rNajvečji akmmld dnevnik v Združenih državah Vdja xa vae leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA The largest Slovenian Daily in tike United State*. 1 list slovenskih delavcev y Ameriki. and legal Holidays. 75,000 JTELEFON: CHelaea 3—3878 NO. 219. — STEV. 219. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act cf Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3-3878 NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 19, 1935. — ČETRTEK, 19. SEPTEMBRA 1935. VOLUME XT.TTT — LETNIK YT.TTT, USODA ABESINIJE ODVISNA OD POROČILA PET0R1CE Zvezna mornarica pripravljena na vojno DIPLOMATI DOMNEVAJO, DA BO MUSSOLINI ZAVRNIL PONUDBO ZASTOPNIKOV PETIH DRŽAV Žarek upanja je posijal skozi temne oblake. — Mussolini fje pripravljen pogajati se na ' 'primerni" podlagi. — Eden skuša pregovoriti Lavala naj ostreje nastopi proti Italiji/ — 50 angleških bojnih ladij pri Suezu. LONDON, Anglija, 18. septembra. — Nenaden žarek upanja za mir — prvi v nekaj dneh — je prodrl temo abesinsko-italijanskega spora. Nek italijanski delegat je v Ženevi, kjer se Liga narodov bori proti naranaraščajočim oviram, da bi odvrnila Mussolinija od vojne z Abesinijo, rekel zastopniku Associated Press, da bo Italija smatrala načrt Liginega sveta za podlago novih pogajanj, ako bodo pogoji "primerni". Previdne besede italijanskega delegata so dale diplomatom nov pogum, kajti na poravnavo skoro ni bilo več misliti, ker je italijanski kabinet pred tremi dnevi naznanil, da ne sprejme nikakega kompromisa za poravnavo spora. Kot pa je rekel italijanski delegat, ta zavrnitev ni izključevala možnosti novih pogajanj. Iz zanesljivih virov pa prihaja poročilo, da je glavni italijanski delegat baron Pompeo Aloisi obvestil ministrskega predsednika Lavala, da bodo italijanski delegati, ako odbor petorice predloži svoje poročilo, v katerem bo vključena "zadnja beseda", katero mora Italija sprejeti ali pa zavreči, odkorakali iz zborovalne dvorane. Ako se Mussolini zares hoče pogajati, tedaj more položaj naglo doseči svoj višek, toda Laval in Eden sta mnenja, da bo vzelo še nekaj časa. Ako pa ne želi nagle rešitve, tedaj more zavlačevati, bodisi, da želi pridobiti na času, da je pripravljen na napad, ali pa se želi pozneje pogajati. Angleška delegacija je tudi mnenja, da predlogi odbora petorice za Mussolinija ne bodo "primerni" in tudi Laval je po zadnjem razgovoru z baronom Aloisiem kazal zelo resen obraz. Stotnik Eden pritiska na Lavala, da bi Francija pismeno pristala na kazen, ki jo bo Liga naložila Italiji, ki pa ne bo vojaškega značaja. Toda ta kazen bi se stopnjevaje poostrovala, ako gre Italija v vojno in bi slednjič prišlo tako daleč, da bi bile z Italijo prekinjene diplomatske zveze in bi prišlo do bojkota vsega italijanskega blaga, Dasi se Laval do sedaj še ni pismeno zavezal za kako pomoč Angliji, vendar se je že zelo vdal angleški delegaciji glede kazni, toda še vedno je mnenja, da od Anglije še ni prejel zadostnega zagotovila za pomoč, ako bi Nemčija v prihodnjih mesecih pričela pošiljati vojaštvo na Reno. GIBRALTAR, 18. septembra. — Vsled prisotnosti angleških bojnih ladij je Sredozemsko morje velikanski sod smodnika, ki samo čaka, kdaj za bo vžgala Liga, kar se bo zgodilo v trenutku, ko bo Italiji naložila kazen. In tedaj bo prišlo do največje pomorske bitke, kar jih je še videl svet. Anglija, ki je kraljica morja, odkar je sir Francis Drake pred 400 leti razbil špansko armado, neprestano pošilja svoje bojne ladje skozi gibraltar-sko morsko ožino. S 50 bojnimi ladjami pred vhodom v Sueški kanal in z nepremagljivi utrdbami v skalah Gibraltarja zavzema Anglija neizmerno važne strategi-čne točke na vsakem koncu Sredozemskega morja- Poročila iz Aten naznanjajo, da namerava angleška admirali teta ob zapadnem obrežju Grške L0NG0V BRAT BO IMENOVAL "MORILCE" Dr. George S. Long bi rad postal senator v Oklahomi. — Longovi prijatelji bodo določili smer strankine politike. TULSA, Okla., 18. sept. — Dr. George S. Long je podal izjavo, da bo v januarju v Lou-isiani javno imenoval može, katere dolži, da so izdelali načrt za umor njegovega brata senatorja Huoy P. Longa. 4'Tokom kampanjo za primarne volitve bom šel v januarju v Louisiano in bom z govorniškega odra imenoval štiri kongresiiiko," je rekel zobozdravnik, ko se je vrnil s pogreba svojega brata iz Baton Rouge, "Nobenega strahu nimam pred tem, 'kar se mi more pripetiti." Kot pravi dr. Long, pravega morilca dr. Weissa ničesar ne dolži, ker je bil mladi zdravnik samo orodje v rokah drugih. Najeli sa ga samo kon-gresniki, katere je hotel Huey Long izločiti kot predsedniške kandidate. Po dr. Longovem zatrdilu dr. Weiss ni mislil, da bo vstreljen, temveč da bo postavljen pred sodišče, ki ga bo slednjič oprostilo. "Iluey je napravil edino napako," pravi dr. Long, "ko je tedaj, ko je slišal ploščo diiktafona, da bo v senatu vstreljen, mislil na zvezno senatno zbornico v Washingto-iiu, ne pa na državno senatno zbornico v Baton Rouge." Dr. Long je tudi rekel, da ise bo potegoval za mesto senatorja za Oklahomo. NEW ORLEANS, La., 18. septembra. — Bodoča smernica politčnega stroja ustreljenega senatorja Hueya Longa 'bo v nekaj dneh določena na seji njegovih podvoditeljev. Vsled Longove smrti je njegov politični stroj ostal brez voditelja. Prva naloga voditeljev Longove stranke bo določiti kandidata za zvezni senat na Lon-govo mesto. Poleg tega bodo tudi postavili kandidata za governerja dn kandidate za druga važna mesta v državi. M00NEY SE JE V G1NJEN0STI RAZJOKAL Kalifornijsko najvišje sodišče je zopet odločilo proti njemu« — Zagovornik Shaw bi imel navesti nove dokaze. S AN FRANCISCO, Cal., 18. septembra. — Medtem ko se je Tom Mooney, ki je bil zaradi bombnega napada na parado leta 2916 v S an Fran cisco obsojen na dosmrtno ječo, jokal v svoji celici, je zanj govoril newyorski odvetnik F. P. Shaw pred najvišjim sodiščem, ki je slednjič odločilo proti Moonevu. Za oprostitev Mooneya je bila pri najvišjem sodišču vložena prošnja za habeas corpus postopanje, pri katerem bi imel Shaw zastopati Moo-neva. Sodišče pa Shawa ni hotelo priznati za javnega zastopnika. Mooney, ki je bil pripeljan iz $1L— $40.—^ ^podftll •••••s o o £ - ..........*IM» ; ..........lit— " •••*.' ..M. ' $21^—' 441M t . mf\. . • < IL— ns uif M||||Mf* Glas Natalia » Haileybury, Ont. Rad bi napisal kaj dobrega in veselega, pa žalibog ne morem, ker mi žalos-tne razmere ne dopuščajo. Tukaj nas je le malo Slovencev. Delamo na zlatem prospektu in če bo šlo po sreči, bomo zgradili veliko majno. Delo nam dobro napreduje. Zdaj smo že tristo čevljev globoko in bomo kmalu začeli ikopati še drugi rov. Zaslužek je ipa le pičel. Jaz sem prepotoval Kanado od o-bali do obali ter isem se slednjič tukaj ustanovil. Zelo rad prebiram Glas Naroda, posebno pa Zgagovo kolono. Tudi jaz sem Notranjec, z Rakeka doma ter taikorekoč Zga-gov rojak. Kakor Zgaga, sem tudi jaz še vedno samec. Tukajšnji rojaki bi želeli, da bi se kaj vdov preselilo i z Browndale pri Forest City v tukajšnjo okolico. Pri nas bo kmalu začelo snežiti. Nastopili bodo dolgi zimski večeri, in dolgčas si bomo preganjali z doibrimi časopisi. Pozdrav! J. Benčina. Oregon City, Ore. Zadnji čas čitamo o velikih viharjih, povodnjih in hudi v ročini, ki zahteva dosti človeških življenj. Po mojem mnenju je država Oregon še najlepša ter varna pred hudimi viharji in zimo. No, to poletje smo tudi tukaj imeli precej vročine in suše kot že dolgo let ne. Kako bo vbodoče, ne* vem. Z zanimanjem zasledujem politične razvoje in se čudim Mussoliniju, ki ne more živeti v miru. Njegova kri je vroča, njegovo srce je pa iz kamna. Kaj je njemu mar človeško življenje. Misli, da bo vsemu svetu vladal in še bolj ob-iastno nastopal kot -sedaj nastopa. Mi vsi želimo, da bi bil enkrat za vselej ponižan. Vedno se sliši: Vojna, vojna! Kaj _ pa je vojna? Kdo mora preliti kri in trpeti? Ne Mussolini in ne bogatini, pač pa le ubogo ljudstvo, možje v najlepših letih. Nam seveda nič ne pomaga, da bi si možgane smodili, pač pa moramo upati na boljše čase. Toda ne vem, kako bo kaj, ker je ljudstvo po vsem svetu tako razburjeno. Na milijone ljudi je brez dela, in kdor dela, mora garati za dva. Zaslužek je takšen, tla se človek komaj preživi. Tiikaj nas je precej Slovencev. Vsi imamo svoje težave, eden na ta, drugi na drugi način. Tudi simrt ne počiva. V pol leta je pobrala tri iz nase ^rede: Joe petina in Jolina Derčarja ter rojakinjo Valentino Sekne, roj. Bedenk. Po-kojnica je 'bila rojena dne 16. junija 1884, umrla je pa dne 29. avgusta v Oregon City bolnišnici. Imela je raka na prsih ter je dva meseca po operaciji za vedno zaspala. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka Sekneta, sinova ■Franka in Viktorja ter hčer Za nedeljo zvečer Tukaj je večerja napravljena v naglici, ki bo gotovo ugajala. .. Izbrani mrzli* narezki Nepokriti sendviči *Piklana jajca Kisle kumarice rupperTovo pivo Kadar naročate, ne recite pivo — recite RU P PERT' S Jacob Ruppert's Beer "MELLOW WITH AGE" -Če nimate tega navodila, ali vam ga lahko pošljemo z našimi pozdravi? Jacob Ruppert Brewery, New York City ZDRUŽENA V ŽIVLJENJU IN SMRTI "GLAS NARODA9' pošiljamo v staro domovino. .kdor ga hoče naročiti za jtvoje •orpdnike ali prijatelje, to kjbko atori. — atmri — V tali jo lista ne poši- Danico, v starem kraju pa sestre in druge sorodnike. Po-kojnica je ibila dobra in prijazna žena. Bodi ji lahko ameriška zemlja. Družina se iskreno zahvaljuje vsem za krasne vence, za posojene avtomobile in za spremstvo na pokopališče. Ob koncu dopisa pozdravim Petra Zgago, ki žensk ne pusti pri miru in se vedno le za pečlarje poteguje. Pozdravim tudi dfružkio Adamich v Port Angeles, Wash., in družino Mrs. R. Jackson v Sherwood, Oregon, ter seveda tudi vse znance in prijatelje v Združenih državah in Kanadi. Mrs. Mary Turnšliek. Reading, Pa. Že triintrideset let sem naročnik Glasa Naroda, pa doslej nisem napisal še nobenega dopisa. Z delom se ne boni dosti bavil, ker ga skoraj nič ni. Mladina je še nekaj zaposlena, kar nas je pa starejših, smo vsi brez dela. Tudi o svobodi se ne izplača pisati, ker je že zdavnaj umrla. V listih čitam dosti o Žene-\i, kjer se diplomati trudijo in premišljujejo, kako bi obsodili Mussolinija. Če bi bilo po mojem, bi takole razsodil: Vsi zagrizeni Italijani naj gredo v Afriko in naj tam ostanejo za vse večne čase. Kar Jugoslaviji pripada, bi dali Jugoslaviji, kar pripada Avstriji, naj pa. Avstrija dobi. Drugo bi pa razdelili med seboj, tako da bi bili v Evropi prosti laških zagri-zencev, ki naj bi si v Afriki polento kuliali. Pozdrav vsem v uredništvu in tudi Petru Zgagi, ki mu želim, da bi še vsaj petintrideset let svojo kolono pisal. Pozdravl Michael Millek. NESREČA Z LETA-LOM Advertise in 'Glas Naroda* LJUBLJANA, 4. sept. — Včeraj je bila ljubljanska reševalna postaja telefonično uaprošena iz Nove vasi pri Blokah, naj nujno pošlje tja leševalni avto, ker se je tam pripetila huda nesreča z brez-motonnim letalom. Reševalci so naglo odhiteli na Bloke, kjer so pa morali čakati še skoraj eno uro, da so prinesli ponesrečenega letalca s hriba Bloščka. Znano je, da je bloška pokrajina zelo pripravna za poskuse z brezmotornimi letali. Ta sport je pridobil med našo mladino že mnogo pristašev. Ta;ko je sedaj zbranih na Blokah kakšnih 20 mladeničev in tudi deklet, ki se tam vadijo z brezmotornimi letali. — Eden najbolj gorečih letalcev in pristašev tega športa je bil 19-letni Zdenko Marinček, sin ravnatelja iz Celja, Zrinjske-ga ulica 13. Njegovi tovariši so letalo pripravili na vrh hriba ter spustili Marinčka v zrak. Letalo se je res dvignilo kakšnih 25m v zrak. Pri tem pa je Marinček okrenil višinsko krmilo preveč navpik tako, da se je letalo postavilo v navpično lego ter nato bliskovito strmoglavilo navzdol. . Prestrašeni tovariši so bili prepričani, da se je mladi letalec ubil, zakaj letalo je priletelo s tako silo na tla, da se je v trenutku razbilo v same trske. Vendar pa so k -sreči privlekli izpod ruševin letala letalca še živega. Njegove poškodbe so bile hude, zakaj zlomil si je desno nogo v kolku. Ljubljanski reševalci so mogli šele opolnoči pripeljati ponesrečenega letalca v bolnišnico. Včeraj se je pripetila še drugemu letalcu na Blokah nesreča. Tudi on je padel z brez-motornim letalom prehitro na tla, vendar pa se je letalo samo razbilo, medtem ko je letalec odnesel le manjše praske. MARIBOR, 5. sept. — Včeraj ob 23. uri ponoči sta šla v £mrt 28-letni delavec Rudolf Ogrizek iz Nove vasi, Spodnja Radvanjska cesta in njegova 17-letna zaročenka Cita Lobnik iz Nove vasi, Spodnja Radvanjska cesta 9. Včeraj okoli 23. ure sta se napotila izven vasi na neko njivo. Tam sta se ustavila in nekaj časa razgovarjala, nato pa je fant ustrelil v glavo s pištolo Frommer svojo ljubico. Ostala je na mestu mrtva. Nato pa je ustrelil še samega Oba mlada človeka sta ležala vso noč mrtva na koruzni njivi in svojci so ju iskali vso noč ter jn našli šele davi ob 10. dopoldne. Tam so dobili tudi pismo, ki v njem pravita, da tsta šla skupno v smrt zaradi tega, ker nevestin oče rti dopustil njune ljubezni. Poko pali ju bodo jutri na studen-škern pokopališču v skupnem grobu, kakor sta sama želela. SLEPAR POD KLJUČEM MARIBOR, 6. sept. — Včeraj zjutraj je prijela mariborska policija telefonsko obvestilo, da so v Zagrebu aretirali znanega pustolovca Karla Zoi4ka iz Maribora, s katerim so imele mariborske oblaisti že mnogo posla. Poročalo se je, da je Zorko prišel nedavno v veletrgovino Pregrad na Aleksandrovi cesti in zahteval za tvrdko Bau-mann iz Sent II j a ža 15,000 D manufakturnega blaga. Zorko je predložil pravilno dobavnico, kljub temu je pa trgovec obvestil policijo in so ugotovili. da sta pečat in podpis ponarejena. Zorku se je posrečilo pobegniti in policija ga ni mogla izslediti čeprav se je nahajal v njeni neposredni bližini pri sorodnikih. Šele, ko so mu tla postala prevroča, je pobegu i 1 ter pustil obvestilo, da gre v Belgijo, s čimer je nameraval zabrisati za seboj sled. V resnici je odšel v Osjek, kjer je živel ix>I lažnim imenom Karla Marksa ter zagre-| -šil več predrznih goljufij in pustolovščin. Te dni so ga aretirali v Beogradu, kjer so v Zorku spoznali svojega starega znanca, ki je tudi v Zagrebu zagrešil mnogo goljufij. Na nekem samotnem otoku so se dogodile čudne stvari, ki so naravnost kričale po medna rodni preiskovalni komisiji. Ženeva je dejala: — Vsi narodi morajo preiskovati to čudno zadevo! Taiko je vsa-k narod določil svojega odposlanca za potovanje v »neznani svet. Ker pa je bila ladja maj lin:', je vsak pooblaščenec smel vzeti s seboj le tri stvari, ki so mu bile po lastnem poudarku najpotrebnejše. Pred odhodom je vsak predstavnik javil v Ženevo, katere tri stvari misli vzeti s seboj. Iz spiska posnemam, kaj so posamezni odposlanci smatrali za najipotrebnejše. Anglež: — "Times", nogometno žogo in kvarte za igro bridge. Francoz: — Ženo, ljubico in otroški voziček. Nemec: — Policijsko odjavo, program stranke in policijsko prijavo. Škot: — Stolet no pratiko, domači hranilnik in povratui vozni listek. Rus: — Radio, en meter rdečega sukna in svitek hcdljiko-ve žice. Avstrijec: — Pečeno piško, jabolčni zavitek in klavir. Italijan: — Kitaro, otroka in zemljevid Italije. Madžar: — Priporočilno pismo in dva rojaka. Črnec: — Dva cilindre i a kočke. Japonec: — Tri puške. Kitajec: — Tri zrna riža. Slovenec: — Marelo in dve zelenki brinjevca. Ona se je veselo zasmejala in rekla svojemu možu: — Vedno me posili smeh, ko se spomnim, kako neumno si se obnašal, ko sva stala pred oltarjem. On je nekoliko pomislil in resno odvrnil: — Niti napol tako neumno se nisem obnašal kot sem bil v resnici neumen. PET LET ROBIJE ZA POSKUSEN UMOR AU STE ZAVAROVANJ ZA &LVČ/IJ BQLEZNI, NEZGQPE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDH0TO V AMflfflH. ! 1 \ ......A .. »I kot pajbolj&o jugoslovansko brttnko zavarovalnico, ki pla€u]e najbolj Liberalne podpore dvojim članom Ima noje podružnice skoro ▼ vsaki slovenski naaelM- v Ameriki. Poslujo^v 17.^drimh ameriike Unije. g «11 »Uit* QA.'t- •qunn mup j. a. k. j* ur. Mammmt MARIBOR, 5. Sept. — Včeraj dopoldne se je zagovarjal pred mariborskim malim kazenskim senatom lS-letni delavec Dezider Culiuk, ki je obtožen, da je zaradi 30 dinarjev poskusil umoriti letos 126. maja v Šalanecih pri Murski Soboti 64-letno prevžitkarico Ju-lijano Temeljinovo. Počakal jo je v veži in jo napadel ter pričel daviti. Šele ko so prišli na -starkine krike ljudje, je mladi zločinec pobegnil. Toda nemirna vest ga je pri-tsilila, da se je nekaj časa po dogodku sam javil sodišču. — Čuhuk je bil po tajni razpravi ohspjen na 5 let robi je. NOVAGROBOVA ŠKOFJALOKA, 2. sept. — Smrt je pretekli teden zopet posegla med Škofjeločane. V Puštalu je izdihnil železničar Gašper Jesenovec, kremenit značaj, oče številne družine, ki se vsa leta vneto udejstvuje v sokolskih vrstah. Skoro ob istem času pa je izbrala bela žena svojo žrtev na Poljanski cesti, kjer je u-mrla v cvetu mladosti Jnlka Svoljsakova, nslnžbenka v tovarni Šešir. Težki časi so napočili, ne t-amo za reveže, pač pa tudi za bogatine. lil tako se je zgodilo, ila je stopil v urad bogatega bankirja razcapan berač. Sam ne vem, kako so ga pustili k njemu. Pred bankirjem je ležalo vsepolno trgovskih knjig. V rokah je držal svinčnik »n računal. — Prosim za vbogaime, go-.~l>od — je rekel berač. Bankir ga je pogledal in rekel: — Potrpite malo. Berač se je postavil k vratom in potrpežljivo čakal. Čakal je četrt ure, pol ure, nato se je pa zopet ojunačil: — Prosim,.gospod, če bi mi ciali par krajcarjev. Znova je dvignil bankir pogled od svojih računov in rekel: — Počakajte še malo. In berač je čstkal in čakal. Še četrt ure, še pol ure. Slednjič ga je pa minila po-j trpežljivost. — Tak, gospod, — je rekel precej vsiljivo, — dajte mi no, kar mi mislite dati. Že celo uro se mudim pri vas. Kar žal mi je, da sem prišel sem. V tem času bi lahfko obral najmanj dvajset drugih hiš in bi pribe-račil toliko, da bi imel za večerjo in prenočišče. — Še malo počakajte, — je rekel bankir, — samo se par trenutkov, samo toliko, da zaključim račune. Tako, sedaj eem gotov. Sedaj pa pojdiva skupaj beračit. " O LAS 1 NARODA " NEW YORK, ggPMPAY, WfBMEItE tt, 1C8. THE LARGEST SIfiVBNB DAILY IN U. 8. VL A. BlERRE: Worker Brayton se je udobno "zleknil po kanapeju in je ^el v roke Morrystevevo knjigo "Čudeži v naravi". — Čudno, je mislil sam pri sebi, da učenjaki v dolbi, ko je izšla ta knjiga, verjeli v neke stvari, katerim ne bi danes nasedali niti neuki ljudje. Poglobil se je v misli in pri tem spustil knjigo na tla. Ob drugi strani zida je stala so-mračna stena. In ob nji je bil i I»ostelja, izpod katere sta kukali dve zelenkasti zrnei. Morda sta to dva koviuasta gumba, je mislil Bravton, pobral knjigo s tal in jel zopet citati. Toda ni trajalo dolgo, ko je zopet pogledal tja. Tisti dve svetlobni zrnei sta te vedno ležali na prejšnjem mestu. Bravtonu pa se je zdelo, da sta postali še svetlejši in kakor da se premikata. Vendar je bil somrak v sobi takšen, Ca ni bilo mogoče ugotoviti, odkod prihaja ta zelenkasta svetloba. Tako je Bravton že tretjič začel citati svojo knjigo. (Jez čas je zopet pogledal pod posteljo. Zdelo se mu je, da mora to storiti, ker ga nekaj vleče tja. Napel je oči in, glej, opazil je črno progo velike kane! Pred njegovimi očmi je dobivala vse jasnejše obrise njena strašna glava. Da, tisti dve zrnci, ki sta se poprej svetlikali, so bile njene oči, v katerih je gorela zloba, prava peklenska zloba! Braytonu je bilo pet in trideset let. Bil je samec, imovit, neodvisen človek, športnik, svetovni potnik, ki se je vozil iz kraja v kraj zgolj zaradi zabave. Od časa do časa ga je pritegnilo tudi kakšno znanstveno vprašanje, ki se je umel poglobiti vanj. Nedavno se je bil vrnil v San Francisco. Tam je imel razkošno palačo. Kljub temu se je odzval vabilu svojega prijatelja dr. Duringa, naj ga obišče in stanuje pri njem. Tukaj, na periferiji mesta mu je bilo nekako lažje, mogel je počivati kadar in kolikor je hotel, imel pa je tudi vedno odprto pot v 6vet. Njegov prijatelj je že več let stanoval v tej hiši. Bil je to pravi učenjak, ki je živel samo svoji znanosti in svojim kačam. V tej hiši je bil tudi nekakšen muzej za kače. Ljudje ^o se zaradi tega ogibali stavbe. Bilo jih je strah palače, kjer je učenjak hranil prepa- K A C A lirane primerke najbolj nenavadnih kač. Še bolj pa je ta strah prevzel ljudi, ko so slišali, da so iz učenjakovega vrta pobegnile kače, ko se baje skrivale v sosednih vrtovih. Tudi Brayton je slišal to, vendar si ni iz tega nič storil, ker ni bil nikoli v svojem življenja boječ... Braytona je v trenutku, ko je opazil kačo pod posteljo, prevzel samo občutek studa. V prvem trenutku je hotel pozvoniti, da bi prišel sluga. — Električni zvonec je imel pri loki. Toda takoj nato ga je obšlo nekaj drugega. Domači Nagrada za najboljša kuharska navodila. Vsaki varčni gospodinji se nudi prilika, da dobi nagrado z enim pintom mleka. Pošljili navodilo za jed, v kateri mora biti pint mleka ali več. S tem ste upravičeni do ene izmed petnajstih nagrad, ki ji!i bo razdelil New York Stale iiureau of Milk Publicity. Prva nagrada jo druga $10, tretja $5 in dvanajst nagrad po $1. Tekma se bo vršila v tednu od 30. sept. do 5. okt. na 14. letni ženski razstavi umetno sti in industrije v hotelu As-tor, New York City. Tekma ho mednarodna. V ponedeljek bodo presojali skandinavske jedi, v torek avstrijske in madžarske, v sredo italijanske, v četrtek francoske in poljske, v petek augleško-ameriške. Razsodba bo razglašena v .soboto. Največjo važnost bodo polagali na kakovost, originalnost, količino porabljenega mleka in okus. Navodila so lahko za juhe, dezerte, zelenjave itd. Jed mora zadoščati za šest oseb in v nji mora biti najmanj en pint mleka. Navodila morajo biti napisana s črnilom ali pa na pisalnem stroju. Spodaj mora biti podpis in naslov tekmo-malca. Na i>owto morajo bi*i oddana pred polnočjo 21. septembra. Na koverto napravite naslov: Miss Dr Vere Porter, New York State Bureau of Milk Publicity, 80 Center St., New York City. me bodo imeli za strahopetca! si je mislil in zato ni zvonil. Še nikoli v svojem življenju ni videl takšne kače. Bila je dolga in okorna. Gnusna! Orna. Strašna kača! Ni se je sicer bal, toda odvratna mu je bila do skrajnosti. Brayton je vsital in se hotel odstraniti iz sobe. Privzdignil je desno nogo, da bi napravil korak nazaj, toda neka neod-doljiva sila ga je ustavila. "Neumnost!" je rekel. "Ail sem takšen bojazljivec? Na-prej!" Storil je še en korak. Toda noga se ni ganila z mesta. Kaj je prav za prav bilo z njim, tega si ni mogel nikakor razložiti. Hotel je sprožiti nogo — noga ni bila pokorna, ni se hotela premakniti z mesta. Ostal je kakor prikovan na svojem prostoru. Medtem pa sta oni dve zeleni zrnci vedno strašne j še sijali izpod postelje. Svit je bil zloben, naravnost fascinujoč. Prebledel je kakor kreda. Tresel se je po vsem životu tako, da je jedva stal na nogah. Čutil je, kako srši iz oči kače nekakšna struja. V glavi se mu je zavrtelo, zameglilo... Objel ga je smrtni strah. Kriknil je in padel na tla. Iz nosa mu je curjala kri. — Zmija pa se ni premaknila iz mesta. Dr. During je sedel prav tedaj s svojo ženo v knjižnici. Bil je izredno dobre volje. — Prečit al je pismo, ki mu ga je bil prinesel sluga in je dejal svoji ženi: "Pravkar mi prijatelj piše, da je kupil prekrasen primerek oi'iofaguza." "Kaj je to?" je vprašala žena. 'TI4Strašno si omejena!" je odvrnil. "To je tista kača, ki požre vse druge kače, če jih kje sreča." "Pa ne, da bi jih hipnotizirala?" je vprašala učenjako-va žena. "To vprašanje je čisto podobno tebi! Kako moreš verjeti v takšne bajke! To so glupe izmišljotine. Vedi, Ja kača nima moči, da bi hipnotizirala druge!" Razgovor je prekinil grozen, obupen krik iz višjega nadstropja. Mož in žena sta prebledela. "Kaj se je zgodilo?" During je kakor brez umi planil iz sobe in stekel navzgor. Vdrl je v sobo prijate- lja Braytona, ki je ležal pod posteljo z okrvavljeno glavo. Bil je mrtev. "Zadela ga je kap!" je rahlo izgovoril During. "Padel je in si je razbil glavo. Ampak kako je prišel k postelji? Kako je prišla ta reč tu sem?" Izpod postelje je potegnil kačo in jo vrgel v sredino sobe, kjer je obstala zvita v klop-čič. "To je vendar tista preparirana kača, ki jo že tako dolgo iščem... Pa ne, da bi... Ni izgovoril do kraja. Preblisk misli mu je ustavil besedo. STRAHOTNE RAZMERE NA MADŽARSKEM Po nekaterih madjarskili občinah divjajo razne bolezni in ie mnogo slučajev legarja — skoraj same posledice — lakote in prepičle hrane. Ma-djarska ima 700,000 brezposelnih ljudi, če prištejemo še člane družin, je kakih 3 milijone ljudi lačnih. Ker je letos madjarska letina slaba, bo še huje, Po več krajih niso ljudje že več mesecev videli ne mesa ne kruha in jedo le sirovo zelenjavo in sadje. Zato ni čudno, da vsi oslabljeni in ne morejo ničesar delati. Madjarska se rada i»obaha, da zaposluje tuje delavstvo; v resnici pa niti svojega ne more preživljati. Več ko pol milijona ljudi bi se rado izselilo iz Madjar,-,. - A Abesinija je precej dobro pripravljena na italijansko invaz ijo. Njeni kadeti se vežbajo v vojaški akademiji v Guenethn. Na sliki vidite skupino kadetov, 'ki so bili imenovani za častnike. Službo inštruktorjev vrše v abesinski armadi Švedski in holaadfiki častniki. Okameneli gozd na gorovju Mokakam, ki je blizu Kaire, si gre skoraj vsak egiptski potnik ogledati. A ni samo ta gozd okamenel. Takih gozdov je dosti v Libijski puščavi in so tako razsežni, da so dolgi za dneve hoda. Čudno je, da se les ni spremenil v oglje, ampak je kamnit. Prav nič ni do-gnano vprašanje, na kakšen način se je to zgodilo. Pač meni nemški profesor Stro-mer, da ti gozdovi ne izhajajo iz živih, rastočih debel, marveč je bil les naplavi j en in je ležal v pesku. A to mnenje ne DELAVSKA RESOLUCIJA PROTI HITLERJU H MUSSOUNUU Akron, O., 18. septembra. — Na tukajšnjem zborovanju delavcev, ki so zaposleni z izdelovanjem gumija, je bila sprejeta resolucija proti nemškemu in italijanskemu fašizmu. Delavci zahtevajo bojkot nemškega blaga in so odločno proti temu, da bi se vršile prihodnje leto v Berlinu Olimpijske igre. bo držalo, ker so našli n. pr. v j Yellowstone parku v Wyom-ingu tudi ]>okoučiia okamene-la drevesa. Spet nekaj za učenjake, da si bodo mogli s čim beliti glave! SMRTNA NESREČA G ABELA, 2. sept. — V Ga lteli pri Čapleni se je pripetila v soboto zvečer smrtna nesreča. Trgovski potnik iz Zagreba Martin Hadabin je prišel pod lokomotivo iiotniške-ga vlaka, ki ga je do smrti povozila. 30 0 SVETIH MAS so deležni letno člani "Maine zveze za Afi*»ko". Članarina enkrat za vselej: 25c za vsako osebo, živo ali u mrlo. Naslov: SODALITY OF ST. PETER Ct-AVEA for the African Missions, Dept. S. 3624 W. Pine Blvd.. St. Louis, Mo. laro&te se no "GZA8 NARODA", največji slovenski dnevnik o Združenih driavak. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. gpraamniMH*™^ : ""it............"i •""': - /iLILlIOID'i^Ja&i IGRE ANTIGONE, Sofoklej, G0 strani .............. .38 AZAZEL, trilo vez............................1-— broširana .80 CYRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v potili dejanjih. Trdo vezano ..............1.70 ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev, str. Cena .... .35 Globoka ruska dramar je podana v jako lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih .....................00 GOSPA Z MORJA. 5. dejauj ................ .75 KRELTZERJEYA SONATA Spisal L. X. Tolstoj, 136 straui. Cena---- .60 S čudovitim mojstrstvom prikleni; Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovit ost za grozo vi t ost jo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST Spisal L. Novak. 45 strani. Cena ........ .30 Dejanje te veseloigre je napeto in jtoino pristnega humorja. Scenerija je skrumna. število oseb nizko (t>». Našim malim odrom, ki žele usi>clega večera, knjižico toplo pripo-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... JO LJUDSKI ODER: 5. zv. Po 13 letih, 4. dejanja ............ .60 MAGDA. Spisal Alozij Remec. SO strani. Cena...45 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka. globoka zgodba Ženske, ki trpi. i»ada in odpuSča in umira po krivdi moža." MARTA, SEMENJ V RICHMOND!!, 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN, Milčinski, 52 strani ____ .35 NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, 80 str....... J»0 OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah .......... .30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠCAKA 47 strani. Cena .......................... JO Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel (iolja. 84 strani. Cena ...... .40 Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerhart Hauptmann. 124 str. Cena...50 Dramatska bajka v jietih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, (i. dejanj 72 str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............75 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). Vezano ....................... .45 ROKA V ROKO ............................ .30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez.---- .90 OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano ................ .70 SEN KRESNE NOČI. Shakespeare. Mehko vezano. Cena .......................................-........... SKOPUH, Moliere, 5. dejanj, 112 str......... -50 BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj---- .60 Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj ši pesnik Oton Župančič. SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETT*) Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... .30 To je ena izmed petih enodejank, čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige z besedami: — Ni strup, temveč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... .35 Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprlzorl-tev je omogočena povsod, tndi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .... .60 ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja. 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... .30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaž v 5. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin. pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .60 13. snopič. VesUIka, Smrt Marije Device, — Marjin otrok ........................ .30 14. snopič. Sv. BoStjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov ...... ........... .30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ........................................30 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-trolta ............................... .30 PESMI in POEZIJE AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ .80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 ( . broširana L— BOB .ZA MLADI ZOB, trda vex .............. .40 KRAGULJOp (Utva) ...................... .65 MOJE OBZORJE, (Gangl) ....................1.85 NAJ^JIS (Gruden), broš. .................... JO NABODNA PESMARICA. Gena .............. M POLETNO KLASJE. Cena ........................................-50 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. .................35 SLUTNE (Albrecht), broš.......................................30 POHORSKE POTI (Glaser). brošrano................JO STO UGANK (Oton Zupančič) ..............................«50 VIJOLICA. Pesmi za mladost .................................60 ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano .............................BO ZLATOROG, pravljice, trda vez. .........................60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 100 strani. Cena.............45 PESMI Z NOTAMI / MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. tllolniar) ............1.— Orlovske himne. (Vodopivec) ................L20 Pomladanski odmevi, 11. zv. .................. .45 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Lahamar) 2. zvezek . ........45 Trije moški zbori. (Puvčič > Izdala Glasbena Matica .................. .40 DVOGLAS NO Naši himni .................................. -50 MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .15 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foester) Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske evetlire. (Luliaruuri Četvero in petero raznih glasov.......... .45 V pepelnicni noči. (Sattner) Kantanta za soli. zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica ........................ .75 Dve pesmi. (Prelovec). Za moški zbor in bariton solo ................................ JS0 MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne ................ .15 Št. la. Sto čutiš, Srbine tužni.................15 Št. 11. Zvečer .............................. .15 Št. Podoknica ...........................15 Slavtek, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... J55 Lira. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........ .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregel).. 1.— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Aljaš) — I 3. zvezek. Psalm 11S; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč .............................. .49 C. zvezek. Ojtomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gosi»oda ; Občutki; Ge- sto ......................................... CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor L_ Tantum Ergo (Premrl) ...................... ^ Maš ne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ JH) Pange Lingua Tantum Ergo G eni tori (Foerster) .50 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........ .40 Sv. Nikolaj .................................. ^ NOTE ZA CITRE Koželj skl. Poduk v igranje na citrah, 4 zvezki 330 Buri pridejo, koračnica ...................... jjo NOTE ZA TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za tamboraškl zbor in petje (Bajuk) ............................1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih pesmi (Bajuk) .......................... Na Gorenjskem je fletno ......................L— RAZGLEDNICE / Newyorske. Različne, ducat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .49 Narodna noša, ducat ........................ .4« POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENK PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YOBK, N. Y. "5125 VZ NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 19,1935. TEE LARGEST SLOVENE TTAJLY IN U. B.1. GREHI OČETOV --Roman v dveh zvezkih^ — Za Glas Naroda priredil I. H. Vesti iz Primorja. PRVI ZVEZEK. 44 Opazka starega gospoda je obrnila pozornost njegove spremljevalke na neko mizo, ki je stala zunaj. Počaisi se obrne obraz. In ko se njen pogled slučajno križa z mojim, obvisi vprašujoče na meni. Bil sem presenečen. Ta dekliški izraz z velikimi, modrimi očmi, z gostimi, visoko zavihanimi obrvmi, z lepo oblikovanim celota, malo vpognjenim nosom in lepo zaokroženimi usti — to je bil spomin, ki sem ga že več tednov zasledoval. To so bile Marjet i ne poteze, kot je podoben obraz otroka starejši sestri. To je bil spomin, ki mi ga je zbudil pogled na bledega goslače. In vedel sem, da je ta spomin segel v mojo deško dobo. Četudi nisem poznal tega dekliškega obraza v tej zreli lepoti in tudi ne z bolestno potezo okGli ustnic, sem ga vendar poznal kot sladki, veseli obraz otroka, s katerim sem se pred leti igral. — Pojdiva, Luiza, pojdiva! — slišim starega nejevoljno reci. Najbrže je opazil moje radovedno gledanje. Odkrijem se in se približam. — Oprostite, gospica! Ali se mogoče motim, če mislim, da vidim gospico baronico Gcrlach? — Seveda, gospica baronica Gerlach! — se zadere nad menoj sivobradee. — In kaj želite? •— Prav ste videli, — vpade njegova spremljevalka, — in veseli me, da me moj prvi pogled ni varal. — Tedaj mi ni treba povedati mojega imena? — Kako naj bi mogla pozabiti svojega dobrega varuha iz šolskih let? V teh petnajstih letih ste se spremenili, — pravi smeje, — toda vaše oči so ostale iste. — Iskreno mi ponudi malo, vitko roko. — To je nepričakovano svidenje po tako dolgih letih. V mjgM Tudi temno gledajoči stric me, ko mu je Luiza povedala moje ime, prijazno pogleda in uljudno posluša, ko njegovi nečakinji pripovedujem, kako se je meni in mojim godilo v dolgih letih. — Skoda, da se nekaj ur prej nisva srečala! — pravi Luiza. — Rada bi zopet videla vašo mater in sestro. Toda nisem vas pričakovala v Monakovem. Sedaj pa v eni uri odpotujem. Moj stric mi je naložil ljubo dolžnost, da nekaj tednov ž njim delim samoto na deželi. — In to tudi zna! — potrdi stari gospod prisrčno. — To je vzor nečakinje. Prisrčen pogled poplača njegove besede. Nato pa se Luiza zopet obrne k meni: — Če me na povratku moja pot zopet pripelje v Mona-kovo, bo moja prva pot k vaši materi. — Obsojate me na dolgi domači zapor. Kajti tega obiska ne maram zamuditi in upam, da mi boste dali dolgo poročilo o letih, ki so mojo malo tovarišico premenili v veliko, lepo dekle. Senca Šine preko Luizinega obraza. . — Povedati vam morem samo, da sem se postarala. — Stara! Kaj pravite vi k temu, gospod! — se smeje stric. — Otrok se pritožuje nad svojo starostjo, če šteje nekaj nad dvajset let. — Njeno roko tesnejše stisne in ji pravi: — O ti gospica stara mama! Vedi Bog, tvoji lasje so že tako sivi kot kostanj in tvoja lica so nabrana kot ogledalo. — Biti star, dragi stric, je relativni pojtn. — Tako, tako? Samo počakaj! Že vem, od kod prihaja ta relativnost! Prihodnje leto, ko ti bo dal tvoj oče dopust, boš prišla naravnost k meni. Ne da bi se med potom kje vstavila. Luizo vprašam po očetovem zdravju. — Gotovo se ga še spominjate kot močnega, stasitega moža, — pravi resno, — sedaj pa ga ne bi več spoznali. Pred časom se je postaral vsled telesnega trpljenja, ki mu ju ostalo vsled hude bolezni. — In ob njegovi strani, — pravi stric, — dobri otrok vodi življenje nune. Ako stari stric ne bi sem in tam govoril kako besedo, bi ta otrok že davno več ne vedel, kaj je sveži zrak. — Tako ne smeš govoriti! — ga opomni Luiza s tihim glasom. — Veš, kako težko se ločim od očeta. Vem, da je v dobri oskrbi, — se obrne k meni, — živiva pri moji starejši sestri, ki jo poznate. Njen mož je zdravnik. Četudi očetu ničesar ne manjka, mora vendar v urah, ko se moja setetra ukvarja s hišnimi deli, pogrešati razvedrilen razgovor. — In vaš brat Egonf — jo vprašam. — Ali je doma pri očetu T — Ne! — Samo ta kratka beseda. Iz nje zveni bolečina in žalost. In potrtost govori iz njenega pogleda. — Poslušaj, otrok, — jo opominja stari gospod v veliki nevolji, — gledati morava, da dobiva voz. — Najdeta ga nekaj korakov od tukaj, — rečem ter pokažem proti vratom, katerim too se bl/žali. Zopet se obrnem k Luizi: — Žal, da nikdar nisem imel priložnosti spoznati se z vašim bratom. Toda veste, da je oboževalna naklonjenost se-Btre, ki mi je znala toliko povedati o bratu, ki je daleč na Ti-rolskem sedel za zidovi seminarja, tudi v meni zbudila iskreno zanimanje za Egona. Veselilo bi me o njem kaj slišati. Kaj se je zgodilo ž njim? Kako mu gre? — Upam, da dobro! — odgovori Luiza z omaliujočim glasom in skloni glavo. — Upate? — jo vprašam. — Že dolgo od Egona nimamo nikakega poročila. ■—- Pojdiva vendar! — prekine stari gospod najin razgovor. Najbrže je bil zares v skrbeh, da ne bi prišel na železniško postajo prepozno. Ko nejevoljno vleče svojo sivo brado, pospeši svoje korake. — Hvala Bogu, trika j je voz! — pravi z vsklfltim olajšanjem, ko pridemo do vrat. Glasno pokliče kočja-ža in ko gremo čez trotoar, mrmra jezno: — Vidiš, otrok! Ko bi bila prišla po ravni poti, ne da bi kam zavila, bi bila sedaj Se doma! Toda ne! Treba je obiskati prijateljico in si pri tem I* domišljati, da se je postarala! O, ta Regensburg! ■ — Ali ste bili v Rogensburgu ? — vprašam naglo. — In j&e včeraj? Ali niste od tam odpotovali z večernim vlakom? Ali ite na postaji zaklicali neki dami: — Poljubi svojega ljuibe-gitt otroka! — ko se je pričel vlak že premikati? XDalje prihodnjič.) _____ VREDNOSTNI PAPIRJI in TERJATVE INOZEMCEV Ministrski svet je na svojem zadnjem zasedanju v Bocnu sklenil rekvirirati terjatve proti inozemstvu in konvertirati inozemske vrednostne papirje, izdane v inozemstvu. Ta vladni ukrep se je v inozemstvu napačno tolmačil. Zato se sedaj od strani vlade pojasnjuje, da ta ukrep nikakor ne tiče inozemskih vrednostnih papirjev, ki so izdani v Italiji, niti ne ob- V A 2 N O ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d* kdaj imate plačano naročnino Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnjt opomine in račune smo razposlali za Novo leto «« ker bi žele li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali ju pa plačajte našemu zastopnik« v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih tmena so tiskana z debelimi črkami. ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj n<± ših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: Sao Francisco, COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A Safttl Walsenburg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, Loots Banlcb ILLINOIS: Chicago, J. BevClC, J. Lnkanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicer* in liUnoia) JoUet, Mary Bamblch. Joseph Ffr% ▼at La Salle, J. Spellch Mascoutab, Frank Augustin North Chicago, Joie Zelene KANSAS: Glrard, Agnes Motnlk £ansaa City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller, Ft. Vodopivec Steyer, J. Černe (sa Prana. W. Va. in ltd.) MICHIGAN: ) Detroit, Frank Stalar MINNESOTA: Chisbolm, Frank Goals Ely, Job. j. Peshel-Eveleth, Louis Goale Gilbert, Louis Vessel Hibbing. John PovSe Virginia, Frank Hrvstich MONTANA: Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masla OHIO: Barberton, Frank Trohr Cleveland, Anton Bubek, Cbas. Mar linger, Jacob Result. John SU polk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Yura fe Warren, Mrs. 1. Rachai Youngstown. Anton KikeU OREGON: Oregon City, Ore.. J. Kotolar PENNSYLVANIA: Brougbton, Anton Ipavec Clarldge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Brexovee Export. Louis Sopanili Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaain Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Taušelj Lnzerne, Frank Ballocb Manor, Frank Demshar Midway, John 2ast Pittsburgh, J. PogaSar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer West Newton, Joaeob Jot an WISCONSIN: Milwaukee, West AUis. Frank dfcal Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis DiamondrlUe, Joe Rollch vezuje tujih državljanov, da hi morali vladi odstopiti svoje inozemske papirje in terjatve proti inozemstvu. PRIPRAVE ZA VOJNO - Po vsej državi se polagoma uvaja vojni režim. Vsa javna dela so bila skoraj že povsod ukinjena, nekaterim sirovi-liam, lki se morajo uvažati inozemstva, pa so bile povišane cene. V torek je vlada izdala odredbo, da se morajo preklicati vsi razpisi dobav za državo, državna podjetja, za gospodarske organizacije, ki so pod državno kontrolo ter za pokrajinske in občinske uprave. Izvzeta je le vojaška uprava. Medtem se je pričel na prizadevanje fašističnih prva- kov po vsej državi naglo širiti prostovoljski pokret in se kar cela društva, ki so včlanjena v fašističnih zvezah ali pa so pod kontrolo stranke, prijavljajo med prostovoljce. Tudi v goriški, reški, zadarski, pulski in tržaški pokrajini se je prijavilo že mnogo fašističnih (prostovoljcev. Med njimi so povečini krajevni funkcijo-J narji stranke in njenih organi- j zacij, ki jih bodo oblasti le stežka po resale, ker so na svojih mestih iz povsem političnih razlogov zelo potrebni. Tako se prijavljajo med dobrovolj-1 c° nekdanji prostovoljci, bi v-1 ši bojevniki, vojni invalidi,' vodstva krajevnih fašističnih' političnih organizacij, člani u-prav fašističnih sindikatov in drugih takih ustanov. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 11« WBSX lBtfc 8TKEZT NEW IOIK, N. I FU&IT« NAM ZA GSNX VOZNIH LBJOT, Ml-EKRVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA FO-TCVANJB flHiii»ifiiiHiniimiJi5>?aiiiBW NOVOST ZA PISANJE N0T| Nedavno smo poročali, da so iznašli pisalni stroj za pisanje not. Zdaj pa je nova iznajdba neke posebne priprave: stroj je za polovico večji ko pisalni stroj in piše na ozek filmski trak iu note je moči fotografirati, kakršne velikosti lio-čt- kdo. Iznajdbo sta priredila dva Nemca, glasbenik Tliiele in tehnik Kult. PROHIBICUA V LITIJI LITIJA, 5. sept. — Svoj čas smo imeli v Litiji 9 gostiln, v zadnjem času pa sta dve ustavili obrat. Gospa La-jovic Ana je zaprosila zdaj za otvoritev gostilne v Modičevi hiši na Glavnem trgu. Tam je bila gostilna že pred 50 leti, po smrti Brena so jo pa zaprli. Občinski odbor se je izrekel, da je podana potreba za novo gostilno. KRVNIKOVA VRV REŠILA OBSOJENCA liščili. Polovica teli učenjakov, je ostala v Nemčiji, kjer žive večinoma brez vsakih sredstev in možnosti zaslužka, druga polovica je odšla v inoestrau-stvo. Majhen del teh emigrantov je dobil primerna mesta in možnost za delo. To so samo učenjaki, ki uživajo svetovni sloves ali pa so vsaj v strokovnih krogih zelo znani, ostali pa, posebno mlajši, ki še niše imeli prilike, da bi se uveljavili, živijo precej žalostno. Za njih podpiranje so osnovali v raznih deželah podporne odbore, ki zbirajo zanje sredstva za življenje. Rockefellerjeva ustanova v New Yorku je dala 340,000 dolarjev za nemške emigrante, na Francoskem so nabrali preko 70,000 dolarjev, na Angle-kem pa isto vsoto kot v Ameriki. V Zedinjenili državah in Turčiji je ta čas stalno nameščenih po 40 nemških učenjakov, v Palestini 21, Rusiji 11 in na Francoskem 2. RIBOLOV V ABESIN1JI Kot sport ribolov v Abesini-ji sploh ni znan. Le tujci se tu pa tam pečajo z njim. Domačini love ribe vc(«nonia z mrežami. V jezerih in njenih zalivih rabijo ribiške mreže. Poleg tega pa love ribe s posebnimi sulicami in sicer tako spretno, da jih le redko zgre-še. Nabodeno ribo vrže Abesi-nec iz votle, za svoj hrbet, kjer jo pusti ležati, sam pa že lovi drugo. Ta način ribolova se zdi lahek, toda tujec bi se moral dolgo vežbati, da bi postal tako spreten. Kakor reke, tako so tudi abesinska jezera zelo bogata na ribah. V času suše se zatekajo ribe v rekah v globoke tolmune, kjer jih kar mrgoli. Ob tem času Abesinci ribe najraje omamljajo in love v mreže, ali pa tudi nabadajo odno-sno love kar z rokami. V Abesiniji so najpogostej-; ši sulci in sicer treh vrst, eni skoraj črni, drugi sivi, tretji pa na trebuhu />ranžne barve. Poleg tega živi v abesinskih vodah neka posebna vrsta mrene. 132,000 OTROK. OGBOŽE. NIH OD LAKOTE Ms^r. Keiling iz kongregaeije sv. I>uha. aiHistolski prefekt v Cubango v Angoli. piše o lakoti v svoji pre-fi-kl uri Družbi sv. IVt m Klaverja tv-le pretresljive besede: "Šele pred dvoma tednoma sem Vam pisal o škodi. ki so jo tu pri nas napravile kobilice. Že tri inese«-e se proti tej nadlogi borimo brez vsjk1-ba. Vse so ju »žrle prav do korenin. Živina čepa «*1 lakote. Samo v miši. jonu Itejlundo je jiofriuilo 1*h> glav živine. to se pravi skoro vsa. I'o dru-je skoro ravno tako ,Povs«k1 lakota. ki Ihi pa dosegla svoj višek šele In» ;{ meseeih. ko bodo ljudje i»ouži_ li zadneji krompir. V 4<>. letih, kar sem v Angoli, še nisem doživel take nesreče. * 'Solznih oči Vam pišem to pisino. ker preskrln'ti moram 17 postaj, 1 tisoč otrok ihi raznih zavodih, in moram preživljati l.*»l tisoč otrok jki de-želskih šolah. "Ne zamerite mi. da vedno iznov.i prosim in moledujem. Ne zapustite 21. septembra : lie de Franee > Havre 24. septembra: Res v iienoa 25. septembra : Washington v Havre ■JH. septembra - Chumplaiu v Havre Aquitai:la v Cherbourg 27. septembra : Kuropa v Bremen rt. oktobra : Majestie v Cherbourg 4. oktobra: Kremen v Itremen 5. oktobra: Lafayette v Havre Con te di Savoia v (ienoa 0. oktobra: Manhattan v Havre Normandie v Havre 11. oktobra: Herrnjiaria v Cherbourg 15. oktobra : Kuropa v Itremen 17 oktobra : Aquitania v Cherbourg 10. oktobra: Hex v t Ienoa I le de Fram-e v Havre 2H. okolbra: Washington v Havre Norm and i e v Havre 25. oktobra : Majestie v Cherbourg Roma v Trst Itremen v Itremen nas v ]iotrehi. Žr v naprej si* Vam zahvaljujem v imenu kristjanov iu poganov, ki b<»b» ]«> Vaših darilih re_ š»'iii snirli lakote." Kdo bi bil v dno sree ganjen ob takem ]*«rlzkusil. da | m i svojim iuo«Vh olajša bedo u-bogib in »ga nov. To jo klie na ihhuin*. namenjen plemenitim sreem. IN "dolina žalostna sjMiroeila dobivamo f i ■ • I i od drugih delov Afrike. Zatnorei prihajajo vedno v ni i s jot t prosit hrane, toda misijonarji iu misijonske sestre imajo vse premalo sredstev, da bi luo. gli vsem stradajočim vsaj deloma streei. Ako želi kdo izmed naših plemenitih braleev |N»magati tem t:ik«> i»»treli-nlin misljonom iu jim |M»lati kal: > d'irilo. j«* l>ružba sv. Petni Klaverj:t pripravljena iN»snilovati in »lar «»L praviti na pristojno mesto v Afriki. Naslov. Sodality of St. I*e»er Claver. :ME!4 W. Pine Itlvd.. St. l^mis. Mo. MANEVRI AMERIŠKE VOJNE MORNARICE Taak natofidk ls4a potrdila xa «r» to. katera Je prejel. Ttitiffci rajn UPBAVA "GLAS &AM0HA* V Meridi v Venezueli, bi moral obesiti nekega mestica, ki so mu očitali, da je z vrvjo zadavil neko starko in jo oropal. V sodbi je bilo rečeno, da ga morajo obesiti z isto vrvjo, ki so jo našli pri njem. Med tem, ko je bil obsojenec že pod vislicami, si je krvnik slučajno malo natančneje ogledal vrv, s katero naj bi ga obesil, in je vzkliiknil: "Častna beseda, tla je vozel na tej vrvi mogel napraviti samo kakšen krvnik! Navadni ljudje o takšnih vozlih nimajo pojma." Navzoči so bili seveda sodni uradniki, ki so na te besede z vrvjo takoj odšli na posvetovanje. Po kratkem času so nato sklenili, da je izvršitev smrtne obsodbe preložiti, ker se bo proces obnovil. Tako se je tudi zgodilo in nova preiskava je v resnici dognala, da morilec ni bil mestic, temveč bivši krvnik, ki so ga bili zavoljo pijančevanja odpustili iz službe. Mož je bil po svojem dejanju vrv podaril mesticu, da bi se Bum obrnil na tega. USODA NEMŠKIH UČENJAKOV Neka statistika iz Pariza u-gotavlja, da je nemški narodno socialistični režim prisilil 1202 nemška učenjaka, da so ostavili svoja mesta, večinoma profesure na nemških, vseuči- •••sis>:-:w * *** '■ ■ '. A X >: "■ '■'' Nedavno so se vršili manevri ameriške vojne mornarice, ki se nahaja ob pacifični obali. Ko so bile bojne ladje pri Point Loma 'blizu San Diego, California, se je pojavilo nad njimi 416 armadnih in mornariških letal. m t