Posamezna številka Din Is
St. 197.
V Ljubljani, v torek 2. septembra 1924.
Poštnina' v gotovini.
Leto
•	*
j	Izhaja	vsak	dan	popoldne.	a
f	Mesečna naročnina:	f'
| V	Ljubljani in	po pošti Din 16, inozemstvo	Din 25.	|
Neodvisen	p
Uredništvo In upravništvo: Wolfova ulica št. 1/1.
Telefon 213.
n-™-
| Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. % I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. I
Vprašanje
razorožitve.
Da skuša opozicija vsako vladno odredbo strankarsko uporabiti, je naravno in Pri nas celo sveta strankarska dolžnost. Udomačeno je tudi že to, da udari opozicija pri tem vedno preko meje in da odklanja sploh vsako naredbo vlade, Pa naj bo ta sicer še tako pametna.
Kljub vsemu temu se pa vendar opo-zicionalna stranka redno nikjer ne spozablja tako daleč, da bi mogla njena taktika škodovati državi. Zato je nad vse Pogosten pojav, da zlasti v stvareh zunanje politike zastopajo opozicionalne stranke bolj radikalno stališče ko vlada sama in da zato redno očitajo vladi, da Premalo energično brani nacionalne interese.
Kakor mnogo drugih stvari, tako je tudi v tem pogledu pri nas drugače in od prevrata dalje moremo opažati, da opozicija tudi v 'zunanji politiki načeloma zastopa vedno vladi nasprotno stališče. če se je vlada orientirala v zmislu angleške politike, je bila opozicija gotovo frankofilska in obratno. In če je vlada bila italofilska, je bila opozicija italoiobska.
V prvih poprevratnih časih je bilo vse to zelo razumljivo in zato tudi oprostljivo. Mislili bi pa, da je že čas, da se neha ta političen primitivizem in da pridemo vendar enkrat že v dobo, °.se bodo tudi politična vprašanja presojala le iz stvarnih, ne pa iz strankarskih ozirov. Zlasti pa bi smel vsak rodoljub pričakovati, d^ bo to veljalo vsaj za zunanjo politiko, ker je vendar jasno ko beli dan, da smo izgubljeni, če ne stojimo proti tujemu svetu kot kompaktna celota.
Naše mladinsko časopisje pa žal tega uvideti noče in tako čitamo v zadnjem času v mladinskih listih vehementne izpade proti ministru dr. Marinkoviču, ker je odklonil razorožitveni predlog Mac Donalda. Zlasti se je pri tem Proslavil »Slovenski Narod«, ki se v zadnjem času sploh trudi, da bi v vsakem slučaju dokazal svojo senilnost. Tako pravi »Slovenski Narod«, da je zagrešil minister Marinkovič sramotno dejanje, ker je odklonil idealno zamisel garancijskega pakta in da je s tem stopila naša država v vrsto nezrelih držav.
Brez vsega je jasno, da je razoro-Žitveno vprašanje čisto druge važnosti za neogrožene velesile, ko pa za ogrožene majhne države. Zlasti pa je v tem oziru čisto posebno stališče Amerike in Anglije. Ti dve velesili nista od nikogar ogroženi in zato je naravno, da je za obe državi razorožitveno vprašanje v ■orvi vrsti le gospodarsko vprašanje.
Čisto drugače pa morajo reagirati na razorožitveni problem male države, za katere je vprašanje razorožitve dostikrat življenjsko vprašanje. Že danes vidimo, da se na mednarodnih konferencah brez pardona prezirajo interesi malih držav. Meja Albanije se ne določa z ozirom na želje Albanije in njenih mejnih držav, temveč le z ozirom na inter-ese kapitalistov velikih držav. Samo one majhne države se respektira, ki 'majo krepko armado in ki z dejanji pokažejo, da si ne dajo vsiljevati tuje volje. Slučaj Turčije, Vilne, Reke itd. govori v tem oziru prepričujoče.
Ni morda med majhnimi državami države, ki bi bila tako zainteresirana na varnostnem vprašanju ko naša država. V istem hipu, ko bi položili orožje iz jok, bi bili že tudi plen sosedov. Pohod Italijanov je bil ustavljen, ker smo ime--1 Voisko. Maribor je ostal slovenski, ker •k SVe* zna^’ !mam0 krepko voj-f Karlov puč je ostal brez posledic, l nf°-Se v Dudapešti zbali naše vojske, n ejo na vzhodu in proti Albaniji varuje e to dejstvo, da imamo vojsko.
. ne ^krat bi že propadli, če ne
bi imeli svoje vojske. V vseh težkih časih, ki smo jih preživeli po preobratu smo bili obvarovani pred najhujšim le zato, ker smo imeli vojsko. Vojska je bila naš edin adut, ki smo ga vedno lahko pokazali in ki je bil vedno učinkovit.
In ta adut naj damo sedaj iz rok, za-.o, ker to konvenira angleškim mfar-ssom?
Prihod Marinkoviča v Ženevo. — V Ženevi se sestane Marinkovič z Mussolinijem.
Ženeva, 1. sept. Včeraj je semkaj dospel naš zunanji minister Marinkovič z ostalimi člani naše delegacije. Prav tako je prispel.v Ženevo rurniinski zun. minister Duca in bolgarski zun. min. Ka-lafov. Našo delegacijo je sprejel nas poslanik v Bernu Mileta Jovanovič, član tajništva Zveze narodov. Naša delegaci-
ja je nastanjena v hotelu Bon Rival, kjer so rezervirani tudi prostori za Macdo-nalda. Herriot pa bo stanoval v hotelu De Bery. Naš zunanji minister Marinkovič ne bo odpotoval po končanem zasedanju Zveze narodov v Pariz, marveč se bo v Ženevi sestal z Mussolinijem.
Ahmed beg proti albanski deputacljf.
Ženeva, 1. sept. Kakor poročajo iz Ženeve, vodi albansko delegacijo sam predsednik albanske vlade Fan Nolli. Ahmed beg je radi tega vložil iz Beograda protest, v katerem zahteva, da se ta delegacija ne sme priznati kot prava, ker ni pravi izraz albanskega naroda.
Nova vlada v Albaniji je prišla na krmilo na usurpatorski način ter nima niti večine niti ustavne sankcije. Pravo večino ima le Ahmed beg. Pričakujejo, da bo Ahmed beg poslal v Ženevo svojo delegacijo, katero bo podpirala naša delegacija.
Prihod italijanske delegacije.
Ženeva, 1. sept. Včeraj popoldne je prispela italijanska delegacija Schia-loia, Salandra in Schanzer. Pričakujejo
še prihod Mussolinija. Zbrane so vse delegacije. Macdonald in Herriot prispeta v Ženevo v torek.
Otvoritev zasedanja.
Ženeva, 1. sept. Danes ob 11. dopoldne se vrši otvoritev zasedanja, ki ga bo otvoril belgijski zunanji minister Hymans. Za predsednika zborovanja se imenuje Mota, bivši predsednik švicar-
ske republike. Na zasedanju pričakujejo napete borbe med Francijo in Anglijo v pogledu vprašanja vzajemne pomoči in razorožitve. V Ženevi se nahaja preko 500 novinarjev.
Shod Srnao prepovedan.
Savič, urednik Balkana Iz Srnao izključen.
Beograd, 1. sept. Včeraj bi se moral vršiti veliki miting srbske nacijo-ualne omladine, ki ga je policija prepovedala. Nato se je vršil ožji sestanek v klubovih prostorih, na katerem so sklenili, da izda Srnao proglas na srbski na-
POT KRALJEVE DVOJICE.
Beograd, 1. sept. Iz Skoplja poročajo, da je kraljeva dvojica včeraj po-setila Veles. Okoli 9.30 pa sta včeraj prispela kralj in kraljica v Niš, kjer jima je prebivalstvo priredilo sijajen sprejem. Udeležila sta se v saborni cerkvi službe božje in pri tej priliki ju je pozdravil prota Pajevič. Nato sta kralj in kraljica obiskala niško kopališče, bolnico, čelakulo in trdnjavo. Ob 13.30 p a* je kraljeva dvojica odpotovala v Cuprijo, Mladenovac in Topolo, kjer bo ostala nekaj dni in se šele nato vrne v Beograd.
^	■%. «*.•%. *#.
PAŠIČ PRI KRALJU.
Beograd, 1. septembra. Iz Niša poročajo, da sta se na tamošnjem kolodvoru slučajno sestala Nikola Pašič in kralj. Pašič je potoval v Zaječar na pogreb svoje sestre, kralj pa v Paračin in Topolo. Ko je kralj v Nišu zapazil g. Pašiča, ga je takoj povabil v dvorni voz in se z njim razgovarjal. Razgovoru pripisujejo političen značaj. Pašič je nato odpotoval v Zaječar, kralj pa v Pa račin in dalje v Topolo.
VPRAŠANJE KULTURBUNDA.
Beograd, 1. septembra. V narodni skupščini je zelo živo. Mnogo deputacij prihaja v nemški klub in ostale klube. Nemci zahtevajo ponovno dovolitev Kulturbunda kot prvi pogoj za daljno podpiranje vlade. Dr. Korošec ne bi bil voljan, da se Kulturbund razvije v Sloveniji. V Vojvodini bo že šel Nemcem na roko.
Silno žalostno za naše mladine je, da so se v tej točki našli z Radičem in da zahtevajo obenem ž njim sprejem garancijskega pakta, pa čeprav vedo, da je ta pakt odklonila celo Švedska, ki se glede varnosti z nami niti primerjati ne more.
Naj si išče opozicija lovorik kjerkoli, toda nikakor ne v vprašanju razorožitve in naše vojske. To vprašanje je tako važno za nas vse, da zagreši skrajni defetizem tisti, ki išče tu svoje partizanske interese.
Dolžnost patriotov je, da v vprašanju razorožitve Marinkoviča podpirajo in da brezobzirno nastopijo v tem vprašanju proti Radiču in niegovim zaveznikom.
rod s parolo » Srbi na okup!« in da se forsira ojačenje organizacije. Komunike pravi, da je glavni urednik »Balkana« Sveta Savič navaden trgovec in špekulant in da je izključen iz Srnao.
VLADA PROTI OPOZICIJONALNEMU TISKU.
Beograd, 1. septembra. Vladni tisk žuga opozicijonalnemu tisku, da bo doživel slednji težke posledice radi svojega pisanja. Notranje ministrstvo sumi, da razširjajo nekateri državni uradniki vesti in izdajajo 'vladne tajnosti. To smatra vlada za korupcijo in bo zato najstrožje kaznovala krivce. Vlada je dobila zadoščenje s tem, da je sodnija potrdila vladne zabrane listov in ni izključeno, da bo nekaj opozicijonalnih listov prepovedanih.
LJUBA JOVANOVIČ V SPLITU.
Beograd, 1. sept. Predsednik parlamenta g. Ljuba Jovanovič je imel te dni v Splitu sestanek z zastopniki vseh mestnih in srezkih odborov radikalne stranke v Dalmaciji. Na tem sestanku je g. Jovanovič jasno podčrtal, da ne obstoji nobena nevarnost, ki bi ogrožala edinstvo radikalne stranke.
LJUBA JOVANOVIČ ODPOTOVAL V BEOGRAD.
Beograd, I. sept Predsednik narodne skupščine je včeraj odpotoval iz Kotora v Beograd, kamor bo prispel jutri zjutraj.
DELO ZA NOVI PRORAČUN.
Beograd, 1. sept. Iz finančnega ministrstva poročajo, da je obseg proračuna dohodkov in izdatkov majhen in da ga je treba povečati. Poljedelski proračun je gotov in je za nekaj odstotkov večji od prejšnjega. Včeraj je o tem poročal poljedelski minister dr. Spaho.
HRVATSKI INVALIDI PRI DAVIDO-VICU.
Beograd, 1. septembra. Predsednika vlade Davidoviča so včeraj pose-tili predstavniki udruženja hrvatskih invalidov, ki so mu izrazili želje in predloge o novem invalidskem zakonu, ki ga vlada pripravlja.
SEJA DRŽAVNEGA SVETA.
Beograd, 1. septembra. Iz vladnih krogov se doznava, da se bo danes vršila plenarna seja državnega sveta, na kateri bo rešeno vprašanje, ali se bo postopalo pri spremembi v notranjem ministrstvu so zakonu o občni upravi
Beograd 1. sept. Danes zjutraj se je vršila konferenca med Davidovičem in Nastasom Petrovičem. Govorila sta največ o politični situaciji po včerajšnji seji hrvatskega zastopništva, ki zahteva od vlade, da mora sprejeti predlog Mac-donalda v pogledu razorožitve. Kakor domnevajo opozicijonalni krogi, je s tem položaj vlade zelo omajan, ker je Marinkovič v glavnem odbil te predloge. Ker ni verjetno, da bi zunanji minister odstopil od svojega stališča in ker na drugi strani ni v interesu HRSS, da bi izzvala vladno krizo, se splošno smatra,
da je zahteva HRSS samo volilni ma» never, ki bo brez večjih posledic.
Zagreb, 1. sept. Med drugim j< predlagal Radič na včerajšnji seji, da je treba sprejeti kot dodatek k ameriške: mu razorožitveneinu predlogu še določile, da se proglasi država, v kateri bi dvorni ali vojaški krogi nastopili proti pacifist, večini kot napadalko na celokupno Zvezo narodov in da bi se moral pozvati narod, ki se izreče za pacifistično misel, kot član v Zvezo narodov, Na predlog Krnjeviča se je vodstvo HRSS izreklo za Radičeva predloga. ,
Opozicija stopnjuje svoje napade.
Beograd, 1. septembra. V parlamentarnih krogih se opaža, da se je bojno razpoloženje opozicije zelo stopnjevalo. Na eni strani upa opozicija, da bo vsled novega stanja na Hrvatskem zelo okrepila svoje stališče v srbskih pokrajinah, na drugi strani pa upa, da bo prišlo vsled Radičeve zahteve, da je treba sprejeti Mac Donaldov predlog o razo-
VLADNI DEMANTI O OSTAVKI VOJNEGA MINISTRA.
Beograd, 1. septembra. Vladni tisk demantuje vesti opozicije o ostavki vojnega ministra in pravi, da je vojni minister v razgovoru z Davidovičem na svečanostih demantiral vse vesti o svoji ostavki.
VLADNA PODPORA PRAVNIŠKEMU KONGRESU.
Beograd, 1. septembra. Včeraj sta posetlla Davidoviča predstavnika pravniškega udruženja Boža Markovič in Andra Filipovič v pogledu predstoječe-ga kongresa pravnikov v Zagrebu. Vlada je obljubila znatno denarno podporo, da bo kongres veličastno uspel.
PROTI UKINJENJU SRBSKE GIMNAZIJE V BECAJU.
Beograd, L sept. Danes zjutraj je prispela v Beogradu deputacija 30 meščanov iz Bečaja. Deputacija je poselila prosvetnega ministra in energično zahtevala, da 4 razredna Srbska gimnazija v Bečaju, ki bi se morala po vlad. odloku ukiniti, ostane. Mesto srbske gimnazije, naj bi se ustanovila v Bečaju nemška gimnazija, srbska bi se pa morala preseliti v Vršac.
NOVI GRŠKI POSLANIK PRI DAVI-DOVICU.
Beograd, 1. septembra. Danes zjutraj je posetil Davidoviča novi grški poslanik Samados in se mu predstavil. Grški poslanik je izrazil željo, da ostanejo odnosi med našo državo in Grško še nadalje prijateljski ter pričakuje, da bo to prijateljstvo potrdil skupen nastop kraljevine SHS in Grške pri zasedanju Zveze narodov.
FERAD BEG DRAGA V ZAGREBU.
Beograd, 1. sept. Ferad beg Draga piše v svojem listu zelo laskavo o bivanju v Zagrebu. Med drugim pravi, da ga je Radič zelo ljubeznivo sprejel in da je mesto samo napravilo nanj utis popolnega evropskega mesta. Ferad beg Draga je istočasno posetil tudi predsednika hrvatske zajednice dr. Lorkoviča. Na koncu izjavlja, da ie po sestanku z glavnimi hrvatskimi voditelji prepričan, da bo mogla vlada g. Davidoviča uspešno in složno delovati z Radičevo stranko.
IZID OBČINSKIH VOLITEV NA JESENICAH.
Jesenice, I. septembra. Rezultati včerajšnjih občinskih volitev so naslednji SLS je dobila 442 glasov in 15 mandatov, demokratje 199 glasov in 7 mandatov, komunisti 128 glasov in 4 mandate, socijaini demokratje 88 glasov s 3 mandati in narodna radikalna stranka 43 glasov ter i mandat
rožitvi, v vladnih vrstah do razkola, Opozicija misli, da je sedaj položaj za njo posebno ugoden in zato stopnjuj« svoje napade. Na vladni strani pa računajo, da opozicija ne bo v stanu prenesti ostre dolgotrajne borbe, zlasti če bc vlada krepko odgovarjala. Enako si obec ta vlada, da si bo s korupcijskim zakonom zelo utrdila pozicijo.
SESTANEK BANKIRJEV.
Beograd, 1. septembra. V Beogradu pripravljajo veliko letno zboren vanje predstavnikov bankirjev iz cela države. Na predkonferenci so beograjski bankirji sklenili, da se mora posvečati posebna pažnja novemu trgovskemu zakonodajstvu in zakonu o čeku, ki se nahaja v pravnem ministrstvu.
KONFLIKT MED VLADO IN BEO-GRAJSKO OBČINO.
Beograd, 1. sept. Vladni tisk obtožuje beograjsko občino, da se pojav: lja zopet nova afera radi 700 milijonov Din v pogledu reparacij iz Nemčije,' Opozicijonalni odborniki zahtevajo, da se sestavi posebna komisija, ki bo stvar natančno preiskala. Občinska uprava se nahaja, kakor trdi vladni tisk, v zelo težkem položaju.
KONFERENCE POSLANCEV.
Beograd, 1. septembra. Včeraj cel dan so se vršile v skupščini kome-., reuce poslancev. Davidovič je dopoldne, in popoldne konferiral z ministri. Danes se bo vršila seja ministrskega sveta.
ČIŠČENJE.
Beograd, 1. sept. Iz vladnih krogov doznavajo, da vlada pripravlja ukaze o spremembi policistov zlasti v južni Srbiji. Vsi nesposobni in korumpiranl policisti bodo odstavljeni. Vlada je o„ tem debatirala že v teku včerajšnjega dne.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza, dne 1. septembra.
Vrednote:
Srečke: 2 %% drž. renta za vol. Škode denar 119. Delnice: Ljub. kred. banka denar 220, Merkant. banka denar 118, blago 122, l. Hrvat, štedionica denar 916, Slaven, banka blago 105, Celjska posojilnica denar 200. Podjetja: Strojne tov. In livarne blago 165, Trbov. prem. dmžba denar 480, blago 505, Združ. papirnice denar 123, blago 130. Založnice itd.: 4 %% kom. zad. dež. banke blago 93.
Produkti:
Hrastovi ploiil neobrobljeni monte od Z m dolž. naprei od 30 mm deb. trko meja blago 1400, blodi bukovi I. II. od 2 m doli. naprej in od 30 cm deb. frko naklad, post; denar 230, trami monte frko meja blago 430, deske od 16 mm naprej 20/25/30 I. II. III. frko meja blago 685, pragovi želez, hrast, za komad frko naklad, post. denar 20, oglje vi-., lano I. frko meja denar 122.50, drva suh* bukova do 10% okroglic frko meja blago 33. pšenica domača par. Ljubljana denar, 385, pšenica hrvatska par. Ljubljana blago 400, pšenica bačka Bačka post. blago 365; koruza bačka par. Ljubljana blago 350, koruza defekt, frko Ljubljana blago 325, krom-v plr frko naklad, post. 3 vag. denar 94, blago 96, zaključeno, suhe gobe po kakovosti 48 do 53, ječmen pivovarski 65/66 par. Ljubljana 1 vag. denar 460, blago 465, zaključeno, laneno seme prov. Osijek par. Ljubljana koL 1 vag. denar 695, blago 695, zaključeno, jabolka prebrana I. frko meja denar 200, blago 225, seno I. sladko prešano frko Ljubljana denar 70, vino belo dolenj. hrvat. šta-jer. po vz. frko . naklad, post. denar 625.
Beograd, 1. sept. Italija 347—348.25, London 349-353, New York 77.75—78, Pra- . ga 235—236.50, Dunaj 11.09—11.15, Curlh 14.78-14.82.
Curlh, 1, sept. Beograd 6.7250, Tr*t t 23.60, London 239.62. Ntw York 131. Prag* .15.95, Dunaj M'Jh
Zasedanie Zveze narodov.
Radič za razorožitev.
Sestanek bivSih vojakov iz svetovne
volne,
ki so ga priredili sklicatelji na željo mnogih mož 31. avgusta t. 1. na Brezju, je uspelo nad vse pričakovanje. Bratska vez, ki nas je vezala v letih trpljenja, se ne more razbliniti niti v desetletjih.
Na Brezje so se 'zgrinjale mase nekdanjih bojevnikov iz vseh krajev Slovenije. Že v soboto zvečer je prišlo okrog 1200 mož, povečini iz Štajerske 'm Prekmurja, v nedeljo zjutraj pa je naraslo število na približno osem tisoč ljudi, med temi tri četrtine fantov in mož.
Ob 10. uri je bila služba božja na prostem, pred službo je pridigal bivši kurat g. Bonač; pa to ni bila pridiga, to je bil klasičen žalni spev v počast mučeništvu in smrti tisočerih in tisočerih, bil je vzdih koprnenja po vesoljnem bratstvu. Po maši je zaigrala godba državno himno, nato je zapel ad hoc sestavljeni moški zbor žalostinki »Blagor mu« in »Doberdob« v spomin padlim.
Teipu sledeče veliko zborovanje je vodil bivši kurat g. kaplan Hafner P., ki je pojasnil ob otvoritvi zborovanja, da je bil- sklican sestanek le v dobrodelne namene.
Nato je povzel besedo avtor knjige »Na krvavih T)oljanah« Iv. Matičič, katerega govor je izzvenel ob koncu v vzkrik proti prekletstvu robstva naših bratov in v plač nad grobovi naših sinov in trpinov. Drugi govornik, g. pater Aljančič, bivši dobrovoljec v Dobrudži, je v vznesenih, krepkih besedah opisal našo bolest za izgubljenimi brati, padlimi in zasužnjenimi, ter nam vlil nado v vstajenje slovanstva.
Tretji govornik, bivši major g. Cola r i č M., je z jedrnatim govorom bodril zborovalce, spominjal jih na osveto in na osvobojenje naših zasužnjenih bratov.
Četrti govornik, monter plinarne g. Mihevc Ign., je udaril po kapitalizmu kot izvoru vojne in vsega zla, klical je po miru in pravici.
Ko so govorili še gozdarski uradnik g. Ham, rač. svetnik g. Pirc J. in trgovec g. R. Šturm, je predlagal zborovalcem g. Hafner, da naj se obesi v svetišču na Brezjah spominska slika, dalje da se obvežejo vsi zborovalci vsak v svojem kraju delovati v korist invalidom in sirotam; da še letos osnujejo po občinah odbore za postavitev primernih spomenikov ali plošč z imeni padlih v vojni; da naj se izvoli za vodstvo teh nalog poseben odbor; da se sestanki ponavljajo ter da se na prihodnjem sestanku ustanovi zvCza vojakov iz svetovne vojne. Vsi predlogi so bili sprejeti soglasno. Pri kosilu so si segali stari znanci v roke in se je razvila prijetna zabava. Pri popoldanskem sestanku so sklenili zborovalci poslati vladi energičen poziv, naj pospeši izvedbo invalidskega zakona.
Med udeležefici so se nabrale lepe vsote za slepe vojake in za ploščo. Ves dan je pridno igrala godba dravske divizije in vse je poteklo v najlepšem soglasju brez najmanjšega incidenta. Značilno je, da je prišel na Brezje celo ju-denburški župan, ki je hotel videti nekdanje trpine in ki ne more pozabiti naših poštenih Janezov.	—i—
Herr'06 kot govornik.
Po glasovanju.
Dognano je sedaj, da so nemški na-cijonalci omogočili sprejem železniškega zakona samo zato, ker jim je bilo od nekaterih poslancev ljudske stranke obljubljeno, da bo vlada rekonstruirana in da prejmejo nekaj ministrskih mest tudi nemški nacijonalci. Enaka obljuba da je bila storjena tudi s strani nekaterih poslancev centruma. Vse pa kaže, da se nade nemških nacijonalcev ne bodo uresničile. Ljudska stranka namreč Izjavlja, da ne more biti niti govora o sprejemu nemških nacijonalcev v vlado, ker so glasovali za sprejem Dawesove-ga načrta le nekateri nemški nacijonalci in še ti samo za železniški zakon, dočim pa se je stranka kot taka izjavila opeto-vano proti sprejemu. Tudi centrum odklanja enako odločno vstop nemških nacijonalcev v vlado.
fAaogo pa se govori v zadnjem času o 'sestavi vlade meščanskega bloka. Desničarski elementi zelo propagirajo to misel, če bo pa prišlo do ujenega uresničenja, je le malo verjetno, ker se odločilni krogi zavedajo, da bi taka vlada v sedanjem položaju najbrže zelo poslabšala odnošaje med Nemčijo in zavezniki. Ravno sedaj pa je potrebno, da so ti odnošaji kar najbolji. Demokrati so tudi že izjavili, da v nobenem slučaju ne vstopijo v vlado meščanskega bloka in tudi velik del centruma noče imeti nobene skupnosti z nemškimi fašisti. Gotovo je zato, da bi bila vlada meščanskega bloka zelo kratkotrajna.
čeprav je parlament odglasoval za sprejem Londonskega dogovora potrebne zakone, zahtevajo vendarle socialni demokrati samo odgoditev parlament razpusti. Zaenkrat so dosegli so-cij&lni demokrati samo dgoditev parlamenta do oktobra. Socijalni demokrati
računajo, da dožive pri prihodnjih volitvah skrajneži na levi in desni popolen polom in to je glavni vzrok, da zahtevajo nove volitve.
Da ni račun socijalnih demokratov čisto napačen, se vidi iz' rastočega razkola v vrstah nemških šovinistov. Po glasovanju nemškega parlamenta je nahrulil n. pr. Ludendorff nekega admirala z besedami: »Pred desetimi leti sem jaz priboril Tannenberg, vi pa ste sedaj zagrešili židovski Tannenberg.« Izjava Ludendorffa je zbudila v nemških listih živahne komentarje in listi konstatirajo, da nima Ludendorff prav nobenega vzroka, da bi se hvalil s tan-nenberško bitko, ker je bila s strani Ludendorffa podvzeta tako lahkomišljeno, da bi zaslužil Ludendorff, da bi ga streljali ali pa je bila dosežena samo vsled izdajstva ruskega generala Rennen-kampfa. V enem ko v drugem slučaju je torej Ludendorffovo bahanje brez podlage.
Glasovanje v nemškem parlamentu je dokazalo, da napreduje tudi v Nemčiji demokracija. In to je važnejše ko vse baharije Ludendorffa in tovarišev.
Zbornica je sklenila, da se zadnji govor ministrskega predsednika javno afišira. Konec tega, z globokim človekoljubjem in patrijotizmom prožetega govora, ki je karakterističen primer sloga Herriotove retorike, priobčujemo dobesedno.
»Gospoda, dovolite mi, da sklenem svoj govor s tem, da rezumiram še enkrat politične in moralične rezultate londonskega sporazuma. Skušal sem dokazati, in mislim, da sem vas prepričal, da vsebuje Da-wesov načrt, kot tak, glavne elemente politike miru, ki smo jo zasledovali Tako le, kakor so izjavili izvedenci: treba ga je sprejeti ali pa je treba priznati, da je kooperacija. med zavezniki na eni strani in med zavezniki in Nemčijo na drugi strani, njega nujni predpogoj. Dawesov načrt pomeni konec argumentiranja in — smemo pač reči — zofizma, po katerem more Francija prosperirati samo, če je Nemčija uničena. (Odobravanje na levici in na skrajni levici.) S to romantično idejo se je končala vojska, na tej zmoti so skušali vzpostaviti mir!
Toda prav kmalu je prišlo spoznanje, da obstoji prva operacija v tem., da se za-sigura Nemčiji zadostno ravnotežje, Dawe-sov načrt temelji na tej skupnosti interesov, ki jo demonstrirajo gospodarski zakoni mnogo bolj jasno, kakor politični. Vi hočete mir? Vzpostavite mir v gospodarskih odno-šajih, realizirajte ga v valutnih ozirih, v trgovinskih pogodbah. Drugače je vaš mir samo varajoča navideznost, dobra za deklamacije, toda nezmožna, da kljubuje prvemu konfliktu, prvemu incidentu! (Odobravanje.)
Ako hočete pristati na te metode paci-fikacije, kar je po našem prepričanju nujno potrebno, morate Dawesov načrt tudi v tem smislu razumevati in uporabljati. Ali naj bo s tem rečeno, da smo jaz in moji prijatelji žrtve iluzij, kakor se nam je to tolikokrat očitalo? Ali naj bo s tem rečeno, da posredovalci v Londonu žrtev naše domovine, ki je vsled vojske največ trpela, niso razumeli ali da so jih pozabili? Sigurno ne, dam vam svojo besedo: edina rooja misel v tragičnih trenutkih teh dni, v bolestnih urah teh noči je bila ta, do katere meje zamorem raztegniti naše zahteve, ne da bi riskiral oni prelom, v katerem sem videl katastrofo. Mnogo sem mislil na naše žrtve, na naše solze, na naše Vojne žrtve. Tudi sem si v svesti, da Dawesov načrt ne realizira miru končnoveljavno. Davvesov načrt ne more na mah, po mesec dni trajajočem prizadevanju ustvariti ravnovesja miru v Evropi. Kličem svojim prijateljem; Ne delajte si nobenih iluzij! Da se doseže v resnici mir, je treba, da se ga zaslužil (VeliKo odobravanje na levici.)
Vodimo druge narode, če je mogoče; porftagajmo jim, da se osvobode; toda bodimo previdni, varujmo dragoceno dobrino,
Sokolstvo.
Sokol Ljubljana II Javlja, da se od 1.
septembra (pondeljek) dalje vrši redna telovadba na realki v sledečem razporedu Člani: pondeljek, sreda, petek od 8. do MIO. ure; moški naraščaj: pondeljek, sreda, pe tek od y*7. do %8. ure; moška deca: pondeljek, četrtek od K 6. do M7. ure; članice: torek, četrtek od 8. do M10. ure; ženski na raščaj: torek, četrtek od %7. do %S. ure; ženska deca: torek, sobota*od 5. ao 6. ure. Poživljamo vse telovadce in telovadke, da se redno udeležujejo telovadbe. — Vaditeljski zbor.
ki jo posedujemo, mir, bodimo budni in pazljivi napram stanju Evrope, v kateri se nahajajo moči vojne, ki so ostale s slabotnimi elementi miru v strašnih konfliktih. Gospoda, svarim vas: ne verujte, da pridemo potom sile, potom sistema ultimatoma do cilja, po katerem stremimo.
Ne moTe se zahtevati od države, kakor je naša, da napenja svoje energije neprenehoma do skrajnosti, sicer obstoja nevarnost, da lok poči. Pustite Francijo, da se nekoliko odpočije, zakaj počitka je potrebna! (Odobravanje.) Treba je, da mislimo na številne naloge, ki nas čakajo. Gre v prvi vrsti za to, da ustvarimo solidno financijelno armaturo, naše finance ne smejo biti izročene na milost in nemilost intervencijam, kakor smo jih doživeli v zadnjem času. Treba je, da se ustvari stanje, da nam ne bo treba dan na dan paziti na našo devizo. V drugi vrsti nam je misliti na naše prebivalstvo, pustiti mu moramo čas, da zrastejo novi možje, treba je, da obračamo svojo pozornost na novorojence in varstvo otrok, matere po-mirovati je tudi neke vrste patrijotizem! (Odobravanje na straneh centruma in levice.) Vse to smo imeli pred očmi, ko smo sklepali Londonsko konvencijo.
Svobodno vam je, da nam ne sledite in, da obdržite status quo. Svobodno vam je, da se krčevito držite metod, ki 90 zadnja leta peljale Francijo od razočaranja do razočaranja. Dovolite pa, da vam izjavim, da je bila to usodepolna pomota. Odklonitev Londonske konvencije bi imela za posledico valutno katastrofo, katero je država že enkrat nekoliko skušala. Da, kar je še hujše, primorala bi nas do tega, da bi zopet adoptirali politiko moči in nasilja, ki se ne bi mogla več držati v prejšnjih mejah, temveč bi morala biti še mnogo trša.
Kar se nas tiče, mi smo se odločili. Vlada, ki govori z vami skozi usta svojega šefa, ni povzdignila glasu, ona ne trdi, da more prezentirati izredne prednosti, da ie priborila sijajne uspehe. Vendar misli vlada, da je izvršila častno in sigurno delo, kakor je veleva človeška pamet in preudarnost, Ne prinašam vam miru, pač pa njegove sele in nade. Kakor sem smel reči na konferenci pred alilranimi kolegi — na oni konferenci, ki je poznala bridke ure, ki pa jo je končno dvignil tako plemenit čut vzajemnosti, — ne živimo še pod pogoji, ki bi bili človeštva vredni in do katerih bi bil naš francoski narod opravičen, ne hod’mo še v svitli, veseli luči dneva, ki je potrebna delu pridnega. Toda če prav še ne vidimo 9olnca visoko na nebu, nam vendar kaže prvi žarek *in svetlikanje jutranje zarje konec strašne noči, ki je bila napolnjena s tolikim gorjem in tolikimi potoki krvi!« (Na klopeh cele levice se dvignejo poslanci in aplavdl-rajo in sledi dolgotrajno odobravanje. Her-riot sprejema čestitke svojih ministrskih kolegov in prijateljev.)
POLJSKA.
Bol potiskih književnikov. Da sl
Slovanski svet.
Ponarejeni zloti. Iz Vilne poročajo, da so
zbolj-
šajo svoje socijalno stanje, so pričeli poljski književniki energičen boj za pravilno ureditev honorarjev. Na čeu te akcije stoji znameniti poljski romanopisec Žerovski. Med drugim zahtevajo književniki, da ima avtor od vsake prodane knjige vsaj ta zaslužek ko trgovec.
Sekvestrirana posestva bodo Habsburžanom vrnjena. Že več let se vodi med poljsko javnostjo in Habsburžani huda borba glede bivših posestev Habsburžanov v Žywcu. Sykorskijeva vlada je svoječasno že sklenila, da vrne ta posestva. Vsled odpora javnosti pa je morala izvedbo tega sklepa odložiti. Sedaj je ministrski svet zopet sklepal o tej zadevi In sklenil, da v smislu obstoječih zakonov na vsak način vrne Habsburžanom njihova posestva. Končna odločitev bo 'izrečena dne 20. septembra.
Francosko-poljsko zbllžanje. Vsled nastopa Herriotove vlade se je tradlcijonelno poljsko-francosko prijateljstvo nekoliko ohladilo. Francoski odgovor Zvezi narodov v vprašanju vzajemne pomoči med Poljsko in Francijo pa je vse Poljske skrbi glede Herriotove politike razpršil in danes vlada staro prijateljstvo in zaupanje.
Brezposelnost v Varšavi raste. Zlasti pa je poskočilo število brezposelnih po 25. avgustu, ko se je razglasilo, da dobi vsak brezposelni delavec podporo.
Vojaška banka v Poljski. Vojaki in oficirji imajo v raznih denarnih zavodih n^ toženih osem mlijonov poljskih zlotih. S tem denarjem hočejo sedaj nekateri ustanoviti vojaško banko.
se v notranjosti Poljske pričeli pojavljati ponarejeni zloti. Tisk na teh bankovcih je izveden z nepoljskitni stroji in zato se mlsK, da so bili vsi ti ponarejeni bankovci narejeni v tujini in potem v veliki množini Im-portirani v Poljsko.
Poliskl sejem v Ameriki. Te dni zboruje v PMladelfiji Poljska Narodna Zveza v Ameriki, ki ima preko 200.000 članov in preko 8 milijonov dolarjev svojega premoženja in ki se vsled svojega vpliva imenuje tudi poljski prekoatlaiitski sejem. Zveza je nastala pred 50 leti in se razvila vsled energičnega dela svojih ustanoviteljev do sedanje višine. Zveza je ustanovila v Ameriki 114 knjižnic in večina Narodnih poljskih domov v Ameriki je njena last
RUSIJA.
Organizacija vojnega zrakoplovstva v Ruslil. Z vso skrbnostjo povečuje sovjetska vlada svoje zrakoplovstvo. Posledica tega truda je, da je danes Rusija že med prvimi državami glede zrakoplovstva. Zlasti se skrbi v Rusiji za razvoj aviatičnih šol. Na visokih šQiah so ustanovljene posebne stolice za aviatiko. Na prvem mestu je treba omeniti visoki inženerski aviatični šoli v Petrogradu in Moskvi. Dalje so stolice za zrakoplovstvo na 'univerzah v Harkovu, Kijevu in Tomsku. Nekaterim stolicam so pridejani posebni oddelki za kemično obrano, da je tako aviatična obramba spojena s kemično. Za pomnožitev ruskega zračnega brodovja pa skrbe tudi zasebna društva. Na prvem mestu ie tu omeniti »Društvo prijateljev aviatike«, ki ima en milijon članov. To društvo je postavilo v službo že 100
Izpod Nanosa.
(Konec.)
Žalosten pojav ie nepoučenost, oziroma bolje, napačna poučenost naših tamkajšnjih ljudi o razmerah v naši državi. Cul sem često o naših razmerah mnenja, katerim sem se moral čuditi in se nehote vprašati, kdo seje med naše primorsko ljudstvo te satansko-zlobne nazore. In bilo bi res umestno dognati, iz katerega vira prihaja ta strup tja doli? Zdi se mi, da ima pri tem največ žalostne zasluge naše SLS časopisje. Iz ust preprostih ljudi sem čul: »Eh, povsod je enako; nas tlačijo tu Italijani, vas tam pa Srbi!« — »Nas bodo okrali Italijani, vas pa Srbi!« — »Saj tudi Srbi ne bodo dolgo ostali pri vas, jih bodo pregnali.« — »Pravijo, da je pri vas še slabše kakor pri nas, da ni tam nobenega reda; da ni nobene discipline v vojski; da bi v slučaju vojne nihče ne šel na fronto; da bi se stepli med seboj t« Itd. Le s težavo sem jim dokazoval da so vse to le zlobne laži, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi eno in da nas torej nihče ne more »tlačiti« in da je pri nas v vojski desetkrat večja disciplina, kakor pa v Italiji. Tej brezvestni agitaciji, ki nam v Primorju več škoduje, kakor ves italijanski raznarodovalni napor, bi bilo treba temeljito in odločno napraviti konec.
Žalosten je v splošno tudi gospodarski položaj našega tamkaišniega ljud-
stva Pomanjkanje denarja med kmeti je vsak dan večje in dolgovi rastejo naravnost obupno. Krive so slabe prodajne možnosti vina in sadja, ki sta glavna pridelka v Vipavski dolini in ogromni davki, ki se z našimi sploh ne dajo primerjati. In vendar, kljub temu da so tam doli davki neprimerno večji kakor pri nas, da morajo sinovi naših ljudi služiti vojake daleč po srednji in južni Italiji, da so v vsakem oziru res zapostavljeni in tlačeni, ni čuti nikjer onegp, vse mere presegajočega zabavljanja in hujskanja, kakor pri vas. Položaj kmetov je doli neprimerno slabši nego pri nas; boljši pa je znatno položaj državnih in privatnih nameščencev, če bi se našemu ljudstvu glede davkov, vojaštva in drugih splošnih zadev godilo samo mesec dni tako, kakor se primorskemu v Italiji, bi za vedno prenehala vsa sedanja zabavljanja. Temu se pridružujejo v nekaterih krajih tudi še druge šikane. V neki vipavski vasi je bil razpuščen občinski svet in imenovan komisar, katerega mora plačevati občina sama in sicer po 1500 lir na mesec. Razen komisarja mora plačevati občina še običajnega tajnika, ki je predpisan za vsako občino, 600 lir na mesec in podtajnika, 300 lir na mesec. Skupaj z drugimi uradnimi stroški plačuje ta občina mesečno samo za upravni aparat 3000 lir. Občina ima približno 100 številk in tako plača vsaka hiša teoretično (praktično se ravna prispevek po velikosti nremoženia) celih 360 Ur ali
1300 Din na leto le davka za občinski upravni aparat. Kje so potem vsi ostali ogromni davki na vse premično in nepremično in na vse, kar leze in gre! Kaj bi rekli pri nas, če bi se kakšni občini godilo le desetino tako? Tam molčijo in plačajo. Kdor vidi te razmere, mora vzklikniti; »Blagor njim, ki so v Jugoslaviji!«
Dasiravno Italijani radi naglašajo, da je Julijska Benečija za vedno njihova, vendar na tihem o tem niso tako trdno prepričani. Zavedajo se prav dobro, da je to ozemlje naša narodna, le s silo nam ugrabljena last in zato njihova vest ni mirna. Instinktivno čutijo, da pride morda kmalu dan, ko bomo terjali nazaj svojo last, zato so izdelali velike utrje-valne načrte. Z Izvedbo teh načrtov že Pričenjajo. V Postojni grade velike vojašnice, v Vipavi nameravajo dograditi stare, začete že pred vojno in enako skrbe za nastanitev čim več vojnih sil tudi povsod drugod, ob meji. V načrtu imajo strategično železnico Gorica— Ajdovščina—Col—Podkraj—Logatec, ki se bo pričela graditi morda Že prihodnje leto; te dni pa so pričeli nad Št. Vidom graditi 6 m široko cesto na Nanos. Cesta bo zgrajena tako, da bodo po njej vozili lahko tudi najtežji avtomobili. Gradi jo vojni erar in ima izključno vojaški namen. Služila bo za dohod do velikih utrdb, ki se zgrade na Nanosu, posebno na Debelem vrhu in drugod. Zgrajene bodo po vzorcu modernih podzemskih trdnjav & la Verdun. Obvla-
aparatov, ki so razdeljeni v več kategorij. Aparati, postavljeni v službo protiangleške propagande, pripadajo kategoriji »Ultima-tum«, dalje delujeta še skupin; »Rdeči Bal-tijec« in »Ljenin«. Zelo agilna je moskovska podružnica društva, ki je sklenila, da postavi prihodnje leto novo aeroplansko eskadro »Rdeča Moskva«, obstoječo iz 16 aparatov. Zelo uspešno je tudi delovanje društva »Dobrolet«, ki skrbi za zračni potniški promet na 6000 kilometrov dolgih progah. V kratkem bo »Dobrolet« svoje delovanje razširil. Razvoj ruske_ aviatike je torej v vsakem oziru razveseljiv.
Društvo za Samojede je ustanovila sovjetska vlada. Društvo bo oskrbovalo Sa* mojede z vsemi potrebščinami, da se na ta način prepreči njihovo izumiranje.
Kremlj je zopet otvorjen širši javnosti.
III. šahovski kongres je bi! te dni otvor-jen v Moskvi. Kongresa se udeleže vsi nai-boljš« ruski šahistl.
Pofitifae tfesti.
= Izpraznitev Poruhrja. Francoska vla* da je že izdala vojaškim poveljnikom v Po-ruh.rju povelje, da pripravijo vse potrebno, da se more vojaška izpraznitev Poruhrja pričeti istočasno z gospodarsko. Dne 9. septembra bo odpravljena carinska črta, dne /u. septembra pa bodo odstranjene vse druge ovire za promet med zasedenim in nezasedenim ozemljem.	.
= Za generalnega agenta za reparacu-ska plačila je izvolila reparacijska komisija Amerikanca Owen Younga, ki je že izjavil, da sprejme to mesto, če mu bo dovoljeno, da si izbere tajnike sam. Reparacijska komisija je dalje izvolila za kuratorja železniških obligacij v znesku 11 milijard belgijskega člana reparacijske komisije Delacrobca, za komisarja industrijskih vplačil (pet mili ar d) Italijana Nogar-a, in za komisarja vplačil « nemških zastavščin Angleža Mac Fadyeana. Poleg teh štirih komisarjev ima biti imenovanih še pet pod komisarjev, ki tvorijo skupno z generalnim agentom takozvam i rf j ier odbor Podkomisarji bodo imenovani od Amerike, Anglije, Francije, Italije m Belgije. Komisar nemške notne banke ne bo imenovan od reparacijske komisije, temveč o« upravnega sveta notne banke. Za upravi * lja železnic bo skoraj gotovo imenovan rran-
ooz Leverve.	m*«**«*
= Državljanska vojna na KitajSKeni-
Sunjatsen, ki se naziva predsednikom Južno-kitajske republike, je dal zapleniti orožje, je bilo namenjeno za dobrovoljski korp • Vsi protesti dobroveljskega korpusa so d zaman in zato je prišlo do boja. Položaj nad vse resen in vršilo se je že več krva bitk. Pred mesto Sangaj so prišle števim' bojne ladje Amerike, Anglije in JaponSKe. Kitajski generali zbirajo z mrzlično naguw čete. Pričakovati je, da pride v kratkem 0» odločilnih bojev.	,
= Francoski odgovor. Z ozirom na izjavo nemške vlade, da je bilo priznanje o nemški vojni krivdi vsiljeno, je izdala fran-00ska vlada komunike, v katerem med dru-gim pravi: Francoska vlada protestira proti nemški tezi, ki je ne samo v nasprotju z resnico, temveč tudi z mirovnim dogovorom-Ves svet ve, da je seda) ravno deset let, ko je Nemčija nenadoma napadla Junaško deželo ki je hotela braniti svojo nevtralnost in da je Francija, da dokaže svojo miroljubnost, spontano potegnila svoje čete deset kilometrov za mejo. Ta dejstva tajiti se pravi slabo služiti stvari miru.« Tudi nemški 90-ciaini demokrati so se izjavili proti izjavi nemške vlade, ker podpira ta izjava ^ samo francoske šoviniste in ker je bila popolnoma
nepotrebna.	„	.	...
— Masakr brezposelnih v Saratovu.
poročilu oficielnih »Izvestij« Je priaov » ratovu do težkih spopadov med brezpos
mi in poučijo. Brezposelni »v	2ahte*
pred poslopje gubernskega sovjeta
vali, da se jim podpore zvišajo. Ko brezposelni napasti poslopje, je odd
cija v brezposelne salvo, od katere je
bilo
osem delavcev ubitih, devet pa težko ranjenih. V znak protesta proti temu masakru je bil nato proglašen splošen štrajk aeia cev.	,
= Szabo bo odlikovan. Državni upravitelj Horthy je sprejel v avdljencl poljedelskega ministra Szaba in mu zagotovil sv°ie popolno zaupanje. Kakor zatrjuje »Az ES‘** bo odlikovan Szabo z madžarskim zaslužnim križcem prvega razreda. Lepe razmere so na Madžarskem, da so odlikovani miiu-stTi, ki kradejo!	^	_
dale bodo celo Vipavsko dolino, Pivko in Hrušico. Zaenkrat je zaposlenih pri tem delu le malo ljudi, v kratkem pa jih prispe še par sto. Tako se pripravljajo Italijani. In mi? Naša vojna oblast za te italijanske načrte menda sploh ne ve in tudi v naši javnosti se do danes o njih še ni govorilo.
Novega prihoda delavcev na to cesto se naši ljudje boje, ker bodo potem v nevarnosti poljski pridelki, kakor so pred vojaki, ki ne poznajo nobene discipline in kradejo grozdje in sadje ob belem dnevu in ob navzočnosti kmetov, ki si jih ne upajo pregnati, oziroma jih ne morejo, ker bi pri tem spravili v nevarnost lastno življenje. Lansko leto so vojaki v okolici Vipave pokradli ogromnega grozdja in sadja, na pritožbe pri komandi pa so okradeni dobili odgovor, naj one, ki so kradli vjamejo in privedejo na komando. Če je to izvršljivo, naj sodi vsakdo sam. Letos se začasno nahajajo po večini še na vajah ob naši meji v Hrušici in severno do in preko Triglava, vrnejo se pa te dni in potem bo izginilo vse, kar ne bo poprej pobrano in spravljeno na varno. Kmetje spravljajo radi tega domov tudi že še zeleno sadje in grozdje.
Taka je slika, ki sem jo dobil tekom osemdnevnega bivanja tam doli. Take so solnčne in senčne strani šestletnega življenja naših Drimorskih bratov pod Italijo.	^	S-
Iz strankarskega življenja.
Seja Mestnega radikalnega odbora se
vrši v torek dne 2. septembra 1924. ob 20. uri v pisarni NRS (Wolfova ul. 1*1.).
Začetek šolskega leta.
Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1924-25 bo v petek, 5. in v soboto 6. t. m. od 9.—11. ure. Ponavljalni izpiti se prično v torek, dne 9. septembra ob 8. uri. Otvoritvena služba božja bo v pondeljek, 15. septembra ob 8. uri. Zunanji učenci in učenke se morejo vpisati tudi po pošti.
LJUBLJANSKI SOKOL
nabira za polhograjske poplavljence in za Pogorelce Sokole v Strumnlci.
Trgovina modnih čevljev
in špecijalist za ortopedično in anatomično obuvalo
Fran Szantner,
Ljubljana, Selenburgova 1
Dnevne vesti.
Vagonarji m barakarji.
Letos se bomo že šestič spominjali obletnice onega srečnega dne, ko nam je hrabrost naših jugoslovenskih junakov prinesla toliko zaželjeno svobodo.
Iz tujine so se vračali naši sinovi, ker so hoteli z nami vred uživati sadove trpljenja, ki ga je prebil naš narod v stoletnem robstvu. Prihajale so družine s tužne Primorske in po nesrečnem plebiscitu tudi s Koroške, ter se radi pomanjkanja stanovanj naseljevale po razrušenih vojnih barakah in železniških živinskih vagonih. Polni iug. navdušenja so uvideli, da bo treba žrtvovati še dokaj svojih telesnih mo-21, predno jim bo dala majka domovina zasluženo 'zglavje. Šli so voljno na to novo pot trpljenja v prepričanju, da bo ta zadnja in kratka.
Toda gorje jim — leto za letom mineva, a oni še vedno bivajo v razbitih žel. vagonih in v starih razpadajočih avstrijskih barakah na ljubljanskem polju, kjer so izpostavljeni v mrzlih zimah mrazu in splošnemu pomanjkanju, be h morejo uživeti merodajni faktorji
V-o o ^V pot’ ki ga hodiK> d nesrečnim r- m h moreju misliti občutke teh izmučenih teles, ko jih obsiplje na njihovem _ ležišču v mrzlih božičnih dneh edeno ivje in l^o vise na stenah njihovih ivalskih brlogov ledene sveče. Si li more eden onih gospodov, ki bi v tem °ziru lahko kaj storile, misliti trpljenje, mater, ki rode v teh ledenicah svoje otroke in ki jih negujejo cele noči, ne meneč se zato, da jim riše v lice le-
den
mraz prve črte onemoglosti.
Gorje vam, ki poslušate že šest let obupne klice propadajočih družin, a ne Kanete niti z mazincem. Kje si vlada prav‘ce_in reda, kje je slavna žel. direkcija in kje ste vi vsi, ki vam je so-cijalen čut vedno na jeziku? Postavite em nesrečnikom človeku spodobne domove in obvarujte jih popolnega ruma. Odvrnite od njih kelih trpljenja, ki ga jim prinaša zopet letošnja zima. zeli bi zato tisočero zahvalo in njih ljubezen do rodne grude bi še močneje zapiamtela, sicer pa jim bosta mraz in
mnHni r11!? /Ze'a Zadnje sP0Štovanje inl pljuniU bodo nate, domovina, ker si zavrgla njih ljubezen.
Li„hL^mber<° de Comell! - Stuckenfeld. V diwl+ ITleuUmrl kr' italijanski konzularni «ni f Lmberto de Comelli. Pokojni je bil splošno znan kot zelo postrežljiv in vljuden . ‘io Potujočim Slovencem je bil ze)o naklonjen ter je užival med ljubljanskimi meščani tudi kot družabnik velik ugled
spoštovanje. Njegova gospa je hčerka Pa s ar j a Kregarja iz Ljubljane. Pogreb bo ]utrl, dne 2. t. m. Prizadetim ostalim naše iskreno sožalje!	,
— Na kongres slovanske agrarne ^mladine so prispeli v soboto zvečer sle-?*ci delegati bolgarske zemljoradniške pmladinske organizacije: Dimitrij Hijev, Ni-
.Velev, Spas, Najdenov, Nikola Zahari->*V, Ivan Popov in N. Velkov.
. ■~ Ukaz o upokojitvah. V poštnem mi-se pripravlja ukaz o upokojitvi e«iega števila poštnega uradništva.
— Prisilne delavnice. Pravosodno mini-ustvo je sklenilo osnovati prisilno delav-
' c° za moške kaznjence v Stari Gradiški, * za ženske v Begunjah.Dosedaj sta bili na ‘eh mestih le kaznilnici.
— Obveznice o vojni škodi. Med ljud-‘tvorn se širijo vesti, da se bodo obresti od obveznic o vojni škodi plačevale le 10 let, *er da imajo te obveznice le za 10 let kupone. Generalna direkcija državnih dolgov ^javlja, da so te vesti nelstinite in tendenciozne in da jih širijo špekulanti, da bi pd-
v posest teh obveznic po kolikoT mogoče nizki ceni. Po členu 3. zakona o Izplačilu vojne škode se te obveznice amortizirajo v “9 letih. KadaT bodo sedanji kuponi porabljeni, prejmejo lastniki na podlagi talona no-
20 kuponov in tako naprej tako dolgo, dokler ne dobe vseh 50 kuponov.
. — Kovan denar dobimo. Finančno ministrstvo je sklenilo, da da kovati večjo bnožino kovanega denarja po 25 in 50 par ter Po en dinar. Neki strokovni komisiji je Poverjena naloga, da prouči kovino, iz katere bi se koval novi denar in da izbere tak materija!, ki ne bo predrag in da bo denar trpežen.
— Državne gospodinjske šole. Glasom razpisa ministrstva prosvete, oddelka za ssnovno nastavo O. N. št. 40.984 z dne 15. jvgusta 1924 se potrebuje nekaj učiteljic za aržavne gospodinjske šole. Učiteljice bi uiele prejemke po uradniškem zakonu in itanovanje v šolah, ki so urejene kot inter-na«- Even.tuelne opremljene prošnje naj se Pošljejo ministrstvu prosvete, odseku za narodno posvečivanje v Beograd.
.... — Policijski še! — tat. Ravnatelj subo-“*ke policije Pavel Pavlovič je bil suspen-stL^vt1X1 stožb« radi števUnih nekorektno-mest«	zagrešil	na svojem službenem
tudi nLv. ed kratkim ie prispel v Subotico izročite,,	Pariške	policije, ki zahteva
iih ie t7w£?vlovi6a radi raznih tatvin, ki zaoretll Ka	,v Parizu.	Pavlovič	je	svojčas
umorom To skemu	P°slancu	Rajiču z
ki w * “• -
, n	,v naročju. V Berlinu je
te dni obeš.a 25 letna žena nekega uradnika Perilo ob oknu svojega stanovanja. Pri tem delu je imela v naročju komaj par tednov starega	otroka. Nenadoma	je	Izgubila
ravnotežje I	npadla z	otrokom	v	naročju
Skoz! okno cctrtcK^ ^^ostfonia v dvorišče kjer sta mati in dete obležala mrtva
— Sentimentalni rabelj. Pred nekaj dnevi je napravil poiskus samomora znani an-Eleški rabelj John Ellls. Ellis, ki je že četrt stoletja opravljal delo angleškega krvnika, sl Je v melanholičnem razpoloženju aenado-
Ljubljana, 1. septembra.
ma pognal kroglo v glavo. Njegova žena, ki je sredi noči nenadoma začula strel v spalnici svojega moža, ga je našla na tleh ležečega v mlaki krvi. K sreči je šla Ellisu krogla skozi desno lice pod sencem in zato upajo zdravniki, da bo okreval. John Ellis je bil že nekaj let zelo melanholičen. Mož, ki je tekom 20 letne svoje službe obesil nad 200 zločincev, je izredno blagega srca in naravnost sentimentalen. Veljal je sploh kot najboljši rabelj v Evropi. Nihče ni znal na smrt obsojenega tako naglo in brez trpinčenja spraviti na oni svet. Ta mož pa, ki je umel tako mojstrsko obešati zločince, pa ni mogel zaviti vratu kokoši, katero je hotela njegova žena pripraviti za obed. V krogu svojih prijateljev se je često pritoževal, da mu je njegov poklic odvraten in neprijeten in se je hotel večkrat vrniti k svojemu prvotnemu poklicu. Bil je namreč — brivec. Nedavno je bila radi umora na smrt obsojena neka žena. Morali so jo s silo vleči pod vislice, kjer se je med rabljem In obsojenko začel pravi boj. Naslednji dan je John Ellis odpovedal svojo službo.
— V aeroplanu jo Je odpeljal. Te dni je odpeljal neki Viktor Simon, rodom Madžar, a po poklicu novinar, ženo enega najuglednejših trgovcev v Lvovu na ta način, da jo je zvabil v aeroplan in odletel v smeri proti Pragi. Praška policija, ki je bila o dogodku obveščena, je ugotovila, da sta Simon in ugrabljena žena prenočevala v nekem hotelu, a sta naslednje jutro odletela dalje. Hotela sta v Pariz, toda na meji se je letalo pokvarilo in sta se morala spustiti na zemljo. Oblasti so oba potnika prijele ter ju zadržale, dokler ne pride mož ugrabljene žene iz Lvova.
— Medved v aeroplanu. Ruska sovjetska vlada je poklonila zoološkemu vrtu v Berlinu mladega medveda, katerega so prepeljali v aeroplanu iz Moskve v Berlin.
— Mars je potegnil vso pozornost zve-zdoslovcev nase. Alkohol pa, ki uspeva najboljši del našega jaz, zatopi najlepše misli, ki bi nam svetile v življenju kakor zvezde-vodnjce, neomejeno gospodari v naši deželi in malo jih je. ki njega zle posledice zasledujejo. Tudi vi se boste začeli' zanimati za alkoholno vprašanje, ako zahtevate eno številko našega lista brezplačno na ogled. Upravništvo »Preporoda«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. *
Sodišče.
Ljubljena.
Surove šale ponočnjakov. Včeraj ponoči okrog 21. se je vračala večja družba mladeničev po Masarvkovi ulici mimo železniške ograje v mesto. V tej diužbi so se nahajali Alojz Dolhar, tehnični mehanik, Stanislav Jesih, akademik in Vinko Jeglič, pomožni uradnik državne železnice. V bližini se nahajajoči stražnik Je slišal neko pokanje ter je takoj uganil, da nekdo lomi »remelje« od železniške ograje. Hitel je na lice mesta fn ko ga je družba zagledala, je pričel Vinko Jeglič bežati. Vendar se ni dalo ugotoviti, kdo je pobalinstvo izvršil. — Danes ponoči ob pol 1. so dosedaj neznani zlikovci ob cesti v Rožno dolino podrli pet stebričev ograje, ki je last mestne občine. Ugasnili so za nekaj časa tudi električno luč, s tem, da so vrgli na električno žico nek predmet, ki so ga pozneje zopet odstranili, nakar so žarnice pričele zopet goreti. — Taka pobalinstva zaslužijo pač prav strogo kazen.
1— Društvo najemnikov za Slovenijo opozaTja, da se vrši prihodnja odborova seja v sredo, dne 3. septembra 1924 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure Informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritfčno. desno.
1— Policijske prijave. Tatvine 3, kaljenje nočnega miru 4, prest, cestnopolicijskega reda 10, prest, pasjega kontumaCa 2, prekoračenje policijske ure, poškodbe tuje lastnine 1, prireditev koncerta brez dovoljenja 1, nedostojno vedenje 1, ogrožanje osebne varnosti 1.
I— Aretacije. Radi postopanja 2, radi izzivanja 1, radi pijanosti 1 in radi kaljenja nočnega miru 1.
1— Tatvine koles. Ukradeno je bilo Avgustu Čibeju, železničarju, dne 31. t. m Iz vrta gostilne Kačič na Dunajski cesti kolo znamke »Kinta«, vredno 2500 Din, Jaki Babniku, vodnemu inštalaterju pa dne 30. t. m.
kleti srednje tehnične šole kolo znamke »Durrkopf-Diamant« št. 573.721, vredno takisto 2500 Din.
Maribor.
Aretacije. V soboto in nedeljo le policija aretirala 6 oseb in sicer: 2 radi tatvine,
1 radi suma prostitucije ln tatvine, 1 radi beračenja in prepovedanega povratka in 2 osebi radi razgrajanja.
Naraščanje draginje. V zadnjih dneh se opaža v Mariboru splošno naraščanje cen, zlasti na živilskem trgu. To pa vkljub temu, da je letošnji pridelek zelo dober.
Nesreča. V soboto je padel na državnem mostu čez Dravo na tlaku invalid Ivan Ma-teršek in se tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico.
Nadležen berač in nepridiprav. V soboto je policiji dobro znani Jurij Videršek iz Ptuja beračil in nadlegoval ljudi po mestu. Prišel je celo v Veliko kavarno. Policija ga je aretirala In poslala nazaj v Ptuj.
Subvencija mariborskemu gledališču. Pred nekaj dnevi smo poročati, da je vlada že dovolila marib. gledališču 500.000 Din. Podpore. Kakor pa smo sedaj od gledališkega vodstva dozirali, zadeva še ni definitivno rešena in bo glede rešitve tega vprašanja te dni odpotoval v Beograd upravnik gledališča dr. Brenčič, da osebno intervenira o tej stvari. Mariborsko gledališče bo otvorjeno najbrže šele 1. oktobra.
Poslovanje Delavske posredovalnice. Mariborska posredovalnica za delo je od 1. januarja do 23. avgusta prejela 5187 prostih mest in 6816 brezposelnih prijav. Posredovanj je Izvršila 2366.
Prosveta.
GLEDALIŠČE.
»Macbeth« v našem dramskem gledališču. Šekspirjevo žalolgro »Macbeth« v Oton Župančičevem prevodu vprizore v soboto, dne 6. septembra v dramskem gledališču člani stolne dijaške kongregacije v režiji akademika Ivana Pengova. Vstopnice za to vprizorltev Macbetha se dobivajo od 3. dalje Drl dnevni blagajni v opernem gledališču.
NEPREVIDEN KOLESAR.
Alojzij Podobnik, delavec v Ljubljani, iz Oslice doma, ie dne 6. julija t. 1. na Starem trgu tako neprevidno vozil s kolesom, da je podrl nekega Beltrama, ki je dobil pri padcu na vseh štirih ekstremitetah kontu-zije In praske ter si strgal zgornje in spodnje hlače.
Zagovor: Vozil sem pač res precej hitro in na desni mesto na levi strani. Na desni strani sem pa vozil zato, ker je šel Beltram na levi strani. Proti mojemu pričakovanju je krenil Beltram nenadoma na desno, vsled česar sem se zaletel v njega.
Sodnik: »Ali ste pozvonili ob pravem času?«
Obdolženec: »Zvoniv pa, zvoniv!«
Priča Beltram: »Hodil sem po levi strani. Pod Trančo sem hotel prekoračiti cesto, v tem trenutku pa me podere kolesar na tla. Pozvonil je, ko je bil kvečjemu dva koraka za menoj, tako, da sem istočasno čul njegovo znamenje in — padel. Zahtevam 250 Din za hlače.«
Obdolženec: »Toliko zahtevajte, kolikor so vredne. Mogoče so stare že 15 let!«
Beltram izvleče poškodovane hlače In jih pokaže sodniku, rekoč: »Takih kamgarn hlač se danes niti ne dobi več!«
Sodba p 24 ur zapora. Beltramu se prizna 150 Din odškodnine, z ostankom se zavrne na civilno pravdno pot.
ZAKON O POSESTI IN NOŠNJI OROŽJA.
Jernej Škulj, posestnik in kovač, je, kakor navadno vsi »Amerikancl«, rad oborožen — če ne drugje, vsaj doma, zato je razumljivo, da se je pregrešil zoper zakon o nošnji in posesti orožja.
Sodnik: »Kdaj ste pa vi pravzaprav rojeni?«
Obdolženec: »1809.«
Sodmk: »Takrat je pa še Napoleon hodil po Kranjskem.«
Obdolženec: »Ja, ja 1809 tega leta.«
Sodnik: »Bežite, bežite — najbrže hočete reči: leta 1908.«
Obdolženec: »Ja, ja, tku.«
Sodnik: »Za koliko ljudi morate skrbeti?«
Obdolženec: »Zase, za .žensko’ in za dva otrokL«
Sodnik: »Dva otroka imate?«
Obdolženec: »Prov za prov, enga še ni — bo šele pršov.-.
Sodnik: »Tožen? ste, da ste Imeli vojaško puško-karabinko. — No, kako je bilo?«
Obdolženec: »Bil sem v Ameriki. Ko sem
se vrnil domov, sb mi oče posestvo ,čez dali’. Nato sem dal vse lepo popraviti...«
Sodnik: »No, no, le bolj hitro — kako je bilo s puško?«
Obdolženec :*»Saj bom povedal vse lepo po vrsti. — Dal sem vse lepo popraviti. Ko sem pod streho pospravljal, sem našel vojaško karabinko. Ce bi bil vedel, da je ne smem obdržati, bi jo bil takoj nesel na žandarmerijo. — Tako vam povem. — Našel sem, jo, da — za božjo voljo — kje naj bi jo bil sicer dobil, ko sem bil v Ameriki. Tako vam povem.«
Sodnik: »P5 ste tudi streljali žnjo. Orožnega lista pa tudi nimate.« — Zato ste zakrivili prestopek po členu 2 in 3 zakona o posesti 'in nošnji orožja in boste plačali 100 Din globe; če jih ne bomo mogli iztirjati, boste pa 24 ur zaprti. Tudi plačate 50 Din takse. — Puška pa zapade.
Obdolženec: »Sej ni za nč — jo še na maram ne!«
Gospodarstvo.
O 3@t©šnjem izvozu.
To in ono.
LUCIJIN ROMANČEK.
Majhen in kratek je ljubezenski roman Lucije V., ljubke 16 letne brinetke. Dasi ji Je komaj 16 let, je okusila vse sladkosti Ln bridkosti »velike ljubezni«: »Nepričakovano in nenadoma je vzljubila z veliko strastjo lepega mladeniča visoke in vitke rasti, črnih las in podjetnega temperamenta. In mladenič ji je ljubezen vračal, obožaval jo je prav tako ognjevito, kakor ona njega. Govoril ji je o tem vsak večer v tihem zatišju Bo-schetta, kjer sta izmenjavala sama, daleč od posvetnih malenkosti vse dellcijozne beda-stoče, ki jih »velika« ljubezen navadno vsebuje. Bile so to ure razkošja, o katerih se je zdelo, da morajo trajati večno, ki pa so končale za kostanjelaso Lucijo z veliko bolestjo. Mogoče izbriše to veliko bol jutri kak nov nasmeh, toda dejstvo je, da je mladenič včeraj zvečer, radi ene izmed onih vzvišenih malenkosti, ki so črni oblaki Idil, ostavil deklico samo, s prisego, da se ne vidita več. Če bi bil pomislil, bi bil razumel, da so bile njegove besede skoroda odveč. Toda, ker je imel »veliko« ljubezen, se mu je zahotelo tudi neskončne boli. Samo, da je Lucija incident daleč precenjevala; pripisovala mu je toliko važnosti, da, vrnivši se domov rt! mislila na svojo mater, ki jo obožuje, niti na lepo življenje, ko jo še čaka. — Umreti je morala, to se razume. Ker ni našla boljšega in primernejšega sredstva, je zmešala nekoliko jodove tinkture z lizofor-mom v neokusno brozgo. Nagnila je stekle-ničico k ustom — toda komaj |i je prišlo par kapljic na jezik, je vrgla stekleničico s studom od sebe ter jela, prijedši do prepričanja, da je kljub vsemu življenje vendar še nekoliko več vredno, klicati na ves glas na pomoč. Prihiteli so ostali člani rodbine, ki so vsi prepadeni, v strahu, da gre za konec ginljive tragedije nemudoma poslali po zdravnika, da je nasvetoval Ludjnim staršem zdravila, ki jih je zahtevalo stanje »pa-cij en trnje«.
: Sestanek Habsburžanov v Lindavl.
V hotelu »Bavarski dvor« v Lindavl so se pred kratkim sešli na rodbinski sestanek sledeči člani rodbine Habsburžanov: Iz Budimpešte je prišel bivši avstrijski nadvojvoda Friderik s soprogo, bivšo nadvojvo-dinjo Izabelo s hčerami, iz Bazla bivši avstrijski nadvojvoda Evgen in iz Madrida njegova sestra, španska kraljica-vdova Marija Kristina, rojena avstrijska nadvojvodl-nja. Slednja je obiskala, predno je odpotovala iz Španije, bivšo avstrijsko cesarico Žito, ki je kot nadomestnica rodbinskega glavarja sestanek nadvojvod dovolila. Ta sestanek nima nobenih političnih motivov. Slo je za ureditev premoženjskih-pravdnih zadev Karol Ferdinandove linije, kateri pripadajo vsi zgoraj imenovani nadvojvode.
Ob priliki zborovanja naših industrij-cev v Beogradu se je med drugim največ razpravljalo o letošnjem izvozu. Celokupen naš gospodarski pokret je zavzel energično tendenco za izboljšanje državnega gospodarstva in zborujoči industrije! so stavili vladi svoje konkretne zahteve, katerih vlada nikakor ne sme prezreti, marveč jih mora absolutno ugodno rešiti, ker tako zahtevajo interesi našega gospodarskega življenja. Najvažnejši predpogoji za okrepitev in uspešen razvoj naše industrije, po kateri bo prišlo do končne stabilizacije naše valute, so uvedba novega carinskega tarifa, prilagoditev železniškega tarifa potrebam naše industrije, ukinitev izvozne carinske ekspedicije, ukinitev predpisa o zavarovanju valute in še nekaj drugih manjših ovir, ki motijo normalni razvoj industrije.
Prvi faktor v našem izvozu je industrija. Iz referata, ki ga je podal na zborovanju industrijcev v Beogradu centralni tajnik dr. Gregorič v statističnih podatkih, pojasnjuje, da odpada na izvoz industrijskih proizvodov po statistiki iz leta 1923 vrednost 3.600,000.000 dinarjev, od celokupnega izvoža pa
8.480.000.000 dinarjev, v prvem polletju 1924 je znašal ves izvoz 4.176,000.000 dinarjev, od tega odpade na industrijo
2.280.000.000 dinarjev, torej nad polovico celokupnega izvoza. ’
V izvozni sezoni od 1. septembra 1.1. do avgusta 1925 se bo proračunano izvozilo od lesne industr. za 1.444,000.000 dinarjev, od mesne industrije za 530 milijonov dinarjev, mlinarskih proizvodov za 500,000.000 dinarjev, a ostalih industrijskih izdelkov toliko, da bi znašal
ves letošnji industr. izvoz 4.459,000.000 dinarjev.
Iz navedenega je tedaj jasno, da je industrija v naši trgovski bilanci odločujoč faktor zlasti z ozirom na štabih* zacijo dinarja.
Nujno potrebno je tedaj, da se ta velevažna panoga našega gospodarstva z vsemi mogočimi sredstvi in primernimi zakonskimi naredbami podpre, tako, da bo šla industrija po lepo začrtani poti nemoteno naprej v prid celokupnemu državnemu gospodarstvu in blagostanju naroda.
Osnovni pojmi modernega bančništva in borzništva. Izšla je knjižica s tem naslovom, ki jo je prof. na visoki šoli za svetovno trgovino dr. lur. & dr. rerum politlc. Granichstaedten - Czervl za naše razmere priredil in z ozirom na ravnokar ustanovljeno ljubljansko borzo dopolnil dipl. agr. A. Jamnik. V lahki, poljudni obliki in z mnogimi praktičnimi primeri podaja knjižica mnogo, vsakemu trgovcu, obrtniku, kmetovalcu, sploh vsakemu podjetniku, dijaku trgovskih učnih zavodov in vsakemu manjšemu kapitalistu prepotrebnih naukov. Knjižica obsega 192 strani; njena vsebina je: uvod, glavni dobitek, umetnost naložbe kapitala, temeljni pojmi za razumevanje borzništva, obisk na borzi, tajnost bogastva, menica, ček, od česa živijo banke (depozitni, konto-korentni, akceptnokreditni, diskontni In es-komptnl, lombardni, ustanavljalni in emisijski. komisijski, menjalniški, devizni, hipotečni in razni drugi posli), za kulisami bančništva, razne zanimivosti Iz denarnega prometa, bankovci, banka in borza, borza In država, borza In narodno gospodarstvo, banka in hranilnica, banka in industrija, banka in država, praktični nasveti za naložbo kapitala in za špekulacijo, zagonetka premijskih poslov, prolongacljskf posli, kon-tremine, blagovna ali produktna borza, tolmač tehničnih izrazov. — Je to edino in prvo delo svoje vrste med Slovenci. Knjižica ’e zelo praktična in poceni ter jo vsakomur n =i'topleje priporočamo. Stane 20 Din s poštnino vred. Naročila in denar je vpošiljatl na g. dipl. agr. A. Jamnik, Ljubllana, Knafljeva ulica 15-1
Šport.
Lahkoatletske tekme za prvenstvo Jugoslavije.
VSEM,
ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO
HAŠK prvak v moški. S. K. Primorje prvak v damski lahkoailetlki. — V moških disciplinah zasede Primorje drago. Maraton (Zagreb) tretje mesto. — Dva nova moška jugoslovanska rekoča In štiri damski jugoslovanski rekordi.
Lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije, ki so se vršila v soboto ln nedeljo na Igrišču Ilirije, so v splošnem prinesla prav dober šport. V nekaterih disciplinah doseženi rezultati so sicer slabi, kar gre po večini na rovaš pomanjkanja izdatne konkurence. Najbolje so se odrezale dame,
' ki so postavile kar štiri nove jugoslovanske rekorde. Tekmovalo je 11 klubov s približno 80 tekmovalci. Razsodišče je v splošnem delovalo dobro in se je program razvijal hitro. Le v soboto se je pričetek tekem zelo zakasnil in je tudi rediteljska služba delovala želo pomanjkljivo. Poset občinstva je bil precej slab.
Moška tekmovanja, — Prvi dan.
Tek 100 m: Trije predteki In dva semi-finala. V finale se kvalificirajo Valtrič, Perpar (Primorje), Matz (MačevalačkL Zg.) In Jorgovič (Sumadija, Beograd). 01chaty (Hašk) In Koch (Primorje) izpadeta.
Skok v višino: (6 tekm.) Zelo napeto tekmovanje, v katerem skače Zgaga za rekord, kar se mu pa ne posreči. I. Zgaga (Maraton) 1.75 m, II. Leandrov (Hašk) 1.70, III. Telsko (Železničarski S. K. Bečkerek).
Met kladiva: (4 tekmovalcL) Zanimiva, a športno neuspela disciplina. I. Gašpar (Hašk) 2491, II. dr. Kulčar (Mačevalačkl) 22.23, III. Leandrov (Hašk) 18.48 m.
Tek 200 m. Dva predteka v katerem se kvalificirajo za finale Perpar, Valtrič, Matz in Plehaty. Slamič (Primorje) ih Jagodič Izpadeta.
Pešhoja 3000 m. (3 tekmovalcL) Disciplina, v kateri bi Slovenci imeli najlepše iz-glede. I. Dobrin (Hašk) 15.06, IL Renet (Maraton), III. Hoffmann (Hašk).
Met krogle: (7 tekmovalcev.) Oster boj. I. Leandrov (Hašk) 11.26, II. Gašpar (H.) 11.10, III. Derganc (Ilirija) 10.50.
Troskok:	(6 tekmovalcev). V lepem
stilu izvedena disciplina. I. Zgaga (Maraton) 12.32. II. Leandrov (Hašk) 11.82, III. Telesko (Železničarski S. K. Bečkerek).
Tek 400 m: Dva predteka. V finale pride Valtrič, Koch (Primorje), Krajačlč (Hašk), Popovič (Sumadija).
Tek 1500 m: (11 tekmovalcev.) Najlepša moška disciplina dneva. I. Perci (Maraton) 4:32.6 II. Držaj (Ilirija), III. Kristan (Jadran).
Dame.
Primorje si je tu drugič priborilo prvenstvo Jugoslavije z absolutno večino točk. Vse discipline so bile izredno zanimive ter izvajane v posnemanja vrednem stilu.
Tek 60 m: (6 tekmovalk.) Šante! Duša Postavi v predteku jugosl. rekord, v času 8.1 sek. (dosedanji rekord 8.3). Dva predteka. Finale. I. Šantel Duša (Primorje) 8.4,
II. Prevec Silva (Primorje), III. Bernik (Ilirija).
Met krogle: (3 tekmovalke.) I. Bernik (Ilirija) 7-83, nov, Izdatno izboljšan jugosl. rekord (dosedanji 7.06), II. Krisch (Ilirija) 7.63, III. Prevec Silva (Primorje) 6.70.
Skok v daljavo: (5 tekmovalk). I. Šan-tel D. 4.71.5 (slov. rekord), II. Prevec S. 4.48, III. Santel Voja 4.36.
Met diska: (4 tekmovalke J I. Krisch (Ilirija) 21.29, II. Prevec 20.12, HI. Kanoni (Ilirija) 15.73 m.
Skok v višino: (4 tekmovalke.) I. Santel D. 1.35 m. Rekorden skok, ki pa Je radi dotika prečke nepriznan, II. Prevec 1.25,
III. Petan V. (Ilirija) 1.15.
Tek 100 m: (7 tekmovalk.) Dva predteka. Finale: I. Šantel Duša (Primorje) 13.6 nov jugosl. rekord (stari 13.8), II. Prevec S. III. Bernik (Ilirija).
Štafeta 4 X 60 m. I. Primorje (Ravnl-har-Šantel V.-Prevec-Šantel D.) 33.4. Nov jugosl. rekord. (Dosedanji 34.0.) II. Ilirija.
Met kopla: I. Prevec Silva 24.50 jugoslovanski rekord (23.60) II. Secer (Primorje) 20.79. III. Bernik (Ilirija) 20.40.
Primorje, ki Je postavilo 3 nove jugoslovanske In 1 slovenski rekord sl je priborilo prvenstvo Jugoslavije s 55 točkami, Ilirija je dosegla 24 točk In 1 jugosl. rekord.
Drugi dan.
Najbolj zanimive in napete točke* v katerih sta se dosegla dva nova jugosL rekorda, Je prinesla nedelja. Junak tega dne je bil Valtrič, ki je zasedel vsa prva tri mesta v sprint-progah
Finale 100 m: I. Valtrič (Primorje) 11.4,
II. Perpar, III. Matz. Cas je presenetljivo slab predvsem radi precej močnega nasprotnega vetra.
Met diska: (11 tekmovalcev.) I. Zo-raja 35.40, II. Bratulič 34.25 (oba Policijski klub, Zagreb), III. Gašpar (Hašk) 3390. Zo-raja meče disk z mesta.
Skok v daljavo: (7 tekmovacev.) I. Telesko (Železničar!) 6.13, II. Zgaga (Maraton) 6.11, III. Leandrov (Hašk) 6.03.
Tek 200 m: I. Valtrič (Primorje) 23.6 (slov. rekord). 11. Perpar (Primorje). III, Plehaty (Hašk).
Skok s pa(ico: (5 tekmovalcev.) I, Kovačič (Hašk) 3 m, II. Strekelj (Dirija) 290,
III. Telesko (Železnlčari) 2.80.
Finale 400 m: I. Valtrič (Primorje) 53.6 (slov. rekord), II. Krajačič (Hašk), III. Popovič (Sumadija, Beograd). Valtrič v izredni maniri bije Krajačiča za 3 m. Koch četrtL
Tek 5000 m: (6 tekmovalcev.) Zelo zanimiva točka, v kateri se tekmovalci menjavajo v vodstvu. L Perci (Maraton) 17:12j6 nov jugoslovanski rekord, n. Držaj (Ilirija), III. Kristan (Jadran).
Met kopja: (9 tekmovalcev.) Gašpar postavi y prvem mestu nov jugosl. rekord. I. Gašpar (Hašk) 50.88 m, II. Orehek (tll-rija) 42.10 (slov. rekord), III. Valentekovlč (Gradjanskl) 41.90.
Tek 800 m: (7 tekmovalcev J I. Rosen-kranz (Hašk) 2.09, n. Vidmajer (Ilirija), HI. Persche (Ilirija).
Štafeta 4 X 100: Najnteresantnejša točka cele prireditve. V Izvanrednem ftntsu tolče Perpar PIehatiyja ter doseže s tem zmago za Primorje. I. Primorje (Valtrlč-Siamič-Koch-Perpar) 46.1, II. HAŠK, HI, Sumadija.
Prvenstvena tekmovanja sb zaključijo danes v Zagrebu s tekom 110 m preko zaprek, ki pa ne bo prinesel več sprememb v placementu. Prvo mesto je zasedel Hašk s 53 točkami, drugo Primorje 31, tretje Maraton 26, slede: Ilirija 17, Železničarski S. K. V. Bečkerek in Policijki klub. Zg. 8„ Ma-čevalački klub Zg. 4, Sumadija, Beograd 3, Jadran, Ljubljana 2, Gradjanski Zg. 1. Le Uskok Čapljina ni dosegel nobene točke.
KOLESARSKA TEKMA ZA PRVENSTVO SLOVENIJE.
Kosmatin (S. K. Primorje) prvak Slovenije v rekordnem času.
Na 136 km dolgi progi Ljubljana—Maribor se je vršila včeraj dirka za kolesarsko prvenstvo Slovenije. Pri km 1 je startalo zjutraj ob 6 uri 10 dirkačev, od katerih je prišlo na cilj 9. Zmagal je olimpijonik Kosmatin (Primorje) v rekordnem času 4:31.16, ki je prišel cele pol ure preje na cilj kot ostali ter zboljšal rekord za 15 minut II Bračič (Edelvvelss, Maribor) 5:0.59, IIL Prah (Ilirija) 5:3.40, IV. Nabergoj (Perun) 5:24 30 Kosmatin je priboril s to zmago S. K. Primorje krasen srebrn prehoden pokal, ki g» bo poklonila kolesarska Ilirija.
S. K. ILIRUA V MARIBORU.
Ilirija : Rapld 2 : 2. (1 : l).
Včeraj je gostovala Ilirija v Mariboru ter dosegla vsled siabe igre komaj neodlo-Cen rezultat. Sodnik g. Nemec ni bil baš najboljši. Nič manje nego 4 enajstmetrovke je diktiral proti Iliriji, od katerih je pa šel v mrežo samo eden.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v LiubUani.
Brez posebnih obvestil.
LJUBLJANSKA
POSOJILNICA
R. Z. Z O. Z.
v novopreurejenih prostorih
v Ljubljani
Mestni trg G Mestni trg 6
obrestuje
vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi.
LJUBLJANA, MESTNI TRG 6
TARZAN
m SVET
Dočim je Buzuli pripovedoval, se je igral s težko zlato zapestnico na blesteči koži leve roke. Tarzan je sicer gledal okras, toda njegove misli so bile drugod. Potem se je pa spomnil, da je že enkrat vpraševal domačine, kje so dobili zlato, pa ga niso razumeli. Odkar je bil zopet v pragozdu, sploh ni več mislil na denar in podobne stvari, toda zlato je v hipu prebudilo v njem počivajočo kulturo in z njo je prišlo poželenje po bogastvu. Tarzan se je od človeških navad naučil marsikaj, in odslej je vedel, da ziato pomenja moč in užitek.
Pokazal je na zapestnico in vprašal:
»Odkod imate rumeno kovino, Buzoli?«
Črni je pokazal proti jugovzhodu.
»Mesec dni hoda odtod — morda tudi več,« je odgovoril.
»Si bil tam?« je vprašal Tarzan.
»Ne, toda nekaj naših ljudi je bilo pred več leti tam, ko je bil moj oče še mlad. Neki naš oddelek, ki je iskal prostor za pripravnejšo naselbino našega plemena, je naletel na čuden narod, ki je nosil okrasje iz rumene kovine. Kopja teh ljudi so imela take konice, kakor tudi puščice in kuhali so v posodah iz iste kovine, kakor je moja zapestnica.
Sianovali so v kočah iz kamna v veliki vasi, ki |
jo je obdajal zid. Bili so zelo divji, In planili tiad
naše vojščake, ne da bi vprašali, če so prišli z mirnim namenom ali ne'. Naših je bilo malo, vendar so branili svojo pozicijo na vrhu skalnate višine, dokler se ni po solnčnem vzhodu vrnil divji narod v svojo vas. Potem so naši hitro prišli z višine, pobrali padlim sovražnikom mnoog okrasja, odšli iz doline in nihče se ni nikdar več vrnil tja nazaj.
»Ti ljudje tam so zlobni in niso ne beli kakor ti, ne črni, kakor jaz, pač poraščeni, kakor gorila Bol-gani. Zares so zlobni ljudje in Chorvambi je bil vesel, da je zapustil njihovo zemljo.*
»Je še kdo od onih živ, ki so bili s Chowambi tam in videli ta čudni narod in njegovo mesto?« je vprašal Tarzan.
»Naziri, naš poglavar je bil tam,« je odgovoril Buzuli. »Bil je takrat še mlad mož, toda spremljal je Chowambi, ki je bil njegov oče.«
Isti večer je Tarzan vprašal poglavarja o tem in Waziri, zdaj že starček, je dejal, da so dolgo hodili, toda da ni težko najti pot tja. Spominjal se je še prav dobro, kod so hodili
»Deset dni,« je dejal, »smo šli navzgor ob reki, k teče mimo naše vasi. Potovali smo, dokler nismo prišli do majhnega studenca ob vznožju visokega pogorja. Iz tega studenca teče naša reka. Drugi dan smo šli čez goro in prišli na drugi strani k potočku, ki smo mu sledili do velikega gozda. Več dni smo hodili za tem potočkom, ki je postal že prava rečica, dokler se ni izlil v veliko reko, ki je tekla skozi mogočno dolino. Tedaj smo šli ob večji reki zopet do izliva, ker smo upali, da pridemo v ravan.
Po dolgem potovanju smo prišli do drugega po-
gorja. Šli smo ob reki navzgor, dokler nismo že blizu vrha prišli v malo votlino, odkoder je žuborel studenec reke.
Spominjam se, da smo ono noč taborili na prostem in da je bilo zelo mrzlo, ker so bile gore visoke. Drugi dan smo sklenili vzpeti se na vrh gore, da bi videli, kakšna pokrajina je na drugi strani in če bi ne bila nič boljša od zemlje, ki smo jo prepotovali, smo se hoteli vrniti v našo vas in povedati našim ljudem, da ne najdemo boljšega prostora za naselbino.
Splezali smo torej po skalnatem pobočju navzgor, da smo prišli na vrh. Tam smo videli nedaleč pod seboj pod gorskim vrhom zelo ozko dolino; na njenem nasprotnem koncu je stalo mesto kamna-tih hiš, od katerih pa je bilo že mnogo razpadlih.«
Uspeh Wazirijeve povesti je bil praktično isti kakor uspeh Buzulijeve.
»Rad bi šel tja,«	je dejal Tarzan,	»da bi	videl
ta	nenavaden kraj in	da vzamem od	divjih prebi-
valcev zlato kovino.«
»Dolga je pot do tja,« je odvrnil Waziri, »in jaz sem star mož; toda če hočeš počakati, da mine čas deževja in upadejo reke, vzamem nekaj svojih vojščakov in pojdem s teboj.«
Tarzan se je moral s tem zadovoljiti, dasi bi se najrajši že drugo jutro odpravil na pot. Bil je nestrpen kakor otrok. Bil je tudi v rensici še otrok ali	pragozdni človek,	kar je približno	isto.
Drugi dan se je	majhen oddelek	lovcev	vrnil
iz juga in javil, da se nahaja velika čreda slonov komaj par milj od njih. Pravili so, da so možje splezali na drevesa in so jih prav dobro razločili v daljavi; med njimi da so sloni z dobro razvitim
Umrl nam je naš predobri in preljubljeni soprog oziroma oče, sin, brat, zet, in svak, gospod
kr. italijanski konzularni delegat
Pogreb nepozabnega bo v torek popoldne ob 3. uri Izpred hiše žalosti na Zrinjskega cesti 3.
Svete maše za dušni pokoj rajnkega se bodo brale v župnih cerkvah pri sv. Petru in pri čč*. oo. frančiškanih.
Ljubljana, dne 30. avgusta 1924.
Hini de Comelli in Kregar.
Jesenski Jesem od 31. avgusta do 6. septembra 1924.
Splošni velesejem vzorcev s sejmom tehničnih in gradbenih potrebščin. Najcenejši in najbolj neposreden nabavni vir. Posetnikom popust po ________železnicah	in	parobrodih.
Vsa Informacije dajejo zastopniki za Hrvatsko, Slavonijo, Slovenijo in Dalmacijo
Sokolov« in drug,
mednarodno odpremnlštvo in carinsko' posredništvo.
Zagreb, Paromlinska c. 1. Tel. 25—73.
•••    —   " —•••
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a«
Oglašujte v ..Narodnem Dnevniku
zobovjem, množica samic in mladičev in več doraf* slih samcev, ki imajo tudi dobro slonovino.
Do večera so se vršile priprave za veliki lov, Popravljali so kopja, polnile tule in napenjali loka In cel čas je hodil med ljudmi vaški čarovnik it delil razne čarovnije, ki bi jih naj obvarovale pred nesrečo in jim jutri prinesle srečo.	.
Ob prvem svitu so bili lovci že na nogah. Pri' pravljenih je bilo petdeset gibčnih, črnih vojščakov in v njihovi sredi Tarzan, podoben mlademu gozdnemu bogu, čigar rujava barva se je čudno odražala od črnine ostalih. Toda neglede na barvo ie bil ravnotak kakor vsi drugi. Isto je bilo njegovo okrasje in njegovo orožje. Govoril je njihov jezik, se smejal in šalil ž njimi, skakal v divjem P"?13* ki so ga priredili pred odhodom in skratka bil div* jak med divjaki. Ce bi ga vprašali, bi gotovo izjav , da čuti večje sorodstvo s tem narodom h1 vimi običaji kakor pa s svojimi pariškimi prijatelji katerh obnašanje je že pred par meseci prav P opičji navadi posnemal.
Mislil je na d’ Arnota in se smejal zadovoljstva, ko se je spomnil, kakšen obraz bi ta dobričina napravil, če bi ga zdaj videl. Ubogi Pavel! Bil je tako ponosen, da je pri svojem prijatelju zabrisal z1*1™4 sledove divjaštva, kako hitro sem vendar padel si je mislil Tarzan, vendar v resnici ni smatral svojega koraka padcem, pač pa nasprotno imel Ijenje z ubogimi pariškimi bitji, ki so bila podobM ujetnikom; celo njihovo življenje je bilo zastražene od policije in ničesar niso smeli storiti, kar ni bilo izumetničeno ali prisiljeno.	_	^
RleHsander Knez
pooblaščeni senzal Ljubljanske borze se priporoča za izvrševanje
vseh borznih naročil
posebno za posle v efektih, vseh vrstah žita in moke, jajc, sena,
::: slame, fižola, vina itd. itd. :::
Ceneno Ho perje!
En kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 120 in 150 Din, mehko jak puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL, Lobez it. 86 pri Pilznu, Češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
Na novo izšla knjižica:
Ruska pravljica
o Ivan-carevlču, žar-ptlcl In sivem volku. Knjiga z 10 slikami v trobarvnem tisku v prav razkošni opremi. Cena Din 15*—.
Moj zverinjak
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6‘ —
Moji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15*—.
Ivan Albreht:
Zelena livada
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in prayljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše danlo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15-—.
Vse se dobi v
Zvezni Knjigami
v Ljubljani, Marijin tpg B
Suhe sebe
kupuje Sever A Komp.
Ljubljana, Wolfova ulica.
došll. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat modlstka, Ljubljana.
z večletno pisarniško prakso sprejme čezurno delo v kaki pisarni eventuelno tudi na dom. Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod ,.Vestna".
s posebnim vhodom Išče gospodična s l.ali 15. septembrom.
Ponudbe na upravo lista pod „Mirna".
ohranjena stanovanjska baraka se kupi.
Ponudbe na upravo lista pod ..Takoj".
tna iDiii
nova, kompletna, jesenova, po-litirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.
pri Kranju, z vrtom in travnikom se proda. Poizvedbe pri upravi graščine Brdo pri Kranju.
do 200m- zemlje na periferiji mesta. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod „Dom“.
 — g---------  F
prevzame proti nizkemu plačilu razna ročna dela.
Ponudbe na upravo lista pod ..Marljiva".
enodružinska kmečka hiša v okolici Ljubljane. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista
pod ..Čimpreje".
Izučen v manufaktura! in špecerijski stroki, vojaščine prost, išče mesta za takoj, kjerkoli Gre event. tudi ža potnika. Ponudbe pod „Pošten" na upravo lista.
Prodam dva popolnoma nova, 'še nerabljena stroja In sicer ,,Blitz“ in „Wolf". Poleg imam še popolnoma nov elektromotor. Ogleda in poizve se pri Jožefu Križnar, mesar, Stražišče pri Kranju.
Pletilni sini]
znamko „Ilirija“, štev. 6, za pavolo in volno, dobro ohranjen se ugodno proda. Na ogled in cena pri Angela Valter, Tržič štev. 220.
M
Je dobro idočo kavarna na novo renovirana v sredini mesta Maribor, stanovanje takoj na razpolago. Proda se radi prevzema drugega dela. Cenjene ponudbe prosim na kavarna Bristol, Maribor.
prodajalko manufakturistinjo v trgovino z mešanim blagom. Cenjene ponudbe na Pavel Kunstek, Šturje, p. Ajdovščina Jul. Benečija. ________________
Stiskalnico (prešo) za stiskanje grozdja in sadja, srednje veliko dobro ohranjeno. Ogleda lahko vsak dan, Dolenjska c. -pri hišniku Krajšku. Pismene ponudbe je poslati do 28- *• m-upravnemu odboru dr. Oražno-vega dijaškega doma (Univerza) Ljubljana.
OMi vBziehi
Motorji “i”0”15'®*
domači )*■
delki.	,
Dvokolesa:
»meri* kanskega VP* „
..Evans" „D.K.W.", .,P«sch .
,,Vlronette“, „Motorelle‘.
Pneumatiha:
ma za otroške vozičke. Posamezni deli za dvokoles* in šivalne stroje vedno v tiioi. • Predpro dajalci in mehaniki cene. Sprejmejo se tudi vsa po* pravila, emajliranje in ponikli*1 njo. ..TRIBUNA", F. B. L-. tQ*
varna dvokoles in otroških vp‘ zičkov, Ljubljana Karlovška cesta štev. 4.
Tigovet,
mlad, samostojen, želi znanja v svrho ženitve, z gospodično, ki bi imela veselje do gostilne in nekrtf premoženja. Le resne ponudbe s sliko pod „Srečna bodočnost" na upravo lista.
le za legiliicije.
kakor tudi vsa fotografska dela izdeluje najhitreje fotograf Hu-gon Hibšer, Ljubljana, Valva-zor|ev trg 7.
išče primernega mesta pri kakem lesnem podjetju.
Ponudbe na upravo lista.
in dobro domačo hrano *•
sprejme en deček (šol. učencCt Iz dežele od 12-14 lot. Ljubljana, Krekov trg 7, pritHij« levo. F. POŽAR.	 -
knjižnica lepo vezana v j*^ dobrem stanu s kompl*w ® leksikonom Meyers, 18 zve*110 * z omaro vred. Naslov v up1'4'" lista._________________ ^
ISTse '
mladega vrtnarskega pomočnik®, hrana in stanovanje v hišj, P14' ča po dogovoru. Vstop 15- ieP‘. tembra t. 1. Poizve se v trgovyi Ivo Vekjet, Maribor, Šolska **•.
Najbolišl uspeh imalo oglasi v Nar. Dnevniku l