It PoStnlna plačana v eo to vi nI. Leto XIV., štev. 298 trf«? (jpravuistvo. Ljubljana, Knafljeva Ulica 5. — Teleton št 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul 3 — Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11 — Teleton St 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica št 2. — Teleton št 190 KaOuni pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842, Praga čislo 78.180, Wipn 1 os 241 Liubliana, petek 22. decembra 1933 Cena 2.— Din NaroCmna inaSa uiestcoi uin ne bo zagotovljena popolna enakopravnost. Parlamentarni krogi napovedu]e]o, da bo zavzela vlada Chautempsa in Boncour]a odklonilno stališče napram nemškim zahtevam, ter tudi že zatrjujejo, da bo Boncour odklonil nadaljevanje francoske razorožitvene politike Izven Ženeve. Izjava generalnega tajnika Društva narodov Avenola na včerajšnji seji z>bronič-nega odbora za zunanje zadeve se smatra kot zelo pomembna, ker je poudarja! potrebo reforme pakta Društva narodov in preureditve postopka po 51. 19. Avenol je pred odborom za zunanje zadeve podal ekspoze o najnovejših kritikah Društva narodov, ki merijo predvsem na enakopravnost, revizijo mirovnih pogodb in na zveze med paktom DN in versaillesko mirovno pogodbo. Dejal je, da bi se po njegovem dalo ustreči nekaterim teh očitkov. ne da bi se ogrozili sami temelji Društva narodov, ki jih je treba brezpogojno spoštovati. Ce bi se delo pri Društvu narodov bolje organiziralo, bi se dali mnogi oč;tki spraviti z dnevnega reda. Svoj ekspoze je Avenol zaključil z iz'avo. da je Društvo narodov slej ko prej potrebna ustanova in da jo je zato treba ohraniti. Nato je predsednik odbora Herriot poročal o izmenjavj misli med Fran-oiio in Nemčijo. Simon še vedno upa London, 21. dec. s. Na dana&nid seji spod-nje zbornice je gelavski voditelj Attlee prosil zunanjega ministra za informacije o dosedanjem poteku .direktnih pogajanj med Francijo in Nemčijo to o angleškem stališču glede razorožitvenega vprašanja ter predlagane izpremembe temelinih načel Društva narodov. Nato se je vršila dolga razprava o raznih političnih vprašanjih, v kateri je zu-namji minister Simon izjavil, da so se po obžalovanja vrednem odhodu Nemčije i. razorožitvene konference pojavila v nekaterih glavnih mestih energična prizadevanja za rešitev razorožitvenega vprašanja Nemški kancelar Hitler je podal izjave ki so za vse prizadete stranke največje važnosti. Ne glede na to, kaj se misli n njih, se zdi, da je Hitler sestavil svoje predloge s političnega stališča, ki Jih 'e gotovo smatral kot formalne predloge. Informacije listov, da Je Hitler predlagal pogodbe o nenapadanju s sosedi Nemčije, so bile točne. Predlogi Hitlerja niso omejeni na enega soseda, temveč je pripravljen pogajati se z vsemi sosedi. Prihodnja seja zbornice bo 29. januarja. Povratek v Društvo narodov izključen Berlin, 21. decembra AA. »Volkischer Beobachter« komentira glasove, ki so se pojavili v listih glede pariškega potovanja g. Arnalda, framco&kega poslaniškega svetnika v Berlinu, in pravi, da ni prinesel v Pariz nikakih novih nemških predlogov. Nemška vlada se v svojih razigovorih ni nikoli vezala, kjer Je njeno stališče odvisno od stopnje izvedbe razorožitvenib ob- Velika zmaga vlade pri volitvah v Bumunijl Pri nedeljskih volitvah v poslansko zbornico si je priborila vladna liberalna stranka Duce nad polovico glasov ter 303 od 387 mandtov — 6 strank brez mandatov Bukarešta, 21. decembra n. Uradno poročilo notranjega ministrstva pravi, da je znašala volilna udeležba pri včerajšnjih volitvah v parlament kljub velikemu snegu in mrazu 75 odstotkov. Volitve so potekle v vsej državi v popolnem redu. Končni rezultati še niso znani, ker se štetje še nI končalo. Po neuradnih podatkih ni opozicija zmagala v nobenem volilnem okrožju ln je dobila vlada skoro v vseh okrožjih absolutno večino. Ob 13. je bil objavljen izid volitev v 64 volilnih okrožjih, tako da manjkajo le še podatki iz sedmih okrožij Po dosedanjih podatkih je ori včerajšnjih volitvah glasovalo 2,100.000 volilcev, dočim jih je bilo pri poslednjih volitvah 2,850.000. Posamezne stranke so dobile: vladna liberalna stranka Duce 303 mandate ali 55 odstotkov glasov, narodna km. stranka 29 mandatov (14.26), liberalni dl-sidenti Bratiana 10 (5). kmečka stranka Lupa 10 (4.93). antisemiti prof. Cuze 9 (4.23). madžarska stranka 9 (4.16), narodna kmečka strarka Goee 9 (4), radikalna kmečka stranka Juliarta 5 (2.69), kmečka zveza Ar?etoana 4 (2). gest strank je doseglo manj kakor po dva odstotka glasov in zarad* tega ne dobe nobenega mandata v parlamentu. Te stranke so: ljudska stranka Avaresca, socialno demokratska stranka, židovska nacionalna stranka, kmečki blok, meščanski blok in zveza kmečkih 'n delavskih strank. Izid volitev v Bukarešti je naslednji: liberalci Duce so dobil! 61.91 odstotkov glasov, narodna kmečka stranka 8.47, liberalni disidenti Bratiana 6.53, meščanski blok 5.56, ljudska stranka Avaresca 3.20, kmečka stranka Lupa 3.06, narodna kmečka stranka Goge 2.93, socialno demokratska stranka 2.72, židovska nacionalna stranka 2.4, antisemitska stranka 1.53, kmečka zveza Argetoana 1.01. radikalna kmečka stranka Juliana pa 0.76 odstotkov. Jutri bodo volitve v senat. Vsi listi komentirajo volilne Izide in ugotavljajo z zadovoljstvom, da bodo v parlamentu zastopane vse stranke, ki eo za red. Razmerje med strankami spominja na razmeri ; pri volitvah 1. 1931., ko ie narodna kmetaka stranka dobila 149/o. Prav tako tia-glašaio. da ie liberalna stranka o 56 %> glasov. kolikor iih ie dobila pri teh volitvah, znatno presegla uspjb narodne kmefc&e stranke pri zadnjih volitvah, ko 1» bil na vladi VaMa Voevod. ko ie narodna kmetska stranka dobila samo 410/n glasov. Listi posebno rvvidarjaio popolno svoVvlo volitev in uspeh vladne elranke v novih pokra iinah. 400.000 dedno bolnih Berlin, 21. dec. d. Dne 1. januarja stopi v veljavo zakon za preprečenje dedno bolnega naraščaja. Do tega časa bo osnovanih 1700 sodišč za dedne bolezni, izmed njih samo v Prusiji 1000, kakor tud: 27 višjih sodišč za dedne bolezni. Po znanstvenih podatkih je ljudi, ki jih bo treba v kratkem sterilizirati, približno 400.000, Ln sicer v enaki meri moških in žensk. Razdeljeni so na devet bolezenskih skupin, kakor navaja zakon za dedne bolezni. Največja skupina, jn sicer nad polovico teh ljudi boleha na prirojeni slaboumnosti. Stroški za operacijo moških bodo znašali približno po 20 mark Moški bodo po operaciji potrebovali štiri dn: počitka. Pri ženskah bo izvedba operacije nekoliko bolj kočljiva, ker računajo da bodo potrebovale po 8 dni oočitka in da bodo njihove operacije veljale po 50 mark. Vsega skupaj bo potrebnih do proračun« 14 milijonov mark. To vsoto primerjajo z 'zdatki za zdravljenja dedno bolnih, k' lih računajo na 350 milijonov mark. za rad' česar io smatraio kot razmeroma nizko. Razen tega menijo, da bodo vsako leto prihranil; več sto trrPiionnv izdatkov za oskr. hovanje dedno bolnih. Velik ««neh čikaške razstave Newyork, 21 decembra, d Svetovna raz stava v Chicagu ie dosegla nov amerišk rekord Dosedaj io ie posetiln 22 milijonov !jud; ter so zabe'ežili 37 mfiionov do'arie\ dohodkov Stroški za razstavo so znašali 38.5 milijona dolarjev. Demonstracije proti inozemcem na Kubi navana. 21. decembra, č. Na Kubi so včeraj nacionalistični dijaki organizirali novo akcijo proti tutcem. V svojih sprevodih so nosil', transparente z izzivalnimi napisi in pozivi »Kuba Kubancem« ter iih izobesili tudi v vseh izložbenih oknih trgo-vn. Opustošili so več trgovin, katerih lastnik.: poslujejo s tuj'm kapitalom. Policijski organi so morali končno intervenirati ter so po hudi borbi z diiakl- vzpostavi-?' red. Snoči ie došlo do novega streliania po mestu. Boji so trajali dve uri. Posebno hudi so bili okrog predsedniške palače. Opolnoči je morala vlada poslati na ulice ktč]e oddelke s tanki. Najstarejše sv. pismo Pariz. 21. decembra. AA Sovietska vlada ie prodala britanskemu muzeju rokopis sv pisma, ki spada med najstarejše Gre za tako zvand .Codex sinaiticus« s popolnim besedilom novega sv oisma m delom starega sv pfsma v erškem ieziku Nau'san ie bil sredi 4 stoletja naše! oa ea ie raziskovalec Tischendorf I 1844 v samostanu sv Katarme na Sv gori Rokopis ie b'1 'edai rodarien carju A'eksandru II so ?a shranili v carsk* kni-žn-c- v Petroera--lu Brtansk' muze' ie plača1 za rnkops tnrooo funtov Denar ie dala de oma angleška vlada, deloma pa je bil zbran s orostovolinimi prispevki veznostl, ki so Jih prevzele druge države podpisnice mirovinh pogodb. Seveda Je absolutno izključeno računati na povratek Nemčije v Društvo narodov in na razoro. žitveno konferenco. »Lokal Anzeiger« pravi: Nemčija nima prav nikakšnega razloga za sodelovanje pri podrobnih razpravah, dokler se popolnoma ne razčisti glavno vprašanje delan-ske enakopravnosti Nemčije. Zunanji minister Neurath je včeraj sprejel Angleškega poslanika Phippsa. s katerim je imel dolg razgovor Nemške vojne priprave Pariz, 21. decjmbra a. Član francoskega generalnega štaba, general Baratier, čigar Dosli obstojajo v glavnem v opazovanju nemškega oboroževanja, je objavil v »Tempsu« članjk pod naslovom »Kdai bo Izbrihnila nemška ofenzivac, v katerem pravi med drugim: Ni si mogofe misliti, da b1 mogel Hitler doseči brez vojne zunanjepolitične cilje, ki si jih je postavil. Postopanje Nemčije je oničilo upanje, da bi došli do razorožitvene konvencije. V vseh evropskih državah so mnen a. da se kažejo znaki konflikta. Po teb uvodnih besedah razpravlja general Baratier o stanju nemške oborožitve t-sr izjavlja, da je v Nemčiji voiaška vzgoja povsem izpopolnjena. V Nemčiji se vse vrfti tako. kakor da bi pripravi iali vojno za gotov rok. Prepovedano orožje so izdelali v vzorcih in nemška vojska ima že na razpolago potrebni material Poset Titulesca v Parizu Pariz, 21. decembra s. Po uradnih pose-tih poljskega ln češkoslovaškega zunanjega ministra v Parizu bo sedaj prišel v francosko prestolnico tudi zunanji minister Titulescu. Povabilo francoskega zunanjega ministra rumunskl vladi je bilo že odposlano. V francoskem zunanjem ministrstvu izjavljajo, da bo služil tudi ta poset utrditvi zvez med Francijo ln njenimi prijateljskimi državami v srednji in vzhodni Evropi. Referat dr. Beneša Praga, 21. decembra, g. Na izredni ministrskega sveda je zunanji minister dr. Beneš poročal o svojih razgovorih z rum ur skim zunanjim ministrom Tituleseom v Ko-šicah in o svojih pogajanjih v Parizu. Podal ie natančen pregled zunanjepolitičnega položaja in aktualnih problemov mednarodne politike. Ministrski svet je soglasno vzel na znanje dr. Beneševo poročilo ter odobril 9mernice, ki 60 vodile dr. Benesa pri njegovih pogajanjih- Reorganizacija belgijske vojske Bruselj, 21. decembra s. Belgijska zbornica je danes razpravljala o izrednem kreditu 759 milijonov frankov za reorganizacijo belgijske vojske. Vojni minister De-veze je izjavil, da čaka s posebno napetostjo na potek sedanjih mednarodnih razgovorov Belgija je vedno pripravljena sodelovati z vsemi silami, ako bi se njeno sodelovanje zdelo učinkovito. Enaki interesi malih držav Stockholm. 21. decembra, d. »Stockholms Tidningen« se bavi v uvodniku pod naslir vom »Praška aktivnost« s politiko Male antante. List poudarja, da predstavlja Mala antanta ecfino skupno evropsko ozemlje, ki se jsmeria in organizira ne glsde na nadaljnji obstoj Društva narodov zgoll po zdravem razumu. Dr. Beneš. ki fe edan izmed najbolj pomembnih državnikov dana šnje Evrope, svari neprestano pred hege-monističnimi tendencami velesil nele kot Čehoslovak, temveč tudi kot Evrot>ec. ki se boji, da ns bi prišlo do izročitve evropskega kontinenta velesilam na milost in nemilost. Mala antanta ie upoštevan}* vredna zveza, ki veže Prago z Beogradom ln Bukarešto in ki stremi tudi po zbližaniu s Poljsko. Avstrijo in Halito. List poudarja nadalje pomen izjav« poslanika Rrofte, da imajo tudi 6everne države mnogo skupnih interesov s češkoslovaško republiko. Ob koncu pristavlja, da bo prišel dan, ko b>do male evronske države zlvtfi pa dimokratiS-ne, izpostavljene nevarnosti od strani velesil. Zato ne more škodovati, če ee pri tem misli na nrijatelje v enakem položaju. Suvlchev poset na Dunaju Meseca januarja bo posetU kancelarja dr. Dollfussa italijanski državni tajnik Suvich, da mu vrne poset v Rimu Rim, 21. decembra, d. Ministrski predsednik Mussolmi je včeraj sporočil av-str.jskemu poslaniku dr. Rintelenu, da bo državni ^odtajnik za zunanje zadeve Suvich posetil zveznega kancelarja dr. Dollfussa med 10. in 20. januarjem. Rim, 21. decembra, n. »Corriere della Sera« poudarja v zvezi s posetom italijanskega državnega podtajnika Suvicha na DunaH:. aa bo ta poset ponovno potrd'1 prisrčnost odnošajev med Avstrijo in Italijo. Ita'-!anska politika smatra avstrijsko neodvisnost kot osnovo bodočega ozdravljenja Evrore in kot važen element za ravnotežje evrotsif h političnih razmer. Pariz, 21. decembra, s. »Matinu« lavlja-jo iz Rima glede nameravanega potovanja italijanskega državnega podtajnika na Dunaj nastopno: To potovanje je treba spraviti v zvezo z italijansko-avstrij5k:y, ki ie učiteljica jezikov in zelo \z-r>hražena. .Mudila se ie pogostokrat izven Par za na sumljivih potovannn. V/ashington. 21. dee. s. Držami depar-tement je v brzojavki ameriškemu poslaniku v Parizu zahteval natančna sporočila o aretaciij mednarodnih vohunov v Parizu. Politični preokret v Bolgariji Sofija, 19. decembra. Takoj po :>ovra#ku bolgarske kraljevske dvojice iz Beograda je bil sklican vrhovii svet demokratske stranke, na katerem je predsednik vlade Mušanov podal obširno poročilo o sedanjem političnem položaju Bolgarije. Zborovanje se je vršilo v nedeljo ves dan in je bilo zaključeno šele pozno zvečer. Nesporno najzanimivejši del posvetovanja je bil govor predsednika vlade, ser je vrgel jarko luč na preokret v bolgarskem javnem mnenju. Govoreč o notranji politiki vlade je Mušanov predvsem zavrnil govorice, ki vedo pripovedovati o zmešnjavi, nastali v Narodnem bloku. Takih zmešnjav v bloku ii. pač pa se to lahko z vso pravico trdi o opoziciji, ki se je razcepila na kakih deset skupin in skupinic. Pokret Aleksandra Cankova, ki stremi po diktaturi, bi imel samo tedaj kaj nade na uspeh, ako bi v državi vladala anarhija. V ostalem se niti sam Cansov še ni odločil, kako pot naj ubere. Govori za diktaturo in dela zanjo, iz parlamenta pa se ne gane, marveč trdno vztraja na tleh Sobranja, vedoč, da mu samo to jamči možnost političnega udejstvovanja. Kdor tako niha med enim in drugim načelnim nasprotjem, ne more nikoli postati vodja pokreta in njegovo gibanje je obsojeno na neizbežen propad. Kolikor bolj se v državi krepi red, toliko večja je gotovost, da Cankov ne bo uspel s svojimi namerami. Obenem pa tudi odločna politika Narodnega bloka nikoli ne bo dopustila Cankovu, da izkoristi sedanii položaj v svoje namene. Ko je obširneje opisal vse dosedanje de. Io Narod, bloka za državo, je Mušanov prešel na zunanjo politiko Bolgarije in izvajal naslednje: »Naša zunanja politika je politika miru in sporazuma z vsemi, čutimo potrebno, da podamo dokaz za naše mirovno stremljenje in za naše prizadevanje, kaKo bi mirnim potom rešili vse spore i:i probleme. Poseti, ki so bili naoravl.ieni v Sofiji, in poseti, ki smo jih mi nanraviil sosednim državam, imajo namen, (ia raz-vedre ozračje in pripravijo tla za iskren sporazum. Poseti so rodili že dobre »ulove, zlasti ker se na ta način medseboino spoznavamo in rešujemo razna težka vprašanja Nai nas vsi raziimeio. da nismo in ne želimo biti popadljivo šč<;ne n« Balkanu. Včeraj ln danes sem videl marsikakesra diplomata v svojem ministrstvu Vsi &o se čudili, kako da fe mogoče, da smo se ** ko-maj šestih mesecih tako zbližali z Beosra dom V preteklosti nam fe politika maks' malizma popolnoma zmešala glavo. da 6mo slepo drveli za pretiranimi programi in zabredli v nesrečo. Zdaj urejujemo račune z vsemi svojimi sosedi. Pogajamo »e ■» Grčijo im Rumunijo. Z Jugoslavijo bom*> kmalu začeli važna pogajanja za saik Mučenje veterinarske konvencije, za olajša nje tranzita, prometa, izgajanja .potnih listov itd. Vse drugo bo prišlo samo po bi, ako bomo pametni. Vedno sem se bal, da ne bi topel vete-nenadoma začel topiti večnega snega na naših gorah. V takem primeru bi lah\r> došlo do strahovitih poplav in ko bi ««> vode odtekle, bi za njimi ostalo opustoš" nje Zato pa nimam niti najmanjšega strahu od postopnega taljenja snega. M>w-no sem zadovoljen, da imamo v parlamentarni komisiji za zunanje zadeve novo koncepcijo v tem pogledu. Pri vsem tem pa moramo biti oprezni; je že tako, da se nekateri lahko razsrde, ako z drugimi poboljšamo svoje odnošaje«. Govor predsednika vlade in zunanjesa ministra Mušanova je zborovanje vzem na znanje z odobravanjem, osobito pa so bili pozdravljeni z navdušenjem oni odstavki ekspozeja, ki so se tikali preobrata v bolgarski zunanji politiki Tihomir Millsavljevi* Katastrofalen mraz v Liki Split, 21. decembra, r» Danes je v Pri-morju prenehala burja, vendar pa je vre-mfc hladno, čeprav je nebo vedro. Železniški promet z Zagrebom še ni vzpostavljen, ker še vedno ni bilo mogoče odstraniti snežnih žametov s proge v Liki. Gospič, 21. decembra, n. V Liki vlada že nekaj dni strašen mraz. Danes je prispelo peš v Gračac 30 vojakov, ki so v Kninu odslužili vojaški rok. Trije so med potjo v bližini Zrmanje zmrznili. Prav tako je zmrznil blizu Obrovca orožnik An-dro Došeo. Nekaj časa je hodil skupaj s svojim tovarišem Pavlom Rupčičem, zaradi snežnega viharja pa sta se naenkrat nehote ločila drug od drugega. Rupčič se je z velikimi težavami izkopal iz sne«a in se rešil. Zagreb, 21. decembra, n. Po obvestilu tukajšnje železniške direkcije so viharji v Liki in Gorskem Kotaru skoraj ponehali. Zaradi tega bo sedaj delo z« očiščenje prog oiačeno in je pričakovati, da bo v kratkem vzpostavljen promet s Splitom in normaliziran promet s Sušakom. Nov politični list v Beograd« Beograd, 21. decembra p. Danes je Izšel v Beogradu nov politični list »Beograd-ski Odjek«. Direktor je znani beograjski publicist Krsta Cicvarič, glavni urednik pa Svetolik Savič, dolgoletni glavni urednik svoječasnega lista »Balkan«, Kralj in kraljica med zagrebškimi sirotami Zagreb, 21. decembra. NJ. VeL kralj Aleksander si je danes popoldne ogledal Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti, kjer ga je pozdravil predsednik dr. Bazala in se mu zahvalil za pozornost, v kateri vidi akademija ne samo kraljevsko počastitev svetlega spomina velikega vla-diike, temveč tudi skrbno vladarsko zanimanje za cilje akademije, ki tvorijo del kulture in stremljenja našega jugoslovenskega naroda. Nj. Vel. kralj si je nato ogledal prostore ta umetnine v njih, pri čemer je kazal posebno zanimanje za stare umetnine. Zvečer se je Nj. Vel. kralj odpravil peš lz dvora ter šel v spremstvu dvornega maršala Dimitrijeviča na izlet po Zagrebu Hodil je skoraj celo uro po mestnih ulicah in obšel velik del gornjega in spodnjega mesta. Ljudje so ga povsod z globokim spoštovanjem pozdravljali. Okoli 19.15 se je Nj. Vel. kralj spet vrnil v dvor Nj. Vel. kraljica Marija se je udeležila božične proslave v sirotišču sv. Andreja, kjer je osebno delila darove. Pred vhodom jo je pozdravil nadškof dr. Bauer. Odtod je odšla v Glasbeni zavod, kjer je prisostvovala svečanostim v korist slepe dece, ki je pozdravila vladarico z državno himno. Kraljica se je ljubeznjiv0 zahvalila za pozdrave in se po koncertu med neprestanimi ovacijami zbranih množic vrnila v dvor. • Zagreb, 21. decembra, n. V Zagreb je danes prispe! prosvetni minister dr. Ra-iltnko Stankovič, ki je bil že dopoldne sprejet v avdijenci. Nj. Vel. kralj je sprejel tudi francoskega poslanika Emiia Naggiara. Opoldne je t»M sprejet v avdijenci zunanji minister g. Jevtič, ki se je pripeljal v Zagreb z brzirn vlakom skupno z ministrom dr. Kojičem. Prihod grškega zunanjega ministra v Beograd Beograd, 21. dec. p. Danes ob 20 35 je prispel z orient-ekspresom v Beograd grški zunanji minister Maksimos, ki sta se mu snoči odpeljala naproti grški poslanik v Beogradu g. Melas in tajnik v našem zunanjem ministrstvu g. Koji©. Vlada je dala ministru Maksimosu na razpolago poseben vagon. Grški zunanji minister se je nekaj minut po prihodu v BeogTad odpeljal dalje proti Zagrebu. Atene, 21. decembra., g. Govori se, da bo grški zunanji minister po svojem pose-tu v Parizu odpotoval tudi v London, kjer bo imel razgovor z MacdonaMom. Delje se bo v Rimu sestal s turškim zunanjim pod-tainikom Rifaat pašo. Iz finančnega odbora Beograd, 21. dec. ,p. Finančni odbor je po dolgotrajni razpravi končal debato o zakonu o neposrednih davkih. Pet členov zakonskega načrta, med njimi čl. 7., ki govori o pridobnini, je bilo rezerviranih ter bo o njih sklepal po božiču ministrski svet. Finančni odbor je danes pričel razpravljati o taksah. Poleg drugih je govoril tudi narodni poslanec LoVro Patovar, Nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Albanijo Beograd, 21. decemfbra. p. Včeraj je bila v Beogradu podpisana nova. trgovinska pogodba med našo državo in Albanijo. Novo pogodb", sta v zunanjem ministrstvu podpisala zunanji minister g. Bogoljub Jevtič in šef planske delegacije, bivši minister r. Mehmcd Konjiča. Zastopstvo Škofje Loke pri predsedniku vlade Beograd, 21. decembra, p. škofjeloško deputacijo, ki se je mudila tri dni v Beogradu, je danes sprejel predsednik vlade dr. Srškič. nakar je posetil« ministra vojske, pomočnika finančnega ministra in druge. Predsednik vlade je deputaciji obljubil, da bo po možnosti storil vse za ugoditev upravičeni želji škofjeloškega prebivalstva, da dobi svoje lastno sresko načelstvo. Deputacija je danes odpotovala domov. Poset kralja Borisa v Romuniji Budimpešta, 21. decembra, g. Po poročilih listov iz Sofije je poset kralja Borisa v Bukarešti določen za 12. januar Kralja Borisa bo spremljal ministrski predsednik Mušanov. Bolgarski kralj se bo mudil v Rumuniji 3 do 5 dni ter bo medtem bival en dan ali dva dni s kraljem Karolom v Sinaji. Glavna točka razgovorov obeh vladarjev bo vprašanje ureditve problema bolgarskih manjšin v Dobrudži Poleg tega bosta razpravljala tudi o manjšinskem šolstvu ter o zgraditvi novega mostu preko Dunava med Rumunijo in Bolgarijo. Obsodba morilca Josipa Predavca Zagreb, 21. decembra, n. Nocoj ob 19.30 je bila razglašena obsodba Tome Koščeca zaradi umora bivšega voditelja nekdanje Hrvatske seljačke stranke Josipa Predavca. Kakor znano, je Koščec 14. junija ob pol 6. zjutraj v Dugem selu streljal iz puške proti Predavcu in ga hudo ranil Predavca so sicer takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa je še istega dne po operaciji podlegel poškodbi. Koščec se ie v preiskavi branil, da je izvršil atentat, ker ga je Predavec finančno upropastil. Trdil je, da ga je Predavec nagovoril, naj kupi neko imetje na dolg. Podpisal je menico, ki je pa pozneje ni mogel plačati iu je izgubil poleg kupljene posesti še svoje premoženje. Danes je pred sodniki izpovedal, da se ničesar ne spominja. Sodišče ga je obsodilo na 15 let ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Prepovedana knjiga Beograd, 21. decembra AA. Z odlokom notranjega ministra je prepovedano razširjanje »Kriegsschuldliige und Kriegs-schuldliiger«, ki jc je napisal grof Reven-tlow in je izšla v Monakovem. Skrbi celjske okoliške občine Celje, 21. decembra Celjski okoliški občinski svet je imel v sredo zvečer zadnjo letošnjo redno sejo. Župan g. V. Kukovec je prečital zahvalo kabinetne pisarne Nj. Vel. kralja za uda-nostno brzojavko, nato pa je poročal o občinskem gospodarstvu v 1 1933. in ugotovil, da sta občinski odbor in uradn:štvo vršila svoje dolžnosti v poieolntm redu. Vzdrževanje občinskih poslopij in okoliškega pokopališča se je izvršilo radno. Davki in zavarovalnine so plačane. Najemnine za poslopja ter zakupnine za zemljišča in občinsko lovišče so poravnane Pri vzdrževanju cest pa je občina zelo zaostala, ker je zlasti v prvi polovici leta donos trošarine na vino zelo padel. Tudi donos občinskih doklad se je zmanjšal. Letošnji dve katastrofalni poplavi sta okoliško občino silno prizadeli. Prva poplava je razen kaputinskega mostu in brvi pri parku porušila tudi občinsko Grenadirje-vo brv v Polulah, katere obnova je stala 44.000 Din. — Večji zneski so bili izdani tudi za ponovno postavitev porušenega mostu v Košnici. Zavarovanje cestišča ob Savinji v Linah s pilotiranjem in popravilom poškodovanih cest in manjših plazov je stalo okrog 37.000 Din. Voda je porušila tudi občinsko hišico, takozvani kolera špi-tal; občina mora skrbeti za tri revne stranke, ki so izgubile stanovanje Koliko so občani zaradi povodnji oškodovani na zdravju, blagu in poslopjih, se ne da oceniti. Revščina je zlasti pri nižjih slojih tolika, da občina pri najboljši volji ne more zadostiti potrebi najbednejših in brezposelnih. Da se beda vsaj nekoliko omili, je občina prosila bansko upravo m sresko načelstvo. da ji priskočita na pomoč v večji meri z zneski iz bednostnega sklada in drugih fondov, ki pridejo vpoštev. Za cestni odsek je poročal podžupan g. Hrastnik. Občina bo dala navoziti na cesto v Linah 50, na Cesto na grad 70, na cesto v koloniji Lastni dom v Gaberju 50, na cesto na hribu sv. Jožefa 10, na cesto v Novi vasi pa 25 do 30 kubičnih metrov gramoza, k stroškom za popravilo škode, povzročene po plazu na Starem gradu, pa bo prispevala 30 odstotkov. Občina bo nabavila nekaj potrebnega orodja za vzdrževanje cest. Za personalni odsek je poročal obč. odb. Goričan. V domovinsko zvezo je bilo sprejetih 36 prosilcev, 6 prošenj pa je bilo odklonjenih. V imenu finančnega odseka je poročal obč. odb. F. \Vltavskv. Okoliška občina bo dala namestiti javne električne svetiljke na Ljubljanski cesti od hiše dr. Rakuna do Samčeve gostilne pri Butejevem mostu. Okoliška občina bo krila instalacijske stroške v znesku 15.500 Din. tok pa bo dobavila mestna občina brezplačno. K popravilu škode, ki jo je povzročil plaz pri hiši g. Mihaela Oblaka na Miklavškem hribu. bo občina prispevala 30 odstotkov. K gradnji novega municijskega skladišča bo okoliška občina prispevala na račun 50.000 Din. ostalih 100.000 Din pa čim bo staro skladišče na Golovcu porušeno. Občina Celje okolica in občinski odborniki bodo pristopili k Županski zvezi. Za obrtni odsek je poročal obč. odb. Žohar. Občinski svet je izrekel kraievno potrebo za gostilniško koncesijo Frančiške Maleieve na Spodnji Hudinji, izjavil pa se je proti podelitvi koncesije Avtoprometni zadrugi v Ljubljani za prevažanje tovorov iz Liubliane v Celje in obratno. Prebivalci Košnice in Lise so vložili pritožbo, da povzroča divjačina posestnikom veliko škodo. Prebivalci zahtevajo. da se divjačina iztrebi na minimum in da se oškodovanim posestnikom povrne škoda. Občina bo izročila pritožbo sreske-mu načelstvu. V imenu socialnega odseka le poročal obč. odb. F. Wltavsky. V občini Celiu-okolici ie sedaj prijavljenih 177 oženienih brezposelnih s 748 družinskimi člani in 112 samskih brezposelnih. Socialni odsek se !e obrnil na pristojna mesta s prošnjami za podporo brezposelnim in revežem. Doslej ie le cinkarna naklonila večio količino premoga, Celjska posojilnica pa 500 Din. Občina je prosila bansko upravo za izplačalo podpore v znesku 30.000 Din za nadaljevanje _ regulacije Koprivnice. Okoliška občina je izplačala doslej brezposelnim iz drugih občin 26.000 Din. Ker pa ji te občine se niso povrnile izplačanih podpor, bo okoliška občina letos podpirala samo domače brezjx>selne. Okoliška občina zahteva svojega zastopnika v upravi bednostnega sklada za dravsko banovino. Občina bo izplačala vsem občinskim revežem in revnim občanom, ki so v hiralnici in drugih oskr-bovališčih, za božič po 5$ Din. Iz trboveljskega rudnika je nabavila premog za občinske reveže in rodbine brezposelnih; vsak bo dobil 200 kg. Občma je nabavila tudi vagon pšenične moke št. 4 in jo je že pričela razdeljevati najpotrebnejšim. Tihotapci oškodujejo državo letno za 200 milijonov Skopi je, 20. decembra. Država ima velikansko škodo od tihotapcev tobaka. Po računu strokovnjakov iznaša ta škoda na leto okrog 200 milijonov dinarjev. V Južni Srbiji, ki predstavlja glavno tobačno področje v naši državi, je tihotapstvo tobaka že od needaj močno razvito. Udejstvuje se kot dobro organizirana trgovina, ki zaradi precejšnjih dobičkov in tudi zaradi strasti same vzdržuje velik kader pretkanih tihotapcev po poklicu in še večje množice njihovih razncvistmh pomočnikov in razpečevelcev. Tihotapstvo je zlasti pri Arnavtih prava tradicija, ki prehaja od roda do roda. Finančni organi imajo ogromno delo, ki pa je zvezano tudi z velikimi nevarnostmi, ker so tihotapci v kritičnih situacijah tudi pripravljeni na najmočnejši odpor in sploh na vse. Tihotapska trgovina se začne takoj, ko je tobak obran. Po Južni Srbiji se bo v prihodnjih dneh pričel že odkup po mono-polskih komisijah. Tihotapska sezona je sedaj na višku, ker skušajo tihotapci spraviti še pred odkupovanjem čimvečje količine tobaka na varno in v svoj promet. Precej tobaka skrijejo sadilci že sami, ves čas, dokler ni izvršen odkup, pa jih stalno obiskujejo tudi tihotapci in njihovi posredovalci, da bi dobili od njih čimveč tobaka. Ker so sadilci večinoma reveži, imajo tihotapci velik uspeh. V Skoplju so finančni organi v teku zadnjih tednov odkrili že nekaj velikih skladišč tobaka, ld so ga tihotapci nakupili po raznih krajih, da bi ga pozneie prenesli v druge banovine in tam razprodali. Tihotapska trgovina je tako dobro organizirana, da v mnogih primerih finančni organi ne morejo zajeti pravih krivcev, ker tudi oni. ki shranjujejo ali pa razpečavajo večje tobačne zaloge, ne poznajo svojih poslodajalcev. Glavni tihotapci imajo po navadi samo škodo zaradi izgube plena, dočim izgubijo svobodo samo njihovi mali posredniki in raz-pečevalci. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane«: N »znatno oblačno, spremenljivo, topleje, ponekod vetrovno. — Situacija včerajšnjega dnei: Kontinent so preplavila topli zračni toki z Atlantika in vzhodnega Sredozemskega morja. Povzročili so predvsem porast temperature. Pritisk je v centralnih in vzhodnih krajih, nekoliko pa tudi vPrimorri padel za 1 do 3 mm, drugod je v prav toliki meri narasel. Dunajska vremenska napoved ia petek: Dvomljivo je, ali bo nastopil najavljeni mraz. ki pride v poštev kvečjemj za vzhod. V nižinah bo temperatura blizu ničle. V Alpah bo snežilo. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je globoko potrte za vedno zapustil naS ljubljeni ata, stari ata, brat, tast, stric, gospod irkoTie strojevodja državnih železnic in hišni posestnik danes 21. decembra ob 6. popoldne po kratki in mučni bolezni v 79. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 23. decembra ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Ljubljana VII., Gasilska cesta št. 11, na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Ljubljana, dne 21. decembra 1933. žalujoči ostali: JULIJ, svetnik drž. železnic, IVAN, strojevodja drž. železnic, sinova; ANICA por. 6KEIUANEC, hči; LOJZE 6KEKJANEC, pot. uradnik, zet; FELICITA PIRKOVIC, ROZALIJA PIRKOVIC, MIRA RE-BEK, sinahe; SONJA, JANKO, MILENA, vnuk in vnukinji ter ostali sorodniki. ssss i> v? <>.yzi '.w 'm ■m m m 7M ^ ?M m -/M ?M m ym %TŠ BOŽIČNI PROGRAM DANES VELIKA PREMIERA NAJLEPŠEGA VELEFILMA SEDANJOSTI HREPENENJE Sodelujejo: DUNAJSKI DEŠKI ZBOR ZBOR DRŽAVNE OPERE FILHARMONICNI ORKESTER KAPELA CIGANSKEGA PRIMASA GYULE HORWATHA NAJVEČJE GLASBENO FILMSKO DELO ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 MARTHA EGGERTH Poje: SCHUBERTOVO >AVE MARIAc »OB VODNJAKU« »ROŽICA NA POLJANI« ln »HREPENENJE« Hans Jaray REZERVIRAJTE VSTOPNICE! Predprodaja vstopnic od 11. do %13. NOV FOXOV ŽURNAL PREDSTAVE OB 4., 7% IN 9^4 URI m vJisR m ii as M m m m jiVrs kraji in ljudje Na univerzi je vpisanih 1945 slušateljev Ljubljana, 21. decembra Kvestura univerze Nj. Vel. kralja Aleksandra je sedaj sestavila končno pregledno statistiko o slušateljih in slušateljicah za zimski semester 1933-34. Število akademikov je močno naraslo. Zlasti je bil velik naval slušateljic na filozofsko fakulteto, dočim je bil njih vpis na ostale fakultete manjši. Univerza se ima med drugim močno boriti s kurjavo, kajti v državnem proračunu je bilo 66 odst. za kurjavo prei im i ni rane vsote črtanih in tako je univerza sedaj postavljena pred pereče vprašanje, kako kuriti razne urade in pozneje, če bo trajala še po počitnicah tako huda zima, vse predavalnice. Velik porast slušateljev zaznamuje medicinska fakulteta. Vpisanih je bilo letos 218 slušateljev, lani 147. Iz raznih umevnih razlogov in zlasti, ker ni na razpolago primernih predavalnic, je bila pokrenjena akcija, da se na medicinski fakulteti uvede numerus clausus, namreč najvišje število slušateljev 150. Letos je bilo na to fakulteto vpisanih 53 Poljakov, od teh sta dva rimokatolika, os-tali Izraeliti. Celotno je bilo letos vpisanih na ljubljanski univerzi 1945 slušateljev, od teh 346 slušateljic, dočim je bilo v lanskem zimskem semestru vpisanih 1782 (288 slušateljic). Na posamezne fakultete se razdele tako-le (v oklepajih slušateljice): I. filozofska: 473 (224), lani 430 (194); II. juridična: 605 (60), lani 548 (50); III. medicinska: 218 (45), lani 147 (29); IV. teološka fakulteta 168, lani 161. V. tehniška fakulteta: 481 (17), lani 496 (15). Nekaj Poljakov študira na teološki fakulteti, 1 pa na filozofski. V letošnjem zimskem semestru je bilo plačano na šolnini 306.415 Din. Šolnine oproščenih je bilo na vseh petih fakultetah 650 slušateljev. Kdaj in kako naj se otvori živilski trg pri Sv. Jakobu Ljubljana, 21. decembra Občinski svet je odločil 29. p. m., da se končno otvori živilski trg na Sv. Jakoba trgu in je dal nalog tržnemu odseku, naj ukrene vse potrebno, da se stvar uresniči, saj je zahteva prebivalstva po tem trgu vedno večja. Res, da se je poizkus otvoritve živilskega trga pred leti ponesrečil in to iz razloga, ker je 29. julija 1929 tržni odsek izdal dovoljenje štirim prodajalcem, dva in pol meseca pozneje pa nadaljnjim trem in slednjič 31 januarja 1930 še enemu Torej v razdobju polnega pol leta devetim prodajalcem. Ne sme se prezreti, da Je polovica tega razdobja padla v izrazito zimske mesece, torej v čas, ko so vsi živilski trgi prazni. Od teh prodajalcev pa je bila polovica takih, ki so prodajali take potrebščine, kakor jih dobimo po vseh špecerijskih trgovinah: pomaranče, limone, fige, celo še slanike. suho robo :n igrače. Razumljivo, da se prebivalstvo ni moglo ustaviti na takem trgu in da je vsaka gospodinja rajši odšla na pol kilometra od- Najlepše božično darilo je lepi umetniški koledar „!Z NAŠIH KRAJEV" Oglejte si ga! Za ceno Din 30.— ga dobite v vseh knjigarnah! daljeni Vodnikov trg, kjer je v eni sapi kupila vse po želji in potrebi. Tokrat bi tržno nadzorstvo moralo od-kazati stalnemu številu dosedanjih prodajalcev z Vodnikovega trga prostore na trgu sv. Jakoba. Pri tem bi se moralo vpo-stevati, da bo trg sv. Jakoba kot živilski trg uspel samo tedaj, ako bo primerno založen z vsemi živilskimi potrebščinami in drugimi predmeti dnevne potrebe v gospodinjstvu. Vsak drugi poizkus bi znova padel v vodo. Kdorkoli čuti potrebo po otvoritvi živilskega trga pri Sv. Jakobu, mora brez rezerve priznati, da vsi dosedanji poizkusi niso bili resni, ker se živilski trg za tako velik okraj ne odpira s samo štirimi stojnicami, od ka-terih niso imele vse štiri skupaj niti desetine dnevnih potreb hišnega gospodinjstva. Če lahko v Šentjakobskem okraju živi mnogo različnih trgovin, čeprav je v središču mesta toliko večjih trgovin iste vrste, bo enako uspeval živilski trg. samo če bo tako založen z vsemi potrebščinami, kakor so založene trgovine. Zatorej Sentjakobča-ni ponovno apeliramo na načelnika tržnega odseka in na občinski svet, naj se novi trg na vsak način otvori pomladi, tako. da bo vsaka gospodinja sigurna, da dobi na tem trgu vse potrebščine in po enaki ceni kakor na Vodnikovem trgu. Ako bo novi trg v redu in založen z vsem potrebnim, ni nikakega dvoma, da se bo ljudstvo zanj hitro odločilo in se ga z veseljem v polni meri posluževalo. S tem se bo tudi Sv. Jakoba okraj delno rešil gospodarske krize. Avtorske pravice pred Narodno skupščino Interpelacija zaradi pobiranja avtorskih tantijem Ljubljana, 21. decembra V dopolnilo k včerajšnji izjavi ljubljanskih skladateljev priobčujemo sledečo vest iz Nar. skupščine. Narodna poslanca gg Ante Kovač in dr. Ante Kuntarič sta na ministra prosvete g. dr. Radenka Stanko-vica naslovila vprašanje: Spoštovani g. minister! 27. decembra 1929. leta je stopil v naši kraljevini v veljavo zakon o avtorski zaščiti, a 10. julija 1930 je pristopila naša kraljevina k Bernski uniji. Ta zakon, ki je po soglasni sodbi naših in inozemskih pravnikov kakor tudi avtorjev ocenjen kot eden izmed najsodobnejših in najodličnejših avtorskih zakonov sploh, garantira umetniku-us>tvarjalcu vse one pravice, ki mu za njegovo duševno delo tudi gredo. Vendar nas praktična uporaba tega zakona dovaja bolj in bolj do sumnje, da bodo le težko prenesla društva ali poedinci materialne obtežitve, ako ne bo prišlo do izpremembe v izvrševanju, v praktični uporabi tega zakona. Na ta zakon se sklicujeta v enaki mer. zastopniik tujih avtorjev Avtor-Centrala S. Bakarčič, ali kakor se sedaj imenuje. Centralna Zadruga Jugosl. Avtora) in Jugoslovensko avtorsko udruženje (UJMA). Obe strani zahtevata od prirediteljev plačilo avtorskih tantjem. Avtorska centrala z motivacijo, da zastopa vse tuje avtorje inozemstva, a UJMA z motivacijo, da je predstavnik domačih avtorjev in ki je raz-ven tega poklicana za zaščito njihovih kulturnih in materialnih interesov. Prirediteljem, naj bo že katerekoli vrste (gostilničarju, lastniku bioskopa, pevskim, sokolskim in ostalim nacionalno-kul-turnim in humanitarnim društvom) ni mogoče odločevati v tem sporu. Za nje je važen edinole fakt, da morajo v tej vseobči ekonomski krizi, v kateri napenjajo vse sile, da obdrže svoje delo in plačajo vse potrebne davke, plačevati za posamezne glasbene prireditve avtorske honorarje na dve strani ali pa se izpostavljati nevarno- sti, da jih bosta sodnijsko preganjali obe stranki, kar jim zamore povzročiti ne «?-mo stroške, ampak tudi kazensko postopanje zaradi kršitve avtorskega zakona Vsi. ki so bili pri tem vprašanju zainteresirani, so že večkrat zahtevali izpremem-bo tega položaja. Opozarjamo na resolucijo Saveza kopališč od 15. novembra 19*1. odločitev kongresa kinematografskih lastnikov od mala 1933. in nedavno resolucuo kongresa Zveze gostilničarjev od 21. oktobra 1933. kar je vse kraljevi vladi znano. O vrednosti predlogov, ki jih vsebujejo te resolucije, naravno ne moremo dati svojega mišljenja, toda smo, kot narodni poslanci, ki poznamo in razumemo pritožbe in nezadovoljstvo prizadetih gospodarskih panog, prepričani, da tako ne more iti dalje. Izhod iz tega stanja se more najti edino tako, da se pobiranje avtorskih honorarjev izvršuje samo na enem mestu, s čimer bi interesi naših in tujih avtorjev ne bili iviifci najmanj oškodovani, nasprotno, tako rešenje bi zamoglo njihovim skupnim interesom le koristiti. Ako bi se Vi, gospod minister, priso-edinili temu našemu mišljenju, (a, kolikor nam je znano, je v ministrstvu prosvete že izdelan podoben projekt izpopolnitve Zakona o zaščiti avtorskih pravic, s katerim naj bi se reguliralo vprašanje avtorsko-pravnih posredovalcev), bi se to neznosno stanje prekratilo, in ob enem bi se približali zahtevam, ki so v ostalih kulturnih državah že zadobile svojo zakonsko sankcijo. Pripominjamo, da je tudi v Franciji pobiranje avtorskih honorarjev prepuščeno domačemu avtorskemu društvu, in da so temu primeru sledile vse kulturne evropske države. Prosimo Vas, g. minister, da posvetite vso pozornost temu, za naše kulturno življenje tako važnemu vprašanju, ki se poleg tega tudi dotika materialnih interesov važnih delov našega javnega življenja, ter da hitro podvzamete potrebne korake za nje govo definitivno rešenje. Posebej Vam bomo še hvaležni, g. minister, ako nam boste pismeno sporočili v obliki odgovora na to naše vprašanje, kakšne mere mislite pod-vzeti v svrho, da bi zamogli dati na ne prestane tožbe iz vse naše kraljevine avtoritativno pomirjenje. Sprejmite, g. minister, izraz našega posebnega spoštovanja. 13. decembra 1933. 1. v Beogradu. Ante Kovač in dr. Ante Kuntartč. Nova cesta Selška dolina - Bohinj Železniki, 20. decembra. Da nadomesti zamujeno, je pričela Selška dolina organiziranje tujskega prometa. Prejšnjo nedeljo je bilo ustanovljeno Tuj-sko-prometno društvo in vzporedno s tem se pripravlja akcija za zvezanje Selške doline preko hribov z Bohinjci Zadevni odbor je bil izvoljen pred meseci in je pridno na delu. Ti dve dolini sta namreč zvezani med seboj le po slabi gorski poti, ki se vleče skoro 4 ure hoda iz Sorice v Bohinjsko Bistrico. Ta neprilika bi bila z novo cesto odpravljena, ker je razdalje med obema krajema komaj 20 km. Nova cesta bi imela pred vsem gospodarski pomen, ker bi se ogromni kompleksi lesa vse laže eksploa-tirali nego sedaj, pa tudi ceno bi les imel drugo. Nič manj važna ne bi bila cesta za dvig tujskega prometa, kar je posebna želja Selške, kakor tudi Bohinjske doline. Sicer obisk teh dolin zdaj ni baš pičel, a vendar bi se dalo v tem pogledu še mnogo izboljšati, zlasti z novo cesto, ki bi vse te kraje med seboj lepo zvezala in jih zbližala tudi z avtomobilskim prometom. Izletniki, ki morajo zdaj preko vse Gorenjske v Bohinj, bi imeli potlej skrajšano pot. Preko škofje Loke in Selške doline bi mogli brez nadaljnjega skozi romantične kraje naše slovenske zemlje v Bohinj. Deputacija, ki sta se je udeležila med drugimi glavna tajnika akcijskega odbora, bohinjski župan g. Franc Mavrič in trgovec g. Marjan Thaler, je obiskala prejšnji teden podbana g. Pirkmajerja in mu do podrobnosti razložila načrt. G. podban je pokazal za zadevo zanimanje in je obljubil, da pošlje banovina pomladi na teren, kjer bi se gradila cesta, svoje inženjerje, ki bodo vprašanje natanko proučili in izdelali proračun stroškov. Znano je, da so načrti za to cesto bili izdelani in odobreni že 1. 1912. od avstrijske uprave in bi bila cesta danes prav gotovo že zgrajena, da ni prekinila akcije svetovna vojna. Zdaj so načrti pri tehničnem oddelku banske uprave. Dolžina ceste bi bila 23 km 99 m. Cesta bi bila speljana od že obstoječe ceste Podrošt-Sorica. Načrt je do najmanjših podrobnosti izdelan, vnešen v mapah in pripravljen za takojšnje delo. Cesta bi bila široka 8 m. Stremljenje dolin podpira z vsem razumevanjem Zveza za tujski promet. Hitrejši napredek vse akcije pa seveda zavira pomanjkanje sredstev. Pri glavobola, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovi« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Drzen vlom v Kamniku Kamnik, 21. decembra V noči na četrtek so neznani zlikovci obiskali gostilno pri Malovrhu na Graibnu. Gotovo so se že prej dobro pripravili na vlom, ker so ga izvršili zelo spretno. Z vetrihom so odprli vrata na dvorišču in prišli v vežo. V kuhinji so sneli z žeblja šop ključev, s katerimi so nato odprli vse omare v veži in odnesli vse. kar jim je prišlo pod roke. Vlomilska družba je dobila prav lep plen in se dobro preskrbela za praznike. Odnesla je 40 kg masti, več kilogramov slanine in mesa, 20 gramofonskih plošč, sikoro nove čevlje, ki so se sušili v kuhinji, in še več drugega blaga. Vlomilci so izvršili svoj posel tako tiho, da nihče od domačih ni slišal niti najmanjšega šuma. V kuhinji so si prav brezskrbno privoščili majhno malico in izpili lonec mleka. Orožništvo je z vso vnemo na delu, da izsledi vlomilce, ki bodo gotovo še drugje poizkušali svojo srečo. Konec široko razpredene vlomilske družbe Ljubljana, 21. decembra Kakor smo že poročali, se je posrečilo policiji končno spet spraviti na varno nevarno vlomilsko tolpo, ki je prav brezobzirno gospodarila po mestu in se udejstvo-vala tudi po okolici. Glavar podjetnežev, ki so vsi mlajšii ljudje, je bil bivši brivec Silvester §., ki so ga zalotili v baraki ob Masarykovi cesti in pn katerem sta se oglasila vlomilca, ki sta vdrla v prostore Scag-nettijeve gostilne v Metelkovi ulici. Takrat ju je stražnik zasledoval brezuspešno in so naslednje jutro spravili na policijo samo Silvestra. Zaslišali so ga, vendar je ostal Silvester zakrknjen in dolgo časa ni hotel povedati, kdo sta njegova pajdaša. Naposled se je pa vendarle omečil in pričel priznavati razne vlome, obenem pa je tudi navedel, kdo vse je sodeloval pri vlomih. Policija je nato aretirala Milana B. in Stanka Z., ki sta pripadala Silvestrovi družbi. Vsi imenovani so bili že dolge mesece brez posla in so se klatili okrog po mestu, nenehoma oprezujoč za tatinskimi in vlomilskimi priložnostmi Ogledovali so se pa tudi po okolici. Ukradene predmete so spravljali pri Silvestru, ali pa v baraki v Gramozni jami, kjer so imeli svoje zaveznike in sta tamkaj tudi stanovala Milan in Stanko. Posebno piko so imeli vlomilci tudi na kokoši, ki so jih lovili po raznih dvoriščih v okolica. V barako so si nanosili često tudi vina, nakar so se mastili z ukradenimi dobrotami. Da se pri tem niso dolgočasili, so povabili tudi ženske in uganjali orgije. Policija je zatorej aretirala tudi tri dekleta, ki so največ prisostvovala takih pojedinam. Seveda pa niso pob je vabili samo teh žensk, marveč so nalovili po mestu tudi druge, s katerimi so se vobče pajdašili ob raznih prilikah. Vlomilci so že priznali več vlomov v razne trgovine in tudi priznali, da so nameravali izvesti nekaj prav imenitno zasnovanih vlomov v najbližji okolici mesta. Nekaj članov vlomilske družbe je še na svobodi, vendar so jim zasledovalci že za petami. Težave naših prvih odvetnic Beograd. 20. decembra. Ko Je kriza zajela tudi odvetniški poklio in so o tem podali svoje izjave funkcionarji odvetniških zbornic in ugledni beograjski odvetniki, kakor je »Jjtro« že poročali, se oglaša sedaj v beograjski »Politiki« ena prvih jugoslovenskih odvetnic, ga. Hristič-Iv-kovič. Po težavah-, ki ee etarvljajo našim pr^ vim odvetnicam od vseh strani na pot. bi lahko sklepali, da fi pri nas ženska emancipacija sploh še jako mlada. Odvetnice pa morajo premagovati tudi težave in ovire, kakršna niso napoti ženam v nobenem drugem poklicu. Prve odvetnice eo 9© pojavile pri nas le-le pred kakimi 10 leti in v Beograd-u ee jih je sčasoma nastanilo sedem. Te pionirke eo imele mnogo težav že pri študiju in potem Dri sodni praksi, dasi so predstojniki pri sodiščih znali ceniti njihovo marljivost. — Samo pri tem pa je tudi ostalo, pravi gospa Hrističeva. — Sodišča le redko kedaj poverijo odvetnici kako zadevo, pri kateri bi se dalo kaj zaslužiti. Na proteste ee dobi vedno isti odgovor: Kaj vam če zaslužek, vi itak delate samo za 6vojo slavo! — To pa še ni vse. Naj na sodniji šj tako dobro poznajo odvetnico, se vendar često zgodi, da je« ne priznajo- Ko je odvetnica ga. H ris ti dava pred Isti kupila neko zemljišče, so pri sodišču, ko ie zahtevala prenos posesti, menili, da mora v to privoliti njen mož. Odvetnica jih je opozorila, da v svojem poklici vendar sama opravlja take zadeve za svois kliente in kako to. da tega ne bi mogla sama opraviti tudi za sebe, ko ee na primer od žena, ki vodijo trgovine, pri poslovnih zadevah nikdar ne zahteva privoljenje ali pričevanje moža. Zanimivo je, kako I« ewpa HristiSeva kot ena prvih beograjskih podjetnic prišla do svojega dekreta. Po vseh izpitih in sodniški praksi te morala vložiti prošnjo na pravosodno ministrstvo in ker ni bilo odgovora, je prišla sama h tedanjemu ministru, že pokojnemu Marku Gjuričiču, ki pa ji je dejal i — Ne podpišem dekreta, ker nI potrdila o izpolnjeni vojaški obveznosti. — Ženske vendar niso vojaški obvezniki in po zakonu o odvetnikih ee tudi ne zahteva dokaz o izpolnitvi vojaške dolžnosti. Minister pa je ostal pri svojem ter dej3l: _ Ko odslužiš vojake^ podpišem dekret. Gjurioič je umrl, dekreta pa tudi pod njegovim naslednikom Milanom Simonovi-cetn ni bilo mogoče dobiti. Ko se je podala k njemu je dobila naslednji odgovor: — Tudi jaz nočem podpisati dekreta, kakor ga ni hotel podpisati Gjuričič. Šele ko je nostal minister pravosodja sedanji vladi predsednik dr. Srškič, je gospa Hrističeva dobila svoj dekret breiz vsake zapreke- Do tedaj pa je morala čakati nanj leto dni. 0 BI m 0 s s s m s s E3 ea s 3 ZVOČNI KINO IDEAL Naš božični program VELEFILMI smeha, veselja in zabave Danes velika premiera slavnih komikov m ea a s s a Pat in Patachon s kot zaščitnika morale Hi Smeh in zabava, da Se ne tako! Film se predvaja samo 22., 23t 24., 25* t. m. Predstave ob 4., 7. in 9.^4 uri 26., 27* tn 28. t. nu drugi božični film Velika maneža največji cirkuški velefilm S S s 3 S ea pa Ba KULTURNI PREGLED Znanstveno delovanje zgodovinskega društva Znanstveno delo v Jigoslaviji je, kakor povsod, oprto na univerze in druge vodilne znanstvene naorave: prvo velia za Ljubljano Zagreb. Beograd in Skoplje, drugo za Novi Sad. Sa rajev 3 in Split. V svojevrstnem položaju, brez opore na eno ali drugo, oorto edino na idealizem svoiega članstva, deiure v Mariboru, ne kot zadnje med svojimi vrstniki. Z odkrilo 15.000 Din dolga. Ta dolg je le deloma krit s pridobitvami društvene knjižnice, izkazuiofe nad 500 det prirastka: ta dela so inkorporirana Študijski knjižnici. Prirastki izvirajo delno od zamen s tujimi znanstvenimi piblikacuami. delno nn iz daril, katerih sta največ naklonila ZDM predsednik, prelat dr. Fr. Kova či? in blaga in ik. upravnik N. V rabi. ZDM pa Pakaio pri knjižnici še velike naloge: vrsto kontinuand bo moralo društvo izno polnjevati. pri tem pa ostane odprto vprašanje. kako? Enako kakor pri študijski knjižnici je ZDM aktivno sodelovalo pri Banovinskem arhivu v Mariboru. Izvršujoč svoio nalogo, da vam ie arhivalij3 nred izgubo in uni^eniem. if drišlvo pridobilo vrsto listin, nfive? iz Pr?k. murja. kier mu je stal dobrohotno ob strani dr- A. Trsitenjak. V stremljenju, da zbere gradivo, ki se nanaša na naš preporod v Podravju, je društvo pridobilo zlasti obsežno korespondenco, pri kateri sta Ji šla zone« na roko narodni poslanec g. Žemljic in žup nik pri Kapeli č. g. Škofic. Prvi je podaril arhivu svojo obsežno korespondenco in akte. nanašajoče se na nar>dnostne boje v radgonskem okraju, drugi pa poleg drugega dragoceno korespondenco Božidarja Raiča iz dunaiskega parlamenta. Dolga vreta posameznikov — omenjamo samo Otona Pbja z gradivom g J. Aljecu. ki so obogatili društveni arhiv, kaže zanimanje, ki ga ie nova iavna ustanova dosegla v prvim letu svojega obstoja in pa pravilnost sodelovanja privatne organizaciie. kakor ;e ZDM. z javnimi institucijami, kakor sta študijska knjižnica in Banovinski arhiv v Mariboru. Zavedajoč se dejstva, da le- moglo ZDM storiti svoje delo samo z dobrohotno pomočjo mariborske mestne občine, predvsem oa Dravske banovine, je občni zbor soglasno izrekel javno zahvalo pomočniku bana g dr. O. Pirkmaieriu. Bodočnost, ki stoji pred nadaljnjimi koraki ZDM. ie vse drugo kot rožnata. Vrsta na !og ra *aka ga Dravska dolina, čaka ga Prelmuirje itd. Umetnostni spomeniki h Štaj^T 5P niso publirirali. arhivaliie še niso vsestransko niti do®topne. naša -oc-rv-idarskr in sooialna rgodovina zlssti ohme'n'h krajev je še zastrta z zgodovinskim mrakom. Poleg tega pa je narodopisje tisto, ki nar boli trpi zaradi nesigjrnosti publikacij m zaradi še neorganiziranega programatične-ga dela. Narodopisje, ta metodično najmanj izoblikovana panoga naših znanstvenih disciplin, trpi najhuje baš v Podravju in v Mariboru. kjer kljub vsem naporom Muzejsko društvo ne more rešiti muzejskega vprašanja. Še težji pa ie pogled v bodočnost z drugega vidika. Kader našega članstva Je sestavljen večinoma iz ljudi, ki so se udejstvovali narodnostno že v predvojni dobi; prav isto velia za društvene podpornike in to za posameznike kakor za denarne zavode. Mlajša generacija stoji ob strani tjdi tam, kjer za to ni gmotne upravičenosti. Povojna generacija o ZDM pač debatira, tudi priznava niegov znanstveni, kulturni in narodni po men, toda ne mara se mu približati. Vsepovsod prevladuje debata pri zaključeni mizi na podlagi zgodovinskih in drugih izsledkov v tujini in o tujini, in na teh podlagah se rešujejo nati naša vprašanja. Domača preteklost je mlajši generaciji prema-lenkostna. Tikai je izvor in jedro vprašanja. Naši iavni delavci morajo poznati najprej našo nrp,tpVl.-ist in noleo te ?el<> prid* do veljave hlia. N. pr. brez Vošnjakovih. Hribarjevih in ŠukPetovih spominov in samo z Emilom Ludwi?om itd. naše preteklosti in preko nje naš* sedan;osti ne bomo doumeli nikdar: brez tega na tndi ne bomo doumeli naših sodobnih problemov. Na koncu še besedo o naših primorskih eonarodnjakih. Zelo malo jih je, ki vstopajo v naša, že v predvojni dobi obstoječa društva, in vendar so v njih prav tako doma kafcor vsak drugI. Zadnje dvoje sem občutil na občnem zboru ZDM. Ne velja to samo za Maribor, to velja prav tako za Ljibljano. V naših znanstvenih organizacijah, zlasti v Mariboru, pogrešamo mladine in primorskih tovarišev- F—i—R. Iv, Cankarja „Kralf na Betajnovi" v Beogradu Premiera in prva repriza »Kralja na Be-tajnovic v beograjskem Narodnem pozorištu je dogodek; prva repriza (16. t, m.) pa je z obiskom, sprejetjem in zanimanjem občinstva pokazala tudi. da ni poslednja. O delni 6amem pisati bi bilo pri Slovencih odveč, saj je »Krali na Betainovic znan slovenski javnosti že nad trideset let. Hotel bi povedati kai drugega. Kadar sem »Kralja na Be-tainovi« gledal pri nas in kadar srni ga H-tal. s°m imel občutek, da je to delo nastalo prav pri nas rtoma: da je socialno delo iz naše domače sredine. Ko 6em ga prvič gledal v Beogradu, mi ni bilo več tako domače: nič 9e zato nisem čudil, če je beograjska kritika očitala, da se igralci niso vživeli v okolje, iz katerega ie Ivan Cankar posnel snov za to svoio dramo, šel sem na reorizol tedaj sem spoznal, da igralcem ni bilo potrebno tako vživljamje. zakaj »Kralj na Be. SMUČARJI! Želite za praznike na turo z novimi smučmi ln novo smučarsko opremo?. Potem Se danes k nam! Izbirali boste ▼ miru! Popravila ln montažo stremen tn robnikov Izvršuje točno in hitro: A L P I N A Lastnik: SASA KOVAČ LJUBLJANA, TYRSEVA CESTA 8T. 7. Domače vesti ♦ G. minister dr. Albert Kramer bo čez praznike do pravoslavnega Božiča odsoten iz Beograda. V tem času naj se mu ne pošiljajo dopisi. ♦ Božične počitnice na strokovnih šolah. Po brzojavnem sporočilu ministrstva za trgovino Ln industrijo bodo trajale na vseh strokovnih šolah v dravski banovini božične počitnice od 23. do. do vštetega 9. januarja 1934. ♦ Beograjska občina »a reveže. Predsednik beograjske mestne občine ie izdal proglas za nabiranje prispevkov v pom->č revežem. V prvi vrsti skuša občina zbrati sredstva za božično pomoč najrevnejšim občanom, ki bo izdana v živilih in kurjavi. Lani eo za božič podprli 0.395 rodbin, ki go štele 15.061 oseb. L-rtos bo treba pomagati" le večjemu številu revežev in bo zaradi teoa potrebno tudi več denarnih sredstev Občinska uprava je svoj delež ze pripravila, d rušo pa nai bi prispevali premožnejši meščani. ESENCE p □ □ y za napravo likerjev 24 vrst in ru- n □ ma, holandskega izvora, priporoča □ B DROGERIJA KANC g B v nebotičniku in židovski ulici. □ □□□□□□□□□□□aoncTiDODnnaDDno001 ♦ Kmetijska radijska predavanja se bodo pričenjala od 1. januarja dalje zjutraj ob 7.30 in bodo trajalji z navodili vred do 8.15. Popoldne bodo .predavanja ob 16. kakor doslej. ♦ Sodne takse v novembru. Po podatkih apelacijskega sodišča v Ljubljani je bilo novembra plačano v dravski banovini na raznih sodnih taksah 893.641 Din. Pri okrožnih sodiščih je bilo plačano: v Ljubljani 356.885, v Mariboru 255.850, v Celju 174.142 in v Novem mestu 106.762 Din. ♦ Podružnica SPD v Bohinju sporoča, da bo Imela od 21. t. m. dalje za vso zitmsko sezono odprto svojo kočo pod Bogatinom (20 postelj, kurjene sobe in vsa prehrana). Pot do koče od hotela »Zlatoroga« je lahko dostopna po krasno izpeljanih serpentinah g smučmi tudi manj izvežbanemu smučarju. Komna sama pa vam nudi nešteto lepih tur in izletov. Pridite praznovat božič v Bogatinovo kraljestvo. Nosači so na razpolago v hotelu »Zlatorogu.« ♦ Redni občni zbor Slovenskega filma »Triglava«, registrovane zadruge z o. r. v Ljubljani se je vršil v nedeljo 17. t. m. Poročilo pripravljalnega odbora je pojasnilo, da je zadrugi namen ustvarjati igralske, kulturne, tujskoprometne in reklama« zvočne filme z aparaturo, ki jo ima tehnično vodstvo. Aparatura je prvovrstna in deluje brezhibno. Takoj po božiču bo zadruga snela kulturni film Maribora in Pohorja, med tem pa pripravila vse potrebno za snemanje Finžgarjevega »Divjega lovca«. Poleg tega bo za trgovce in podjetja izdelovala reklamne zvočne filme, katere bo izpopolnilo na ta način, da bo reklamni film tudi Igralski, da bo uspeh rekla-me tem večji. Reklamno vodstvo ima v ta namen svoje strokovnjake, ki bodo storili Tse, da bodo filmi na višku. V nedeljo so Be vršile volitve prvega načelstva. Za načelnika je bil izvoljen g. Viktor Kink, diplomiran tehnik v Ljubljani, za podnače!-mlka pa Jože Vombergar, pisatelj v Ljub- jJbatiCa ZA BOŽIČ PRAKTIČNA IN ZELO POCENI Na primer: 4 m volnenega blaga za obleko Din 92.— 4 m barhenta za obleko Din 48.— 10 m flanele Din 80.— žepni robčki, šifon itd. itd. nudi tvrdka NOVAK Kongresni trg 15. (nasproti nunski cerkvi) 97 tajnovi« vzlic »dečvi« in »štajerskim« kostimom in vzlic tistim neštetim »litrom« ni bil na beograjskem odru prav nič »slovenski«, pač pa je bil skozinefcoz človeški. Zato je tudi pogrešno, ako ga hoče kaik kritik gledati kot specialno »slovensko« delo, in mislim, da bo vsak tujec — tidi če Iv. Cankar ja prav nič ne pozna — iskal v »Kralju na Betajnovi« bodisi kjerkoli in na kateremkoli jeziku le tisto občo socialno člove&ti-sko noto, ki je osnova »Kralja na Betajnovi«. In to prav gotovo bolj kakor Slovenec, ki v originalu občuti tudi domače okolje, ki ga je dal delu Cankar. S tega stališča ]e tudi prav, ako se pove o drami, kako je uspela, in o igralcih. Težino vse igre nosi Kanlor; v tej ulogi je bil g. R a d e n k o v i 6 dovolj samozavesten, bahat in odločen, skoro vpog-nil pa se je pod malod jšnostjo, ki ga obdaja v začetku III- dejanja, tako da se Je naravnost sprostil v svojem smehu m e svojimi širokimi prsi. ko je vnovič bil »kralj na Betajnovi«. Poleg njega je najboljši g. Anto; n i i e v i 6 kot župnik, pravi kozmopolitski boem ie Maks g. Miloševiča. nežnočut-na r? Francka gi. Lu k o vi če ve. — Aii je upravičeno ali ne. da sta Bernot (g. D u 5 a-novič). sodnik in adjunkt karikirana, to je stvar okusa !n režije (g. Kulundžifi), delal bi da potrebno ni. Večino pibbke tvori mladina, zato se ni treba čuditi, če Cankarjeve besede dostikrat spremlja navdušeno ploskanje.___~~'v ČitaHe tedensko reviio „ŽIVLJENJE IN SVET" ljanl. Med ostalimi odborniki v načelstvu in nadzorstvu čitamo imena: odvetnik dr. Campa, tiskarnar Vodnik, klišarnar Dev, fotograf Jane i. dr. Občili zbor je sklenil zadrugo popularizirati im pozvati med svoje zadružnike vse sloje, trgovce, obrtnike, kmete in ostaJe. Zadrugarji bodo Imeli posebne ugodnosti. Vsi sklepi so bili spre. jeti soglasno in zadružniki ao se po končanem občnem zboru razšli z vero v procvit te kulturne zadruge, ki ji tudi mi želimo veliko uspeha. ♦ Prva zdravstvena zadruga «a Sandžak in zetsko banovino je bila ustanovljena v Stenici. Sjeniški srez, ki šteje preko 30.000 prebivalcev, ima doslej samo 'enega zdravnika in bo ustanovitev zdravstvene zadruge vsemu okraju v veliko pomoč. Tudi ostale vrste zadružništva v zadnjem času lepo napredujejo v Sandžak i. Ustanovitev zdravstvene zadruge je bila toplo pozdravljena cd prebivalstva. ^ , ♦ Zimsko zavetišče ladij v Novem Sadu je podobno svetovnemu pristanišču. Zaradi nenavadno nagle in rane tvorbe ledu na Dunavu in njegovih pritokih se Je znašlo na odprti vodi na jugoslovenskem področju več tisoč ladij in drugih plovnih objektov, ki so se morali zateči v najbližja zimska pristanišča. Tako je sedaj v no-vosadskem prezimovališču 140 ladij in raznih plovnih objektov. Med njimi je komaj polovica naših, ostali pa so angleški, francoski, rumunski. madžarski, nizozemski avstrijski in nemški. Toliko ladij se že dolga leta ni zateklo v Novi Sad. Ker so prebivalci tega plavajočega mesta v davnem brez pravega dela, si krajšajo čas z raznovrstnimi mornarskimi zabavami kakor v kakem velikem svetovnem pristanišču. ♦ Orožniški narednik, k| Je postavil spo. menik svojemu službenemu delovanju. Na hribu sv. Jovama nad Ovčjima poljem Je zgradil spomenik upokojeni orožniški narednik Boško Stojanovič, ki je v Južni Srbiji služboval že od balkanske vojne. Nazadnje je služboval v štipu, sedaj pa živi kot upokojenec v Kur šumi i ji. S svojimi prihranki je postavil spomenik s svojim imenom in letnicami službovanja, kar bo menda edini primer takega spominjanja na orožniško službeno dobo. ♦ Visoka starost V Jajcu v drinski banovini je umrla najstarejša tamkajšnja žena Marija Bešlijeva v visoki starosti 103 let. Kljub visoki starosti je še do zadnjega opravljala domača dela. ♦ Nova grobova. Včeraj ob 18. je umrl na Gasilski cesti št. 11. v šiški strojevodja državnih železnic v pokoju ig. Julij Pirkovič v 69. letu starosti. Pokojnik je bil splošno spoštovana osebnost ter je bil vse svode življenje navdušen naipred-njak, ki je vzgojil stojo družino v nacionalnem duhu. _ V Zibertovi ulici 28, v giškj je umrla gospa Marija Z o 11 i. Pogreb blage matere bo danes ob 14. — Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Popravki. V članku »O ojačeni vladni oblasti« od dr. Steske v četrtkovi številki »Jutra« čitaj v 1. stolpcu, tretjem odstavku, 7. vrsti namesto »v pravem smislu« pravilno »v prvem smislu«, v četrtem odstavku 4. vrsti namesto »napravna« pravilno »nepravna« v'6. odst. 1. vrsti namesto »kreditne« pravilno »ureditve«, v drugem stolipcu, 30. vrsti namesto »hoče« pravilno »moče«. ♦ Preiskava o trojanskem umoru Je zaključena. Preiskovalni sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča g. V. Prohinar je zaključil preiskavo o trojanskem umoru posestnika Valentina Trdina ter spise izročil državnemu tožilcu, ki bo sestavil obtožbo proti osumljencem Jožetu Herletu, pokojnikovi ženi Antoniji in pokojnikovemu bratu Antonu Trdini zaradi kvalificiranega umora. Za proces vlada veliko zanimanje. Razprava se bo vršila tja proti koncu januarja odnosno v začetku februarja prihodnjega leta. ♦ Zgodbe iz prevrata. Prejeli smo: 15 let je minilo od tistih imenitnih dni. Skoro docela nepripravljeni smo padli vamje kakor muha v močnik ter prav zato doživeli mnogo čudovitih dogodovščin, ki smo se jih prav zavedli šele potem, ko je bilo ie vse za nami. Na stotine takih zgodb Je krožilo in še kroži ob naših omizjih, tudi veselih Ln nad vse zabavnih na pretek. Teh bi bilo najbolj škoda, če se nam izgube. Takih misli so bili tisti, ki so se letošnjo jesen obrnili name s prošnjo, da bi zbral to hvaležno gradivo in ga povezal v primerno obliko. Iz nekaterih prispevkov, ki so mi jih sami dali na razpolago, sem videl, da bi bilo mogoče res kaj učinkovi- Smrt filozofa Hansa Vaihingerja. V Hal-le a. S. je umrl, star 82 le>t, bivši profesor filozofije na tamošnji univerzi Hans Vaihinger. Njegovo ime ie znano vsakemu filozofsko razgledanemu čitatelfu, zlasti po originalni modroslovni knjigi >Die Philosophi* des Als — ob«. Bil je tipično nemški katedr-ski filozof. Izšel je iz Kantovega filozofskega sistema in je med drugim spisal obsežen komentar h Kantovi »Kritiki tistega uma« Vaihinger je tudi ustanovil Kantovo društvo. Nadalje se je bavil z Nietsobejevo filozofijo. ki se je v njegovi glavi križala 9 Kantovim kriticizmom: tako ie nastal Vaj-hingerjev fikcionalizem- Vaihinger je bil ostroumen mislec in njegovi spisi so nekoliko vplivali tudi na šnršo javnost, čeprav je njih jedro bilo neposvečenim tuje. V tem smislu je Vaihinger ostal kabinetni filozof. 0 brezposelnosti inteligence Je predaval na beograjskem Kolarčevem ljudskem vseučilišču docent ondotne univerze, naš slovenski ro'ak dr Stanko Š k 'S r 1 j. Predavatelj je dejal, da pri nas ni tiste prenapolnje-nosti univerz, kakor je v nekaterih zapad-nih deželah. Brezposelnost inteligence povzroča več vzrokov, predvsem povišanje po-n idbe kvalificiranih umetvenih delavcev ln zmamšanje povpraSevanja. Po prevratu, ko i? država ustvarjala nacionalni uradniški kader, je bilo povpraševanje z«Jo veliko fn to ie zabijalo množice staršev. da so dali svoje otroke v7po«o*v'ti za tpt-n mesta. Te?a eedaj ni več. L. 192(5. je prišel en študent r Nemčiji ca 506 prebivalcev, na Madžar- tega izluščiti. Marsikatera zgodba se Je v teku let še razrasla ali pa doživela razne variante. Nič ne de, če je naposled tudi malo ali pa morda docela iz trte izvita, samo da je zrasla na naših tleh in da ima v sebi dober humor. Zbirka, kakor si jo jaz predstavljam, ima edimi namen, pozabavati čitatelja, vzbuditi udeležencem vesele spomine, vsem pa nekaj zdravega smeha, ki smo ga v teh tegobah bolj kakor kdaj prej potrebni. Zato prosim vsakogar, ki ve za kako zabavno dogodovščino izza prevratnih dni, bodisi da jo je sam doživel ali pa le slišal, naj mi jo napiše kar najpreprosteje, kratko in jedrnato. Vsaj toliko, da bodo v njej glavne misli v potrebni zaporednosti. Privoščite zabavo, ki ste jo sami užili, tudi drugim. Uvažujte, da je to morda edina prilika, da se zgodba otme pozabi. V teh dolgih zimskih večerih boste prav lahko dobili toliko časa, da se vsedete k pisanju. Nič naj vas ne skrbi, če niste kaj posebno vajeni peresa. Kar bo treba morda še oklesati in opiliti, to se bo že potem storilo. Glavno je gradivo. Prispevke bi žeiel vsaj do svečnice, da bi jih mogel potem do jeseni urediti in pripraviti za tisk. Dobrodošli so tudi taki prispevki, ki so bili morda že kje objavljeni. Delo bo izšlo najbrže v samozaložbi in prejme vsak prispevalec po en brezplačen izvod Rokopise bom vračal samo na izrecno zahtevo. Vilko Mazi. Ljubljana, Poljanska cesta 15. Dobra prebava pol zdravja! Lahko, normalno izpraznjen je pri zagatenju, lenivosti črevesja vam omogočijo Artin - dra-žeje Vsebina škatlice po 8.— Din zadostuje za 4 do 6-krat. Dobiva se v vseh lekarnah. Odobr&n-o od min. »oc. politr.ke in narodnega adravija, S. Br. 22.1115, od 12. decembra 1933. ♦ Gorenjska občina, odrezana od sveta Iz Krope nam pišejo: Naša nova občina je po zadnjem snegu odrezana od sveta. Odkar je zapadel debeli sneg smo v pravi Sibiriji. Poleti in še pred snegom smo ime-li prijetno avtobusno zvezo s Podnartom, v ponedeljkih pa je avtobus iz Krope vozil tudi v Kranj. Sedaj je vsa avtobusna vožnja za osebni kakor tudi za tovorni promet onemogočena. Dočim so vse ceste v vsem radovljiškem srezu že izorane s snežnim plugom, mi v novi občini vzdihujemo POZOR! BOŽIČ! Prvovrstna nalivna peresa, keramiko, usnjene izdelke, albume, pisalne garniture kupite le pri IV. BONA C, LJUBLJANA kakor za devetimi gorami. Ce bo šlo tako dalje, imamo slabo upanje na kak napredek v novi občinski zvezi. Sedaj, ko je še mehek sneg, je še podana možnost, da se cesta uredi, če pa se sneg odjuži ln zopet zamrzne, nu, potem smo dobri tja do Velike noči. Opozarjamo merodajne činitelje, da se za stvar zavzamejo pravočasuo, kajti drugače bodo oni odgovorni za posledice, ki bodo neprijetno odjeknile med večino občanov. Kaj naj porečejo k temu tudi Ljubljančani, ki so zainteresirani v Kamni gorici, v počitniškem domu, kjer nameravajo prav sedaj za božič prirediti smučarski tečaj? Darujte ji za Božič ono, česar si sama ne privošči steklenico parfuma ali kolinske vode Drogerije Gregorič Ljubljana, Prešernova 5. skem na 546, v Franciji na 572, v Italiji ta 863, a pri nas na 1150. L. 1932. se je stanje izpremenilo: pri nas pride 1 študent na 809 prebivalcev. Ker srednješolski absolventi ne morejo dobiti službe, odhajajo v večjem številu na univerze. Povišalo se je tudi število di;akinj. Predavatelj se je zavzel za temeljito reformo gimnazije in je nasvetoval vrsto ukrepov, ki bi bili potrebni za sanacijo brezposelnosti inteligence. Janko Kač. Pisane zgodbe. Založba »Zemlja« je pravkar izdala tretjo knjigo priljub-lienega pripovednika Janka Kača, zbirko povesti in črtic »Pisane zgodbe«. Zares pisane zgodbe! O najrazličnejših zadevah, prigodah in vprašanjih pripoveduje pisatelj: v prvi zgodbi (»Prva krivica«) se n.pr, spommia enega najzgodnejših razočarani v svojem življenju, ko so ga v ljudski šoli iz Anzeka preimenovali v Janeza, v drugi veze spomin na mladostno doživetie z borovn!cami, »tem-nosivimi sladkimi jagodami naših gozdov«. Tudi tretja zgodba sega v šolske kloni, zdaj že gimnazijske in se tiče šolnin?. »Lempž« j>e mikavna črtica iz kmečkega življenja, prav tako »Slivovka«. »Šola usmiljenega sa-maritana« je že lahno posipana s pravo ka-čevsko Ironijo iz prve »protipadarsk?« knjige- Ta ironija pride do polnejšega iri-ara v nekaterih nadaljnjih črticah (»fiudež« »Umetna sepsa«. »Namišljena jetika« in »Krivda«), vme« pa so S s nekatere dn«»e črtice, med njimi zanimiva ruska zgodb.i »J ibilej«. vojaški spomin na Petrovče. »Tine Mrkim« in dobro napisana anekdota iz mladosti slikarja, ratoika »Zaobljuba«. Sko- Najboljše sredstvo proti obolenju grla in proti angini so Thyangol pastile Dobite jih v vseh lekarnah. Odobreno od Min. za nar. zdravje S. Br. 3386—27. n. 1933. 13361 ♦ Tiskovna zadruga je razposlala svojim abonentom pravkar iziš|0 knjigo: Josipa Murna-Aleksandrova ^Izbrani spisi«, uredila Trdina Silva. Knjiga se dobi sedaj tudi že v njeni knjigarni, šelenbungova ulica št. 3. v Ljubljani. Cena broširani kniigi 75 Din, v platno vezani 95 Din, v pulusnje 105 Din. ♦ Lepe knjige, pisane, da se človek pri nljh ne dolgočasi, so najprijetnejše razvedrilo. Prihodnje leto se nam obeta nekaj takih knjig, ki jih izdaja »Prijateljeva« založba. Te dni je izšel prvi del svetovno znanega romana H. G. "Wellsa »Boj z Marsovci«, enega najnapetejših in naj-ostroumneje pisanih del svetovne književ. nosti. Knjiga je priložena božični številki družinske revije »Prijatelja«, ki se je predstavila v novi, moderni obliki z odlično vsebino, ki smo jo pri njej vajeni. Evo kratkega pregleda njene vsebine: Novela Birgerja Mornerja »Rakete«, spomini na Strindberga, je ena tistih redkih božičnih zgodb, ki ne ponavljajo starih obrabljenih motivov. Ilje Ehrenburga črtica »Hlače, jopič in...« je ena kratkih mojstrovin tega znanega ruskega pripovednika. Iv. Hans Rosler se je predstavil s humoristič. no noveleto »Razposajenost«. Duhoviti so »Domisleki« Kurta Tueholskega, enega izmed nemških pisateljev »z grmade«. V probleme današnjosti posega lepo ilustriran esej »Človek in stroj«. Prav tako je zanimiv članek »Berači v velemestih«, članek »Varietejske plesalke in njih žrtve« nam riše pokvarjenost dandanašnjega velemesta. Ljubka je športna humorl-stična novela »Lastna hišica za smučanje« članek »Smučarji pripravljajte se« poučuje začetnike. Tudi skavtov se je spomnil list s člankom »Smučanje ln skavti«. Ne manjka seveda običajnih rubrik za tehniko, humor, književnost Ln drugo. V tej številki se zaključuje Kreftov romam »Kal-varija za vasjo«. Za svoje naročnike je napisal »Prijatelj« krasne nagrade. Vsakdo lahko dobi z malenkostnim trudom lepo knjižno polico ali pa celo veliko knjižno omaro. Za te nagrade, ki so tako lahko dosegljive, se bo pač vsakdo potegoval. Naročnina za revijo »Prijatelj« in deset knjig znaša na leto 132 Din. Za vezavo knjig se doplača 60 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10-1. ♦ »Božično veselje«, je naslov zbirki treh prikupnih božičnih popevk, ki jih Je priredil sk'adatelj Josip Pavčič za lahek klavirski stavek. Primerne so pa tudi za en ali dva glasova s spremljevanjem klavirja. V zbirki so božične pesmice >Svet.a noč«, »Pri jaslicah« in »Pastirci, kaj se vam zdi«. Vse tri pesmice so Izredno primerne za družine, v katerih se poje in igra klavir za božične praznike. Cena je 12 Din dobiva se v vseh knjigarnah. Zbirka je ia-šla v običajni obliki založbe Glasbene Ma-tiče. ♦ »Belokrajlnska koleda« Je naslov ko- lednice za tri glasove in klavir, ki jo je izdal skladatelj profesor Saša šanteL Posamezni izvod stane 12 Din. Tudi ta zbirka je izredno primerna za domačo božično proslavo in za različne javne prireditve mladine. Zunanja oprema je izredno lična Oskrbel jo je profesor šantel sam z akva-relno sliko belokrajinskih kolednikov. Dobiva se v vseh knjigarnah. ♦ Najcenejše in najlepše božično darilo je knjiga. Za mal denar dobiš zabavno knjigo, ki gotovo razveseli obdarovane« Naj ne bo božičnega drevesca, pod katerim ne bi bila knjiga. Knjiga je človeku najboljši in najzvestejši prijatelj. Zato darujte vašim malčkom o božiču knjige. Veliko izbiro knjig za božična darila iima v zalogi knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. ♦ Ciril Metodova družba ima še veliko zalogo božičnih in novoletnih razglednic, ki se dobe v trgovinah, trafikah in CM pisarni v Ljubljani Beethovnova ulica 2 Podpirajte Ciril Metodovo družbo. ♦ Zimski šport je zelo koristen zdravju, ima pa tudi nevarnosti raznih nalezljivih obolenj. Zaradi tega je dobro, če Imate vedno s seboj pastile Panflavin, ki vas obvarujejo ipTed vsako nalezljivo boleznijo. ♦ Boj za obstanek Je dandanes hujši. kakor pa je bil kedaj poprej. Za naiporno ln intenzivno delo je potrebno zdravo telo z bistro glavo. »Izkušnje nas uče, da reagira telo na razburjenja In preobreme. njenja z glavobolom ali migreno, zaradi česar je mnogokrat tudi najlažje delo celo onemogočeno. Te motnje in težave pa se lahko hitro odstranijo z znamimi tableta^ mi Pyramidon »Bayer«. raj simbolično zaključuje zbirko črtica »Klic domače grude«. Te »Pisane zgodbe« so pestre po motivih, prijetno pripovedovane, jezikovno sočne in prežete z zdravimi življenjskimi nazori; pisatelj je predvsem skrben opazovalec življenja in ljudi, ne napiše ničesar, kar ne bi v tem ali onem smislu držalo in ume čitatelja zainteresirati za svoje pripovedovanje. 114 strani obsegajoča knjiga je lično opremljena. Stane vezana 35 Din, broširana pa 30 Din in se naroča pri založbi ^Zemlja« v Ljubljani. Ivan Cankar. Zbrani spisi. Šestnajsti zvezek. Nova Založba je pravkar izdala šestnajsti zvezek Cankarjevih Zbranih spisov, ki se vzlic neprijaznim razmeram na knjižnem trgu vztrajno bližajo svojemu zaključku, s čimer bo dovršeno pomembno dejanje v slovenski literaturi in v vsei naši kulturi. Pričujoči zvezek sega že v leto 1912. in vsebuje satirične spise iz L 1909—1910. kritič ne in polemične zbirke iz 1. 1908—1912 ter ponatise knjig »Bela krizantema«. »Volja in moč« in »Lepa Vida«. Uvod in opombe ie napisal urednik Zbranih spisov prof. dr. lz. Cankar. Potrebno bi bilo, da se njihovo tolmačenje Cankarjevega notranjega preobrata od historičnega materializma v katoliški dualizem temeljito proiči in kritično pretrese. Nemara bo naša mlada kritika opravila svojo dolžnost nasproti Iv. Cankarju vsa? po dovršitvi Zbranih spisov, ko bo ves material na dosegu roke. Ce nas namr £ z neizčrpno, sintetično studijo o Cankarju zopet ne prebite tujci?! Knjiga se dobiva tudi pri Ti-1 ekovni zadrugi* Radio kotiček Ljubljane. 22 decembra Danes ob 11. bo v radiu šolska ura in sicer slavnostna božična oddaja s sodelovanjem ženske realne gimnazije. Po obedu bomo slišali reproducirano skrajšano Gou-nodovo opero »Faustc, potem nam pa za-pojo na gramofonskih ploščah donski ko-zaki. Č>b 18.30 nastopi pred mikrofonom g. dr. Rudolf Andrejka, ki nam bo dajal zopet praktične nasvete glede nedeljskih izletov. Ob 20. se pa prične prenos iz Zagreba. Jutri ob 12.15 bomo slišali v radiu repro-ducirani orgelski koncert, ob 13 pa češke in rumunske narodne pesmi na gramofonskih ploščah. Zvečer ob 19 bo nadaljeval vseučiliški profesor dr. Veber svoje preda-vanie o ljudskem nauku o dobrem in zlu. Ob 20. nastopita gdč. Korenčanova in Ru-dolfova, ki nam zapojeta naslednje božične pesmi: Sveti dan — ljudski napev, Pre-mrlovi Uspavanka Jezuščku in Ti nebeško detece, Zupanovo »Zvezde svetlo sevajo« in Adamičevo: Pastirci vi. Čista devica. Božična (štajersko besedilo) in Božična III. (kajkavsko besedilo). Potem bomo slišali humoristično posnemanje raznih instrumentov, ob 21.50 pa nastopi radio-orke-ster z valčkovo uro; zaigra nam Lannerjeve Dvorne plese ter Straussovi Spomladanske glasove in Pripovedke iz dunajskega gozda. Večer se zaključi s plesno glasbo. Za darila! Okazijska prodaja najfinejšega pisemskega PAPIRJA v kasetah IV. BONAC, LJUBLJANA ♦ Pri pomanjkanju teka, kislean vz>pe-havanju, slabemu želodcu, leni prebavi, črevesnemu zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oporišču, srbečici osvobodi naravna »Franz-Jožefova« voda telo vseh nabavnih strupov gnilobe. • Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. V soboto si izposodite plošče in gramofone „ŠLAGER" Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorija« palače. — Pohitite, dokler je še velika izbira. Iz Ljubljane u_ Novi oblastni odbor Narodne odbrane se je na svoji prvi seji konstituiral takole: predsednik dr. Cepuder Josip, podpredsednik Kokolj Franjo, tajnik Ma-telič Miroslav, blagajnik Kobenter fVanc, zastopnik omladine pa Sancin Boris. Vsi imenovani sestavljajo eksekutlvo novega oblastnega odbora NO, ki je že prevzela svoje posle. Imena teh nacionalistov in sposobnih organizatorjev nam jamčijo za uspešen razvoj organizacije Narodne odbrane. u_ Mestna občina ljubljanska bo Izdajala revijo »Kroniko«, ki se bo bavila z vsemi sodobnimi in zgodovinskimi vprašanji. Sodelovali bodo najuglednejši znanstveniki, slikarji, glasbeniki in arhitekti. Obsegala bo po 120 strani velike kvartne oblike, tiskana bo na najboljšem papirju. Poleg ilustracij med besedilom jo bodo krasile slike v bakrotisku ln večbarvne priloge. 'Izhajala bo štirikrat na leto. Revija bo stala celoletno 60 Din, polletno 30 Din in četrtletno 15 Din. Naroča se na naslov: Uprava revije »Kronika« mestno načeistvo v Ljubljani, kulturni oddelek. Brez dvoma bo to naša najboljša revija, zato jo vsem toplo priporočamo u_ Občni zbor Udruženja reservnlh oficirjev, ki bi se moral vršiti drevi je zaradi tehničnih težkoč preložen na 28, t. m. ob 20. v Kazini. u_ Kaj nam prinašajo kinematografi za Božič? Vsepovsod je poskrbljeno za pester spored. Elitni kino Matica prične danes predvajati sijajni film »Hrepenenje« o katerega vrlinah smo že ponovno govorili Film bo tekel preko božičnih praznikov v vseobče zadovoljstvo ljubljanskega občinstva. _ Zvočni kino Dvor bo za praznike predvajal dva filma, in sicer v dneh 23. do 25. t. m. senzacijo »Pirati zraka«, kjer prvič nastopijo letala v službi banditov, In od 26. do 2<8. t. m. izvrstni Ken Mavnardov film »Ljubljenec pTerije«. _ Zvočni kino »Ideal« bo do 25. t. m. zabaval ljudi s Patom ln Patachonom v vlogah zaščitnikov morale, nato ipa se bo predvajalo največje dosedanje cirkuško delo: »Velika maneža«. _ In ZKD? »Zaklad gora« je film. ki bo od jutri naprej tekel v Matici v popolno zadovoljstvo vseh ljubiteljev prirode. Po-glejte! Za vsak pri nas kupljen film ali 12 plošč 1 povečano sliko 13 X18 zastonj FOTO TOURIST-LOJZE ŠMUC nasproti hotela Union. Kakor v pravljici se preobrazi vsaka pastorka lepote v lepotico, a vsaka lepa dama postane še lepša z uporabo najbolj dovršenega izdelka znanstvene kozmetike pudra »Liana Paracelsus«. Ta puder ima zaradi svoje finoče in sestavine odlično učinkovitost na obraz in mu daje izredno glad-kost in nežnost Zahtevajte izrecno puder »Liane«, ki se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah in parfumerijah. 31 illlllllllllllHlUlIilllilllUlHIlIllillllHUlUHil- Znano nam je, da ste zanesljiv plačnik Jutrove naročnine. Zakaj odlašate? Sebi v škodo, ker Vaša zavarovalna pogodba za nezgode pri zavarovalnici »Triglav« ni v veljavi. če naročnina ni pravočasno plačana. 83 Zvočni m s B3 luno Dvor m Telefon 27-30 Cfl 3 s s B3 ffl Naš božični program 23., 24« in 25. t* nt. Senzacionalni velefilml banditov divjega zapada Pirati zraka Zračne akrobacije in boji 26., 27. in 28. t. m.- Ken Maynard v velefilmu ljubljenec prerije H S B B S f3 B S 0 u— Sokol Moste Pod okriljem ZKD se bo vtš;1o drevi v kino dvorani ob 20. predavanje g. dr. Oskarja Reye o vzponu na visoki Atlas. Po predavanju se predvajata dva kulturna filma. Vstop prost. u _Začetek zime. Včeraj je bil prvi dan astronomske ln kalendarične zime. Ob jutranjih urah je začelo snežiti. Mrzli sever in topli jug se borita za nadvlado. Po nekaterih krajih je zave! že jug, po drugih pa se je držal sever V splošnem je mraz v primeri z zadnjimi dnevi že zelo popu- St u_ Da ne bo pomote. V včerajšnji Izjavi, da >Jutro< za svoja poročila o gostilniškem kongresu v Beogradu ln o policijski uri ni imelo nobenih iniciativ in zvez od strokovnih organizacij, je mišljeno Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani ln ne »Zveza gostilniških podjetij«, kakor je bilo pomotoma beleženo. Otroški SINGER stroj je najlepše božično darilo za Vašo hčerkico. Vaša hčerka se lahko udeleži brezobvezno in brezplačno otroškega tečaja v naši trgovini, Gajeva ulica 3, poleg Nebotičnika, dnevno med 5. in 7. uro popoldne. 13370 u_ S sanmi se ne da voziti po tračnicah Prejeli smo: Včerajšnje »Jutro« je pisalo, v kako neroden položaj pride vodnik ako zavozi s sanmi v mestu na tramvajske tračnice. Včeraj 21. t. m. Okrog 9. ure dopoldne se je pripetil drug sličen primer s sanmi na Rimski cesti. Neki voznik je z natovorjenimi sanmi zavozil na tračnice in se je ena sank zagozdila v tračnico, da niti močan konj ni mogel ve* premakniti vozila. Po daljšem trudu s pomočjo drugih se je posrečilo spet spraviti sani iz klešč. Tramvajski promet oa obe strani je imel zaradi tega precejšnjo zamudo. Ta dogodek bodi voznikom s sanmi v svarilo, Daj ne vozijo po tračnicah u_ V spomin večnemu mladeniču. Namestu venca na grob TančiCa Viktorja so nabrali njegovi prijatelji pri »šta-ajzelnu« za mestne siromake 1000 Din. V teh hudih časih je tako visoka vsota zadosten dokaz, kako priljubljen je bil pokojnik. u_Dva ponesrečenca. V bolnišnico so pripeljali včeraj posestnika Franca Križ-narja iz Stražišča. Križnar je vozil včeTai v škof j o Loko žaganje. Na zasneženi cesti pa se je voz prevrnil na voznika in mu zlomil več reber. — Na Selu pri Zagorju je padel na pomrzll cesti mizarski pomočnik, 28 letni Ivan Pregelj in dobil hude notranje poškodbe. LILIAN HARW£Y v razkošni opereti Caričina podveza ZVOČNI KINO DVOR Telefon 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. u_ Poškodvanje reklamnih napisov. Prejeli smo: V zadnjem času so bile v nočnih urah nekaterim tvrdkam napisne table odnosno reklamni napisi poškodovani s tem, da so bili s črnilom zamazani ali pa tudi raztrgani. Taka in slična dejanja so v nasprotju z določili o čuvam ju tuje lastnine in morejo škodovati ugledu mesta, zaradi česar se svari vsakdo pred ponovitvijo opisanih dejanj, ker bo občutil posledice policijskega in sodnega kazenskega progona. — Upravnik policije. u_ Tramvajska dela napredujejo navzlic zamrzli zemlji. Od srede dalje vozi voz že po vsej Poljanski cesti do Krekovega trga, zdaj pa polagajo dvojni tir na Vodnikovem trgu ln pred škofijo. Tako utegne biti dvojna proga do nedelie dovršena že do Mestnega trga. Od vremena pa zavisi če bodo mogla dela napredovati tako naglo tudi v Stritarjevi ulici in dalje na Marijinem trgu in Prešernovi ulici. V najugodnejšem primeru bo krožna proga v januarju že dogotovljena. Na progi zaposluje Maloželezniška družb-a 90 delavcev. Sie.mens nad 20, Turkova špedicija m pa prevozništvo pa tudi Cez 10 ljudi, tako da je skupno trdo zaposlenih okrog 120 ljudi. u_ Vlom v konzumno društvo na Rudniku. Prodajalno rudniškega konzuma so vlomilci že od nekdaj radi posečali. V teku let so se nekateri vlomi prav dobro obnesli, vlomilci so našli tu.di denar. Predvčerajšnjim so se spet pojavili neznani svedrovci na Rudniku, ki so izpodkopali zid pri prodajalni in tako prišli v lokal. To pot jim je šlo gotovo tudi za denar, ki za pa ni bilo, zato so se morali zadovoljiti le z blagom. Odnesli so več zavojev sladkorja in vrečo moke. u_ Snet dva vloma. V stanova.nle trgovca Milana Skaberneta na Mestnem trgu Je vdrl neznan človek, najbrže kak no-hajkovalec. ki berači po hišah Iz predsobe je odnesel železno kaseto, v kateri ie slutil denar, a so se nahajali v*njej kliuči do trgovine in skladišč, škode je okrog 1000 Din Te dni je vlomil nekdo tudi v gostilno Josipa Birka na Borštnikovem trgu Iz kuhinje je odnesel različna jedila. 400 Din in precej cigaret. u— Prihodnja plesna vaja SO Preporoda bo v soboto dne 23 t. m v dvorani Trgovskega doma G Jenko poučuje letošnje novitete Tarra »Ronny jazz. Začetniki točno ob pol 20., ostali ob 20. Vjud.no vabljeni. Silvestrovanj« ASK Primerja ta prijateljev kluba bo letos v Kazini s iz vrst nim sporedom. u_ Drevi plesni večer nadaljevalnega tečaja Jenkove šole v Kazini. Posebne plesne ure in informacije vsak dan. u_ Izlahka ustrežete vsem svojim obd-a- rovalcem ako se glede nabave daril zglasi-te tudi letos v trgovini M. Tičar, kjer Vam bode nakup vsled velike Ln bogate izbire olajšan. Tvrdka Vam nudi priznano najlepšo keramiko, edinstvene kromove izdelke, ki ustrezajo tudi ljudem najfinejšega okusa, nadalje krasne usnjene predmete, pisalne mape, lepe albume, fine damske torbice, kakor tudi polno drugih manjših lepih in okusnih daril. Največja izbira zlatih polnilnih peres. Za cenjeni obisk vabi tvrdka M. TIČAR, šelenburgova ulica 1. in Sv. Petra cesta 26. u_ Darila za božič, lepa praktična ln poceni ku}b>sv» -»e r ooiarnab un parfum erijeh ter Aru-?ib tngovioab te etrot«. posamezniku in pri posamezni pridelovalni občini je treba upoštevati tudi razmerje med hmeljskimi nasadi in skupno obdelano površino. Gornje omejitve ne veljajo za pridelovalce, ki imajo manj kot pol hektarja hmeljarskih nasadov. V bodoče bo za zasaditev novih hmeljskih nasadov potrebno dovoljenje deželnega oblastva. Taka dovoljenja se bodo izdajala po zaslišanju deželnega kmetijskega sveta v okviru navodil, ki iih bo izdalo kmetijsko ministrstvo v soglasju s trgovinskim ministrstvom na predlog hmeljarskih organizacij in po zaslišanju organizacij pivovarn ter hmeljskih trgovcev. Za nove hmeljske nasade, ki bodo urejeni kot nadomestilo za enako velike v istem letu opuščene nasade, ne bo potrebno dovoljenje. Kdor bo brez oblastnega dovoljenja povečal svoje nasade, bo moral te nasade uničiti in če tega v gotovem roku ne bo storil, se bo odstranitev novega nasada na stroške lastnika izvedla s politično ekseku-cijo. Končno določa načrt zakona, da so vsi lastniki hmeliskih zalog obvezani vsako leto na dan 1. avgusta prijaviti državnemu statističnemu uradu svoje zaloge hmelja. Prednakupi hmelja, ki b- se izvršili pred 15. julijem vsakega leta. so neveljavni. Zaključne določbe se nanašajo še na kazenske sankcije za posamezne primere kršitve tega zakona. _ -— Gospodarske vesli = Koncentracija Jugoslovenskih zavarovalnic. Kakor poročajo iz Zagreba, so se 16. t. m. vrSile glavne skupščine zavarovalnih družb »Herceg-Bosna«, »Triglav« in »Vardar«. Na teh glavnih skupščinah je bila soglasno sklenjena fuzfia vseh treh zavarovalnih družb, ki bodo poslovanje nadaljevale pod skupnim nazivom »Uedi-njena zavarovalna družba Vardar-Herceg-Bosna-Triglav«. — Bosanska Industrijska i trgovačka banka d. d. v Beogradu je na podlagi zahteve. ki so jo stavili delničarji v smislu čl. 62. zakona o delniških družbah, sklicala izredni občni zbor, ki se bo vršil v torek 26. decembra v Beogradu. Ta občni zbor bo sklepal o predlogu delničarjev, da se zmanjša družbena osnovna glavnica (ki znaša sedaj 30 milijonov Din), da se od* piše rezervni sklad (okrog 9 milijonov Din) in da se z emisijo novih delnic zopet poviša glavnica. Na občnem zboru se ima izvoliti tudi nova uprava. = Pred jugoslovensko-boigarskimi pogajanji za veterinarsko konvencijo. Kakor znano, se imajo v kratkem pričeti med našo državo in Bolgarijo pogajanja za trgovinsko pogodbo in veterinarsko konvencijo. Kakor poročajo iz Sofije, je bolgarska vlada že odredila delegate, ki bodo sodelovali pri pogajanjih za sklenitev bolgar-sko-jugoslovenske veterinarske konvencije. Za delegata Bolgarije sta določena profesorja veterinarske fakultete v Sofiji gg. Pavlov in Angelov. Borze 21. decembra. Na ljubljanski borzi sta se v skladu z zunanjimi notacijami devizi London in New Vork danes okrepili. Avstrijski šiling se je trgoval v privatnem kliringu nespremenjeno po 9.10 (v Zagrebu po 9.04, v Beogradu po 9.02). V grških bonih pa je bil promet samo v Zagrebu po 32 in 34 in v Beogradu po 35.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda nadalje preccj čvrsta in ie bil zabeležen promet za kaso po 296 in 298, za december po 295 in za februar po 288 in 290. V ostalem je bil še promet v 6 odst begluških obveznicah po 38. Devise. Ljubljana. Amsterdam 2304.29 — 2315.65, Berlin 1365.69 _ 1376.49, .Bruselj 797.18— 801.12, Curih 1108.35 — 1113.85, London 186.80 — 188.40, Newvork 3616.61 _ 3644.87, Pariz 224.63 _ 225.75, Praga 170.12 — 170.98, Trst 300.57 _ 302.97 (premija 28.5 odst.). Avstrijski Silinj: v privatnem klirinzu 9 10. Curih. Pariz 20.27. London 16.96 Netr york 333. Bruseli 71.9250, Milan 27.16. Madrid 42.30, Amstirdam 207.8250. Benin 123.45, Dunaj 58, Stockholm 87.45. Oslo 85.20, Kobenhavn 75.75. Praga. 15.36. Varšava 58.05, Bukarešta 3 05. Dunaj (Tečaji v priv. kliringu.) Beoerad 11.03, London 29.S1, Milan 47.60, N^vvvork 579.99, Pariz 35.55. Praga 25.78, Curih 175.38, 100 S v zlatu 128 S DaD. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 295 — 207, 7*U investicijsko 54 den., 8°/o Blair 38 — 42. 7°/o Blair 36 — 38, 7®/o Drž. hipotekama banka 51 den.. 4°/« agrarne 28 — 27. 6"/o beglu-ške 36 — 37. Zagreb. Državne vrednoto: Vojna Skoda 298 do 299, za dec. 295 do 297, za februar 288 do 291, 7 odst invest 52 do 55, 4 odst. agrarne 26.50 do 27. 7 odst Blair 36 do 38, 8 odst Blair 37.50 do 42, 6 odst begluške 36.75 do 37.75; bančne vrednote: Nar. banka 3800 do 4050, PAB 225 do 232; industrijske vrednote: Trbovlje 100 do 120. Beograd. Vojna Škode 297, 296, 297, 296.50, 297, 296 zaklj., za dec. 295.50, 295 zaklj., 7 odst. invest 56 do 57. 4 odst. agrarne 29.50 bi., 8 odst Blair 37.50 zaklj., Narodna banka 3850 do 3950, PAB 235, 232 zaklj. Dunaj. Trboveljska 15.75, Aipine 9.55. Blagovna tržišča 2ITO Chicago, 21. dec. Začetni tečaji: Pšenica; za dec. 78, za maj 81.125, za julij 79.25; koruza: za maj 48.25, za julij 49.875: rž: za maj 55.50. -f VVinnipeg, 21. dec. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 58.625, za maj 62.125, za julij 63. + Ljubljanska borza (21. t- m.) Tendenca njsprememjena — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (j» mlevski tarifi): baška. 79-80 kg po 145 _ 147.50; 6r*mska in baranjska, 78-79 kilogramov po 142.50—145; koruza (po navadni tarifi): promptna po 130 — 132.50; nova sušena po 120 — 122.50; nova sušana za december po 122.50 — 125; za ianuar 127.50 — 130; moka; baška >0« po 250 do 255; banatska po 260 _ 265. + Novosadska blagovna borza (21. t m.) T3ndenca mirna. Promet slab. — Pšenica: baška, okolica Novi Sad, Sombor, srednie-banatska 94 — 96 ; 6rednjebaška 95 — 97; sornjebaška in slavonska 96 — 98; baška potiska 97 — 99; gornjebanatska 92 — 94; iužnobanatska 91 _ 93. Oves: baški, sremski in slavonski 51 — 53. Ječmen: bašiti, sremski 64/65 kg 63 — 65. Koruza: baška in srjonska 70 — 72; nova, garantirana kakovost 50 — 52.50: nova sušena 63 — 65; nova za ianuar 52.50 — 55; banatska stara 68—70; nova sušena 60 — 62. Moka: baška »0°« in »O22« 177.50—192.50; ,2« 157.50 do 177.50; >5« 137 50—157.50; >6« 102.50 do 112.50- >7« 77.50—87,50: »8« 65—70: sremska, slavonska >Og« in *Ogg< 172.50 do 187.50; »2< 152.50—177.50: >5« 132.50 do 152.50: »6« 100—110: >7« 75—85; »8« 65 do 70. Otrobi: baški in sremski, v jutastib vre-gah 50—54 Fižol in krompir ne notirata. -f- Budlmpeštanska terminska borza (21. t. m.). Tendenca stalna, promet slab. Pšenica; za marc 7.56—7.57, za maj 7.70 do 7.71; koruza: za maj 7.78—7.80. Repertoar NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA. Začetek ob 20. Petek. 22.: Zaprto Sobota, 23.: Pravica do grehas C. Nedelja. 24.: Zaprto. Ponedeljek, 25. ob 15.: Mlinar in njegova hči. Izven. Znatno znižane cene. — Ob 20.: Cvrček za pečjo. Izvan. Znatno znižane cene. Torek, 26. ob 15.: PeteTČkove poslednje sanje. Izven. Znatno znižani c?ne. — Ob 20.: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Izven. Znižane cene. OPERA. Začetek ob 20. Petsk. 22.: ZaDrt« Sobota. 23.: Zaprto. Nedelja, 24.: Zaprto. Ponedeljek, S. ob 15.: Manon. Tzv»n. Znižane cene. — Ob 20.: Tičar. Nova uprizoritev. Izven. Znižane cen?. Torak, 26- ob 15.: Pri belem koniičku. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Traviata. Izven. Znižamo Čine. ★ 8ENTJ4ROB8KO GLEDALIŠČE. Torek, 26. ob 15.: Vi ste razkrinkani. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Petek, 22.: Zaprto. Sobota. 23.: Zaprto. Nedslia, 24. ob 15.: Trnjulfica. Premiera. OtroSka predstava. lz življenja in sveta Tudi Grčija miroljubna Grški poslanik Polltis je govoril pred francosko delegacijo Društva narodov v Parizu o važnosti paktov o nenapadanju Zlata dežela Kanada Kot dobaviteljica zlata bo v kratkem prekosila Južno Afriko L. 1912. Je svet prvič postal pozoren na kanadsko produkcijo zlata. Dotlej je v tem oziru ni posebno cenil, toda danes ima Kanada že sedem izmed tridesetih najbogatejših zlatih rudnikov na svetrn Prve izdatne zlate poljane so odkrili v Severnem Ontariju. Sprva se ljudje niso dosti zanimali zanje, ker je le preveč iskalcev zlata izgubilo brez vsakega uspeha svoje življenje v pomanjkanju in mrazu sosedne Aljaske. Pridelovanje pšenice na nepreglednih kanadskih poljanah je bilo videti bolj donosno. Toda razvoj tehnike, gradnja železnic, uvedba motornih vozil, motornih ladij in zlasti letal za prevažanje ljudi in hrane, je dal ljudem novih pobud za romanje v daljne, samotne dežele v arktičnem pasu, kjer so bili odkrili zlato. Danes sta n. pr. dve skupini zlatih rudnikov, ki dajeta Kanadi za pol milijarde dolarjev zlata, svojim akcionarjem pa 120 milijonov dolarjev dividende. To je skupina ob mejni reld proti Aljaski Porcupini in južnejša »Kirklandska skupina«. Čudovit je razvoj Hollingerjevega rudnika. Neki možakar po imenu Hollinger si je bil tu pridobil rezervatno ozemlje, kl ga je nekega dne prodal za 150.000 dolarjev. Nekoliko let pozneje, L 1912., je dosegla vrednost izkopanega zlata že 200 milijonov dolarjev. V državi Manitobi je zanimanje za zlato tako naraslo, da je kmetsko prebivalstvo v masah osta^ilo svojo grudo; oba rudnika v državi dajeta letno že za 2 in pol milijarde dolarjev zlata. Opogumljeni po teh uspehih, a tudi po razvoju tehnike, so začeli v Kanadi izkoriščati sistematično tudi stare rudnike, ki so jih bili prej opustili radi premajhne izdatnosti. Današnja tehnika pozna metode, ki izdatnost neprimerno povečujejo. Tako se Kanada po izjavah stro. kovnlakov spreminja v zlato deželo, ki jo Južna Afrika za danes sicer še prekaša, a ne več za dolgo. Hedin na poti v puščavo Poslala ga je tja kitajska vlada Znameniti švedski potovalec dr. Sven Hedin, ki šteje danes že skoraj 70 let, se je odpravil pred kratkim na daljšo eks-pedicijo skozi puščavo Gobi, kjer hoče proučevati stare karavanske poti. To je njegova osma ekspedicija v kitajski Tur-kestan, a prvič se je zgodilo, da ga je na to pot poslala kitajska vlada sama. Ekspedicija bo trajala po priliki osem mesecev, če ne nastopijo nepredvidene težave, kar je pa v kitajskem Turkestanu, kjer divja ta čas I ju ta državljanska vojna, povsem mogoče. Svena Hedina sprem- ljata na novi poti švedska učenjaka Berg-mann in Hummel kakor tudi nekateri kitajski Lnženjerji. Kratko pred odhodom je slavni raziskovalec prejel številne brzojavke, ki so mu želele srečo. Med drugimi mu je takšno brzojavko poslal tudi predsednik Roose-velt, ki ga je povabil na obisk v Belo hišo. Hedin je odgovoril, da se bo v prihodnjem poletju pomudil v Washingtonu, ko se bo iz Pekinga preko Amerike vračal domov. Premladi umiramo Ruski fiziolog prof. Lazarev trdi, da ljudje v splošnem še vse premladi umiramo in da bi lahko dosegli 180 let. Svoje trditve opira na poskuse o občutljivosti živčnih centrov v možganih. Cim večja je ta občutljivost, ttm večja je tudi dražljivost ustrezajočega čutnega organa. Ce so živčni centri izčrpani, se zrcali ta izčrpanost neposredno v čutnih organih. Občutljivost se spreminia z dnevom in s starostno dobo. Največja je pri 20. letu in vsak dan nekako ob 2. pop. S tega stališča je prof. Lazarev izračunal idealno krivuljo človeškega živlienia, kl doseže ničlo šele v starosti 150 do 180 'et. Povprečna človečka smrt prihaja danes torej vse prezgodaj. Srce in nosečnost Nosečnost postavlja na žensko srce velike zahteve, ki jim skuša med drugim zadostiti s tem. da se razširi. Po porodu se povrne v prejšnje stanje. Tudi spremembe, ki se dogajajo z žensko v nevarnih letih, zadevajo srce v večji meri. Močno utripanje, omedlevice, neredko tudi zamaščenje srca in druge težave so posledica. Zato se mora ženska v teh letih čim bolj varovati vsakega razburjenja, ker bi utegnilo imeti za posledico težko bolezensko škodo. Zakon dednosti pri kokoših Splošno velja naziranje, da sličijo sinovi bolj materam, hčere pa očetom. To naziranje potrjujejo do neke meje zanimivi poskusi križanja, ki so jih napravili na Angleškem s kokošmi. Ko so križali susseško kokoš, ki ima skoraj srcbrnobelo perje, z rho-deislandskim petelinom, ki mu je perje zla-torjavo, so mlade kokoši imele vse barvo svojega očeta. Barvne razlike se kažejo že pri izvalitvi in so take zakonite, da morejo rejci po njih že koj po izvalitvi ločiti oba spola, ne da bi pri tem pogrešili. Zanimivo pa je, da jc opazovati ta pojav samo v eno smer. Če križaš srebmobarvne-ga petelina z zlatorjavo kokoško je zarod namreč navaden. Pes dedič Svojevrstno določbo je sprejela neka ga Mary Smartova iz Ohia te dni v svojo oporoko. Odredila je namreč, da prejme nje pes Jack po njeni smrti znatno vsoto 5000 dolarjev. Iz obresti te vsote naj bi skrbeli štirinožnemu dediču za »hrano in vse udobnosti«, kakor pravi oporoka dobesedno. Pristopajte fe »Vodnikovi družbi" Zimski snort na HolaiMsIcefit Iz »tretjega carstva" Kaj se je zgodilo ekspresnemu vlaka Iz Basla v Švici poročajo: Švicarskemu brzemu vlaku Curih-Schaffhausen se je te dni primerila nenavadna reč. Z rdečimi signalnimi svetilkami so ga ustavili nemški stražniki sredi proge v času, ko je drevel skozi 3 km dolgo nemško ozemlje, češ, da so potniki metali iz drvečega vlaka socialistične letake. Ko se je vlak ustavil, je nemška policija vdrla v vagone in jih začela preiskovati Ker pa ni našla nikjer nobenih letakov, je začela pregledovati potne liste, čeprav je bilo to protipostavno in je šlo za vlak. ki samo vozi skozi nemško ozemlje. Nekemu švicarskemu državljanu, ki ni hotel izročiti svoiega potnega lista, so Nemci grozili z nabitim samokresom. Švicarska javnost je zaradi tega dogodka silno ogorčena. Katastrofalna telesna konstitucija mladine Berlinski list »Der Deutsche« naznanja, da bodo nemškim otrokom po končani šoli za nekaj časa popolnoma zaprli pot do priprave na poklic, to pa ne zaradi neugodnih delovnih izgledov, ampak zaradi katastrofalne telesne konstitucije mladostnikov. Po izjavah nemških zdravnikov je namreč nad tretjino nemškega naraščaja tako degeneriranega, da ne ustreza delovnim zahtevam. Takšen je položaj na deželi. V mestih pa je še obupnejši, ker je tam kar polovica m'adih ljudi telesno nesposobnih za naloge, ki jih čakajo v življenju. 130.000 družin bo izgubilo državljanstvo Nemška vlada je začela revidirati pridobitve državljanstva tistih oseb, ki so stopile v nemško državno zvezo po 9. novembru 1918. Gre za 130.003 družinskih poglavarjev z mnogo več člani. Večina teh ljudi se je priselilo v Nemčijo iz okupiranih krajev, med katerimi je le malenkostno število Židov. Vsak se mora naučiti petja Prof. Ray VVoodruff v Los Angelesu je Izumil pripravo »vokalfon«, ki izolira glas in omogoča učenca, da kontrolira in popravi njegov zvok in jasnost med pevskimi vajami. Slika prikazuje, kako se uporablja ta priprava Ženske izumiteljice Po poročilu angleškega patentnega urada so tam v zadnjem času patentirali kakšnih 400 ženskih izumov. Čeprav je izumiteljic le nekoliko sto nasproti mnogim tisočem izumiteljev, vendar je opažati živo naraščanje števila žena, ki pripravljajo patentnemu uradu nove priprave. Njih izumiteljski duh se izživlja posebno v področju domačnosti in tu po praktičnosti baje prekašajo moške. Med najnovejšimi ženskimi izumi je omeniti izboljšane stroje za lupljenje krompirja, izboljšane peči, zložljive stole in mize, priprave za sušenje in barvanje las in novovrstne igrače. Tftkn ge drsajo RfolaH«* P° ledu a pripravami* ki spominjajo na sani, smuči ln stolico ČE BEREŠ TO, IZVEŠ... da je imenovala nemška vlada dirigenta Ftirtwanglerja za ravnatelja berlinske Državne opere; da pripravlja praško prosvetno ministrstvo zaščito naziva »profesor«, ki bo dovoljen samo absolventom visokih šol, in sicer takšnim, ki so z uspehom absolvirali državni izpit ter so v resnici podučevali na srednji šoii; da delajo v Moskvi poskuse z lesenim letalom »Dvoživka«, ki ima to prednost, da se lahko dvigne v zrak na suhem, na vodi in v snegu; da je v mestu Halle umrl 821etni profesor filozofije Hans Vaihinger, filozof »als ob-a«. da sta srečno pristala v New Torku Charles Lindbergh in njegova žena in da je Lindbergh napel vse sile, da bi se pristanek Izvršil v največji tajnosti; da se korupcijska afera pri belgijski policiji vedno bolj širi in da je bruseljska vlada zaukazala aretirati tudi louvainske-ga policijskega ravnatelja. Poleg njega so detektivi izročili oblastem prijateljico aretiranega bruseljskega policijskega ravnatelja, Katarino Billoenovo, ki je prejemala podkupnino za svojega ljubčka; da je literarni muzej v Moskvi kupil na dražbi doslej neznano zbirko Puškinovih pesmi, med katerimi so mnoge, ki še niso bile natisnjene; da je videl morsko pošast, o kakršni gredo glasovi, da domule v nekem jezeru na Škotskem, že nemški korvetni kapitan V. Forstner. kl poroča v berlinskih listih da je videl nestvor v moriu. ki ie bil 20 metrov dole In je bil podoben krokodilu; da Ima Rusija mil11on mož. ki so natančno poučeni o ravnaniu v primeru zračnih napadoV In da šteje ruska liga za zračno obrambo 12 milijonov članov. Neutolažljiva strast do potovanja in ljubezen do romantike vleče pogumno mlado dekle, da zapu-sti hrup in prah velemesta ter se poda po svetu za doživljaju Pot jo vodi na začarane otoke južnega Tihega morja. Sama in izgubljena v svetu se vkrca Margita Matches v New Yorku na počasni tovorni parnih, namenjen v Avstralijo, Njeno tavanje po svetu postane eno najbolj tveganih potovanj, kar jih je kdaj podvzela kaka civilizirana ženska. čudovita zgodba povede čitatelja med neznane divjake Nove Gvineje in Admiralskega otočja, kjer pride drzna potnica v stike z zanimivimi ljudstvi — glavorezi, kamor dotlej še ni zašel beli človek. Potopis se razvija kot pester in napet film, ki nas vodi po divjem čarobnem paradižu, „Divji paradiž" je velezanimiv potopis, ki ga ne bo nihče odložil, dokler ga ne bo prečital do konca• In ta potopis — opremljen s številnimi slikami — začne izhajati po novem letu v ilustriranem tedenskem obzorniku „ŽIVLJENJE IN SVET". EEE2EZ5B333 Kdor še ni naročnik »ŽIVLJENJA IN SVETA, naj se pravočasno naroči nanj, da ne bo zamudil začetka tega izredno zanimivega potopisa. »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica St. 5. Mesečna naročnina 8 Din, trimesečna 20 Din, polletna (cela knjiga s 700 strani) samo 40 Din. Smrt tibetskega papeža »Trinajsta včlovecltev Buddhe" Poročilo iz Lase, glavnega tibetskega mesta, je javilo te dni, da je tam v starosti 60 let (in baje zastrupljen) umrl da-lai lama (izg. tale lama) Tustema, duhovni poglavar lamaistov. Bil je obenem posvetni in politični vladar Tibeta. Kot takšen je sklepal pogodbe z drugimi državami in skliceval tibetski parlament. Lamaizem je verska oblika budhizma, ki ni razširjena samo v Tibetu, temveč tudi v obrobnih deželah Indije, v Mongoliji, ponekod na Kitajskem in daleč po zapadni Osrednji Aziji, že to kaže, da ima dalai lama, papež te veje budhizma, velik vpliv, dasi živi ločen od sveta v Lasi. Smatrajo ga za utelešenega Budho in pravkar umrli dalai lama je bil po tem naziranju v trinajstič prerojeni Budha. Naslednika mu po starem običaju izberejo in izžrebajo izmed treh dečkov, ki se rode na dan njegove smrti. Ministrski svet, ki mu pomaga vladati, si izbere sam in šteje poleg predsednika še štiri ministre. Parlament sestavljajo predstavniki tibetskih samostanov in uradništva ter ima samo posvetovalen glas. Tibet obsega sicer 1,150.000 kvad. kilometrov, a šteje le poldrag milijon prebivalcev, med katerimi ni nič manj nego 300.000 menihov. Glavno mesto Lasa ima 20.000 duš. Diplomatskih zastopnikov drugih držav tu ni, samo eno britsko trgovinsko zastopstvo. Dežela je še zelo zaostala, saj ima vsega skupaj komaj 12 poštnih uradov in eno telefonsko ter brzojavno progo, železnic ni. Trgovina ja usmerjena na Kitajsko in Indijo, kamor izvaža volno, kožuhe, muškat, boraks, ovce itd. še pred nedavnim je bil Tibet popolnoma zaprt za vse tujce. Zadnji dalai lama je samo dvakrat ostavil svojo rezidenco, in sicer 1904., ko so jo zasedli Angleži, in 1910., ko je moral bežati pred Kitajci v Indijo. Ti so hoteli Tibet takrat bolj pričvrstiti nase in ga zreformirati, ko je pa izbruhnila v 1. 1912. kitajska revolucija, je to delo prenehalo in naslednje leto je dalai lama proglasil neodvisnost Tibeta. Bil je pod vplivom Angležev, Iti so mu izvežbali tudi posebno vojsko, v zadnjih letih so skušali sovjeti razširiti svoj vpliv tudi na Tibet. Portret v konjskem očesu V večjem kraju na Češkoslovaškem so prodali pred kratkim večje število vojaških konj po zelo nizkih cenah. Neki mesar si je kupil tudi takšnega konja, staro in slepo žival, da bi jo zaklal. A baš ko jo je hotel doma spraviti po vseh pravilih na oni svet, je opazil, da ima konj v svojem očesu podobo mlade ženske. Pre-iskal je oko in je našel pravo filigransko delo v belini očesa, podobno tetovaciji. Oči, nos, usta in lase mlade dame je bilo čisto razločno videti. Ljudje so menili najprvo, da je kakšen sentimentalen vojak naslikal v konjsko oko portret svojega dekleta, toda živino-zdravnik in neki znani specialist za oči sta to domnevo zavrnila. Po njiju mnenju se je ta podoba zarisala sama od sebe v konjsko oko kot posledica nekakšnega »duševnega pretresa« v dneh, ko je bil konj še žrebe. Mesar pa je iz stare živali, ki bi v obliki mesa le malo izdala, napravil dober vir dobička. Ve«t o čudnem očesu, ki se širi po deželi, privablja obilo radovednežev, a od teh pobira premeteni mesar — vstopnino. Sodnik mladim zakoncem Več nego 40.000 ločitev zakonov je izrekel sodnik Sabbath, eden najboljših chi-kaških ji~istov, v teku »vojt 241etne prakse. Sedaj je ta mož objavil tako rekoč usedlino svojih dolgoletnih izkušenj m opazovanj v tem prgledu. Niso to kakšne brezdanje resnice, ki jih tu podaja ljudem v ravnanje, toda kot mnenje izkušenega praktika imajo za mladoporočence vendarle nekakšno vrednost »Ne bodite preostri v graji!« opominja Sabbath, mlade pare. »Bodite si odkritosrčni in če niste zadovoljni drug z drugim, opozorite se pravočasno na napake. Ne čakajte s tem. da postane prepozno! Delite si svojo odgovornost Začenjajte dan brez prepira. Potrpite drug z drugim! Delajte in zabavajte se skupaj. Brigajte se za lastni dom!« Da moreš mladim zakoncem postreči s takšnimi nasveti seveda ni potrebno, da ločiš 40.000 zakonov Če bi se pa ljudje vestno ravnali po njih. b; Sabbath in drugi specialisti za ločitve kmalu ne imeli več dela z njimi. Smrtna obsodba morilcev aSganskega kralja Po vesteh iz Kabula so ob asti te dni iz vršile justifikacijo nad morlcem pokojnega afganskega kralja Nadir kana in njegovim pomagačem. D /a druga sokrivca je vlada zaprla v dosmrtno ječo. Ribe, ki se topijo Posebnost Bajkalskega jezera so tako zvane ribe pajki, ki ne prihajajo po zatrdilu naravoslovca Pallasa nikoli žive na površje vode. Le po silnih viharjih, ki pretresajo jezer oko vodovje do dna, je videti večje množine teh rib — toda mrtvih. Okrog 1. 1770. so viharji vrgli baje toliko rib pajkov na suho, da so obrežja na daleč pokrivale kakor nasipi. V kratkem času so se zbrale ogromne jate galebov, pelikanov in lisic, da bi se gostile z nepričakovano delikateso. Riba pajk ima še to zanimivo lastnost, da se pri pečenju nad ognjem raztopi tako popolnoma v ribje olje, da ostane samo še nje okostje. ANEKDOTA Monakovski zdravnik dr. Peltz je tmel še prav majhno prakso in veliko željo, da bi kaj zaslužil. Nekega dne pride k njemu mož z boleznijo, ki bi jo moral dalj časa zdraviti. Kakor je to zdravniku ugajalo, ga je potem poparilo, ko mu je mož dejal, da ima le majhne dohodke in da ne more dosti plačati. Premišljeval je, da bi našel kakšen izhod, in je končno menil: »Bilo je že več bolnikov, ki mi niso plačali v gotovini, temveč z delom, n. pr. neki krojač s spalnim plaščem, neki den-tist s plombo. Mogoče bi se tudi midva dogovorila za sličen način.« »To bi mi zelo ugajajo,« je odvrnil bolnik, »bil bi vam že hvaležen, če bi me ozdravili in ne bi bilo potrebno, da vam plačam v denarju. Tudi jaz bi lahko za vas kaj zastonj naredil.« »Kaj pa ste?« je vprašal zdravnik. »Giobokop,« je odvrnil mož. VSAK DAN ENA B02IC V KRIZI ...radio cev, ki ^ ustvarja čudeže • •• Zahtevajte v vsaki boljši radlo-trgovinl novi cenik XI-33 s praktično tabelo primerjave in karakteristik. Glavni zastopnik za Jugoslavijo: F. L. ROSENFELD, BEOGRAD, Topličin venac 7. 13330 Kurja očesa XaJbo(j4e arateCT. pro« k urjim o&etom »Olarta« j« du( ? P V l Ltotrft. ▼ UumL Arof* l)«h »H turtriii«! to trot i!«« Io jiaroega »k'»r v Berlinu. — MOHLACKER 20.10: Slušna igra. — 21: Mešan elasbsni program. — 22.45: Plošče. — 23: Nočni koncert. — 24: Oo»ra >Tra-viata« (na ploščah) - BUDIMPEŠTA 18: Lahka godba. - 19-?0: Orkester. — 20.30: Dramska večer--22.25: Koncert na ološčah. _ RIM 17: Koncert orkestra. —19.30: Plošče. _ 20.40: Orkester. — 21.10: Kom;diia. — 21.45: Vokalen in instrumentalen koncert, „ Službeno lz LNP. Danes ob 20. seja u. o. v tajništvu LNP. SK Lesce priredi v nedeljo 24. t. m. na lastni skakalnici v Lescah medklubske skakalne tekme. Pričetek tekmovanja ob 15. Pravico imajo vsi pri JZSS verificirani člani. Tekmovalo se bo po pravilniku JZSS. Razglas rezultatov takoj po končanem tekmovanju v gostilni Olip. Vodstvo tekme je v rokah SK Lesce. Prijavnina, na predpisani prijavnici, v znesku Din 5 Je treba poslati najkasneje do sobote opoldne na SK Lesce. Na kasnejše prijave se bo oziralo le proti dvojni prijavnini ter najkasneje do 12., dneva prireditve. Z ozi-rom na to, da Je to prva skakalna prireditev v tej sezoni, bo udeležba tekmovalcev velika. Do sedaj so poslali prijave 2e naši najboljši. Prijavljeni so tudi že inozemski tekmovalci. Prometne zveze so na vse kraje najugodnejše. Trening na skakalnici je dovoljen do sobote opoldne. SK Ilirija (Lahkoatletska sekcija). Drevi ob 19.30 v telovadnici na Grabnu (Cojzova cesta) gimnastični trening. Po treningu plenarni sestanek članstva. — (Table tenis sekcija). Danes ob 19.30 morajo biti v zeleni dvorani hotela Union gospodične Dečmanova, Ravnikarjeva, Koširjeva in Geržiničeva ter gg.: Weissba-cher, Ziža, Geržinič, Djinovski, železnikar, Griinfeld, Nagy Viktor ter Nagy Ernest. — (Smučarska sekcija). Danes ob 18.30 seja pripravljalnega odbora za stadionsko prireditev. Naprošajo se tl-le gospodje, da se udeleže seje: dr. Korbar, Tinta. Mahko-vec, Vučnik, Karba, Banko, Kosec, Balte-zar, Pevalek. Rossheupl. V soboto ob 18. sestanek smučark v klubski sobi kavarne »Evrope* zaradi skupnih izletov med prazniki. Pozivajo se člani smučarske sekcije, da se javijo danes ob 14. na skakalnici. Zlasti se opozarjajo skakači. Smučarska sekcija SK Celja. V soboto 23. t. m. ob 20. bo v klubov! sobi obvezen sestanek vseh članov smučarske sekcije. — Hazenska sekcija. Vse igralke se pozivajo, da vrnejo opremo do 29. t. m. v manufakturni trgovini Truber in drug v Celju. Vremensko poročilo s Kofc od 12. decembra. —10, podlage 130 cm, pršiča 10 cm, sneži, smuka idealna. Planinski dom Mrzlica. Sneg visok 75 cm, pršiča na stari podlagi 10 cm, temperatura —6 do —12, smuka prav dobra. Pri domu uporabna mllla skakalnica do 18 m skoka. Planinski dom je oskrbovan vsak dam. Avtobus na razpolago do pod-vznožja s postaj Trbovlje in Hrastnika. Iz življenja na deželi Iz škofje Loke šl— Seja občinskega odbora je bila v soboto. Občinski odbor je odklonil ponudbo g. Savnika, ki je nameraval kupiti staro šolo. Trgovcu g. Pavlu Štravsu se je odobrila namestitev avtomata za tobačne izdelke na Mestnem trgu. Zborovanja pododbora 2upansk* zveze za srez Kranj se udeleži tudi zastopstvo škofjeloške občine Zavrnjen je bil priziv gasilnega društva in nekaterih zasebnikov zaradi prodaje Gasilskega doma in zamenjave hiš kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji občinskega odbora. Predlagatelji niso priziva kolkovali. kar bi veljalo'dobrih 3000 Din. Ob tej priliki se je vnela precej burna debata, ki je ugotovila, da občinski odbor ni mogel postopati drugače, kakor je, ako ni hotel izpustiti iz svojih rok tvornice v Vincarjih. Sklenjeno ie bilo, da bodo seje odslej vsakokrat ob IS. Iz Kranja r— Skrb za siromake. Za olajšanje bede se v našem mestu in v okolici ...nogo stori Pred dnevi je daroval tukajšnji tvorničar g. Artur Heller 10.000 Dm za siromake. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja pa so obdarile članice KJS siromašne šolske otroke s perilom, obleko in obutvijo. Delavne članice s podpredsednico P >. Miklavčičevo so skoro vse blago dobile od tukajšnjih tvornic in trgovcev. Otroci deške šole so poslali t.' oveljskim prijateljem 283 Din in 16 zavojčkov raznih jestvin in obleke. Prav tako so večjo količino blaga poslali za Miklavža v Trbovlje tukajšnji gimnazijci. Tudi za brezposelne bo delno preskrbljeno. Podpiranje bo organizirala občina ob sodelovanju kranjskih humanitarnih društev. r_ Nesreča. V torek zjutraj se je pripetila huda nesreča. V bližini gostilne pri »Kroni« na kranjskem polju je dohitel Go-ričanov avtobus, ki vozi iz Tržiča v Ljub-linno. skumno ljudi, ki so se kretali na levi strani in po sredini ceste. Ze oddaleč je voznik dajal' znamenja s hupo. Moški so se takoj umaknili na desno, černeličeva Marija iz Strahinja pa se ni pravočasno odstranila, čeprav je avtobus vozil počasi. Avtobus jo ie nodri na tla in jo vrgel na stran. Dobila ie hude poškodbe na figah, na rokah in glavi. Pripeljana je bila takoj v Kranj, kjer so ji nudili prvo pomoč. Z Jesenic S— Sokolsko društvo Jesenice vabi vse člane in članice društva, da se polnošteviino udeleže članskega sestanka drevi ob 8. v Sokolskem domu, na katerem se bo razpravljalo e ozirom na bližajoči se občni zbor o sestavi kandidatne liste za novo društveno upravo. Iz Trbovelj t_ Sokot }e razdetil med stromoine rudarske družine okrog 28 000 Din in s tem izčrpal vsoto, ki so jo zbrala sokolska društva po domovini. Podpore je razdelilo društvo nepristransko. Žal niso mogle priti v poštev vse siromašne družine, ker bi bila za to potrebna najmanj dvajsetkratoa vsoto. ___/ t— Nesreča pri delu. V rovu se je ponesrečil rudar Vencel Vozel. Od strela razrahljana skala se j'j utrgala, mu padla na nogo in mu jo zlomila pod kolenom. Ponesrečenca so oddali v rudniško bolnišnico Iz Novega mesta n— Združenje mesarjev in klobasičarjm v Novem mestu obvešča cenj. občinstvo da bodo mesarski lokali v nedeljo, 24. t. m. to je dan pred božičem in na silvestrov dan 31. t. m., odprti do 3. ure popoldne Na božični dan, Štefanovo ln na novega leta dan pa bodo lokali zaprti. Spričo navedenega se priporoča vsem, da si za orne-njene dneve meso pravočasno nabavijo. Iz Ptufa J— Krstna slava ptujskih pontonirjev. Tukajšnji pontonirski bataljon je slavil v torek krstno slavo sv. Nikole. Svečane obrede je opravil za pravoslavne prota Trbo-jevič iz Maribora, za katolike pa tukajšnji kapucin Josip. Pri svečanosti je sodelovala vojaška godba iz Maribora. Svečano sekanje kolača je opravil komandant mesta podpolkovnik g. Šarac z enim narednikom in redovom. Svečanosti je prisostvoval STe-ski načelnik g. dr. Bratina, obolelega mestnega župana g. Jeršeta pa je zastopal ma-gistratni ravnatelj g. Zavadlal. Razven tega so bili na svečmesti zastopani Sokol in predstavniki javn:h uradov. Na vojake je imel g. komandant lep nagovor. Po sveča-nasti Pi. je bila v oficirski čitalnici pogostitev. Ker je istega dne praznoval tudi komandant g. Šarac obiteljsko slavo, je bil prirejen svečan obed, ki se je vršil skupno z oficirji in moštvom. Zvečer pa se je vršil v okusno dekorirani oficirski čitalnici prijeten družabni večer. j— Sestanek pridobitnikov iz Ptuja, Ormoža in Ljutomera bo v Ptuju na Štefanovo ob 9. dopoldne v spodnji dvorani Narodnega doma pod okriljem Odbora ta. splošno in strokovno naobrazho trgovskega ln obrtniškega naraščaja v Ptuju. Na dnevnem redu bodo poročila zborničnega kon-zulenta g. Žagarja, narodnega poslanca gospoda Petovarja in zborničnega svetnika g. Zadravca iz Središča. j— Pedagoški krožek sporoča, da se pred božičem ne bo vršil nikak sestanek več. Osmi redni sestanek bo po praznikih. j—, Kino bo predvajal v soboto. „ob pol 19. in pol 21. zanimiv film »Pod- vročim solncem ekvatorja«. Dodatek Foxov tednik. Na sveti večer ne bo predstav. Sokol Sokolska župa Ljubljana priredi JSupne Izbirne smučarske tekme za članstvo dne 14. Januarja pri Škofljici v zvezi s splošnimi smučarskimi tekmami ljubljanskega sokolskega okrožja. Dopoldne tekmujejo na daljavo: člani 16 km, članice 8 km, popoldne pa člani v smučarskih likih, članice v smuku. Podroben razpis so prejela načelstva vseh župnih edinic. Sokol Brežice bo Imel letni občni zbor 11. januarja. Udeležba za vse članstvo obvezna. Francozi za odgoditev mednarodnih tekem. Ker priredi Unija francoskih gimna-stov svoj vsakoletni zvezni telovadni praznik drugo leto na Binkošti v Dijonn in se vrše na Isti dan tudi mednarodne tekme v Budimpešti, je postala udeležba najboljših francoskih tekmovalcev problematična. Zato se je odločilo vodstvo Unije, da naprosi mednarodno telovadno zvezo za odgo-ditev tekem za nekaj dni, da «e omogoči udeležba francoske vrste. Dosedaj zadeva še ni rešena. Ravnotako pa tudi še nI gotovo, ako se udeleže tekme tudi francoske tekmovalke. VSAKEMU NAPRAVI VESELJE DARILO ki ga kupite pri nas Znatno smo znižali cene za Božič za elektr. llkalnike ln kuhala, „ „ Foen-aparate „ „ grelne blazine in preproge „ „ peči in rešoje „ H namizne, nočne in stoječe svetilke „ „ lustre in vsa druga svetilna telesa itd. itd. Vsi predmeti v moderni, prima izvedbi in v zelo pestri izberi. Cene in modeli za vsakega D. 0. LJUBLJANA Gosposvetska cesta 13 (Kolizej) Za težko delo zunaj sa ti čižmi iz mastne kravine in z debelim gumijastim podplatom najpripravnejši. NAJBOLJŠI ZA ŠTRAPAC, Iz boksa s prožnim gumijastim podplatom. Radi široke oblike zelo udobni. ČEVELJ POSLOVNEGA ČLOVEKA Iz dobrega boksa s trpežnim gumijastim podplatom za vsakdanjo nošnjo. Z usnjenim podplatom iz črnega ali rjavega boksa 129.- Se fi brigate za svoje zdravje? to<3* mtetite to« aa wW»rJ« ef- jeg« obraza! Lice je od jute« d* noči Mpudraao; — zakaj ne nd- tlit-e oa to. koliko bi lahko trfiett tanuii nporabe pnobI se tudi v vseh večjih knjigarnih. Najboljše darilo našim gospodinjam za Božič in Novo leto! Za trgovske tvrdke prav primeren poklon odjemalkam za Novo leto. Pri večjem od-^ 4emu znaten popust! A. Christi: 11 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Ne,« je odvrnila plesalka. »Vadila sem se.« Iztegnila je dolgo, bledo roko in pokazala na klavir, po katerem je bila slikovito razmetana obilica zvezkov z notami »Ambrose je bil tu. Igral mi je iz nove opere.« Kettering je pokimal, a brez posebnega zanimanja. Clauda Am-brosa in njegove opere »Peer Gynt« mu je bilo preklicano malo mar. Sioer sta pa skladatelj in njegovo delo tudi Mirello le v toliko zanimala, ker ji je obetala Anitrina vloga velike možnosti. »Čudovit ples,« je zamrmrala. »Vso strast puščave bom izrazila v njem. lai vsa bom pokrita z dragulji, ko ga bom plesala. — Saj res, ko že govorim o draguljih, mon ami! V Bond Street sem včeraj videla biser — črn biser, lep kakor sanje!« Obmolknila je in ga mamljivo pogledala. »Ljubo dete,« je rekel Kettering, »popolnoma jalovo je govoriti z menoj o črnih biserih. V moji blagajni je egiptovska suša.« Sedla je pokoncu in ga pogledala z velikimi črnimi očmi. »Kaj praviš. Derek? Kaj se je zgodilo?« »Moj velespoštovani tast,« je rekel Kettering, »se je z vso od" ločnosjo lotil naloge, da mi odreže dovoz živil.« »Saj ni mogoče!« »Z drugimi besedami: moja ljubljena žena se hoče ločiti od mene.« »Kako bedasto,« je dejala Mirelle. »Zakaj pa?« Derek Kettering se je zarežal. »Največ zaradi tebe, chčrie.« Mirelle je skomignila z rameni. »To je res preneumno od nje!« »Rogme, zelo neumno,« jj je pritrdil Derek. »Kaj misliš ukreniti zoper to?« »Kaj morem, dekletce mojega srca? Na eni strani mož z neomejenimi denarnimi sredstvi — to je om; na drugi strani mož z neomejenimi dolgovi — to sem jaz. V takih okolnostih pač ni vprašanja, kateri je močnejši.« »Ti Američani so res neverjetni ljudje,« je menila Mirelle. »Ce bi bilo vsaj tvoji ženi še kaj do tebe.« »Nu.« je rekel Derek. »in kaj nama ^ zdaj storiti?« Vprašujoče ga je pogledala. Nagnil se je k njej in jo priljel za roke. »Ali me ne boš zapustila, če planejo upniki po meni kakor jastrebi po mrhovini?« je dejal. »Prekleto rad te imam. Mirelle. Ali me boš zapustila?« Odtegnila mu je roke. »Saj veš, da te obožavam, Derek.« Nien glas je postavljal besede na laž. »Tak kako je z nama? Podgane zapuščajo ladjo, ki se pttaplja?« »Kako moreš tako govoriti, Derek.« »»Na dan z besedo!« je rekel burno. »Torej me odprežeš? Da ali ne?« Skomignila Je z rameni. »Rada te imam, mon ami — še malo, pa bi lahko rekla, da te ljubim! Prelesten človek si — beau garccra — ali — ce n'est pas pratique.« »In ti si razkošna stvar, igrača bogatih moških. To hočeš reči, jeli da?« »Moj Bog, če ti je baš do te besede?« Zleknila se je po blazinah in zvrnila glavo nazatf. »Prisežem ti, da te imam rada.« » »Nehaj!« Stopil je k oknu in gledal nekaj časa na ulico. Plesalki kazal hrbet. Z urnim gibom se je Mirelle vzravnala in ga radovedno pogledala. »O čem premišljuješ, mon ami?« Pogledal jo je čez ramo, s spačenim nasmehom, ki je zbudil v prijateljici neprijeten občutek. »Da ti po pravici povem — mislil sem na neko žensko.« »Tako, na žensko! Na druge ženske misliš?« »Nikar se ne razburjaj, saj gre samo za namišljen portret. .Slika dame s sivimi očmi'.« »Kdaj si jo srečal?« je rezko vprašala Mirelle. Derek Kettering se je pikro nasmehnil. »V ,Savoyu' sem se davi zaletel vanjo.« »Nu, in kaj je rekla?« »Ce se prav spominjam, sem rekel Pardon', ona pa ,Nič hu" dega' ali tako nekako.« »In potem?« Plesalka ni odnehala. »Potem?« »Ničesar več. Konec.« »Niti besedice ne razumem iz vsega, kar kvasiš,« Je rekla Mirelle. »Slika dame s sivimi očmi,« je zamišljeno zamrmral Derek. »Upam, da se nikoli več ne srečava.« »Zakaj ne?« »Utegnila bi mi prinesti nesrečo. 2enske mi namreč navadno prinašajo nesrečo.« Cene malim oglasom ženita tn dopisovanja: vsaka beseda Din 2j— ter enkratna pristojbina ta šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dtn 1.— Po Din l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«. »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt* in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« tn »Zaslu-tek«, če se z oglasom nudi zasluiek, oziroma, če te išče potnika. Kdor ti pa pod' tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača Bančne vloge nakup, prodaja In zaloga. Najboljše in najhitreje. — PobIovd,' zavod d. d.. Za grob. Praška nJica št. 6/1! Za odgovor prosimo, da priložete zaamko za 3 Din M7-16 Nesrečna žena stara 43 let, državna upo kojenka prosi boljšega priletnega, samskega go *poda višjega dri. »rad t:ka usmiljenega srca. za 7(100 Dira takojšnjega posojila proti vkiDjižbi na drugo mesto hiše jn ? ora l-ov zemlje. Dolg bi odpl« čevala po 400—500 Din mesečno, t 20 % obresh Ponudb* na oglas odds'»k Jutra« pod Šifr* »P-»v« hvaležnost«. 44897 1« Vrednostne papirje kupuje komandTtna družba M. Jankole v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 4/II - telefon SOK. 349-16 Zlato, srebro, bri-Ijante in vrednostne papirje k a puj-e kcm-anditne družba M. JANKOLE, Ljubljana, Aleksandrovi eeeta št. 4/1! - telefon 8052. 44071-16 Novi Obrtni zakon 230 strani, dobite ta 10 Din pri M Jankot«. Ale-k »androv« testa štev 4/11 44072 16 Kupujemo terjatve v tekočem računu in vilo ge Prve hrvatske štedio-niee. Ponudbe da.je dalje Jugomosse, oglasni zavod. Zagreb. Jelačičev trg 5 — pod >4231*. 44906.16 Posojila dajemo najkulantneje oa: vloge velebanik. vrednost ne papirje, rat.no šteto, državne bone. BI ai rova po sojiil« in knrantno blago. Naročila i dežele oba vi jamo promptn-o. Pučka štedlona t Zagrebu, Meduličeva 31. telefon 90-08 Obrnite «e n« našega za stopnika za drsvsk-o ba novino- Rndolf Ljub Ijana. Gledališka irlica 12. 1S20R 16 Hranilno knjižico Zadružne gospodarske ban ke. z vlogo do 250.000 Dim kupim. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Vnovčeno«. 44912-16 Vložno knjižico Vrhniške občin, hranilnice z vlogo 64.000 Din, prvo vrstno jamstvo občine Vrh mika, obrestovanje šesto d stotno. zelo u-godno pro dam. Ali vzamem 48.000 Din posojila za 6 mesecev, plačam 4000 Din za obre sti in provizijo, zastavam to knjižic-o in dam poroka Odziv interesenta na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vrhniška občinska«. 44973-16 Pridelki Vsaka baseda 1 Du. «a dajanj« m.«Jot» aB M Iifro pa 8 Dia. (83) Kostanj po 1 Din kg SI občinstvu naznanjam da e« bo prodajal na Vod nikovem trgu iedilnr k» stanj po 1 Din kg vsik dan do Božičnih praznikov — Kompare Milan 44864-33 Ptičjo hrano prvovrstno, »a vse vrste ptic. po zniižan* eerrf nud1 Sever & Komp.. Ljubljana. Gosposvetska cesta št 5. 44K51 S3 Orehova Jederca najlepše posušena, po Din 29 za kg nudi Sever & Komp.. Ljubljana. Gospo svetska cesta štev 5. 44546-33 3000 kg pese kupim. Ponudbe t navedbo cene n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Le pa pesa«.__44898-3? Za Božič, praznike dobite dobro štajersko be lo vino po 8 Din. dolenjski cviček po 8 Din, in Sp. Sremsko črnino po 8 Din. — Vimotoč Janežič. Medvedova 25. 44946-33 Za svet večer in druge slavnostne prilike domača peni.na »Panonski biser« ki ne zaostaja za francoskim. stane pa steklenica samo 32 Din. Fino Vermut vino in zdravilna »Jadran ska kuplj-ica« pa liter 20 Din, priporoča M. Ravtar. Stari trg 19. 44956-38 V »a Ha bnsrHla | Dui dajanje naslova ali ea šifro pa 5 Din fjMI Jabolka >kusna. zimska Dio (, g ••n 4 zimsko oakovine ia boje okrog 90—100 kg bruto, povzetmo razpo^iJi« Pietržiii Maribor Gozdna š' 56 4430R 34 Vsak« beseda l Dui: m lajanj« aaslova ali m tilro pa 5 Din (16) Kupim neparjen« iajmane la bukove plohe 15 m» 80 ia 100 mm od 1« cm široke ln 1.80 m dolge na-prej; 12 m» 20 X 76 tam od 1.80 m dolge naprej; 6m» 23 x 76 mm. od 1.80 m dolge naprej; 7 m» ?3 x 100 mm. od 1.80 m dolge naprej. Ponudbe na naslov Hotel Kalfež LJubljana, Plorijaoska al. 13316 Vialu beaeda 1 Dta. j ■a daja*j« naatova aU I sa lUra pa « Dia. (aa) ' Trisob. stanovanje ? L nadstropju » Da Ima tinovt ulici, uporabno tudr ta pisarno • d d a m • 1 februarjem. Poiive «« » stavbni pisarni oa Rimsk-eestd i/L «4516 21 Enosob. stanovanje brei štedilnika m 1 a> 2 osebi ia 800 Din me«eč oo takoj odda Oiglii Ljubljana. Mesto! er* U 44961 Stanovanje popolen komfort, 4—6 aob. oddam s februarjem. Pojas olla ▼ Dvofakovi ul. 6/IJ1. telefon 3314. 43703-21 štirisob. stanovanje deloma parke ti rano — n« ulioo, oddam a 1. januar jena ta 1200 Din mesečno. Oiglič, Ljub'ija.na, Mes.tini trg lil/L 44959-21 Stanovanje 8 »ob ta kujanje, po nhk1 ceni takoj oddam. Vprašati aa Celovški cesti 56. 44876-31 Sobo odda Vsaka beaeda M par: - dajuj« Ui « Mf > Dia. (23) Lepo mesečno sobo s separira-oim vhodom, od dam stalnemu gospodu. — Ogledati t Knafljevi u-lici it. 13/IL 44872-28 Prazno sobo parketom io elektriko, poceni oddam ▼ Hrenovi ulici 12/1, desno. 44043-23 mi Vsaka beseda » par: M dajanj« aaalova ail w lifra I Dia. (2S-a) Sobo v centru i86em za čas božičnih počitnic. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra< pod šifro »Učiteljica«. 44890-23/a Opremljeno sobico mai-hno. separirano, iščem bliru Rimske ceste. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poceni«. 44914-23/a takoj. Obojestranska di-sikrecnja. Opis in cona, Profesorica. Poštena i.n vljudna, Patentiran blagajniški predm et, P o! tov orni, Pom.ad, Plačilna takoj, Resnosit 30, Stalna služba. Študentka. Stalno Siguren zasužek. Smučar Slovenka. Samec, S. K. 316, Sigurna eksistenca. Takoj 1500. Takoj 1934, Upeljana. Ubogljiv, Ugodnost. Vomček. Vrt, Večjo hišo, Verziran, VrhLi£ka občinska. Zvesta ljubezen. Zmožen, Za denar, 40 % zaslužka. Boris Za Božič pridi. — Lut>«k. 44963-24 »Spomini« Vesel Božič. V mislih pri T... 44952-34 Obrt Vsaka beseda 1 Dio. ia dajanj« naslova ali ia Kfro Da 5 Din (801 Britje 2 Din striženje 4 Din Najceneje v Rapidu na Sv. Petra cesti štev. 25. mi i UMI i »m mr^lTifu i Vask« beseda 1 Din. sa dajanj« naslova aH sa šifro pa 5 Din (27) Španski pinč 7 mesecev star, čistokrven io sobno snažen, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra c. 44960-27 Vsaka bese-i« 1 Din. za dajanje naslova al1 za šifro oa 5 Din. (291 Otroški Singer stroj jc najlepše božično darilo za Vašo hčerkico. — Va&a hčerka se lahko udeleži brez-o brezno in brezplačno otroškega tečaja v naši trgovini, Gajeva u-lice S. po-ieg Nebotičnika, dnevno med 5. in 7. aro popoldne 44875-2J Parno žago kompletno, ma^o rabljeno, pogonska sila lokom.o-bile 100—150 Ks. v dobrem stanju, sposobno za prenos, kupim. Obširne ponudbe s načrti strojev in spričevali ter najnižjo ceno. plačljivo v gotovini, poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hitno« 44955-29 (Z*CSCff/cE dajemo najkulantneje na: vloge velebank, vrednostne papirje, ratno šteto, državne bone, Blairovp posojila in kurantno blago. Naročila z dežele o-bavljamo froTiptno. PL"ČKA STEDIONA Zagreb, Medoličeva 31 telefon 90-03 13208 Vsak« Oas^d« l Din. za dajanj« naslova ali z« šifro pa 5 Din. (37 Telefon 2059 PREMOfi suha drva POOACMK Bohoričeva ul. št 5 Gospodinje! Fino čajno maslo, kislo ali sladko smetano in drugo dobite vedno sveže v Mlekarni »PRI DOLENJKI« Pražakova 15. UHČE NIMA VSEGA - nar potrebuje, zato naj vsakdo pregleda fJutrov« mali oglasnik. kjer bo našel kar išče. Občina Ljubljana M-estni pogrebni savod HJ L Vsaka beaeda t Din. ta dajanj« naslov« aH šifra pa t Dia. (34) V oglasnem oddelku »Jutra« dvignit« sledeča pisma: A. B., Blago je denar, Božičco drevesce, Center, Crnolaska, Dijakinja, Dekle Šivilja, Diskreoija. Dolgoletna spričevala, Eksi st-enca. Frizerka. Gotovina Goeipodinja 400, Gramofon Hranilne. Hitra kupčij«. Igram klavir. Kredit, ban ka. Lovec. Lovski čuvaj. Lovski dom. Mlada zakon ca. Mesar 34, M.. Nastop Včeraj smo spremili k večnemu počitku v Skof ji Loki gospo Min ko Golob roj. Hafner soprogo direktorja državnih železnic v pokoju. Prosimo za tiho sožaljel Ljubljana—škofja Loka, dne 22. decembra 1933. 13352 Rodbini Golob — Hafner. Občima Ljubljena Heetni pogrebni zavod Za vedno nas je zapustila naša ljuba mama, gospa Marija Zolli Pogreb se vrši v petek, dne 22. decembra 1933 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Zibertova ul. 28, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 23. decembra 1933 ob V? 7. uri v šišenski farni cerkvi. V Ljubljani, dne 21. decembra 19-33. ŽaljJoči ostali. it-iujt Davoru. ttavijen izdaja ea konzorcij »Jutra« Adou tuuiukai. L& Natuuuo tiHUnrno cL (L kol uakarnarja fflanc Jezeršek. Za uiseraLoi del je odgovoren AJ0J2 Novak. Vsi \ LJubljani.