gosp
dar
brtnišk
in
naro
ne
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.
Ljubljani v sredo 17. junija 1863.
Gospodarske stvari.
Cbelarstvo.
Časopis za cbelarstvo , ki na Moravském izhaja, naznanuje, da so samo v Hamburg (kjer bo to leto velika razstava% v letu 1850 medu 21.109, voska pa 5518
centov pripeljali, v letu 1860 pa medií 18.181, in voska
6949 centov; to je zneslo 1,520.588 gold, srebra v dveh
letih.
Pripeljalo se je iz Nemčije
srednje, iz
Amerike
Hajti in Kube veliko medů (v letu 1860 14.000 centov)
) y
iz Portugiškega pa naj več voska (leta 1860 okoli 1739
centov). Imenovane dežele imajo se vé da več toplote kakor naše, zato pa tudi boljo pašo za bčele: sicer bi
škodovala. Nasledki tega se zlo ujemajo z vednostjo o gleštanji Čbel. Na Francozkem se je najboljih knjig, ktere učijo gleštanje čbelic, v 20 letih prodalo 8 do
9000, na Nemškem pa Dzirzon-ovih v 10 letih naj-manj 25.000. Tudi pri nas so bukve gosp. Jonke-ta
ki cbelarstvo
uce, na prodaj ; ceravno imamo
y
med našimi
čbelarji veliko umnih in skušenih mož, bi mnogim drugim vendar ne škodovala veča in bolj temeljita vednost;
učé.
Naši kmetje Še
vedno raje starim vražam kot bukvám verujejo, in pre-
pa
radi po starem delajo
li jjvj oiaicui uciaju , CCS, uv/c jo tuui iaAU uciai j ^a
vendar shajal. Se vé da je shajal, in še ložje kot , pa ga je navadno tudi enmalo manj pil, enmalo drugač oblečen bil in enmalo manj davka plačeval. Casi
oče je tudi tako dělal
sin
so drugi kot so bili, toraj je treba
gledati, da
se dohodki
na vsako stran gospodarstva množijo; kdor današnji dan ne misli na povikšanje vseh dohodkov, mu pred ali pozneje boben zapoje.
dokaj mišjih ostankov leži, ga dobro zaprem. Te dve sovi ste Čez poletje 15 mladih izvalile in dogojile, ktere so prenehoma v svoji rojstni palači prebivale.
Tla
so
bile
pavcov na debelo z mišjimi ostanki pokrite. Gotovo bi še veliko veče število maček, kakor je sov bilo, ne tako pridno bilo, kakor so bile sove. Toraj fantje! ne lovite in ne preganjajte sov, ki so tako koristne za
polje in pohištvo!
Pajk.
Ođ goveje
kuge na dalje.
Večidel iz vseh krajev na Kranjskem
ker je
bile
pa bolje gleštanje bčelic tudi pri nas bolje obresti dflnašalo.
Veliko škode, ki jo je zima 1860—1861 čbelarstvu storila, bi se bilo večidel lahko odvrnilo. Na Francozkem so bile tisto zimo skoro da vse čbele pokon-čane; v nekterih krajih jih je komaj deseti in še celó dvajseti del, to je, od dvajset panjev en sam ostal. Na Nemškem je zavoljo boljega gleštanja čbelam zima manj lovcu
t	x£j y ovu rvi. aj v lia -lv. x cl il j o iv ^ ijjl y	j u
dozdaj goveja kuga bila, se slišijo dosti vesele novice. V Dole nj i vasi po pismu c. k. senožeške kantonske gosposke od 11. t. m. je tudi med ovcami potihnila bolezen, v Preloki črnomeljskega kantona ste 10. t. m.
dve
linah je takrat bila
ovci, ki pa ste bolezen že prestale
y
v Pav-
ena bolna. Kako
gorji dalje, nam ni se znano.
Je
v
Za-
Kr. deželno glavarstvo v Zagrebu je 3. t. m. pisalo
c. k. vladi kranjski, da zdaj
so ne
y
samo v Kar-
temuč tudi po vseh hrvaških krajih med Savo in Kolpo sejmi prepovedani.
Na vprašanje c. kr. kranjske vlade je c. kr. ministerstvo odgovorilo , da d o z d a j še ne more dovoliti odškodovanja za ovce, ki bi se zavoljo te kuge po-
bile, ker skušnje o ovčji devetogubnici, ktera je še od ieta 1861 znana, niso tako dovršene, da bi se moglo zastran odškodovanja pri ovcah kaj gotovega odlociti.
radi bi slišali, koliko se jih je že prodalo; mislimo pa, bolezen da se čbelarji naši ne pulijo kaj preveč za-nje, kakor
sploh za bukve ne, ki kmetijstvo
Ker ovce za to kugo nikoli ne zbolijo izprva
y
ampak
nalez ej o od goveje živine, je gospodar
sam kriv, da ne ubrani nalezbe. Tudi ni pri ovcah ta kuga tako huda kakor pri goveđih; veliko ovác pre-boli in bolezen srečno prestane; pobijanje kakor pri goveđih bi tedaj ces. kasi preveliko stroškov prizadjalo, in toliko več, ker tudi kozé včasih zbolijo; po takem bi plačevanje brez konca in kraja bilo. Da se bolezen med ovce ne Širi, je po ministerskem spisu najgotoviša pomoc ta, da se hlevi, v kterih so ovce, prav pridno zračijo ali luftajo. (Po takem je tedaj še
bolje, ce zdaj pri nas).
so ovce zmiraj pod milim
nebom, kakor je
to
Sova mišja lovivka.
hanovrskem
časopisu
kmetiške družbe
piše
nekdo sledeče, kar bi utegnilo tudi našim pastirjem in
drugim koristno biti; zato naj „Novice" povejo
m
kako.
kaj
Spomladi leta 1851 ste se dve sovi v neki hram
vselile, ki je bil prej golobnjak. Ko večkrat sove ven
JV «Xi px^j	x^v ywrvi««, ovyv, »vu
in noter letati vidim, ogledam hram in najdem, da ste
Natoroziianske stvari.
Nekaj
luni.
VIII.
Spisal O gr ine Vilj em.
Upljiv lunini gledé zemlje
(Konec.)
53
Vprašanje je slednj
ali
zbuj
luna
na
si sovi gnjezdo- naredile, v kterem je 8 jajic za va- zemlji tudi kaj gorkote? Tu so natoroznanci različnih lenje ležalo; ko nadalje pazim in vidim, da po hramu misli. Ne ćutimo ravno lunine gorkote, pa mnogo pre-
186
iskovanj potrjuje, da tudi iz lune izhaja gorkota. Mel-
bolje
za vso okolico, ko bi
ga ne bilo, ker kaj pomaga
Ioni'je opazoval 1846 prav natanko toplomer, in našel ljudem natorna lepota, če pa zraven nje pomanjkanje je, da je lunina luč topla.
Tudi na vreme zemlje ima luna velik upljiv. To ie dokazal gosp. Park-Harrison v Kambridge (izrekuj :
I Ml	..... ......~ 1856.
Kembrič-u) po 16.000 preiskavah od leta 1814
o
Ker bi bilo po mojem
več o tem zve
naj
mnenj i sledi tukaj
prav dobro
7
da
se
kaj
trpé? Ko bi se jezero posušilo, ali saj njegov hitrejši odtok pospešil, koliko njiv in travnikov bi bilo lahko ondi. kjer raste zdaj sama pusta trava ali nič vredno
In to ni nemogoče. Gregor Kebe in Valentin
bičje	_ ■■■il^^B
Leskovec iz Jezera in pa Gregor Grebenec iz Cerk-
vsaj to: Gorkej a je	nice so přehodili in prebrodili z veliko nevarnostjo last
prva polovica luninega mesca (des Mondmonates) kakor	nega življenja vso véliko Karlovco. Ti zvedeni in pa-
je druga (čeravno to še nima občne veljavnosti), in to	metni možje pravijo, ako bi se vélika Karlovca iztrebila se vidi sosebno spomladi in v jeseni
prvem krajcu ponižala pri
vhodu, m
lil i, in ko bi se obe Karlovci
vleče južno-zahodni (SW) veter, v zadnjem pa severo-vzhodni (NO) (pravi Schiibler). Gorkeji je veter, kadeř potem voda v jezeru ne zastajala
ko bi se pretresi v nj ej razstre-
z grabljami previdile, bi
grejo južni in južno-zahodni vetrovi
mlaji
in prvem
krajcu), mrzleji pri severno-vzhodnih (v zadnjem krajcu). Tako pravita Quetelet in Montigny.
Dež uje večkrat v prvi polovici luninega mesca
dolgo
?
kakor zdaj.
?
ali
pa saj ne
tako
Na podlogi teh skušenj
bil povabil lansko leto
gospod okraj ni poglavar v Planini sosedne občine
bi
se
posvetovale, kako
, ^ naj
bi se to delo začelo in speljalo.
(to je, do ščipa od mlaja), kakor v drugi polovici. Pa spodletel mu je njegov vse hvale vreden namen, ne-Schubler je našel po 161etnih preiskavah, da je celo leto koliko zavolj grajljive kratkovidnosti in nemarnosti nekterih odbornikov, nekoliko zato, ker so ljudje zagazili
v prvem krajcu 38 lepih, 57 deževnih dni, v polni luni 25 lepih, 65 deževnih dni, v zadnjem krajcu 41 lepih, v toliko
53 deževnih dni
revščino,
mlaji morda 20 lepih, 46 dež. dni), koliko pa tudi zato
da se bojé vsacih novih naklad, ne-
ker si misli marsikdo : „Timeo
j£j\j y XX XIX Vl XXX,	XXXX dl X UlUIUa Í*\J XVJ^XXl,	U^il. VlXXXy.	XW/lllVV | f eu	ZUC vtu , XV^l Ol XXXXOXX XXXCtX OXJVVLU .
Druga polovica mesca je veckrat jasne ja kot Danaos et dona ferentes". In tako je zaspala
ce ne
prva, kakor tudi „burjave" nastanejo večkrat v dobi od
za
vselej
?
LIV11CV IVI V11UVU •	XXI tCi' IV V/ IV ZJCIO t 'CVXCV , VJV XX Vi
vendar za delj časa zopet misel na jezersko
polne lune do zadnjega krajca, kot v dobi prvega krajca. osušenje. Kadovidni in radovedni popotniki bodo še ob-
54.
Naj
omenimo
v
se
nekaj prikazen, ki se
vidijo včasih pri luni, svoj vzrok pa imajo v ozračji bodo tudi zemljiŠkem.
čudo vali natorno čudežno lepoto tega kraja
domači pa
I Hi ■naprej pomanjkanje trpeli zraven njega. Mi dva pa, dragi moj, pustiva skrb za osušenje drugim
še za
Kader je ozračje vroče in suho, se nam vidi (solnce in pojdiva pogledat najdivjiši kraj tukajšne okolice:
in) luna v mocno krvavo-rudeči barvi; kader je pa

ozračje nasiteno s soparji
?
so nam
77
svitli
u
(blendend)
žarki zaprti, in luna (in solnce) nam kaže skoraj brez-barveno šipo (to je, belo-rumeno).
Skocijan.
Skocijan je od Cerknice dobro uro delječ proti
zapadu v Javorniku. Gré se skozi Zevše, potem po
Že kak tanek oblak nam premeni pogled (solnca in) gojzdu in pride se najpopred v zadnjo jamo.
Mi
8
lune. Večkrat pa najdemo v ozračji majhne ledene kri- si strašen prepad
-----~ - * ~---- ^ v, ^ " ""J ----~ • ~ "-----J - ----J---------------- OX OtXťVOCiXX j / L	, globok fjyj QOAlXlJ C V XXX UJMU^Cl , XV
stale, kteri tako lomijo svitle žarke, da ti naredijo neki meri p0 sredi kakih 20 sežnjev. Stene so iz žive skale, kolobar okoli lune (ali solnca). Ta kolobar, ki je precej spodej v dnu bobni jezerska voda, prišla od vélike oddaljen^d trupla (od lune), se imenuje „1 u ni ni ob- Karlovce sèm. Čez ta prepad si misii lepo obokan,
kamnit, seženj širok most, ki ga je sam večni Mojster
30 sežnjev in okrogel
ki
on
střet" (Mondhof),
dečkast in rudeče-zelenkast.
Je
bel
y
svitleč, včasih tudi ru-
7
Včasih vidimo okoli lune tudi ,,priluno
a
ali
77
drugo
luno" (Nebenmod) in sicer opazujemo neki manjši ko-
lobar
sèm postavil, misii si to in imaš podobo natorne znamenitosti tega kraja.
Nekoliko korakov od tukaj je druga enaka jama,
^^ , okrog tega pa većega, na kterem utegne biti zevška žaga, ki se loči od prejšnje le v tem, ua se včasih celó tretji kolobar. V vsakem kolobarji vidimo v to lahko pride z leve jako strme strani. Tukaj v tem
3 „prilune".	peklu so imeli Zevšarii nekdai svoio ža&*o. Krclie so
da
se
3
prilune
Tudi se pripeti, da se mavrica vidi ob luni
pa
imeli Zevšarji nekdaj svojo
žago.
Kr clj e
■ IHR^B ■	H ■ ■ x WfĚ (omenjene strani notri m spet žagance z ve-
takrat mavrica ni tako lepa v barvah svojih.^ Kader likim trudom na ramah vèn nosili. Ko je tukaj v tem
namreč luna ni previsoko na nebu,^ nji nasproti pa de- březnu voda opravila svojo dolžnost, se spet zgubi in
pride na dan pri rakovski žagi, ki je pa zdaj tudi podrta, ker grajščina ni hotla več lesa za kupčijo ska-
žuje ali vsaj kteri deževni oblak (nimbus) stoji, takrat se lomijo lunini žarki vkapljah in se odleskujejo v različnih barvah
----- w--I; J	--- ----J J	--------^UUi ICI y	ĆAJ O KjLUCKj JLA1. llVUlUf	jlv^ocv
so te barve nekako bolj blede kakor ZOvati. Kakor bi se voda tukaj veselila
pri navadni mavrici.
b) Zgodi se tudi včasih, da prepodi luna oblake,
7
da
se
Je
otela
in
tamnih podzemeljskih votlin, se prijazno vije naprej po
zelenih senožetih. Pa reva! ni
7
ker
privoljeno dolgo
strašno pogubno
to se zgodi morda tako-le: Vilelm Herschel meni, da je seliti se dnevne svitlobe gorkota lunina prav velika, in sicer veča kot gorkota, Sproti zijá škocijansko žr pri kteri vre voda, zato ker luno skozi 14 dni solnce bolj stiskajo in kjer so najožji, pelje z brega
ve-na-
el o.
Bregovi se čedalje
vic vuu.a,	xvcx luuu oxvu^x xi u.xxx ouiu^c q0i] snsKajo m Kjer su najozji, peij« & ure g a. v breg 50
ne oslabljeno obsiva. Luna mora toraj o ščipu ali vsaj korakov dolg natoren most, tako lepo obokan, kakor
nekaj dni potem zemljo ogre vati (glej
ta gorkota, ki likor je goreče
53).
Ai ko-
ízvira iz
7
ne more
trupla,
priti
bi ga bila delala prva umetna roka. Na desni strani
ktero ni toliko gorko, mosta ste stale nekdaj cerkev pri cerkvi, veča sv. Kan-
na
zemljo
ker se raz-
cijana in manjša sv. B enedikta, na mostu pa je
gubi v visočinah našega ozračja, kjer premenuje vidljive gtàlo cerkvenikovo stanovanje, ki je imel v tem divje oblake v previdljiv hlap.
Ozii
po domaèii.
IV r vnuw r v »tcviiv , «1J.JV , —	' ^^--. , -
romantičnem kraji svoje njive in senožeti, ter je reclil mnogo živine. Njegovo stanovanje pa je zdaj do tal
Cerknica in njena okolica.
Popisal Andrej Likar.
(Konec.)
To tedaj je cerkniško jezero, krasno, imenitno, po-
podrto in od cerkve je samo še svetišče ali prezbi-terij sv. Kancijana viditi. Ako se vstopiš na most in gledaš sebi nasproti zevajoče žrelo, groza
bo
kosti
spreletela, nehoté boš povzdignil svojega duha kviško ter zdihnil : Moj Bog, kako čudapolen si v svo-
sebno sloveče delječ okrog.
jih stvaritva
Kakor se nedolžna sramožljiva
In vendar bi bilo stokrát lepota ne nastavlja na ogled zijalastemu svetu, tako se
187
je umaknila tudi natora s svojo divjo krasoto v ta tihi in samotni kraj , ki ga je bila pobožnost bogoljubnih prednikov še posebej prav po kršćansko povzdignila in Bogu posvetila
35. Skednjev in mlatve.
nitev žita.
37. Shramba žita.
Kadar vsahne voda
gre se lahko
za žito v žitnicah ali shrambah. in hranjenje druzih rastlin.
lJU^U JJ\JS V CLlirt.. - JLVCtu.cvL voannij »uucv ,	***	""J J ^	J
deljec naprej notri po žrelu. Prec za vhodom se tako tijskega kolobarenja.
36. Vajetev in ohra-
. 38. Nevarnosti 39. Spravljanje 40. Od prahe in kme-
razprostira votlina, da ni mogoče kamna do stropa po riniti. Strop je poln lepega belega kapnika, ki se sketá o lučni svetlobi v raznih podobah. To tedaj je sloveči škocijanski kraj , ki se mora gledati in gledati ako se hoče od njega pravi zapopadek imeti
Peti clen. Od posameznih koristnih rastlin.
Posamezne rastline pri nas navadne.
?
41.
42. Žita.
45. Zelnate in salatne rastline.
43. Sočivje.
Ker
si se
lvui oj og . dragi moj, že poslovil pri prijaznih in postrežnih Cerkljanih, poj diva od tukaj rajše bližnjo
........začetek
rastline. rastline.
47. Oljnate rastline.
44. Korenstvo.
46. Predivnate . 48. Kupčijske
pot po gojzdu nazaj na Rakek
naj mega
I ^jer je
ledovanja. Pičlo uro imava do
TravniŠine ali rastline za zivinsko klaj
49
• \
?
kratko Od pridelovanja
Od pridelovanja klaj
na
klaj
na travnicih
jivah
51
50. Od
pot, ki nama le prehitro mine med prijaznimi in domo
spasi nj
ljubnimi pogovori
Kaj
9
vprašaš me, pri slovesu
7
kaj
Vsako nedelj
vsak praznik 1 uro
a hočem od tebe za svojo postrežno ljubav, s ktero sem te spremljal po Cerknici in nj tolmačil ondašnje imenitnosti
S1 o v e n s ko s p i s j e. Po praktični slovensko
ves
kaj
S kazuj mi tudi v prihodnj
zen m prijaznost
hod
z
Bogom, i n
bi nikdar, da si sin slovenske krvi!
okolici ter ti nemški gramatiki, započemši od 2. odstotka se vén do
y	i	• •	i i# v • i	1**1	i	i •
konca spisi po metodičnih sekiricah samo slovensk izdelujejo in čisto v spisovnike přepisuj ej o. Prepiše vanje na čisto se ima doma opravljati in spisi iz glav
naučiti.
Kjer že no češ drug
°J
n e
Vsako dril go nedeljo ali praznik
2
ure
i
Gotske stvari.
4.
in to tako, da se druge
■i
ure uri stevilkanje.
Stevilkanje. Kaj prvo ponavlj anj e
in
nacrt za nedeljske
sole.
(Dalje.)
111
prazniške glavne
oddelka iz glave ali na pamet rajtati, in to po predpi-
sanem
77
Navodna pamet rajtati". Kasneje pismene rajtbe brezimnih in enoimnih celih števil.
Pri številkanji učenci potrebujejo samo tablice
za
Učilni načrt
razred nedeljske in prazniške glavne šole.
za-se.
bukve ima učitelj
Vsako drugo nedeljo ali praznik
7
2
ure, in to tako, da se prve
2
ure poprej uri spisje
Kršanski nauk se ponavlja v tem razredu Lovreta Schon-a.
Risanje. Sedem prvih risarskih predlog od
združeno z drugimi tremi razredi
po vélikem katekizmu, sanke nič druzega kakor
Učenci ne potrebujejo razun
2.
sledečih
Vsako nedeljo in praznik 1 uro popoldne.
mielastike in nožek.
crtalo, svinčnik, kosček
r l-
gu-
Branje. Razumljivo, ogledajoče in urno branje Vsako drugo nedeljo ali praznik eno uro, in to tako, da se v
drugi učilni uri vadi namesti spisja in Številkanja risanje.
reči iz
7
,umnega kmetovanja in gospodarstva":
P
r v i
clen.
I. Del.
Nauk od obdelovanja zemlje.
Petje. Ponavljanje si že pridobljenih slovenskih cerkvenih in narodnih pesem.
Vsakrat ure pred solo.
kmetij skih zadevah.
Nekaj od kemiško-naravnih reči in postav v
ens ka obrtnost.
Po
Obstoj ni deli podzemeljskih stvari.
Kaj je kemija?
plini.
§
5. Voda.
Razne soli.
ljine in druge rudnine. šane zemlje.
Pomešanec ali pome-
dveurni šoli pridejo dekliči v eno izbo skup, kjer jih v potrebnih ženskih
Gazi ali opravilih (obrtniških) dotična učitelj ca po njihni zmož-
Zem- nosti primerno poduceva.
Vsako nedeljo ali praznik eno uro po navadni dveurni pravi ne-
Se druge rudnine.
10. Po-
treba za kmetovavca, poznati zemljo svojega posestva
11. Sklep od obstojnih delov žival in rastlin.
Opazka
delj ski soli.
ta razred se imajo vpisati samo taki
i brati
učenci in take učenke, ki znajo urno slovensk
. 12. Kako rastline rastejo.
trebujejo rastline za svojo rast.
13. Kterih
reči po-
in pisati, so 12. leto dosegli in po predp
sakdanj
let obiskovali, pa ne dalje dospěli kakor do
šolo
razreda vsakdanj
Drugi clen. Naprava rodovitnega 'posestva. 14. Naprava polja, travnikov in vinogradov sploh. 15. Kako puščine v koristno posestvo spreobrniti. gangsklasse) dobili
šole
7
ali
?
hodili, pa onda konec leta
ce so v tretj „drugi red"
azred tudi
(zweite Fort-
16. Poprava slabih njiv, travnikov in vinogradov.
Tretji clen. Od rodovitnosti zemelj. 17. Sama živa zemlja je rodovitna, mrtva ne.
Takim, ki so se konec leta dobro oponesli
7 7
7
naj
bo
18. Od gnoja
19. Gnoj razne baže.
Kako gnojnišče narediti in gnojnico hraniti. Kdaj je gnoj goden, in kako na polji ž njim ravnati.
20. 21.
pnpusceno prazniške gla
drugo leto v drug
d nedeljske in
šole stopiti
Ucilne bukve. Umno kmetovanje in gospodarstvo
od Zalokarj
Del
22
gnoji?
Koliko gnoja je treba na njivo in kolikrát se
Pomoćne bukve. Véliki katekizem. Slovensko
Od
7
pripravljati, sploh.
ahljanja zemlje.
23. Njive za ral
24.
Od oranja in rahljanja zemlje
nemška gramatika, navod iz na tabli (pismeno) poštevati
poštevati
7
navod
26. ^Od rali.
25. Od orodja za obdelovanje zemlje.
računica za selske šole veliko crtalo : svinčniki
27.
Od plevéla.
Schonovih 7 risarskih predlog, nožek in vrček za umivanje. Praprotnikovo spisje
? 7
Cetrti clen. Od pridelovanja koristnih rastlin.
28. Seme.
i
pod brazdo, nad brazdo.
29. Setev zgodnja, pozna, gosta,
redka
vanja rastlin na polji.
30. Od oskrbo-
Slovenske gerlice in nabirka trebnih podob in semen „Novice" in „Tovarš."
zlaganju branj
a po-
„Oesterreich. Schulbote",
v •
zí-
vali.
32. Bolezni žita.
33. Kdaj in kako se žanje
31. Rastlinam škodljive :
Zetev in hranitev zita.
. 34. Od kozolcov.
Pregled ueilnih ur
Nedelj a ali praznik.
ura:
Branje
?
ura
i
2
spisje
?
V
2
številkanje
;
ura
žensko obrtništvo.
.V» 'li"
188
Nedelj a ali praznik.
ura:
Branje
7
ura: ri-
sanje
y
ura
žensko obrtništvo.
Popoldne. Za vse skupaj vsako nedeljo in praznik uro kršanski nauk.
zadevah matice slovenske.
Iz Maribora. Tudi tù smo začeli obljublj
pri
neske za slovensko matico priplačevati. Ker pa jih ne
moremo vsakikrat v Ljublj
da ne ostanej
denarj
Za kratek cas — še bolj pa za poduk kaj. za ta čas v tukajšno hraniinico založiti
pošiljati, in ker želimo
brez obrest, smo sklenili
Dragi moj stričnik
Želei
si v svojem pismu,
ki so mi ga prinesle
predzadnje „Novice ,
naj Ti povem
ali tište verižice
>
Zato tudi pro
simo one gospode, ki so se na mariborskem nacrtu pod pisali, da bi svoje prineske našemu denarničarju dr. Pav licu poslali, ki jih bo po tem sklepu shranil.
ki jih je neka tujka po ulicah v Kamniku prodajala, imajo res toliko moč, da ozdravijo vse bolezni? in ali
Kratkočasno beriio.
jih Je
res
tudi
v
Ljublj
Rad Ti povem, kar vem Pred blizo sto leti
dokaj
pecala?
učeni
laški natoroznanec Gal
99
Jez
u
vani svetu razodel čudno moč elektrik
(tište
močí
nisem
ali:
99
Jez
a
7
ki je v blisku ali nebeškem ognji), ktera se pa tudi
izbudi, ako se dve razločne bakra ali kufra in pa kosček
7
kovini, na priliko
k
itd
kosček po sosebni
Nakažen na Ljubelji.
(Dalje in konec.)
Rečeno
storjeno. Vendar pa v Gelovcu se v sostavi dotikujete. Ne morem ti tukaj razlagati na drobno dnevnik zapišem: „Ljudje so ljudje: tako na Koroškem
te reči
7
ktei
meti; le toliko ti
morejo
povem
7
h
ta vah in
v fiziki pod
v takih i icah
ljudj
razu-
da
lektro-gal
▼ ju ai.» m va	•
kot na Kranjskem.
Kar
tiče, moram
pa
se Bela ka in Celovca
se
buj
prečudna ljudje, tù pa pivo
odkritosrčno reči, da tam so se mi prilegli
a
tem zakladom pridobljenih skušinj
moč elektrike. Al take verižice morajo biti po natornih jo iz poglavnega korotanskega mesta pobrišem in čez
postavah sostavlj
če ne
7
nimajo celó nobene
moči
in so to, kar je tvoja mesmgasta verižica
7
ki jo
plodno ravnino in dolgi dravski most do znožja lju-
îmas
za uro v žepu
Lej
ravno to so bile tudi tište veri- škornja
beljskega velikána z veliko težavo prikrešem
žice
7
ki jih je tista tujka po Kamniku in Ljublj
in
lešniki
7
Bog vé
še prodajala in ljudi sleparila
Pravil mi
opominjajo
7
da
me sprejme v senco svojih priletnih bukev.
kaj ti
I II I I PjHI Iveči kot laški
„jez sem vendar jez". Ljubelj
začetku
me tako ožuli, da me trije žulii
7
je nek gospod, da je profesor fizike gosp. dr. Mitteis ste mi samota in tihota prav všeč ; mnogotere misli o s Fechnerjevim multiplikatorjem in z Gaugainovim tan- pretečenih letih, o pricujocnosti in od příhodnosti se mi gentnim bussolom preiskoval te verižice, pa ne tirú ne podijo po glavi, in tako sprehajajo tudi razní občutki sledů ni našel elektrike. Ze na prvi pogled so se uče-nemu člověku kazale te verižice po
svoji sostavi to, kar
zdaj sladki, zdaj grenki, zdaj veseli, zdaj
so
V
gola i
Ljublj
lep arija, ktere pa je omenjena tujka
nek brez vse prepovedi prodajala. Ščinah ni
tudi
Smejal bi se bil, ko bi bil vidil, kako so se tù in tam trgali ljudje za tega zlomka, čeravno ga je prekanj
moje srce, skeleči —
djam se , da vsak lahko zapopade
pa
tudi
noga
huje in huje me skeli.
7
bilo od „filozofiranja
se vé
Nada pri takih okoli-
u
ne
duha
ne
sluha
Večkrat počivam
7
pa tudi zdihujem
vec.
se
zna.
slep
Santam ravno po nekem brdicu, kar se mi v tej po goldinarji prodajala. Posebno mokarce šamoti zazdí, kakor da mi na ušesa glas bobna doni
gold
Neki mlad gospod, ki je znal francozki brati,
so planile po njih kakor po pšenici, kadar je po mernik
in da slišim šumenje jakega slapa. Nekoliko postojim
ogledovaje pri vozu to robo, gli ploŠicah: „chaîne galvanique electriq
bral
in premišlujem, ali ni li to le plod fantazije
pa
bob-
ko
besedo
V A
sen
7
plane neka branjevka k
napis na nenje in šumenje ne nehate. Ravno ko nekoliko v dol pa izgo H|	H
moli svoj
grem,
so, Bog vé
se srečamo z vojaki hrabrega koroškega polka, ki
od kod? v Celovec marširali. Grem memo
še meni eno
7
bankovČek pa kriči: „ znebim tega poštalenca, ki mi nagaja vsakeg Mislila je abota, da francozki
še meni eno, da se njih in pridem na most, pod kterim se voda z velikim
i pol leta." šumenjem v globino valí. Tù obstáném in ogledujem
a
„verigo" ali „Ketmo", je
ketino
šen (chaîne), ki slovenski šen — zlo navadna
pomeni
slap, kar slišim, da
svojemu pajdašu beseduje:
77
pravi
u
bolezen. Res je nek, da kakih 200 gold, je v Ljublj
vojak
tukaj je hudič svojo mater kôpal.
pa tudi
skupila zvita slep
Al
pregnali svoje bolezni, ni metnih ljudéh prepričani bili
dolg
7
da
si
7
trpelo da
boj
kup
kmali so po pa-
Glej !
Njega bližnji tovarši se na vse grlo krohotajo jaz ubogi betežec se nekoliko pomuzam. Ko vojaki od-
se vsedem na rob strme peči in od tod vès slap
idejo
7
so se
kakor miši pregledam. Ravno gost oblak solnce zagrne in slap vès
past
jel
Zdaj pa še se celó
mujej
da
so se
postane, m
zdí se mi, ko da bi dereči valovi,
tako oslepariti dali, ko so na nemških popisih
ki
jih je Lahinja ali kar koli je bila
z venzicami
daj ala
7
ki so kadaj fr
I C11J.A1JJ Cil Cil JL ivai	vil I Vj KJJLÍCX , JU » Lil /jLK^CX.111 1 v
da te verižice pomagajo posebno tištim ljud
jim vred
pepelnat
ostudno čvičaje in vekaje, se dalje in dalje valili

po nobeni viži nočejo francozove biti
pa to moje srce tako britko přesune, kot da bi se bila Lict6cijv^	iaouui ijti^^in, vsa bolečina iz noge va-nj preselila. Začnem tožiti:
imeli. Naše poštene mokarce „Odkod nek priđeš vodica in kam hitiš? Iz žil starega
JL	m	m	1	M A	m	A	A . ^	Ú^m	«	^	k ^	"1	» y	1
Vidiš
drag
moj
7
mance
Al saj to dobro je slep
tako se vjame neumnost na
Ljubelja ti primoziš, tekaš, skakaš, padaš — se zaležeš
ž njo vred v mogočno Donavo
v
bistro Dravo, pridrviš
naredila
da
JL11C4UVV>.	XJLi O C*J \t\J UU KJ Jl \J J	O 1 Ks ^J CLI 1 Kj CL 11 Cl 1 V_/L111ĆV y UCl O
nekteri ljudje se vendar morebiti zmodrili in da ne boj
so
in se z oběma na vse zadnje zgubiš — v crno morje.
Joj meni! prav tako se bo v črnem morji skřite
kupovali, kar gosposk pa tudi pričakujemo vile
se jim s Širocimi ustmi pripoveduj
j^t* tuui ^ii^aikuj^inu ^ u
tako trgovino. Pozdravlj
da
prihodnj
boj
Od
usta-
prihodnosti morebiti vse moje upanje zgubilo.
u
me pa noga
tako zaskeli, da
malo
ne
7
da
se v
slap
Zdaj
ne
i Te
Tvoj odkritosrčni stric
prekucnem; jo zavrnem toraj na cesto in godrnjam med
zobmí: „o ti bebasti grški modrijan
7
ki
SI
takrat
7
ko
■ , ■ jMi J lij' i - - 7QJ C ' '-rfTV 5-1 -jj	_U |3g jmt
Ljubljani na sv. Medarda dan
Matij
ti je naložen voz noge povozil, jo sprožil, da na svetu

vse
senca
7
privošil bi ti svoje bolečine.
Slika
mojega „jez nisem jez" čedalje bolj obleduje. Ravno
pa, ko vès pobit na cesto
stopim, na
bližnjem vrhu pi-
skati slišim. To je žvrgolelo, zdaj glasno, zdaj poje
189
maje, zdaj komaj le gaglaje in tisti hip spet čvrsto in krepko , zmirom pa tako veselo, kakor da bi bil kralj Ljubelj piroval; al „jez nisem bil več jez", kajti bil bi, če bi bilo mogoče, vès svet oklal, toraj če slajši je piskal, toliko več je po meni togota vrela. — Pa zbudi se k sreći moj boljši „jez" in pomislim, da tudi njemu ne sije vale milo solnce, temuč da tudi okoli njega večkrat oj s tri viharji brijejo, da ga tolikrát na nagloma ostudné megle v svojo sivo odejo zavijajo, da ga mnogokrat srežnje plohe oblivajo in pa ljuti dregetec spre-haja; — in potolažen jo dalje rijem.
Z veliko muko pridem do „nemškega Petra". — Stopim v vežo in naj dem vse polno voznikov, ki so okoli dolge mize sedeli, pa tudi z dolgim duškom eni vino eni pa pivo (ol) na srce si zlivali. Hišna hčerka me v prijazno sobico peljá; zdeti se ji je pa moglo, da nisem prav zdrav, in me toraj priljudno popraša, kaj dami je? Odgovorim ji klavrno, da sem lačen in žejin, in da želim kmali kaj , da se okrepčam. „Se bo vale zgodilo — zavrne deklica — pa ne vzemite mi za zlo, vi se mi tudi bolni zdite, kaj pa je vendar?" — „No, če hočeš le vsakakor vediti, ti še povem, da sem truděn in da na desni nogi otisko imam". Na to osebica kot škratelj poskoči, ploskne z rokami in mi šalno smejaje reče: „je pa tudi to vse zlo?" In kot srnica skoz vrata plane in v malo trenutkih že vse želodcu potrebno pred menoj na mizici stoji. Ko se je čez moj bol smejala, bi jo bil togote raztrgal; ko pa zopet z jedjo in pijaco nazaj pride in mi prijazno „Bog blagoslovi" reče, me sicer vale pomiri, pa ji vendar nič ne odgovorim; čudno me pogleda in molčé odstopi. Ko odjem, potrkam z nožem na kupico, in kmali priskaklja deklica, mi voši svoj „dobro vam teknilo" ter mi reče: „Gospod, vi ste trudni in tudi otiske na nogi imate, tudi to se bo zdaj poravnalo, potrpite še nekoliko, vam bom mlačne vode za noge in pa vraČila za otiske přinesla". Zdaj jo smejaje pogledam in rečem: „Kaj ti sirotica! me boš ozdravila ?" „Se bote že prepričali". — Z mize pospravi in gré. — In res ! bila je mož beseda. Ne bom pa na drobno popisoval, kako je ozdravila me otišanega in kaj sem pretrpel v tej gostivnici od nekega nemškega petošolca „Wolfenga Rohra", res „rora", kakor mu Kranjci pravimo. Ko skoz line rani dan priljuka, se hvaležen od svoje štirnajstletne dobrotnice poslovim in jo proti lju-beljevem vrhu maham. Ko jo tjè pripiham, bil bi skoraj od velikega veselja zavriskal. Bela Ljubljana, kraljica moje domovine, se ravno bleši v zlato-rumenem plajšču, s kterim ga jutranje solnce ovija; — mislim si, tam vbira svojo sladko slovensko liro mojster Vodnik, tam toliko tvojih prijatlov še mirno počiva. — Rad bi bil se tukaj popolnoma oddahnil, al poten si nisem upal zavoljo tenkega vetrica, ki je od izhoda vlekel. Pa vendar toliko obstojim, da v svoj dnevnik še te zadnje besede zarisam : „Pojte rakom žvižgat vsi dohtarski klobuki, in pa zraven vas pa tudi najprvi ti megleni „Jez nisem jez" in vse „filozofiranje"; kajti prišli bodo čaši, da vse modroslovanje bode le lov praznih muh. — Se enkrat se ozrem na priljudni Korotan, kakor da bi za vse svoje dni od njega prijazno slovó jemal in jo zavrnem po ovinkih strme ceste proti sv. Ani navzdol. Večkrat pa povzdignem oči na kraljevo glavo in blišeče teme trdosrčnega mejaša dveh dolgo posestrenih krono-vin, veličanskega Ljubelja, in ko ga bolj natanko ogle-dujem, se mi zdi, kot da bi za hrbtom spijocega leva imel, ki na svojih prejšnih tacah sloni in — dremlje,
Í*ez pa kot plašna miška med njima v Tržič pribrcljam, û še takrat ni od sebe rekel, da „jez nisem jez".
Kinopolitanski.
Okrogle.
*	Nekdaj je nek moder duhovnik pri nekem ime-nitnem shodu, kjer je bilo veliko ljudi zbranih, pridi-goval tako-le: „Ti ženska — v tem pokaže na vse ženske v cerkvi — „ti zmiraj v nečimernosti živiš in si v pohujšanje na svetu ; dolžnost mi je, te vsem ljudem na znanje dati. Da pa te bojo vsi pričujoči poznali, ti bom tote bukve v glavo vrgel". V tem zgrabi evangeljske bukve, ko da bi jih hotel vreči nad ženske, pa — čudo! vse ženske si roke na glavo denejo in glave pod stole ali pa doli v tla pobesijo. Nato zdihne pobožni duhovnik: „Bodi Bogu potoženo — ena taka kakor druga!"
*	Povej mi ti Janezek —• vpraša nek učitelj učenca — kako se pravi po slovenski : „Der Fuchs hat die Henne gefressen?" „Dihur je kokoš požrl" — odgovori urno Janezek. — Učitelj : „Tako je prav. Povej mi pa zdaj : kako se pa pravi : „Fuchs" po slovenski ? „Dihur" — odgovori Janezek. Učitelj : „Jaz tudi rad kokoši jém, ali sem jaz tudi dihur? — „Naka." — „Kdo sem pa jaz?" — Vi ste „Herr Lehrer". — „Tako je prav, da jaz sem Herr Lehrer." Tako je prav. Le vsedi se: prav dobro si odgovoril."
Dopisi.
Maribor 1. rožnika. 2. (Konec.) O poldne nismo
ravno mislili na veče gostije Herman-u v čast; al vendar se je zbrala iz lastnega nagiba zdatna množica okoli častnega poslanca. Bilo je razun Mariborčanov nekoliko spoŠtovanih ptujskih mestjanov, bili so tamošnji častiti volivci Hermanovi, in iz Lutomera je slučajno ravno ta dan tudi prišla deputacija Hermanu zahvalno pismo iz-ročat, 8 srenjskih županov in na čelu vrli domorodec dr. Klemenčic, župnik lutomerski. Naše veselje v društvu toliko vrednih domoljubov, zbranih sred starodav-nega slovenskega Ptuja je žalibože! skalila nesrečna toča, ki je upanje najbogatejše setve in bratve v enem hipu pobila. Al mili Bog vlada! Morda še je taka nesreća k čemu. Tako si mislimo in potolažimo svoje pobité srca. Žalo vanje so celó pretrgale napitnice. Prva je veljala poslanců Herman-u. Govornik je omenil, kako nas nebo opominja, da Slovenci svoje veselje mirijo. Prišla še bode brž ko ne marsiktera grenka ura nad nas. Treba še nam je mnogo zagovornikov in mož, kakor je naš častiti poslanec Herman, kterega nam Bog še dolge leta naj živi. Navdušeni ži-vioklici so kazali, kako iskreno vsaki časti in slavi našega ljubljenega zagovornika. Gospod Herman se je potem prijazno zahvalil in nas zagotovil, da bode služil svoje žive dni z vsemi svojimi močmí vsem pravičnim nameram Slovencov. — Vzdigne se nadalje en kmet prošeci poslanca Hermana, naj svete pravice Slovencov na Stirskem zagovarja; kmetovski stan bo vedno za njim stal; naj ne opeša, da se uresniči cesarjeva beseda — ravnopravnost vseh narodov — in sklene na-vdušeno s slavo na Nj. Veličanstvo presvitlega cesarja, cesarico in vso cesarjevo hišo. — Dr. Pr. časti ta z izbranimi besedami volivce, ki so takega poslanca volili, ter si obeta, da bodo prihodnjič vsi volivci na južnem Stirskem posnemali jih in si volili poslance in zagovornike, ki Slovencov zadeve poznajo in za njih dobro skrbijo. Končal je s slavo na vrle volivce Hermanove. — Napivalo se je tudi gostom iz Maribora in Lutomera in ti so odgovorili P tuj č an om. Gosp. Herman je omenil v dalj nem govoru zasluge častitega duhovništva, kako skrbi za ljudstvo in kako je tudi za narodno zastavo najprvo. — Dr. Kl. odgovori, da sicer nekteri nasprotniki ravnopravnosti zaničljivo govorijo in kažejo na mali kupek prenapetih kakih kapla-
190
ničev; al večidel so si vsi duhovniki svesti svoje svete naloge, da imajo narod voditi, in kjer je treba tudi za njegove pravice se potegovati, ter je prosil, naj tudi posvetni gospodje jih podpirajo. — Ni se pozabil tudi kmetovski stan. Omenil je govornik, da oni stan, ki přiděluje živež obrtniku, trgovcu, učenjaku in vojaku, je ob enem tudi dozdaj skoro edini izrejal slovenske sinove. Žalibože so se dozdaj mnogi sinovi, kteri so se kaj naučili in kteri so namesti „jopiča" dolge suknje in pa visoki klobuk nositi začeli, izneverili svojemu očetu in svoji materi in pozabili svoj materni jezik. Al kmetovski stan — končá govornik — se ne meni za ne-hvaležne iznevernike in še vedno kruh prideluje vsem stanom in še vedno izreja slovenske sinove; samo Bog daj, da bi vnuki boljši bili, in nam poživi kmetovski
stan! Na to napitnico se zahvali eden izmed kmetov rekši: „Bog živi nam naše učene možé! Naj ljudstvo vzamejo v svojo skrb in ga varujejo na poti napredka." Med takimi razveseljivnimi in okrepčajocimi napitnicami in pogovori smo se radovali in si obljubili, da hočemo vstajajoči „matici" prijateljev iskati in jo podpirati; smo naročali tudi, kako veselo bi bilo, ako bi kmalo v starodavnem slovenskem mestu Ptuju slavili čitavnice roj s tni dan.
I z Maribora. Zvedli ste, dragi bravci, da je naša čitavnica sklenila, tudi v Mariboru ali v njegovi okolici tisočletnico sv. Cirila in Metoda v večih in dostojnih razmerah prazno vati. Iz početka je večini bila želja, da se to stori v Jarenini. Tako oi se bilo gotovo tudi spolnilo, ako bi nam ne bila nemila smrt vzela našega ne-pozabljivega Slomšek-a. Al zdaj ne mislimo več na Ja-renino, na lepo, krasno dolino, na staro — čeravno dvomljivo kapelico, na prostorne travnike, ktere smo že bili pregledali, na kterih si je naša domišlija že vse priprave k lepi národni svečanosti osnovala. Tedaj nam nič ni druzega ostalo, kakor v Mariboru našo tisočletnico v narodnem in slovstvenem smislu praznovati ; vprašali smo najemnika znane dvorane, kjer smo že lani svojo obletnico imeli, ali bi nam ne dal letos spet dvorane? Pred nekterimi mesci jo je za gotovo obljubil. Al neki nam dobro znani prijatli so nájemníku ome-njene dvorane tako-le govorili: Kaj češ? Nas je veliko, ki vsaki večer k tebi zahaj amo, Slovenci pa v^ večih društvah samo enkrat vsako leto tebe obiskajo. Ce jim letos spet daš dvorano , ne bo več nobenega izmed nas v tvojo krčmo. In naznanil nam je zdaj mož, da mu je žal, al ne more nam dvorane dati! Zato pa vendar bomo tisočletnico praznovali, kjer si bodi. Ža stroške že imamo skup blizo 200 gold., in si upamo, da jih
bomo dobili do 500 gold. Odločen je za ta dan 3. av-
gust; je pondeljek sicer, al ker bi se rado udeležilo vec duhovnov iz dežele, smo ga izvolili. Tudi kmetje, me-nimo, da bodo prišli, sebi in nam in celi svečanosti v čast; saj jim na polji ne bo toliko delà, da bi duševno hrano zamudili, ktero jim — po svojih slabih močéh — včasi ponujamo v naši čitavnici. — Gosp. Majcigerjevo knjigo o Cirilu in Metodu bomo pa vendar še le nekoliko pozneje dobili, pa se že pridno v Pragi z lepimi podobami natiska. V tej zadevi je bila naša Čitavnica tudi že neka slovenska matica; nekteri gospodje so namreč posodili 200 gold., da je bilo mogoče, tiskarju predplačo poslati.	Janko.
Iz Maribora. V nedeljo 21. rožnika, zvečer ob 7.
uri bo v naši čitavnici beseda, h kteri se vsi častiti gospodje člani s tem prijazno vabijo.
Odbor Čitavnice.
I * t lij 14. maja. (Poziv.) Cloveška omika je v dobo
stopila, v kteri jo narodnost najbolj pospešuje.
Narod, kakor skupnost in celovitost ljudiprirojenih vlastnosti in posebnosti, ter prirojenih sposobnosti ena-
kega izvira, plemena in jezika v stanovitém svojem okrajů živeč, je kakor tak osobstvo, in ima vse pravice do obstoja, ohranka, samostalnosti, razvitka in napredka. Brez veljave prirojenega jezika ni v državi pravega narodovega obstoja; ker pa je iz ene strani napredovanje naravna dolžnost in državna modrost, iz druge strani pa je napredovanje samo na narodni podlagi mogoče, izvira tedaj iz tega za vsak narod ne samo pravica, temuč tudi dolžnost pred vsem svoj národni obstoj ustanoviti; to prizadevanje in zahtevanje pa naravno terja v prvi vrsti omiko in izobraženje domaćega jezika , po kterem edinem se dá v enaki meri tudi narod sam omikati in izobražiti. Zato se je tudi že davno po naravnanji previdnosti Božje v raznih slovanskih plemenih obudil narodni duh, posebno pa skrb za domaći jezik in slovstvo, da povsod med višimi stanovi, v učiliščih in hišah izob-raženih svoje mesto dobita, — s kratkim, novo čvrsto življenje se je začelo.
Povsod med narodom cvetajoče čitavnice, ko og-
njišča narodnega duha, so živi svedoki poganjanja za národno priznavo in veljavo, ter žive želje in prizadeve za národni razvoj. Že ste sestrinski mesti Maribor in Celje v tem bistvenem prašanji slovenskega naroda zvanju duha sedanjega časa zadostile. Staroslověnsko ptujsko mesto, za ljudstvo daleko više 100.000 duš najznamenitejši kraj , je vidoma poklicano se za nje v povzdigi národnega duha za središče postaviti in izgled sestrinskih mest nasledovati.
Ko podpisani svoje pooblaščenje iz omenjene okolnosti prijemši prijatlom národnega napredka prijateljski ta „poziv" k osnovanju slovenske čitavnice v starem Pt uj i izročujejo, naznanjajo ob enem, da bodo, kolikor koli jim bode moči in upljiva, vseskozi pravila in vodila resnice, pravice in zmernosti zastopali, in'za po-glavitno nalogo slovenske čitavnice pred vsem duševno povzdigo, izobraženje jezika, in omiko slovenskega naroda, po tem takem pripravo za pričakovano izvršenje národně ravnopravnosti držali.
Slovenski prijatli naj se oglasijo pri podpisanem začasnem odboru.
Ptuj 12. maja 1863.
Aug. Cuček. Mihael Herman. Jak. Meško.
Iz Lotmerskega okroga 9. junija. J-ski. — Tudi tukajšni Slovenci so odpravili 31. vélikega travna pre-blagemu gospodu Hermanu zahvalnico, ki jo je pod-pisalo 400 samih posestnikov. Zahvalnica ta, kakor vse druge iz naše domovine, spoznava velike zasluge odkri-tosrčno in brez ovinkov izrečene možate besede, s ktero je v deželnem zboru zagovarjal pravice in poštene ter-jatve slovenskega naroda na Štajarskem , in sklepa tako-le: „Vaša neovržljiva beseda je tudi vsakemu pošte-nemu Nemcu, kterega mi ko ravnopravni bratje ljubiti, spoštovati in s kterim skoz in skoz v miru in slogi živeti želimo, popolnoma oči odpreti morala, da enako-pravnost je najkrepkejša véz velike Avstrije, in naj-gotovše poroštvo složnosti in bratinstva njenih narodov.
Ceravno, blagorodni gospod, smo popolnoma prepričani, da Vi v zavesti svojega blagega ravnanja dovolj plačila za Svoj trud imate, vendar naše srca nas silijo Vam svojo hvaležnost očitno pred svetom izreci. Vaše vitežko borenje za pravice naroda našega ne bode nikoli iz spomina hvaležnih Sloveneev zginilo, temuč kakor slava in hvala Vašega imena sedaj od hriba do liriba slovenske dežele odmeva in srčen odglas v slednji koci pro-stega kmeta najde, tako se bodo blagrovale Vaše blage delà tudi za naprej od roda do roda do naj poznej šili unukov".
V	v
Od sv. Trojice na Štajarskem 10. rož. J. Z. —
Tudi mi smo gospodu Her m an-u z obilnimi podpisi hvalno pismo poslali. Pa kako čudno je bilo to ! Oni,
191
ki so ga za poslanca volili , se pa zdaj v zahvalnico
niso
hotli
Predsednik kmetijske družbe gospod Terpinc
kès
ga zg
neki oštir blizo Slatine se je že se je přetekli teden podal v Gradec, kamor je poda pride in svoje ime z vabljen bil v posvetovanje, kako naj bi se graška po-
podpisati
podpisal : pa iv^q	Ů^iaui J	J.H íjvuju xaiiw ia * c* k> xj v^ xx wn » ^vo»v/vuraujo , xvarvu xxaj k/l oc g L cl o rva, kj~
nožkom izreže! Berž ko ne so volivci te baže mislili, gorelska družba (asekuracija) prenaredila po potre-
rabi
ker
Je
?
Herman Nemec, da se ne bo změnil za nas Slo- bah sedanjega časa in po izgledu druzih asekuracij.
vence m pravice nase; al jako so se prevarili
7
kakor Prevdarni gosp. predsednik nam bo že povedal, kako-
nam je obnašanje njegovo v zboru graškem lepo kazalo, sen kruh bo iz nove moke.
Hvala Bog
?
da
vêdel kakor mož po
i
Božj
Predsednik c. k. kranjske deželne sodnije gosp. Ed. vitez Još, ker je doslužil svojih 40 let, je s spo-lepo stoji; sadja je vse polno; tudi seno se zdaj po dežji ročilom popolne cesarske zadovoljnosti v pokojni stan
Letina se nam dobra obeta; grojzdje lepo cvete, žito
lep kug
obnaša. Le za denarce
slaba
KJ UIlCV5a# XJ ^ JLktAj U^llClI	J V^ OACVILJClfj S6JU11 SO UC\j y V/JL J \J VAJCAJLAj X±%Ai lll^O UV A1J V5V * U jJ11UO	UA * XI. u u« JJ u o
zaprti ; po vinca ni nobenega kupca, akoravno bi bivši predsednik c. k. deželne sodnije v Temešvaru.
volj
djan; na mesto njegovo pride gosp. dr. And. Lušin

ga po 45 gld. štrtinjak radi dali sv. Križu na Slatini gr
Zidanje cerkve pri
tako hitro spod rok, kakor da
C. kr. kranjsko davkovsko vodstvo v
deželnega zakonika naznanja
da
S>v. J-VIlZiU 11 cl kjlcilxilx	l ck xv v 7 ilxtlu q 1juv*. x ujv , xvchvux m.cu u-vijujluv^cvi tlwlvvxixivm xxctzjxxcuxxj CA/ , uoi po divit; j7 l_l u-^^jcxxxc^co
bi cerkev vsaki dan rastla. Bode velika in prav lepa, zbora od vsacega goldinarja ces. neposrednjih davkov
delu
sklepu deželnega
ne bo na celem Stajarskem para. Sr
da
vsem slovenskim bratom
pozdra
Iz Je! san 1. rožnika. Sprej mite
•	v	ÍV • •	v	1	1 i • 1
?
drag
„Novice",
tudi iz naše Ćićarije Šopek rodoljubnih cvetlic; vedite da tudi mi nismo ravno naj zadnji v Ijubezni do domo vine svoje
?
naših šolah se vse po slovensko
uči; ve-
selj
je poslušati
našo
(zemljiških, hišnih itd.) se doklade pobira za deželno z a 1 o g o po 14 kr., in za zalogo zemljišne odveze po 26 kr. za leto 1863. Med tem, ko se dajo gospo-
skam, ktere neposredne davke pobirajo, potrebne naročila zastran razdelitve, pobiranja, zarajtovanja in izro-čitve imenovanih doklad, se v odvrnjenje napačnega
za-
mladino, ktera prav moško po razumenja še posebno opominja, da te doklade
ki
domače odgovarja. Star pregovor je, da pošteni in dobri devajo vse neposredne davke z tretjino priklado vred
ljudje
radi
l]UdjC U.CJLU O JJCLjClU II ČU UU.1111I JJOOlIIH-» XVI<*LXJV, IXCk Vti\_řtiX	-	J- v-' V.IXXX ) \-> jj IVkJ-LVV/V^J XCU	V C*£C*XXU.	\A.VJ •
pa gredó na homček in vrežejo marsiktero prav složno, gold, in pol in celó do 8 gld. Slaba letina na Ogerskem
I À---J *__~ X ^	4- x-x	X ^v	XC X It- ^ •	^ \ m ^ ^ rï r* Ci	"1 ^ TT T< H V» H 111 r/HTTAllA C*1 I n A mi X A "Î
P°JeJ°
KJ tCil	V^V T VI J ?	VUtVJJLX JLJkX	Wi. A	V1.V I «AJ V T^W	VWXAV/ WW T xxv/	V^JXAXV |r XXVUVL1V/
tudi to je pri nas. Podnevi si pridni se ne smejo pobirati od nenavadne přiklade.
7
delo s petjem národnih pesmic kratij
na večer
Te dni je poskočila
cena vaganu pšenice
do
Da
tudi moški
kterim še vavek čiški: „mna nana
XJ<\. tu.vxx juuoivi , xvlv^xxixx ov,	•	xxca1xc*	' -
po ušesih doni, so začeli lepe slovenske pesmice peti. djamo
in v Banatu zavoljo silne suše je temu vzrok
Posebno je pa veselo, če priđeš ob nedeljah in praz
da
Da bi bolehali židni
se, cia pridejo spet boljše novice.
v	• V •
crvici
7
pa
na-
nikih
v naso
šolo
se
ponavlj
učé peti
Vidiš
Kranj skem
?
hvala Bogu! nič ne slišimo:
letos kje na
tudi od
tù zeló pridne učence in učenke, ki si vsako pesmico kupca iz Laškega nam še ni nič znano. Radovedni smo
zapišejo	■ I ■	I	WM WĚt I M	M
>
m
xxxaxxjxvu Zicvjjxot^jw , xxx p OJ O ,	\xc* kjx.	* iun wuo
notri ženice iz daljnih vasi, ki se nad svojo mladino
ko da bi řezal. Vidil boš
kaj nam bojo o ceni letošnji pisali iz Primorskega.
veselé, in komaj čakaj
da zopet pride dan šole gledal boš notri starčka s sivo brado in plešasto ki v eni roci drží klobuček
Za
dali
Naši deržavni poslanci so se menda že vsi po-
na Dunaj v državni zbor, ki se začne jutri v
sredo
?
v
, Z,daj pa solzice brise íá u^ýa uu. vcooija , xvx |jv>oxxxx , \j at^nu omv ov iauuyan J/11" AJ u.il/ijccnoevx oiuvvjo-
Lahko ti rečem, da se ti bo srce topilo ra- nosti sv. Cirilu in Metodu na čast, ste bile z veliko
zdaj smeja ga vživa. dosti bivšemu v taki šoli
drug
pa lulico
7
in se
z oči
od
selj
ki
gosp. dr. Toman gré danes predpoldne z brzovlakom.
Gospod K. Klin arj eve veličastne cerkvene pesmi, o kterih smo se radovali pri ljubljanski sloves-
Iz tega je pac očitno
7
da
so Jelšanci ravno tako za delo, kakor za ljubo svojo tisočletnici. „Glasnik" piše pri tej priliki:
slavo popevane 26. maja tudi v Celovcu pri ondašnji
„Že kaj si
domovino vneti
Od živinske kug
se
doslej
v nasi
fari nic ne sliši. Vreme nam je milo; nadjamo se dobre letine ^—* —* ^ A-----—	*
vode je poteklo , kar se v Celovcu pri slovesni službi
Božji
ni vec
pélo slovenski; marsikterega je
ginilo
Drugikrat zopet kaj drugega. *) Zdravstvujte ! je čul v mili materni besedi Božjo slavo prepevati.
7 ii
ko
Srečán Pire
Prihođnjo nedeljo zjutraj gré pevski zbor či-
lz Crnonilja 15. junija
K.
Prežalostno novico tavnice naše v Kamnik, popoldne potem pa v Mengiš.
Vam naznanjam, da učitelj tukajšne glavne šole gospod Jože Eržen je po kratki vročinski bolezni 13. t. m. umri. Pokojni bil je izmed onih rodoljubov, ki je narodni omiki na vsaki strani iskreno služil. **) Zapustil vdovo s čvetero drobnih sirot. Pogreb je kazal, kako obče spoŠtovan je bil rajnki. Bodi mu zemljica lahka!
Poseben program bo čast. udom to veselico bolj na drobno naznanil.
(Pobêrki iz različnih časnikov in bukev.) Eden najvećih praznikov naše sv. katoliške cerkve je dan sv. Rešnjega telesa; v Ljubljani so ga letos nekteri pisúni nemških časnikov za velik delavnik imeli, ker
Milostljivega kneza in škofa Ijubljanskega
7
ki
so
prišli birmat, smo ravno danes slovesno sprejeli; napravili smo jim slavooblok z napisom slovenskim v narod-
so cije
šli
na
lov
da bi izvohali slovenske ,.demonstra-
a
licu X\s V , vi«. KJX i^vuiiaix oiuvuuoivv
Ker pa nobenih demonstracij ni bilo ,
so
si jih
izmislili v svoji fantazii
7
in
oglasil
se
Je
v
77
Pressi"
nih barvah.
Zal
nam je, da visoki gost niso přetečeni P1311^1
tište koterije, ktere nečedno
rokodelstvo je Ljub-
ni čuda, ker crno-
večer v našem mesticu prenoćili; pa meljski farovž o svoji podrtii deleč po svetu slovi.
Iz Ljubljane. Na kant djan o nekdanjo cukrar-nico (cukrofabriko) z všemi mašinami vred je gospod
G. Pongrac iz Zagreba kupil za 100.000 gold. Kaj bo
naredil s tem velikim poslopj em, še sam ni za gotovo vedil, ko smo uni teden govorili ž njim. Za kakošno fabriko je to poslopje blizo Ljubljanice zlo pripravno, pa tudi velika kosarna bi se dala predelati iz njega.
ljančanom dosti znano. Ce ima pisač to, da surke ni bilo viditi
7
za
77
demonstracijo" se ne bomo o tem ž njim pravdali, pa tudi o tem ne, ako mu je to „demonstracija", da ste na suknji vrednika „Novic" vidile se kake
dve linii traka St. Vladimirjevega reda, med tem so drugim cele svetinje na prsili visele.
Bo
ko morebiti
7
kdo še hodil dopisnika „Presse" prašat : kako naj se nosi? Ce pa dopisún to za „národno demonstracijo" ima. da
je
za „kmečko" procesijo v Trnovém — kakor pravi
*) Le poaljite večkrat kaj; za vse drugo nič ne skrbite.
šel mestni župan da
so
Vred
pri
s 5 narodnimi mestnimi odborniki, in altarji mestne hiše demonstrovale „národně

Bil je rajnki priden dopisnik našemu listu, kteri tudi ravno danes donaša veci sestavek o Šolskih zadevah. Snort njegova
barve", kaže to kolosalno fantazijo turško, ki se nahaja le v basnih „Tausend und eine Nacht."
fantazija
turška, bojo
bravci sami lahko sodili
Da je to res
;
ako
jim
je tedaj „Novicam" bridka zguba!
Vred. to in uno „demonstracijo" razjasnimo. Magistrat je pa
192
tron trnovske cerkve in rajnki župan Hradecki je 27
let hodil vsako leto za to procesijo, pa nikoli nismo brali, da je s tem „demonstroval". Tudi sedanji g. župan posnema to staro navado , ker je ^vsako leto k tej pro-cesii povabljen. Pri njem pa je zdaj to „demonstracija", čeravno že pisač sam more vediti, da gosp. župan pač ni naroden „demonstrant." Ravno tistih pet mestnih g. odbornikov pa, ki so se pridružili tudi tej procesii, ker je većina njih volivcov v teh dveh predmestjih, pa je šio (ker drugi odborniki ne pridejo) po dokončani trnovski procesii tudi za procesijo mestno — pa tukaj pričujočnost njih ni bila „demonštracija" ! Pri magistratu je 4. altar; tukaj je zapazil pisač narodne barve. Mestni služnik Trtman napravlja ta oltar že veliko let in ga zmiraj enako okinčuje; tudi letos je bil tako napravljen. Ce bo to rogoviljenje časnikarsko še dalje trpelo, bomo nazadnje še tako deleč prišli, da ne bomo smeli za procesijami hoditi, kamor bi hotli, in Bogú na čast ne altarjev kinčati, kakor bi hotli, brez da bi bili pikani po tukajšnih korešpondentih. Nikakor ne more biti po takih pisarijah ustreženo vladi, ktere naloga je, varovati pravice vseh avstrijanskih prebivavcov.
Presvitla cesarica se je 15. t. m. podala v toplice Kissingen; Njih Veličanstvo cesar jo spremljajo do Salc-burga. — Državni zbor se po 5mesečnem prenehu začne v sredo, 17. dne t. m. ; odprli ga ne bodo cesar sami, ampak brat Njih, presv. nadvojvoda^Karl Lude-vik. Zbor bo le spet ožji; .ali ne pridejo Cehi, kakor se je govorilo, se bo tedaj ta dan za gotovo zvedilo. Predsedoval bo temu zboru profesor vitez Hasner, podpredsednika sta žl. Hopfen in dr. Lapenna. — 12. dne t. m. je šlo pismo avstrijanske vlade o rusko-poljskih zadevah v Pariz in London; avstrijanska vlada noče razpora z rusko, kterega následek bi velika vojska bila; zato ni potrdila dveh najimenitnejih pred-logov francozke in angležke vlade: namreč da bi se ruska vlada silila, da ustavi vojsko s Poljaki, ker to bi bil vtik v vladarske pravice ruske; pa tudi tega ne potrjuje, da bi se dala Poljakom taka samosvojnost, kakoršne Avstrija tudi Ogrom dati ne more; sicer pa bojo vendar vse te tri vlade zedinjene se obrnile v Petrograd do ruske vlade, pa vsaka še s posebnim bolj ali manj rahlim dopisom. Važno za mir ali vojsko bo, kaj bode odgovorila ruska vlada na te nove predloge. Do tistihmal bojo modrovali časnikarji vsak po svoje. Sliši se, da Njih Velič, cesar naš in kralj pruski, ki se dosihmal ne vtikuje v te razprave, ^ se snideta konec tega mesca v Karlovih toplicah na Ceskem. — Po novi železnici mariborško-celovški se vozi vsaki dan toliko ljudi, da je 6 do 8 vozov popolnoma natlačenih ; ker pa pripregajo tudi toliko blagá, da ga „lukamatija" iz Převal v Pliberk komaj přivleče, se zakasnujejo vozovi skoraj vsaki dan za dve ali tri ure. — Presvitli cesar in cesarica sta soseskam okoli P u 1 j a v Istri, kterim je toča vse pobila, 3000 gold, iz lastne kase darovati blagovolila. — Nepopisljiva žalost je 12. dne t. m. presunila Prago in celo česko deželo: umri je po kratki bolezni občespostovani in ljubljeni župan praški g. Fr. Pštros. Mož bistrega uma, skozi in skozi poštenega značaja je žrtoval vso svojo delavnost v prid svojemu pokliču; Slovan s dušo in telesom je stal na čelu mestni županii, v kteri biva narod češki in nemški, in vendar ga je spoštovala vsaka stranka, ker bil je vsigdar in brez ovinkov mož pravice. Pogreb njegov v nedeljo je bil tako slovesen, da malokdaj tak. —
Mnogo se je te dni pretresavalo odprto pismo , ki ga je slavni zgodovinar gosp. Fr. Pal acky v čeških Čas-nikih poslal časniku ,,Boleslavan-u", kteri je iz nekega njegovega privatnega pogovora celó napačno svetu o vadil, kaj misli Palacký o rusko-poljskem boji, češ, da „sočutje do Poljakov Slovanom škoduje v Petrogradu,
—	da blagor slovanstva je le v ruskem caru, — da Poljaci ne bojo zmagali v sedajnem boji, pa če bi tudi, bi bila to njih najveća nesreća. Palacký pravi, da ni mislil, da brezštevilnim časnikarskim napadom, ki jih
mora trpeti od leta 1848 in posebno spet od leta 1861,
se bo pridružil zdaj tudi ta list, ki je obljubil biti „od konca do kraja naroden in liberaln", zdaj pa pri njem trohico resnice meša s celim kupom laži in obrekovanja. „Se nikoli mi ni prišlo na misel, da bi Slovani blagor svoj iskali v ruskem caru, čeravno tlačitelja svobodě
nikakor ne morem imenovati tak ega vladarja, kije nedavno vkijub neštevilnim overam in zaprekam več kot 20 milij onom svojih podložnih podělil človeške pravice, ki so jim bile nekdaj nepravno vzete ; tak vladar nikakor ni zatiravec svojega ljudstva, ampak rešitelj mu je. Sedanji poljski punt je velika nesreća ne samo nam, temuč tudi Poljakom; le prekucnjaki iz prirojenega nagona in pa sovražniki slovanstva, po tem pa taki ljudje, ki ne mislijo sami, ampak se preverujejo po tem, kar drugi mislijo, morejo veselje imeti nad tem, kar se zdaj godi na poljskem bojišču, kteremu je sicer res že marsikter pravi domoljub svoje premoženje in življenje žrtoval. Ce se Poljaki še tako junaško bojujejo (mnogo
njih zmag pa stoji le na papirji v časnikih), imajo vendar malo upanja, da zmagajo samotež. Ce pa jim tudi po željah „Boleslavana" in njegove stranke vsa Evropa na pomoc přiteče, da se odcepijo od Rusije: ali bojo mar potem res samo stoj ni ? Brž ko ne bojo potem toliko gospodarjev imeli kolikor so prej imeli pomočnikov, in morebiti še več. Ćasi so přetekli, da bi se narejale in samostojne obdržale države druge in tretje vrste; centralizem saj po Evropi čedalje bolj go spodari. Zato mislim, da sedanji boj poljski ne bo dosegel tega, cesar želi, in to je: zakaj ga obžalujem. „Boleslavan" — pravi Palacký končno — mi očituje, da sem ves drug kakor sem nekdaj bil. Na to le odgovorim, da spomladi leta 1848, ko sem poslal odprto pismo v Frankobrod, sem upal, da bojo osvobodeni narodi vendar enkrat pravični sami do sebe ; skušnje preteklega časa pa so me učile, da sem se silno motil."
—	Oger ski deželi žuga res strašna revščina; na vec
kot 1300 kvadr. miljali z več kot 3 miljoni ljudi je
suša vse pokončala ; živina že zdaj v nektorih krajih nima nič živeža, tako, da gospodarji njeni jokaje ji pripenjajo napise na rogove: „kdor dá tej živini jesti, naj si jo obdrži za-se" in jo tako izpodijo od doma. Dvorna kancelija, družbe in posamni domoljubi si ubijaj o, glavo, kako pomagati silni nadlogi. — Francozi so v Meksiki po 3mesečni obsedi vendar zmagali Pueblo; al s tem še ni vse dobíjeno. — Ko je cesar Napoleon zvedil, da je 18 njegovih nasprotnikov izvoljeno v državni zbor od 2 milijonov volivcov, en milijon se jih pa je zdržalo volitve, je nek mirno rekel: „nasprotje (opozicija) je rodovitno, se množi."
Listnica vred. G. L>. Gr. v SI. Vas dragi dopis iz ,,Ru»a
smo přejeli pa tako pozno, da je novica postala že starica. Prosimo drugikrat kaj. — Gosp. V. S. v T: Gaisovi, dobro potrjeni brusi se dobivajo v pisarnici kmetijske družbe y Ljubljani: najveći po 1 gold. 30. kr. drugi po 1. guld., tretji po 75 kr., cetrti po 50. kr. nov. dn. Pisma z dnarjem se posiljajo gosp. Brus-u. Y ,,Novicahu je bilo predlanskim in lani že dosti govora o tem orodji.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.