Poštnina platen« v fotortadL Leto XV., štev. 101 Ljubljana, sobota 5« maja 1934 - j. V. 1334 Rt ___©rite« _ Cena Z.— Din upravuuiivu; ujuui jima, Hn&Ujeva ulica 6. — .Telefon it 8122, S12S, 8124. 3125, 3126. Laser a trn uddeieK: Ljubljana, Selen« burgova al. 3, - Tei 8492, 24U2. Podružnica Maribor; Gosposka ulica St 11. — lelelon it 2460. Podružnica Celje: K ocen o va ulica it 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana S t 11.842, Praga ftislo 78.180, Wif>n 4t 1TOV.241 Naročnina zna&a mesečne Lun i5._ Za Inozemstvo Din tO._, Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Teletor 8122, 8128, 8124, 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440 Celje, Strossmajrerjevs ulica Stev. 1. Telefon St 6.V Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. Imperializem Japonske Evropa je danes silno okupirana z lastnimi zadevami, tako da se za izven-evropske stvari mnogo manj briga nego je sicer normalno. Tudi Amerika ima svoje posebne težave, kroti gospodarsko krizo po novem receptu, ki močno razburja duhove in jih spričo tega odvrača od vzhodnoazijskih problemov, ki bi sicer tvorili zanje silno atrakcijo. Zato se more le manjši del svetovne pozornosti obračati tjakaj, kjer Japonska gradi svoj imperij, kjer vztrajno in temeljito preudarjeno postavlja ono zgradbo, ki naj pomeni veliko in trajno premoč mi-kadove države nad vso vzhodno Azijo. Prav nič ne more biti dvoma o tem, da je Japonska nalašč izbrala sedanji čas, ker se dobro zaveda, da je ostali svet nad vse okupiran in da ima dejansko toliko kot popolnoma proste roke. Saj je ni danes nobene države na svetu, Iti bi se mogla imenovati tako samostojno in neovirano v svojem dejanju in ne-hanju, kakor je mikadovo cesarstvo; to je prava splendid isolation, kakor se Velika Britanija ne more več pohvaliti z njo, ampak taka isolation, da more pri tem jemati na tuj račun, kolikor se ji 2:di primerno. Tako je kljub nasprotovanju Društva narodov okupirala Mandžurijo in si jo uredila kot samostojno državo. Sedaj pa gre še dalje in polagoma pripravlja svojo nadoblast nad vso Kitajsko. Kaj se je prav za prav zgodilo, niti ni tako lahko navesti. Zakaj v resnici se ni nič zgodilo, marveč so le iz Tokia prišle izjave, ki se označujejo kot azijska izdaja Monroeve doktrine. Monroe je bil predsednik ameriške Unije, ki je proglasil načelo: Amerika Američanom. Toda to je storil v dobi, ko se je Metternicho-va »sveta aliansa« pripravljala, da poseže s svojo intervencijsko politiko preko Oceana, in je hoteia prav tako, kakor je poslala vojsko v Neapel, pa v Rim in v Španijo, poslati ekspedicijo tudi v španske kolonije v Ameriko, kjer so se »jakobinci« upirali reakciji. Pri tem je morda Unijo vodila celo bojazen, da bi mogla intervencijska politika Evrope končno streči po življenju celo njej, ki se je bila tako energično izmotala izpod skupne angleške oblasti. Torej Monroeva doktrina je bila zares akcija zoper projektirano obnovo evropskega gospostva v Ameriki. Na Kitajskem pa ne more biti nič takega. Nobene države ni, ki bi se pripravljala na osvajalne pohode zoper staroslavno kitajsko državo, ki se počuti povsem ne-ogroženo. Povsem deplasirano je tedaj govoriti o Monroevi doktrini v azijski ediciji. Še več: če kdo ograža Kino, je to Japonska; intervencijske težnje ima ravno tokijska vlada in Monroeva formula bi se mogla in morala najprej obrniti ravno proti njej sami. Da je res tako, se najbolje razvidi iz dejstva, da zoper japonsko varuštvo protestira najhuje sama Kitajska ter išče zaslombe in pomoči prav pri Evropi. Z Monroeviro receptom ni torej tu nič. Iz podrobnega japonskega napovedovanja je vsekakor najinteresantnejše ono mesto, kjer se Tokio postavlja zoper možnost, da bi še kdo uvažal na Kitajsko orožje ali posojal denar, ki se porablja za oboroževanje, češ, da to služi samo medsebojnim borbam. V resnici pa je znano, da so notranjo borbo med Kitajci podpirali in ščuvali ves čas ravno Japonci, ker so povsem pravilno računali, da ohranijo le na ta način nesrečno državo v nemoči. Japonska zahteva za sebe primat v vzhodni Aziji in ga tolmači kot nadzorstvo, kot nadoblast nad Kitajsko. To je jedro zadeve. Tokio hoče s tem očividno preprečiti, da bi kaka druga sila pripomogla k organizaciji Kine, ter si hkrati zagotoviti monopol, da samo Japonska sama izvede to reorganizacijo, v kolikor bo to šlo v račun in v sklad z njenimi načrti, vsekakor pa v izraziti podrejenosti. Da je Japonska smatrala za primerno, razglasiti to enostavno imperialistično doktrino vsemu svetu in ravno sedaj, ima nedvomno povsem določene in konkretne vzroke; v Tokiu pač pripravljajo korak dalje v osvajanju na račun Kine. Zakaj vsa dosedanja politika priča, da imajo Japonci smotren načrt, ki ga izvajajo točko za točko in z najnovejšo enunciacijo se pripravlja nedvomno nova akcija, o kateri pa se doslej še ni izvedelo nič konkretnejšega. Na misel nam prihaja, kako je Japonska inscenirala ono oficirsko afero v Muk-denu, ki ji je bila povod za zasedbo Mandžurije in za proglasitev samostojnosti, ki se je izobličila končno v man-džursko cesarstvo. Tod nekje gre pot dalje. Velesile nekako rahlo ugovarjajo. Ali prav rahlo;-Anglija se bo zadovoljila z izjavo, da se dosedanje pogodbe, n. pr. ona o politiki odprtih vrat, ne bodo prizadele, Amerika očividno tudi, druge sile še tako daleč ne bodo posegale. Dandanes je vzhodna Azija nekako daleč, mnogo dalje nego nekdaj. Skoro tako se ANGLIJA PRED VAŽNO ODLOČITVIJO Za opustitev ali nadaljevanje pogajanj o zaključitvi razorožitvene konvencije — Pred priznanjem Sovjetske unije po Mali antanti London, 4. maja. k. Razorožitveno vprašanje povzroča angleški politični javnosti vedno znova hude skrbi, ker se čutijo Angleži, kar se tiče efektivnih oboroženih sil, inferiorne napram drugim velesilam. Listi poročajo, da je vlada včeraj ponovno proučila razorožitveno vprašanje, o katerem bo še nadalje razpravljal ožji ministrski odbor »Daily Telegraph« izraža mnenje, da 'bo postal položaj za Anglijo izredno napet, čim se bodo v Ženevi ob koncu meseca nadaljevala razorožitvena pogajanja. Vlada bo imela velike težave tudi v parlamentu, kjer bo v kratkem razprava o razorožitvi, ker je dala pobudo za neposredne diplomatske razgovore, računajoč z njihovim popolnim uspehom, ki pa so po poslednjem francoskem odgovoru na angleško noto docela propadli. Angleška vlada je cela tri leta favorizirala sistem neposrednih diplomatskih pogajanj. Da ga je uveljavila, ie prevzela velike žrtve. Če bi bila vlada s polomom neposrednih dinlomatskih pogajanj doživela zgolj diplomatski poraz, bi ji javnost tejra še tako hudo ne zamerila, ako bi se Angina istočasno ne znašla v položaju velesile, ki stoji neoborožena nasproti ostalim dobro oboroženim evropskim in drugim državam. Sedaj se 'bo morala anzleška vlada odločiti, da opusti ali nadaljuje razorožitvena Dogajanja. V prvem primeru bi Istočasno pristala na to, da se vse evropske države po svoji volji oborožujejo, kar ie Nemčija že pričela. Anglija bi se tedaj znašla v nekem položaju kakor 1. 1908., ko je morala po sili razmer skleniti defenzivno zvezo s Francijo in odrediti znatno povečanje svojih oboroženih sil. Če pa bi se angleška vlada odločila za nadaljevanje pogajanj, da se doseže razorožitvena konvencija, bo morala na vse zadnje pristati na francoske zahteve glede jamstev. V obeh primerih se bo potemtakem angleška zunanja in razorožitvena politika usmerila v francoski tir. »News Chronicle« sodi, da bo morala angleška delegacija v Ženevi pdvsem konkretno definirati obseg jamstev in izvršenih sankcij, na katere bi Anglija pristala v svrho sklenitve razorožitvene konvencije Nov angleško-italijanski predlog London, 4. maja C. Ministrski odlbor za razorožitev se je danes ponovno sestal. Politični krosi domnevajo. da Je treba pri- V pričakovanju g. Jevtiča V Sofiji pripravljajo našemu zunanjemu ministru nad vse veličasten sprejem Sofija, 4. maja, p. Bolgarska vlada je bila obveščena, da bodo jugoslovenskega zunanjega ministra g Bogoljuba Jevtiča, ki pride v ponedeljek v Sofijo, spremljali direktor političnega oddelka zunanjega ministrstva Martinac. šef kabineta Markovič in osebni tajnik zunanjega ministra Kojic. V Sofiji pripravljajo svečan sprejem ju-goslovenskih gostov. Na bolgarski meji jih bo sprejel šef protokola bolgarskega zunanjega ministrstva, na sofijski železniški postaji pa ministrski predsednik in zunanji minister Mušanov Istega dne bo priredil bolgarski ministrski predsednik jugosloven-skemu zunanjemu ministru na čast slavnostni sprejem. V torek bosta ministra Jevtiča sprejela v posebni avdijenci kralj Boris in kraljica Ivana in ga pridržala tudi na obedu. Tudi bolgarski novinarji se pripravljajo za čim lepši sprejem svojih jugoslovenskih tovarišev, ki bodo gostje bolgarskega novinarskega udruženja. Jugoslovenski novinarji bodo napravili tudi več izletov z avtomobili v sofijsko okolico. Pariz, 4 maja. AA. »Pttit Parisien« poroča: »Verjetno je, da g. Jevtida. ki ga bo sprejel bolgarski kralj Boris in vsi člani bolgarske vlade, ne bodo ovirale razne protokolarne obveznosti, da nf bi s predsednikom bolgarske vlade konteriral o raznih političnih vprašanjih, ki se tičejo Bolgarije in Jugoslavije in ki jim bolgarski politični krogi pripisu iejo velik političen pomen. Boj proti brezposelnosti v Franciji Devet milijard frankov za javna dela, pobijanje brezposelnosti in oživljenje domače industrije Pariz, 4. maja d. Dočim se načrt davčne reforme, ki naj bi prinesla gospodarstvu olajšave, še proučuje, je načrt za pobijanje brezposelnosti gotov že v vseh podrobnostih. Minister za delo Marquet je že zaključil pogajanja v okviru vlade in z gospodarskimi organizacijami. Poslanski zibornici bo prihodnji teden prerHoženr besedilo zakonskega načrta, na katerega bodo bržkone pristali tudi socialisti. Po Marquetovem načrtu bi se moglo zaposliti najimanj 100.000 brezposelnih. Izvedba načrta je določena za dobo šestih let in bo veljala 9 milijard frankov, torej poldrugo milijardo na leto. Potrebna sredstva hi dale kot posojila socialne zavarovalnice. Občine, ki bodo izvajale posamezna javina dela, bodo dobile pri socialnih zavarovalnicah posojila za 2.5 odstotka obresti, s katerimi naj bi se gradile ceste, kanalizacije, ljudska stanovanja, elektrarne, vodovodi, itd. Posebno obsežna javma dela se nameravajo izvesti v pari- ški okolici. Razen tega je vlada pričela Po vsej Franciji veliko propagando pod geslom »Kupujte le francoske izdelke« Na ta način naj bi se zopet oživila porcelanska, tekstilna in čevljarska industri ja, kakor tudi vse ostale panoge oblačil ne industrije, ki so bile prizadete z inozemsko konkurenco. Odbor za davčno reformo bo končal svoje delo do 15. maja, nakar bo davčna reforma lahko takoj prišla pred parlament, čim se sestane. Kakor govore, namerava vlada znižati dohodninski davek od 36 na 20%. Davek na vrednostne papirje bo po vsej priliki zmižan od 17 na 12%, morda tudi na 10%. V gospodarskih krogih so prepričani, da bi takšna davčna reforma zelo blagodejno učinkovala na go-spodarsKo življenje. Pomembna bo ta reforma tudi s stališča pravilnejše razdelitve bremen na posamezne kategorije darvč-nih obvezancev. Notranji zapleti ja j v Rumuniji Voditelji opozicije v avdijenci pri kralju - Priprave za preosnovo vlade - Znižanje proračuna Bukarešta, 4. maja. g. Kralj Karol je v zadnjih dneh sprejel v avdijenci najodlič-nejše osebnosti, med njimi tudi voditelje opozicije. Komentarji listov pravijo, da se dela za splošno rekonstrukcijo vlade. Bukarešta, 4. maja k. Listi se obširno bavijo s političnim in finančnim položajem v Rumuniji. O proračunskem primanjkljaju za preteklo poslovno dobo krožijo najrazličnejši podatki. Tudi o novem državnem proračunu so listi objavili več nekontroliranih številk. Proračun za tekočo poslovno dobo je znašal 24 milijard lajev, novi državni proračun pa bo, kakor je bilo zdi, kakor da so vse kar nekam zadovoljne, da so se Japonci zapičili v Kino, saj se s tem odvrnejo od južnejših in vzhodnejših predelov Tihega oceana, kjer je zlasti politični svet anglosaške rase bolj občutljiv. Zato ne moremo pričakovati, da bi japonska monroevska enunciacija povzročila kake resnejše, makar samo diplomatske zapleti ja je. Znesla se bo, pa bržkone s prav hudim pritiskom, samo nad Kitajci, ki bi bilo že čas, da bi spoznali, kako jih ne more rešiti nič drugega nego organizacija, disciplina in sloga njih samih. danes uradno objavljeno, znašal 18 milijard, tako da bo za 30 odstotkov znižan. Listi napovedujejo tudi znižanje plač državnih nameščencev. V političnem pogledu je položaj posebno napet zaradi nesporazuma med ministrskim predsednikom Tatarescom hi Di-nom Bratianom. Včeraj je bil v Madiasu kongres narodne kmečke stranke, do katerem je eden izmed njenih voditeljev dr. Lupu podal novinarjem zelo pesimistične izjave glede na nadaljnji razvoj političnega položaja v Rumuniji. Konec Ullsteinove založbe Berlin, 4. maja d. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo Ullsteinova založba v kratkem likvidirana, že v nekaj dneh bo imenovan državni komisar, ki bo izvedel likvidacijo podjetja. Prebivalstvo Dunaj? Dunaj, 4. maja č. Po ljudskem ' ' ju, ki je bilo 23. marca, je prebivalstv a Dunaju v primeru z 1 1922/23 naraslo za pičlih 9.000 ljudi L. 1922/23 so na Dunaju našteli 1,865 780 prebivalcev, letos pa 1 aji-lijon 874.618. Med temi je bilo 127.300 tujcev. čakovati novih pobud za razorožitvena pogaoanja in poudarjajo, da se vršijo razgovori v največji tajnosti. Povod za njihovo nadaljevanje je dal poslednji Suvi-chev poset v Londonu. Baje nameravata Anglija in Italija sprožiti novo iniciativo na sestanku glavnega odbora razorožitvene konference dne 29. maja. Letalska razorožitev Pariz, 4. maja č. Novi angleški poslanik v Parizu Clark je sporočil francoskemu zunanj. ministrstvu, da namerava angleška vlada predložiti nov razorožitveoi prediog, ki naj bi se nanašal izključno na ureditev vprašanja o letalsici razorožitvi. Sovjetska unija in Mala antanU Praga, 4. maja. w. Polagoma se v češkoslovaških listih pojavljajo podrobnosti o razgovorih francoskega zunanjega ministra Barthouja in češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša o zunanje-političnem položaju. V ospredju poročil listov je vprašanje priznanja Sovjetske unije po državah Male antante. V zvezi s tem so zanimiva zlasti zvaianja »Lidovih Novin«. ki kažejo, da se je v zadnjih mesecih opravilo temeljito diplomatsko deJo. List piše« »Normalizacija odnošajev med Rusijo ln državami Male antante 'bo izvedena najbrže meseca junija. Upajo, da bo imel Titulescu ob koncu maja priliko, da se v Ženevi sestane še z Litvinovim, s katerim se bo posvetoval o vprašanjih, ki potrebujejo razjasnitve. Kar se tiče besarabskega vprašanja se zdi, da ne bo povzročilo posebnih novih težkoč, ker obstoji na obeh straneh popolna soglasnost v tolmačenju posledic londonske pogodbe, ki vsebuje definicijo napadalca. Gre le za nekatera podrejena vprašanja, tako za rumunski zlati zaklad, ki je ostal v Rusiji, in za nekatere dragocene zgodovinske spise, ki jih zahteva Rumunija. V splošnem imajo rumunski .in ruski delegati dovolj prilike, da pripravijo končno-veljavno rešitev, ki se pričakuje meseca junija, nakar se ibodo vzpostavili diplomatski odnošaji. V Jugoslaviji in češkoslovaški je že vse pripravljeno. V kratkem »bo sklenjena tudi trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Rusijo. Poljska in vstop Rusije v Društvo narodov Pariz, 4. maja č. Poljska vlada j« postavila dva pogoja, pod katerimi bi glasovala za sprejem Rusije v Društvo narodov. Poljski naj se prizna stalno mesto v svetu Društva narodov in istočasno naj ee sprejmejo poljske zahteve glede narodnih manjšin. Japonski korak v Parizu Japonska izjavlja, da spoštuje sklenjene dogovore, odklanja pa vmešavanje drugih držav v kitajske razmere Pariz, 4. maja AA. Japonski poslan.k je izročil včeraj zunanjemu ministru Bar-thouju pismena pojasnila svoje vlade k japonski deklaraciji od 17. aprila, ki na-glašajo: 1) Japonska nikakor ne namerava kršiti pravic velesil na Kitajskem, zajamčenih s pogodbami in dogovori, ki so še v veljavi, in prav tako tudi ne mršiti aačt'*i odprtih viaa. 2) Japonska vzlic temu ne more trpet', da bi katere iruge država izrabile kitajske homatije za svoje vmešavanje, ker bi to skalilo red im pravno stanje v pokrajinah na Daljnem vzhodu, kjer ima Japonska predvsem po svojem zemljepisnem položaju Interese, ki so zanjo življenjskega pomena. Dokument je datiran v Parizu in ni podtpisan, zato tudi ne predstavlja dipio-matske note v pravem pomenu besede Francoska vlada je odgovorila s sličmo noto ln poudarila, da je popolnoma sporazumna z Japonsko. Izrazila je tudi svoje prepričanje, da se bo tokijska vlada za primer, če pride do vmešavanja kake dru- ge diržave, sporazumela z drugimi velesilami in jim zajamčila pravično ureditev stvari na podlagi načel vashim.gfcanskega dogovora, zlasti pa na podlagi prijateljskega postopka, ki ga določa čl. 7 pogodbe od 6. februarja 1922. Francija misli, da je to edini okvir, v katerem je mogoče najti pravično in zadovoljivo ureditev kitajskih zadev. Francoski varnostni ukrepi v Indokini Pariz, 4. maja d. Francija namerava zaradi napetega položaja na Daljnem vzhodu ojačiti svoje obrambne sile v Indokini. Ohraniti hoče sicer svojo nevtralnost na Daljnem vzhodu, zaveda pa se, da bi mogla Indokina postati središče morebitne vojne na Daljnem vzhodu, ker leži na sredi pota med angleškima pomorskima oporiščema Singaporom to Hongkongom in je oddaljena 1.200 km od Filipinov, dočim meji na severu na Kitajsko. Vojna za združitev Arabije Zmagovit pohod vojske hedžaskega kralja Ibn Sauda Ogroženi interesi velesil London, 4. maja d. Položaj v južni Arabiji je še vedno nejasen Doslej še ni znano, katere jemenske pokrajine so zasedle čete Ibn Sauda. Včeraj je padlo mesto Hodeida. Red in mir vzdržujejo v nJem angleške policijske čete, sestavljene iz domačinov, ki so prisnele iz Adena. Razen tega je bilo iz Adena pritegnjenih več eskadril angleških vojaških letal. Jemen-sko glavno mesto Sanaa je v rokah vsta-šev. Reuterjev urad poroča, da so z vse arabske obale Rdečega morja pregnali jemenske vojaške oddelke. Iz Hodeide prepelju-jejo italijanske in angleške vojne ladje tuje državljane na otok Kameran. V političnih krogih menijo, da je konč-noveljavna zmaga Ibn Sauda samo še vprašanje nekoliko dni. Uspeh Ibn Sauda pa bi načel zelo važne probleme ker bi s tem kralj Hedžasa postal poglavar velikega dela Arabije. Razen tega bi nastala ne- varnost, da bi stremel po oblasti v vseh arabskih državah, s čimer bi bili ogroženi interesi Velike Britanije, Francije in La-fije. To bi tudi vplivalo na sosedna ozemlja Azije in Afrike. Posledice tega so za sedaj še nepregledne. V Londonu zasledujejo zaradi tega z največjo napetostjo razvoj dogodkov v Arabiji. Kairo, 4. maja. A A. Po najnovejših vesteh iz Hodeide so vesti o smrti jemen-skega kralja preuranjene. Kralj je izjavil, da se bo osebno postavil na čelo svojih čet, da brani prestolnico svojega kraljestva. V prestolnici Sanaji se je vršil vojni posvet, na katerem je imel kralj na prisotne svoje poveljnike podžigajoč govot. Po drugih vesteh je v Hodeidi in drugod izbruhnil upor doslej zvestih jemenskih čet. Tudi v Sanaji je baje izbruhnila revolucija. Ibn Saudove čete so že zasedle Ho-deido in druga jemenska mesta. Turški parlamentarci v Budimpešti Budimpešta, 4. maja. AA. Predsednik vlade G&mboe ie sprejel lOčlansko delegacijo turškega parlamenta, ki jj prišla v Budimpešto. da vrne obisk madžarskim parlamentarcem in da se zahvali za Gombd-sev obisk v Ankari. Gombos je v svojem govoru poudaril bratske zvez? med Turčijo in Madžarsko in izrazil željo, naj bi ee gospodarski in intelektualni odnošaji med obema državama okrepili. Turške parlamentarce r3 sprejel tudi predsednik parlamenta. Sprejemu so prisostvovali minister Kanya, Fabini in Lazar ter mnogo drugih uglednih osebnosti. Trgovinski minister je v svojem nagovoru izrazil prepričanje, da bo sodelovanje obeh držav na gospodarskem polju rodilo dobre sadove. Za sprejem se ie zahvalil podpredsednik turškega parlamenta Hasan bei. Turški delegati so dopoldne prisostvovali svečani otvoritvi bu-dimj>eštanskega mednarodnega velesejma. Jutri popoldne iih bo sprejel državni upravnik admiral Horthy, v ponedeljek pa w vrnejo v Turčijo. Trgovinski dogovor Amerike in Jaoonske New York, 4. maja AA. V poučenih krofih izjavljajo da so Zediniene države sklenile z Japonsko zača?en trgovinski dogovor na podlagi vzajemnega odobravanja kontingentov po francoskem sistemu. Obisk poljskega zunanjega ministra v Bukarešti Bukarešta, 4. maja. č. Poljski zunanji minister dr. Beck bo 9. maja prispel v Bukarešto, da vrne Titulescov obisk v Varšavi. Včeraj je prispel v Bukarešto poljski državni podtajnik v ministrstvu za promet in letalstvo Boskowszki, ki bo zastopal poljsko vlado pri podpisu konvencije o letalskem prometu med Poljsko in Rumunijo. Trgovinska pogajanja z Madžarsko Budimpešta. 4. maja. g. Ker poteče začasna jugoslovensko-madžarska trgovinska pogodba 15. maja, se bodo v kratkem pričela v Budimpešti pogajanja o njenem podaljšanju. Pogodba, ki bo v nekaterih točkah izpremenjena, bo najbrže podaljšana za eno leto. Španski poslanik pri Vatikanu Madrid, 4. maja wk. Dosedanji španski zunanji minister Kamero je bil imenovan za poslanika v Vatikanu. Njegova naJoga bo, da pripravi konkordat med Vatikanom ta Španijo. Potres v Italiji Rim, 4. maja g. V Kalabriji so v zadnji noči občutili tri močne potresne sunke. Po dosedanjih poročilih potres ni zahteval človeških žrtev, niti ni gmotna Skoda velika. I ni. Alojz!} Hrovat: Jadranske železnic® In naša Ljubljana Govoriti o pomenu Jadrana za našo državo ali za posamezne predele države bi bilo odveč. Saj nam zgodovina dovolj jasno pripoveduje, kako in zakaj je vplivalo morje na blagostanje in procvit obmorskih držav, saj nam zgodoyina kaže, kako 60 hrepenele in še hrepene od morja odrezane države po dostopu do obale. Poseben vpliv je imelo morje na razvoj suhozemnih prometnih poti Vsak oenter je stremel po prikladni, čim krajši in ko-modni zvezi s pristanišči, kar je dovedlo do mnogobrojnih cestnih in železniških zgradb. Poglejmo si na kratko, kako je bilo v tem pogledu z našim Jadranom in v kakem odnosu stoji Ljubljana kot središče Slovenije. Kmalu po otvoritvi prve lokomotivine proge na svetu, Liverpool—Manchester, leta 1825, se je pojavilo stremljenje po železniški zvezi Dunaja z glavno luko Trstom. Zaradi raznih finančnih in terenskih težkoč so gradili to progo le stopnjema, tako da je bil zgrajen del proge Graz — Celje, katere večji del leži na jugosloven-skih tleh, leta 1846., (to je prva železnica v naši državi), Celje — Ljubljana 1849, Ljubljana — Trst pa leta 1857. S tem je dobila Ljubljana zvezo z morjem, dolgo dobrih 150 km. Leta 1873. je sledila druga preko Sv. Petra na Reko. okroglo 140 km. — Na drugi strani pa so se leta 1843 začeli oglašati Madžari in zahtevali zvezo na Reko po Košutovem izreku- »Na morje, Madžar!« Zaradi raznih okoliščin in težav se je realizacija te želje zavlekla do 1. 1873., ko je bila proga do Reke izvršena. To pa je bilo za dolgo dobo vse, kar se je storilo v pogledu železniške zveze Jadrana z zaledjem. Dunaj je imel Trst, Pe-šta Reko, vsa druga dolga obal Jadranskega morja pa je ostala brez pravega priključka z zaledjem do preobrata. Nastali so sicer razni projekti, domači, francoski, angleški, ki so predvidevali zveze Primorja tn Dalmacije proti vzhodu na Zagreb, Beograd, Črno-, odnosno Egejsko morje in Grčijo, toda niti do izdaje koncesije ni prišlo. Tako je ostala Dalmacija kot edina dežela bivše monarhije, ki ni imela niti ene zveze z zaledjem, dasi so vedno prosili in zahtevali. Ker je Dalmacija pripadala Avstriji, je ta na ponovne prošnje, intervencije in urgence začela sklepati in predlagati razne zveze, toda vedno je naletela na odločen odpor Ogrske, ki nikakor ni hotela pristati na to. da bi šla avstrijska zve" za z Dalmacijo preko hrvatskega ozemlja, boječ se, da bi nova luka v Dalmaciji škodovala interesom Reke. To nasprotstvo Pešte je bil glavni vzrok, da je vsak projekt in vsak poskus za zvezo Dalmacije propadel. Dalmacija je dobila prve železnice ozkotirne, tako da je bil priključek na normalnotirno železniško omrežje onemogočen. Šele po prvih letih tega stoletja je prišlo do sprrazuma med avstrijsko in ogrsko vlado glede noimalnotirne zveze z Dalmacijo: seveda je tudi tu odločevala Ogrska. Avstrija se je odločila, da podaljša dolenjsko progo preko Bele Krajine do hrvatske ineje, od koder bi potem nadaljevala Ogrska po hrvatskem ozemlju proti Dalmaciii Toda smer belokrainske proge ni bila usmerjena proti morju ali Dalmaciji, nego Likvidacija Prusije MonaKovo, 2. maja. Do sedaj skoro vsemogočni vladar Prusije je podal ostavko kot pruski notranji minister, njegovo mesto je prevzel državni minister za notranje zadeve Frick, dočim je bil pruski prosvetni min. Rasti imenovan tudi za državnega ministra v istem resoru. S temi spremembami je bil storjen velik korak naprej v postopni likvidaciji pruske državne samostojnosti, kajti pruska državna vlada bo odslej komaj več, kakor zunanja formalnost Ostala sta ji namreč še dva samostojna resora: finance in justica, očividno tudi le začasno in iz edinega razloga, ker je za novo organizacijo teh dveh upravnih panog treba več časa in obsežnejših preddel. Vsa ostala ministrstva so prevzeli v nekaki personalni uniji člani centralne državne vlade. Tako se v Nemčiji vedno bolj bliža izpolnitvi Hitlerjev unifikacijski program, ki zahteva, da se historične zvezne dežele izbrišejo z nemškega zemljevida. »Nič več Prusija ali Bavarska, niti kaka druga dežela, le nemški narod in narodno-socialistični pokret sta stebra današnje države«, je dejal »Fiihrer« na niirnberškem zboru lanske jeseni. Zaradi te kancelarjeve napovedi se je splošno pričakovalo, da bo že zakon o državni reformi, ki ga je sprejel nemški parlament ob prvi obletnici Hitlerjevega vladanja, napravil definitiven konec nemškemu partikuiarizmu. Toda ta zakon je bil še plod kompromisa in je prepustil upravno razdelitev bodoči zakonodaji. Znano je, da se je likvidaciji dežel upiral pred vsem Hindenburg, star pruski junker, ki mu je bilo na tem, da ohrani zibelko hohenzollern-skega rodu in domeno veleagrarne aristokracije. Samo oziri na sivolasega državnega predsednika bi sicer gotovo ne bili zadržali kancelarja od skrajnih ukrepov; bil pa je tu Goring, ki je v Prusij.i za sebe ustvaril državo v državi in niti Fiihrerju ni pustil, da moti njegove kroge. Ne sicer v javnosti, tem srditeje pa se je za kulisami zadnje mesece odigraval boj za moč in oblast med Hitlerjem in Goringom. Kakor dokazujejo zadnje spremembe v pruski vladi, je ostal zmagovalec vendarle Adolf Hitler Potop Prusije v nemško skupnost je zgodovinski fakt, ne samo za nemški narod, nego za vso Evropo. Nemčija se je kot ve-esi'a razvila iz pru.? promet bi lahko rlose"'' m<">He z *vtnhu«om v treh nr«h Pri tskih »kolnostih s! moramo iasno oovedati. da or* na« mnotjo premalo nva* ?u letno pomen .T«dra«a. c« mnogo premalo Tavednmo. Vt»® ?m»mo. Tf«? K} s4-/»» nt! M? se pa vedn« "'''MVemo, name- «to, da K? se Glavno in nrvo ie: rboljSatl dovoz in skrajšat' vorrp čas. notem bo f>ostai Tadran srce našega tele«?'. dil frankfurtski revolucijski državni zbor. Bismark, ki ga slavijo Nemci kot utemeljitelja nemškega edinstva, je delal pred vsem prusko politiko in se je za nemško cesarstvo odločil še le tedaj, ko je bila vodilna vloga Prusije zagotovljena. Znano je, da se je Viljem I. do zadnjega branil nemškega cesarstva, boječ se za moč in vpliv pruske kraljevine. Ustava iz leta 1871. ni upoštevala rezervatov historičnih držav in državic le za to, da jih pridobi za državno skupnost, marveč pred vsem za to, ker Bismark in Viljem nista hotela žrtvovati nobene puške prerogative. Bismarkova Nemčija je bila v resnici samo povečana Prusija, ki je trpela dinastije in njih ustavni položaj, ni jim ra dopuščala nobenega dejanskega vpliva na državno zunanjo politiko. V tem leži glavni razloček med Bismar-kovo in Hitlerjevo politiko nemškega zedi-njenja. Adolf Hitler se je v svojem konceptu vrnil k ideji nemškega edinstva. kakor so jo zastopali entuzijasti osvobojeval-nih vojn pred več kakor sto leti. Prevzel je glavno politično misel programa nekdaj-nih svobodnjakov, ki so se rogaii znanim »trem tueatom nemških domovin«. Kakor oni, tudi Adolf Hitler ne priznava legitimi-stičnih aspiracij malih nemških dinastij, katerim je z letošnjim zakonom o državni reformi za vedno vzel nado na vrnitev. Ni dvoma, da je centralistična reforma nemške države, ki ne pozna več zveznih kraljevin, kneževin in vojvodstev, bridko razočaranje konservativnim krogom. Saj so ravno oni Hitlerju po najboljših močeh pomagali do oblasti, ker so pričakovali od njega, da bo po zlomu weimarske socialne republike zopet poklical na prestol hchen-zollernskega cesarja in ostale dinastije, al; z drugimi besedami, da bo vrnil Nemčijo historičnim »stebrom prestola in oltarja« — plemiškim rodovom. Še večje pa 'bo brez dvoma to razočaranje, kadar bo Hitlerjev program unifikacije izveden do kraja in ko bodo Prusija. Bavarska in ostale deželice prenehale obstojati tudi kot upravne edini-ce. Da se taka upravna reforma v resnici že pripravlja, dokazuje knjiga, ki jo je o novi upravni ureditvi napisal Klavni referent za državno reformo, kancelarjev zaupnik Nicolai. Namesto nekdanjih dežel se bo država po njegovem načrtu delila v upravna okrožja (Gaue). katerim bodo podlaga stara plemena nemškega naroda. V Prusiji je začetek že storjen. Ko ra bo likvidirana ta najtrdneje v zgodovini in tradiciji zasidrana trdnjava v korist centralizirani državni oblasti, bo za ukinitev ostalih provinc ?adostovala poteza s peresom. Hitlerjevo tretie cesarstvo ne bo. kakor so mnogi sanjali, povratek v preteklost. It dan©» se razločno vidi In obCuS prelom historične kontenuitete. Za nemški narod se j« začela nova doba edinstvenega nacionalnega življenja. To je brez dvoma naivečle dejanje Adolfa Hitlerja In ima v sobi vse pogoje, da se ohrani za bodočnost tudi če bi se zrušil ves ostali »istem današnjega r«s/.ima. Jugoslovenski novinarji v Monakovem Monakovo, 4. maja. AA. Nemška vlada je priredila snoči v luksuznih prostorih »Štirih letnih dob< jugoelovenakim novinarjem na čast banket, ki so se ga udeležili tudi minister in načelnik narodno - socialističnih napadalnih oddelkov Roohm, predsednik m.-> nakovsk? občine Filler, visoki funkcionarji stranke in mnogo uglednih Monakovčanov. Minister Roehm se le v svoiem govoru spominjal svojega noseta v Dalmaciji ter izrazil svoje zadovoljstvo, ker je mogej ugotoviti. da imajo v Jugoslaviji razumevanje za Nemčijo. Jugoslovenski novinarji bodo imeli pri svojem obisku v Nemčiji priliko videti, da predstavlja uova Nemčija zedinjen delaven narod, ki zahteva samo svoje pravice. svojo časi in svojo svobodo. Nemški narod in njegovi voditelii so eno. Jugoslovenski narod ima razumevanje za streanlje-nja nove Nemčije, ker sme tudi sam biti po vsei pravici ponosen na svojo junaško zgodovino in borbo za svobodo. Na koncj svojega govora |e minister Roehm nazdravil Nj. Vel. kralju Aleksandru. godba pa j« zaigrala jugoslovansko himno. V imenu iugoslovenskih novinarjev se mu ie zahvalil za pozdravne besede g. Miloie-vič, ki ie med drugim dejal, da more biti duh Aleksandra I. in nemškega nacionalizma, pred kateTim so kapitulirali vsi parti-kularisti, pravilno pomiovam, veliko bodrilo za mlade narode, ki duhovno še preživljajo evoie nacionalno stapljanje. Zahvalil se ie za prisrčen spre«em. ki so ga bili jj-goslovenski novinarji deležni povsod v Nemčiji in posebno naglašal, da so bivši nemški bojevniki, ki so se v vojni borili zoper Srbe. postali v miru naiiskreneiši zagovorniki bližjega sooznavania med Nemci in Jugoslovani. Za to medsebojno razumevanie in spoznavanje bodo delali tudi jugoslovenski novinarji. Na koncu ie nazdravil predsedniku republike Hindenburgu in voditeljem nemškega naroda ter vzkliknil v srbohrvaščini: >2i- veli!« Minister g. Roehm se ie g. Milojevid i najr prisrčneja zahvalil za njegov govor. Nanredovania profesorjev Beograd, 4. maia. p. Za eno položajno skupino so v šolski službi napredovali profesorji: Vladimir Lapaine in Josip Kozak na I. realni gimnaziji, dr. Peter Zavrtanik na III. realni gimnaziji v Ljubljani, Srečko Brodar na realni gimnaziji v Celju. Viktor Gruntar na učiteljišču v Mariboru, Maks Stanovnik na realni gimnaziji v Kočevju. Ivan Molinar na realni gimnaziji v Ptuju in Boris Rupnik Tia realni gimnaziji v Kranju ter strokovna učiteljica Filomena 5'ško-vič na II. realni gimnaziji v Ljubiiani. in strokovni učiteli Raiko Pirnat na klasični gimnaziji v Ljubljani. Beograd, 4. maja. AA. Danes je bila pred državnim sodiščem za zaščito države javna razprava proti Gabrielu Mastenu, italijanskemu državljanu, obtoženemu )0 čl. 42 vojaškega zakonika zaradi zločina vohunstva v korist tuje države Sodiiče je obtoženca obsodilo na 15 let temnice, trajno izgubo častnih pravic in na izgon za vedno iz kraljevine Jugoslavije po prestani kazni. Gospodarski Interesi Nemčije v Jugoslaviji Voditelji nemškega gospodarstva o pogojih za ojače-nje trgovinskih odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo Kongres trgovcev Beograd, 4. maga p. V Skoplju bo v kratkem kongres jugoslovenskih trgovcev. Zveza trgovskih združenj v Beogradu je s posebno okrožnico pozvala trgovce, naj se v čim večjem številu udeleže kongresa, na katerem bo ustanovljeno centralno zajstop-stvo lz vse države, ki bo delovalo za čim tesnejše vzajemno sodelovanje trgovcev. Iz magistralnega gremija Ljubljana, 4. maja. Magistratni gremij jie danes obravnaval razn? tekoče zadeve: Gospodarski referent svetnik Cehun je poročal o-ponudbi dr. Sajovica, ki nudi ves svoj svet na Gradu mestni občini v nakup. Kupilo se bo po 10 Din m* okrog 630 m* sveta. ki eij potreben za izvedbo araiišljene preuredbe na G rad'J. Gradbeno - pravni referent je poročal o prošnjah za stavbna dovoljenja. HigieLTfiki zavod bo zgradil šolsko polikliniko ob Aškerčevi ulici; Erna Kocbek hišo ob Glin-ški ulici; dr. Frančišek Grivec hiSo ob Cim-permanovi ulici; dr. Alojzij Kunst hiSo v ulici >2«. Nadalje so dobili gradbena dovoljenja: Anton Smole w zgradbo železoli-varne ob Opekarski cesti. si nrej pridobi obrtnopolicijsko dovoljenje za obrat; Franc Lisjak za napravo podstrešnega stanovanja v Hotimirovi ulici; Jakob Dolinar za prizidek in adaptacijo v Rožni ulici 37; Pavia Pletereki, za prizidek v Korttkovi ulici; Ivan Simončič za prizidek in adaptacijo na Celovški cesti 62; Jože Kolbezen za napravo balkona in gospodarskega poslopja v Pleteršnikovi ulici; Fr. Bradač za prizidek ob Gasilski nlici; Jos. Bizjak za prizidek v Orlovi •ilici: dr. Vilko ŠDorn za vrtno lopo v Spod. Šižki in ograjo ob Vodnikovi cesti: Lilly Jemec za nazidavo II. nadstropja na Groharjevi cesti; dr. Josip Mal za prizidek v Kocenovi ulici: Valmtina Colarič za trgovski lokal in dvoriščno poslopje ob Tyr-ševi cesti 14; Karol Kos za prizidek ob Levstikovi ulici; Karolina B:r?ič za drvarnice ob Vidovdanski cesti; Edvard R-povž sa garažo ob Idriiski ulici; Valetnin Pav-šič za leseno hišo na Galievici: A. Sarabon za vrtno Iodo na Zaloški cesti; Rokolsko rln-štvo II. za prizidek na Prulah: Matko Bru-čič za ograjo ob Janežičevi ulie.i: Mirni Sark za izložbeno omarico na Tvrševi cesti: Alo-ma CompanF za steno za reklamne lepake ob Masarvkovi cesti; Franc Kocjan za kozolec ob Rakovniški cesti- Odklonjena ie bila Josiou Rozmanu adaptacija podstrešia na Sv. Petra cesti in Marij« Poreber gradnja prizidka v Rezijanski ulici. Berlin, 4. maja. d. »Frankfurter Zeitung« je objavila daljše poročilo o seji vodstva nemške skupine za srednjeevropsko gospodarsko sodelovanje, katere so se udeležili tudi jugoslovenski novinarji. Po uvodnih pozdravih so se vršila tri predavanja, izmed katerih je zbudilo posebno pozornost zlasti predavanje nemškega generalnega konzula v Beogradu dr. Heinholda o gospodarskih odnošajih med Jugoslavijo in Nemčijo. Dr. Heinhold je najprej orisal politične In gospodarske razmere na Balkanu, ki so nastale po zaključitvi balkanskega pakta in po rimskih dogovorih. Nemčija bi morala zelo izpopolniti svoja zastopstva v južnovzhodni Evropi. Ustanoviti bi bilo treba nemško-jugoslovensko trgovinsko zbornico, ker je Nemcem v prvi vrsti potrebno holiše poznavanje jugoslovenskih gospodarskih razmer. V tem pogledu je nova trgovinska pogodba med obema državama le prvi korak na poti k poglobitvi medsebojnih trgovinskih odnošajev. V zvezi z njo bo mogla Nemčiia lahko v znatni meri in po zelo primernih cenah uvažati iz Jugoslaviie sadie in zeleniavo. krmo, tobak in les. Na drugi strani pa bi si nemška industrija v Jugoslaviji ustvarila lahko veliko poslovno področje. Nemški kapital bi mogel uspešno sodelovati pri eksploataciji železne rude in zlata v Srbiji ter črnega laporja. 2e vse velike tuje države imajo v jugoslaviji svoie denarne zavode, le nemškega zavoda še ni. V svr- ho gospodarskega in političnega zbližanja bi bilo treba omogočiti tudi študij več Ju-goslovenov v Nemčiji. S pomočjo gospodarskega zbližanja bi bilo politično prijateljstvo takorekoč že zagotovljeno. Vodja državne industrijske strokovno organizacije dr. Herle se je v svojem predavanju bavii zlasti z načelnimi vprašanji nove nemške gospodarske politike. Go-spodarsko-politični preobrat v Nemčiji še ne pomeni, da namerava Nemčiia obrniti hrbet vsemu ostalemu gospodarskemu svetu. Nasprotno je bil preobrat izvršen zato, da se ojači nemška zunanja trgovina. Zlasti nova nemška agrarna politika ne bo povzročala novih uvoznih težav, marveč bo stremela le za povišanjem cen in obnovo rentabilnosti agrarnega gospodarstva. Ob zaključku sestanka je predsednik Wilmowsky poročal o novi trgovinski po-godki med Nemčijo in Jugoslavijo. Poslednji nemški gospodarski sporazumi z 5 drugimi državami so zgrajeni na osnovi vzajemnega sodelovanja. V tem pogledu ss nemška trgovinska politika popolnoma razlikuje od rimske. Dočim skušajo No»žici ustvariti s svojimi sosedi trgovinske od-nošaje na osnovi realnih dejstev in sposobnosti s pomočjo kontingentov, da bi se tako za jamčili interesi vseh prizadetih strank, so v rimskih pogajanjih za realizacijo protokolov, ki so bili sklenjeni sredi meseca marca med Italijo, Avstrijo in Madžarsko, nastale že hude težave. Jecljali so — in gladko izpregovorili Ljubljana, 4. jpajaa i>anes se je v zborovalni dvorani gluho-nemnice predstavil javnosti znameniti dunajski čudežni zdravnik, doktor prava gospod Low, ki je vse svoje življenje posvetil zelo težkemu vprašanju: Kako pomagati otroku ali odraslemu, ki jeclja. Kakor Je »Jutro« že poročalo, je dr Low obljubil, da bo trem jecljačem v teku enega tedna povrnil normalen govor. Znano je, da doslej nobena metoda za odpravo govorne napade ni bila skoroda v nikakem pogledu uspešna. Zato so javnost, zlasti pa prizadeti z napetostjo pričakovali rezultatov. Dr. Low, ki mu je v prvi vrsti šlo za to, da pred javnostjo prikaže učinkovitost svoje metode, jo je danes demonstriral v glu-honemnici s tremi kandidati ki pred enim tednom niso zmogli zgovoriti niti enega zloga normalno. Pre vam pošljemo naš eerail in ka<*log za po4epšavanj«. S)nsvfut n£#a OD OI* Zobno pasto. prepreči grdo obarvanje zob in # neprijeten vonj iz ust ODOt zobna pasta ima veliko čistilno moč zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvila in vso nesnaga so se posebno zanimali za pisarniške mize, drugi za pisalne stroje. In res s;> najprej prišle na dražbo razne mize iz hrastovega lesa in interesenti so jih živahno dražili. Neki mizi je bila vzklicna cena 400 Din, pa takoj se je oglasil zelo zainteresiran gospod in izjavil: »720!« In dražili so jo naprej, da je miza naposled bila izdraže-na za 800 Din. Saj bi lahko kupil novo, so menili nekateri. Toda, konkurenca velja! Dražba se je vršila do opoldne, nakar je bila prekinjena, ter se je popoldne nadaljevala in bo najbrž jutri dopoldne končana. Bilo je največ interesentov za '/ pisalnih strojev, o katerih je nekdo menil, da jih niti banke nimajo toliko, kakor so jih potrebovali vzajemni gospodje pri Vzajemni pomoči. In te pisalne stroje so predvsem dražbali popoldne. Izklicna cena je bila 1500 Din, stroji pa so bil izdražbani po 4000 Din. Posebno zanimanje je bilo za modem tiskalni stroj, ki je baje ob nabavi veljal 90.000 Din in ga še zdaj strokovnjaki cenijo ua 45.000 Din. Izdražban je bil za 15.000 Din. Za pisarno Vzajemne pomoči je bilo investiranih okrog četrt milijona Din, a celotni izkupiček dražbe bo vrgel okrog 100.000 dinarjev. Smrtna žrtev strele in požig Višnja gora, 4. maja V sredo zvečer je divjala nad našo okolico močna nevihta. Med silnim pišem je na več krajih padala toča, ki je oklestila drevje. Nevihto je spremljalo tudi močno treskanje. Žal je zahtevalo neurje tudi mlado življenje. V vasi Mlačevu je stal pri električnem stikalu vaščan Rozman, brat znanega ljubljanskega gostilničarja Rozmana, po domače Savrov, ko je nenadno močno treščilo. Strela je oplazila Rozmana takomoS-no, da je umrl • V četrtek je bilo med 10. in II. Se n»-kaj gostov v znani Korenovi gostilni na Glagovci pri St. Vidu. Eden izmed njih m je okrog 11. poslovil in ko je bil zunaj na cesti, je opazil, da je v plamenih noleg hiše stoječi pod. Takoj je alarmiral domače, a komaj so ti prihiteli na piano, že so zapazili, da je zajel ogenj tudi stavbo na drugi strani hiše, ki je oddaljena od poda najmanj 20 m. Vsi navzočni so z vso vnemo hiteli gasit. Na pomoč sta kmalu prišli tudi gasilski četi iz Št. Vida in Doba. Iz gorečih poslopij ni bilo mogoče rešiti prav ničesar. Splošno mnenje je, da je bil ogenj podtaknjen, saj je začelo v istem času goreti na dveb krajih v razdalji kakih 20 m. čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delovni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Frani io-sefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda zaradi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah Strelišče strelske družine Polje Vevče Kakor smo že poročali, bo strelska družina v Polju o-tvorila v nedeljo 6. t. m. svoje novo strelišče ob Deb-nem vrhu. Slika strelišča prikazuje, kako je iznajdljivi upravni odbor družine znal v strelišču združiti enostavnost in cenenost s praktičnostjo in trpežnostjo. Strelskim družinam, ki še nimajo strelišč in si jih bodo šele zgradile, bo slika dobro služila kot pripomoček za načrte. Strelišče, ki ima tudi električno razsvetljavo, bo imelo dva grudo-brana: enega na daljavo 200 m, ki je že zgrajen, damskega na 50 m pa bodo še zgradili. Spored slovesnosti bo naslednji: Ob 2. popoldne zbor članstva, gostov in prijateljev tega nacionalnega po-kreth pred šolo v Polju, kjer se bo strnil sprevod, ki se bo s poljsko godbo na čelu podal skozi Vevče, Zadvor in Zavogel na strelišče. Po otvoritvi in blagoslovitvi strelišča bo prijateljski sestanek na vrtu gostilne pri Gradu v Zg. Kašlju. Bližnje strelske družine in narodno občinstvo, zlasti pa domačine vabimo, da se te lepe nacionalne prireditve udeležijo v polnem številu. Pokrovitelj slovesne otvoritve strelišča je poveljnik dravske divizije, divizijski general Vladimir Cukavac, ki se bo slovesnosti osebno udeležil. Strelišče pa bo blagoslovil sostrški župnik, duhovni svetnik gosp. Martin Poljak. KULTURNI PREGLED Dr. Karel Reiner V Ljubljani se mudi že nekaj časa znani češki pianist in skladatelj dr. Karel Reiner, ki fJ nedavno absolviral turnejo po Italiji. Dasi šs zel* mlad (rodil se je leta 1910. v Zatsu na Češkoslovaškem), uživa v mednarodnem svetu kot pianist in skladatelj naimodern-MŠe struje nesporen slove«. Glasbff ie študiral na državnem konservato-riiu v Pragi, kjer je dovršil kompozicijsko mojstrsko šolo in mojstrski razred skladatelja dr. Josipa Suka. čet rt tonsko komoozi-ciio pri skladatelju Alojz j H£bi, klavir pri očetu, čet rt tonskega t>a ee je priučil sam. Kot pianist ie najvernejši interpret in je sodeloval kot tak na raznih festivalih, med drugim s svojo klavirsko sonato na 10. mednarodnem festivalu na Dunaju 1932. leta. Letos 13. marca je v praškem radiu kr-rtil Osterčev novi koncert za klavir in orkester pod taktirko Otokarja Jeremiaša, znanega komponista »Bratov Karamazovih«. Na svoji turneji po Italiji fs Reiner igral skoro brez izjeme same češke skladbe, skupno s holandsko oevko gdč. Rž Koeter. Med dngim so se vršili njegovi kono?rti v Livornj. Pisi, Rimu. Bologni, Moderni, Ferrari in Benetkah. Redno nastopa v praškem radiu kot pianist, še večji pa je njegov po-nT3n za četrt tonsko glasbo, v kateri j1« edini aktivni interpret klavirskih cetrttonskih skladb. V letu 1931. je na festivalu v Pragi izpolnil ves svoj program izključno s oetrttonskimi skladbami. Takrat je izvajal tudi Osterčev klavirski preludij. Prav tako j1? pa Reiner izvajal doslet edini koncert če-trttonske glasbe v berlinskem radiu, in sicer leta 1931. V letu 1932. »e je pa udeležil v Kairi kongresa za orientalsko glasbo, kjer je bil spet edini, ki fe znal izvajati egiptovske narodne p^smi, ki so si jih kongresisti, skladatelji in virtiozi iz vsega ev*ta, katerih je bilo okoli 30, zabeležili. Kongres je organizirala egiptovska vlada. Kljub temu, da je Reiner napravil doktorat iz prava in da je za svojo mladost dosegel kot pianist mednarodno priznanje, je utegnil napisati doslej kakih 20 del komorne klavirske in orkestralne glasbe ter v?č pesmi. V ponedeljek 7. t. m. bo imel zvečer ob 20. v Hiubadovi dvorani Glasbene Matice konojrt. IgTal bo svojo sonato, ki jo je že izvajal na dunajskem festivalu, v radiu pa poleg Bachovih in Habovih skladb svoje »Tnvencije«. Za jugoslovansko sodobno glasbo je dr. Reiner po mnenju nekaterih naših odličnih glasbenikov doslej najpomembnejši pianist. Študiral fe skupaj s prof. Ostercem, Lipov- škom, Sivioem, Štjrmom in Kozino, od srbskih učencev v Pragi pa z Maričevo, Vučko-vičem in Coličem. Za skladbe svojih jugoslovanskih tovarišev je vedno na razpolago. Na ponedeljkovem koncertu bo izvajal skladbe Alojza H&be, Karla Habe, Borškov-ca, Srnke, evoio sotato opus tO, dalje skladbe Ježka, Ostrčevo novo tokato, ter skladbe Šfurma, Zebreta in Švare. skupno z Liipov-škom bo pa izvajal Strižikovo štiriročno Sni to. Za rekomoenzacijo, ker bo tukaj izvajal koncert pretežno češke glasbe, bo novembra v Pragi koncert ljubljanskih komponistov, ki ga aranžirata Haba in Reiner. 0 uspehih naše glasbe v Firenci je napisal silno simpatičen članek v praškem »Tempu« v >Češki hudbi« in v dnevniku »Bohemio«. Mlademu komponista želimo na težki poti uimetnika veliko uspehov! —al. „Mojtser Hit" v ljubljanski drami »Mojster Anton Hit« Hermanna Heinza Ortnerja, ki ie bil v sredo na premieri pred polno hišo deležen prav toplega sprejema pri občinstvu, ie lepo. simpatično delo, ki po svojem etičnem jedru in po načinu dramatskega razpleta zdaleč spominja na staro liudisko nabožno igro. Tz lahkotnega, realističnega, simbolično nadahnienega dejanja zrase težak etični konflikt. Mladi mojster Anton, ki je vzel vdovo starega čevljar- ja za ženo , se ie na sam poročni dan ozre od starikave neveste po mladi, živo nazpa-Ijeni fotografovi pomočnici Ani in se da v svoji strasti zavesti, da bi zavdal svoji ženi. Ko s skodelico, v katero je bila Ana nasula strupe, v roki odpre vrata do svoje žene, se mu že mrtva zgrudi v naročje: ni je bilo treba ubijati 8 strupom, ubila jo je že sama njegova misel, da bi jo ubil. Na Antfnovo dušo pade vsa peza nestorjenega zločina. Z Ano, ki ee ji je pod srcem zgenila že klica njtine ljubezni, ee preda orožnikom, da ju odpeljejo pred sodnika, v kazen, v očiščenje. — Drama očitjje avtorja, ki ima čut za najbolj drobne finese človeške duše in ki z vedro ostrino motri družbo in njene naredbe. Filoeofsko kritični humor pa, ki preveva vse delo, napnavlja dramo za satiro, ki z ostrimi črtami kaže vsemu človeškemu dejanju in nehanju njega pravi obraz. V skrbni uprizoritvi prof. Šesta Je »Mojster Hite doživel na našem odru lepo, umerjeno podobo, ki Je realistične in simbolične elemente dela strnila v lahkotno zajeto enoto. Teža drame je na osebah čevljarja Antona, Ane in stare čevljarice, ki so nb oblikovali Kralj, Danilova in Marija Vera. Kraljev čevljar Anton je neposreden, kakor iz živega življenja prepisan lep, mlad kmečki čevljar, ki je moralno prav toliko trden in zdrav, da se da zavesti v misel na umor boli iz svoje vdane slabosti kakor pa iz sile, ki zmore resničen zločin. ?A\« nasprotje tenrj liku Je Ana, ki ji je Danilova izoblikovala prav markante« obraz: mlado dekle, ki je v njem nagrmadene preveč življenjskih moči in preveč iskrečega se solnca, da bi moglo brez een.>» in brez greha skozi življenje. In potem čebljali ca Marije Vere: žena, ki je lepa in velika v svojem odpuščanju in v svoji tihi, neizpovedani bolesti. In okrog te tragične trojice še pestra druščina živih oseb, kakršne srečujemo po miljejih dobrih komedij in satir, ki pa so za spoznanje oddaljene družbi slovenske vasi, v katero je dr. Šmalc presadil delo s svojim organsko prelitim prevodom, šolski direktor Cesarja, L i p a h o v grobar Mihec in D a n e I kot vzorni gasilec Brle so figure, ki so vredne švedske občečloveške satire. Nekaj svojevrstnega je traspasti Hanž, ki ga je kreiral Jan, kakor iz življenja resnična direktorjeva gospa Medvedove, neposredna in preprosta Hani V- Ju v an o ve, izrazit Potokarjev mešetar Čop. Skrbno pa so podani tudi liki oseh oseb, ki oddaleč prepletajo dejanje drame in ki so jim igralci vsakemu bree izjeme dali svojstven izraz: P. Juvanova, Rafcarjeva in Slavčeva, Gregorin in Jerman. Pl jt. Zeleznik, Sanetn, Bratina, Drenovec, Pianecki. Drama bo br»z dvoma deležna obilnega zanimanja pri obSnstvu. Pri. Čitajte tedensko revijo f,ŽIVLJENJE iS SVET* I TVRDKA ..Venus ti otvar ja danes nasproti glavne poŠte trgovino s Soto, parfumi, kozmetiko in higijenskimi potrebščinami Samo svež in kvalitetni materijal iiinace vemti Slovnica je trd oreh Iz Maribora smo prejeli nepodpisan do-ipis z dvema izrezkoma. iz »Jutra«. Na prvem smo našli rdeče podčrtani besedi »groza« in »ogražati«. Zraven Je naš neznani slovničar napisal: »Konsekvenca? Menda se reče groza in ne graza. Torej ogroža in ne ograža!« Na drugem izrezku je bila rdeče podčrtana beseda »bolnica«, zraven pa napisano: »Zakaj ne bi bilo poslopje za bolnike bolnišnica in bolana ženska bolnica? Ce pa je poslopje holmce, je potem bolana ženska bolnišnica? Ali naj se imenuje poslopje in bolana ženska bolnica, da je kaos v našem sicer tako lepem jeziku večjii? Časniki so v ptrvi vrsti pofeiicaffli, tak kaos pobijati, ker imajo največ publike, h kateri govore. Naj torej »Jutro« predinjači tudi v tem oziru«. Hvaležni smo neznanemu prijatelju »a njegov dokaz dobre volje. Toda naj nam ne zameni, ako ga opozorimo, da so ravmo njegove pripombe najboljši primer, kako res težka je slovenska slovnica in kako različne so zahteve njenih p-renokov. Najbolj prav ima naš občutljivi slovmičar še, iko govori o bolnici in bolnišnici, čeprav je tudi bolnica lep in vdomačen naš iara«. Zamenjave se pri pravilna izgovorjavi ni bati. Bolnišnica je bolnica, bolana (šols'ki slovničarji pravijo, da se pravilno reče; bolna) ženska pa je bolnica. Ako kdo koga v nevarnost spravlja, smo res še nedavno govorili in pisali, da ga ogroža. Potem pa so slovničarji z redko soglasnostjo ugotovili, da je treba pi-satd in govoriti »ograža«, ker gre za ne-dovršnik. Tako rečemo tudi »odgovoril mu je«, toda »odgovarja«, ne »odgovorj a mu«. Učeni slovničarji tudi učijo, da se reče: »Poslopje in bolna ženska se imenujeta bolnica« (ne pa: se imenuje) in da govorimo kar naravnost publiki, ne pa k publiki. Zakaj o tem pišemo? Ne samo zato, ker drugače ne moremo odgovoriti nepodpisanemu mariborskemu prijatelju. Pred vsema zato, ker dan za dnem slišimo očitke, kako časotpisi »jezik mrcvarijo«. Priznajmo, da se v naglici, ki jo zahteva novinarsko delo, res često vtihotapi kaka nerodna slovniSka nepravilnost. Toda prav naš današnji pirimer je najboljši dokaz, dia je večina proti novinarjem naperjenih jezikovnih očitkov neutemeljena. Njihov izvor je •skoro vedno v tem, da ima vsak naš priznani ali nepriznani slovničar svoj« dogme, ki jih proglaša za edino pravilne, mi ubogi žnmalisti pa ne vemo, koga naj ubogamo. ♦ Prvi mednarodni razstavi fotografske umetnosti v Ljubljani, ki bo danes slovesno otvorjena, je posvečena tudi majska številka našega »Fotoamaterja«, mesečnika za fotografsko in kinematografsko umetnost, ki ga izdaja drogerist Beno Gre-gorič, urejuje pa prof. inž. Leo Nova/k. Uvodna beseda, namenjena razstavi, je iztpod peresa Karla Kocjančiča. Urednik nato piše o resolvenčni zmožnosti fotografskih emulzij. Po filmskem svetu se LETALSKI VELEFILM Gospodarji vsemirja je zbudil pri včerajšnji prvi predstavi veliko zanimanje. Ni čuda, ker takega letalskega filma še nismo videli! Film nam pokaže vso silo in veličino sodobne avijacije. To je epopeja junakom zraka, tovarištvu med piloti in njih hladnokrvnosti. Predstava ob % 15. uri in jutri ob 11. uri v prostorih »Elitnega kina Matice« ob najnižjih cenah Din 2.50, 4.50 in 6.50. Gostovanje gdč. Mezetove r Beogradu. Anita Miazetova bo gostovala 28. in 25. t. m. v beograjski operi, in eicer kot Mimi v »La Boheme« in kot Neda v »Bajazzo«. Beograjska filharmonija spomina B. Smetane in A. Dvoraba. Beograjska filharmonija priredi v nedeljo, dne 6. t. m. konosrt s skladbami Bedricha Smetane in Antonina Dvorak a. Predstava Združenja gledaliških agralcer v Mariboru. Za svoj pokojninski sklad so priredili naši igralci izven repertomja letošnje sozone štolbovo veseloigro »Stari •rr^hi« v Govekarjevem prevodu in režiji Jožeta Kovica. Odreko spretno pisano in zabavno delo je doseglo pri občinstvu velik uspeh, tako, da so ga še dvakrat ponovili. Jože Kovič, ki je kot režiser najmočnejši v komedijah, je ustvaril režijsko posrečeno nredsfavo in tadi inscenacijsko zadovoljivo. Trojico starih samcev, hišnega posestnika in častnega konzula paragvajskega Zapotoc-keea, upokojenega polkovnika Kučero in bivšega tovarnarja Novaka so dobro, mestoma c?lo močno karakterizirano upodobili gg. Pavle Kovič. Ed%Grom in Rado Nakrst. Le po zunanjosti in pestikulaciji so bili morda malo prestari. Prikupno in rutinirano je odigrala ga. Savinova mlado hišno Emo Mračkovo. »hčerko« stare trojise. Zabaven in dobro pogoden par sta bila g. Gormšeik in ga. Dragutinovičeva kot sluga Kruoička in služkinja- Katra. Ce ne hi posluževala v sceni po zaroki preveč obrabljenih sredstev komike, ki bila še boljtša. Vdovi Nimr- ozira prof. Bogomil ttrovat s člankom: Ali je sikrajna ostrina potrebna? številko krasijo štiri mojstrovine z medna t e razstave v Ljubljani. Zelo poučen je u-^co članek »Fotoamater v maju«. Pod zaglav-jem »Iz amaterske prakse«, v kritiki amaterskih slik in v ostalih rubrikah pa je polno drobne kronike, poučnega in informativnega gradiva. Vsaka številka ».Fotoamaterja« priča, dia je časopis v ddbrih rokah, zato pa naj tudi gre v roike slehernega ljubitelja fotografske umetnije. ♦ 60 letnico bo obhajal v nedeljo 6. t. m. delavec g. Jakob Rihar. še mnogo let. KAVARNA »LEON« v soboto in nedeljo vso noč odprta. Prvovrstna damska kapela s petjem. ♦ Edinstvo slovanskih žen. Jugoslovanska sekcija tega vseslovanskega ženskega drušitva je dobila od sestrske skupiine na Poljskem povabilo na ekskurzijo po poljski deželi. V 18 dneh bodo izletnice lahko videle Poznanj, Toranj, Gdinjo, Hel, VaT-šavo, Zakopane, Tatro, Krakov, Vieličko, Katovice in šlezij&ke industrijske zavode. Poleg mest si bodo ogledale zgodovinske znamenitosti in delo ženskih društev. Celotna cena: potovanje v I>I. razredu br-zega vlaka, hrana, stanovanje, izleti od vstopa na Poljsko do povratka na poljsko mejo 2000 Din na osebo. Za 18 dnevno bivanje izredno mraka cena. Razume se, da morajo udeleženke poleg te vsote plačati tudi vožnjo do poljske meje in vse potne vizume. Naša sekcija bo izkušala dobiti primerne popuste. Potovanje se bo pričelo 6. junija. Prijave se bodo sprejemale samo do 10. t. m. in sicer na naslov: Edinstvo slovanskih žen, Ljubljana, Rimska cesta 9. — Tudi čehinje predlagajo medsebojno spoznavanje in vabijo na obisk za letos iz vsake slovanske države po 5 udeleženk učiteljic osnovnih, meščanskih ali strokovnih šol. čehinje pa bi ptrav tako poslale po 5 svojih članic v vsako državo. Bivanje na češkem bi trajalo 3 tedne, toda vsaka udeleženka bi morala iti na svoje strošlke. Tudii te prijave se naj pošljejo na prej označeni naslov, in sicer do konca maja. * Smrt zaslužnega znanstvenike. V Sarajevu je umiri soustanovitelj deželnega muzeja Viktor Aipfelbeok. Ta zaslužni znanstvenik se je rodiil leta 1859. v Bisen-erzu. Na Češkem je študiral gozdarstvo, od leta 18&5. do 1890., ko je postal Kustos sarajevskega muzeja, pa je služboval kot gozdar v okolici VaraMtina in v Bosni. Pokojni Ajpfelbedk je uredil med drugima tudi velikansko zibirko žuželk, ki ni največja v naši državi, temveč na vsem Balkanu. Pri muzeju je služboval do leta 19£7., potem pa še nekaj tet kot biolog d rti sarajevskem higienskem zavodu. V doba svojega 47 letnega službovanja v Hercegovini si je paiidoibil toliko zasiti«, da ne bo njegovo ime niKdar pozabljeno. ♦ Zločin dveh sester na Su&aku je sedaj v glavnem že pojasnjen. Juliijana in Jože-llina Man/dtbova sta vsaka posebej opisali, kaJklo je trtil trgiovec Udiina umorjen in ti opisi se strinjajo. Julijana, ki je prt nJem služila, ga je napadla zahrbtno z železnim ikUadiivcMn, ko se je vsedel k večerji. Pozneje, ko je trgovec ležal že na tleh, je Julijami pritekla na pomoč njena sestra, ki je na tleh ležečo žrtev držala. Zdravniki so ugotovili, da je imel trgovec na glavi 20 udarcev. * Planinska pota In markacije. Savinjska podružnica SPD obvešča turiste lin izletnike, da je na novo premarkirala in opremila s kaži potnim i napisi nasledmje gore: Raduho z dostopom iz Luč in sestopom čez planino Grobat v Solčavo; tondlovo in Soulovo sta odigrali gdč. Kraljeva in Starčeva. Prva je nastopila odločno energično, toda malo preveč vihravo, preveč hruipno. druga pa je bolj umerjeno uipodobila ljubezni željno žensko, ki špekulira že prvi trenutek na — poroko. V svojem kratkem nastopu je tudi g. Blaž uvedel v okvir ostale splošno prav posrečene igre nladega inženjerja Radolfa Horlivega. Obisk je bil dober in prav tako kontakt odra z auditorijem. — R. R 3 h a r. »Modra ptica« je objavila v pravkar izišli številki Petra Donata »Pacifiške refleksijo«, novelo Vladimira Bartola »Al Araevič »Jedan pogled na Njegoševo mislilaštvo«. Značilno je, da črnogorski vladika - pesnik Petar Pe- Menflno planino t dohodom Is Gornjega grada ali is Bočne z vso višinsko promenado po planini in sestopom na Vransko ali na planino Bibo; dalje Veliki Rogač s prihodom iz Luč in sestopom čez Lepe-natko v Gornji grad, Dobrovlje z odhodom e Vrenskega in iz Br-slovč in povratkom v Gonnjo Savinjsko doiino. Ti Iziletd nudijo mnoeo užitka, zlasti ker te gore niso pogosto obiskovane, dasi se odlikujejo s krasnimi in obsežnimi razgledi. Poleg tega se te gore ponašajo z redkovrstno obilno planinsko floro. • Koča pri Sedmerih triglavskih Jeaerlh je od 1. t m. naprej do nadaljnjega zaprta. DREVI OB 20. VSI NA TABOR NA DRUŽABNI VEČER JADRANSKE STRA2E S PLESOM! ♦ Smuka na Korošici. Kocbekov doni. nudi dobro in udobno oskrbo, je dele stalnega obiska. Snega je letos toliko, je zagotovljena smuka še ves maj ) morda še kak teden v juniju. Iz Luč na Korošioo dirži mimo Planinška izvrstna zimska markacija. Te dni pa je bila napravljena zimska markacija na Korošioo tudi s Presedlljaja. Smučarji imajo zdaj ziaznamovan dohod tudi iz Kamniške Bistrice, odkoder jim je dostopen v nekaj urah najlepši smuški svet. Posebno o binkoštih bo gotovo obiskalo Korošioo mnogo smučarjev, da ae za letos poslovijo od krasot, ki jih nudita zimski šport in zimska narava. ♦ Otvoritev vodovoda. Na Stranicah v konjiškem srezu bodo v nedeljo ob 2. potpoldne slovesno otvorili in blagoslovili novi vodovod, za katerega ima glavne zasluge tamošnja organizacija JN>S. Otvoritvi bodo prisostvovala vsa domača in okoliška nacionalna dru&tva, ta/ko da bo svečanost prav mogočna. Gotovo se bo v tem krasnem kTaju sredi prelestne majniske narave Obralo tudi mnogo drugega občin-Btva. ♦ Cesta v Logarsko dolino bo v nedeljo 6. t. m. za avtomobile odiprta. Od 15. t. m. dalje, ko bo cesta dokončno poiprav-ljena, bo promet z vozili stalno omogočen-Kmalu se prične tudi stalni avtobusni promet v Logarsko dolino. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz LlnMiane u— Ljubljanskim pevskim druStvom! V nedeljo 6. t. m. bo bočno ob 11. dopoldne Pred univerzo nastop vseh ljubljanskih moških zborov ob priliki velikega mani-festacijskega zborovanja Jadranskega tedna. Izvajala se bo »Buči, buči morje adrijanskio!« izkušnja za nastop bo točno ob 10. v Glasbena Matici. Za člane Hhba-dove žuipe JPS nastop obvezen! Uprava Hubadove župe JPS. »OSVETI SE, TOM« Senzacionalni velenapeti film pusto-ovščin iz življenja cowboyev na divjem zapadu. Cowboy-film v nemškem jeziku! Velik dopolnilni spored: Nov Foxov zvočni tednik, nova šaloigra »Začarana krava« in nov domači film. ZVOČNI KINO DVOR. Telefon 2730 Predstave ob 4., T., 9. uri. Cene 4.50, t.50. Gostovanje mlade sopraniistke. Jutri, v nedeljo zvečer, bo gostovala v naši operi mlada, izredno nadarjena ln izvrstno šolana sopranistika, gdč. Zvonimira tu-pevčeva. Gospodična je hčerka učitelja solopetja g. župevca, ki je deloval doslej v Berlinu ter se letošnje leto preselil v svojo domovino. Gosipodična iupevčeva Je nastopila dvakrat na odru zagrebške opere in sicer v »čarobni piSčall« ter t >R1-golettu«, obakrat s izredno lepim uspehom. V nedeljo 6. t m. poje vlogo Gdl/de v naši operi. Na enkratno gostovanje domače umetnice še prav pose/bno opooarjaimo vse fxrfjatelje naše opere. u— československi Oboe v Ljubljani pof&dft dne 5. kv&tna o 20Vi ▼ restauraci »Zvezda« pfedmžLšku o M. R. šteffinikovi. Vyzlvftme člemstvo k hojnš flčastl. — Ne-dčlmf piljčovftnl knlh odjpadš. Zflstšvi Jen Ikažid? čftvrtek od 19. do 20. h. a— Ljubljanska vojaška garntzfja proslavlja Jurjev dan Jutri pri aerodrom«. Začetek bo ob 6. K proslavi Je vabljeno tudi prebivalstvo. Na aerodromu Je restavracija. u— Strelska družina v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da odipade jutri 6. t m. strelska vaja zaradi vojaške proslave Jurjevega dneva. Prihodnja vaja bo oa praznik v četrtek 10. t. m. Obenem pozivamo Članstvo, da se v nedeljo v čim večjem šftevilu udeleži prc -lave Jurjevega dneva na vežbališču v Polju. V nedeljo zjutraj ob pol 5. zbor na Taboru, od koder bo skupen odhod na vežibal4šče. Za nedeljo popoldne pa pozivamo članstvo, da v čim večjem številu prisostvuje otvoritvi strelišča strelske družine v Polju. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 13.55. u— Izredno zanimiv koncert bo v ponedeljek 7. t. m. Spored izvaja znani češki 'm.ist dr. Reiner, eden najvnetejših pro-- farjev moderne, četrttonske glasbe, iner je stalni izvajalec tovrstne na raznih koncertih v tujimi, predla na koncertih praškega radtia. V Mjani bo izvajal celo vrsto domačih, . pa tudi tujih del, predvsem čeških skladateljev. Reinerjev klavirski koncert bo v okviru intimnih koncertov Glasbene Matice v Hubadovi pevski dvorani. Sedeži Po 10 Din, stojišča 5 Din so v preiiprodaji v knjigarni Glasbene Matice. u— Vstopnice za pevski nastop srednješolskih pevskih zborov so v prediprodaji v Matični knjigarni danes ves dan, jutri pa od 9. do 10. pred nastopom pred veliko dvorano hotela Union. u— Državna učiteljska šola. Podmladek Jadranske straže priredi v soboto 5. maja ob 17. uri v dvorani šentjakobskega gledališča v Mestnem donvi akademijo 6 pestrim sporedom. Sodelujejo učenci obeh vadnic in učiteljiščniki. Na sporedu so dekla macije, recitacije, petje in prizor »Sanje mladega mornarja«, ki ga je uiglasbil II. Svetel. Prireditev najtopleje priporočamo, k 8. t m. gg. Blechinger pri tvraki Rakusch in Slavko Višner pri tvrdki Hladin. e— Živinorejsko predavanje. Sreski veterinarski referent g. Maksim šribar iz Celja bo predaval jutri po rani maši v narodni šoli v St Juriju ob Taboru o prvi pomoči pri živini. Živinorejci, udeležite se predavanja v čim večjem številu! e— Trije hazardisti pod ključem. Orožni-štvo v Št Pavlu pri Preboldu je te dni aretiralo v neki gostilni tri hazardiste. Eden je imel pri sebi 1300 Din priigranega denarja, ostala dva pa manjšo vsoto. Eden je Celjan, dva pa tujca. Aretlrance so izročili celjski policiji, ki jih ie oddala okrajnemu sodišču. e— Brezplačen tečaj o precepljevanju kostanja bo v nedeljo 6. t m. ob 9. na bano-vinski kmetijski šoli v št. Juriju ob juž. žel. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »Begunec« in zvočna predigra. DVOREC NA V GLAVNIH VLOGAH: DRA2ESTNA IN OČARLJIVA, V NAJRAZKOŠNEJŠE TOALETE ODETA LIANE H A ID KOT KOMANDANT BRODA PRINC MI-RANO, ČVRSTI, STASITI, SIMPATIČNI VIKTOR DE K O W A NAJPOPULARNEJŠI KOMIK, ČIGAR DOVTIPOM SE BOSTE NASMEJALI PAUL K E M P »ELITNI KINO MATICA« _Telefon 2124 OANES PREMIERA VELIKE BOLVARY - OPERETE POSNETKI Z NAŠEGA JADRANA NOV FOXOV ZVOČNI TEDNIK PREDSTAVE OB 4., %8. in 9.% ZVEČER Iz Maribora a— Spominska maša za pokojnim skladateljem Sattnerjem. Jutri bo ob 11. do- poldme v mariborski stolnici spominska maša za pokojnim skladateljem Sattnerjem. Pri masi bo izrajal »Maribor« samo Sattmerjeve cerkvene skladfoe, solist Avgust iirko pa bo pel sclo iz oratorija »Vnebovzetje«. Jpavčeva župa poziva včlanjena pevska društva, da se udeleže službe božje. a— Javni nastop Sokola 1. bo to nedeljo. Narodno občinstvo mariborsko polivamo, da se udeleži nastopa, kd bo na letnem telovadfišču Sokola I. Po nastopu veselica. a— Krajev«« organizacija JNS za V. okraj pio®iva vse svoje članstvo, da se udeleži polmoštevilno javnega nastopa Sokola i, ti bo jutri popoldne na letnem te-lovadiščai. a— Dečji dneM v Mariboru. Kakor j« bilo že objavljeno, priredi Jugoslovenska unija za zaščito otrok skupno z drugimi društvii, ki delujejo za zaščito mladine, v dneh od 6. do 13. t. m. dečje dneve. V Mariboru pri-rede dečie dneve 6. in 10. t m. podmladek Rdečega križa. Društvo za podporo siromašnih učencev in Društvo za zdravstveno zaščito dece z nastopnim sporedom: Na dan 6. t m. se ob 10. dopoldne zbere podmladek RK na dvorišču deške osnovne šole v Razlagovd ulici, odkoder bodo korakali v sprevodu in godbo na čelu po Aleksandrovi cesti, Vetrinjski ulici na Glavni trg in fo Gosposki ulici v park. V parku bo koncert zbora podmladka RK in bodo nastopili tudi mladi harmonikarji RK in zbor in orkester deške meščanske šole. Vhod v park bodo zaprli pomladiti deških meščanskih šol in pobirali po 1 Din vstopnine. Deklice meščanske šole bodo po ulicah prodajale znake po 1 Din v prid počitniškim .kolonijam na Pohorju in na moriu in v pred božičnici siromašnim učencem. Mladinoljabi, ne odklanjajte mladine! a— Letošnje juriievanje mariborske posadke bo v nedeljo na tezenskem vežbali-sču. Zbirališče vojaštva in rodoljubnega občinstva bo o»b 6. na Trgu svobode, odkoder krene sprevod z vojaško godbo na čelu na Tezno. a— Pedagoški teden. Dre vi bo predaval profesor g. Gustav Šilih o novih potih roditeljske vzgoje. Na predavanje po-sebej opozarjamo starše -in vzgojitelje otrok. a— Nagrajeni osnutki lepakov za letošnji Mariborski teden. Žirija za najboljše osnutke lepakov letošnjega »Mariborskega tedna«, ki so Jo tvorili predsednik »Mariborskega tedna« in mestni župan g. dr. Pranj o Lipolfl, todustrijec Henrik Saboty, inž. arfa. Jože Jelene, ravn. rujstoopro-metne zveze Josip Loos in inž. ar h. šasa Dev, je priznala prvo nagrado v iznosu 1000 Din Vinku Steimbreanerju iz Maribora za osnutek lepaka pod geslom »Maribor«, drugo nagTado v iznosu 500 Dim za osnutek pod geslom »Oranž«, tretjo v izmosu 250 Din Janezu Trpinu i a Ljubljane za osnutek pod geslom »Pohorje«, četrto nagrado v iznosu 250 Din pa Aleksandru "UTagnerju iz Gradca za osnutek Pod geslom Jugoslavija 1934«. Uprava »Mariborskega tedna« je prejela 41 osn-ut-frov, ki jih je razstavila v spodnji kaaln-ski dvorani. Razstava bo odprta do ponedeljka 7. t. m. a— Poučni izlet v Dravsko dolino pffnre-di v nedeljo 6. t. m. Ljudska umiveraa v Studencih pod vodstvom g. prof. Franja Baša. Odbod iz Maribora z jutranjim koroškim vlataom. Izstop v Vuhredu. Ogled zemljepisnih in zgod ovinskih žanri mi vostii v Marenbergu, na Muti in Vuzenici. Vrnitev z večernim vlakom iz Vuzenice. Kogar zanima naravno lepa., zgodovinsko in narodno važna obmejna Dravska dolina, se lahko izletu pridruži. Iz Zagori« z— sokoiski oder bo v režiji br. Košmer-la uprizoril velezabavno komedijo »Ma-kselj«, in sicer v nedeljo 6. t. m. ob pol 20. uri. Iv TrbovelS t— Predavanje Jadranske straže bo dre- vi ob 20. v Sokolskem domu o boju za Jadran. Vabljeni! Vstop prost. — Cvetlični dan Jadranske straže bo v nedeljo 6. t. m. Prebivalstvo naj ne odklanja prodajalk cvetja. t— Srečke državne razredne loterij©. Lastniki naj jih takoj zamenjajo. Iz Slovenske Bistrice sb— Jubilejna narodna manifestacija. Bilo je pred 20. leti, ko so se zbrali »love-njebistrižki Slovenci na periferiji mesta in z godbo m narodno trobojnico na čelu odkorakali v Laporje, Videž in Cigonco manifestirat za narodne pravice. Ob govorih voditeljev je navdušenje kipelo. Ves nemški uradni aparat je stopi! takrat na noge, da Iztakne imena udeležencev te manifestacije. Kmalu nato se je začela vojna ln z njo persekuclje in aretacije. Naše narodne meščane so vlačili vklenjene po mestu, pljuvali vanje ln jih obmetavali s kamenjem in raznimi priimki. — Slovenska Bistrica bo letos na svečan način proslavila 201etnicc omenjene manifestacije v nedeljo 6. t. m. Ob pol 10. dopoldne se položijo venci na grobove umrlih preganjancev na ploven jebistriškem pokopališču in pevsko društvo »Lipa« odpoje žalostinko Ob 10 manifestacijsko zborovanje pred Okral-hr*mttnico Ob 13 odhod sprevoda iz- pred hotela »Beograd« z godbo in praporom na čelu proti Laporju. Tam se poklonimc spominu pokojnega dekana Medveda. Sprevod krene potem skozi Videž in Cigonco, tako da se do večera vrne v Slovensko Bistrico, kjer bo v bivši gostilni Petra Novaka zaključena prireditev. Narodni meščani, pridite! sb— Mladi harmonikarji iz Maribora nas obiščejo v nedeljo 6. t. m. ter priredijo ob "11. koncert v Okrajni hranilnici. Poleg godbenih in pevskih točk bodo izvajali tudi prizor »Veselo kmečko ženi to vanje« sb— Vodnikova družba, člani Vodnikove družbe se vabijo, naj čimprej poravnajo pri poverjeniku g. Milošu Tajniku članarino za letošnje leto. Za malenkostnih 20 Din prejme vsak član spet štiri lepe knjige j— Razstava Izložb. Aranžerski tečaj, ki ga je priredil trgovski gremij v Ptuju za trgovsko osobje pod strokovnim vodstvom diplomiranega, aranžerja g. Rosenfeltia. se bliža koncu. Občinstvo se vabi, da si ogleda napravljene izložbe v učnih prostorih trgovskega gremtja vsak dan med uradnimi urami. j— Djurdjev danak bo Ptuj letos proslavil 6. t. m. v Ljudskem vrtu, kier bodo meščani preživeli nekaj lepih uric skupno z našo hrabro vojsko. Sokolom, Šolsko deco. Glasbeno Matico, gasilnim društvom in drugimi dru&tvi. Za zabairo bo poskrbela mestna godba. Zbirališče ob 5. zjutraj na Dominikanskem trgu, odkoder bo skupni odhod v Ljudski vrt. Mestni župan g. Jarše poziva meščanstvo, da se proslave v Cim večjem številu udeleži. Iz življenja na deželi BLED. Kino »Bled« bo predvajal drevl in jutri v nedeljo ameriški film >Dirko v smrt«. Kot dodatek najnovejši tednik, i»-teresantni kulturni film in kratka šala »Bimbo Bettv«. BREŽICE - ZAKOT. Ne pozabite, da oo v nedeljo 6. t. m. materinski dan. Poseti-te v čim večjem številu popoldansko proslavo, ki se bo pričela ob 16.30. Pokažite vsi, kako vam je pri srcu vaša mati, katere praznik bomo slavili. Obenem pa boste s posetom gmotno podprli Rdeči križ v Zakotu, ki kljub krizi skrbi za deco med svojimi občani! DOL PRI HRASTNIKU. V nedeljo 6. t. m. priredi ob 15. podmladek Jadranske Straže akademijo v počastitev naših mamic. Na sporedu bodo poleg igre »Pastir Peter in kralj Briljantin«, tudi nastop mla dinskega pevskega zbora, recitacije o našem morju in poklonitev mamicam MOZIRJE. Dne 10. t. m. ob 15. nastopi v Sokolskem domu mladinski pevski zbor »Grlica« iz šmartnega ob Paki, ki je dosegel na svojih nastopih v Savinjski dolini že mnogo uspehov. Ker se zbor udeleži tudi mladinskega pevskega festivala v Ljubljani, smo lahko prepričani, da nas bo na koncertu v Mozirju presenetil z lepim užitkom. RADOVLJICA. Agilna podružnica Jadranske straže bo imela v nedeljo ob 15. v graščinskem vrtu prireditev š pe'.;em odraslih in otrok, deklamacijami, goabc in mladinsko igrico. Glede na veliki pomen JS naj na prireditvi ne manjka nikogar Vstopnina malenkostna. Spored pester. V primeru slabega vremena se prireditev preloži na 10. t. m. ŠMARTNO PRI LITIJI. Jutri ob 15. priredi pevsko društvo »Zvon« v sokolski telovadnici v šmartnem pod taktirko nadvse agilnega pevovodjo g. Maksa Kovači-ča svoj dobro naštudirani koncert. Na koncertu. ki ima bogat spored pesmi iz vseh naših pokrajin, nastopijo mešani, moški in mladinski zbor. Ves spored obsega 18 pesmi z raznimi soloppevi. K obisku te lepe prireditve zaslužnega pevskega društva so vabljeni vsi prijatelji l0« po 230—235. banateka 237 50—240 + Novosadska blagovna borza (4. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. Pšenica: baška okol. Novi Sad, erednjebaška. gornjebanat. eremska 92—94; okol. Sombor, fužnobanatska 91—93; gornjebaška 93—95: baška potiska in ladja Begei 99—101; ladja Tisa 100—102; slavonska 97—90. Koruza: baška in sremeka 67 — 69; za maj, ju-nii 70 — 72; banateka 66 — 68; baška ladja Begei 71 — 73; ladja Tisa 72 — 74. Oves: baški 54 — 56; banateki 53 — 56. Moka: baška. banatska >0g« in >0gg« 162.50 do 182.50- >2« 142.50 - 162.50; >5« 125 do 145: »6« 107.50 — 116.50; >7« 80 — 90; >8« 77.50—85; eremska. slavonska »0g< in »Ogg« 160 — 175; >2« 140 — 155; >5« 122.50 do 132.50; »6« 105 — 115; >7« 80 — 88.50; >8< 77.50 _ 82.50. Otrobi: baški in sremeki 73—75; banataka 70—72. + Somborska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca prijazna, prom?t 67 vagonov. — Pšenica: baška, okolica Sombor 91 — 93; gornjebaška 93 — 95: eremska in gornje-banateka 92 — 94; slavonska 95 — 97; bana teka potiska 99 — 101; baška potiska 100 _ 102. Koruza: baška in sremska 68 do 70; za junij, julij 74 — 76; za Dunav, Tisa 72 _ 74. Moka: baška »0g< in >Ogg< 160 — 180; »2« 140 — 160; >5« 122.50 do 142.50; »6< 105 — 115: >7« 75 — 85; »8< 77.50 — 82.50. Otrobi: 73 — 75. -f- Budimpeštanska tenninska borza (4. t m.). Tendenca slaba, promet živahen. Pšenica: za maj 9.64 do 9.65, za junij 9.39 do 9.40; koruza: za maj 8.90 do 8.95, za julij 9.51 do 9.53. Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 5.: Bratji Karamazovi. Prva predstava dramskega propagandnega tedna. Izven. Globoko znižane cene od 5 Sinja ptica« prvič v Ljubljani t največjim uspehom. Izvaja celo vrsto karakterističnih in tipičnih ruskih slik v taki dovršenosti in umetniški popolnosti, kakor dosedaj še nihče. Posamezne slike pa veže z ljubeznivim, pogostokrat šaljivim govorom ravnatelj Južni sam. Bo samo enkratno gostovanje, in sicer v torek 8. t. m. v opernem gledališču po običajnih opernih cenah ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. V nedeljo, 6.: »Vražjii Rudi« Premiera. Smehanolna burka iVražii Rudi«, presenetljivo mnogo komike Je nanizane v štirih dejanjih te satire, orl kateri sodelujve skoraj celokupno osobje Šentjakobskega gledališča. Pridite, nasmejali se boste do solz. Vstopnice dobite v nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma. Mariborsko gledališče .ZafetH* ob 20 Sobota. 5.: ob 20. »Stari grehi«. Zadnjikrat V korist »Združenja gledaliških igralcev.« Najniže cene od Din 15—2. Nedelja 6.: ob 14. »Ciciban«. Uprizoritev otroškega ndra ljubljanske »Svobode«, ob 16 : »Ciciban«. Unrizoritev otrošR«?-ga odra ljubljanske »Svobode«. »JUTRO« St 101 6 kg Sobota, 5. V. 1934 * Endomehanika Izum, ki ga čaka velika bodočnost Endomehanika je nova beseda, ki jo je •koval francoski fizik Frangois Dussot za o®načbo nove uporab« elektrike za krma-renje avtomobilov, ladij in sploh vseh ma-šinerij. Endomehanika spreminja stroj tako rekoč v robota, ki Izvršuje slepo vsako postavljeno mu nalogo. Od trenutka, ko se prične naloga izvrševati, do njenega zaključka ni potreben več noben posežek v delovanje »troja. Po svojem nedavnem predavanju o svojih endomehaničnih izumih v francoski Akademiji znanosti je Dussot povabil akademike, naj si pridejo ogledat avtomobil na endomehanično krmarenje, ki ga je čakal na dvorišču. Možje so tako storili, Dussot pa Je vzel iz žepa papirni valj, stopil k avtomobilu, montiral valj v neko omarico, pritisnil na neki gumb in že se je začel aivto sam premikati po dvorišču in izvajati najbolj nenavadne krivulje. Ko se je sam od sebe ustavil, Je Dussot zamenjal papirni valj z drugim in avto se je kretal sedaj v novih figurah. Bistvena stvar je, kakor vidimo iz tega primera, v endomehaniki papirni valj oziroma valj iz papirnega traka oziroma elektrika. Papirni trak je namreč na poseben način prepariran, od časa do časa preluknjan, in se odvija med kovinsko ščetjo ter cilindri, ki so zvezani z nasprotnimi poli električne baterije. Papir ne pro-pušča električnega toka, torej ni nobenega kontakta, dokler se odvija prazen papir. Tam, kjer je preluknjan, izrezan itd. — v tem obstoji namreč preparacija papirnega traku —, tam nastane stik, tok pride v stroj in izvršuje funkcijo, ki mu Je odka-zana: vodi, krmari in ustavlja stroj. Kakor papirni trak pri mehaničnih klavirjih. Na isti način se dado, kakor rečeno ravnati tudi druga vozila in sploh vsi stroji, tudi letala. Za sedaj gre morda bolj za kuri oz um. je pa gotovo, da bo Dussotov izum že v bližnjem času imel precejšnjo uflogo v našem življenju. Nova mladost prof. Voronova dnu morja Življenje v globini 430 m pod morsko gladino Ime ameriškega raziskovalca prof. Bee-beja je danes znano po vsem kulturnem »vetu. To je mož, ki je v drugem poskusu, z mogočno jekleno kroglo, ki mu je rabila kot podmorska opazovalna kabina, dosegel globino 430 m ali več nego dvakrat toliko, nego so najbolj drzni potapljači dosegli do danes z najboljšimi potapljaškimi opremami. Beebejevega rekorda bržkone ne bo tako hitro prekosil nihče, kvečjemu on sam, ki pripravlja ta čas novo, še moč- nejšo gondolo za ekspedicije v globine morja. Zadnja Beebejeva gondola, ali kakor Jo je on imenoval, batisfera, Je bila opremljena z brezžičnim aparatom, tako da je bil pogumni raziskovalec ves čas v zvezi z zunanjim svetom. Dve veliki okrogli okni z zelo debelimi šipami sta mu omogočali razgledovanje po tem kraljestvu večne teme, ki so ga mogočni električni reflektorji osvetljevali precej daleč tako žarko, da Francoski raziskovalec Georges Claude je dal zgraditi ogromno batisfero, s katero se hoče pogrezniti v globino 700 m in tam meriti temperaturo morske vodew fotografirati morsko fauno ln druge zanimivosti je Beebe v njihovi svetlobi utegnil celo ki-nematografirati življenje v teh globinah. Se nedavno tega je veljala trditev, da je morje v globini pod 200 m kraljestvo smrti. Večna tema, ledena mrzlota vode in silni vodni pritisk onemogočajo baje vsako življenje. A še pred Beebejem so pokazala raziskovanja z mrežo, da ta trditev ne drži. Morske globine so domovanje življenja, ki se je tako prilagodilo njihovim okoliščinam, da se na površini niti ne more ohraniti živo. šele Beebeju je bilo dano, da Je videl to življenje pod 200 m v vsej njegovi pestrosti in živosti. Sončni žarki prodrejo — človeškim očem že nevidni — kvečjemu do globine 150 m, a vendar zadostuje še ta njihov ostanek, da morejo eksistirati neštevilna, mikroskopska bitja, tako zvani plankton ali prehrana, ki rabi, kakor nam pove že ime samo, kot hrana večjim bitjem, od katerih živijo spet največja bitja morskih globin. Plankton se potaplja v globino in drži tako vse življenje okrog globine 600 metrov in še nižje pokonci. Seveda pa postaja z rastočo globino čedalje manj številen, v globini 2000 do 3000 m ga pa po vsej priliki ni več in tu je po vsej priliki tudi konec vsega življenja. V globini, ki Jo je dosegel Beebe, pa Je živih tvorov še toliko, kolikor v kateri koli drugi višji plasti. Seveda so to kaj čudna bitja z ogromnimi teleskopskimi očmi in z najbolj čudnimi pripravami za lov žrtev, ki jim rabijo za hrano. Te priprave in ta bitja sama se svetijo v svoji lastni luči, ki jim jo pomagajo izdelovati posebne bakterije. Ne samo za lov, tudi za vabo drugemu spolu rabijo ti svetilni organi. So pa razne vrste čudnih rib, pri katerih si ogromne samice svoje miniaturne samce vlečejo kar s seboj. Mnoge teh rib imajo tako raztezljiva žrela in želodce, da more prebavljati celo živali, ki so dosti večje od njih. Dihanje Dihanje s pljuči se vrši v dveh fazah, z vdihavanjem in izdihavanjem. Pri vdihavanju se pljuča razširijo s tem, da prsne (dihalne) mišice razširijo prsni koš; pri^ izdi-havanju se pljuča zaradi svoje prožnosti in popustitve dihalnih mišic skrčijo na minimum svoje prostornine. Tudi trebušna' mrena ima pri dihanju veliko vlogo. Če se pogrezne, se pljuča razširijo, in če se dvigne, stisne pljuča skupaj. Brez delovanja dihalnih mišic je razširitev pljuč nemogoča, pljuča se sama od sebe ne razširijo. Normalno dihanje je zvezano z zdravimi pljuči in zadostno razvitimi dihalnimi mišicami. Ni torej dovolj, da si čuvamo pljuča pred vsemi škodami, temveč moramo krepiti tudi dihalno mišičevje. Vse čakajo na angažman Ameriški girlsi pred managerjem, ki jim obeta sijajno bodočnost Manj davkov — cenejša živila Prvi majnik je francoska vlada porabila za to, da je izgotovila več zakonskih predlogov glede znižanja davkov in pocenitve živil. Finančni minister Germain Martin se že pogaja s senatorji in poslanci glede poenostavitve davčnega sistema. Reforme v tem pogledu naj prinesejo znižanje davkov in taks, ki močno obremenjujejo domači kreditni trg. Znižal se bo med drugim davek na akcije, ki se glasijo na imena posameznikov. Druga važna reforma — pocenitev živil — se bo dosegla na ta način, da bo vlada uvedla kontrolo preprodajalcev, katerim bo dovolila zaslužek le v omejeni meri. Izenačila bo cene v maloprodaji s cenami v prodaji na debelo. S tem se bo dalo doseči, da se bodo najvažnejša živila, predvsem meso. maščobe in ribe, pocenila za najmanj 10 odstotkov. Producenti imajo vladne predloge že v rokah ln se strinjajo z njimi. Senatu ln zbornici bosta predloženi obe reformi sredi maja. Cayenne bodo opustili Francoska komisija za proučevanje razmer v kazenski koloniji Cayenne je prišla po triletnem delu do zaključka, da se ima ta kazenska kolonija brezpogojno opustiti. Na mestu te kazenske kolonije predlaga komisija ustanovitev velike jetnišnice v Alžeru. Metuzaiem na begu Zaro aga se skriva komisiji zdravniških strokovnjakov Zaro aga, najstarejši človek na zemlji, je povzročid novo razburjenje. Mož, ki je po lastnih zatrdilih star 164 let, bi se bil moral podvreči zdravniški preiskavi, da bi vsaj približno ocenila njegovo starost. Pred 164 leti namreč še niso imeli uradov, ki so zapisovali rojstva otrok. Med zdravniško komisijo, ki je hotela pregledati starca, je bil tudi znani pomlajevalec prof. Voronov, ki je zadnje čase potoval po vzhodni Evropi in študiral starost ljudi. Kakor pravijo izročila, ki jih navaja Zaro aga v podkrepitev svojih trditev, se je narodi! ta Metuzaiem naše dobe 1. 1770 na Kavkazu kot sin Kurda, ki je bil vodja vojaške tolpe. Od rane mladosti dalje je bilo njegovo življenje silno nemirno in njegova Rdeča parada v Moskvi Proslava 1. majnika v Moskvi je imela popolnoma vojaški značaj, bila pa je po svojem obsegu največja vseh dosedanjih vojaških prireditev v Rusiji. Na častni tribuni je prisostvoval paradi diktator Stalin z diplomatskimi zastopniki v Rusiji akreditiranih vlad. Defileja se ni udeležila samo moskovska garnizija, marveč tudi moštva iz garnizij notranje Rusije. Defile je trajal nepretrgoma sedem ur. Med korakanjem čet mimo predstavi-teljev vlade je demonstriralo nad Kremljem 900 bombnih letal. Ob istem času je vozilo mimo Rdečega trga 2500 tankov. Posebno pozornost je zbujala motorizirana kavaleri-ja. Kozaki so bili na motociklih, prav tako tudi Čerkesi in Georgijci. Oddelki za strupene pline so paradirali v novih uniformah, ki jih je dobavila Rusiji Francija. Nenavadna zanimivost med vojaštvom je bil oddelek bivših avstrijskih socialnih demokratov, ki so se udeležili zadnje meščanske vojne na Dunaju ter so se pozneje izselili v Rusijo. Hroščevo leto 1934 Od vseh strani prihajajo poročila, da se obeta letos posebno bogato hroščevo leto. Ponekod so se majski hrošči tako razpasli, da resno ogražajo drevje. Ce bo letos res hroščevo leto, potem se nam ni bati suše, toda znaki kažejo, da se hoče ta reč drugače zasukati. kri mu še danes ne da miru. Turške listine. ki jih ima Zaro aga ter jih rad pokaže vsakomur, pravijo, da je bil možakar 14-krat poročen. V teh zakonih je imel 65 potomcev obeh spolov. Ko mu je bilo 35 let, je baje služil pod Napoleonom v Egiptu. Pod Ali pašo Pepelenlijem je postal cesarski glavosek. Pozneje se je udeležil grških osvobodilnih vojn ter je kot 60 letnik doživel revolucijo na Grškem. Tedaj se je napotil v Carigrad, kjer pa je vladala silna lakota. Moral je prijeti za delo in je postal nosač. S tem se je rešil gladovne smrti, ki je strašno kosila. Tovariši nosači so mu bili zelo naklonjeni. Izvolili so ga za šefa hamalov. Kot takšen je posredoval med de-• lodajalci in delojemalci v turškem pristanišču. Generacije so odmirale pred njegovimi očmi, živ je ostal samo on s svojim številnim potomstvom. Izjema je bil Zaro aga tudi po tem, da ni bil mnogoženec Zadovoljil se je samo z eno ženo in se je vnovič oženil šele potem, ko mu je prejšnja žena umrla. Eno pa je imel vedno pred očmi, kadar si je izbiral družico: visoko je cenil mladost in lepoto žensk ter je jemal za žene Turkinje med 14 in 22. letom sta" rosti. Vdan v voljo Mohamedovo jih je prepuščal usodi in Alahovi previdnosti. Še kot 127 letni mož se je 1. 1897. udeležil grško-turške vojne. Usoda mu je bila mila Nikoli ni bil ranjen, čeprav se je prav hrabro držal in je bil često v najsprednejšib vrstah. Med svetovno vojno je živel v Carigradu in po okupaciji mesta je postal pravcata privlačnost za inozemce. Z nekim grškim trgovcem se je nato kot 145 letnik preselil v Pariz, kjer se je razkazoval ljudem proti vstopnini. Ko se je vrnil domov, je prine sel s seboj lep kupček premoženja. Ko pa so se turške čete pozneje zmagoslavno vrnile v Carigrad, jih je pričakoval in pozdravljal tudi neumorno žilavi Zaro aga L. 1930. je potoval v Ameriko. Angažirala ga je namreč ameriška protialkoholna družba, ki ga je razkazovala po državah Unije kot primer človeka, ki ni baje nikdar v žjvljenju okusil alkohola. V Hollywoodu so Zaro ago tudi filmali. Po povratku v Turčijo se je vnovič oženil in kmalu nato so poročali, da je umrl. Toda Zaro aga živi in pravi, da ga še dolgo ne bo konec, zdravniški komisiji pa se le noče predstaviti. Kdo ve, zakaj? Človek ušel smrti, letalo uničeno Na francoskem letališču v Villacoublayu je te dni strmoglavilo na zemljo letalo pilota Sadi j a Lecolnteja. Pilot je imel toliko prisotnosti duha, da se je v trenutku, ko je začel aeroplan goreti, spustil s padalom na zemljo, kjer je srečno pristal. Letalo je popolnoma zgorelo Sloviti pomlajevalec prof. Sergej Voronov se je nedavno v Bukarešti oženil ■ Oerdo Schvvaetzovo, hčerjo dunajskega arhitekta Schwaetza in nečakinjo gospe Lupescu v Bukarešti. Voronov je star zdaj 68, njegovi ženi pa Je 21 let Sv. Helena za večnega Žida Trockega odklanjajo vse države v Evropi in Ameriki Iz Pariza poročajo, da se mudi Trocki-Bronstein Se vedno v Franciji. Policija ve za njegovo skrivališče, a ga ne izda nikomur, da bi s tem preprečila naval radovednežev ter ga zaščitila pred carističnimi emigranti, ki mu strežejo po življenju. Nobena država se doslej ni izjavila, da je pripravljena sprejeti Trockega pod svoje okrilje. Turčija je menda preklicala dovoljenje, da se sme vrniti na Prinkipo, kjer je živel po svojem izgonu iz Rusije. Trocki j« prosil, naj mu dovole, da se naseli v ameriških Zedinjenih državah ali na Irskem. Obe vladi sta odbili njegovo prošnjo. Francija seveda ni voljna trpeti Trockega na svojih tleh. kajti izkazalo se je, da ta bojevnik »četrte internacionale« nikoli ne drži obljube. Pojavil se je zaradi tega načrt, da bi se Trocki interniral v kakfei koloniji. Toda ta teza zbuja gotove pomisleke: Trocki, ki bi ga poslali na takšen odljuden otok, bi s tem le pridobil na privlačnosti, okrog njegove osebe bi se začele spletati legende. To pa hoče franoo&ka vlada za vsako ceno preprečiti. Zato je vznikla v francoskem ministrskem svetu misd, naj bi poslali večnega Žida v kakšen odljuden gorski kraj, bodisi v Alpe ali Pi" reneje. Pa tudi pri tem zbuja pomisleke vprašanje, kako zavarovati Trockega, da ne bo prihajal v stik z ljudmi. Medtem p« roma Ahasver ruske revolucije iz kraja ▼ kraj in nima niti ure miru, kajti nobena streha ga ne sme prenočiti več nego boro noč. Tragedija brezposelne mladenke Enajst dni brez hrane in v mrazu v rešilnem čolnu Terezija Carr, 241etna mladenka v Bel-fostu, je izgubila službo. Zaman si je prizadevala več mesecev, da bd našla kjerkoli kakšno zaposlitev. V največji stiski se Je obrnila do svojih sorodnikov v Ameriki za pomoč in so Ji odgovorili, da jo radi sprejmejo k sebi, samo denarja za potovanje preko velike luže Ji niso mogli poslati. Carrova tudi ni imela denarja, da bi si kupila vozno karto. V svojem obupu se je odločila za korak, ki so ga poskusili že mnogi. Splazila se je v neko ladjo, ki je imela odpotovati v Ameriko, in se je skrila v neki rešilni čoln. Dva hleba kruha sta bila vse, kar je mogla vzeti s seboj. Že nekoliko ur po odhodu parnika je nastal silovit vihar. Mraz ji je šel do kosti, a je vztrajala. Vzdržala je tudi potem, ko je pojedla zadnji kos kruha in se je oglasil glad ter Ji je telo že skoraj otrpnilo od mraza. Po enajstih dneh je ladja dosegla ameriško obalo; šele sedaj je splezala iz svojega skrivališča, a se je zrušila na tleh. Pod nadzorstvom priseljeniške policije so Jo spravili v bolnišnico, kjer so ji morali odrezati štiri ozeble prste na nogah. Njena zgodba je prišla v javnost in se je javilo takoj več mož, ki so bili pripravljeni, da jo vzamejo za ženo. Toda priseljeniška oblast je ostala neizprosna, dekle ni Rekordni polet iz Evrope v Avstralijo Angleški letalec Rubin Waller je prispel v sredo po osmih dneh in 20 urah vožnje v Port Darwin v Avstraliji. S svojim poletom je prekosil vse dosedanje rekorde na zračni progi Evropa-Avstralija. Potolkel je celo rekord letalca Mollisona iz 1. 1931, ki je rabil za takšen polet 8 dni 22 ur in 50 minut časa. smelo ostati v Ameriki. Prenesli so Jo na ladjo, ki se je vračala na Angleško. Usmiljeni potniki so nebrali zanjo nekaj denarja in v Liverpoolu ao jo čakali bolniški nosači, ki so jo prenesli v tamošnjo glavno bolnišnico. Ko ozdravi, Jo odpravijo ▼ Bed* fast. ANEKDOTA Učenjaka Lichtenberga na univerzi t Gottingenu je nekoč prosil neki neznatni tovariš iz učiteljskega zbora, naj napiše kritiko njegovega dela. Lichtenberg, ne bodi len, sede za mizo, vzame v roke pero in napiše en sam stavek, ki se Je glasil takole: »Knjiga je natisnjena na slabem papirju, škoda za krasni papir.« VSAK DAN ENA Glasba »Preden sva se vzela, si večkrat ure ln ure gladil mojo ročico.« »Res je, to sem delal zato, da nisi igrala na klavir.« > JUTRO« št. 101 Sobota, 5. V. 1934 P O R T ČSK: Hermes Jutri ob 15.45 na igrišča Hermesa. Ob 14.15 pred tekma Jutri nastopi v Ljubljani poleg Ilirije gotovo najmočnejši predstavnik v naši domači podsavezni ligi. V dosedanjih tekmah si je OSK priboril drugo mesto; če bo sreča in bo moštvo ohranilo svojo dosedanjo sposobnost, znanje in elan, skoraj gotovo ne bo mogel noben od naših podsaveznih klubov prehiteti predstavnika Medjimur-ja. Jutri bo imela naša športna publika priliko, da vidi moštvo ČSK na športnem delu. Umevno, da bodo imeli Hermežani težko delo, če bodo hoteli tudi tokrat doseči vsaj delni uspeh. Toda če drugega ne, želimo vsaj, da bi moštvo tudi jutri igralo fair z elanom tn brez razburjenja. Tudi to so vrline pravega nogometaša. Kdor je boljši in. komur je sreča bolj naklonjena, naj odnese zmago! Jutrišnja tekma bo ob vsakem vremenu na igrišču Hermesa ob 15.45. V zanimivi predtekmi nastopita B-možtvi Hermesa in Primorja ob 14.15. Razen popoldne pa bodo imeli prijatelji nogometa tudi zanimiv dopoldanski spored na igrišču Ilirije. Ob 8.30 bo važno srečanje med Slogo In Diskom iz Domžal. 6e važnejše pa bo srečanje med Reko in Korotanom, ki bosta odigrala tekmo s pričetkom ob 10.15. Ro-rotan se bo gotovo skušal rešiti nevarnega predzadnjega mesta v tabeli. Celje: železničar Jutri oo 17. »e bo pričela na Glazitfi v Celju podsavezna tekma med SK Celjem to SK železničarjem iz Maribora, železničarji so v dobri formi in so v zadnjem času uo-segli že več prav lepih uspehov. Moštvo SK Celja bo moralo pokazati vse svoje znanje, če bo hotela doseči časten uspeh. Teit-ni.o bo sodil Jordan. Tekma bo gotovo zelo zanimiva in napeta. Ob 15.15 se bo pričela predtekma med rezervama železničarja ln Celja. V nekaj vrstah. V Ptuju je bil preteklo nedeljo teniški turnir za dr. prvenstvo med moštvo slov. teniškega kluba in Tenis-klu-bom iz Ptuja. V turnirju je zmagal slov. teniški klub s 6:1. — Ormoški kolesarji so se spet pričeli gibati. Kol. društvo »Drava« bo imelo jutri dirko na progi iz Ormoža v Središče in nazaj. Po dirki bo veselica v prostorih kletarskega društva v Ormo2u. Na praznik dne 10. t. m. priredi »Drava« izlet v Ljutomer, za Binkošti pa enodnevni izlet z godbo v Slatino - Radence. — Tržiškl tenis se letos ne more premakniti z mrtve točke. Tržiški športni klub (SKT) sporoča, da je v pogajanjih za popravilo teniškega prostora pod Kokovnico in uoa, da bodo že v kratkem ugodno zaključena, žrtve so seveda velike! — V zadevi proslu-le egiptovske afere je ministrstvo za telesno vzgojo imenovaJo posebno komisijo, ki bo v 14 dnevih poročala ministra o sta-aju in storjenih ukrepih. Ugled našega športa je res zahteval, da se tej neljubi aferi prid i temeljito do dna. — V Parizu Je bila v čel/tek tekma v boksu za svetovno prvenstvo srednje kategorije, v kateri je že četrtič zaporedoma zmagal Francoz Marcel Thill, to pot proti Belgijcu Gustavu Rothu. Čudno postopanje SK Mladike, VSK Triglav nas je prosil za objavo naslednjih ugotovitev: Na proslavi desetletnice Mladike se je vršil večji nogometni turnir, za katerega je bilo tem večje zanimanje, ker je b:.l za zmagovalca razpisan pokal visokega cerkvenega dostojanstvenika, ki je bival pred kratkim v Ljubljani. V turnirju so nastopili razen prireditelja še 4 klubi, med njimi tudi moštvo Triglava, ki je v odločilni igTl z Mladiko zmagalo s 4:2 (0:2). Po objavljenem razpisu bi bil moral najlepši pokal prejeti zmagovalec VSK Triglav, ostala dva manj vredna pa drugo — ozir. tretjeplasirani na turnirju. Prireditelji pa so Triglavu izročili tretji pokal — najvrednejši pokal pa js dobila Mladika. Triglava-ni bodo prejeti pokal javno razstavili, hkrati pa po tej poti obsojajo postopanje Mladike, ki je s to gesto zavrgla vsa športna načela — (O razpisu omenjenega turnirja naš list ni bil obveščen, tako da tudi ne moremo soditi, ali in kakšni so bili pogoji za sodelovanje in dosežene uspehe. Vsekakor spravlja pritožba VSK Triglava prireditelja v čudno luč. tako da je treba zadevo že samo v interesu našega športa razčistiti. Op. ur.) Ustanovni občni zbor JASO. V četrtek je bil na Aleksandrovi univerzi ustanovni občni zbor jugoslovenski akademske smučarske organizacije. Predsednik Krevel je najprvo predlagal, da se pošlje vdanostna brzojavka ministru za telesno vzgojo dr. Angjelinoviču, kar so navzoči sprejeli z odobravanjem. Nato je obrazložil zgodovino JASO. Udeležba na mednarodnih akademskih tekmah je dokazala, da je tudi med akademiki smučarski .port na pravi pati. Na pobudo zagrebških akademikov se bo organiziral akademski smučarski savez, v katerem bodo včlanjene smučarske organizacije naših univerz. Sprejet je bil že predlog, da se uvede turistična sekcija, ki naj organizira izlete tudi med počitnicami, da ostane članstvo v stalni zvezi z odborom. v Novi odbor so bili izvoljeni: Častni predsednik: Iskra V.; predsednik: Mikule-tič; podpredsednik: Pogačnik; tajnik I.: Dermel; tajnik II.: Kruhme; blagajnik: N'agy; teh. ref.: Tepina, Kranjc; ref. za tisk: Bradač; odb. brez mand. Prezellj; nadzorni odb.: Kump, Krevel, Skabern» Službene objave LNP ^Nadaljevanje seje u. o., dne 25. aprila.) Dopis Ilirije z 24. aprila ln prepis objave glede bojkota v »Jutru« se odpošlje JNS ln sporoči dejanski stan. Imenujeta se v o. o. Maribor Lorber namestil otiatopivsega Maruslga in v o. o. Trbovlje Pun-tar Janko namesto odstopivšega odbornika Hvale Pran ca. Glede na sporočilo Dobrne ln po zapisniku o. o. Trbovlje s 16. aprila se poziva SK Šoštanj, da mora v roku enega mesca odigrati revanžno cekmo z Dobrno po zadevni pogodbi. Po dopisu Drave z 10. aprila se uvede postopanje proti Igralcem SK Ptuja, ker so nastopili v neaaveznem Klubu 2. aprila na Pragerskem. Mapro6a se o. o. Maribor, da takoj zasliši igralce. O lede na poročilo SZN8 LJubljana z 18. aprila, po katerem se pozivajo klubi, naj se neposredno Dbračajo ne sekcijo, se opozarjajo klubi, da se i:.orajo ravnati samo po pravilih JNS ln morajo s-se dopu* pošiljati preko LNP. sekciji. Klubi, si se n« bi ravnali po gornlem sklepu, se bodo ' \7no^a* po | 53. k. p. JNS. SK Radovljlvi se na dopis ■ 17. april* ln Tr-glavu, Hrastnik na dopis s 23. aprila, sporo« pogoje za sprejem v članstvo JNS. Prošnji Svobode, Vič, št. 37/34. s 4. aprila ln prošnji Reke s 5. aprila, se ne more ugodit*, ker nI denarnih sredstev. Dopis Ilirije s 23. aprila v zadevi dogodka prt prvenstveni tekmi Maribor : Ilirija dne 8. aprila v Mariboru se pošlje o. o. Maribor v tajavo. Dovoli se Slogi, Ljubljana, sodelovanje na proslavi Mladike 29. aprila v Ljubljani. Klubi bodo prejeli v teku tedna statistične pole ministrstva za tlz. vzgojo naroda, ki Jih morajo Izpolnjene vrniti do 15. maja t. 1. Tajnik I. (Nadaljevanje seje p. o. On« t. t. m.) Odobri odigran Je tekme oldboya SK Celje : Olimp 4. t. m. v Celju. — Naknadno se odobrijo prijateljske tekme SK Hrastnik : Atletlk SK 29. aprila v Celju. — SK Laško : Sava 29. aprila v Laškem. — čakovečkl SK n. : Železničar H. 29. aprila v čakovcu. — Odlgranje prijateljske tekme Sava : Elan 6. t. m. v Sevnici se ne odobri, ker igra tati dan Sava prvenstveno tekmo s krškim SK. Verificirajo se • pravom takojšnjega nastopa (po J 18. Uputstva) za Čakovečkl SK : Vogrinec Stjepan. — Za Svobodo, Vič: Logar Karel, — ra Slovan: Keravec Peter, — za Jadran Brlnček Milko. — S pravom nastopa 12. maja za Elan: Malič Jože, Skobe Maks, — za Reko: Ladlč Ferdinand, — za Amater: Tramšek Albin, Ver bič Rudi, — za Korotan, Kranj: Seguia MIlan, — za Panonijo: Veeelič Boris, Pevec Rudolf, Draš-kovič Draglč, — za Slovan: Gerjol Adolf, — za Dravo: HegedlS Pranj o, — za I. SSK Maribor: Dernovšek Marko, Frančlč Bruno, Lakner Ivan, — za SK Laško: Kojc Josip. Igr. Mekovec Jcslp bo verificiran za «Uk»-rečkl SK, ko prejme p. o. odjavnlco od centralne kartoteke. Kazenskemu odboru se predajo igralci: UrSič Prane (Korotan, LJubljana) saradl prestopka na prvenstveni tekmi Korotan : Jadran 29. aprila. — Dvoršak Jakob, Tlčar Boris (Svoboda, Maribor) ln Debelak Štefan (Mura) zaradi prestopkov na prvenstveni teknil Svoboda : Mura 29. aprila v Murski Soboti. — Sener Albin (Dobrna) zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi Dobrna : SK Trbovlje 29. aprila v Trbovljah. — Močnik Stane (Hermes) zaradi prestopka na prijateljski tekmi Hermes II. : Ilirija n. 29. aprila. Upravnemu odboru se preda Sloga, Zagorje, ker nI oddala postave moštva na predpisani tiskovini pri prijateljski tekmi Rudar : Sloga 29. aprila v Hrastniku. — Nadalje sodniško poročilo o prvenstveni tekmi Hermes : Ilirija 29. aprila. Protest SK Laškega St. 6/34. z 9. aprila proti verifikaciji prvenstvene tekme SK Laško : Jugoslavija. odigrani 8. aprila v Celju, se po izjavi SZNS v Ljubljani s 30. aDrila zavrne kot neutemeljen. Protest I. SSK Maribora 9t. 84/16. s 30. aprila proti verifikaciji prvenstvene tekme T. 8SK Maribor : SK Celje, odigrani 29. aprila v Mariboru ln protest Svobode. Zagorje, št. 21/34. s 30. aprila proti verifikaciji prvenstvene tekme Svoboda : SK Litl'a. odler^nl 29. aprila v Zagorju, se pošljeta SZNS v izjavo. Suspendira se do nadaljnleea Igralec Spat Avgust (Drava), dokler ne poravna svoilh obveznosti do prejšnlesa kluba Save. Sevnica. Iz seznama verificiranih igralcev se trta Tl-hole Avsrust (Sava. Sevnlee). Dolo*l1o se odfodene prvenstvene tekme: Ret-Je : Dobrna, določena za 15. april na 27. maj. — Rudar : Hrastnik, določena za 22. aprila na 6. maj. — Trbovlle : Ret1°. določena za 22. anril na 3. Krnil. — Elan : Krški SK. določena za 22. anrll na 27. mal. — Sava : Elan. določena za 29 april na 13. maj. Tajnik n. Skrbite 73 red n* nogometnfh lerlVrh. Preteklo nedeljo se Je vršila n& ierišču v Z«M?or1u prvenstvena tekma med domaČo Svobodo ln enajstorlco lz I,lt,lle. Vao ltrro so vodili froetie. kar sevedi dorrm^lm lprairpm n1 b1'o wrav. Tekmo 1» sodil s. Marin lz Trbovell. ki 1e imel Belo teftko stališče in so ga «rli»«no Vrltl*lrall Se wed odmorom. Končno le orlSlo tnllro dalf»č da so srvfnlk* tvli rinipedll Po pravic! se Je občinstvo po VnmKanl l«rr1 *frrft*a*o t*r v dvomu zapi'W«.lo l" M bilo. d* bi t«port-ie in-R+nTT-e posvetile tsk^nlm rto^ortkort potrebno po^,ornsn1e proti lnralcem: TJršlč Prane. Korotan. LJubliana. Mo*nik Stane. Hermes. D"orščak Jakob. Svoboda. Maribor. Se-ler Albin. Dobrna. Debelak Štefan. Mura. — Poziva se o. o. Maribor, da dostavi do prihodnle sele k. o. od n1es?a zahtevani material v zadevi Incidentov na prilateliski tekmi Svoboda : Železničar dne 1. amrlla t. 1. Talnik TU. Postava hazenske družine za Zagreb. Za medmestno hazensko tekmo, ki bo jutri v Zagrebu, so določene naslednje igralke: Papež Ivi-ca, Hafner Ela. Oman Anica Papež Darinka, Janežlč Vida, Mirtlfi Elza, Bernik Pančl ln rezerva Smuč Spela. Določene igralke naj pridejo zjutraj ob 5. točno na kolodvor, razen onih, ki potujejo že v soboto zaradi trening-tekme državne reprezentance. Janežlč Vida naj prevzame od Ilirije opremo za vse. obutev pa naj vzame vsaka igralka za sebe. Ne pozabite na kopalne drese! Tehnični referent. SK Ilirija. Izredna seja upravnega odbora bo v torek 8. t. m. ob 20.30 v damskl sobi kavarne Emone. — (Lahkoatletska sekcija.) Danes od 18. dalje trening za vse atlete na igrišču. Redni treningi bodo odslej vsak torek, četrtek ln soboto od 18. dalje. Točna navodila za treninge, bllžnle prireditve ln vse sekcijske objave bodo odslej objavljene vedno v garderobi na igrišču. V ponedeljek 6. t. m. bo na Igrišču ob Celovški cesti interni izbirni miting za mete ln skoke. Start je obvezen za vse atlete, k trenirajo v teh disciplinah. Prlčetek mitinga ob 18. Naprošajo se: Polak, Steplšnlk Mirko, Jurman, major Jane, Habič, Plpenbacher, Polajnar, Kušar, Boltesar, Osterman ln Spom. da prisostvujejo današnjemu treningu, zlasti pa Izbirnemu mitingu v ponedeljek. V dneh, ko se vršilo redni treningi. bodo vršili sekcljskl odborniki odborniško službo. Prt današnjem treningu: Polak. v ponedeljek: Plpenbacher, v torek: major Jane, v četrtek: Baltesar, v soboto: Sporn. ASK Primorje (nogometna sekcija). Junl-orjl igrajo v nedeljo predtekmo na igrišču Hermesa. Oblačenje v naši garderobi, kamor mora priti junlorska garnitura ob 13.30. V nedeljo ob 10. igrata na našem Igrišču dve garnituri sub-juniorjev. žSK »Hermes« (nogometna sekcija). Sestanek I. moštva ln rezerve bo dre vi točno ob 20. — Vsi in točno! čebohin in Levi I. ln □. sigurno. — (Kolesarska sekcija.) Danes ob 19. seja sekcljskega odbora pri Kočarju. Vsi točno 1 Vsi kolesar j i-dirkači se pozivajo, da prlneso na sejo svoje slike zaradi verifikacije. — Uprava Igrišča. Prosilo se vsi odborniki upr. Igrišča, naj pridejo v nedeljo ob 10. na Igrišče zaradi nadaljnlega dela. SK Reka. Jutri ob 9.50 naj bodo na Igrišču Ilirije: Plklč. Dane, Bolan. Drage, Korle, Korll, Plno. Nany, Heribert, Bojan Z. In Clvha. Reditelji: Jaka, Laznik. Torkar ln Stane morajo biti na igrišču zaradi Dredtekme že ob 7.45 Popoldne ob 17.30 igrajo Juniorjl s Korotanom na Rakovniku. SK Jadran. — Jutri ob 8. na Igrišču Hermesa igralci: Marklč, Blažlč, Plantan, Jaka. Pavle, Oskar. Janko, Janez, Tahi, Rudi, Balči, — ob 8.30: Burger, Kisel J, Oven H., Llpovšek. Marolt, Verblč, Benedetič, Brlnček, Brcar, Kalčlč, Kocjan. — Drevi ob 20. sestanek Igralcev v klubo-vih prostorih. SK Sloga. Jutri ob 8. na Igrišču Ilirije Igralci: Llpovšek, Trobec, Ninkovič, Starman m.. Starman I., Podrekar, Lejka, Praunsels, Sevare-vlč, Rlhter, Mrkvlčka. Rezerva Samar. Prvenstvena tekma • Diskom. Reditelji: Zlooel. Grzlnlč, Pero vid. SK »Zalog«. V nedeljo trening-tekma s Panonijo. javijo naj se- Gvido, Lorbek, Cerar, 6a-bec, Kocjančič. Danilo, Franci, Jaka. Edl, Hane ln Bezlaj. V predtekmi rezerva proti rezervi istega kluba. Gostje pridejo z vlakom, ki odhaja ob 13.55 lz LJubljana Smučarski klub Ljubljana. Tudi letaš prt- redi smučarski klub Ljubljana svojim tekmovalcem pozdravni večer v spodnjih prostorih restavracije Zvezde. Ta zaključna prireditev bo v sredo 9. t. m. ob 20. Vabimo razen tekmovalcev vse članstvo in prijatelje kluba, da se družabnega večera udeležijo v čim večjem Številu. — Sestanek tekmovalcev bo v torek dne 8. t. m. ob 18.30 v klubovem lokalu, kjer bo nato ob običajni viri seja upravnega odbora namesto v sredo. Smuk. TKD. Atena. Danes popoldne ln jutri dopoldne trening na lgrtSču. — Udele&ba m vse obvezna. Propagandno tekmovanj« Atene v skokih In metih. TKD Atena priredi 19. t. m. ob 17. na svojem igrišču v Tivoliju propagandno tekmovanje v skokih ln metih v naslednjih disciplinah: met krogle, skok v višino, met kopja, skok v daljino ln met diska. Pravico starta Imajo verificirane članice klubov, včlanjenih ▼ JS2S. Prijave se sprejemajo na igrišču pol ure pred tekmovanjem proti prljavnlnl 2 Din za osebo ln disciplino. Prve trt plasirane ▼ vsaki disciplini dobe prlznanlce. Tekmuje se po pravilih JLA8. Komna vabi ▼ svoje bo&anstvene predele, ki so Se zmerom pokriti z V/t m debelo snežno odejo ln je smuka po njih prav Idealna. Podružnica SPD Bohinj Ima Se vedno odprto svoje postojanko na Planini na Kraju, ki bo oskrbovana, dokler bodo snežne prilike na Komnl ugodne. Po 10 dnevnem bivanju v naši postojanki imajo obiskovalci popust na železnicah. Za razmah smnčarstva na Dolenjskem Priprave za zgraditev prvega smučarskega doma na Dolenjskem lepo napredujejo in če bodo pokazali dovolj razumevanja za to, lepemu kosu Dolenjske koristno akcijo tudi tisti, na katere se je agilnč SK Polž obrnil s prošnjo, naj mu omogočijo doseči končni cilj. dobimo še letos nov smučarski dom, ki bo nam vsem v ronos. Včeraj je »b-ii zakoličen pri Sv. Duhu nad Višnjo goro svet, kjer bo stal dom, in prihodnji teden začno kopati temelje. časi so pa teiki in klub si mora pomagati na vse načine, da zbere vsaj najpotrebnejša sredstva za zgraditev dom«. V okviru svojih prizadevanj je sklenil prirediti na praznik vnebohoda 10. t m. v prijazni vasioi Zavrtače pod Sv. Duhom veselico, ki bo gotovo privabila velike množice ljudstva iz okolice Višnje gore in Stične, pa tudi mnogo izletnikov iz Ljubljane in drugih krajev, saj je Sv. Duh med našimi najlepšimi izletnimi in razglednimi točkami. Smučarji, prijatelji Dolenjske in vsi, ki radi preživite nekai prijetnih ur v bujni pomladni naravi s krasnim razgledom daleč naokrog, rezervirajte si praznik vnebohoda za zlet k Sv. Duhu nad Višnjo goro. S <1M o I Ob srebrnem jubileja viškega Sokola Dne 1. t. m. je poteklo 25 let, odkar je bil ustanovljen Sokol na Viču. Za ta Jubilej je Nj. Vel. kralj Aleksander blagovolil dovoliti, da prevzame kumstvo novemu naraščajskemu praporu, ki bo slavnostno razvit 8. julija, starosta SSKJ Nj. Vis. prestolonaslednik Peter. Kot uvod v jubilejne svečanosti bo drevi ob 20. v dvorani Sokolskega doma slavnostni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: otvoritev ln pozdrav, 251etno delovanje viškega Sokola, nagovor načelnika o pomenu sokolske vzgoje, pozdravi zastopnikov, proglasitev vstopa v jubilejno leto. Po končanem občnem zboru bo v dvorani prijateljski večer. Udeležba na slavnostnem občnem zboru Radiotermalne, znane za vse bolezni, priporočljive ŠMARJEŠKE TOPLICE 27» R sprejemajo v predsezoni od 1. maja do SO. junija na 10 dnevno penzijo (Slcrat dnevno dobra, domača hrana, kopeli in zdravniški nasveti) za 400 Din. V glavni sezoni od 1. julija do 31. avgusta 10 dini 500 Din za osebo UPRAVA KOPALIŠČA NOVO MESTO K U B A N Y-JEV MATE ČAJ brani ter krepča živce in mlSice. Telo postane odporno in z lahkoto premaga vse napore. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseb lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leufttek, LJubljana, Resljeva c. J. ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci, nogometail: pijte ga redno! 126 ja sa članstvo obvezna. Na Občni zbor bo rabljeni zastopniki Sokoiatva in vse javne korporacije ln oblastva. V trajen spomin bo na občnem rfjoru razgrnjena Spominska knjiga vitkega Sokola, v katero se bodo vpisovali gostje in članstvo. Vabimo na slavnostni občni zbor prijatelje viškega Sokola, da a svojo navzočnostjo pokažejo priznanje 251etnemu neumornemu delovanju za povzdigo jugoslo-venake nacionalne ta sokolske misli na Viču. iakebka lupa Ljubljana. Članstvo ki nsraiCaj ljubljanskih in okoliških eokotekih druStev se potiva, da se v čim večjem Številu udelefti m animacijskega zborovanj«, ki sa priredi Jadranska straža v Ljubljani v nedeljo dne 6. maja ob 11. url dopoldne pred univerzo. Zdravo! 2upna uprava. Sokol v Medvodah priredi v nedeljo t. m. ob 16. narodno igro »Divji lovec« na prostem v romantičnem Stanu ob Savi. Po Igri prosta zabava a plesom. Sokol Hrastnik. Ob priliki proslave pisatelja Meška uprizori Sokol igro »Pri Hrastovih« v soboto 5. maja ob 20. v Sokoljem domu. Cene običajne. Sokol v Kozjem je priredil te dni družabni večer s predavanjem in prosto zabavo. Br. Pakiž Silvester, starešina sodišča, je podal zgodovinski razvoj in ideologijo narodnega socialirma. Želeti bi bilo, da bi se predavanja nadaljevala, zlasti so-kolskoidejna. Sokol v Dobovl priredU ljudsko spevoigro »Mežnarjevo Liziko«. Igro j« reiiral br. Bogovič, na klavirju pa jo je spremljala a. Kovačičeva. 2e prej je bilo prirejenih več iger z nekaj pevskimi točkami, zato so bile te igre zelo obiskane. »Mežnarjeva Lizika« je bila prvi poiskus spevoigre In Je s požrtvovalnostjo vse d igralcev tudi prav dobro uspela. Občinstvo je z vso napetostjo sledilo lepim prizorom. l&ra se bo danes, v nedeljo popoldne ponovila. Sokol v Velsnju. Pevski odsek je priredil v nedeljo r Velsnju koncert, ki Je lepo uspel. Pevovoddi br. Radu Prelovcu in pevcem vee priznanje. Pod vodstvom br dr. Vidmarja se snuje tudi mešani pevski zlbor, kateremu želimo poleg že obstoječe ga moškega pevskega zbora rndmiške ga silske čete krepkega razvoja! Na rudni dkih poslopjih vihrajo saradi katastrofo v Kaknju žalne zastave. Spominu žrtev se v kratkem oddolži tudi Sokol z aktualnim predavanjem br. tcS. Burnika. Sok otoki muzej v Pragi ni nova institucija. Saj se Je že pred vojno izredno trudil za njegovo ureditev med drugimi zlasti br. Karel Vaniček, ki je zbral že tedaj mnogo gradiva. Po vojni se je po nakupu Tyr-ševega doma preselil sokolSki muzej v zanj odrejene prostore. Nekako pred letom dni so bile vse zbirke na novo organizirane in razpostavljene, tako da je danes sokolski muzej prav privlačna točka za Sokole ln druge, ki se zanimajo za telesno vzgojo in zgodovine) slovanske telovadbe. Za prijetno In zanesljivo vožnjo vzemite Continental pnevmatiko »AERO«. Povečan balon vam omogoča najbolj naglo vožnjo. VIKTOR BOHINEC, Ljubljana. Telefon št. 23-09 ŠPEDICIJA LjUBLjANA OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon Interurban 24-59. Vilharjeva c. 88. (nasproti nove carinarnice) prevzema PREVAŽANJ*. vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarykova e. (nasproti tovornega kolodvora) Kakšne blesteče, bele zobe Imate! V- prav kratkem času boste videli, da daje KOLVNOS zobem tak blesk, kakršnega nikdar ne morete doseči * običajnimi pastami za zobe. KOLTNOS se peni v vsaki razpokli-ni, ugonablja rumenkaste madeže in lisa in nikdar ne kvari zobne aklennle. Uporabite KOLTNOS takoj — 1 centimeter na suhi ščetkici, dvakrat na dan in na-mah boste ugotovili rezultate: zobje so postali beli in zdravi, a dlesna rdeča kot roža. Kupite tubo KOLTNOS A Se danes! Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« malt oglasnik. Kavarna »Nebotičnik" Ljubljana dnevno popoldne In zvečer. Koncerti Dancing vse dni razen srede ln sobote PO OBIČAJNIH KAVARNIŠKIH CENAH. V sredah ln sobotah klubski večeri po zvifiamh cenah. — Udobne igralnice. — Biljardi Seifert. ZAHVALA Našega dobrega Bertla ste najiskreneje počastili. Prisrčna hvala vsem in za vse! Za mir njegove duše bomo prosili v ponedeljek, dne 7. t. m., ob 7. uri zjutraj v cerkvi oo. frančiškanov. Ljubljana, dne 4. majnika 1934. Sestri in bratje Jugovi. 4464 OBJAVA. Zelo usoden nakup HOTELA Na otoku Krku se proda potom sodne dražbe, ki se vrši dne 26. maja 1934 ob 9. uri pri tamkajšnjem sodišču, Krk soba št. 5 prvovrsten hotel »VILA LUCIJA« v Aleksandrovem s 24 sobami ter povsem opremljeno restavracijo z oskrbo 100 oseb. Hotel ae nahaja v neposredni bližini kopališča. Kupci, ki ae zanimajo sa nakup hotela, se vabijo, da se te dražbe udeležijo, ker kupec lahko takoj prične z obratovanjem. Pojasnila daje iz prijaznosti ,.HRANILNICA KMEČKIH OBČIN" V LJUBLJANI, poštni predal 297. S960 Objava Zelo ugoden nakup moderno urejenega HOTELA Potom sodne dražbe se bode prodajal dne 28. maja 1934 ob ya10. uri pri sodišču v Radovljici soba štev. 26 hotel »OLYAfPIC« na Bledu. Hotel je na novo zidan s 16 sobami, 3 lokali, 2 kuhinji, kopalnica, v sobah vodovod z mrzlo in toplo vodo, ter elektriko. Hotel stoji na najprometnejši točki ob jezeru, ter je krasen razgled z velikega balkona na jezero. Pojasnila daje iz prijaznosti »HRANILNICA KMEČKIH OBČIN" V LJUBLJANI, poštni predal Z91. 8960 RS a o,t 44 Krinka proti krinki Roman »Da, žrtev moža, ki je bil nekaj časa pater, zdaj je pa brez sledu izginil... Res sreča, da smo majorja spet našli. To bo potolažilo zbegane pomike ...« V resnic pa majorja McO'Connorja niso bili našli, zakaj ta major lii bil altoče drugi kakor jaz. In za te ljudi sva bila jaz ki major dve popolaoma različni osebi. Nade! sem si bil krinko izginulega majorja, da bi spravil slikarja Aksela Svendrupa na varno. 17 Zapiski Kdor bi se bil hotel po izginjenju majorja Mc 0'Connorja poučiti o tem, kdo je bil, tistemu bi bilo treba samo vzeti iz njegovega kov-čega knjižico, ki je menda hotela biti dnevnik. Ob natančnejšem pregledu bi se bilo izkazalo, da je bila bolj spomenica ali — recimo — zapisnik, čigar vsebina se je skoraj izključno nanašala na neko določeno stvar, na dogodek, o katerem si je bilo težko misliti, da bi mogel odstavljenega majoria britsko-indijske armade tolikanj zanimati. Ta knjiga je obravnavala pred vsem umor konzula Traeruštvo. Zagreb. Ba6va.re.ka a!. 22. 12813-1 Sadjarskega strokovnjaka poljedelca, ki ima praktdč-no in teoretsko znanj« za eamostojno obdelovanje sadovnjak« in gospodarstva, sprejmemo &a Srbijo. Prednost poročeni. Ponudbe (z dobrimi &pričevaii prednost) na Kkenazi, Beograd — pošt. pretnnac 368. 1274M Pek. vajenca takoj ali poeneje spreinve Martin StTOuhai, Sv. Jurij ob Taboru. 18785-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca išče do 11. maja Slavko Puškar v Trbovljah. 12816-1 r/. rieseda 1 Din. davek 2 Din za šifro &U dajanje na *lova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din. Dijaki 12 Din Nemško konver»oijo in pouk Bedi izobražena gospa po 10 Mn za uro. GledaliSka nI. 16, priti«je. pri g. Rebek. 12890-4 Službe išče Beseda 50 par*, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Mesar in šofer z obojo večletno praksa, išče siuibo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »ifro »Karkoli Mo<. 13645-2 Gospodinja srednjih tet, 6iet« in »*-nesljiva, imoina voditi samostojno gospodinjstvo — i$6e sln*bo. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Cista gospodinja«. 12754-2 Ljuba Jurkovič: (Ilustriraj V. Mazi) 74 Kraljica Lili in šarik sta se poslovila tudi od Pingva IV. in vsega njegovega ljudstva. To je bilo solza in vzdihovanja, k0 je Lili objemala svoje dobrotnike in prijatelje! Posebno prisrčno je bilo pa ša-rikovo slovo od njegovih učencev, ki so mu v poslednji pozdrav napisali na veliko desko besedi: »Gvin! Gvlnl. kar je pomenilo: »Srečno! D0 svidenja!« Knjigovodja in bllanclst v«M slovenske, srbohrvaške is nemške korespondence, zmožen garancije, išče siuibo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Garancija«. 10872-2 Prodam Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Norveško ribje olje najfinejše, svete, vedno t lalogi. Naročila točno proti povzetju. Piccoii, Tyr&eva (Dunajska) test* štev. 6. 348-6 Zelo p o • » a i m »hteftste pri Preskerlu t Ljabljani, Sr. Petra Gesta it. 14 1866 Velika odprodaja železnine nepreklicno do 6. maja pri Stanku Florjan««, Sv. Pe- tra oest* 35. 1SM5-« Najcenejša kurjava »o su>M bukovi kratko rožami odpadki od žag*. Dostavlja budi na dom Ivan Šiška, tovarna parket. M« telkora nita« 4 — telefon 2241. 11828-6 Otroški voziček drap, na peresih, za 900 Din naprodaj v Idrijski tri. »t. 20. 12692-6 »National« registrir. blagajna. 6 predalov, biljard, novo preoblečen. tricikelj za prevažanje z omaro, ogledalo visoko t omaro ta ma.r-m orna to ploSfo, stena za predsobo z omaro, ieliern« postelja, kompletna, okvir tridelni za okno. uov. tnala ta velika nožna omara. pooewi naprodaj. — Ja.ko-witsoh. Cel.je. GuMe-va. 16831-6 Avto, moto Beseda 1 Din davek 3 Din r,a Mfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din Aato Bugatti 8 cyi., 2 sjedala, trkala kola, brata* 180 km. pno dajem iM menjam m ved*. Zadoboiek, Zagreb. Palmoti 6eva 19. 13687-10 Avto &estsedeften, kupimo takoj proti gotovini. Tudi rabljeni pridejo v poiter. — Ponudbe do 80. maja na og^las. oddelek »Jutra« pod »Gotovina«. 12727-10 Motorno kolo 280 cm*, malo rabl jeno, ▼ dobrem «ta.njti kupim. Ponudbe n« oglasni odde'ek »Jutra« pod »Motorno kolo 748«. 18748-10 Ugodna prilika! Fiat 510 — sedemsedeien, odprt, v najboljšem stanju. nove pnevmatike, 2 kovčka, za 28.000 Din. — Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod znatko »V brezhibnem stanju«. 18648-10 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Otroški voziček, šival, stro] in kolo kupim. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Plaiam«. 12783-7 Tračnice xa poljsko železnico, kapi I. Oesenj, elektrarna, St. Vid nad Ljubljano. 1Ž788-T Mlin za mletje barve rožni, kuipiim. Ponudbe na oglas, odoedek »Jutra« pod »Mlin 40«. 12775-7 Dvoje železnih vrat kovanih, v približni veliko«« 200 X 140, ki se dajo uporabiti z« vhode na vrt, kupim. Ponudbe pod Mtro »Dobro ohranjeno« na oglasod oddelek »Jutra«. 12753-7 Beseda lDln, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne vloge vseh bank kupujemo, prodajamo ln kreditiramo najugodneje. — Vsa naročila izvršujemo takoj. Poslovni zavod d. d. Zagreb, Praška ul. 6/n., Tellnt. 38-38. — T* nrleovor prl-lo«tl S Din ▼ enamkah. 143-16 Vlogo PMojtoto« v MoJah (Dra 8odrek«r, Trtič. 13834-S1 Č1TAJ! NA OBROKE se prodajajo zelo ugodno solidnim kupcem prima moški, damski in otroški čevlji. A. KOS, Ljubljana Kolodvorska ulica 11. PRI OSLABLJENJU ŽIVCEV uporabljajo »Kalefluid« (fiziološki ekstrakt iz življenjetvorne žleze mladih in močnih Hvali). »Kalefluid« pojačuje delovanje vseh izločevalnih žlez. Jači živčni sistem in krepi organizem. — Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Njeguševa št. 5, MiloS Markovič. »Kalefluid« se prodaja v lekarnah in drogerijah. Reg. S. br. 5300 od 28. HI. 1932. Dobro vam hoče lekarnar ali drogerist, ako vam priporoča OLLA TROPIC -T ZBOR ZDRAVNIKOV HRVATSKE, SLAVONIJE IN MEDMURJA V ZAGREBU javlja vsem kolegom in znancem žalostno vest, da mu je dolgoletni, odlični član, odbornik in glavni urednik »Lječniškog Vjestnika«, gospod preminul po kratki, a težki bolezni 3. t m. v 55. letu življenja. Pogreb se bo vršil izpred mrtvašnice na Mirogoju v Zagrebu v soboto, dne 5. t m., ob 5. uri popoldne. Zagreb, dne 4. maja 1934. Zbor zdravnikov« Mesto vsakega drugega obvestila. 4463 Urejuje Davorin Stavljen Lsdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll Riboikai. Za Narodno tiskarno d. d. not uskarnarja Franc JezerseiL Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljuhl^m