im LVin. steunKn m V UMNIMI!, 9 SMO 1. OBIODrO ISZ5. cena Din 1*50 lmba|a vsak dan popoldne, Uviemsl nodelie In prasnlk«. — inaaratl: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 3 D 50 p, večji Inseratt petit vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratnl davek posebei. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D I Uprarntstvo: Knallova niloa stev. 5, prittlcfe. — Telefon ste*. 304. Uredništvo: Enaflova ulica at. 5, I. nađstropie. — Telefon stev. 34 IC Poštnina platana v gotovini. Blagostanje in napredek Med Slovenci se je v zadnjih desetletjih uveljavil dvojni nazor, kakor da sta blagostanje in napredek zavisna od vere in morale ali od delovanja strank. V prvem pogledu se je angažirala SLS. Med podeželskim ljudstvom pa tudi med dijaštvom je razširjala nauk, kakor da sta vera in morala temelj vsega napredka in blagostanja, dasi ti dve stvari v bistvu ne posegati v tiste gospodarske in socijalne institucije, ki pravzaprav ustvarjajo blagostanje in napredek. Kaj pomaga govoriti o veri in morali, če na pri tem pozabiš na hranilnice in posojilnice, na zadruge, na kmetijski pouk, na probu jo vnrčevalnosti, socijalne skrbnosti, na hi^iiencko propagando, sploh na vse tiste zdravstvene naprave, ki omogočajo zdravemu in pametnemu poedincu, da si v življenjski borbi osvoji samostalnost! Tudi med dijaštvom je SLS predvsem forsirala take notranje momente, mesto da bi bila Dokazala na metode aneleškega, nemškega in ameriškega naroda, na tamošnjo brezmejno konkurenco pridnosti, varčnosti in skrbi za zdravstveno in socijalno dobrobit tako poedincev, kakor družin in višjih socijalnih skupin. Druga napaka, ki se je udomačila v slovenski javnosti je ta. da se blagostanje in nanredek r>ričakuieta izključno od stranke. Stranka res lahko pomaga stanovom pri ra7*vh prilikah, predvsem r»ri zakonodaji. Znižanje ?ra-gi^ie, zaščita industrije, nosneševanie obrti, ustvarianje novih kulturnih institucij itd. so brez dvoma stvari, ki omogočajo gospodarsko blagostanje in po-soešuieio naoredek. Toda skuonost rabi poleg teh upravnih in zakonodajnih činov še drugih gibal napredka. Ta druga gibala napredka in go-soodarskega blagostanja na se tičejo poedincev in v njegovi voiii do lanrod-ka, do uspeha, do sreče. Vzemimo konkretno vprp*am> varčnosti, ki je tesno zvezano s hranilnicami in preko teh hralnilnic z ustvarjanjem nristno nacionalnega kapitala v velikih bankah in oreko teh bank z ustvarjatij^m. industrije in obrti no celi državi! Kakšen podvig bi dobilo naše gospodarstvo, vsa naša kultura, če bi uspeli s primerno propaeando varčnosti in varčevanja notroiiti in poče*vorfti hranilne vJo*Ve v slovenskih gospodarskih zavodih. Kakšno socijalno izboljšanje tako noe-dinca, kakor dru?he, bi se zrcalilo v takem 300 do 400 % povišanju hranilnih vlog in s tem v tako povečanem varčevalnem čutu! Danes ko govorimo vsak dan o socialnem v*Tp*&nfft. pa skoro na vsak korak pozabimo na to ne-nadkriljivo gibalo socijalnega napredka. Koliko ljudi je med temi, ki bi n. pr. racionalno živeli, otfkia^ialo prekomerno u^ivanie alkohola? Če bi hoteli te številke izraziti v stavkih, bi videli, koliko bogastev zapravimo na tak lahkomiselni način in kako bi izgledajo naše blpgo^tanje in naš splošni napredek, da pobudimo v nahodu splošen nnkret za treznost, za telesno zdravie. Ko!;Vo denarja bi že prohibitivno Prihranili! Kar velja za ta dva važna problema, se l^ko razširi še na marsikatero dru^o polie naro^neara ž*fvti«»nja, ki je odvisno nd PoeHinčevega delovanja. Tz Združenih držav poročajo o velikem blagostanju tamošnjih delavskih stanov. Skoro vsak delavec ima svoj avto. Ima hišico na oerifireji mesta, far-merii poslušalo radiokoncerte itd. Av-•o seve ne pride sam od sebe v hišo, n^go ga ie treba v točnih obrokih od-Vačevati. Tudi hišice se zidaio na obro-ve, snloh se kunuje v Združenih drža, vah skoro vse na obroke. Niso pa obroki prvo, nego ie voljica do hiše, do lastnega prevoznega sredstva, do blagostanja in napredka. S temi konkretnimi primeri smo hoteli samo splošno povdariti. da treba v naše iavno in zasebno življenie vnesti nov duh, snlošno željo in stremljenje po napredku in blagostanju, po zdravju, po varčnosti, po dobrinah tega sveta, da se izrazimo v klerikalnem žargonu. So-ciialnl in splošni nacijonalni napredek zavisi poglavitno od takega razpoloženja, od takega stremljenja, ki ga moramo zanesti v vse plasti naroda. Učimo se torej od tujih narodov, ki manj modrujejo o verah in moralah In ki tudi vsega, zlasti glede socijalnih vprašanj, ne pričakujejo od strank. Tz Amerike in Anglije je prišel tip selfmademana, to ie človeka, ki se dvigne iz lastnih sredstev, iz lastne volje do visokega gospodarskega in družabnega položaja. Takih selfmademanov je v Sloveniji še prav malo. Treba bo raz- Radićevo afero o liaKedonill Zunanji minister opravičuje Radića, — Odločna izjava ženevskega dopisnika «Politike», ki ugotavlja* da Radić sedaj skuša utajiti svoj govor. — Beograd, 6. okt (Izv.) Vladni tisk skuša danes na vse načine omiliti Radićevo afero, ki je nastala radi njegovega govora o Makedoniji v Ženevi Na včerajšnji seji ministrskega sveta je zunanji minister opravičeval Radi-ćev govor, navajal je, da mu njegovi referenti o tem predavanju niso ničesar nedopustnega poročali in da je Radić povsem korektno postopal v 2enevi. Današnja »Politika« objavlja obširno Izjavo svojega ženevskega dopisnika VI. Martinca. Dopisnik Martinac izjavlja: Danes po povratku iz inozemstva sem zvedel, da je moje brzojavno poročilo iz Ženeve o znanem predavanju g. St. Radića napravilo precejšnjo zmedo in ie bilo mnogo komentirano v javnosti. Izvedel sem tudi, da je bil del tega poročila, ki govori o Makedoniji, de- mentirano v zelo kategorični obliki. Izjavljam, da nimam kljub demen-tiju k temu poročilu o govoru g. Radića v dvorani »Ateneja« pristaviti nikakega popravka. G. Radič je vse ono, kar sera brzojavil, resnično izrekel Bilanca govora g. Radića je: 1.) žalitev Francije, 2.) žalitev Anglije, 3.) žalitev Italije, 4.) žalitev vseh možnih narodnih poslancev in vseh mogočih vlad. Glede odstavka o Makedoniji je g. Radić izjavil to. kar sem brzojavil. Imel sem kontrolo, ker sem vedel, da g. Radić rad demantira to, kar govori. Pet novinarjev je sprejemalo Radićev govor in smo ootem poročilo skupno sestavili. V nadaljni izjavi dopisnik omenja tudi popravek direktorja presbiroja dr. Iv-kovića, ki tudi ni do volji Radiću in ga demenTira. Pulužal u Beogradu Ministri se vračajo. — Pašić se vrne v četrtek. — Radić hoče za vsako ceno v vlado. — Beograd, 6. oktobra. (Tzv.) V Narodni skupščini je danes precej živahno. V Ba"-£,iad je pris*-? o več narodnih pesisn-cev, med drugimi tudi nekateri Rafli fin. cdbiva. Danes zjutraj sta prisoela v Beo-grii radićevska ministra dr. N'k ć in dr. Šuperina, ki je okreval, jutri prispe še trgovinski minister dr. Krajač in bo na ta ta način vlada povsem kompletirana. Vladni tisk opravičuje dosedanja stagnacijo o vladinih poslih in njeno brezposelnost s tem, da vlada radi Pašičeve bolezni in radi njegove odsotnosti v inozemsivu ni mogla uspešno delovati in ni mogia pripravki materijala za parlament. GSavni crtani v'ade priznavajo indirektno, da o pranski solo zopet gdč. Ramšakova. Po prvi točki drugega dela so zastopniki raznih kulturnih organizacij, predvsem Sokola L, Sokola II. in Ljubljanskega Sokola, ljubljanske Glasbene Matice In mariborske Glasbene Matice, Saveza hrvatskih pjevačkih društev In drugih kulturnih društev izročili slavljencu dneva, g. Prelovcu in njegovemu požrtvovalnemu zboru svoje čestitke in vence. Po lepo uspelem koncertu se Je velik del občinstva podal v restavracijo »Uniona«, kjer je predsednik »Zvona« g. Drenovec pozdravil zastopnika saveza hrvatskih pev. društev, g. Matza, zastopnike Iz Maribora in Kočevja, Gorice in iz Idrije in dragih krajev. Pozdravi! je med drugimi gosti tudi župnika Aljaža iz Doviega, med tem ko je tretji slavljenec g. Emil Adamič prišel kasneje. Za njim ie govoril poslanec Smodej, čestitajoč vsem slavljencem v imenu Jugoslovenskega pev. saveza in pevskega društva LJubljane V nadaljnem so povzeli besedo predsednik Glasbene Matice v Ljubljani dr. Ravnihar, preds. pevsk. zbora Gl. M. v Ljubljani g. Silvan Pečenko, zastopnik mariborske Galsbene Matice, Član »Ljubljanskega Zvona« prof. dr. Rus in drugI. Jubilant g. Emil Adanvč je prejel kot darilo Ljubljanskega Zvona štiri krasno vezane knjige Štrekljevih narodnih pesmi. — Na premijero Langerjeve »Periferije« vnovič opozarjamo. To dramo so vprizorili prvikrat lani v vlnogradskem gledališču v Pragi. Tam jo Je režiral slavni Kvapil, In-sceniral pa slikar Feuerstein. Z vprizoritvi-Jo v Ljubljani prestoni Perrferaj prvič češke meje. V svoj repertoar po jo je sprejel Reinhardt ter io vprizori v Berlinu še tekom te sezone. — Predavanje o češkem slikarju Vojte-chu Hvnaisu. Jugoslovensko češkoslovaška Liga v Ljubljani priredi v sredo dne 7. oktobra ob 7. uri zvečer v univerzitetni dvorani predavanje s skioptičnlmi slikami o češkem stikarju Vojtechu Hvnaisu. Govori dr. Mesesnel. — Vstopnine m. Umetnost ljubeče občinstvo je vabljeno, da se udeleži te prtredTrve, s katero proslavi Jugosl. Češkoslovaška Liga sporrrm pred kratkim umrlega češkega mo'stra. Orkester kraljeve garde je priredil v Splitu koncert, na katerem je proizvajal dela Masseneta, Ipolitov - Ivanova, Cajkov-skega, Griega in Charpentierja. Orkester kraljeve garde šteje 90 mož. Dirigent ie kapelnik Dragutin Pokornv. — Češka opera na Dunaju. Direktor Klemens VVeiss namerava s pomočjo dunajskih čeških krogov otvoriti na Dunaju češko opero v Appoloteatru. Direktor VVeiss je v to svrho že interveniral pri merodainih umetniških krogih v Pragi ter dobil podporo 2 milijonov čeških kron. — Gostovanje poljskih Igralcev v Jugoslaviji. Intendant Benešfč iz Zagreba se je pravkar vrnil iz Poljske, kjer ie pridobS ansambl znamenitega gletMšča »Teater poljski« za gostovanje v Zagrebu. Poljaki gostujejo maja 1926. in bodo vprizorili šest komadov, štiri poljske in dva tuja. Istočasno je uspelo intendantu Benešiču organizirati gostovanje ansambla zagrebškega hi beo-^radseftga giedališča na PoPskem. ki se bo vršilo junija 1926. Naši umetrrfkl bodo igrali v raznih poljskih mestih. — Leharjeva na'novejša opereta »Pa-ganlnl«. Lehar je sporočil sotrudniku italijanskega lista »Nazlone«, ki ga je posetfl v Ischlu v njegovi lepi vili. da je dokončal opereto, katero je pripravljal z navdušenjem. To je dogodek iz ž M jenja Paganinija v Lucci. Glavna točka je v drugem dejanju, kjer Pagaimi pred dvorom E Bacciocchl igra »Ples čarovnic«. Lehar misli, da je ta opereta njegovo na"lepše delo. »Pagantni« se uprizori na Dunaju in v Milanu. Paga-nanjevo vlogo bo pel operni tenor. — Židovska gledališča, ki so uživala kjerkoK so bila, veliko pozornost, preživljajo sedaj vsepovsodi težko finančno krizo. Židovsko gledališče v Varšavi je vstrajaio najdalje, sedaj se bo moralo zapreti tudi to. — Mednarodna razstava umetne obrti v Parizu se zaključi 31. t. m. Dohodki zadnjih dni so določeni za reveže v Parizu. — Ruska slovesna plesalka Ana Pavlova odide v Avstralijo, kjer ostane tri mesece in vprizori deset baletov in predstav. Prispevek k poglavju o konsoli- Te dni sta se mud.la v LJubljani dve potnika neke dunajske tvrdke za papir In pisarniške potrebščine. Obiskovala sta pridno državne urade In privatna pod etja, ker se v trgovine nista upala. Svojo vsiljivost sta povsod podpirala z napačnimi podatki o carini, vsled česar je blago na videz prišlo ceneje kot v tukajšnjih trgovinah. Tako sta piscu te notice, katerega nista poznala, zatrjevala, da znašajo carina in stroški za 1000 korradov pisemskih kuvert Din 4.—, d očim pride v resnici carina sama na Dm 31.50. Če prištejemo k temu še trairsportne in druge nebohedne stroške ca. Din 7.—, da skupaj Din 38.50, katere jo treba k blagu kalkulirati. Vzemimo, da ;e agent taksiral najslabše kuverte po Din 42.40 in da bo moral odjemalec k tej ceni doplačati še Din 38.50, kar znese skupaj Din 70.90, bi dobil kupec za to ceno v naših trgovinah že znatno bol šo kvaliteto. Seveda se je na podlagi takih napačnih navedb marsikdo vjel na Ihn. Agenta sta opravila svoj posel dokaj dobro in se pri tem krvavo norčevala iz natvnosti naših ljudi. Končno ju je vendar zgrabila roka pravice. Prišla sta v roke obrtni oblasti, kjer sta morala pokazati svoje naročilne knjižice v svrho konstatacije, koga sta z uspehom obiskala NadaJi-na zaslišanja naročnikov pri obrtni oblaa'i bodo Še pokazala, kateri odjemalci so jih k sebi zvali, da se dožene krivda nedovoljene trgovine. Agenta zavračata seveda kot prava kavalfrja vso krrvdo na svoje odjemalce. Žalostno je, da taki ljudje, ki ne plačujejo davkov, odjedajo domačim kruh, dočim nam mnoga podjetja dado I© malo zaslužka, kadar jim baš zmanjka blaga. Pri državnih uradih plaču'ejo domača podjetja kolekovino, pišejo oferte, dajejo skoro vse zastonj fn plačujejo povrh vsega še 4 in polodstotne pristojbine, gotovi uradi pa za inozemce, kak\r kaže, nt poznaio ne licitacij, ne odbitkov. Malo več srHsla za princip »Svoji k svojim« bo že treba v naši javnosti, sicer se nam utegne pripetiti, da bomo nekega dne kljub vsem frazam o svobodi tn ujedinjenju v popolnem gospodarskem suženjstvu. Julijsko —j Bandit Colarich pred porotnim sodi. ščem. V Puli se vrši, kakor že znano, razprava proti banditu Ivanu Collarichu, ki je bil vodja dobro organizirane roparske bande. Obtožen je večin tatvin, roparskih napadov in umorov od 1923. dalje. Bandit se je rod v Poreču. Njegov oče je umrl v nek boli -i pri Mariboru tekom vojne, njegov.1, mati pa v begunskem taborišču v Wagnl Radi tatvme je bil že v zgodnji mladi V kaznovan. IzuČen je v mesarski stroki in |e Ml zaposlen v mornariški klavnici, pozneje pa v kuteji taborišča v Wagrri. V Pulo se je vrnil leta 1921. in zopet delal pri nekem mesarju. AH delo mu ni uga'alo, marveč mis-in je na tatvme in rope rn kmalu viobil sebi primerno družbo. Prva obtožna zadeva tatvine v hiši dr. Licausija v Puli 8. julija 1923 Tatovi so odnesli 10.000 lir v gotovini m 2000 lir v bonih. Zanintivo je, da ga ie po tatvini dr. Licausi povabil na razgovor in se je Collarich temu vabtlu tudi odzval So-obtoženci s? delajo glede te tatvine povsem nedolžne, zavračajo jo na Collaricha, on pa na nje. Collarich je dr. Lucausiju celo pomagal iskati Sebastrtjana Cosalterja. Na cesti sta ga ustavila dva orožnika. Orožnik BaHlotta ga je hotel prijeti ali Collarich se je branil in napel revolver. Bali o t ta 'e zmeT-jal Collaricha in ga dregnil v rr'.o, na kar se je revolver nagnil in zadet je bil dtugi orožnik Cosalter. Ko je Ballotta to videl, je vrgel puško na tla in bežal, kar je mogel. Razprava bo trajala cel mesec. —J V Ukvah na Koroškem je pri občinskih volitvah zmaga'a kmetsko - delavska zveza. V občinskem zastopu so sami domačini. —j V Bazovici pri Trsta je umri g. Andrej G r g I č, posestnik m krčmar. Naj počiva v miru! —j Za predelsko železnico so se Frrekli tudi hržeiier)! z Reke, iz Trsta, Vidma in Gorice na svojem zborovanju na Reki. Sprejeli so resolucijo, ki zahteva, da naj se začne v splošnem interesu z zgradbo te proge čim preje. V. 1. Krlžanovska: 68 V Kraljestvu nesmrtnih Roman. Sicer pa to, kar se godi na naši zemlji, ni nič izrednega. Na drugih, našemu podobnih planetih so živela enaka pohlepna in zaslepljena pokoljenja ljudi, kakor je naše človeštvo. Tudi ti ljudje so zlorabljali vse in izsesavali svojo mater zemljo dotlej, dokler razjarjene prirodne sile niso napravile konca. Ogromna svetovja so se razletela, nastal je plin, ki se je vnel in izginil v prostranstvu. Vsa tvarina se je razdelila na atome in spremenila v peščico pepela v roki vsemogočnega, čigar dihanje ustvarja in uničuje. Take katastrofe v svetovju so pogosto opazovali tudi vaši zvezdoslovci. Kdor vidi, kak»o se raz-prSi peščica pepela, ki je nosil v sebi toliko ljubezni in sovraštva, slavohlepja in zločinov, krutosti in ponosa, in s katerim je brez sledu izginilo toliko »nesmrtnih« imen in »večne« slave, ta lahko razume, kako ničev je črv, ki mu pravimo človek. Ce bi ljudje bolj poznali grozne naravne zakone, bi jim življenje ne bilo orgija, čije edini namen je ugoditi živalskim nagonom. Če bi se ljudje zavedali, kam vodi to slepo oboževanje zlatega teleta, bi ne propadali tako nespametno in nizkotno v mo--alnem blatu. Taki pogovori so na Supramatija zelo vplivali. )oto je razmišljal o njih in to premišljevanje za je privedlo do mnogih novih problemov. Nekega večera sta sedela na terasi pred Ebra-marjevim kabinetom. Supramati je pripovedoval Ebramarju o svojem prejšnjem zdravniškem poklicu ter omenil tudi, da se je mnogo pečal z važnim vprašanjem blaznosti. — Zdravljenje dušvenih bolezni je tako težavno zato, ker se zdravniki ne zmenijo za okultistične pojave, ki povzročijo nedostatke v možganskih funkcijah, je pripomnil Ebramar. — Zdravniki se Gmeje običajno samo na zdravljenje telesa. Pravi zdravnik-psihijater postaneš šele takrat, ko spoznaš prve skrivnosti okultističnega sveta Takrat boš videl, kaj se godi za zaveso, ki zakriva nevidni svet, kamor ne morejo pogledati navadni zemljani. Nočem tajiti, da te čaka težka preizkušnja, da zmaj, ki čuva prag, neprestano preži na novinca in ga hoče pregnati od vhoda v nevidni svet. Seveda je lažje hoditi v svetlobi in harmoniji, kot pa prodirati v temo in se boriti s sovražniki, ki preže na človeka vedno in povsod. Vendar pa moraš spoznati to, kar se godi v prvem pasu okrog našega planeta. Zemlja sprejema vse gnile tvarine, ki okužijo njo in prostranstvo, V tem ozračju, ki se zdi tvojemu nerazvitemu očesu prozorno m čisto, mrgoli vse polno nevidnih bitij. Ta bitja zbujajo v človeku nagon, strasti in slaba nagnenja. Emanacije pohotnosti, zločinov in drugih člo- | veških slabosti mamijo in vznemirjajo ta bitja, ki se skušajo na vsak način polastiti človeškega organizma, da bi se s pomočjo njegovih organov naslajala nad pogubljenim človekom. Ti nečisti duhovi so zelo slabi svetovalci. V njih divjajo vse človeške strasti, iz svojih žrtev izsesavajo življenje kakor čebele med iz cvetja. Vse, kar sem ti povedal, je v zvezi z vprašanjem blaznosti, zakaj večina teh slučajev nastane iz obsedenosti ali »pobesnelosti«, kakor imenuje to bolezen po pravici preprosto ljudstvo. Človeku pride v glavo ta ali ona misel, katere se tako krčevito oklene, da bi brez nje sploh ne mogel živeti. Tako duševno stanje je posledica različnih zunanjih ali pa tudi notranjih činiteljev. Tako recimo se človek preveč žene za posvetnimi zabavami, ali pa je že po naravi fizično dovzeten za fiksno idejo. Večkrat se tudi pripeti, da pride v kakem kraju, ki je kot nalašč ustvarjen za to, v stik z ogabnimi bitji, ki žive že na onem svetu, pa se vračajo kot nevidni duhovi nazaj in skušajo priti v organizem živega človeka, da se takorekoč prerode za materijalne naslade. Tako stanje odnosno ta proces v organizmu živega človeka povzroča borbo med dvema razumoma, ki se skušata med seboj obvladati. Zakcniti lastnik telesa je močnejši in bi moral torej zmagati. Toda človek mora biti nravstveno zelo močan, če se hoče boriti s premetenim in vztrajnim sovražnikom, ki preži na vsako priložnost, da se polasti svoje žrtve, zbudi v nji živalske nagone ter jo konc no pripravi do tega, da ni več sposobna za mora1 no življenje. Včasih se pripeti, da se polasti človeka to či dno duševno razpoloženje nepričakovano, hipom Tedaj vpliva uničujoče na njegove možgane, p' vznoči fizično bolezen in se spremeni sčasoma kronični pojav. V takih slučajih je okrevanje zi redko, ker zanemarja zdravniška veda baš to p1 problema. Možgani, v katere pride tako nepričakovr tuja sila, so zelo podvrženi fizičnim sprememb: in ker se ne morejo več upravljati, začno po!a«> ma razpadati pod vplivom razkrajalnega toka svetovju. Človek postane žrtev progresivne i ralize. Zdaj, ko je demoralizacija malone na vrhm in ko človeštvo ne pozna v svojem živalskem r gonu nobene meje, se že pojavlja bolehno in piši vo pokolenje, polno roditeljskih grehov, in pa c' ševno bolno že od rojstva. Te vrste duševno br zen povzroča zadnje čase zelo pogosto tudi odr va telesnega ploda. Ženske si pomagajo z vs sredstvi, da se otresejo materinstva, ne razur pa, kako nevarni so ti umetni pripomočki. Pc odprave telesnega ploda se da sicer odstraniti deteta, ki se razvija v materi, toda težko se h nebiti duha. ki preide potem v mater ali pa v go dete tako. da sta v enem telesu dva c1 dvojčka B. >rev 227. •5LOVPNSKI NAROD« dne 7. olčtobra T92o. Stran 3. ■ - ■! Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 6. oktobra 1925. Vsem društvom ln šolam. Jugoslovanska Matica sporoča vsem uruštvom na deželi, ki bodo na petletnico koroškega plebiscita priredila manifestacij-ska zborovanja, in vsem šolskim vodstvom, da prične v torek, dne 6. t. m. razpošiljati brošure, iz katerih bo možno črpati potrebno snov za predavanja o Koroški Sloveniji. — Kralj in kraljica na sprehodu. V nedeljo sta se kralj in kraljica odpeljala na šetnjo do Košutnjaka in Dedhva. Povsod ju je narod oduševljeno pozdravljal. — Kraljeva pomoč siromašni mladenki. Neka dalmatinska mladenka, brez očeta in matere, bi rada pohajala učiteljišče. Pa ni sredstev. V meščanski šoli je bila najboljša učenka. Kako si pomagati? Hotela je naprositi kralja za pomoč. Napisala je prošnjo. Ali do kralja je niso pustili. Ko pa se le kralj vozil v Solin, je skočila iz vrste ljudi proti avtu in vrgla proti kralju svojo prošnjo. Kralj je ustavil avto, vprašal dekle, kaj hoče, in ko je izvedel, jo je pobožal po licu in ji zagotovil svojo pomoč. Oblastni organi so nato mladenko izpraševali o prošnji, predloženi kralju, da se siroti pomaga do željenih študij. — Jugoslovenski poslanik pri odkritju Denisovega spomenika. Včerajšnje poročilo o odkritju spomenika Ernestu Denisu v Ni-mesu je kratko omenjalo, da je slovesnemu odkrit7u spomenika prisostvoval tudi naš poslanik v ^arizu dr. Miroslav S p a 1 a j -kovic. Poslanik dr. Spalajković je med svečanostjo imel kratek govor, v katerem je poveličeval velike zasluge Denisa za ju-goslovenstvo. Tisoč in tisoč srbskih beguncev, ranjencev in otrok, ki jih je Francija bratsko sprejela in vzdrževala med vojno, se vedno z globoko hvaležnostjo spominjajo pokojnega Denisa in megove soproge, ki je posebno materinsko ln prisrčno skrbela za srbsko deco. Poslanik Spalajković se je iskreno zahvalil za vse usluge, ki jih je francoski narod izkazal v najtragičnejših trenot-kih jugoslovenskemu narodu. — Državni krediti beogradski občini. Ministrski svet je na podlagi finančnega zakona dovolil beogradski občini 12 milijonov za zgradbo tržišč fn popravo cestnega tlaka. Dalje je dovoljen kredit enega milijona za nabavo skandidavskega kamna. — Denarne pošiljatve v Inozenmstvo. Na temelju odobrenja finančnega ministra sme Narodna banka m njene podružnice posipati v inozemstvo vrednostna pisma do 1000 dinarjev. — Povišanje pristaniške takse. Prometno ministrstvo je izdelalo načrt o povišanju pristaniških taks za Dalmacijo. Te takse se povišajo za 30% z namenom, da se izenačijo s pristaniškimi taksami v Italiji. — Delegacija za haaško konferenco. Minister na razpoloženju in narodni poslanec dr. Ninko Peric ter dr. Ivan S u b o -tič odpotujeta danes v Haag na mednarodno konferenco za privatno pravo. — Komisija za mineralne Izvore. Ministrstvo za šume ln rudnike je imenovalo posebno komisijo, Id bo pregledala Bosno, Hercegovino in Južno Srbijo glede mineralnih vrelcev in izvorov. Namen ministrstva je, da se tudi v teh krajih otvorijo mineralna kopališča. — Kongres ujedinjenih sindikatov. 10., 11 in 12. oktobra se vrši v Beogradu kongres ujedinjenih sindikatov iz cele države. Na kongresu bodo poizkušali ustanoviti erotno, močno organizacijo vseh sindikatov v Jugoslaviji. Enotna nova organizacija sindikatov naj bi se imenovala Savez sindikatov. — Šume v Liki. Ministrstvo za šume In rudnike je sklenilo oddati v eksploatacijo liških šum samo podjetniku, tvrdki ali podjetju, ki se obveže zgraditi normalnotrrno progo Senj - Plltviška jezera. Kompleksi šum, ki jih hoče v ta namen ministrstvo oddati privatnikom, se cenijo na 8 milijonov kubičnih metrov. — Novi ukazi. V finančnem ministrstvu pripravljajo nov ukaz o postavljanju in premeščanju carinikov. V ministrstvu presvete pa so že podpisani večii ukazi o premešče-nju nastavnikov osnovnih, meščanskih in srednjih So). _ Vodovod v Dubrovniku. Mestna občina v Dubrovniku bo razširila vodovodne naprave m jih opremila, s modernimi stroji. Dosedanje naprave ne zadeščajo potrebam dubrovniškega prebivalstva. — Načrti za nove šolske zgradbe. Na zahtevo ministrstva prosvete se izdelujejo v ministrstvu za javna dela načrti za šolske zgradbe po najmodernejših tipih. Načrti predvidevajo eno ali več učilnic ter potrebna stanovanja za učitelje. Načrti se bodo pomnožili in dostavili okrožnim šolskim odborom. — Lep polet naše avijatike. Flotila naše avratike iz aerodroma Novega Sada je napravila izlet v Skoplje. Letela je 4000 metrov visoko Drugi dan se je flotila vrnila preko Beograda v Novi Sad. Polet je uspel brez incidenta. — Posojila za duhovnike. Poštna hranilnica v Beogradu je sklenila dovoljevati duhovnikom posojila na podlagi založbe Prizna ni c vojne odškodnine, ker smatra duhovnike kot državne uradnike. — Nov most preko Bosne. Vsled intervencije sarajevskih posestnikov in poslanca z. Gnjatiča je minister za javna dela obljubil, da zgradi nov most preko Bosne, za kar bo brezplačno stavil na razpolago potrebne železne konstrukcije, dočim bodo morale okoliške občine zgraditi potrebne podstavke m stebre. — Pojasnilo. Glede na notico »Stalni učitelji« v štev. 224 z dne 3. oktobra t. L smo prejeli z merodajne strani informacijo, da ta postopek ne velja za učiteljstvo v Sloveniji. Učitelji v Sloveniji naj slejkoprej vlagajo prošnje za prevod v višjo položaino skupino na prosvetno ministrstvo, za višjo stopnjo osnovne plače pa na prosvetni oddelek pri velikem županu. — Stanovanja za učitelje. Ministrstvo prosvete je sklenilo, da morajo Šolske občine v najkrajšem času zgraditi potrebna stanovanja za učitelje. V bodoče bo morala vsaka šolska občina, ko bo zidala šolo, pri tem upoštevati tudi stanovanjske potrebe zaposlenega učiteljstva ter nad šolo vzidati tudj potrebne stanovanjske prostore. — Skrbimo za povzdigo svojih morskih kopališč. Letos je bil velik naval na morska kopališča. Kdor začuti dobroto morske kopeli, se navadi morja in pride r3cj vsako leto pokrepčat se in pomla-c toplem pesku, žgočem solncu in v .crno gorki morski vodi. Ni dvoma, da z,o vsakoletni otisk Jadrana obilen Tujcev pa bo tam največ, kjer se jim nudi večja odobnost za pri-od in bivanje. Italijani beležijo letos velike uspehe s svojimi morskimi kopališči ob gorenjem Jadranu. Istrski bregovi so bili polni kopališčnikov, sijajen je bil obisk Por-terose, posebno Pa na nasprotni strani ležečega kopališča v Gradežu, kjer je bilo letos do 31. avgusta 17.827 gostov (lani 12 914). Iz Avstrije in Češkoslovaške je bilo skoro 12.000 oseb. Največji kontingent :e dala Češkoslovaška, kakor sledi iz italijanskih poročil. Uprava gradežkesa kopališča se trudi, da stori vse, kar mogoče, za privlačnost tujcev, breg hoče še razširiti, kopališke naprave preurediti in zgraditi nove, poskrbeti za vrtove itd., da se bo tujec počutil naj*boIje. Opatija je obiskana naravnost neverjetno mnogoštevilno. To nam daje misliti in opozarja nas na naša obrža, kjer naj bi se kopališča moderno razvila, da bodo vabljiva za tujce, ki bodo gotovo radi prihajali, kakor hitro se razmere urede tako da si bodo tujci tudi sami med seboj priporočali ugoslovenska pomorsak kopališča. V svrho povzdige naših morskih kopališč treba velikopotezne akcije, propagande in reklame. Tujski promet obeta krasne dohodke, samo urediti si ga moramo preudarno. Ne da se doseči vc'ikih uspehov takoj, toda tekom par let bi lihko Imeli svoja kopališča tako prijetno ki prikupno urejena, da bi bila sigurno polna tujcev. Tisti hrvatski listi, ki so predlanskim vprizorili gonjo proti Cehom, pa naj ob tej priliki premišljajo, kako škodo so napravili doslej rašemu Jadranu! Kaj takega se ne sme ponoviti! — Zaposlovanje Inozemskih delavcev. Inspekcija dela v Ljubljani objavlja uradno sledeče: Na temelju zakona o zaščiti delavcev in Pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev je ministrstvo socijalne politike mnogim inozemcem odbilo prošnjo za zaposlenje, oziroma ni podaljšalo že izdanih dovoljenj. V smislu ministrskega sklepa z dne 30. IX. 1925 »O« br. 322/IV se vsi taki negativni odloki preklicujejo, v kolikor zadevajo isti Lnozemce, ki so bili zaposleni v tuzemstvu že predno je zakon v zaščiti delavcev stopil v veljavo, t. j. ki so biH zaposleni v tuzemsklh službah že pred 14. Junijem 1922. Za vse navedene lnozemce morajo njihovi delodajalci, če še reflektirajo nanje, čim preje vložiti nove prošnje za zaposlenje. Isto velja za vse inozemske delavce, katerih prošnje so bile rešene pod po-gojm, da si pridobijo naše državljanstvo. Tudi za te so dolžni delodajalci vložiti čim-preje ponovne prošnje za zaposlenje, no glede na datum, ko izteče rok dovolila. Za vse ostale, t. j. za inozemce, ki so bili v tuzemstvu zaposleni po 14. Juniju 1922 veljajo še v naprej v polnem obsegu predpisi ■§ 103 zakona o zaščiti delavcev in Pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev ter se v tem pogledu dosedanja praksa ne izpremeni. — Iz Turjaka. Vsak kraj ima nekaj zgodovinskega za seboj, tako ima tudi Turjak svojo lastno zgodovino. Turjaški grad je znan štrom cele naše domovine in na tisoče zletnikov ga obišče vsako leto. Prihajajo, da vidijo znamenitosti, ki jih hrani to zgodovinsko gnezdo. Kot starega Turačana me prav veseli, da so naši kraji tako dobro obiskovani, ne morem pa zamolčati, da hodijo ljude še dandanes opazovat na turjaški grad zgodovinski Hasanov plašč, ki pa je v resnici že pred 70. leti izginil z gradu ter bil zamenjan z drugim, baje darovanim po cesarici Mariji Tereziji. Ljudje, ki mislijo, da je plašč na turjaškem gradu pristni Ha-sar.ov plašč, so v veliki zmoti ker istega že zdavnai ni več. — Turjačan. — Kadrski rok se ne šteje tistim, ki so vstopili v poštno službo po 32. letu starosti. Tako je namreč odredilo poštno ministrstvo, sklicujoč se na člen 137, 1. odstavek uradniškega zakona. — Kongres malariologov se vrši te dni v Rimu pod pokroviteljstvom italijanske vlade. Našo dTŽavo zastopajo dr. Ivanić iz Beograda, dr. Starčić iz Trogira in dr. Ran-kov iz Bitolja. — Švedi se intereslrajo za Dalmacijo. Te dni se je mudil v Splitu švedski konzul Artur Hultgvit, da prouči gospodarske In promrtne razmere in da napravi zveze z Dalmatinci v svrho, da bi se Švedski kapital zainteresiral za jadranski breg. Trgovska zbornica mu je dala razne informacije. — Tečaji za šinnarje. Ministrstvo za Šume in rudnike je sklenilo prirediti pri vseh šumskih upravah tečaje za praktično izpopolnitev kandidatov v šumarski stroki. — Dečji domovi. Ministrstvo socijalne politike je v svoj proračun postavilo tudi večje svote za preureditev obstoječih in za ustanovitev novih Dečiih domov ln drugih Dečjih domov. Obenem so določene večie svote za subvencije humanitarnim ustanovam, ki se pečajo z deco. — Nemški cesar si želi na Krt. Krasno palačo Ahilejon na Krfu, ki je bila last nemškega cesarja :n pred njim cesarice Elizabete je postavila grška vlada, kakor znano, na prodaj. Viljemu Ahilejon tako ugaja, da si ga želi zopet pridobiti. Poslal je na Krf svojega zastopnika, da bi kupil na dražbi zanj Ahilejon, na kar bi Viljem zaprosil za stalno bivanje na Krfu. V Doornu am ni več všeč CERKEV SV. GROBA V JERUZALEMU je v nevarnosti, du se podre. Obok, pod katerim je sveti grob, je tako obtežen z darili romarjev, da je že na mnogih krajih počil. Angleški inženjer ji so že izdelali načrt, da preprečijo nevarnost. * Obrtniki in davčne rubežnL Zveza obrtnih zadrug v Ljubiš«! je razposlala vsem zadrugam v ljubljanski oblasti okrožnico, v kateri jih poživlja, da naj v čim najkrajšem času sporoče vse slučaje davčnih rubežni, ki ifh je davčna uprava v zadniem času izvedla, in sicer: ime in priimek obrtnika, obrt, ki ga ,zvršuje, s koliko pomočniki dela in za kakšno svoto je brl zarobljen. Te podatke potrebuje zveza za akcijo proti krutemu, brezobzirnemu postopanju davčne oblasti. Vsi obrtniki, ki so bili v zadnjem času vsled davčnih zaostankov zarubljeni, naj vsled tega vsaj do 15. t. m. sporoče pismeno zadrugi ali pa direktno zvezi vse zgorajšnie podatke fn kako se je rubežen izvedla. Opozarja pa zveza pri tem na to, da morajo biti podatki točni ln do zadnje malenkost* resnični. — Železniške restavracije. Ker so se na nekih krajih izvršile zlorabe pri podaljševanju zakupnega roka poedinih postajnih restavracij, je ministrstvo prometa sklenilo, da se mora vsaka restavracija po poteku rednega zakupnega roka javno licitirati, kakor to prepisuje zakon o državnem računovodstvu. — V zdravilišča Dobrna pri Celju razpisana je restavracija, kavarna in brivnica v Uradnem listu št. 91. 1740/n — Konkurz je razglašen nad imovino trgovca Josipa Pohleja v Rajhenburgu. Kon-kurzni komisar je predsednik okrajnega sodišča v Sevnici g. dr. Aleksander Poznik, upravnik pa g. notar Iv. Ušlakar. — Uredbo o prevozu potnikov In blaga na naših železnicah je prinesel Uradni list št. 92 na 20 straneh. — K ropu v Raihenburgu. Tvrdka ing. Dukič je razpisala 10% nagrado tistemu, kateri vrne celo ali vsaj del nedavno v Rajhenburgu izropane svote denaria. — Nepošteni železniški uradniki V Novem Sadu so spravili v sodno preiskavo 4 železniške uradnike, ker je sodna preiskava dognala, da so bili v zvezi s tatovi, ki so jih spomladi zaprli radi velikih tatvin na železnicah. — Samomor radi očetovstva. V Pašiče-vem pri Novem Sadu se je ustrelil posestnik Vagv, ker ga je neka deklica tožila za alimentacije. — Tragična usoda potovalca okoli sveta. V našem uredništvu se je danes zjutraj zglasil avstrijski podanik in bivši pomorski častnik Rudolf Č e r n y von Cer-mak. S svojim tovarišem Avgustom Fuch-som se je 20. avgusta 1929. prijavil v našem uredništvu ter na kratko opisal svoje načrte, kako namerava prepotovati za stavo ves svet. Iz LJubljane sta odšla Černy in Fuchs v Zagreb, v Subotico, na Romunsko, od tu preko Srbije In Bolgarske v Carigrad ter dalje v Malo Azijo. Prepotovala sta Anatolijo, Sirijo, Mezopotamijo ter sta se bližala Bagdadu. Radi silne vročine sta potovala le ponoči. V neposredni bližini so ju zalotile razbojniške tolpe Bedulnov. Skušala sta na zelo utrujenih konjih razbojnikom utečl. Toda zaman. Razbojniki so ustrelili Fuchsa. Ko je Cerny videl tragično smrt svojega tovariša, mu Je pohitel na pomoč Razbojniki so ga prijeli ter popolnoma oplenill in sleklL Edina sreča je bila, da Je poprej e svojo potno torbo vrgel proč. V torbi je imel shranjene razne dokumente. Na nadaljnem potovanju Je prestal velike neprilike. Bil je nekaj časa tudi v posredni fronti Druzov. Končno se mu je z velnVml napori posrečilo priti v Aleksandrijo, od kader se je s parnikom Heloun pripeljal v Trst in od tu danes v Ljubljano. Potuje domov na Dunaj. — Obsojena na amrt In pomiloičena. Meseca maja sta bila Stana in Vajo Raparič* lz Vujine Glave pred sodiščem v Gospiću obsojena na smrt na vešalth. Dne 11. februarja t. 1. je Stana Raporte' umorila svojo sorodnico Soko. Zadrgnila ji je vrv okoli vratu. TJ mora Je bfl obtožen tudi Vajo Raparič. Sodišče ga je srpoznalo krivcem neposredne soudeležbe pri umoru tn sta bfla tako Vajo kakor Stana Rapaič obsojena na smrt. Soko sta umorila zato, da bi podedovala veliko njeno premoženje. Obsojena obsodbe nista sprejela in sta vložila ničnostno pritožba Stol sedmorice v Zagrebu je obsodbo prve instance glede Stane* Ra. padč potrdil v celoti, odredil pa, da se proti Vaji Rapaiču vrti nova razprava. Na razpravi, Id se Je vršila pred stolom sedmeri, ce, je bila prva obsodba razveljavljena, obenem pa se Je kazen Rapaiču znižala na 10 let Ječe. Z ukazom Jt*. Veličanstva Je bila Stana RspalC pomilosčena na dosmrtno Ječo. S tem Je bil končno likvidiran zločin, ki Je povzročil mnogo razburjenja v Liki. Iz Ljubljane — Z ljubljanske univerze. Za izrednega profesorja na tehniški fakulteti ljubljanske univerze je imenovan Viktor G o s t i š a, rudarski inženjer v Sarajevu. — Koroški dan v LJut liani. Dne 10. in 11. oktobra obhajamo peto obletnico nesrečnega koroškega plebiscita. Po celi Sloveniji, da po celi državi, se bodo v teh dneh vršile manifestacre za koroške Slovence. Vse občine cele države bodo pozvale s posebno resolucijo zunanjega ministra dr. Ninčiča, da z vso pažnjo in z vsem poudarkom spremlja naše koroško vprašanje in zahteva za koroške Slovence vse pravice, ki so jim zaamčene v rrirovnih pogodbah. Vsako nemško zahtevanje po »Anschlussu« mora podvojiti našo zahtevo, da se združi koroška Slovenija z Jugoslavijo in da zgine naša državna meja s Karavank. V Ljubljani se bodo obhajal »Koroški dan« sledeče: v soboto ob 8. uri zvečer bo v veliki dvorani Umorio, akademija, na kateri govori naš pesnik - prvak Oton Zupančič. Sodelujejo še operni tenorist B a n o v e c, kons. prof. Janko Ravnik, Zora Zamik ln pevski zbori Glasbene Matice, »Ljubliane« in »Ljubljanskega Zvona«. V nedeljo 11. oktobra se vrši ob 11. uri dopoldne javno zborovanje pred univerzo in nato obhod po mestu. Popoldne ob 3. pa se vprizori v dramskem gledališču izvirna mladinska Igra: M. Grošelj, »Pravlica Bodočnosti«, pri kateri sodelujejo tudi mešan zbor državnih učiteljišč v Ljubljani pod vodstvom skladatelja E. Adamiča. Dne 10. in 11. oktobTa pa bode otvorjena »Koroška razstava«, na kateri bodo razstavljeni razni predmeti, ki se nanašajo na Koroško Slovenijo ln na plebiscitno delovanje. Razstavljene bodo narodne noše, slike s Koroške, razni dijagrami, pa bodo nazorno pojasnjevali naše nekdanje in sedanje stanje na Koroškem. Dolžnost nas vseh je, da se v največjem številu udeležimo teh prireditev in tako pokažemo vsemu svetu, da sočustvujemo s koroškimi Slovenci in da je naša odločna zahteva, da se združi koroška Slovenija z Jugoslavijo. Vsaka zahteva za Koroško naj bo obenem tudi zahteva za Primorje. Manifestacija za naše zasužnjene brate naj bo sveta dolžnost za vsakega pripadnika naše narodnosti! — Jugoslo venska Matica. — Prihod švicarskega pevskega društva v LJubljano. Na svoji turneji po Avstriji in Italiji priepe Švicarsko pevsko društvo »Basier Liedertafel« tudi v Maribor in v Ljubljano. V Maribor prfcspo Švicarji v nedeljo 11. t. m. ob 13.25. Na glavnem kolodvoru zapojo v pozdrav jugoslovenske pesmi, nekaj Švicarskih pesmi. V Ljubljano prispo Istega dne ob 16.41. Ljubljanska pevska društva pozdravijo Švicarje na glavnem kolodvoru. — Ablturijent pred izbiro poklica !n studila je naslov predavanja, ki se vrši pod okriljem podružnice FS. na univerzi v četrtek dne 8. t. m. ob 16. uri na univerzi. Predava g. profesor Stanko Sila. Vabljeni so akademiki — predvsem novinci, pa tudi oni, ki so se že odločili, a v pripravljanju za svoj bodoči poklic omahujejo; dalje so vabljeni maturanti vseh ljubljanskih srednjih šol, pa tudi starši, ki so pri izbiri poklica abiturijentom često edini svetovalci. — Mestna elektrika v Rožni dolini. Po dolgotrajnem prizadevanju se je viški občini posrečilo, da ji bo dajala mestna elektrarna svoj tok za električno razsvetljavo. S tem bo storjen konec večnim pritožbam, ki so jih imeli odjemalci proti dosedanji elektrarni Vojnovič in drug. Z inštalacijo nove električne napeljave so Že pričeli. Delo vodi g. Ivan Mihelčič. Sedaj si prebivalstvo le še želi prepotrebnega vodovoda in železniškega postajališča. — Večna pot je bila nekdaj elitna cesta za izprehode in zabavne vožnje. Tujci so si kaj radi privoščili razvedrilno vožnjo iz Ljubljane okrog idiličnega Rožnika v Šiško. Danes pa se vsak rad izogne te ceste, kdor nI ravno prisiljen, da se tam vozi. Cesta Je namreč skrajno zanemarjena. Na nekaterih krajih so take globeli napolnjene z mlakami, da se vozovi udirajo do pesti. Še bolj nerodno pa je za pešce. Cesta je vendar okrajna, zato se naj zganejo merodajni činitelji in dajo navozi ti par voz gramoza. — Društvo na'emnlkov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odboro-va seja v sredo dne 7. oktobra t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, podpritličje, vhod Iz ulice Za čreslom. — V vlnotoču — klet Viktorja Sedeja, Kolodvorska ulica 26. In Slomškova ulica 2. se od danes naprej toči pristni mošt liter samo po 11 Din. — Splošnega ženskega društva seja v sredo 7. t. m. ob 17. Udeležba vseh odbor-nic nujno potrebna. Članice dobrodošle. — PoDcTske ovadbe. Tekom današnje noči je bilo ovadenih 7 oseb radi kaljenja nočnega miru, 7 oseb radi cestnopolicijske-ga reda, 1 oseba radi javnega pohujšanja, 1 oseba radi ogroženja osebne varnosti in 1 oseba radi pijanosti. — »Divji lovec« v Rožni dolini. V nedeljo dopoldne je is okna neke hiše v Rož. ni dolini streljal s flobert-pusko 20 letni trg. pomočnik Henrik Muleret na vrabce, pri tem pa zadel gdč no Zalko Korenjak ter jo lahko poškodoval na vratu. — Policija je aretirala Fr. Roka zaradi hipnotiziranja Janeza Skrabla zaradi razpe-čavanja sumljivih brošur in Terezijo Hribar zaradi beračenja. — Tatvine koles. Dne 3. t. m. je bilo v Šelenburgovi ulici ukradeno trgovcu Milošu Repiču li Domžal kolo znamke »Tribuna«. Istega dne Js bilo na Stari poti ukradeno naredniku Djopiču kolo znamke Puch. Dan popreje pa Je bilo na Valvasorjevem trgu ukradeno trgovcu Radan i ču 2000 Din vredno kolo znamke »tka«. Iz Celja —c Sestanek pristašev SDS za Celje-Okolico se vrši ta teden v četrtek dne 8. t. m. ob 20. uri v gostilni Leskovšek v Ga-berju. —c Proslava 351etnlce Celjskega Sokola se je vršila v nedeljo in se le lepo obnesla. Ziutraj je godba železničarjev iz Ljubljane svirala po mestnih ulicah, od 11. do 12. ure je bil promenadnj koncert ter cvetlični dan. Popoldne je bil telovadni nastop vseh oddelkov, ki je krasno uspel. Prisostvovalo mu je mnogobrojno občinstvo. —c Ravnalne cene za kruh v celjskem srezu. Srezki poglavar v Celju razglaša: Po zaslišanju obrtne zadruge pekov v Celju veljajo od 5. t. m. dalje za kruh sledeče ravnalne cene: 1 kg črnega ali rženega kruha Din 4.50, 1 kg belega kruha Din 5.50, ena žemlja izpečena, 7—7 % dkg. Din 0.50. Točka »II. Cene kruha za vse občine celjskega sreza« razglasa z dne 29. marca se razveljavlja. —c Celsko učiteljsko društvo je zborovalo v soboto dne 3. oktobra ob mnogoštevilni udeležbi. Uvodoma je srezki reierent Cernej imenom vlade proslavil mnogoletno delo upokojenih gg. Sivke, Brinarja, Levstika tn Petrička. Bili so omenjeni gospodje nato izvoljeni častnim članom celjskega učiteljskega društva. Nato so brli rešeni razni dopisi. Bili sta nato podani obširni poročili o pokrajinski skupščini v Šoštanju in o državni skupščini v Subotici. Gosp. učitelj Kotnik & reieriral o temi: »Neka o pripravi na pouk«. — Prihodnje zborovanje bo meseca novembra z edinim dnevnim redom: »Deška ročna dela v osnovni šoli«. Iz Maribora —m Akademija Jugoslovenske Matice v Mariboru. V soboto 10. t. m. se vrši v Narodnem domu akademija. Sodelujejo prof. dr. Kovač i č z govorom o Koroški, pevska društva »Drava« in »Jadran«. Dramatično društvo z igro Valhun ter g. Bratlna, kateri priredi primerno aligorično sliko. — Vstopnina v korist Koroški po 15, po 10 in po 5 Din. Dijaštvo prosto. Začetek ob 8. uri. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji pri ge. Zlati Brišnik in v trgovini \Veixl. —m Manifestacija narodnih društev 11. oktobra v Mariboru za Koroško. V korist Koroške se izda posebne znake po 1 dinar. Prosi se udeležence, da prispevajo ta mali obulus. Odhoda se udeležijo vse šole. Društva se opozarjajo, naj pravočasno ukrenejo, da zberejo svoje članstvo. Zbirališča za posamezne kategorije društev se tekom tedna posebej objavi'o. Vsa dTuŠtva, ki imajo svoje zastave, naj pošljejo zastavonošo z enim spremljevalcem v skupino zastav, ker bodo tisti korakali v posebnem oddelku zastav. — Vsak zaveden Jugoslovan se mora udeležiti manifestacije? Vsj naj nastopijo v sprevodu. V vrstah gledalcev ne sme biti zavednih Jugoslovenov. —m Zaradi tihotapstva so zaprli nekega mariborskega špediterja, njegovega pomočnika, bivšega aktivnega kapetana naše vojske, in dva carinska uradnika. Vrši se sodna preiskava. —m Drug most v Mariboru. Občina Pobrežje naimerava skupno z nekaterimi Interesenti predmestja Melje zgraditi most čez Dravo tam, kjer je danes brod. Tak most bi bil posebno potreben zaradi pokopališča, k! ga ima Maribor v Pobrežju. Sport Laitatlstski miting ASK Primorje in Atena V soboto in nedeljo sta se vršila na Igrišču Primorja dva lahkoatletična mitinga ASK Primorja in Atene. Prvi Je priredil junijor-ska in senijorska tekmovanja, druga pa svol prvi damski miting. Tekmovanja obeh dni so bila zelo zanimiva ter so nudila velike užitke. Posebno še, ker so zagrebški klubi Hašk, Ašk, Maraton in Policijski SK počastili tekmovanja ASK Primorja, ki so se vršila v proslavo petletnice klubovega obstoja s svojimi najboljšimi lahkoatleti. Tekmovanjem v nedeljo je prisostvovalo prav obilo občinstva. Danes že lahko trdimo, da imamo v Ljubljani precej širok krog občinstva, ki se zanima za lahkoatletiko in ki zna uživati lahkoatletska tekmovanja. Razni teki in skoki so tudi res nudili prvovrstne užitke. Atletke Atene so pokazale prav resno voljo do napredka ter je pričakovati, da vstopi klub prihodnje leto med najresnejše gojitelje lahkoatletičnega sporta v Sloveniji. Primorje je nastopilo skoro popolno, bilo pa je precej handicapirano radi telesne indispozicije rekorderja Valtriča. V splošnem so Zagrebčani dominirali v metih ln skokih, Primorje pa je dokazalo, da ima najboljši sprinterski pomladek v državi. — Pred nedeljskimi tekmovanji se je na igrišču vršil pozdrav, pri čemer je Jugoslo-venski lahkoatletični savez potom odposlanca Dobrina iz Zagreba čestital Primorju na petletnici. V čestitki je po pravici povdarjal, da spada Primorje k glavnim reprezentan-tom tega sporta v državi, ki je znalo tudi na mednarodnih igriščih častno zastopati ju-goslovensko lahkoatletiko. AšK je izročil zastavico, sledile so nadalje čestitke ostalih klubov. Mitingi so tudi organizatorično popolnoma uspeli. Spodaj zabeleženi rezultati podajajo sliko o poedinih lahkoatletih. Po velikem polju in tudi po rezultatih, kakor po obisku je bil včerajšnji miting največji in najlepši, kar se jih je vršilo v Ljubljani. Primorju pa čestitamo k petletnici, želeč, da si kot akademski klub osvoji vso ljubljansko srednješolsko in akademsko omladino In da tako pomlajeno in uttceno krene v bodočih letih k še višjim ciljem in k še večjemu napredkul Rezultati so bili: Rezultate tega mitinga smo veled prelomljenega stavka že včeraj objavili brea današnjega uvoda »SLOVENSKI H A 1? OP« dne T. oktobra 1925. stev 2^7 Gospodarstvo Letina pšenice in rži na severni poluti (Poročilo mednarodnega poljedelskega zavoda.) Po uradnih podatkih o letošnji žitni letini, ki jih je dobil mednarodni pol jedel* tki urad do 14. septembra, lahko ugotovi« mo predhodno cenitev letine pšenice in rži na severni poluti, obenem pa povoljne iz* glede za sedanje stanje letine. Pridelek pse* vice v milijonih kvintalov je znašal: 1. 1925 1. 1924 sred. Evropa (21 držav) 260.6 200.9 218.5 Kanada in Sev. Amerika 256.7 308.8 321.8 Azija (4 države) 99.2 108.1 100.1 Sev. Afrika (4 države) 29.4 23.2 23.2 Skupaj 685.9 641.9 6633 Sovjetska Rusija_180.2 103.9 — Skupaj 886.1 744.9 — Teh 32 držav, o katerim imamo podat* ke, pridela približno 90 % pšenice na sever* ni poluti. Ni pa še podatkov iz Francije in nekaterih drugih držav, ki ne igrajo tako važne vloge (Avstrija, Belgija, Portugalska itd.), čijih letina pšenice jc znašala 1. 1924 okroglo 90 milijonov kvintalov. Kar se tiče Rusije, ne smemo pozabiti, da so ocenili letošnji pridelek pšenice v času, ko žetev se ni bila končana. Letošnji pridelki nudijo odstotno v primeri z lanskim letom in dobo cd 1919—1923 nastopno sliko: srednje 1924 1919—i923 Evropa Kanada in Amerika Azija Severna Afrika 7 o,: 127.7 96.1 % 94.8 % 126 7 % 199.2 % 92.2 % 99.1 % 126.7 % Skupaj 107.0 % Sovjetska Rusija 172.4 % 108 4 % Skupaj 116.3 % Velik prirastek evropske produkcije, ki je deloma posledica povečanja zasejane po« vršine, najbolj pa po vol j nega vremena, kom* penzira v veliki meri celo brez podpore od strani ruske letine primanjkljaj letine v Se* verni Ameriki in Aziji. Letina pšenice v podonavskih državah znaša letos v milijo« nih kvintalov: srednja 1925 1924 1919*1923 Bolgarija 13.2 7.7 8.6 Jugoslavija 22.4 15.7 13.6 Madžarska 18.1 14.0 14.5 Romunija _29.0 19.2 22.7 Skupaj 82.7 555 59.4 Pridelek rži znaša v milijonih kvintalov: 1925 1924 1919,1923 Evropa (19 držav) 2083 141.6 166.4 Kanada in Amerika 17.2 19.6 235 Sovjetska Rusija 208 1725 — J Skupaj 433.9 333.7 Ti podatki predstavljajo približni letos* »ji svetovni pridelek rži. Niso pa še znani podatki iz nekaterih evropskih držav, čijih pridelek rži je znašal lani okroglo 25 mili« jonov kvintalov. V odstotkih je izražen letošnji pridelek rži v primeri z Unskim, odnosno v L 1919— 1923, tako*le: srednji 1924 1919—1923 Evropa 147.1 % 125.2 % Kanada in Amerika 87.8 % 73.3 % Sovjetski Rusija 120.8 % 118.7 % Skupaj 130.0 % Skupni pridelek pšenice in rži znaša v milijonih kvintalov: srednji 1925 1924 1919*1923 Evropa 468.9 3425 384.9 Kanada in Amerika 313.9 328.4 3453 Azija 92.2 106.1 100.1 Severna Afrika_29.4 23.2 23.2 Skupaj 911.4 8022 8533 Sovjetska Rusija 388.6 276.4_ Skupaj 1300 1,078.6 Ti podatki predstavljajo statistični po* loža j produkcije pšenice in rži na severni poluti splošno vzeto. Vendar pa še ni vseh podatkov, da bi mogli sestaviti točno bilan* co o letošnji žitni kampanji. —g Nazadovanje živinoreje. Živinoreja v Jugoslaviji nazaduje. Srbija je izvažala pred vojno 150.000 glav žive živine in mesnih izdelkov v vrednosti 2 milijonov zlatih dinarjev, dočim se izvaža sedaj iz vse države 86.188 glav. Lan! smo morali celo uvažati mast in sicer za okroglo 150.000.000 dinarjev. Glavni vzrok tega nazadovanja Živinoreje so slabe letine koruze. Poleg tega čutimo čedalje bolj konkurenco ameriške slanme. Letos je pričakovati ugodnejšo letino koruze in tako bo tudi prešičereja napredovala. Letos bo naša drŽava zmanjšala Izvoz koruze in pospeševala izvoz mesa in živine, osobito prešičev. —g Državno posestvo Belie bo oddano v najem? V Beogradu so začeli zopet razmišljati, da bi kazalo oddati državno posestvo v Belju v najem, ker uprava v državni rečfji ne prinaša dovolj dohodkov. —g Parcelacija grofovskega posestva. Te dni se je pričela parcelacija velep^se-stva grofa Festetića v Međimurju pri Čakovcu. Posestvo meri 18.000 kvadrrtnih iu-trov. 200 jutrov ostane za poljedelsko šolo, ostala zemlja se pa razproda okoliškim kmetom. —g Kongres za mednarodno industrijsko varstvo se prične dne 12. t. m. v Haagu. Lansko zborovanje je b;lo v VVasbing-tonu. Na kongres pride okoli sto delegatov Tz razn'^ dežel. Tr°ja! bo kongres nafbrže štiri tedne. Ver pTide*o v razpravo številna 18. t. m. v Brnstju. Glavni namen zborovanja je rešitev problema za zmanjšanje produkcijskih stroškov z boljšim izkoriščanjem kapitala, materijala in delovnih moči. Poleg TarloTjevega sistema je danes še cela vrsta drugfh metod za racionalnejše oblikovanje obrata. Program letošnjega kongresa obsega stvorftev permanentnega rrX narodnega organizma. —g Prodaja starih og&'enlb cevi, Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljni hna v zalogi materijalnega skladišča Maribor večjo količino starih, za železniški obrat neuporabljivih ognjenih cevi Iz vlečenega ?eleza v dolgosti 1 do 5 m. Cevi so uporabne za ograje itd. in se oddajo privatnim strankam po ceni Din 2.50 za 1 kg loko materijalno skladišče Maribor koroški kolodvor. Stranke, katere reflektirajo na dobavo takih cevi, naj predložijo tozadevne pravilno kolekovane (kolek za Din 5 in Din 20) prošnje direktno ekonomskemu odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. \ a zn —g Kongres za znanstveno delovno organizacijo. Prvi mednarodni kongres za znanstveno delovno organizacijo se je vršil lani v Pragi ob veliki udeležbi Američanov. Drugi kongres se bo vršil od 14. do To in ono Proces proti morilcu pisatelja Bettauerja Morilec oproščen« Pred dunajsko poroto se Je včeraj vršila razprava proti morilcu dunajskega pisatelja Bettauerja, ki je v svojih revijah obravnaval zlasti erotični problem. Morilec, zoboteknih Oton Rothstock je robusten, vitek mladenič in zelo elegantno oblečen. Na vsako vprašanje odgovarja v Izredno Cisti pismeni nemščini Rothstock je dne 10. marca «.b 15. v uredniških prostorih »Bettau-ers VVochenschrift« ustrelil Bettauerja s petimi rcvoiverskiml streli. Po prečitanju kratke obtožnice je predsednik vprašal obtoženca: »Ali se čutite krivega?« Obtožence je patetično odgovoril: »Visoki sodni dvor! Pred 2.000 leti... Predsednik: »Odgovorite mi na vprašanje z »da« ali »ne«! Obtoženec: Potisnil sem pisatelja Hugona Bettauerja s tega na oni svet ali kakor pravite umoril, toda nisem kriv. Visoki dvor! Pred 2.000 leti ... le nekaj minut božanskega Časa je prišel na svet božjin sin, da je pričel boj proti tem židovskim pisateljem in učenjakom, ker oni so sinova laži in satana. Tudi jaz sem prišel na ta svet, da ta boj nadaljujem. Kar sem storil, ni nikak zavratni umor, je le alarm in poziv vsem narodom, da boj proti židovskim učenjakom in pisateljem brezobzirno nadaljujejo, Hugo Bettauer je zaničeval vse, kar je nemško in kršačnsko. Obtoženec je nato očrtal svoje življenje ter navedel notranje razloge za umor. Bettauerja Je ustrelil, ker Je v svojih spisih razširjal nemoralnost. Komičen je bil prizor, ko je obtoženec odgovoril na predsednikovo vprašanje, kakšne spise Bettauer je ve da Je čital: »Čital sem le njegovo delo »Ich und du^. Branitelj je k temu pripomnil, da Bettauer to nI pisal in da ni bil v nikaki zvezi s tem listom. Končno je obtoženec pripomnil, da je bil Bettauer satanov sin. Končno je obtoženec začel pripovedovati o neki viziji, ki jo je Imel pred umorom. Videl je velikansko skalo in na tej skali ogromno skladnico knjig. Odprl Je neko rdečo knjigo, ki je predstavljala razne filme. V kinu sem videl, da je človek lahko gospod, če Ima denar. Hotel sem po- stati gospod in na vsak način dobro živeti. Sprva sem delal načrte za velik vlom. Pozneje pa ml je prišla na misel ideja o kakem senzacionalnem atentatu. Zaslišanih je bilo več prič, ki so opisovale življenje obtoženčevo, nekatere priče so ga slikale kot fantasta, druge kot Idealista. Razprava je trajala ves dan pozno v noč. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje uboja, dodatno vprašanje ali je obtoženec dejanje izvršil pri popolni duševni zavesti, so s šest'mi glasovi potrdili, a s 6 zanikali. Z ozirom na ta krlvdorek porotnikov je nato sen;?* izrekel oprostilno sodbo. Državni pravdnik je priglasi! ničnostno pritožbo ter zahteval, da se obtoženca pridrži v zaporu. Senat je oklenil, da se obtoženec izroči v umobolnico. Za ta proces je na Dunaju vladalo veliko zanimanje. Naval občinstva je bil ogromen. Zanimivo je, da so deklice iz poisveta, ki so bile najvnetejše čitateljice Bettauer-jevih romanov in razpravi, razpravi brez odmora in prestanka prisostvovale ves dan pozno v noč. Francoske odvetnice Večkrat se je poročalo, da se francoskim odvetnicam v njihovem poklicu godi prav dobro in da napravijo nekatere naravnost briljantno kariero. Temu pa nj tako. Število odvetnic je zadnje leto sicer rastlo, toda sedaj odpadajo iz sodne dvorane odvetnice druga za drugo. Najbrže le poklic za žensko pretežak. Pravne študije se že še dajo končati in promocije tudi ali pravna služba ni lahka in zlasti odvetniški posel zahteva izredne bistroumnosti in spretnosti. Francoske odvetnice se umikajo m večina jih le, ki gledajo, da se omože. Te dni se je poroči'a neka odvetnica z nekim političnim uradnikom. Iščejo si može posebej še med odvetniki, nekatere pa so primorane poiskati s! kruh. kjer baš kaže. Tako je neka odvetnica prodaalka v veliki ženski konfekciji, druga vodi zalogo za čipke In slične predmete, tretja poje v kavarniških koncertni. Četrta si Išče bodočnosti pri gledališču, peto n zadela nesreča, ker jo je zapustil mež rtd. Skratka: opaža se, da odvetntški posel ne prija francoskim pravnicam in bodo francoske dijakfnie radi reg3 začele opu- ščati pravnfški študij. Napovedovala se )• velika konkurenca odvetnikom ali po paT letih se je pokazalo, da vlada v sodni dvo-rani mož in ne žena. Opozarjate te. da eden par ncgavfc z žigom N znamko* (rdečo, modro aH z'ato) „ključ" traja kakor štirje par! dmemj Kupite e^en par in prepričajte se, — N gaviee brez f f4 .ključ" so ponarejene Policijski film Policijsko predsedstvo v Frankfurtu ji skupno z meščanskim odborem, ki imata na logo jamčiti državno avtoriteto in zaupanj v njene organe, dal napraviti kulturni filnv kj daje široki javnosti vpogled v težavno !n odgovornosti polno delovan'e policije, zlasti v modernem vcHke:rr mestu. Film so predstavljali v Frankfurtu, pa tudi po drugih mestih. Kritika pravi, da delo dobro izpolnuje stavljeno si nalogo. Obč'nstvo vidi varstveno peticijo pri telovadbi, pri treniran ju. pri delovanju v varstvo premoženja itd. Za oddelkom o prometni policiji se obrača film s posebno obsežnostjo fn Živahnostjo h kriminalni poHctJL Vidi se povei'stvo za napad, komisijo za preiskovanje umorov, oklopne avtomobile fn ponočno preiskovanje po sumljivih predmestnih beznicah ter transport prijetih mdivJdujev v poslop.e polici skega ravnateljstva. Posebno zanimiv je pot. po katerem hodi spoznavalna služba, da se ugotovi pravo ime pod napačnim imenom aretiranega. Nudi se priKka pogledati za ln-deTrtlficiranls s po moč »o postopanja z od tiskanjem prstov. PM.n dokazuje, da moč policije ni sila, marveč znanje, spretnost, hitrost In telesna moč. Glede fotografij je film na modemi višini. — Nenavadno kurje JaJee. Na nekem posestvu v Sausatu pri Moulinsu v Franciji so našli kurje jajce nenavadne velikosti. Ko so jajce odprli, je tekla iz njega beljakovina in rumenjak in v sredi ie tičalo drugo ja.ee navadne velikosti s trdo lupino. Ko so to jajce odprl!, je pritekla iz njega samo beljakovina In zagledali so tretje jajce, veliko kot oreh. To jajce je imelo v sebi zopet mal jajček s samimi rumenjakom. Tista francoska kokoš je izlegla že parkrat take abnormalnosti. * Kosa odrezala glavo kolesarju. Po strmi deželni cesti v Saarburg v Nemčiji se je vozfl z vso naglico na motorju neki mladi človek. Na cesti se je nahajal kmet s koso na ramenu. Kolesar je padel in zadel na koso tako nesrečno, da mu je glavo odrezala. Barvni trakovi, oglieni, indigo in povoščeni papir, hektografirni zvitki in aparati, podloge za sirote pri Lue!. Baraga, Selenburgova 6| Telefon &t. 930 Oaraimo za soN*M Tabor! Dr. Pavel Avramović zopet redno ordinira vsak dan od 9.—II. dopoludne in od 2.—4. popoludne —- Aleksandrova cesta 7 —— Vhod Bethovnova uHca 9 3665 ČAJ E. i C. P0P0FF se zopet d o bi v vseh boljši h trgovinah se zooet dobi v 7tteh boli ših trgovinah Gen. zastop: [.LLaM S. L, ZagreliJiziTta 46-3, tBlef.2-73 Mi tomt HiSf i kakor tudi FILC1 v vseh modmh barvah v veliki izbiri In po nizkih cenah Dli MilAi Ranat, na totki. imnt Stari trg 21 Zahi klobuki vedno v zilogl. Negujte noge z Burgitom 3733 Rešite se kurjih očes in noge se vam pomlade in postanejo odporne. Za nego nog pa te potreben poleg obliža zoper kurja očesa, ki se fe tekom 19 let milijonkrat izkazal, tudi „Burgitov obliž" za mečice in pa Burgitova nožna kopel/. Kupite lahko posamne preparate kakor tudi celokupno Burgitovo garnituro za skupno ceno 30 Din pri Burgit Geš. m. b. //., Freilassing, Bayern. ».jstare'sa slovansko? dslavnfca Ivan Brlcell, Dnna'ska e. 19, te priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 1790 Nafti ove fsl epohalni Izum, ~«eiroie?aUa plinska &vettt)ks fllDfl* z Umor Wto 200-500 sveč moči. Krasni« bris lul. Neznatna poraba retro'f ja Sve I k^kor clektr ka' „&IDA" «e rab* za razsvetljavo p-orfa:alntc, uradov. gostl!n?c ?o' r< rUev, dvo- risA vrtov itd. ,,A!DA" i? nri-kHdna za naimanjS* in n*ivečTe -»rostore — Z?hfevafte pro*~e' te! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnčna firma SVARC i druq 7L ZAGREB, Preradoviteva ulica 1 - Iščemo zaupne zastopnike. — — Zahtevajte takoj prospekte! - aiali onlati, **i slaSI'a v posredovalne in noclsl- na namene ob£laa*tvje, vsaV« beseda 50 par. NaJaaiats'Sl znesek Din 5. fSLi 015 ZenfTve, dosisovsnls tea* ogla«! strogo trgov skesa znsftuts, vtsks beseda Din 1"—. Rsjmanlll znesek Din 10 I i 185-L SUilHlO Invelonrza plašče Doubl za površne suknje Kamgarn ia modni ietijei za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča občnoznana tvrdka - - R. MIKLAUC, „Prl škotn, LJubljana - - Zunanjim naročnikom oo oopoftljsjo vsorol nO zahtevo ■--- poštnino prosto. ■ Ekonom* rmožen, z večletno pra» kso — išče službo na graščini ali večjem pose; stvu. — Ponudbe pod »Ekonom/3702» na upra* vo «Slov. Naroda*. Strojepiska začetnica, vešča sloven* skega, srbohrvatskega in nemškega jezika — išče službo. — Glede plače po dogovoru. — Dopisi pod «Stroiepiska/3703» na upravo «Slov. Naroda». Knjigovodja in korespendent (samo« stojenl z dcVoletno pra* kso. išče službo pri več* jem podjetju: najraje v Ljubljani ali Zagrebu. — Ponudbe pod «Knjigo* vodia/360S» na upravo «*Slov. Naroda*. T^jevojka koja dobro kuhati znade uz pripomoć sluge traži sr za 15. X. — Upitati: Ignac Hahn, Zagreb, Ili« ca 56. 3735 Stavbna nareda za vilo, ne daleč iz m.* st... solnčna lega — se nroda. — Dopisi pod 364=» na upravo «Sloven« širega Naroda«._ C na c jlc*ia za srednjo moško posta* \o, skoraj nova — se preda — Ponudbe p vo aSIov. Naroda«. 20Pn0 Din posojila išče brezkonku* rc nčno podjetje za takoj proti popolni varnosti. — Dopis? pod cVisoke ob* rcsti/3725» na upravo «S1. Naroda«. pnk I Učenko ooštenih staršev, pridno iu zanesljivo — sprejme trgovina z mešanim bla* ■;om. Dopisi pod «Učen* V a/3726» na upravo «SI. Na roti 1». Dvignite pisma v upravi «SIov. Naroda<' »Brezobrestno posojilo 3659»; «Drčamer»: «Hote! 3614«: «Gotovina 3549»; «Klavir»; «Kolo»; «3579»; •Nujno 3219»; Srečna bodočnost 3595 •Soliden 3626»; •Takoj 3672»; •Trgovski lokal«; •Vestna 3627»; «Znanje»; •Večja soba 3531»; I Dopisovanj J Mladenič star 25 let, privatni urad« nik, s premoženjem, želi znanja v svrho ženitve s simpatično premožno go» apodlčno. — Dopisi pod «Zvesta/3693» na upravo «Slov. Naroda*. Hrana Buffei un' "Te «Dvorec» priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev* no._165'L Družabn'ca s kapitalom 50 do 100 000 dinarjev — se sprejme v dobro idočo trgovino. — Ponudbe pod »Vestna 3627» pa upravo «Sloven« skega Naroda«. Ia Trapist Tilziter i Grojer sir samo punomastan nudja mz dnevnu cijenu 2eljcz# r.icom i postom šalje uz puzeće — Mljekarna Kat* lo Laznickv, Dežanovac. 3721 l*JMonsjoopaooaaana