Skupščine občine M. So-
bota, njenih organov in Izvršnega sveta	13
117.	Zaključki in sklepi k poročilu o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo
posledic po toči, neurju in poplavah v letu 1987 ter program III. faze ukre-
pov v občini M. Sobota	13
118.	Spremembe Poslovnika Skupščine občine Murska Sobota	18
140.	Ugotovitve, stališča in priporočila k poročilu o izvajanju referendumskega
programa v občini M. Sobota	16
152.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Peskovci in k. o. Kri-
ževci	18
154.	Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v TOZD Splošna bolnišnica
M. Sobota	19
160.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občinah G. Radgona, Lenda
va, Ljutomer in Murska Sobota	j g
161.	Ugotovitve, stališča in usmeritve o stanju, problematiki in razvoju komu-
nalnega gospodarstva v občini M. Sobota	19
179.	Ugotovitve in stališča o ceni gospodarskih gibanj, skupne in splošne pora-
be v I. polletju 1988 ter uresničevanje resolucije občine M. Sobota v letu
1988	23
192.	Spremembe sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v Slovenijales, DO Lesna industrija Platana M. Sobota	26
193.	Sklep o valorizaciji stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih, določenih z zazidalnimi načrti v mestu M. Sobota
194.	Sklep o valorizaciji meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo (plombe) v mestu M. Sobota
225.	Smernice za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Murska Sobota od leta 1986 — 2000 ter družbenega plana občine za obdobje 1986-1990
233.	Poročilo o ocenjeni škodi po suši v občini Murska Sobota in ukrepih za 'ublažitev posledic v občini M. Sobota
246.	Sklepi in usmeritve o stanju in problematiki izvajanja melioracij in komasacij v občini M. Sobota
247.	Ugotovitve, stališča usmeritve o stanju, razvoju in problematiki Osnovnega šolstva v občini Murska Sobota
79.	Popravek Resolucije o politiki uresničevanje družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986 — 1990 v letu 1988 (Ur. obj. št. 5/88)
139.	Popravek spremembe poslovnika Skupščine občine M. Sobota
PRALNI AKTI IS
217 Odredba o dajanju soglasja k cenam v občini M. Sobota
26? Odredba o pristojbinah za veterinarsko — sanitarne preglede in za stroške poslovanja veterinarsko — higienske službe ter dovoljenja v letu 1988 v občindMurska Sobota
27.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1988 na območju občine M. Sobota
76.	Sklep o ugotovitvi povprečnega OD delavcev v občini M.1 Sobota za leto 1987
81?	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev občin M. Sobota, G. Radgona, Lendava in Ljutomer
128.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka spremembe dela zazidalnega načrta poštnoprometnega centra ob Bakovski cesti v M. Soboti
129.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za posamezna območja v naselju Rakičan
131.	Odredba o določitvi najvišjih cen v občini M. Sobota
138.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta in prostorsko ureditvenih pogojev za naselje Lipovci
166.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen-v občini M. Sobota
167 Sklep o znižanju prispevne stopnje z veljavnostjo od 1. 7. 1988 do 31. 12. 1988 od sedanjih 0,30 % na 0,25 % SIS varstvo pred požarom občine M. Sobota
183.	Odredba o javni razgrnitvi Osnutka zazidalnega načrta in prostorsko ureditvenih pogojev (nadaljevanju besedila: prostorsko ureduitveni akt) za naselja Ižakovci (
184.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka prostorsko ureditvenih pogojev za območje mesta IVI. Sobota med Cankarjevim naseljem, Trstenjakovo, Mladinsko ulico, mejo SDP občine M. Sobota za obdobje 1986—1990, ulico 1. Regenta, Žitno, Trstenjakovo, Tomšičevo in J. Kramarja ulico (v nadaljnjem besedilu: cona M-5/g)
195.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen v občini M. Sobota
203.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen v občini Murska Sobota
26
26
31
8
205.	Odredbo o spremembi in dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen v bo-čini M. Sobota	27
213.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini Lendava, G. Radgona, Ljutomer in M. Sobota	29
215.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje mesta
M. Sobota, med St. Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico	29
222.	Odredba o določitvi najvišjih cen v občini Murska Sobota	30
261.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen v občini Murska Sobota	34
33
33
8 15
2
3
3
9
14
14
14
15
AKTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
17.	Sklep o uvedbi dodatnega samoprispevka za naselje Čemelavci
33.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Bogojina
78.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Gederovci, za naselji Sodišinci in M. Petrovci
94.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Gederovci, za naselji Sodišinci in Murski Petrovci
148.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Martjanci, naselje Krnci
165.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Martjanci, naselje Krnci
199.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za vas Veščica za obdobje 1989—1993
200.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Bodonci
212.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za ob močje krajevne skupnosti Rakičan
231.	Sklep o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Bodonci, za naselji Bodonci in Vadarci
236.	Poročilo o izidu referenduma v krajevni skupnosti Rakičan
237.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Rakičan
238.	Sklep o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za naselje Veščica
20
24
24
26
27
2
3
8
11
17
20
27
27
29
31
32
32
32
DRUGI PRAVNI AKTI ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
60.	Dopolnitve statuta SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine M. Sobota	5
75.	Odločba Ustavnega sodišča SR Slovenije o razveljaviti Odloka Skupščine občine M. Sobota o sprejetju ureditvenega načrta za začasno odlagališče komunalnih odpadkov in sanacijo zemljiščs v Nemčavcih (Ur. objave, št 10/86)	8
103.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški v občini M Sobota	12
137.	Sklep o višini povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v občini M Sobota	15
144.	Lista deficitarnih	in suficitarnih poklicev v Pomurju	16
201.	Sklep o povišanju preživnin s 1. novembrom 1988 v občinah G. Radgona,
Lendava, Ljutomer in Murska Sobota	27
262.	Sklep o višini povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v občini Murska Sobota	34
URADNE OBJAVE
Leto XXV	Murska Sobota, dne 23. februarja 1989	Št.: 3
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
19.	Odlok o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1989
20.	Odlok o združevanju sredstev za financiranje programa Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Ragona
21.	Sklep o sestavi komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora občine Gornja Radgona
22.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Hodoš naselje Hodoš
23.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici
19
Na podlagi 205. čl. statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, štev. 41/81, 7/86 in 2/87) in 23. čl. zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, štev. 39 74 in 7'78) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 9. 2. 1989 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE GORNJA RADGONA ZA LETO 1989
I.	člen
S proračunom občine G. Radgona za leto 1989 (v nadaljevanju besedila: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini G. Radgona za leto 1989.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1989 v višini din 5.543.800.000 se razporedijo:
—	na splošno porabo v občini	5.529.340.000.—
—	na tekočo proračunsko rezervo	14.460.000.—
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del občinskega proračuna.
3.	člen
Od prihodkov iz 2. čl. tega odloka se 1 % izloči v sredstva rezerv občine G. Radgona.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oz. uporabnike v okviru doseženih prihodkov in njihovo razporeditev, če ni z odlokom ali s posebnim aktom skupščine občine G. Radgona ali njenega izvršnega sveta ali nosilcem oz. uporabnikom drugače določeno.
5.	člen
Uporabniki občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del odloka.
6.	člen
Kot sredstva za delo občinskim in medobčinskim upravnim organom (v nadaljevanju besedila: organi) v skladu s 104. čl. zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih v letu 1988 zagotavljajo:
—	sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti
—	sredstva za OD funkcionarjev, ki vodi upravni organ
—	sredstva za materialne stroške
—	sredstva za opremo in amortizacijo
—	sredstva za posebne namene
7.	člen
Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovne skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa.
V programih dela morajo biti delovne naloge izkazane in razvrščene v značilne skupine glede na naravo, vrsto in zahtevnost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela na podlagi dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje splošnih načel za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o nomenklaturi enotnih nazi
vov za skupine istovrstnih del in nalog v upravnih organih in upravnih organizacijah.
Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog po posameznih vrstah oz. stopnjah zahtevnosti del in nalog in povprečni osebni dohodek glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge enake.zahtevnosti ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo.
Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabo po posameznih namenih za delavca, dosežena v preteklem letu v organizacijah združenega dela.
8.	člen
Sredstva za realizacijo programa dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno oz. mesečne akontacije. Organi poročajo izvršnemu svetu o realizaciji programov dela dvakrat letno in sicer ob polletju in ob zaključka leta:
— poročila so osnova za določitev višine akontacije v naslednjem obdobju.
9.	člen
Sredstva za osebne dohodke delavcev se bodo organom zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin od celotnega obsega sredstev za te namene, določenega v proračunu za leto 1989, v odvisnosti od realizacije programa dela, zmanjšanega za usklajevanje osebnih dohodkov. Ta sredstva se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta med letom povečajo za odstotek usklajevanja osebnih dohodkov.
10.	člen
Sredstva za materialne stroške, posebne namene in amortizacijo se določijo v okviru možne rasti občinskega proračuna. Sredstva za posebne namene.bodo organom v letu 1989 dodeljena na podlagi pismenih zahtevkov.
11.	člen
Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obsega ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se organu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo na podlagi programa, ki ga potrdi izvršni svet.
12.	člen
Izvršni svet SO lahko začasno zmanjša znesek sredstev ali za časno zadrži uporabo sredstev za posamezne namene, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini ali pa republiški organi omejijo dogovorjeno porabo.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine G. Radgona in predlagati ukrepe oz. ustrezno spremembo občinskega proračuna.
13.	člen
Vsi prihodki, ki jih občinski upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo so prihodki občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
14.	člen
Prihodke, ki jih ustvarijo iz izplačil za storitve po prejšnjem členu tega odloka lahko uporabljajo za namene iz 104. čl. zakona o sistemu državne uprave in izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih v soglasju z izvršnim svetom, uprave za družbene prihodke in geodetske uprave.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se sredstva, ki jih uprava za družbene prihodke pridobi na osnovi sporazuma za odmero in pobiranje prispevkov občanov za SIS družbenih dejavnosti in prihodki geodetske uprave od zaračunanih storitev za geodetska dela zbirajo na posebnih računih organov občine in so namenjena za modernizacijo upravnih organov.
15.	člen
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuita obveznosti, ki bi presegale z občinskim proračunom določena sredstva. Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna oz. delovne skupnosti, teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom.
16.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki se uporabnikom odobrena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
17.	člen
Proračunski uporabniki so dolžni izvršnemu svetu skupščine občine G. Radgona predložiti finančne načrte za leto 1990 v mesecu novembru 1989, zaključne račune za leto 1988, pa najpozneje do konca februarja 1989. Prav tako so dolžni dostaviti periodične obračune. Organi iz 14. čl. pa so dolžni v predračunih oz. finančnih načrtih in zaključnih računih še posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega odloka.
18.	člen
Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna v letu 1989, obračunavajo amortizacije v višini sredstev, ki so jim za ta namen zagotovljena v odloku o proračunu občine G. Radgona za leto 1989.
19.	člen
Nosilci sredstev za obveznosti, ki imajo značaj splošnih družbenih potreb so:
—	občinska konferenca SZDL
—	občinska konferenca ZSMS
—	občinska organizacija zveze borcev NOV
—	občinska organizacija rezervnih vojaških starešin
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter dejavnost LO
—	izvršni svet SO za vse ostale dejavnosti, izvzemši sredstva za delo upravnih organov, razporejena na posamezen upravni organ.
20.	člen
Izvršni svet skupščine je pooblaščen, da odloča:
1.	o prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna, določenimi v bilanci odhodkov,
2.	o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« občinskega proračuna
3.	o uporabi sredstev rezerv občine G. Radgona do višine 5.000.000.— din v posameznem primeru za namene iz 1. in 3. tč. 39. čl. zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, štev. 39/74).
4.	da v skladu s politiko na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1989 sprejema začasne sklepe s katerimi usklajuje proračunsko porabo med letom.
Sredstva iz tekoče proračunske rezerve se bodo dodeljevala:
— za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena in po svoji vsebini sodijo v splošno porabo na nivoju občin
- za naloge, za katera v proračunu niso sredstva zagotovljena v zadostnem obsegu.
21.	člen
Oddelek za občo upravo opravlja nadzor nad finančnim materialom in računovodskim poslovanjem uporabnikov občinskega proračuna o namenu, obsegu in dinamiki porabe.
Če se pri opravljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso uporabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, obvesti o tem izvršni svet in mu predlaga ustrezne ukrepe.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od I. januarja 1989 dalje.
Štev.:'400-5/88-03
Datum: 9/2-1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
20
Na podlagi 2. odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81, 34/83, 24/85, 1/86 in 11/88) in 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave pomurskih občin št. 41/81, 7/86 in 2/87) je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občine Gornja Radgona, dne 9. 2. 1989 sprejela
ODLOK
O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA FINANCIRANJE PROGRAMA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE GORNJA RADGONA
1.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško in drugo dejavnost ter delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih, ki so udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine G. Radgona za obdobje 1986—1990 pa niso podpisali sprememb in dopolnitev tega sporazuma od 1. 1. 1989, združujejo sredstva:
1.	iz dohodka
—	solidarnost v občini 2 %
—	solidarnost v republiki 0,12 %
2.	iz čistega dohodka
— vzajemnost v republiki 0,018%
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok se sredstva iz čistega dohodka po načelu vzajemnosti za potrebe v občini po samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine G. Radgona za obdobje 1986—1990 po stopnji 0.900 % ne združujejo.
3.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi, uporablja pa se od I. I. 1989 dalje.
Številka: 36-8/88-10
G. Radgona, 9. 2. 1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona
Peter FRIDAU
21
Na podlagi 205. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objaxe. št. 41/81, 7/8.6 in 2/87), 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) in v skladu z 11. členom odloka o organizaciji občinskih upravnih organov (Ur. objave, št. 14/80, 17/80, 34/81, 2/87 in 30/88) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti m družbenopolitičnega zbora, dne 9. 2. 1989 sprejela
SKLEP o sestavi komiteja za varstvo okolja in urejanju prostora občine Gornja Radgona
I.
S tem sklepom se določa: število članov komiteja, upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije in skupnosti), ki delegirajo svoje predstavnike v komite ter število članov komiteja, ki jih imenuje izvršni svet.
II.
Komite sestavlja predsednik in štirje člani.
Predsednika imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta.
V komite delegirajo po enega člana:
1.	Samoupravna komunalna in cestna skupnost občine G. Radgona
2.	Kmetijsko zemljiška skupnost občine G. Radgon^
3.	Samoupravna stanovanjska skupnost
4.	Upravna organizacija za urbanistično načrtovanje.
III.
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine ugotovi, koga so v skladu s tem sklepom v komite za varstvo okolja in urejanje prostora delegirale organizacije in skupnosti ter imenuje v skladu s tem sklepom določeno število članov.
IV.
Komite sprejme poslovnik, s katerim se podrobneje določi način njegovega dela in postopek sprejemanja odločitev na seji komiteja, pravice in dolžnosti predsednika komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja občinskega komiteja z organi, organizacijami in skupnostmi.
v.
Komite mora na seji obravnavati zadeve, ki so po zakonih ali drugih predpisih v njegovi pristojnosti, razen zadev, za katere je z zakonom ali drugim predpisom pooblaščen predsednik komiteja.
VI.	’
Glede na vprašanja, ki se obravnavajo na seji komiteja predsednik komiteja povabi na sejo tudi predstavnike drugih upravnih organov, podjetij, samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti, ter družbenopolitičnih organizacij in družbenih organizacij, ki lahko prispevajo k reševanju vprašanj iz pristojnosti komiteja.
VII.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 021-2/89-10
G. Radgona, 9. 2. 1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
22
Na osnovi 3. člena Zakona a samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85) in 48. člena Statuta Krajevne skupnosti Hodoš je svet KS Hodoš na svoji seji dne 13. 2. 1989 sprejel
SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS. Hodoš naselje Hodoš.
1.	člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 12. 2. 1989 se za območje KS Hodoš, naselje Hodoš uvede samoprispevek v denarju.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo 1. marca 1989 do 31. dec. 1989 in bo uporabljen v celoti za asfaltiranje cest skozi naselje Hodoš. Za realizacijo programa bo iz samoprispevka potrebno zbrati 74,200.000,- din.
3.	člen
Zavezanci za plačevanje krajevnega samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Hodoš naselje Hodoš v naslednji višini:
—	3 %.od netto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil.
-	3 % čistega osebnega dohodka iz davčne osnove samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti,
—	60 % od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
—	500.000.— din v enkratnem znesku delavci, ki so na začasnem delu v tujini,
-	250.000,— din v enkratnem znesku upokojenci, ki dobivajo pokojnino iz tujine.
4.	člen
Samoprispevka v denarju so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. čl. Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS 35/85).
5.	člen
Samoprispevek iz osebnih dohodkov obračunavajo in nakazujejo izplačevalci, samoprispevek od obrtne dejavnosti in katastrskega dohodka pa obračunava in nakazuje uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota. Ostale oblike samoprispevka obračunava krajevna skupnost. Hodoš, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila.
6.	člen
Sredstva, ki se zbirajo iz. samoprispevka se nakazujejo na zbirni račun Krajevne skupnosti Hodoš št. 51900-842-035-8355 pri SDK Murska Sobota z navedbo »Krajevni samoprispevek«.
Ob izplačilu OD so DO dolžne posredovati KS Hodoš poimenski seznam delavcev za katere nakazujejo krajevni samoprispevek.
7.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal Svet krajevne skupnosti Hodoš in bo o tem po ZR za leto 1989 poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
8.	člen
Ta sklep velja 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od I. marca 1989 dalje.
Hodoš, dne 13. 2. 1989
Predsednik sveta KS
Hodoš
Ludvik ORBAN
23
Na podlagi 3. člena Zakona o, samoprispevku (Uradni list SRS št. 36/85) in 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) in 36. člena Statuta krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici je skupščina krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici na seji dne 29. 1. 1989 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici.
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS Videm ob Ščavnici, ki bo dne 12. marca 1989 na običaj; nih glasovalnih mestih na območju krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici od 7. do 19. ure.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
—	80 % za komunalno dejavnost,
—	10% za kulturno in telesno-kulturno dejavnost,
—	10 % za požarno varnost, od tega 5 % za vodna zajetja, 5 % za kulturno in ostalo dejavnost v GD.
KOMUNALNA DEJAVNOST:
-	ASFALTIRANJE KRAJEVNIH CEST:
—	v Kupetiricih (Polak —vas Kupetinci)
—	v Seliščih (Golnar—Murščak)
—	v Grabšincih (reg. cesta—Filipič)
—	na Kokolajnščaku (Gomila—Kokolanjščak)
—	krajevna cesta (Stara gora—Ženik)
—	v Sovjaku (Hrenovica, (Kizmina, Rebra)
—	na Jamni
—	v Stanetincih (lokalna cesta—Markovič)
—	v Rožičkem vrhu (Zemljič—Jurkovič in Horvat—Jurkovič)
—	v Dragotincih (lokalna cesta—vrh Dragotinci) »
—	cesta (Žihlava—Slaptinci)
-	REKONSTRUKCIJA KRAJEVNIH CEST:
—	Terbegov<;i—Drakovci
—	Kraljevci —Kočki vrh
—	Kutinci —Galušak
—	Kraljevci — Smolinci (skozi Cernila)
—	Kraljevci —Grabonoški vrh
—	Čakova —Blaguš
-	SOFINANCIRANJE:
—	lokalne ceste Kutinci—Terbegovci
—	lokalne ceste Rožički vrh—Hrastje Mota
—	ureditev pločnika v Vidmu (avtobusna postaja—KZ)
—	gradnje ali odkupa primernega objekta za novo pošto v Vidmu
—	ureditve pokopališča.
Sredstva za kulturo, telesno kulturo in požarno varnost se razdelijo po programih društev z vsakoletnim pianom KS.
3.	člen
Za izvršitev programa je potrebno zbrati din 950,000.00(7.
S samoprispevkom se bo v petih letih zbralo din 700,000.000 in dodatna soudeležba krajanov	din250,000.000
skupaj	din 950,000.000
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje 5 let in sicer za obdobje 1. 5. 1989—30. 4. 1994.
5.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani s stalnim bivališčem na območju krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici.
Višina samoprispevka znaša:
—	1,5% od neto OD posameznega zavezanca iz delovnega razmerja,
—	10% od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
-	2 % od čistega dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali negospodarske dejavnosti in intelektualne storitve,.
—	1 % od pokojnin, razen od pokojnin z varstvenim dodatkom,
-	2 % od povprečnega neto OD zaposlenega v gospodarstvu iz občine Gornja Radgona — delavca začasno zaposlenega v tujini
—	30—50% od vrednosti investicije vaščani vasi, ki s sprejetim planom KS modernizirajo oziroma asfaltirajo krajevno cesto. Pri tej soudeležbi so zajeti tudi lastniki vinogradniških hišic in drugih objektov ter lastniki zemljišč, ki ne prebivajo na območju te vasi.
6.	člen
Glede oprostitve plačila samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85).
7.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju KS Videm ob Ščavnici in zaposleni občanu ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, imajo pa lastnost delavca v združenem delu.
8.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
VIDEM OB ŠČAVNICI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 12. marca 1989 o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici za obdobje 5 let od 1. 5. 1989 do 30. 4. 1994.
Po predlogu bo samoprispevek uporabljen za:
—	80% za komunalno dejavnost — asfaltiranje krajevnih cest:
—	v Kupetincih (Polak—vas Kupetinci)
—	v Seliščih (Golnar—Murščak),
—	v Grabšincih (reg. cesta—Filipič),
—	na Kokolanjščaku (Gomila—Kokolanjščak),
—	cesta (Stara gora—Zenik),
—	v Sovjaku (Hrenovica, Kizmina, Rebra),
—	na Jamni,
—	v Stanetincih (lokalna cesta—Markovič)
—	v Rožičkem vrhu (Zemljič—Jurkovič in Horvat—Jurkovič),
—	v Dragotincih (lokalna cesta—vrh Dragotinci),
—	cesta (Žihlava—Slaptinci);
—	rekonstrukcija krajevnih cest:
—	Terbegovci—Drakovci,
—	Kraljevci—Kočki vrh,
— Kutinci—Galušak,
—	Kraljevci—Smalinci (skozi Černila)
—	Kraljevci—Grabonoški vrh,
—	Cakova—Blaguš;
—	sofinanciranje:
—	lokalna cesta Kutinci—Terbegovci,
—	lokalna cesta Rožički vrh —Hrastje Mota
—	ureditev pločnika v Vidmu (Leskovar—osnovna šola),
—	ureditev pločnika v Vidmu (avtobusna postaja—KZ),
—	gradnje ali odkupa primernega objekta za novo pošto v Vidmu,
—	ureditve pokopališča.
—	10% za kulturno in telesno-kulturno dejavnost in
—	10 % za požarno varnost.
Po predlogu bo samoprispevek znašal:
—	1,5 % od neto OD posameznega zavezanca iz delovnega raz-
merja.
—	10% od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
—	2 % od čistega dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali negospodarske dejavnosti in intelektualne storitve,
—	1 % od pokojnin, razen od pokojnin z varstvenim dodatkom,
—	2% od povprečnega neto OD zaposlenega v gospodarstvu iz občine Gornja Radgona — delavca začasno zaposlenega v tujini,
—	30—50 % od vrednosti investicije — vaščani vasi, ki s sprejetim planom KS modernizirajo oziroma asfaltirajo krajevno cesto. Pri tej soudeležbi so zajeti tudi lastniki vinogradniških hišic in drugih objektov ter lastniki zemljišč, ki ne prebivajo na območju te vasi.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
*
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če soglaša z uvedbo samoprispevka, oziroma besedilo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
9.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem zbirnem računu KS Videm ob Ščavnici št. 51910-842-008-8836 in razporejala na referendumskem programu.
10.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici, ki o tem vsako leto poroča na zborih občanov.
I L člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Videm ob Ščavnici, dne 14. 2. 1989
Predsednik skupščine KS Anton MEŽNARIČ
Sklad stavbnih
1 ««v v zemljišč
spraviti na zeleno vejo
Sklad stavbnih zemljišč občine Murska Sobota, ki deluje tri leta, je tudi v minulem letu opravljal pomembne naloge pri pripravi, opremi in oddajanju stavbnih zemljišč, kar je sicer usklajeno z družbenim načrtom soboške občine in s programom blokovske gradnje samoupravne stanovanjske in komunalne skupnosti. Tako je sklad sklepal pogodbe o odkupu stanovanjskih hiš,.sodeloval pri pripravi zemljišč na območjih zazidalnih načrtov, skrbel za usmerjeno družbeno in zasebno gradnjo ter za sprotno oddajanje stanovanj posameznim interesentom. Kljub pomanjkanju finančnih sredstev in izkušnjam je sklad stavbnih zemljišč uspešno presegel začetne težave.
V letošnjem letu bo treba valorizirati stroške opreme stavbnih zemljišč in povečati delež nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, kajti drugače naloge v letu 1989 ne bo lahko izvesti. V izhodiščih za pripravo finančnega načrta sklada se namreč predvideva precejšnje povečanje stroškov za pripravo stavbnih zemljišč, pa najsi gre za zasebno stanovanjsko gradnjo, za obrtne delavnice ali za celotno komunalno opremljenost trgovskih, gostinskih in drugih poslovnih prostorov. Sem pa je treba šteti tudi povečanje stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za usmerjeno blokovsko gradnjo. Da ne govorimo posebej o težavnem pridobivanju stavbnih zemljišč in sofinanciranju zazidalnih načrtov. Dokler omenjeni sklad ne bo finačno trden, se bodo še vedno »gasile« določene zadeve. Ob dodatnih nalogah, ki se bodo pojavile med letom, bodo finančni problemi gotovo še izrazitejši. Zato je nujno, da čim prej uskladijo vrednost nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča z dejanskimi razmerami in v primerjavi s slovenskim prostorom, kjer so ponekod že korak naprej.
M. Jerše
INŠPEKTORJI PRED VRATI
Z novim letom je začel veljati zvezni predpis iz 23. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prometnega davka, ki obvezuje vse prodajalce, gostince ..da morajo za vsako opravljeno storitev izročiti kupcu (gostu) odrezek blagajniškega traku. Če inšpektor ugotovi, da se to ni zgodilo, lahko kaznuje podjetje s 100 000 do milijon dinarji kazni, vodjo lokala ali trgovine z 20 000 do 200 000 dinarji, delavca, ki ne izda kupcu oziroma gostu omenjenega listka, z 10 000 do 100 000 dinarji, kupca oziroma gosta, ki ob izhodu iz lokala nima listka, pa s 5 000 dinarji.
Tako zvezni predpis. Imamo pa tudi republiški zakon o davkih občanov, ki v kazenskih določbah med drugim določa, da se z denarno kaznijo 100 000 dinarjev na kraju prekrška kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ne izstavi oziroma ne zagotovi izstavitve računa ali ne evidentira prihodkov prek registerske blagajne in ne izstavi odrezka blagajniškega traku. S polovično kaznijo se kaznuje delavec, zaposlen pri obrtniku, ki ne izstavlja odrezka blagajniškega traku ...
Po uveljavitvi zveznega zakona so registrske blagajne uvedli še v tiste družbene gostinske lokale, kjer so doslej zaračunavali »na pamet«, medtem ko so v zasebnih te »mašine« že dlje časa v uporabi. Ali gre dejansko ves promet prek njih, o tem bi vedeli več povedati davčni inšpektorji, dejstvo pa je, da gostje odklanjajo odrezke iz registrskih blagajn.
POSLEJ LAŽE DO HIŠE?
V prvi polovici leta 1987 je bil v soboški občini sprejet odlok, točneje prečiščeno besedilo odloka o urbanističnem redu, na osnovi katerega izdajajo lokacijska dovoljenja za novogradnje, ki jih predlagajo občani. Vendar po tem odloku ni možna gradnja objektov zunaj zazidalnih okolišev, zato je če-sto prihajalo do težav pri izdaji lokacijskih dovoljenj. Zakon o kmetijskih zemljiščih sicer določa, da se s prostorsko-uredit-yenimi pogoji lahko zemljišča, ki niso razvrščena v 1. območje kmetijskih zemljišč, namenijo za gradnjo posameznih objektov, vendar je potrebno poprejšnje soglasje kmetijske zemljiške skupnosti. Žal pa v
Ali jih bodo zdaj, ko velja zvezni predpis, sprejemali, shranjevali, pač zaradi zagrožene kazni, je težko reči. Se pa zdi ta napovedana kontrola inšpektorjev pred vrati trgovin, gostinskih lokalov svojevrstna neumnost, neživljenjski predpis. Bo inšpektor sprejel »opravičilo« občana, ki ob izhodu iz gostilne ne bo imel odrezka blagajniškega traku, ko mu bo povedal, da je sicer pil, ne pa tudi plačal, ker je bil danes na vrsti za plačilo kolega Lajči? Če bodo inšpektorji trmasti, gostje pa v strahu, da bodo morali plačati »tita«, potem bo vsak iz vesele družbe moral naročiti po eno »rundo« ali pa plačati vsak svoj zapitek.
Pa v trgovinah? Družinskih nakupov ne bo moglo biti več. Ko se bomo v družini odločili za kolektivni obisk trgovine, tedaj bo moral vsak član pred blagajno s svojo vrečko, vsak bo dobil svoj odrezek blagajniškega traku, da se bo lahko legitimiral.
Spet ena jugoslovanska ne-
soboški občini še vedno nimajo sprejetih prostorsko-ureditve-nih pogojev, zato gradnja zunaj zazidalnih okolišev doslej ni bila možna.
Pohvalno je, da so v občinskem izvršnem svetu prisluhnili željam in potrebam občanov ter predlagali, da se odlok o urbanističnem redu spremeni in vnese člen, ki pravi, da »so izjemoma lahko zazidljiva kmetijska zemljišča drugega območja, ki po Srednjeročnem družbenem planu občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 niso trajno namenjena kmetijski proizvodnji. V postopku za izdajo lokacijskih dovoljenj si mora investitor pridobiti predhodno soglasje kmetijske zemljiške skupnosti
mumnost? Niti ne, kajti tisti, ki si lahko privoščijo nakupe v Italiji, vedo povedati, da je tam podoben predpis v veljavi že dlje časa in da je finančna policija stroga kot nikje drugod. Pa pri nas? Glede na visoko inflacijo bo znesek zagrožene kazni (5 000 dinarjev) kmalu zanemarljiv. Četudi ga bo kdo plačal, bo bolje »prišel skozi«, kot pa, če bi moral naročiti »rundo« pijače, ali pa se v strahu pred kaznijo (v primeru družinskih nakupov) postaviti v vrsto pred blagajno s svojo plastično vrečko.
Inšpektorji pred vrati? Doslej jih uradno še nismo videli. Pa tudi v republiškem tržnem inšpektoratu se še niso dogovorili za tehniko nadzora. V nasprotju s tem pa v republiški upravi za družbene prihodke napovedujejo, da bodo prej ali slej začeli nadzirati, kako je z uresničevanjem 23. zveznega člena. Morda pa ne bi bilo odveč, da bi še preverili, ali ta (zvezni) predpis sploh velja, saj v Sloveniji dajemo prednost svojim predpisom.
Š. Sobočan
ter mnenje in lokacijsko dokumentacijo za to pooblaščene organizacije.«
Pričakovati je, da bo ta sprememba že kmalu tudi sprejeta in bo prispevala pomemben delež k nadaljnjemu razvoju Goričkega, zmanjšal pa se bo tudi pritisk občanov na urbana središča. Mnogi Goričanci, ki doslej niso mogli graditi v domačem kraju, so se prav iz teh razlogov v preteklosti odločali za gradnjo v okolici občinskega središča. Goričko pa se je tako še naprej praznilo. Sprememba odloka bo torej več kot dobrodošla, z njo pa bo potrebno ustrezno seznaniti tudi občane.
L. Kovač
Kakšna bo gradnja na južni strani Murske Sobote
Del mesta Murska Sobota, ki obsega območje med Cankarjevim naseljem, Trstenjakovo, Mladinsko, ulico Ivana Regenta, Žitno, Talanjijevo, Tomšičevo in ulico Jusa Kramarja, je pretežno pozidan. Zato so na tem območju možni le še manjši posegi, kot so pozidave, nadzidave, gradnja
Pogled na urejen pločnik v Cankarjevi ulici v Murski Soboti. Tudi to namreč prispeva k lepšemu videzu mesta. In še vrednost opravljenih del: več kot 134,2 milijona dinarjev. Foto: N. Juhnov.
nadomestnih objektov, obnove in vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter dopolnilne gradnje objektov. Tako je jasno zapisano tudi v planskih opredelitvah prostorskega urejanja teh vprašanj v pomurskem središču. Pri tem velja dodati, da je doslej njegovo prostorsko urejanje temeljilo na urbanističnem načrtu, sprejeteni na osnovi zakona o urbanističnem načrtovanju, ki pa je s potrditvijo dolgoročnega načrta soboške občine za obdobje 1986—2000 prenehal veljati. To pa seveda terja sprejemanje ustreznih prostorskoureditvenih pogojev, kajti drugače ni možno izdajati lokacijskih dovoljenj za to območje.
I Prejšnji četrtek naj bi, kot smo poročali, podpisali pogodbo o prodaji ene od dveh proizvodnih hal DO Platana iz Murske Sobote, ki je ocenjena na okrog 6 milijard dinarjev. Pred-stavniki Platane so sicer imeli v Ljubljani resne pogovore s  predvidenim kupcem in kaže, da bo posel sklenjen, kocka pa  še ni dokončno padla.	•-	j q
V ta namen je tudi sprejet ustrezen občinski odlok-, katerega glavni cilj je, da se občanom tega dela Murske Sobote omogoči nadaljnji razvoj pri prostorskem urejanju. To pomeni racionalno izrabo prostora za gradnjo stanovanjskih objektov, proizvodnih in storitvenih zmogljivo
sti s smotrnim razmeščanjem dejavnosti in infrastrukture ter izboljšanje bivalnih razmer, predvsem glede varovanja okolja in človekovih vrednot v celoti. O tem dokumentu je potekala tudi javna razprava v Krajevni skupnosti Partizan, pri čemer so bile dane pripombe občanov ulice Ivana Regenta in Južne. O njih je razpravljal tudi občinski izvršni svet, s čimer so seznanili tudi prebivalce tega dela Murske Sobote. Tako je Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota izdelal prostorskoureditvene pogoje, pridobljena pa so tudi vsa potrebna soglasja pristojnih organov in organizacij.
M. Jerše
NOVA BOLEZEN SE VSE
BOLJ ŠIRI TUDI V POMLRJL
KOLIKO NAS JE OKUŽENIH Z VIDEOMANIJO?
Zdravila za potešitev strasti dobimo na treh mestih v Murski Soboti in na po enem v Gornji Radgoni, Ljutomeru, Lendavi in Radencih — Najčešče zaidejo v »lekarne« okuženi z akcijami — Po seks pa je še vedno boljše v posteljo.
Bojim se, da boste vsi tisti, ki ne veste, kaj je »manija« oziroma videomanija, razočarani, ko boste članek prebrali do konca. V njem namreč ne bom pisal o bolezni, ki bi ogrožala vaše telesno zdravje, ampak o »bolezni« — pojavu, ki se mu tudi na obeh bregovih Mure ne moremo odpovedati. Smo pač na točki Jugoslavije, ki meji na Zahod, zato smo toliko bolj na tekočem s tehničnimi novostmi. Gre seveda za videorekroderje, oziroma po slo-vensko videozapisovalnike, s ka-terimi si lahko posnamemo program, ki ga predvaja televizija (filmi, na primer), lahko pa na njih predvajamo tudi žc posnete kasete, ki jih kupimo v trgovini, ali pa kasete, ki si jih izposodimo v kateri od videotek.
KOLIKO JE OKUŽENIH?
Na vprašanje, koliko videoza-pisovalnikov imamo v Pomurju, ne ve odgovora nihče. Načinov, kako so ljudje prišli do njih, je namreč več: prinesli (ali pretihotapili) sojih iz tujine, nekateri so to tehnično čudo kupili v konsignacijskih trgovinah, drugi so si priskrbeli »domače« (korejske) videozapisovalnike, ki imajo nalepko Gorenja... Pa kaj bi o tem, pomembno je pač, da ljudje v svojih dnevnih sobah nimajo le takšnih ali drugačnih, po možnosti uvoženih, televizijskih sprejemnikov, ampak videozapisovalnike. Teh seveda nimajo za okras, ampak se vrtijo često dan in noč. Podnevi so njih gospodarji otroci, ki si predvajajo risanke in druge »nedolžne« filme, v zgodnjih večernih urah so družinski filmi, kaj pa se vrti takrat, ko odidejo deca spat, sam
bog ve. Risanke gotovo ne. Seveda ste najbrž uganili, kam ciljam — porniči! Slutim, da jih gledajo tudi odrasli, recimo oni, ki so že proslavili Abrahama, saj menda za moškost v poznih letih ni treba afrodiziakov, kot je — da navedem zgled — španska muha, ampak naredi učinek tudi dober videoseks.
VIDEOSEKS V POMURSKIH »LEKARNAH«
Ko sem v šestih pomurskih videotekah povpraševal, katerih zvrsti filme si naši ljubi gledalci najpogosteje izposojajo, so mi v en glas odgovarjali: akcijske, nato grozljivke, ljubezenske filme? pa risanke za deco. Bil sem nesramen, pa sem vrtal, ali gredo tudi pornofilmi, pa so me odvračali, češ da takih filmov nimajo. Sem pa slišal od enega od izposojevalcev, ki je takole ošvrknil videotekarja: Ti, hudič, včeraj pa si mi podtaknil to packarijo. Ali je na svojem ekranu res gledal »packarijo« ali pa profesionalni seks, tega ne vem, sem si pa zapomnil pripombo taistega izposojevalca kaset: Zaradi (vi-deo)pornografije pri nas še ni bil nihče kaznovan. In ker je v domači hiši marsikaj dovoljeno, nrav/aprav ni nič prepovedano, samo da tega ne slišijo sosedje, tudi čez videoigro »ocka-mami-ca« ne bi smela postava (na primer uniformiranci) reči nobene.
problem so >PLAYERJI<
Viedomanija bi pri nas zajela več liudi, ko se množici ne bi bi-o treba boriti za vsakdnaj, kruhek Tisti, ki nima kaj dati na jedilno mizo, o videozapisovalmku
ali >playerju< (aparat, ki ne snema, ampak samo predvaja videokasete) lahko samo razmišlja. Ali pa tudi ne. V večini izposojevalnic videokaset imajo tudi >play-erje<, ki jih tudi izposojajo. Najemnina za en dan je od 10 do 20.000 dinarjev. Dokaj dobro pa so vse videoteke založene s filmi — takole: od 200 do 400 jih imajo posamezne, kar pomeni, da si vsak dan lahko predvajate drug film. Trditev sloni na predpostavki, da imajo videoteke bolj ali manj enake filme. Se pa arhiv nenehno povečuje, kar pa ni čudno, saj v svetu letno posnamejo 5.000 filmov, od katerih jih žal le malo zaide v naše filmske
Tako šefi videotek kot mnogi izposojevalci so trdili, da imajo najrajši akcijske filme (Predvsem veliko streljanja), vendar se zdi, da videoteke premorejo (seveda ne javno in ne za vsakogar) tudi kak film, kjer gre za drugačno streljanje.
distribucijske hiše, ker nimajo deviz za uvoz, zato pa veliko več (po raznih kanalih) do video-presnemovalnic in nato v videoteke.
KAJ SE BO ZGODILO Z IZPOSOJEVALNICAMI?
Marsikaj ni dovoljeno, pa človek to vendarle počne. Enako je z videotekami. Še vedno nimamo predpisa, ki bi urejal njihov status. Žakon o obrti omogoča izdajo obrtnega dovoljenja za video-snemanja, vendarle pa ne za krajo avtorskih pravic. Torej, če je v prometu (izposojanju) videokaseta s filmom, katerega lastnik
(producent) ni dal dovoljenja za predvajanje na videu (pirati pa so ga skrivaj presneli in tako imenovane »masterje« — prve kopije — prodali videostudijem, ki sojih razmnožili in prodali videotekam), potem so tu hudo kršene avtorske pravice. Bolje rečeno: kaznivo dejanje. Sicer pa, kaj bi o tem mi, ko pa si zastran tega početja preveč ne belijo glav niti tisti, ki jim je to osnovno delo — zavodi za zaščito avtorskih pravic. Ker pa smo v Sloveniji vendarle bolj pametni kot v drugih republikah, imamo zdaj »tolmačenje« republiškega komiteja, ki pravi, da zasebnik ne more izposojati videokaset, ampak lahko to počno knjižnice.
PO KASETE V KNJIŽNICO!
Med prvimi, ki je sledil črki zakona, je bil Miha Balažič s Cvena, ki je svoje kasete in play-erje dal knjižnicam v Ljutomeru in Gornji Radgoni. Ti jih izposojata, najemnino pa si delijo. Miha je med našimi bralkami sicer bolj znan kot simpatičen popevkar v skupini Magnet, vendar veliko skrbi namenja tudi kupovanju kaset. Navsezadnje je to nekako v okviru njegove uradne obrtne dejavnosti »opravljanje video zapisov z videokamero«. Dovoljenje z enakim besedilom imajo še drugi pomurski videotekarji. V Murski Soboti sta na Lendavski ulici dva: videoteka Gorazda Uršiča in Andreja Gerenčerja, videoklub Omega pa ima Jože Žekš. Ta poleg izposoje kaset s filmi (predvsem s slovenskimi podnapisi) izposoja še >playerje<, z videokamero pa snema razne prireditve. Tako kot prva dva >videomana< izposoja kasete v svojem imenu. Nasproti temu pa je Hi-Fi videostudio, ki ga imata na Kidričevi ulici Igor Vučkič in Anton Weingerl, kasete nekako »odstopil«- soboški knjižnici, pa jih zato izposoja njena uslužbenka, vse pač V skla-
^Med najnovejšimi videotekami v Pomurju je izposojevalnica kaset, ki si jo je v Lendavi omislil Igor Kulčar. Kasete in aparat za predvajanje izposoja prek lendavske knjižnice, in sicer vsak dan po 17. uri. Opravlja še nekatere druge storitve, radovedneži pa ga najdejo v starem občin-t skem poslopju.
du s predpisi. Verjetno bo enako ravnala tudi Anica Prelog iz Ra-denec, za zdaj pa kasete izposoja v svojem imenu in na svoj račun.
S KASETO ŠE KNJIGA
V Radgoni in Ljutomeru so videokasete na voljo v knjižnicah. V obeh so nam povedali, da mnogi izposojevalci kaset vzamejo še knjigo. To je res lepa gesta. Kasete si pač pri njih lahko izposodijo le tisti, ki so včlanjeni v knjižnico.- In ker imajo torej določene pravice, jih izrabijo, domnevamo, da knjig ne vzamejo na izposojo samo zaradi dobrega vtisa na knjižničarko, ampak katero tudi preberejo. V knjižnicah pa si tudi prizadevajo obogatiti arhiv kaset z nekomercialnimi filmi. To so predvsem slovenski, pa z raznimi dramami, filmi za otroke, risankami. Tako ponudba ni več enostranska (akcijski filmi, grozljivke, za porno-filme pa smo že rekli, da jih ni (?))> zato je bil tisti, ki je na republiškem komiteju dal predlog o. prenosu videokaset § filmi v knjižnico, zares pametna glava.
Zgodbo sem začel zelo napeto (kot v kakšnem filmu), dokončal pa umirjeno. Je pač tako kot z juho: najprej je vroča, potem pa vse manj.
Štefan Sobočan
VESTNIK, 23. FEBRUAR 1989------------ ----------------------------------
STRAN 21
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA od 24. febr. do 2. marca
24.	febr. ob 17. in 19. uri amer. akc. film RDEČA VROČICA. ARNOLD SCHWARZENEGGER IN JAMES BELUSHI - DVOJICA, KI NAVDUŠUJE V NAPETIH AKCIJAH!
26-	febr. ob 15., 17. in 19. uri amer, akc. thriller RDEČA VROČICA.
27.	febr. ob 17. in 19. uri amer, komedija NORČIJE NA KOLESIH VELIKO KOMIČNIH SITUACIJ V STILU POLICIJSKIH AKADEMU!
28.	febr. ob 17. in 19. uri amer, komedija NORČIJE NA KOLESIH.
1.	marca ob 17. in 19. uri franc, komedija LUTKICE IZ ST. TROPEZA.
2.	marca ob 17. uri franc, komedija LUTKICE IZ ST. TROPEZA.
2.	marca ob 19. uri amer. erot. film AMERIŠKA PITA.
Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma!
Prodam
GOLF, dizel, letnik 1982/1983, v dobrem stanju, prodam ali menjam-za rezan les. Telefon: 042 818 479, ob delavnikih od 8. do 20. ure, v soboto do 12. ure. IN-170331
VINOGRAD (Veščički vrh), 50 arov, prodam. Informacije: Banfi, 146 Štri-hova. IN-17030
LADO 1600, letnik 1979, registriran do decembra 1989, prodam. Telefon: 82 187 popoldne ali 81 791. IN-17033 LADO NIVO, skoraj novo, ugodno prodam. Tel. (062) 811-276 ali 815-195. IN-17083
7RENAULT 4, letnik 1976, renault 18, letnik 1979, ford gxl, letnik 1972, škodo, letnik 1976, in mercedes 200 D, letnik 1971, prodam. Marinič, KJjučarovci 8 C, Križevci pri Ljutomeru. Ogled v soboto od 15. do 18. ure, v nedeljo od 9. do 12. ure. IN-17036
STAREJŠO HIŠO prodam. Soinvestitorja za gostinski lokal iščem. Telefon: 81 648. IN-17037
ZASTAVO 750, obnovljeno, registrirano do julija, ugodno prodam. Anton Baša, Melinci 3 b. IN-17037 REGAL ZA KNJIGE, televizor, kavč, mizo, otroško posteljo in zibelko ugodno prodam. Murska Sobota, Cankarjevo naselje 38. M-9702 TELEVIZOR, čmo-beli, prodam. Vukovič, Murska Sobota, Lendavska 51. M-RK
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, usnjeno, novo, prodam. Telefon po 16. uri: 24 367. M-9704
TRAVNIK V BAKOVCIH, 50 arov, prodam. Informacije: Dokležovje 40. M-9704
NJIVO V BRATONCIH 25 arov, prodam. Informacije: Dokležovje 40. M-9704 a
TRAKTOR IMT 539 in koso z dvojnim nožem ter obračalnik za BCS prodam. Sodišinci 45. M-9706 PSA, nemškega ovčarja, prodam. Sodišinci 45. M-9706 a
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE in AUDI 80 prodam. Andrejci I, telefon po 15. uri: 48 010. M-9707
LADO RTV A, letnik 1986, november, prodam. Informacije popoldne, po telefonu: 23 333. M-9708
ORGLE prodam. Murska Sobota, Mladinska 48. M-9712
HRASTOVE PLOHE prodam. Ra-tkovci 21, Prosenjakovci. M-9713
HI-FI VIDEOSTI DIO KIDRIČEVA 21 (nasproti avtobusne postaje) MERSKA SOBOTA in VIDEOTEKA ŠTl DIJSKE KNJIŽMCE
NOVO V IZPOSOJEVALNICI!
Največji izbor filmov vseh zvrsti po najnižji dnevni ceni samo 2.000 din za kaseto!
Snemanje in presnemavanje vseh vrst dogodkov na formate VHS, VETA. SUPER BETA. Izposoja video playerjev. Odprto: 12. do 18. ure. ob sobotah od 10. do 13. ure.
PLETILNI STROJ EMPISAL, eno-redni, na kartice, prodam. Telefon: 062 644 431. M-9714
TRAKTOR IMT 560 in 126 P, letnik 1982, prodam. Kovačič, Puževci 16, p. Bodonci. M-9716
ŠIVALNI STROJ BAGAT SLAVICA, v dobrem stanju, prodam. Stara 8/IV. M-9718
KRAVO, staro osem let, brejo devet mesecev, prodam. Gomilica 50. M-9720
HARMONIKO MELODIJA, 96-ba-sno, solto leslie, 100 W ter motor in steklo za zastavo 750 (kompletno), prodam. Telefon: 48 326. M-9722 BREJO KRAVO, staro štiri leta, prodam. Črenšovci 166. M-9723
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar (kultura), Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za I. polletje 1989 je 50.000 dinarjev, za delovne organizacije 100.000 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM (letno).
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP VEČER Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
DIANI, letnik 1978 in 1976, dobro ohranjeni, prodam. Murska Sobota, Štefana Kovača 36. M-9724
OPEL KADETT 1,6 D, letnik 1985 november, prodam. Dolnja Bistrica 140 a, telefon: 70 393. M-9725 HARMONIKO WELTMEISTER, 60-basno, prodam. Informacije: Eri-škič, Titova 1 b. M-9726
ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1983, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Bakovci, Soboška 24. M-9728
DVOOSNO PRIKOLICO ZA TRAKTOR prodam. Tišina 56. M-9728
BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Tibaut, Žižki 45, Črenšovci. M-9730
K ABINO ZA TRAKTOR IMT 535 ali 539 ugodno prodam. Telefon: 48487. M-9732
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO KŽK, kolo z motorjem, moped T 12, traktor zetor 7011 z nakladalnikom (580 ur) prodam. Vse brezhibno. Alojz Senčar, Stara Nova vas 39. M-9734
KOMBAJN EPLLE 210 prodam. Telefon: 48 016 — popoldne. M-9736 HI-FI STOLP zelo ugodno prodam. Telefon: 72 197. M-9737
ZASTAVO 101 MEDITERAN in prikolico za avto prodam. Bratonci 37 a. M-9738
KUNCE IN KOPALNO KAD (7 S M), kombi peč (8 SM) in reporezni-co (5 SM) prodam. Telefon po 18. uri: 77 618. M-9739
TRAVNIK V ŽENAVLJAH in večjo količino sena prodam. Šulinci 72. M-9740
KROMPIR (semenski in debel) prodam. Budinci 5, p. Šalovci. M-9742 YAMAHA XS 750 ugodno naprodaj. Renato Frank, Jurij 8. M-9743 BARVNI TELEVIZOR ISKRA ugodno prodam. Telefon po 15. uri: 24 037. M-9745
DIANO PO DELIH (šasijo, blatnike, gume, vrata, stekla in drugo) prodam. Telefon: 22 484. M-9747
NOVO HIŠO V LJUTOMERU prodam. Informacije: Marija Forjanič, Trg Slavka Osterca 23. M-9749

GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak, Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na va šem domu.
POSLOVNI PROSTOR V MURSKI SOBOTI (38 m2), prodam. Telefon: 23 462. M-9750
ZASTAVO 101, letnik 1977, zelo dobro ohranjeno, prodam. Lipovci 137, telefon: 71 076. M-9751
MOTOR ZA OPEL prodam. Dokležovje 38, M-9752
OPEL REKORD, vozen, prodam. Murska Sobota, Vrazova 16. M-9757 NOVO SEDEŽNO KOTNO GARNITURO po ugodni ceni prodam. Jože Magdič, Murska Sobota, Lendavska 17 c, stanovanje 66. M-9758 HARMONIKO WELTMEISTER, 60-basno, prodam. Telefon: 73 266. M-9759
JUGO 45, letnik 1987, prodam. Telefon: 73 266. M-9759 a
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Černelavci, Gorička 100. M-9760 FANTOVSKO ŠPORTNO KOLO JUNIOR prodam. Prežihova 7 a, telefon: 23 652. M-9761
LADO 1500 S in peč ferroterm prodam. Lipovci 134, telefon popoldne 71 465. M-9762
NOVO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, široko, in varilni aparat (50 odstotkov ceneje) prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-9764
ZASTAVO 750 LUX, obnovljeno, prevoženih 48.000 km, in motorno škropilnico panonija M 83 prodam. Metod Tuksar, Turnišče, Mladinska 23. M-9765
KOSO ZA TRAKTOR DEUTZ, skoraj novo, prodam. Zenkovci 45. M-9766
ENOOSNO PRIKOLICO, pomivalno korito, traktor in koso prodam. Telefon: 77 686. M-9767
CISTERNO CREINA, 1700 1, dobro ohranjeno, prodam. Čakova 4, Videm ob Ščavnici, telefon: 68 150. M-9768 PISALNI STROJ UNIŠ prodam. Telefon: 24 749. M-9769
TUPANAMBUR — ČIČOKA prodam. Telefon po 18. uri: 75 884. LE-19470
NOVOZELANDSKE ZAJCE (za nadaljnjo rejo) prodam. Telefon po 18. uri: 75 884. LE-19469
ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Štefan. Kovačič, Dolnji Lakoš 80, telefon: 75 921. LE-19472
AVTO KOMBI 850, vozen, prodam. Lukačevci 3 a. M-9770
TRAKTOR DEUTZ, 40 KS, rabljen, prodam. Benko, Gorica 7, telefon. 72 559. M-9771
ŠTEDILNIK DERBI, skoraj nov, in kombi peč TINA prodam. Gederovci 11 c. M-9772
FIAT 126 P, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam. Vaneča 59. M-9773
PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO prodam. Gančani 38 a. M-9774
NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEW, rjave, iz kooperacijske reje, navajane na vso domačo hrano, opravljena vsa potrebna cepljenja, prodajamo po dnevnih cenah. Naročilo sprejema in daje vse informacije: GOSTILNA T1BI HORVAT, NEMČAVCI 38, telefon: (069) 23-375 ali (069) 24-393.
SPAČEK IN RENAULT 4 prodam. Selo 33, telefon: 72 721. M-9775
GOLF JX, dizel, marec 1987, 20.000 km, prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-9776
KRAVO S TELETOM in brejo telico prodam. Velika Polana 45. M-9777 BELO REPO prodam. Velika Polana 41. M-9778
LADO 1500 SPECIAL prodam. Ran-kovci 149. M-9779
126 P, letnik 1982, prodam. Gomboc, Tišina 42 a, telefon dopoldne: 46 106, popoldne 46 300. M-9780
AVTO FIAT 750, letnik 1982, prodam. Informacije po telefonu: 26 659. M-9781
ZAMRZOVALNO OMARO, staro eno leto, in krmilno peso prodam. Stanko Srša, Banovci 1, Veržej. M-9782
ŠKODO, letnik 1973 (tudi po delih), po ugodni ceni prodam. Jože Žibrat, Mota 58 a, Ljutomer. IN-17042 CITROEN GA prodam. Ljutomer, Volkmerjeva 5. IN-17044
GUMIJASTI ČOLN ATLANTIK, nov, gume pirelli, 185 x 15,4 kosi, in motor za 126 P prodam. Novak, Raz-križje 41. IN-17039
MOTOR IMR ZA TAMA 60 T SB, možnost vgraditve v traktor IMT, prodam. GD Petanjci. Informacije po telefonu: (069) 46 030 ali 46 113. M-9696
ZETOR 6711 ugodno prodam. Rakičan, Panonska 32. M-9697
OPEL KADETT 1,6, dizel, letnik 1984, prodam. Telefon: 22 400. M-9698
RODOVNIŠKE MLADIČE, KOKER ŠPANUELE, oče šampion Jugoslavije, prodam. Janez Hajdinjak, 69262 Rogašovci 13. M-9699
KOSO ZA FERGUSON, 35 KS, prodam Telefon: 81 638. M-OP
RJAVE JARKICE, nesnice, stare tri mesece, prodam. Kristina Ozvatič, Tišina 29, p. Tišina (zbiralnica mleka). M-9801
OBISKALI SO VAS PRIJATELJI!?
KAM?
Pridite v gostilno Lovski dom na Cankovo! Pripravljajo 19 vrst pic, jedi na žaru, ribe ...
GRADBENO PARCELO V Rakičanu, 8 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-9802
GOLF, dizel, 35.000 km, in steyr, tip 180, prodam. Janez Horvat, Bakovci, Partizanska 27; M-9803
MOTORNO ŽAGO z vsemi rezervnimi deli, prodam. Alojz Špilak, Grad 57. M-9804
AVTOMATIC prodam. Simon Horvat, Gančani 148. M-9805
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Golob, Gubčeva 2la, telefon: 26 731. 9897
ASCONO 13 S, letnik 1983, 48000 km, garažirano, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Alojz Šbull, Sotina 2, p. Rogašovci. M-9783
TRAKTOR IMT 540 prodam. Jože Recek, Dolnji Slaveči 48 b. M-9784 TRAKTOR ZETOR 5011 prodam. Anton Pintarič, Spodnja Ščavnica 92. M-9785
TRAKTOR IMT 560, star tri leta, in koso DUBRAVA za IMT 539 prodam. Jože Hamler, Orehovski Vrh 3, Gornja Radgona. M-9785 a VIDEOREKORDER VHS, star tri mesece, prodam za 50 odstotkov nove cene. Murski Črnci 47. M-9786 TRDA DRVA (8 m1) prodam. Moš-čanci 59. M-9790
LADO 1300 in KOMBI 850 po ugodni ceni prodam. Lipovci 108. M-9791 JESENOV LES, suh, in seno prodam. Zenkovci 19. M-9792
POHIŠTVO ZA KUHINJO prodam. .Murska Sobota, Mladinska 62. M-9793
TELICO, brejo sedem mesecev, kontrola A, prodam. Markišavci 13. M-9794
Kam na kozarček in pico? Na Hotizo v Osmico!
ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirano, v dobrem stanju in traktor de-utz torpedo 6006 S, star pet let, prodam. Telefon: 78 750. M-9796 SEMENSKI IN JEDILNI KROMPIR ter zimska jabolka prodam. Naslov v upravi lista. M-9797
GOLF, dobro ohranjen, in kopalno kad prodam. Telefon: 25 040. M-9798 TRAKTOR ZETOR 6911 prodam. Janez Rožanc, Hrastje-Mota 23, p. Radenci. M-9799
RJAVE JARČICE, nesnice, stare tri mesece, prodam. Franc Borštnar, Sto-govci 9 (pri OŠ), Apače, telefon: 069 96 125. M-9800
TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Šratovci 44, p. Radenci. GR-18704
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Grebenc, Podgorje 19 a, p. Apače. GR-18705
DELE ZA R 5 in motor man za traktor (3 cilindri v okviru), prodam. Telefon: (069) 69 098. GR-18707 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Golob, Gubčeva 21 a, telefon: 26 731. M-9807
ZASTAVO 101, motorno kolo jawa 350, prodam. Kerčmar, Prosenjakovci 7. M-9808
IMT 539 prodam. Gorica 45. M-9809 GARAŽO IN OKNA prodam. Murska Sobota, Cankarjevo naselje 29. M-9810
SENO PRODAM. Pertoci, Tropovci, Jordan 18. M-9811
TRAKTOR ŠTORE 502 s koso in plugi prodam. Lemerje 74 — popoldne. M-9812
TRAKTOR IMT 35 KS ali 549 prodam. Poznanovci 43, telefon: 77 163. M-9814
RENAULT 18 TLJ, letnik julij 1986, prevoženih 19.500 km, prodam. Franc Černjavič, Bakovci, Poljska 35. M-9815
ZASTAVO 101, letnik 1977/78, prodam za 480 SM ali menjam za 126 P. Karel Bedič, Markovci 89 a. M-9816 OPEL REKORD 1,9 prodam. Polana 13, p. Puconci. M-9817
TRAKTOR STEYR, tip 180 (žaba), s koso in jermenico, prodam. Nedelica 153, p. Turnišče. M-9818
LADO 1500, letnik 1981, prodam. Telefon: 25 417. M-9819
MOTORNO ŽAGO STIHL 041 AV prodam. Strukovci 51. M-9820 BARVNI TELEVIZOR ISKRA, na daljinsko upravljanje, prodam. Kozar, Murska Sobota, Stara 3. M-9821 ENOOSNI TRAKTOR GORENJE, prikolico, 500 kg, koso, rotacijski plug in osipalnik (zaradi bolezni lastnika) prodam 20 odstotkov ceneje. Gornja Radgona, Ob progi 7. M-9822 TRAKTOR IMT 558 in trosilnik hlevskega gnoja, predsetvenik 2,8 m in ol-tovo traktorsko koso, zadnjo, prodam. Križevci 182 v Prekmurju. M-9823
ZASTAVO 750, starejši letnik, prodam. Murski Petrovci 23, telefon: 26 763. M-9824
GOLF, dizel, letnik 1984, v dobrem stanju, prodam. Telefon: 71 226. M-9825
BREJO KRAVO, staro osem let, prodam. Trnje 149. M-9826
ALFA SUD 13 TI, z dodatno opremo, prodam. Telefon: 48 407. M-9827 BUKVE IN ČEŠNJE ZA POSEK prodam. Naslov v upravi lista. M-9828
ZASTAVO 750 LE, v dobrem stanju, prodam. Vanča vas 19 b ali telefon do 14. ure: 46 223. M-9829
CIPRESE ZA OGRAJO IN DROBILNIK Z LUŠČILNIKOM prodam. Bratonci 69 a. M-9830
STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Telefon: 23 111. M-9831
GOZD NA MOTI (siget), 14 arov, akacija, hrast, jagnjed, prodam ali menjam za kakšno drugo parcelo na tej strani Mure. Trnje 101, telefon: 70 150. M-9832
FERGUSON 35 in Z 128, X/87, prodam. Telefon: 48 467. M-9833 ZASTAVO GTL 55, letnik 1985, prevoženih 28.000 km, prodam. Informacije dopoldne po telefonu: 22 147 (Milan) ali popoldne Pečarovci 10. M-9834
TRAKTOR IMT 560 prodam. Sala-menci 30, telefon: 72 598. M-9835 JUGO 55, letnik 1986, in glasbeni stolp CROW prodam. Skakovci 58. M-9836
NOV VARILNI APARAT VARMIN 6, 200 D — 21, z jeklenko CO> in eno-stebrno avtomobilsko hidravlično dvigalo prodam. Tropovci, Jordan 52. M-9837
MALE PUJSKE prodam. Rankovci 26, po 14. uri. M-9838
LADO 1200, registrirano (tudi po delih), prodam. Ljudmila Kuhar, Hrast-je-Mota 61, Radenci. M-9839
FIAT 126 P, letnik 1978, ugodno prodam. Moravske Toplice, Lešče 9. M-9840
KOMPLETNO POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, novejše, prodam. Zorana Velnarja 19. M-9842
AUDI 60 EXPORT, registriran, prodam za 400 SM. Telefon: 48 375. M-9843
MLAD VINOGRAD V BOGOJINI (400 trsov) prodam. Beltinci, Panonska 64. M-9844
POHIŠTVO ZA KUHINJO prodam.
Telefon: 24 509. M-9845
PRENOSNI VIDEOREKORDER
ZNAMKE ORION, VHS SISTEM, prodam. Telefon: 21 907. M-9846 MITCUBISHI KOLT, letnik 1981, prodam. Gederovci 36. M-9847
ZASTAVO 750, letnik 1976, neregistrirano (tudi po delih), prodam. Zadružni dom, Tišina 1. M-9848
OPEL KADETT 13 S, letnik december 1986, odlično ohranjen, prodam. Telefon: (069) 23 440. M-9849 ZASTAVO 128, 55 SKALA, skoraj nov, prodam. Naslov v upravi lista. M-9850
NOVEJŠO SPALNICO in FORD 17 M prodam. Tel.: (069) 81 763. IN-17024
ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 135, malo rabljeno, prodam po ugodni ceni. Ivan Lovrec, Andrenci 18, Cerkvenjak. M-MM
GRADBENO PARCELO, sončna le ga, 1500 m2, v vasi Trnje pri Črenšov-cih, prodam. Telefon: 061 576 054 ali 556 747. M-MM
GOLF, DIZEL, letnik 1985, prodam ali zamenjam za tovorni avto, keson, 6-metrski. Telefon: 062 644 431. M-MM
TELICO, brejo osem mesecev, kontrola A, prodam. Franc Kuzmič, Va-darci 19, telefon: 76 902. M-9851 SUBARU 700 SDX, star dve leti, prodam. Beltinci, Jugovo 27, telefon: 71 654. M-9852
SLAMO V BALAH IN OBRAČALNIK SIP prodam. Nemčavci št. 3. M-9853
HARMONIKO WELTMEISER 80-ali 120-basno, prodam. Murska Sobota, Kajuhova 6, telefon: 23 559. M-9854
FIAT 127, starejši, in prednje amortizerje ter vplinjač za JUGO 45, vse novo, prodam. Telefon zvečer: 25 172. M-9855
SEDEŽNO GARNITURO IN zamrzovalnik, 200 I, prodam. Tomšičeva 50. M-9857
STREŠNO OPEKO (biber), rabljeno, prodam. Telefon: 77 853. M-9858 ZETORJEV PLUG IN OLTOVO SEJALNICO prodam. Dokležovje 29. M-9859
KRAVO, staro devet let, s teletom ali brez njega, prodam. Nuskova 2. M-9860
FORD ESCORT 1100, letnik 1983, prodam. Nuskova 2. M-9861
BUKOVA DRVA, 7 m3, in jermenico za steyr prodam. Motvarjevci 62. M-9862
TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA SIP 4 T, nov, še nerabljen, prodam. Naslov v upravi lista. M-9863
VW 1300, nemški, letnik 1976 ugodno prodam. Tel.: 23 759 od 17. do 19. ure v četrtek in petek. LE-19488 GOLF, I. 1981, prodam. Tel.: 75 139. LE-19489
RADIATOR JUGOTERM 65 x 140, okno 90 x 60 in vrtalni stroj iskra prodam. Vučko, Srednja Bistrica 17, ali tel.: 70 320. LE-19490
HIŠO ob Muri, Kot 47, prodam ali po dogovoru menjam za rabljen avto. Prodam tudi 250 kolov za gorice. Kovačeva 10, Lendava. LE-19476 VINOGRAD v Dobrovniku, 20 arov, prodam. Tel.: 75 946. LE-19486 CISTERNO za gnojevko, 2200 I, prodam. Vlado Štuhec, Logarovci 52, Križevci pri Ljutomeru. IN-17052 OTROŠKI VOZIČEK, športni, odprt, nov, prodam. Tel.: 82 187 ali Stročja vas 34 — Rižnar. IN-17053 OPEL ASCONO 1.6 S, letnik 1977, prodam. Kidričeva 20, Ljutomer — po 16. uri. IN-1754
PRESETVENIK 230 m in plug IMT, 12-colni, prodam. Anton Škrobar, Gajševci 8, Križevci pri Ljutomeru. IN-17052
OTROŠKO POSTELJICO in globok voziček ugodno prodam. Kamenščak 36, Ljutomer IN-17049
TRAKTOR FORD 65 KM in kom bajn CLAS SENATOR prodam. Vlado Babič, Dolnji Koncovak pri Čakovcu. IN-17045
VIDEOREKORDER FISHER, nov, z garancijo, prodam. Janko Kovač, Gerlinci 72. M-9868
POHIŠTVO ZA SPALNICO in barvni televizor prodam. Vratarič, Lendavska 17 c, 5. nadstropje ali tel.: 23-319. M-9869
ZASTAVO 101,.konfort, letnik 1980, prodam. Štefan Horvat, Markovci 3. M-9864
GOLF JGL - D, letnik 1985, prodam. Kupšinci 9 d. M-MM
GOLF, bencin, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. Ogled od 16. ure naprej — Drvarič, Gorica 29. M-9865 MOTORNO ŠKROPILNICO PANONIJA, staro eno leto, prodam. Tel.: 46-002. M-9866
GOSTINCI! JUKE BOKS ROCK KOLA prodam. Tel.: 46 002. M-9867 MALE PUJSKE PRODAM. Tomšičeva 2, Rakičan. M-9870
RENAULT 4 GTL, 1. 1982, prodam. Tel.: 78 055. M-9871
VIDEOREKORDER, nov, deklariran, prodam. Lendavska 38, M. Sobota. M-9872
VW 1200, letnik 1974, dobro ohra-' njen, prodam. Tušak Željko, St. Rozmana 8, M. Sobota ali tel.: 25-323.
M-8774
TAM 2001, keson, vozen s kategorijo B, motor obnovljen, prodam. Milan Vrbančič, Dragotinci 15, vp. Videm ob Ščavnici. M-9875
VOLKSWAGEN JETTA, letnik 1982, prevoženih 72.000 km, z dodatno opremo, prodam. Bakovci, Mladinska 49. M-9876
v SPOMIN
Štefanu Pršu iz LENDAVSKIH GORIC
Odšel si tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečin. Za teboj ostaja samo velika praznina v našem domu in naših srcih, ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok.
Z žalostjo v srcih tvoji najdražji: žena Ana, sinova Štefan in Franc ter hčerke Marija, Vera in Anica z družinami
Naročite izolacijo vaše kleti in drugih prostorov, še preden jih zalije voda. Če pa so že zaliti, izvedba izolacije tudi ni problem. Izolacijska dela z garancijo opravlja JANEZ HAK, 69223 Dobrovnik 244.
SOBNE PEČI EMO 5 in 8 prodam po zelo ugodni ceni. Bakovci, Mladinska 49. M-9876
AMI 8 in avtomobilski stereo radiokasetofon z zvočniki prodam. Ratnik, Šercerjevo naselje 18, M. Sobota ali tel.: 23 408. M-9877
LADO R1VO, kot nova, prodam za 34 M. Tel.: 22 078 ali Tomšičeva 12, M. Sobota. M-9878
VW 1300, registriran do oktobra 1989, nekaj rezervnih delov za VW in wartburga prodam. Janez Žilavec, Murska Sobota, Kopališka 13, tel.: 22 428. M-JŽ
Kupim
ODKUPUJEM OSEBNE AVTOMOBILE in kmetijske stroje. Posredniška trgovina Žerovinci, delovni čas od 11. do 16. ure. Telefon: 714 113. IN-17029
MONTAŽNO GARAŽO kupim. Telefon: 81 lll.IN-17032
ZABOJNIK ZA KOMBAJN EPLLE kupim. Telefon: 76 303. M-9715 DESNA VRATA IN DESNI PREDNJI BLATNIK ZA VW 1200, letnik 1976, kupim. Ivan Tkalčič, Nedelica 145 a. M-9755
ZAZIDLJIVO PARCELO V BLIŽINI MURSKE SOBOTE, do 4 are, kupim. Informacije od 19. do 21. ure po telefonu: 25 194. M-9789
MOTOR ZA AUDI 80 SL kupim Gregorec, Čakova 11, Videm ob Ščavnici. GR-18706
AKACIJEVE HLODE kupim. Telefon: 72 146. M-9856
Zaposlitve
ŽENSKO ZA NEGO IN POMOČ’ mami v Partizanski ulici 28 v Murski Soboti iščemo. Po potrebi damo stanovanje in hrano. Plačilo po dogovoru. Kličite po telefonu: 23-832. M-9649
NATAKARJA ali natakarico, lahko priučeno, sprejmemo. OD po dogovoru. Gostilna Majda Rajbar, Lipovci 243, telefon: 71-458. M-9711
DVA ZIDARJA (alkoholiki izključeni) zaposlim. Gederovci 19. M—9744
KV ALI PRIUČENO KUHARICO sprej mem v delovno razmerje. Lahko je tudi mlajša upokojenka, ki je vešča dela v kuhinji. Gostilna Klement, Banovci, 87-226. M-9746
VARSTVO ZA ENOLETNEGA OTROKA v dvoizmenskem ali samo v dopoldanskem času, v Murski Soboti, iščem. Informacije po telefonu 48-165. M—9756
Sobe
ENOSOBNO STANOVANJE V LENDAVI iščeta mlada zakonca brez otrok. Telefon: 75-043. LM-19482
ENOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE, centralno ogrevano, išče mlad par. Ponudbe na upravo lista. M—9806
MLADA DRUŽINA VZAME V NAJEM KOMFORTNO STANOVANJE. Telefon: 23-310. M—9873
Razno
GD PETANJCI se zahvaljuje vsem krajanom KS Tišine, predvsem pa vaščanom Pe-tanjec, za prispevke ob nabiralni akciji. Vaški odbor in G D Petanjci. M—9695
ZA POPRAVILO avtomobilov in traktorjev — kleparska, ličarska in mehaničarska dela ter priprava za tehnični pregled vozila se priporoča avtomehanik Alojz Kolmanič, Krog, Murska ulica 14, telefon: 25-364. M -9667
Kvalificirano ali priučeno kuharico za pomoč v kuhinji in pri čiščenju, zaposlim. OD dober.
Gostilna pri pošti Rogašovci.
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Srednje živilske šole v Mariboru, izdanega 11. 6. 1969, pod št. 345. Franc Tomanič, Radoslavo 15. IN—17040
POLAGAM KERAMIČNE, TERACO IN MARMORNE PLOŠČICE. Klar, Ivanci 66, telefon: 76-340. M-9748
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Beltinci, izdanega leta 1983. Avgust Bakan, Gančani 129. M—9788
TRIMESEČNO PSIČKO IN PSIČKA ter mačko takoj podarim. Informacije: telefon 24-349. M-9795
57-LETNA VDOVA, upokojena, s hišo na deželi, s poklicem in nekaj zemlje želi spoznati moškega s podobnimi lastnostmi, starega do 64 let. Naslov v upravi lista. GM— 18708
RAZLIČNE SORTE TRSNIH CEPLJENK — podlaga cober 5 bb prodam. Cena sadike 1.800 din. Tel.: 81-535 — dopoldan — Novak. Cepljenke pošiljamo tudi po pošti. IN-17050
OBČINSKA KMEČKA ZVEZA LJUTOMER VABI NA OBČNI ZBOR, KI BO V nedeljo, 26. 2. 1989, ob 10. uri v Domu kulture v Ljutomeru. VABLJENI! IN—17048
STRAN 22
VESTNIK, 23. FEBRUAR 1989

NIMAMO BESEDE TOLAŽBE -OSTANE LE SPOMIN
Bojan
pogrešamo te!
UČENCI IN KOLEKTIV OŠ 25. MAJ KAPELSKI VRH
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Janez Tremel
iz Bokračev
Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrekli sožalje^ darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in tov. Žganjarju za ganljive besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Vilma, sin Mihael in hčerka Zlata z družinama
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v komaj 49. letu starosti zapustila naša draga žena in mama
Jolanka Breskoč
roj. Kranjec iz Domanjševec 82
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem , ki ste nam v najhujših trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Posebno se zahvaljujemo dr. Kiršnerju, duhovnikoma Balažiču in Škaliču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS tov. Francu Šancu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi AP M. Sobota, kolektivu Pletilstva Prosenjakovci, GP Zvezda in kolektivu PTT-ja na Bankovski ul.
Vsem še enkrat— iskrena hvala!
Domanjševci, 14. februarja 1989
ŽALUJOČI: mož Ernest, hčerka Brigita, hčerka Marta z možem Emilom in drugo sorodstvo
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Po kratkotrajni, a težki bolezni, nas je v 65. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra, botra, teta in ujna
Alojzija Novak
roj. Hocheger iz Tropovec
Ob tej nenadomestljivi in
mo vsem sorodnikom sosedom znan ™	£cJvetjCi vence ali
nam v težkih trenutkih stali ob strani, d o '	so_
v druge dobrodelne namene ter nam ustn 1
žalje ., tozd Ženski plašči Zahvala društvu upokojencev DO Mur , o Tiskarna - 414. brigadi, kolektivu ZGEP	^Sobota in so-
in oddelku strojnice, sind. podružnic Boln e pogrebni delavcem iz kuhinje. Posebna zahvala g. ZUP -k za p0-obred, pevcem za odpete žalostinke, vsem g«v0^ Poslovilne" besede, GD Popovci ter vsem > s e kojnico v tako velikem številu pospremili k v
Vsem še enkrat — prisrčna hvala.
Tropovci, 10. februarja 1989	rVPtka
Žalujoči: mož Franc, sinova Branko in Slavko ter hčer -	_
z družinami, sestre Marija, Terezija in Ema ter brat v
žinami in drugo sorodstvo
Četudi v grobu zdaj počivaš, med nami živa si, kot si bila, saj vso ljubezen in dobroto si ti za nas izlila.
V SPOMIN
24. februarja mineva žalostno in boleče leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila draga mama
Rozalija Erjavec
iz Beltinec
Tiho, boleče in žalostno je ob tvojem grobu, ob kruti resnici, da te ni več med nami.
Bolečina, ki je nastala s tvojim odhodom, ne bo nikdar zamrla. Nikoli ne boš pozabljena, draga mama, živela boš naprej v naših srcih.
VSI TVOJI NAJDRAŽJI
iimiiiiiw—llll 1 i	............
ZAHVALA
4. februarja 1989 nas je v 74. letu starosti zapustila naša mama, babica in prababica
Marija Magdič
roj. Zadravec iz Renkovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, šopke in v dobrodelne namene. ,
Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, govorniku KS za poslovilne besede, vaškim pevkam za odpete žalostinke, botrini ter družinam Vinčec in Koren.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek

Jože Horvat
iz Bakovec Kroška 44
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, znancem, sorodnikom, osebju kirurškega oddelka iz Rakičana, DO Mura, tozd Perilo, KC Miško Kranjec — DE muzej, ki ste dragega pokojnika pospremili k zadnjemu počitku, mu darovali vence in šopke, nam pa pisno ali ustno izrekli sožalje.
Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je tiho in brez slovesa zapustila naša draga žena, mama, sestra, stara mama in tašča
Marija Franko
roj. Horvat iz Markišavec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, dobrim sosedom, kolektivoma Mesne industrije. M. Sobota in Dinosa M. Sobota, družinam Franko, Gumilar in Gabor in Mariji Moreč.
Posebna hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, govorniku KS Glavaču za poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na zadnji poti, za darovane vence in izrečeno sožalje.
Žalujoči: mož Geza, hčerka Žužika z možem Karlom in sinom Dragom, sin Stefan z ženo Ireno in sinom Igorjem, brat Janez, sestra Karolina in drugo sorodstvo
V SPOMIN nepozabnemu možu in očetu Zvonku Cipotu in hčerki
Zvonki
ki ju je kruta resničnost tako grobo in boleče iztrgala iz našega življenja.
Minilo je leto, a ostali so le spomini, žalost in tiha, nema gomila brez glasu in odmeva.
Z žalostjo v srcu in s solzami v očeh Erža, dedi in maca
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
V SPOMIN
21.	decembra je minilo leto dni, odkar smo se za vedno poslovili od dragega moža, očeta in starega očeta
Karla Fartka
iz Kuzme
Ob tvojem grobu čutimo, kako dragocen in kako velik je bil tvoj trenutek bivanja med nami. Kakor senca jutrišnjega dne prihajamo in postojimo pred tvojim grobom, tihi in nemi, čakajoči, da bi doumeli zakaj?
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
TVOJI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je po krajši bolezni zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Jožef Bedek
iz Noršinec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom ter prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje.
Zahvaljujemo se tudi g, seniorju Novaku in pevcem za pogrebni obred, LD Mlajtinci in predstavnikoma lovske druščine in krajevne skupnosti za poslovilne besede.
Noršinci, 31.1. 1989
Žalujoči: vsi njegovi ’

Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj boš sladko spala.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča in babica
Marta Panker
roj. Tratnjek iz Bratonec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, vence ali v dobrodelne namene in nam izrekli sožalje. Hvala tudi g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede.
Žalujoči: sin Ivan, hčerka Marija in sin Alojz z družinami
Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš, a v naših srcih še živiš.
N SPOMIN
22.	februarja je minilo žalostno leto, odkar nas je nepričakovano, brez slovesa, v komaj 65. letu starosti, zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Stefan Šiplič
iz Puževec
Ne moremo verjeti, da si odšel in da se nikoli več ne boš vrnil med nas. Tvoj korak je obstal, glas onemel, v našem domu je praznina, v naših srcih bolečina, ki ne bo nikoli minila. Hvala vsem, ki se ga spominjate!
ŽALUJOČI VSI, KI SMO GA IMELI RADI
STRAN 23
VESTNIK, 23: FEBRUAR 1989
v besedi in sliki
PISMO MOJIM(?!) KANDIDATOM
Saj vas vseh pravzaprav dobro ne poznam, pa to niti ni tako pomembno. Tudi vseh tistih, ki sem jih volil že pred vami, oziroma so to storili drugi v mojem imenu, nisem poznal, pa se svet zaradi tega ni podrl. Tako med vrsticami včasih sicer preberem ali slišim, da se pri nas nekaj podira, vendar sem prepričan, da ne bi bilo prav nič drugače. če bi svojega predsednika poznal in volil neposredno. Pa pustimo zdaj to. saj vam ne pišem zaradi tega, ampak zato, ker mi le ni vseeno. kakšen bo moj in naš novi predsednik.
Čeprav imam raje dobro kriminalko kot dolgočasne politične pogovore. kjer ponavljajo stare fraze v novi preobleki, vseeno nisem hotel zamuditi omizja, v katerem naj bi nam slovenska televizija predstavila vas. naše kandidate, od katerih ho eden že kmalu postal predsednik države. Pa mi je kar malce žal tiste urice, saj nisem zvedel tistega. kar sem pričakoval. Ne dolžim samo vas, saj ste bili tudi sami javno nezadovoljni, da vam je televizija odmerila tako kratek čas, čeprav sem pri sebi prepričan, da nam tudi v petih urah ne bi imeli povedati veliko več novega. Telegrafski stil mi je sicer po svoje všeč, le vsebine nisem v celoti dojel. To, da vam je v ospredju človek in skrb zanj, mi še vedno zveni v ušesih. Prav žal mi je, da vas nisem mogel poklicati po telefonu, saj me zelo zanima, kakšna bo ta vaša skrb za človeka. Tudi za tistega, ki se mora vsak dan prebijati po blatu in makedamu do svojega delovnega mesta ali pa prispevati staro milijardo za telefon, da vas bo prihodnjič lahko poklical. Da bi dinar postal konvertibilen, si tudi sam zelo želim, saj me potem trgovci čez mejo ne bi več goljufali, pa tudi za »resnice« mi je veliko mar. K petim ste dodali še šesto in prepričan sem, da če bi vam televizija namenila še nekaj časa, bi k tem dodali še kakšno.
Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš, pravi stara ljudska modrost, in kar ponosem sem, da ste moji kandidati takšni veljaki. Ob tem sem se celo sam zamislil in ugotovil naslednje: slovensko še kar govorim, čeprav nekateri pravijo, da se mi pozna narečje, srbohrvaščina mi ne dela večjih težav, saj sem se v njej izpopolnil ob tv prenosih s plenumov. teden dni sem bil že v Makedoniji in se naučil nekaj novih besed. tudi na Ponterossu sem se že sporazumeval z mešetarji, nemško sem sicer že precej pozabil, prav tako rusko, angleško nisem govoril nikoli, v moji bližini pa živijo tudi Madžari.
Obleka naredi človeka in prav je. da veliko daste na svojo zunanjost. Ta je včasih pomembnejša kot vse drugo, saj boste navsezadnje tudi veliko potovali, povsod vas bodo snemali in fotografirali, zato moramo imeti lepega predsednika. Škoda le, da ni med vami tudi kakšne kandidatke nežnejšega spola, takšne denimo, kot Margaret Thathcer. Pa ste kljub vsemu še kar dobra godba, le za kapelnika se bo težje odločiti.
Lep pozdrav in ne vzemite tega preveč resno!
Ludvik Kovač
S PROGRAMSKO-VOLILNE KONFERENCE ZSMS LENDAVA
OB ŽOGI ŠE POLITIKA
Očitno je, da mladim lendavske občine ni do politiziranja, ampak imajo rajši žogo, ples, tekmovanja, umetniško besedo... Vsaj tako izhaja iz poročil o delu v lanskem letu in načrtov za novo obdobje.
Na ponedeljkovi programsko-volilni konferenci so najprej »pomladili« predsedstvo občinske organizacije ZSMS Lendava in vanj izvolili pet novih članov: Alenko Atlak, Jožeta Horvata, Eriko Koša, Mileno Koroša in Slavka Markojo. Sprejeti program dela za prvo polletje je dokaj obširen in med drugim vsebuje tudi nekaj političnih prire-
ditev. Tako bodo imeli že ta petek javno tribuno o novih družbenih gibanjih oziroma zvezah ter o mladinskem načrtu za demokratizacijo. Ali to pomeni, da se čez leto ne bodo več podili za žogo? Nikakor, saj sta šport in rekreacija še vedno prednostna, vendar pa mladi, četudi so na koncu Slovenije, ne morejo biti imuni do dogajanj v notranjosti Slovenije. Sicer pa v tem mesecu napovedujejo še razpis za literarna dela, ki jih bodo objavili A1 svojem internem glasilu. Prihodnji mesec pa bodo v Lendavi ustanovili klub mladih, ki bo imel: foto- in kinosekcijo, glas-
beno, video, literarno in obliko-valno-keramičarsko sekcijo. V aprilu bodo imeli aktualen pogovor o statusu mladih po končani osnovni šoli, saj jih je kar nekaj, ki ne nadaljujejo šolanja, če pa, pa imajo probleme, o katerih je dobro vedeti v mladinski organizaciji. Mesec maj bo seveda v znamenju številnih klasičnih in na novo zamišljenih prireditev. V prvi polovici leta bodo imeli v Lendavi še zabavno prireditev, kjer bodo izbrali najboljšega domačega. pevca ...
Obširne programe imajo seveda tudi v osnovnih organizacijah.	Š. S.
p
V Radencih
IHHBESmhHbSHBHHBHHMUI kritični BBBHBBB
V petek, 17. februarja, so tudi v KS Radenci opravili temeljno kandidacijsko konferenco (največ glasov sta dobila Marko Bulc in Dušan Šinigoj), vendar so večino časa namenili aktualnim problemom v državi in krajevni skupnosti. Tako so spregovorili o Socialistični zvezi in pluralizmu in v celoti podprli nova gibanja. Uspel bo sposobnejši, z boljšim programom, možnosti pa bodo imeli tudi posamezniki, ki niso vključeni v nobeno organizacijo. Kljub temu pa so menili, da bi morali v prvi vrsti skrbeti za vrednote, ki so osnovne za vse ljudi na svetu — k njim pa spada tudi dostojno življenje in možnost nakupa osnovnih življenjskih potrebščin.
Sicer pa občanom KS Radenci te dni povzroča največ skrbi in dela telefonija. Ustanovljenih imajo kar pet gradbenih odborov, vseh naročnikov pa je okrog 230. Prvi bodo končali.z deli na Kapeli, saj imajo skupno srečanje z izvajalci v soboto, 25. februarja. Rešiti pa morajo še problem financiranja osnovnega kabla od doma učencev do gasilskega doma v Radencih.
bbp
Učenci srednješolskega centra dali kri
Trideset učencev soboškega srednješolskega centra se je zapisalo med krvodajalce. Prejšnji teden so namreč dali kri na trans-fuziološkem oddelku v Murski Soboti. Na oddelku so jih še posebno veseli, ker upajo, da bodo vsaj nekateri postali stalni krvodajalci. Tudi mladi so zatrdili, da niso prišli na akcijo zato, da bi bili oproščeni pouka ali da bi jih o tem posebej prepričevali njihovi učitelji. Prepričani so, da tako nekomu pomagajo.
Na transfuziološkem oddelku jih skrbi upadanje števila krvodajalcev. V lanskem letu so na primer morali kar devetdesetkrat klicati na nujni odvzem krvi. In ko pregledujejo statistične podatke, tudi zaskrbljeno ugotavljajo, da močno upada število tistih krvodajalcev, ki dajejo kri prvič. Samo v dveh letih, od 1985 do 1987, se je število teh zmanjšalo kar za tristo. V lanskem letu je sicer ta številka nekoliko višja, prav po zaslugi mladih srednje-
šolcev in dobro pripravljenih krvodajalskih akcij po srednjih šolah, vendar še zdaleč ni dosegla števila iz leta 1985.
mh
trebno v prihodnje še učinkoviteje pripraviti izobraževanje, saj sama predavanja članom ne zadostujejo. Člani Zveze rezervnih vojaških starešin so pripravljeni še več pomagati v krajevnih skupnostih pri krepitvi varnosti in družbene samozaščite. Konference krajevnih organizacij naj bi bile končane v tem tednu.
O NAŠIH ZNAČILNOSTIH POSLUŠAJO TUDI DRUGI
Redko kdaj se zgodi, da bi bil med avtorji izobraževalnih oddaj na Radiu Ljubljana kdo iz Pomurja. Minuli torek je zato toliko bolj zbudila zanimanje oddaja Po poti naravne in kulturne dediščine Prekmurja, ki so jo predvajali na L in III. programu, besedilo in scenarij pa je napisal Dane Kata-
PORTOROŽ V SZOMBATHELYU — Visoka učiteljska šola v središču madžarske Železne županije se lahko ponaša tudi z narodnozabavnim ansamblom Portorož. V njem nastopajo študenti slovenske in hrvaške narodnosti, ki se usposabljajo za učiteljski poklic. Skupina šteje 6 članov. Večinoma igrajo slovenske in hrvaške narodnozabavne melodije. Brez njih ne mine skoraj nobena prireditev na šoli, predstavljajo pa se tudi na narodnostnih prireditvah, ki jih katedra za slovenski jezik in kjiževnost organizira v Porabju. (J. G.)
Odkrivamo, ohranjamo, obnavljamo
V začetku letošnjega leta so v Lenartu ustanovili alternativni odbor za varovanje naravne in kulturne dediščine. Nezadovoljni z delom urbanistov, projektantov, delavcev zavoda za spomeniško varstvo in drugih so se odločili vzeti stvari v svoje roke. Predsednica odbora je predsednica skupščine občine, v veliko pomoč pa jim je dr. B. Juvanec, ki je tudi naredi! osnutek znaka za akcijo Odkrivamo, ohranjamo, obnavljamo.	bbp
BANKAMERICAI^VETOSOEOUE' ‘
• ‘ j ?3A2Q|^83?9^ owe Jan ; 30, 1997 '
BartkArretjca Corporation y San Francisco. Cabforma; U.SA,
Io the order of m Untied Stales Fifty Dollars.
!n an clhQf ccqnUies al cuner* rale'
Ja. h J sMr/ Muc-'Jfabo rjough Sas* Jf Apnenca >WS?, San- Ftarxweo.
.vr
naan
a ooo oo □ la •: s o s ? a
FIFTY U.S. DOLLARS
NEVNOVČEN DOLARSKI ČEK — Namen nakazila 50-dolarskega čeka na fotografiji je bil dobrodelen. Kot je razvidno, ga je Splošni bolnišnici Murska Sobota nakazala rojakinja, ki živi na tujem, v Ameriki. Na njen naslov je namreč pred dvema prišla novoletna voščilnica s soboško kirurgijo na posnetku in nanjo seje odzvala ter pošiljateijici poslala ček z namenom, da prispeva za dograditev novogradnje v Rakičanu. Ko ga je pošiljateljica novoletne voščilnice z dobrodelnim odzivom odnesla v računovodstvo bolnišnice, da ga vnovči, se je zataknilo. Zavrnili so jo, češ da nimajo podobnih izkušenj z čekovnimi nakazili in vrednostnega čeka niso hoteli podpisati, njo pa napotili v banko. Tam nepodpisanega čeka niso sprejeli in tako le-ta po dveh letih nevnovčen čaka v predalu. Res je, da dolarjem vrednost raste, toda z n jo očitno tudi jeza nad neumnostmi, ki so prevladujoče tam, kjer jih ne bi smelo biti, pa so, o čemer priča nevnovčeni dobrodelni ček v časih, ko je v zdravstvu dobrodošel vsak dinar, bb
linič, strokovni tajnik občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota. Poslušalci širom po Sloveniji so tako lahko nekoliko po-bliže spoznali značilnosti beltinskega baročnega gradu in parka, največjega kompleksa črne jelše v srednji Evropi (Črni log, ki se razteza od Velike Polane do Črenšovec) in posebnosti gozdne poti Kobilje—Bukovnica—Mot-varjevci.
J. G.
Nogometaši Mure so v nedeljo odigrali prijateljsko tekmo z ljubljansko Olimpijo (1:3) in se letos prvič predstavili občinstvu.
Foto: F. Maučec
V Gančanih uspešno delajo, odpovedali delegati ljudske oblasti
V krajevni skupnosti Gančani so v zadnjih letih veliko naredili, zlasti na komunalnem področju in društvenih dejavnostih, srečujejo pa se, tako kot povsod, tudi s problemi, na katere vplivajo pomanjkanje denarja in razmere, v katerih živimo. To je bilo mogoče ugotoviti na problemski konferenci, ki sodi v okvir aktivnosti SZDL v soboški občini. Gostitelji so delovni skupini, v kateri so bili: Anrej Gerenčer, predsednik SO, Vlado Kerec, podpredsednik IS SO, Boris Šte-fanec, sčkretar OK ZKS, Franc Knaus, sekretar OK ZSMS, Geza Farkaš, predsednik OK SZDL in Jože Stvarnik, sekretar OK SZDL Murska Sobota, podrobneje predstavili krajevno samoupravo in družbenopolitično življenje v kraju. V Gančanih, ki štejejo med večja naselja v Pomurju, uspešno delujejo kud Do-linec, nogometni klub, strelska družina in gasilsko društvo. Zadovoljni pa so tudi z delom družbenopolitičnih organizacij, če izvzamemo mladinsko organizacijo, ki ne najde prave motivacije, da bi pritegnila številne mladince, ki živijo v kraju. Ocenili so tudi delo delegacij ter ugotovili, da nekatere zelo dobro delajo, povsem pa je odpovedala delegacija ljudske oblasti. KS Gančani je namreč med tistimi v soboški občini, ki zagotavlja najslabšo udeležbo delegatov na sejah skupščine občine. Od 31 sej so bili namreč le na štirih. Po besedah predsednika skupščine občine Murska sobota Andreja Gerenčerja, ki rad prihaja med občane, saj je bil skoraj na vseh problemskih konferencah, ni opravičila za takšen odnos delegatov, ki so prevzeli to funkcijo. Zlasti še, ker je v Gančanih dovolj strokovno usposobljenih krajanov iz vrst delavcev ali kmetov, ki bi lahko uspešno sodelovali pri oblikovanju politike
in odločanju skupščine občine. Dogovorjeno je bilo, da bodo analizirali vzroke neaktivnosti delegatov in ukrepali.
V krajevni skupnosti Genčani tudi uspešno uresničujejo programske naloge krajevne samouprave. Za posamezna področja dela imajo imenovane komisije, ki v večini primerov dobro delajo, kar je tudi v veliko pomoč svetu krajevne skupnosti. V zadnjem obdobju so v Gančanih usmerjali razpoložljiva sredstva v reševanje nekaterih komunalnih potreb in društvene dejavnosti. Precej sredstev so vložili v obnovo vodovodnega omrežja in črpališča, potem so uredili avtobusno postajališče v zaselku Hraščice, prometno signalizacijo, zgradili mostove in drugo. Lotili so se urejanje ceste s kanalizacijo, čaka jih gradnja mrzli-ške veže in razširitev telefonskega omrežja. V Gančanih je tačas 6 telefonskih priključkov, medtem ko so si z novo telefonsko centralo v Beltincih zagotovili 143 številk, od katerih jih je 136 že prodanih. Načrtno se bodo morali lotiti zagotovitve zdrave pitne vode, čakajo pa jih še nekatere druge naloge. Vse to bodo lahko reševali s sredstvi novega krajevnega samoprispevka in pomočjo širše družbene skupnosti. Ker se jim marca izteče sedanji samoprispevek, so že stekle priprave na razpis referenduma za sprejem novega samoprispevka. Krajani Gančan so tudi zelo zainteresirani za čimprejšnjo posodobitev ceste Gančani—Bogojina, ki seje že začela. Problemsko konferenco SZDL v Gančanih, na kateri so predstavniki občine seznanili krajane tudi z razvojnimi usmeritvami in možnostmi občine, so ocenili kot koristno, prispevala pa naj bi k uspešnejšemu reševanju nekaterih problemov.
Feri Maučec
Strokovnjaki iz Poltave v Elradu
Minuli teden so Gorenje Etrad v.Gornji Radgoni obiskali predstavniki ministrstva za elektronsko industrijo, glavni konstruktor, razvijalec in vodja zavoda iz Poltave v Sovjetski zvezi, ki izdeluje televizijske sprejemnike in videorekorderje.
S strokovnjaki Elrada so se dogovarjali o možnosti izdelovanja miniaturnih črno-belih televizorjev, ki bi jih lahko prodajali tudi na zahodnem tržišču. Za Elrad bi to sodelovanje pomenilo večjo prodajo kanalnikov in nekaterih drugih delov televizorja.
----------------1
Večina za samoprispevek
Čeprav se ob razpisih referendumov za krajevne ali občinske samoprispevke v zadnjih letih že pojavljajo dvomi, ali bodo ljudje kljub padanju osebnega standarda in nizkim osebnim dohodkom še pripravljeni glasovati za samoprispevek, so v nedeljo v krajevni skupnosti treh Bistric dosegli na referendumu dokaj dobre rezultate. Od 1278 volivcev jih je bilo proti le 187, ZA pa jih je obkrožilo kar 1071 ali 76,1 odstotka. Na Srednji Bistrici je bilo pozitivnih glasov celo nad 80 odstotkov.
Tako bodo od aprila dalje, v naslednjih petih letih, spet zbirali lastna sredstva za nekatere skupne naložbe, in sicer gre za sofinanciranje zgraditve prizidka s telovadnico pri OŠ Prežihov Voranc in otroškega vrtca na Srednji Bistrici ter ureditev ulične razsvetljave na vseh treh Bistricah, poleg tega pa so sprejeli še 'dokaj obsežne vaške programe. Predvidevajo, da bo za njihovo uresničitev potrebno zagotoviti okrog 1,7 milijarde dinarjev lastnih sredstev, s samoprispevkom pa bodo zbrali (po približnih ocenah) okrog 1,5 milijarde dinarjev. Razliko bodo zbrali z drugimi viri, in če bo potrebno, bodo organizirali tudi prostovoljne delovne akcije. Doslej so jih že kar precej uspešno izvedli.
J. G.
od 27. februarja do 8. marca 1989
Te lepe, eksotične cvetove boste lahko občudovali v vsej njihovi razkošnosti v kompoziciji z drugimi eksotičnimi cveto-
Ugoden nakup tudi drugega rezanega cvetja in lončnic.
SALON CVETJA CIPOT, Murska Sobota. Grajska 4 a
VESTNIK, 23. FEBRUAR 1989
STRAN 24