Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 1. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Kje je nasilje ?
JVcvo d.oba. — jpjpelom s ps?efeM©sf#© —
Tšf&vei miselnost
Takoj po občinskih volitvah se je raznesel po celi deželi glas: To je nasilje! To je teror! To je krivičnost! Padale so sicer še hujše besede, ki jih pa zaradi dostojnosti nočemo javno ponavljati.
Ti glasovi so našli svoj odmev tudi v Narodni skupščini, kjer so opozicionalni poslanci pod varstvom poslanske nedotakljivosti pripovedovali stvari o »terorju«, da so se nepoučenim in nerazsodnim ljudem od grozote kar lasje ježili.
Vse te »grozote« je temeljito ovrgel že minister za notranje zadeve g. Lazič. Zato se mi omejujemo le na zavrnitev nekaterih očitkov, ki se tičejo posebej naše banovine.
Vsi ljudje, ki se zanimajo za javno življenje, morajo poznati veljavne zakone. Veljaven je pa za občinske volitve prvič novi občinski zakon, drugič pa zakon, ki prepoveduje stare politične stranke. Te zakone mora spoštovati in se mora po njih ravnati vsak državljan; vlada pa mora skrbeti, da se zakoni izvršujejo!
O novem občinskem zakonu lahko misli vsak, kar hoče, toda na splošno mora vsak priznati, da ni slab. Po tem zakonu pa je bila volilna svoboda vsakomur zajamčena: vsaka količkaj organizirana skupina ljudi je lahko postavila svoje kandidate, vsako listo je sodišče potrdilo, če je le ustrezala določbam zakona, vsak je šel lahko volit in vsak je lahko povedal na glas, katero listo voli.
Ali hočete še več? Kje je tukaj nasilje?
Nasilja ni bilo nikjer, kjer so ljudje spoštovali zakon!
Zalibog se pa po veljavnih zakonih niso ravnali vsi! Pri nas so se našli ljudje, ki se še danes niso sprijaznili z dejstvom, da so stare politične stranke prepovedane, in ti ljudje so hoteli svobodo, ki jo daje novi občinski zakon, zlorabiti za obnovo prepovedane stranke! Niso imeli sicer poguma, da bi nastopali odkrito in javno kot stranka, toda enoten nastop pri agitaciji, enotna navodila za volitve in enoten nastop staroznanih kandidatov in agitatorjev je dovolj jasno pokazal, za kaj gre! Vse to je videla seveda tudi državna oblast, ki v tem primeru seveda ni mogla in tudi ni smela molčati in mirno gledati, kako se zakon izigrava, da bi se natihoma in skrivaj utihotapilo v naše javno življenje nazaj to, kar zakon izrečno prepoveduje! Tu je vlada morala nastopiti, sicer bi ne bila — vlada!
Zato pa ne moremo govoriti v danem slučaju o nikakem nasilju, ampak samo o ukrepih v varstvo postave in o varstvu države. To je resnica in nič drugega!
Zato pa je vse kričanje o »nasilju« pri občinskih volitvah na las podobno zabavljanju tatov ali razbojnikov, ki tudi vpijejo o krivici in o nasilju, če jih zalotijo orožniki pri izvrševanju kaznivih dejanji
Nova doba, nove oblike življenja
Na drugi strani pa nam dokazuje kričanje o nasilju, da živi med nami še vedno nekaj ljudi, ki se kar ne morejo uživeti v novo dobo, ki ne pozna in ne priznava več starih, še iz ranjke Avstrije izvirajočih političnih načel, gesel in strank, ampak priznava in uveljavlja načelo, da zahteva nova država in nov položaj tudi novo politiko in novo orientacijo. To pripoveduje »Kmetski list« vsem, ki so dobre volje in zdravega razuma, že 10 let, toda videti je, da resnica baš tistim ljudem noče in ne more v glavo, ki bi bili najbolj poklicani, da jo spoznajo in ž njo računajo kot prvi! To delajo ti gospodje v svojo lastno škodo, še bolj pa v škodo celega naroda, kajti to, kar je nekdaj bilo, sc ne povrne nikdar več! Tako veleva večen in neizpremenljiv zakon narave in ne samo državni zakon!
Popolni prelom s preteklostjo
Izid občinskih in drugih volitev nam kaže, da je šestojanuarski režim tako trden in močan,
Ni že skoraj stanu v državi, ki ne bi imel svoje stanovske zbornice. Tako imajo svoje zbornice trgovci, industrijalci in obrtniki, ki imajo poleg tega še svoja obvezna stanovska združenja. Imajo nadalje svoje zbornice zdravniki, notarji in odvetniki, imajo svoj poseben odsek v gosp. zbornicah gostilničarji, skratka, vsi važnejši stanovi v državi imajo svoje zbornice; le kmetski stan, ki je najpomembnejši in najštevilnejši stan v državi, je brez svoje zbornice. Že samo lo dovolj jasno pove, da kmetovalec ne more več pogrešati svoje stanovske zbornice, da mora tudi kmetovalec dobiti svojo kmetijsko zbornico.
Predvsem pa jo mora dobiti, ker to nujno zahteva njegovo gospodarsko stanje. Cene kmetijskih pridelkov so tako nizke, da se kmetija ne izplača več. A nevarnost je, da bodo padle cene za deželne pridelke v še večji meri. Mnogo manj pa so padle cene industrijskih izdelkov, da je postalo nerazmerje med ccnami industrijskih izdelkov in onimi kmetijskih proizvodov tako veliko, da je že v škodo vsemu našemu narodnemu gospodarstvu. Indeks cen za rastlinske proizvode je znašal leta 1927 še 112-3%, živalskih 104-3, industrijskih 99-3, danes pa znaša rastlinskih le še 48-0, živalskih 58-2, industrijskih pa 67-6%. Več ko za dvakrat so se znižale cene kmetijskim pridelkom, dočim in-
da ga ne zruši nobeno stokanje po lepih, starilj časih! Šestojanuarski režim, ki temelji na po« polnem prelomu z žalostno preteklostjo ia
na sistematični izgraditvi nove miselnosti na podlagi narodnega in državnega edinstva, pro« dira v ljudske množice vedno globlje in bo pro« diral tako dolgo, dokler ne bo ta miselnost tako ukoreninjena, da poleg nje ne bo prostora za nobeno staro zgagarijo več! S tem dejstvom in s to neupogljivo voljo države mora danes pri nas računati vsak trezno misleč politik in splo*-' vsak državljan.
Nova miselnost,
ki noče imeti nobenega opravka več s starim »liberalstvom« ali »klerikalstvom, pušča vsakomur popolno versko, jezikovno in gospodar« sko svobodo in državna politika, ki temelji na tej miselnosti, ščiti z vso svojo močjo vsako verstvo in vsako govorico, ki jo zakon priznava, in zato je in bo ostalo vsako prizadevanje za povratek »starih lepih časov« — otročarija ali pa blaznost. To naj bi premislili tisti ljudje, ki danes najbolj kriče o »nasilju«; ni namreč na« siije to, če država gleda na to, da se spoštuj® zakon, pač pa je resnično nasilje to, če hoče kdo s kakršnimkoli pritiskom, zlasti z duševnim, zavrteti kolo časa in napredka za nekaj desetletij nazaj! Take ljudi pa bo kolo časa samo strlo in pomandralo, če se ne bodo pravočasno spame« tovali!
dustrijskim niso padle niti za tretjino. To nerazmerje med cenami najbolj jasno pove, zakaj kmet nima denarja in zakaj je zastalo vse gospo« darsko življenje v deželi. Je pač že stara res« niča, da je vse brez denarja, kadar nima denarja kmet, kadar kmet ne more kupovati industrij« skih in drugih izdelkov.
Cene pa so tako padle, ker ni dovoljno izvoza, ker so pridelovalni stroški previsoki, ker se pridela na hektar premalo, ker ni produkcija po državi pravilno razdeljena, ker sa še nismo prilagodili po vojni spremenjenim razmeram, ker je kvaliteta našega blaga še pre« slaba, ker proizvajamo premalo sirovin za indu« strijo, ker ni razvita domača obrt itd. Vse te vzroke našega gospodarskega zaostanka je treba natančno proučiti, najti pota, kako se te napako odpravijo in nato tudi poskrbeti, da se potreb« na dejanja izvrše. A kdo gleda na to, kdo skrbi za to? Odgovor je le eden. Nihče! A kmetijska zbornica se bo za to brigala.
Izdajajo se zakoni in uredbe, ki naj pomagajo kmetovalcu. Ko pa zagledajo ti zakoni in uredbe beli dan, se izkaže, da je z njimi kmetovalcu le malo pomagano ali pa so mu celo v škodo. To pa zato, ker se niso zadosti upoš1 le potrebe kmetovalca. Nihče ni predložil pred sprejetjem zakona kakšni kmetijski
FC brez kmetijskih Jbovnic I
organizaciji zakonskega načrta v izjavo, zato ga ni nihče popravil v smislu potreb kmetovalca, zato so ostale v njem vse napake. Ko bo ustanovljena kmetijska zbornica, se te napake ne bodo mogle več ponavljati, ker vsak zakonski načrt bo predložen kmetijski zbornici v izjavo in od nje popravljen, da bo odgovarjal potrebam kmetovalca.
Beg z dežele je nadloga, ki tare vse kmetijstvo. Tega bega ni mogoče ustaviti z lepimi besedami, temveč samo s tem, da se vas dvigne ikulturno, gospodarsko in socialno. Kdo dela danes v tem smislu? Zopet je le en odgovor: Nihče! Šele kmetijska zbornica bo to delala.
Poljedelstvo ne daje danes podeželskemu ljudstvu dovolj zaslužka za obstanek. Treba je zato najti podeželju novih zaslužkov z razširjenjem domačega obrta in domače industrije. Zlasti pa je treba gledati na to, da se vsi proizvodi kmetijstva že doma predelujejo vsaj v polfabrikate, ker se s tem zaslužek producenta poveča. Zopet moramo reči, da se nihče ne bo
Najvažnejši politični
Pretekli teden so ameriški časopisi objavili pisma, ki jih je pisal predsednik Zedinje-nih držav Roosevelt ruskemu uradu za vnanje zadeve glede zbližanja med Zedinjenimi državami in Sovjetsko Rusijo, pa ruski odgovor na ameriški predlog.
Zbližanje med obema državama je toliko napredovalo, da bo že v kratkem odpotoval ruski minister (komisar) za vnanje zadeve Litvinov v Ameriko, tako da bodo pogajanja med obema državama vsak čas zaključena in pogodba podpisana.
Pomen rusko-amerikanske zveze je ogromen; ne samo v političnem, ampak tudi v gospodarskem oziru.
Politično je ta zveza važna, ker bo sovjetsko državo priznala ena največjih kapitalističnih držav sveta. To je za rusko diplomacijo ogromen uspeh. V praksi pa bo nova zveza stisnila Ja-
V Gornjem Ladanju pri Varaždinu je te dni močna eksplozija raznesla hišo kmeta Krogci« Marka.
Preiskava te zadeve je ugotovila, da je eks-plozivne snovi hranil doma Krogotov sin Josip. Ta je hodil večkrat na Madjarsko, kjer so ga poučili, kako naj ravna s peklenskimi stroji. Sedaj se mu je njegovo ravnanje kruto maščevalo: izpod razvalin so ga potegnili — mrtvega!
Z zasliševanjem prič pa so tudi dognali, da
5V©ve občinske uppave
Po novem zakonu o občinah morajo novoizvoljene občinske uprave prevzeti svoje posle 10 dni po volitvah, t. j. najkasneje 25. oktobra.
Tega dne skliče prvo sejo še stara občinska uprava; ako pa tega ne stori, skliče prvo sejo nadzorna oblast 15 dni po volitvah.
Na prvi seji morajo odborniki tudi priseči po določilih zakona. Prisego morajo vsi tudi podpisati.
Kdor je izvoljen, mora izvolitev sprejeti. — Kdor pa izvolitve ne sprejme, ali kdor noče priseči, tega občinski odbor kaznuje z globo do 1000 dinarjev. Ravno tako kaznuje občinski odbor lahko tudi odbornika, ki izostane zaporedoma od treh sej ali pa, če sejo zapusti, da odbor ne more delati. Globa: do 300 dinarjev.
brigal za to, če se ne bo pobrigala za vse to kmetijska zbornica.
Danes je tako, da se grade ceste in železnice bolj iz ozirov na potrebe mest in tujskega prometa, kakor pa z ozirom na potrebe podeželskega prebivalstva. Kmetijska zbornica bo imela še to nalogo, da tudi pri gradnji cest in železnic brani kmetijske interese in prav tako tudi pri vseh odredbah, ki se tičejo tujskega prometa.
Pa še cela vrsta vprašanj je, ki bodo pravilno rešena le, če bo kmetske interese branila kmetijska zbornica. Zato mora kmetovalec dobiti svojo zbornico, ker brez nje ne more napredovati njegovo gospodarstvo. Če ima vsak stan svojo zbornico, tudi najneštevilnejši, potem mora dobiti svojo zbornico tudi kmetovalec, ki je po svojem številu, po svoji gospodarski moči, po svoji nravstveni sili podlaga države in naroda.
Ne gre zato brez kmetijskih zbornic!
dogodek zadnjih let.
ponce, ki na Daljnem vzhodu resno ogrožajo rusko mejo in ameriške ihterese, med dva ognja. Japonci ne bodo mogli več po Kitajskem ozemlju tako neovirano gospodariti, kakor so doslej.
Se večji pa je gospodarski pomen nove zveze. Amerika je že doslej dobavljala za Rusijo silne množine industrijskega blaga. Sedaj se bo ameriška podjetnost v Rusiji brez dvoma še silno okrepila, ker ni dvoma, da bo Amerika dovolila Rusiji tudi znatne kredite. Gospodarstvo se bo v Rusiji na ta način silno dvignilo, dvignilo pa se bo tudi blagostanje v Ameriki, kar bo zopet vplivalo na vso Evropo. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da pomenita Amerika in Rusija skoro četrtino sveta!
V takih okolnosiih bo brez dvoma tudi Mala antanta in ž njo vred tudi naša država prej ali slej morala priti do rednih od noša je v z Rusijo, kar bo največje jamstvo za ohranitev miru.
je Josip Krogot bil tisti, ki je 24. avgusta t. 1. ubil v Zlatarju bivšega ministra Mirka Neu-dorferja.
Preiskava je nadalje ugotovila, da je Josip Krogot položil na železniški tir pri Zidanem mostu dva peklenska stroja, ki se pa nista vnela, položil pa je peklenski stroj tudi pri Zapre-šiču, ki je v noči od 6. na 7. oktobra eksplodiral.
Preiskavo nadaljuje policija v Zagrebu.
Služba predsednika in odbornikov je častna. Le tam, kjer je občinskega dela toliko, da morajo predsednik in upravniki žrtvovati mnogo časa za svoje posle, lahko določi občinski odbor primerne letne ali mesečne nagrade.
Občinsko upravo lahko odstavi ban, ako ni sposobna. Proti odloku bana je dopustna pritožba na upravno sodišče.
Zahvala
vsem, ki ste pri občinskih volitvah 15. t. m. na kak koli način pripomogli in v tako ogromnem številu oddali glasove za mojo listo ter mi s tem še naprej zaupali vodstvo občine, se tem potom najiskrenejc zahvaljujem ter izjavljam, da bom delal še v naprej samo v prid občine, v prid naroda in države.
Gotna vas, 18. oktobra 1933.
Josip Matko, župan.
u jLW>u—m'i uuw	i——m^m
Jz parlamenta
Narodna skupščina je pretekli teden končala lansko zasedanje in po kratkem presledku so otvorili novo zasedanje.
Na dveh zadnjih sejah je bilo precej živo zaradi nastopa opozicije, ki se je pritoževala zaradi nasilja pri občinskih volitvah. Govorniki opozicije so nastopali tako, da je moral predsednik kaznovati več govornikov z izključitvijo od 5 sej.
Trditve o volilnih nasiljih je pa korenito ovrgel minister za notranje zadeve Lazič.
Novo zasedanje je prineslo s seboj tudi volitve novega predsedstva skupščine in senata.
V skupščinskem predsedstvu je nar. poslanec Milan Mravlje kot tajnik, za podpredsednika senata pa je bil izvoljen dr. Ploj.
*
Darilo Nj. Vel. kralja za poplav-Ijence razdeljeno
Darilo Nj. Vel. kralja za poplavljence dravske banovine je bilo razdeljeno na sledeči način: sreskemu načelstvu Brežice Din 5000, v Celju Din 15.000, v Gor. gradu Din 4000, v Kočevju Din 40.000, v Krškem Din 5000, v Laškem Din 3000, v Litiji Din 3000, v Ljubljani 10.000 dinarjev in v Logatcu Din 5000, nadalje mestnemu načelstvu v Ljubljani in v Celju po 5000 dinarjev.
*
Ubit jugoslovanski državljan
Preteklo sredo popoldne je neki fašistični miličnik bodisi po nesreči bodisi nalašč ustrelil 19-letnega Franceta Bajta, jugoslovanskega državljana, iz Zalš pri Cerknici. Fant je bil na sejmu v Postojni, domov pa se je vračal mimo neke fašistične stražnice. Ko je bil od stražnice že precej daleč, je pritekel za njim miličnik s pozivom, naj se fant ustavi. Ker pa se je fant bržčas ustrašil, da ga ne bi pridržali, je začel bežati, a daleč ni več prišel. Za njim je počila puška in fant se je zgrudil smrtno zadet.
Policijske oblasti v Postojni preiskujejo slučaj z vso strogostjo.
*
Novi trgovinski sporazumi
Preteklo sredo, dne 18. oktobra 1933. je razpravljal posebni odbor o novih trgovinskih pogodbah, ki jih je vlada predložila parlamentu. Sklenili bomo sledeče nove trgovinske pogodbe: 1. trgovinski sporazum z Nemčijo, 2. likvidacija dvolastniških posestev z Bolgarijo,
3.	dopolnitev trgovinskega sporazuma s Francijo,
4.	naknadni trgovinski sporazum z Avstrijo in
5.	začasni trgovinski sporazum z Grčijo.
*
Vlada »močne roke« na češkem
Kakor povsod po Evropi, tako so se tudi v demokratični češki državi pojavile jako nevarne zlorabe prave demokracije, tako da je bila vlada prisiljena izdati celo vrsto naredb in zakonov o zaščiti države.
Tudi na Češkem so se pojavile politične stranke, ki so začele rovariti proti lastni državi. Takega rovarenja pa nobena država ne more trpeti in zato je vlada nekaj takih strank raz-gnala in prepovedala, ker stoji vlada odločno na stališču, da ni nobena stranka nad državo, pač pa mora biti lastna država tudi za najhujše
opozicijonaine zagrizence nekaj nedotakljivega.
*
»Fašistična internacionala«
Pred vojno in nekaj let po vojni so bila »mednarodno« organizirana samo razna kulturna društva in pa socialna demokracija. Odkar pa se je razvil skoro po vsej Evropi »fašizem«, hoče Mussolini tudi razne fašistične skupine in stranke mednarodno organizirati. Ta (fašistična) internacionala naj bi bila protiutež proti drugim še obstoječim internacionalam.
Sj*ovaLz,um med Šlmeviko in "Rusijo
Umov imimisljea. NeMdo&fevjei
Pojasnjen zločin. — Priznanje zločinca
§obe — nase bogastvc
Naši gozdovi so od Boga kakor nalašč ustvarjeni, da nam dajejo dela in zaslužka, poleg tega pa še nekaj za nameček in priboljšek. Tujci, strokovnjaki, ki dobro poznajo naše gozdove in njih zaklade, so rekli: Bogastvo vaših gozdov ni samo v lesu, temveč ono tiči v nebroj drugih neizkoriščanih gozdnih produktih, ki vam leže v gozdovih in propadajo. Rekli so tudi: Vi tega mogoče ne znate, ali pa nočete tega bogastva izkoristiti. Vzemimo samo en primer: Gobe, zdravilna zelišča, maline, divjačina in dr., vse to je pri vas nesmotreno izrabljeno in neizkoriščeno.
Res je: bogastvo naših gozdov je tako veliko, da se tega sami ne zavedamo. Poglejmo samo, koliko smo dobili v zadnjih desetletjih samo za gobe. Z gobami smo začeli resno trgovino komaj leta 1921, takrat smo jih izvozili okrog 66.891 kg v skupni vrednosti 819.969 Din. Leta 1932 smo že dvignili našo produkcijo na 353.400 kg in smo dobili za njo 12,186.439 Din. V 12 letih smo izvozili za 2,806.808 kg v vrednosti 92,648.701 dinar. Vsako leto ne dobimo enako vrednost, ker to zavisi predvsem od letine. Največ smo jih do sedaj izvozili leta 1923 in to 445.100 kg v vrednosti 15,299.239 Din.
Gobe izvažamo predvsm v naslednje države: Avstrijo, Francijo, Italijo, Švico in Češkoslovaško ter Nemčijo. V zadnjem času je šlo mnogo na-šth gob v Ameriko, Argentinijo, Egipt in drugam. Več ali manj pa poznajo naše gobe že vse kulturne države sveta. Glavni odjemalec za naše gobe je Italija; ona pokupi nad dve tretjini naše produkcije. Italija pa tega blaga ne porabi sama doma, temveč ga izvaža naprej v druge držav© pod imenom »Italijanske gobe«. Gobe se izvažajo predvsem v suhem stanju, le redke količine v svežem. Suhe gobe, namenjene za izvoz, izvirajo predvsem iz Dravske banovine. Glavna produkcijska središča so: Ljubljana, Celje, Maribor, Kranj, Ptuj, Litija, Brežice, Krško, Radeče, Šoštanj, Braslovče. V drugih banovinah gobarstvo še ni razvito. V zadnjem času je Sav-
K polomu
V interesu naših čitateljev se moramo kratko dotakniti kričečega slučaja mariborske »Edinosti«, reg. zadruge z omejeno zavezo, ki je v prav kratkem času oškodovala nad 2000 članov iz vseh stanov po dosedanjih ugotovitvah za nad dva milijona dinarjev. Številni, dobro plačani akviziterji so z lažnimi obljubami preslepili marsikoga, da je pristopil kot član v nadi, da v najkrajšem času
dobi brezobrestno posojilo,
s katerim si sezida hišo, kupi posestvo, odplača doto ali pa poplača druge upnike.
Nekateri naši ljudje so v svoji lahkovernosti naravnost nepoboljšljivi ter v masah nasedajo vabljivim, čeprav varljivim obljubam, dočim so največkrat za resno, reelno in solidno idejo nedostopni. Slučaji raznih propadlih samopomoč nih blagajn naših ljudi še vedno niso iz-modrili.
Značilen za »Edinost« in njene tri direktorje je hitri pobeg iz Maribora v Zagreb, tedaj iz območja Dravske banovine in mariborskega okrožnega sodišča, čim je to sodišče odredilo revizijo. Vendar tudi to pribežališče grešnikom ni nudilo dolgo varstva.
Sodno odrejene nevtralne revizije se je »Edinost« sicer otresla začasno s tem, da je pustila izvršiti revizijo po revizorju »Revizijske zveze« v Ljubljani g. Vekoslavu Pelcu. Ta revizija je po informacijah zagrebškega »Jutarnjega lista« izpadla tako sijajno, da so se čudili celo sami gospodje direktorji. »Revizijsko poročilo je bilo pravcati slavospev«, pravi »Jutarnji list«.
ska banovina prodala nekaj blaga in to iz Zagreba in Hercegovca. Glavna sezona za izvoz se začne v septembru.
Do sedaj smo izvažali samo gobe v suhem stanju, vendar pa se v zadnjem času stremi za tem, da bi se iz gob narejale sveže konserve. To je način, s katerim bd se pri nas lahko še mnogo doseglo. Konservirane gobe v svežem stanju so poslastica, ki si jo navadno morejo privoščiti samo petični ljudje.
Naše gobarstvo pa še ni izrabljeno. Še so ogromni zakladi bogastva, ki ginejo v naših gozdovih. Gobe so, kakor bi rekel, dar božji, za katere ni treba truda razen nabiranja in sna-ženja oziroma sušenja. A naši ljudje navadno še tega malenkostnega dela ne izvrše dovolj pazljivo in tako, da bi bilo blago dobro za trg. Niti ena goba ne sme ostati brezplodno v gozdu. Vsaka še tako mala goba ima svojo vrednost, razen neužitnih, in je zrno do našega blagostanja. Gozd nam ne daje sedaj radi lesne krize ničesar ali malo, vendar pa nam nudi nadomestek vsaj za silo v gobah. Kdor se pridno poslužuje tega daru božjega, temu ne bo manjkalo denarja za sol in tudi malo za davke. Gobe imajo svojo ceno samo takrat, ako so tudi res dobro in strokovno čiščene in rezane ter pravilno sušene. Sušenju in rezanju bi morali naši kmetje posvečati več pažnje in ne pustiti to delo samo otrokom. Na to mesto naj gredo ljudje, ki se zavedajo, da so suhe, lepe in pravilno odbrane gobe težek denar.
Preden prodaš gobe, pomisli dobro, da samo ono blago, ki je res lepo, doseže tudi dobro ceno. Slabo odbrano in slabo sušeno se navadno težko proda in je kvečjemu za domačo rabo.
Kmetje, v tej hudi gospodarski stiski je vsak dinar dober in gobe nam ga nudijo v izobilju.
Zavedajte se dobro, da so naše gobe na trgu jako cenjene ter da jih imamo premalo, da bi trg z njimi zapolnili. Za trg imamo prav za prav dosti blaga, samo prvovrstno blago nam manjka. To pa po večini po krivdi našega kmeta, oziroma nabiralcev, ki premalo pazijo na kvaliteto. Dajte trgu samo prvovrstno blago.
99Sd.mosli44
Pripomniti pa moramo, da so vsled zastarelih odločb avstrijskega zadružnega in revizijskega zakona tako okrožna sodišča, kakor ban-ska uprava
skoraj brez moči
pri zadrugah, ki so včlanjene v kaki revizijski zvezi, ker pripada pravica do izvrševanja revizij izključno le njim. In poročilu revizorja morajo člani »hočeš — nočeš, verovati« pravi »Jutarnji list«.
V interesu našega zadružništva je, da se čimprej omogoči nadzorstvo nevtralnih sodišč nad zadrugami, ki ne delujejo točno po določbah zadružnega zakona, bilo to na zahtevo nadzorstva, načelstva, pristojne upravne oblasti prve stopnje ali pa določenega števila članov, odnosno oškodovancev. — Čujemo, da novi zadružni zakon tako nevtralno in tudi politično neodvisno nadzorstvo predvideva.
Banska uprava je glede poslovanja sličnih zadrug izdala te dni poostrene naredbe, vendar je pričakovati tudi v pogledu izvrševanja revizijskih pravic in dolžnosti potrebnih ukrepov.
Drzen vlom v Žužemberku
V noči od 18. na 19. t. m. so vlomili neznani zlikovci v občinski urad v Žužemberku, kjer so navrtali železno blagajno in odnesli iz nje približno 14.000 Din gotovine.
Za seboj so poskušali skrbno izbrisati vse sledove in so celo tla s cunjo obrisali, pozabili pa so na prašen pokrov blagajne, kjer se prav dobro poznajo njihovi prstni odtisi.
Nova tarifa na železnici
Naša železniška uprava je izdelala novo potniško tarifo, ki bo stopila v veljavo 1. novembra t. 1. Tarifa se v mnogih bistvenih točkah razlikuje od sedanje, ki velja od 1. marca 1928. V tarifi za potniške vlake so spremembe v primeri z dosedanjo tarifo manjše, znižana je tarifa za I. razred in nekoliko za drugi razred, za malenkost pa je povišana za tretji razred. Večje spremembe so bile izvršene v tarifi za brzovlake, ki je v splošnem cenejša, ne samo za I. in II. razred, temveč tudi za III. razred. Približno sliko izvršenih sprememb nam kaže naslednja primerjalna tabela, kjer navajamo v oklepajih sedanje cene skupno z dodatkom kakor se plačuje od 15. februarja t. 1. Ta dodatek za zavarovanje se po novi tarifi ne bo več plačal, ker je že upoštevan v vozni ceni.
Vozne cene za osebni vlak (v dinarjih)
km	II. razred		III. razred	
1—5	3-50	(s—r	2—	(3-50)
6—10	7—	(8—)	4—	(3-50)
11—15	10-50	(12—)	6—	(5-50)'
16—20	14—	(15—)	8—	(7—)
21—25	17-50	(19—)	10—	(10—)
26—30	21—	(22—)	12—	(11-50)
31—35	24-50	(26—)	14—	(13-50)
36—40	28—	(29—)	16—	(15—)
41—45 >	32—	(33—)	18—	(17—)
46—50	35—	(36—)	20—	(18-50)
91—100	70—	(71—)	40—	(35-50)
141—150	105—	(106—)	60—	(54—)
191—200	140—	(140—)	80—	(71—)
Velik uspeh italijanske »žitne bitke«
Pred vojno in še precej let po vojni je morala Italija vsako leto uvažati na milijone centov žita in moke, ker ni pridelala dovolj žita doma. Pred nekaj leti pa je Mussolini začel »žitno bitko« z namenom, italijansko poljedelstvo dvigniti z izboljšanjem semen, zemlje itd. tako, da bo imela Italija dovolj kruha doma.
Kakor kaže, je Mussolini to »žitno bitko« dobil. Še 1. 1927. so namreč v Italiji pridelali komaj 27 milijonov centov žita, letošnji pridelek pa cenijo na 82 milijonov centov, kar bo za prehrano Italije zadostovalo.
Vzgled Italije, Nemčije in Češke služi lahko tudi glede žita še vedno globoko pasivni Sloveniji za vzor!
Kvatfoe politične vesti
Ruska mornarica v Carigradu. V carigraj-sko pristanišče so priplule 3 ruske vojne ladje.
Prijateljska pogodba med Turčijo in Rumuni-jo je bila podpisana v turškem glavnem mestu Ankari 17. oktobra. Slična pogodba med Turčijo in našo državo bo podpisana meseca novembra.
Obisk ogrskih državnikov v Sofiji. Pretekli teden sta obiskala bolgarsko prestolico predsednik ogrske vlade Gomb6s in ogrski minister, za vnanje zadeve Kanya. Oba državnika so Bolgari slovesno sprejeli. Iz Sofije nadaljujeta ogrska državnika svojo pot v Ankaro, ob svojem povratku od tam pa se bosta zopet ustavila v Sofiji in tam nadaljevala svoja pogajanja.
Češkoslovaški minister za vnanje zadeve dr. Beneš na Dunaju. V zvezi s predlogom Mus-solinija o ureditvi Srednje Evrope je obiskal dr. Beneš avstrijskega kanclerja dr. Dollfussa, da ugotovi stališče avstrijske vlade napram italijanskim predlogom.
Obsedno stanje v Avstriji? Krščansko-social-ni fašistični struji se v Avstriji ne upirajo le narodni socialisti (hitlerjevci), ampak tudi socialni demokrati, ki so v Avstriji še vedno jako močni. Socialni demokrati so na zadnjem zborovanju svoje stranke sklenili proglasiti tudi generalni štrajk. Vlada pa namerava proglasiti v tem slučaju obsedno stanje.
Mladina
Novo društvo v Dravljah
V nedeljo, dne 22. t. m., se je vršil pri nas ustanovni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet. V prostrani sobi tov. Kunaverja se je zbralo 32 tovarišev in tovarišic, da položijo temelj organizaciji naših mladih. Zborovanje je otvoril in vodil tov. Breceljnik, ki je podal obširnejše poročilo o razlogih in pripravah za ustanovitev društva ter podčrtal namen in važnost take organizacije za domačo vas. Po poročilih ostalih fufikcijonarjev pripravljalnega odbora je zbor soglasno sprejel društvena pravila in izvolil sledeči odbor: predsednik Kunaver Lojze, podpredsednica Breceljnik Angela, odborniki: Kunčič Jože, Babnik Mici, Čarman Franc, Jama Kristina, Berlič Alojz in Jenko Ivanka. Za namestnike Babnik Andrej, Zano-škar Marija, Cergol Janez in Kovač Minka, v nadzorni odbor pa Breceljnik Ivan in Jenko Anton. — Nato je v daljšem govoru podal smernice društvenega delovanja delegat Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Tomšič iz Ljubljane, zaključujoč svoja bodrilna izvajanja z željo, da bi novo društvo uspevalo v korist društvenih članov kakor tudi cele občine. Po rešitvi raznih tekočih zadev je bil občni zbor zaključen, njegovi udeleženci pa so se korporativno udeležili prireditve tovariškega društva v Št. Vidu. — Zopet je zrasla nova postojanka našega mladinskega pokreta, ki bo nedvomno odlična edi-
nica v naši mladi kmetski vojski. Pozdravljena! *
Orla vas. V nedeljo, dne 29. oktobra t. 1. zaključi naše Društvo kmetskih fantov in deklet poletno sezono s tekmovalnim streljanjem prašiča in trgatvijo grozdja. Prireditev se vrši pri tovarišu Kapus-u na Groblji. Začetek je ob 3. uri popoldne. Vse tovariše, prijatelje in znance vljudno vabimo na to domačo zabavo, pri kateri bomo ob svirkah godbe in petja preživeli par veselih uric in se odkrižali vsakdanjih skrbi.
Odbor.
Novo šolsko leto na državni nižji gozdarski šoli v Mariboru.
Novo šolsko leto na drž. nižji gozdarski šoli v Mariboru se prične dne 13. novembra 1933. Sprejme se 20 gojencev, in sicer 8 gojencev v enoletno šolo ter 12 gojencev v I. razred dveletne šole. Pouk se deli: v enoletno šolo za one kandidate, ki imajo samo osnovno šolo, in v dveletno šolo za one kandidate, ki so dovršili dva razreda klasjčne gimnazije, realne gimnazije ali realke odnosno tri razrede meščanske šole. Prosilci z osnovno šolsko izobrazbo morajo s sprejemnim izpitom dokazati, da imajo znanje v osnovnih šolskih vedah. V prvi vrsti se bodo sprejeli sinovi malih in srednjih gozdnih posestnikov, ki ostanejo na gozdnem posestvu kot bodoči gospodarji. Kandidati izpod 16 let in nad 24 let se ne sprejmejo. Šola je združena z internatom. Oskrbnina za internat znaša mesečno Din 500-—. Pridnim in ubogim prosilcem se bodo po možnosti dovolila popolnoma ali do polovice prosta mesta. — Prošnje je vložiti do 30. oktobra t. 1. pri upravi šole, ki daje vsa potrebna pojasnila. Pravilno kolkovanim, svoje-ročno pisanim prošnjam je priložiti a) krstni list; b) domovnico; c) zadnje šolsko izpričevalo odnosno odpustnico, č) nravstveno izpričevalo pri onih prosilcih, ki ne prestopajo neposredno iz kake šole; d) zdravniško izpričevalo, s katerim je dokazano, da je prosilec telesno sposoben za gozdarsko službo; e) izjavo staršev odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške Šolanja.	Vodstvo.
Soobl
Velike Malencc. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile na Čatežu ob Savi, je bila nad vse huda in ljuta borba za županski stol. Ze od sobote na nedeljo je kar snežilo raznih smešnih punktaških letakov z vsebino, ki jo prenese samo prešičji želodec. Pri podli in lažnjivi agitaciji, so se najbolj odlikovali nekateri člani gasilnih društev iz Sobenje vasi, Prilip in Cerine. Baje, da so bili tudi pripravljeni na boj. S kom so se mislili bojevati, tega niso povedali. Na volišče so spravili, kakor pravimo, vse kar leze in gre, pa tudi tako kar ne leze in ne gre. Ko pa je prišla šesta ura popoldne, so pa junaki dneva kar poskrili roge in se poizgubili, kakor mokre kure po dežju, kajti zmago na celi črti je odnesel s 124 glasov večine naš dični kandidat, priznani javni delavec tov. Martin Horvatič iz Krške vasi, kateremu želimo občani na županskem stolu največjih uspehov v prid občini, narodu in državi!	Kmet.
Šmartno pri Litiji. Pri nedeljskih občinskih volitvah sta bili v naši občini postavljeni dve listi in sicer lista Jugoslov. nacijonalne stranke, katere nosilec je bil naš dosedanji župan tovariš Josip Strman in lista pristašev bivše S. L. S. z g. Drčarjem E mestom, na čelu. Naša lista je dobila 402 glasova in s tem dosegla 20 občinskih odbornikov. Lista g. Drčarja pa le 347 glasov in 4 odbornike. — Volilna borba je bila zelo ljuta. Punktaši so si na vso moč prizadevali, da bi dobili v občini oblast v svoje roke. Posluževali so se vsakovrstnih agitacijskih, tudi umazanih sredstev, in niso prav nič štedili z lažmi in klevetami. Dobivali so najbrže razna navodila iz znanega ljubljanskega gnezda, kar so pokazali s svojim kanibalskim kričanjem na trgu po volitvah, da bi prekričali njih sramotni poraz. Po svoji stari navadi so volilcem z vso gotovostjo zatrjevali, da je zmaga na njih strani, ter si hoteli delati razpoloženje z različnimi laž-njivimi lepaki in tajnimi sestanki, katere so imeli po vaseh v občini v temnih nočeh. No, prišlo pa je, kar je moralo priti — polom stare klerikalne punktaške politike, katera se ne vrne nikdar več! Zato vsa čast možem in fantom volilcem, ki niste klonili in podlegli klerikalnemu terorju!
Tudi volilci!
Sodražica. Kakor povsod tako so tudi v naši občini opozicionalci napeli vse sile, da bi preprečili zmago listi JNS. Šli so od hiše do hiše ter z vso gotovostjo ljudem naznanjevali kako sigurna je njihova zmaga. Toda zaman so bile vse nove parole in stara agitacijska sredstva, kajti ljudstvo ni sledilo njihovim punktaškim agitatorjem, temveč jim obrnilo hrbet ter enkrat za vselej obračunalo tako, kakor niti zdaleka niso pričakovali. Že takoj v zgodnjih jutranjih urah se je pokazalo, da ima nacionalna stranka dvetretjinsko večino. Tudi končni rezultat 406 proti 236 glasovom je pokazal, da je sijajno zmagala naša lista, katere nosilec je doma in daleč naokrog znani ugledni nacionalist Evgen Ivane, ki že nad 5 let vzorno vodi našo občino. Kakšno zaupanje je imela nasprotna lista se vidi že po tem, da je tretjina njihovih kandidatov in namestnikov volilo našo listo ali se volitev sploh ni udeležilo. Zaleglo jim ni nič tudi dejstvo, da je na njihovi listi kandidiralo 11 organiziranih članov JNS, ki so poznejše z nekoliko izjemami popravili svojo napako. Ze pred zaključkom se je zbralo pred voliščem več sto volilcev in žena, ki so prirejali navdušene ovacije nacionalni misli, nosilcu in predstavnikom JNS. Kot prvi je spregovoril naš tov. Josip Oberstar ter se zahvalil vsem nacionalnim volilcem, nato se je pa zahvalil za izkazano mu zaupanje župan Ivane, katerega so vsi navdušeno pozdravljali. Sokolski pevski zbor je zapel več narodnih pesmi, tamburaši so igrali dokler ni prišla godba ribniškega Sokola, nakar se je vsa množica zgrnila v impozantni sprevod
z baklado po trgu, vzklikajoč narodnemu edin-stvu in nacionalni misli. Zmagoslavje se je še povečalo, ko so ljudje zvedeli, da so zmagale tudi vse okoliške občine. Takih manifestacij še ne pomnimo v našem trgu kakršne smo doživeli ob priliki teh volitev. Pred razhodom manife-stantov se je sprijelo staro in mlado in zaplesali smo veliki narodni kolo okoli lipe, tako da nam bo ostal ta dan v trajnem prijetnem spominu.
Črnomelj. Sadjarski tečaji, ki jih prireja društvo »Bela Krajina« s podporo banske uprave, a vodi jih sadjarski nadzornik g. Štre-kelj, so se sedaj pričeli tudi v našem srezu. — Predavatelj je v metliškem srezu obiskal Lok-vico, Radovico, Dragišče, Božakovo, Metliko in Podzemelj, v črnomeljskem pa v nedeljo Adle-šiče, v ponedeljek in torek bo obiskal Gradac, v torek in sredo Semič, v sredo in četrtek Črnomelj, v četrtek in petek Dragatuš, v petek in soboto Vinico in v soboto in nedeljo Stari trg ob Kolpi, kjer bo vrsta teh enodnevnih praktičnih in teoretičnih predavanj zaključena. Ti tečaji bodo nedvomno našim kmetovalcem in sadjarjem precej koristili, vendar pa bi bilo potrebno organizirati kot stalno smotrno prodajo belokrajnskega sadja in grozdja, ker bo sicer kmet, ki mu samemu zaradi velike oddaljenosti od trga ni mogoča rentabilna prodaja, to nadvse koristno gospodarsko panogo zopet zanemaril, ako ne bo mogel pridobljenega sadja tudi po ugodnih cenah prodati. To je potrebno tem bolj, ker so doslej razni brezvestni prekupci i^ rahljali nevednost našega kmeta in mu odkupovali sadje po sramotno nizkih cenah.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Minuli torek smo spremili k večnemu počitku g. Alojza Hrašovca, upokojenega orožnika in posestnika v Sovjaku. Pokojnika smo spoštovali vsi kot poštenjaka in moža trdnega značaja. Bil je dolgo dobo član načelstva tukajšnje posojilnice ter tudi član Sokola. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali v častnem številu gasilci, orožništvo in članstvo sokolske čete ter mnogo drugega občinstva. V imenu načelstva posojilnice se je od preminulega poslovil g. Domanjko, v imenu sokolske čete pa učitelj g. Korošak. — Ohranimo pokojnemu značajnemu možu blag spomin!
Novo mesto. Občinske volitve v našem srezu so izpadle vsestransko zadovoljivo. Udeležba je bila v večini od 60 do 80 odstotkov, le v eni občini je bilo manj kot 50 odstotkov. V 14 občinah je dobila JNS večino, v Dobrničah in Hi-njah pa je bila usoda naklonjena njenim nasprotnikom. Da se je narod odločil na stran JNS, znači, da je zadovoljen in da se strinja z njenim programom in vladno državno politiko, nekaj pa so pripomogli tudi številni shodi in sestanki, ki smo jih imeli po posameznih občinah. Pred in takoj po razpisu volitev je sicer vladalo mnenje, da bo boj za občine bolj hud, a pokazalo se je, da je bila ta domneva popolnoma odveč, ker je ljudstvo pravilno razumelo velik pomen volitev v pogledu na gospodarsko stran uprave tega fundamenta države.
Predrzen vlom v Mariboru
V noči od preteklega torka na sredo so vlomili izurjeni vlomilci v trgovino g. Jos. Petelina v Mariboru in odnesli iz nje 32 moških ur, 30 ženskih zapestnih ur, 20 moških zapestnih ur, 50 zlatih moških in ženskih verižic, 100 moških in ženskih pozlačenih verižic, 60 srebrnih verižic in 8 srebrnih doz za cigarete. Ukradeno blago je vredno 60.000 dinarjev.
Prstane in dragulje je imel lastnik k sreči spravljene v železni blagajni, dočim je bilo pokradeno blago shranjeno v miznici.
Proti vlomu lastnik ni bil zavarovan, ker se mu je zdela premija previsoka.
Vlomilce, ki so izvršili v Mariboru in okolici zadnje dni že lepo število vlomov, policija pridno zasleduje.
Pristopajte h Kmetijski Matici.
V	mor v Trojanah pojasnjen
Že v zadnji številki smo poročali, da so našli na Trojanah ubitega komaj 30-letnega mlinarja in posestnika Valentina Trdino. Poleg njegovega trupla so našli revolverski naboj kalibra 9 milimetrov in izstreljen tulec kalibra 6 in pol milimetra.
Iz te okolnosti se je dalo sklepati, da sta Trdino ubila dva napadalca. Ta domneva je bila točna.
Orožniki so namreč takoj po zločinu osumili pokojnikovega brata Franceta in njegovega svaka delavca Herleta težkega zločina. Ko so Her-leta prijeli in zasliševali, je dolgo tajil, naposled pa se je le udal in priznal.
Povedal pa je tudi, da ga je k zločinu zapeljal brat umorjenega mlinarja, ki mu je obljubil nagrado 5000 Din, če spravi mlinarja na oni svet.
Po tem priznanju so orožniki prijeli tudi brata umorjenega mlinarja, ki se je hotel poročiti z bratovo ženo... Zaprli so tudi ženo, da doženejo, če ni tudi ona sokriva umora.
Milijonska škoda vsled povodnji
Kmetijski oddelek banske uprave v Ljubljani je sestavil pregled škode, ki jo je napravila povodenj.,
Po tem pregledu znaša vsa škoda na polju nekaj nad 11 milijonov dinarjev.
Najhuje so trpeli: celjski, kočevski, krški, ljubljanski in logaški okraj.
V	celjskem okraju je voda zalila 1588 ha zemlje. Škoda: 1,079.000 Din.
V	kočevskem okraju je bilo ooplavljenih 2556 ha. Škoda; 2,047.052 Din.
V	krškem okraju: poplavljenih 1280 ha. Škoda: 1,968.000 Din.
V	logaškem okraju: poplavljenih 396 ha. Škoda: 1,064.586 Din.
V	ljubljanskem okraju cenijo škodo na 5 do 6 milijonov dinarjev.
Kmetice, pazite!
Kmetice, ki prodajajo suhe gobe po mestih, naj pazijo na prebrisane lopove, ki so že nekaj ubogih žensk osleparili pod pretvezo, da vedo za dobre kupce in so na ta način blago kmeticam izvabili iz rok. Uboge ženske niso videle več ne gob, ne lopovov. Torej pozor!
Ooniacc vesli
Živinski sejem v Ljubljani se mesto v sredo 1. novembra 1933 (praznik Vseh svetnikov) vrši že v torek 31. oktobra, naslednji pa 15. novembra, to je tretjo sredo.
Šolnina na vseučiliščih. V Ljubljani so vplačali visokošolci okoli pol milijona, v Zagrebu pa nad 1 milijon dinarjev.
Zagonetna smrt. Te dni je na Pohorju umrl neki posestnik vsled zastrupljenja z gobami; ne vedo pa, ali je jedel gobe, ne da bi jih poznal, ali pa gre za zločin.
S kostanja je padel v sredo preteklega tedna France Eržen, 23-letni posestnikov sin iz Zgornjega Zabukovja pod Sv. Joštom. Pri padcu si je zlomil tilnik, da so ga že mrtvega pripeljali domov.
Avtomobil je povozil v Ljubljani na Go-sposvetski cesti 26-letnega Jakoba Koprivca, po-sestnikovega sina s Črnega vrha pri Polhovem gradcu. Koprivec se je vozil s kolesom, obe vozili sta v diru trčili druga ob drugo in ne-»reča je bila tu.
Volitve v Delavsko zbornico. Rezultati volitev v Delavsko zbornico, ki so se vršile 21. in 22. t. m., trenotno še niso znani ter jih bomo objavili v prihodnji številki.
Velik požar v Dolenjem Križu pri Žužemberku. V nedeljo so pogorele v Dolenjem Križu štirim posestnikom tri hiše in 16 gospodarskih poslopij. Škodo cenijo na stotisoče, zavarovani pa so bili pogorelci le za nizko vsoto 60.000 dinarjev.
Ponesrečen gasilec. V noči od petka na soboto je gorelo v Britofu pri Kranju. Pri gašenju je pridno pomagal tesar Ivan Pičman. Nesreča pa je hotela, da se je nanj zrušilo goreče tramovje, tako da je nesrečnež vsled poškodb umrl.
Sneg v Črni gori. Zadnje dni je nastopil v Črni gori hud mraz. Snega je zapadlo nad pol metra na debelo.
Še ena avtomobilska nesreča. Na cesti med Želimljami in Pijavo gorico (ljubljanska okolica) je povozil avtomobil 23-letno posestnikovo hčer Angelo Podlogarjevo. Nesrečo je zakrivil avtomobilist, ki je ponesrečenko tudi odpeljal v ljubljansko bolnico.
Lokomotiva jo je zdrobila. V savinjski dolini med Št. Petrom in Polzelo je povozil vlak 30-letno služkinjo Angelo Zalokarjevo, ki je hotela na kolesu prehiteti vlak. Lokomotiva ji je zdrobila lobanjo.
K vsaki kavi pripada dober dodatek! Torej tudi h Kathreiner Kneippovi sladni kavi samo Pravi »Franck« z mlinčkom!
V avtotaksi g. Dojmoviča iz Novega mesta se je pognal v nedeljo zvečer med kolodvorom in mestom neki siromak. Posledica je bila ta, da je obležal z razbito glavo na cesti in je kratko nato umrl. Zdi se, da je imel pokojni namen iti v smrt prostovoljno, ker bi se bila sicer na odprti in precej široki državni cesti ob malem prometu ne mogla pfipetiti nesreča. Šoferja taksija pri tem ne zadene nobena krivda.
Neznan kolesar je podrl preteklo nedeljo 80-letno Terezijo Petričevo iz Brune vasi pri Škocijanu. Težko poškodovana žena je še istega dne umrla, neznanega kolesarja pa zasledujejo orožniki.
Dober plen. V neko trafiko na Miklošičevi cesti v Ljubljani so te dni vlomili neznani zli-kovci in odnesli za približno 15.000 Din denarja, kolekov in tobaka.
Možnar ga je. Pri streljanju v Zegarcih se je razletel možnar in je zdrobil Francetu Mer-čniku obe roki.
Za poplavljence. V sklad osrednjega pomožnega odbora za poplavljence dravske banovine so darovali: Ljubljanski velesejem, razstavna zadruga z o. z. 2000 Din, Zveza slovenskih zadrug r. z. z o. z. v Ljubljani 2000 Din, Uprava bolnice za duševne bolezni v Toponici pri Nišu (zbirka uradništva in uslužbencev) 530 Din, Hranilnica in posojilnica v Vuzenici 200 Din, I. drž. deška osnovna šola (Ledina) v Ljubljani 176 Din, Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Hrastniku 132 Din.
Naša mesta. V Jugoslaviji je 86 mest, ki imajo skupaj 1,939.235 prebivalcev, t. j. skoro 14 odstotkov vsega prebivalstva. Tri mesta imajo nad 100.000 prebivalcev, štiri mesta pa od 50.000 do 100.000.
Nova pošta. Nova pošta je otvorjena na Studencu pri Sevnici.
Čudna igra narave. Na posestvu Mihajla Čonka v Senti se je izlegel golob s 4 nogami. — Posestnik Matija Hegeš v Senti pa ima kozo, ki zadnje čase ni dajala več mleka. Posestnik je kozo opazoval in ugotovil, da koza sesa samo sebe.
Krvav pretep. Iz starega sovraštva sta se sprijela v torek preteklega tedna Kolar Rok in Frangeš Lojze in se obdelavala s sekiro in nožem. Oba sta težko poškodovana.
Konju je iztrgal jezik Matija Rosenberg, hlapec v Subotici, je prišel v hlev močno pijan in zdelo se mu je, da ga hoče konj ugrizniti, pa ga je zato prijel za jezik in mu ga izdrl.
Nad 17.600 bolnikov so sprejeli letos do konca preteklega tedna v javno bolnišnico v Ljubljani.
Požar. V Ženavljah je preteklo nedeljo zvečer pogorela hiša župana Balleka. Ogenj je bil baje podtaknjen iz maščevalnosti. Vsled ognja je prišel gospodar ob vse premoženje.
Življenje si je končal v Celju bivši lastnik posredovalnice za nakup in prodajo posestev Anton Arzenšek. Pravijo, da ga je pognalo v smrt neugodno gospodarsko stanje.
Konje kradejo. Po bosanskih vaseh v okolici Broda je bilo zadnji čas izvršenih mnogo konjskih tatvin. Skoraj gotovo so na delu ciganske tolpe. V noči na 17. oktober je bilo v več vaseh ukradenih 14 konj, a za konjskimi tatovi ni sledu. Kmetje so sami organizirali straže, pa tudi orožniki so pridno na delu, da izslede tatove.
»Letalski napad« na naša mesta. Kakor na druga mesta v naši državi, na Zagreb, Novi Sad, Vršac itd., bo v najkr&jšem času organiziran tudi navidezen letalski napad na Ljubljano, Maribor in Celje. Podrobnosti o pripravah za ta napad bo objavil Rdeči križ v Ljubljani.
Slaba trgatev v Dalmaciji. V Dalmaciji bo letošnja trgatev za približno 30 odstotkov slabša od lanske.
Krvavo kožuhanje. Pri kožuhanju koruze so se stepli fantje v neki vasi blizu Ormoža. Eden je obležal mrtev, drugi, težko ranjen, pa utegne sicer okrevati, toda zaradi pretresa možganov ne bo menda nikdar več pri polni pameti.
Skoro 800.000 dinarjev so plačali ljudje v Dravski banovini na sodnih taksah samo meseca septembra! Pa pravijo, da ni denarja ...
Peki so pretepli peka. V Ptuju ob ponedeljkih nimajo svežega peciva, ker obstoji za pekovske pomočnike nedeljski počitek, pač pa prinašajo v mesto sveže pecivo peki iz okolice, kar pa pekovske pomočnike silno jezi. Tako so pretekli ponedeljek napadli peka Ritonjo Martina iz Hajdine in so ga močno poškodovali.
Za poplavljence so darovali. Pravoslav Re-bek, živinozdravnik v pokoju, Din 50, Društvo kmetskih fantov in deklet na Igu Din 72'—. — Dobrotnikom v imenu poplavljencev najlepša hvala.
Ve&M i&> sveta
Najhitrejša ladja na svetu
je francoska vojna ladja »Cassar«, ki je dosegla hitrost 80 km na uro. Tudi Nemci priznavajo, da so Francozi po vojni v ladjedelstvu dosegli velike uspehe.
Najbogatejša" nuna na svetu živi v Zedinjenih državah v mestecu Cornwells pri Filadelfiji. Tam živi kot prednica samostana »sester najsvetejšega zakramenta«. Danes je stara 70 let in je hči nekdanjega sotrudnika bankirja Mor-gana Frana Drexel-a, ki ji je zapustil nad 7 milijonov dolarjev. To premoženje nosi na dan 1000 dolarjev obresti, a ves denar je darovala samostanu.
Iz »Društva narodov«. Seja nekega važnega odseka Društva narodov se je bližala svojemu koncu. Bilo je že skoro ena popoldne, ko je vstal neki delegat in govoril (francosko): »Gospodje tovariši, dovolite mi, da vas opozorim na važnost odlokov, ki naj jih sprejmemo še danes popoldne. Od naših sklepov je odvisen svetovni mir. Premislite torej v opoldanskem odmoru vse natanko, da bomo dostojno sodelovali za ohranitev miru.« Angleški prevajalec pa je prestavil ta nagovor tako-le: »Gospod delegat je rekel, da pojdimo kosit!«
70 ruskih letal bo vrnilo obisk francoskega ministra za letalstvo Cot-a v Parizu. Letalci se bodo ustavili tudi v Varšavi in v Pragi.
Predsednik Zedinjenih držav zbira pisemske znamke. Predsednik Roosevelt je navdušen zbiralec pisemskih znamk. To vedo tudi uradniki v Zed. državah in mu pošiljajo vse mogoče pisemske znamke, kar jih dobe iz celega sveta — bržkone v upanju, da se bo tudi gospod predsednik nanje primerno spomnil.
Na Andamanskih otokih r Bengalskem zalivu žive še ljudožrci, pritlikavi ljudje, ki ostanke trupel ali tudi cela trupla mečejo v posebno jamo. Ta obred je pri njih do neke mere bogo-služnega značaja, dotična jama pa se nahaja sredi pragozdne jase, kamor vodi skrita steza. Po drevju okrog jame vise vse križem človeške lobanje in druge kosti, v jami sami pa se na razpadajočih truplih pasejo nešteti roji črvov in raznoterih muh. Slednje se brne dvignejo kvišku, ako jih kdo prepodi, je jih pa toliko, da vse golšči in brenči po zraku. Na starem parob-ku blizu jame je pripravljeno kamenito kladivo
Svinjereja ni pri nas tako razvita kakor bi morala biti glede na naše domače potrebe in na odprodajo ali izvoz.
Da ta tako važna panoga gospodarstva ne uspeva so krive razne kužne in druge bolezni pri prašičih, a še največ to, da te bolezni posest-niki-svinjerejci, posebno mali in srednji prikrivajo in ne naznanijo oblastem pravočasno.
Ko posestniku obole prašiči, mesto da bi takoj prijavil to županstvu, ali sreskemu načelstvu, on poskuša vsa mogoča zdravila in še razne coprnije in če ne pomaga pusti prašiča poginiti ter ga zakoplje v gozd, ali v kakšno močvirje ter si ne razkuži rok, obleke, obuvala, ne hleva, dvorišča in orodja, ki ga je pri tej priliki rabil.
Če je prašič poginil od kakšne navadne bolezni, kar se redko dogodi, ni drugih posledic.
V največ slučajih pa gre za kužne bolezni in zameti (bacili) se lahko ohranijo dolgo časa v hlevu, na dvorišču in kjer je bil prašič zakopan. Če se že ni razširila bolezen na druge prašiče v istem dvorcu ali pri sosedu, se lahko ista pojavi čez dva do tri tedne in tudi kasneje. Tudi voda — deževna — lahko prenese kali bolezni iz enega kraja v drugi, ako poginule živali in odpadki istih niso dobro zakopane in dvorci razkuženi.
Na isti način se raznesejo klice bolezni, če se okuženi prašič zakolje in meso, slanino, kožo, čreva razdeli med sorodnike, znance itd. ali se proda brez strokovnega pregleda.
Ljudje, ki so imeli opravilo pri bolnih prašičih ali pri klanju istih lahko raznesejo klice bolezni po vsej okolici.
Končno se kužne bolezni razširijo z odpro-
Jakob Lapuh:	•	16
Peregrin Zavožen
(Povest iz davnine.)
(Nadaljevanje.)
»Saj vem; mi je sama omenila. Dejala je, da si bil takrat še premlad. Kaj meniš, Peregrin, zakaj sme mlad človek tako malo vedeti?«
»Da se prehitro ne postara —«
»Misliš —?«
»Tako se mi zdi —«
»Nemara imaš prav, a meni to vendar ni všeč. Ko bom stara, sploh ne bom več radovedna, ali ne?«
»Bog ve? Meni se zdi, da je najlepše, dokler človek ničesar ne ve.«
»Nak, nak, Peregrin, to pa.ne bo obveljalo! Poglej, jaz sem že zdaj dosti bolj vesela, ko vem, da si mi šel nabirat cvetlic!«
Videl sem njen zardeli obrazek, ki se mi je zdel v senci plavih kodrov angelsko lep, in sem se zgrozil ob misili, da se morda v tem čistem srcu zdajle nevede drami občutje, ki se ne bo smelo nikdar, oj, nikdar razodeti! — šopek nageljnov mi je zdrknil iz rok in Valerija me je pokarala:
»Vidiš, kako si neroden! Zdaj bi te Klotilda spr-t nagnala s pustunom, ako bi to videla.«
Smeje je pobrala cvetje in me lahno udarila po licu z njim.
za ubijanje bogovom namenjenih človeških žrtev. Gorje pa roki nepoklicanega tujca, ki bi se dotaknil tega »svetega« orodja! V gošči skriti stražniki strahotnega »svetišča« takoj naperijo otrovane puščice proti njemu in drzen raziskovalec teh divjin, ki se je drznil dvigniti to kladivo, je komaj ušel smrti.
Posebno stražo na nemški meji bodo postavili Danci.
Velik volilni uspeh socialistov na Norveškem. Pri zadnjih volitvah za državni zbor so mnogo pridobili socialisti, izgubili pa so konservativci.
dajo navidezno zdravih, a že okuženih prašičev iz okuženih dvorcev. En okužen prašič lahko okuži celo krdelo, a sam lahko ozdravL
Tako se širi bolezen, a ljudje si ne znajo razjasniti, kako se je pri njih pojavila bolezen in tarnajo, da nimajo sreče, da je prašičem kdo zavdal ter slično, zgubijo veselje do reje prašičev in isto opustijo.
Tudi v zadnjem času se je pojavilo v naši banovini več slučajev svinjske kuge in para-tifusa na prašičih. Te bolezni so bile zanesene po okuženem mesu in se pojavile sedaj tu sedaj tam, kakor se je meso oddajalo in prašiči več ali manj sumljivi prodajali ter so ljudje iz okuženih dvorcev prišli v dotiko z drugimi.
Na podlagi tega moram toplo priporočiti posestnikom, svinjerejcem, da vsak najmanj sumljiv slučaj bolezni takoj prijavijo županstvu ali sreskemu načelstvu, oziroma pokličejo živino-zdravnika. S takojšnjo pomočjo živinozdravnika se večina bolnih reši in če to ni mogoče, se ukrene potrebno, da ima dotični posestnik čim manj škode in da se obvarujejo tudi drugi posestniki.
Nadalje moram opozoriti posebno svinje-rejce naj ne kupujejo mesa, slanine itd. iz sumljivega izvora. Istotako naj si nabavijo prašiče zdrave in iz neokuženih dvorcev, za vsak slučaj naj novokupljene prašiče postavijo v poseben prostor in naj jih oskrbuje ena oseba, ki ne pride v dotiko z drugimi domačimi prašiči, tudi naj se rabi posebna posoda za te prašiče in to za dobo najmanj 15 do 21 dni.
Prihodnjič nekoliko več o svinjski kugi in paratifusu.	pr. Rebek.
»Ti,« je rekla nato, ko sva se počasi napotila proti gradu, »stopi no vendar k teti Klo-tildi, da ti bo povedala —« »Zakaj te to tako mika?« »Za nič. Kar tako. Prav za prav —•« »No, le povej —«
Deklica se je plaho ozrla na vse strani in mi zašepetala na uho:
»Zadnjič, se mi zdi, da sem jo slišala ponoči jokati —« »Koga?« »Tisto gospo —«
»Se ti je mogoče samo sanjalo —« »0 ne, saj sem bila zbujena! Slišala sem najprej jok in potlej neko govorjenje. Čisto se mi zdi, da sta govorila atek in Klotilda —« »Ponoči?«
»Ponoči! Očetov glas sem prav natanko spoznala. Bil je čutiti močno nejevoljen. Ženskega glasu nisem tako dobro razločila, pa sem vstala in se zmuzala k vratom —« »In — ?«
»No, videla sem, da sta res Klotilda in moj oče. Teta je sklepala roke in venomer ponavljala, da tega ne more in ne more, ker se ji preveč smili —« »Kdo?«
»Ko bi jaz vedela! Morda celo tista gospa —«
»Ali očeta nisi razumela?« Valerija je odkimala.
Stopodaatoo
Važna objava za male mline in žage. Na
vprašanje ali spadajo mlini ob potokih, ki me-ljejo le občasno, ko je dovolj vode in ki so po zakonu o neposrednih davkih oproščeni hišnega davka, k hišni obrti, in ali so zaradi tega oproščeni pridobnine in davka na poslovni promet, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal pojasnilo, po katerem to delo ne spada k hišni obrti. Podobno velja tudi za žage, ki obratujejo občasno ob zadostni vodi. Ker neke davčne uprave te mline in žage obdavčujejo kot industrijska podjetja, jih finančno ministrstvo opozarja, naj te obrate smatrajo kot obrtna podjetja, ki obratujejo s pomočjo pogonskih strojev. Med industrijska podjetja spadajo le tisti mlini in žage, ki se na podlagi zakona kvalificirajo kot industrijska podjetja, to se pravi, če obratujejo s stroji predvsem za skladišča in manj po naročilih.
Za izvoz zajčje dlake. Tvrdka Santos, Beu-tel & Cie., Sao Paulo, Rua Consolacao 19 sob., želi uvažati iz naše države zajčjo dlako za izdelovanje klobukov. Interesenti, ki bi se zanimali za izvoz take dlake, naj javijo svoje naslove Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd (Ratnički dom).
Prodaja žrebcev banovinske žrebčarne na Selu pri Ljubljani. V sredo dne 29. novembra 1933 ob 9. uri dopoldne bo na žrebčarni na Selu pri Ljubljani prodano na javni dražbi 7 žrebcev. Natančne pogoje dražbe je lahko po-izvedeti pri upravi žrebčarne na Selu pri Ljubljani. — Uprava banovinske žrebčarne.
Poljske miši v Prekmurju. V veliki množini so se pojavile miši po naših poljih. Zatiranje teh škodljivcev se je organiziralo. Za zadevo se je zavzelo tudi okrajno nadelstvo, ki je poskrbelo strup za miši. Ta strup se bo razdelil med naše kmetovalce, da bodo s tem poskusili uničiti ali pa vsaj omejiti to zalego.
Zanesljivo znamenje.
Janez: Draga Urška, po čem pa spoznaš, da me imaš vedno rajši.
Urška: Ljubi Janez, po tem, da sem vsak dan bolj jezna na sosede, ki govore okoli, da si ti največji osel v celi fari.
»Saj veš, kako on zamolklo govori. Še od blizu ga je včasih težko razumeti. Pa sem tudi kmalu morala nazaj v posteljo, da me ne bi bila opazila —«
»Ti, Valerija,« me je grizlo sto jedkih sumov, »ali si stricu kaj omenila o tem?«
»Si ne upam. Samo očeta sem vprašala, pa je malo manjkalo, da nisem bila tepena —t
»Kaj si vprašala?«
»Oh, kako si čuden: Kdo je tista gospa, ali ne?«
»In on —«
»Saj pravim, da bi me bil skoraj pretepel!«
»Pa ti ni čisto nič rekel?«
»Da je — copernica!« se je prekrižala Valerija in se oklenila moje roke. »Zato me j« zdaj še bolj strah.«
»Kaj, ko bi midva skupaj vprašala strica?«
»Saj ne bo hotel nič slišati! Je že bolj pametno, da govoriš sam s Klotildo —. Ali boš, Peregrin?« se je proseče naslonila name.
»Bi že, toda —«
»Kaj?«
»Po pravici povem, da nič kaj rad ne grem k njej —«
»Saj menda vendar ne grize!«
»In ko b — ?«
»0, potlej bi ji pa že jaz zakurila! Misliš, da ne znam biti huda?«
»Kakor čebela?« mi je šlo na smeh.
(Dalje prihodnjič.j"
JVefea/ nasvetov e svin/ereri

Pismene opomine
smo poslali nekaterim starim naročnikom, ki »Kmetskega listam za tekoče leto še niso plačali. Kdor je prejel tak opomin, ga prosimo, da zanesljivo čimpreje poravna zaostalo naročnino, sicer bomo neljubo primorani vsem zamudnikom ustaviti nadaljnje redno pošiljanje lista	Uprava.
Plašni konji.
Ribničan pelje svojo suho robo po cesti. Mimo pridrvi avtomobil in konji se plašijo. Avto-mobilist mora vstaviti svoj avto in zavpije Rib-ničanu: »Čemu imaš take konje, da se vsacega avtomobila ustrašijo.«
Ribničan pa odgovori: »I gespud, a se ne bi oni ustraši, k' bi vidli same hlače po cejst teč.«
Kako hranimo kostanj?
Kostanj pri nas še vse premalo cenimo. Raste sicer povsod po naši ožji domovini, toda prave skrbi mu žalibog ne posvečamo; zlasti ga ne znamo pravilno hraniti čez zimo.
0 tem, kako naj hranimo kostanj čez zimo, daje znani strokovnjak g. Josip Štrekelj sledeča navodila:
Kostanj spravljamo domov, kadar je zrel. To je takrat, ko ježice porjave in se odpro. Tedaj tudi rade odpadejo z drevesa. Klatenje še nezrelega kostanja je nespametno.
Pod drevesom poberemo v primerne posode izpadle plodove in še polne ježice. To mešanico spravimo domov ter stlačimo kakor zelje v kako kad ali v zaboj. Da se vrhnja plast ne posuši in da se izcimi nekako vrenje, pokrijemo še s plastjo kostanjevega listja. Tako stlačen mora ostati v posodi kake tri tedne, lahko pa tudi brez škode več časa. Kak dan, ko ni družina z delom zaposlena, spravimo kostanj iz posode in ga očistimo ježic. Pri tej priliki lahko odberemo debelejše plodove za kupčijo, drobnejše pa za domačo rabo. Takoj nato, da se ne posuši, vložimo kostanj v kako posodo med vlažni rečni pesek. Pri tem postopamo tako, da na dno posode nasujemo najprej za 2 prsta na debelo peska, vrhu tega pa stresemo in z roko poravnamo toliko kostanja, da leži plod ob plodu. To pokrijemo spet s peskom in na vrhu položimo novo plast kostanja. Tako nadaljujemo, dokler je blago na razpolago. Debelejših plasti kostanja, kakor je plod ob plodu, ne smemo vlagati, ker bi se pojavila plesen in pridelek pokvarila.
Ako rabimo kostanj za prodajo ali za do-
mačo rabo, zajamemo z vevnico iz posode pesek in kostanj. Na redkem rešetu očistimo kostanj peska in še operemo. Vselej pa moramo v načeti posodi poravnati pesek, da se kostanj ne suši in trohni.
V nadzemskem prostoru, kamor je pomladna toplota bolj dostopna, traja tako vložen kostanj do konca meseca marca. Takrat začne kaliti in s tem tudi izgubljati dobroto. Če je pa spravljen v hladnejšem podzemskem prostoru, je svež in užiten do konca meseca aprila.
Iz tega vidimo, kako pogrešeno je, ako žu-rimo kostanj že pod drevesom. Še bolj škodljivo je, ako ga sušimo. Osušen strohni, če pa kaj malega ostane zdravega, otrdi, da ga najboljši zobje ne morejo zdrobiti. Pri tako slabem gospodarstvu že ob božiču ni več kostanja pri hiši, kaj šele kasneje, ko bi ga najbolj potrebovali.
iladio
PROGRAM RADIO LJUBLJANE od 29. oktobra do 5. novembra 1933.
Nedelja, 29. okt. 8-15: Poročila. 8 30: Gimnastika (Lojze Vrhovec). 9: Versko predavanje (dr. Rant). 9.30: Kaj moram vedeti o Okrožnem uradu (Smersu R.). 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11: Radio orkester in vok. solo. 11.30: Slovenska glasba, izvaja Radio orkester. 12: Čas, plošče. 16: Francoski kmet (ga. Jera-sova). 16.30: Pevski koncert. 17.30: Plošče. 20: Operna korepeticija. Sodelujejo: gdč. Sokova, gg. Jelačin in Eržen. 20.45: Harmonika solo, g. Kovač. 21.30: Čas, poročila. 21.45: Radio orkester in Radiojazz.
Ponedeljek, 30. okt.: 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Čas, plošče. 18: Gospodinjska ura: O kurivu v gospodinjstvu (ga. Kraigherjeva). 18.30: Krompir kot hrana (prof. Pengov). 19.30: Slavonija v šegah (H. Marjanovič). 19: Plošče. 20: Pevski dueti (gg. Gostič in Rus). Vmes duet harmonikarjev Kosec. 21.30: Čas, poročila. 21.45: Radio orkester.
Torek, 31. okt.: 11: Šolska ura: Kaj je doživel 10 din. novec (V. Kus). 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Čas, plošče. 18: Otroški kotiček (gdč. Vencajzova). 18.30: Plošče. 19: Francoščina (prof. Prezelj). 19.30: Položaj Slovencev ob vstopu v I. 1848 (R. Dostal). 20: Dvoboj na harmoniki: gg. Stante in Kovač. 20.45: Koncert ge. Pavle Lovšetove na ploščah in v originalu. 21.30: Čas, poročila. 21.45: Radio orkester. 22.30: Angleške plošče.
Sreda, 1. nov.: 8.45: Poročila. 9: Versko predavanje (ravnatelj Jagodic). 9.30: Orgelski koncert. 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11: Radio orkester. 12: Čas, plošče. 20: Pevski oktet »Ljubljanskega Zvona«, vmes duet: klavir in harmonij. 21: Prenos »Requiem-a« (Verdi) iz Dunaja. 22.30: Čas, poročila.
Četrtek, 2. nov.: 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Čas, plošče. 18: Otrok in prostost (Marija Kmetova). 18.30: Pogovor s poslušalci (profesor Prezelj). 19: Srbohrvaščina (dr. Rupel). 19-30: Plošče po željah poslušalcev. 20: Prenos iz Beograda. 22: Čas, poročila, plošče.
Petek, 3. nov.: 11: šolska ura: Polharji (Miroslav Zor). 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Čas, plošče. 18: Plošče. 18.30: Predavanje Narodne odbrane. 19: Sokolstvo (g. Ambrožič). 19.30: Plošče. 20: Prenos iz Zagreba. 22: Čas, poročila, Radiojazz.
Sobota, 4. nov.: 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Čas, plošče, 18: Plošče, stanje cest. 18.30: Zabavno predavanje (prof. O. Šest). 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). 19.30: Zunanji polit, pregled (dr. Jug). 20: Internacionalni prenos iz Budimpešte. 20: Čas, poročila, Radiojazz.
<$e/mi
30. oktobra: v Zalogu, Vel. Gabru, Studencu-Krško.
2.	novembra: v Jesenicah na Dolenjskem, na
Mirni, Cerknici, Vitanju, Turnišču, Mokronogu.
3.	novembra: v Zagorju ob Savi, Razkrižju, Pi-
šecah.
4.	novembra: Preski pri Medvodah, Sv. Lenar-
tu nad Laškim, Konjicah, Sv. Pavlu pri Preboldu, Križevcih.
Valute
1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira
Din	40-—
Din	13-65
Din	11-10
Din	182-50
Din	2-25
Din	1-70
Din	3-02
Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati še 28A% na ime »prima«. To se pravi, ako prodaš 1 ameriški dolar po kurzu Din 4880 in dodaš še 28%%, dobiš za dolar Din 62-70. To velja tudi za vse ostale tuje valute.
Avstrijski šiling v privatnem kliringu Din
8-85.
VvedLnoslni
2X% Vojna škoda 7% investicijsko posojilo 7% Drž. hipotek, banka 6% begluške 4% agrarne 7% Blair posojilo 8 'A % Blair posojilo Privilegirane agr. banke
pcrpzpjz
Din 243—246 Din 50—53 Din 44—46 Din 36—37 Din 27—29 Din 33—35 Din 35—37 Din 225—228
Račun poStne hranilnice štev. 14.267	Telefon štev. 28-47	Brzojavni naslov: .KMETSKI DOM"
Denar naložile najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI m POSOJILNI DOM
REGISTROVAIA ZADRUGA Z NEOMEJEIO ZAVEZO
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. I
VLOGE na knjižice in tekoči račun se obrestujejo po 6'/«, pri tromesečni odpovedi po 6%, večje stalne vloge po dogovoru
Stanje vlog nad 'Din 35,CCC.CCC-— ® Rezerve Din 1,1CC.CCC-
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog — Strankam nudi brezplačno poštne položnice m nalaganje denaria
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo 'n proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljnje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji
BLAGAJNIŠKE URE ■ Ob delavnikih od 8—12V, in od 3—4 V., le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/
Podružnici v Kantn^hu, Glavni trg — v Mapffeofn. ;f?cm«feov trg 3
Kreditni zavod trgovino in industrijo
Ljubljana.
Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana - Telefon štev.: 20-40,24-57,25-48; interurban: 27-06,28-06 PETERSON INTERNATIONAL BANKING CODE Cbvestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedeposit i. t d.
i—I..........mi....................................................MM——i^M

Pozor I	Pozor!
Ne kupujte slabo poceni blago 1 Ampak dobro, katerega dobite pri domačem podjetju
pri ČEŠNIKU
Lingerjeva ulica - LJUBLJANA - Stritarjeva ulica
Največja izbera vseh vrst blaga za moške in ženske obleke, površnike, suknje in druga jesenska ter zimska oblačila.
k
Poštenost mojega podjetja je znana!
za navatSno iefo 1954
ki ima 365 dni,
»VELIKA PKATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki« najdeš »se, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine nirke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, štajerskem, Prekmurju, Medži-murju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku
tiskarni J. Blasnika naši. d. «1. v Ljubljani.
Kdor oglašuje -ta napreduje!
Opeko
s Irešnike
vseh vrst, za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn
ILOVAC
dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo
Generalno zastopstvo za Dravsko banovino
EEOMOM" LJUBLJANA, KOLODVORSKA J
**
SUHI GOBE
kupuje in plača po najvišjih dnevnih cenah
trgovina z de-'9 čelnimi pridelki in špecijalna trgovina za nakup suhih gob
LJUBiMKU
Vidovdanska c. 1 — Florijanska ul. 30
ŠL IC^ecife

vseh vrst, kakor tudi nizke vrtnice, nudi po najugodnejših cenah VINKO STRMLJAN, Tanetiše št. 1, pošta Litija. Zahtevajte teniks!
Suhe
kupuje po najvišji ceni
SEVER & KOMP., LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 5

; OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA
v Ljubljani
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete
Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa
Kc>lcd.v€>wsha ulica šiev. 7

Kmctsha posojilnica Snsfee
veg. zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Tyi?ševa (Dunajska) cesta IS (v lastni palači)
obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka
Rentni davek plačuje posojilnica sama
Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge narastle na	nad Din 230 milijonov
izkazane rezerve znašajo „ „ 10
»»
Poleg lastnega premoženja Jamči za varnost vlog nad 6.500 zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, kar predstavlja milijardno jamstvo in popolno varnost vseh vlog.
Urednik: Janko Vičič. — izdajo za konzorcij Ivan Hip. an," — Jtska tiskoma MeiKui ipiedslavnik tiskarne: O. M i h a 1 e k), Ljubljana,