Poštnin« plačana v gotovini
Cena Din 1'—
Uhaja v»ak dan ajntraj mren r ponedeljkih in dnevih po prašnikih. — Posamezna številka Din 1"—, na 16 straneh Din 2—k mesečna naročnina Din 20 —, sa tujino Din 30—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23, Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-7L
Jugoslovan
Rokopisov no vračam*. mm Oglasi po tarifi in dogovoru.
C/prava
V Ljubljani, Gradišče 4, teL 30-68. Podruinlca v Maribora, Aleksandrova cesta it 24, telefon 29-60. Podruinica v Celju,
Slomškov trg Stev. 4.
St. 109
Ljubljana, torek, dne 7. oktobra 1930
Leto I.
Vzroki strahovite katastrofe zrakoplova R101
Pripovedovanje prostalih potnikov in članov posadke - Zrakoplov je nenadoma začel padati, pri tem treščil v hrib in nato zagorel ko baklfa - Eksplozija vodne zaloge rešila večino preostalih od smrti v plamenih - Prvi rezultati uradne preiskave
Pariz, 6. oktobra. AA. Po poročilu iz Beauvaisa je potnik, ki se je rešil iz zrakoplova »R 101« izjavil tole:
Pripovedovanje rešencev Na zrakoplovu je bilo do Beauvaisa vse v redu. Iznenada je bilo čuti, da zrakoplov pada. Nato je zrakoplov plul dalje, a je kmalu začel ponovno padati in je zadel v hrib. Nato je eksplodiral. Zdi se, da^ je eksplozija bila posledica kratkega stika električnih žic.
Jutri bodo strokovnjaki ugotovili pravi vzrok nesreče.
Snoči ob 9. je še vedno gorel rezervoar olja.
London, 6. oktobra. A A. Vest o katastrofi zrakoplova »R 101« je vzbudila po vsem svetu globoko sočutje. Včeraj je prispelo kralju, vladi in težko prizadetim družinam veliko sožalnih brzojavk.
Eden izmed posadke, ki se je rešil, je umrl davi v bolnici.
Od drugih sedem rešencev je samo eden ranjen, drugi trpe na posledicah razburjenja, ki so ga doživeli pri katastrofi. Vsi preživeli naglašajo, da ni bilo na zrakoplovu do zadnjega trenutka niti sledu o kaki nerednosti.
Vsi so čutili slabo vreme. Radiotelegrafista su sunki viharja zbudili. Kmalu nato sc je zrakoplov nagnil naprej in zadel oh zemljo. Zadonela je eksplozija za eksplozijo in kmalu je gorel zrakoplov kot baklja.	.	.
Neki rešeni mehanik pravi, da ]e zrakoplov treščil na tla, ko je bil oddan iz kontrolne kabine znak, naj se zmanjša hitrost.
Kmalu po katastrofi je objel zrakoplov velikanski plamen in vsi smo čutili, da je bila naša zadnja ura. Kar nenadoma je počila zaloge vode, ki se je vsula na nas in tako preprečila plamenom, da bi nas zajeli. Posrečilo se nam je, da smo prišli iz kabine, nakar smo se znašli v temnem grmovju.
Uradnik kraljevih letalskih tvornic v Cardingtonu pravi, da je morala nastati v strojih motnja, ki je povzročila padec zrakoplova. Pravi vzrok katastrofe je še nepojasnjen in ga bo ugotovila preiskava.
Vrhovni poveljnik letalstva sir John Simon in načelnik letalskega glavnega stana komodor Holt sta se odpeljala z letalom v Francijo, kjer sta zaslišala preživele vštevši letalskega poveljnika Bootha kapetana zrakoplova »R 101«. Snoči se je vršila na kraju katastrofe preliminarna seja strokovnjakov. Skupni komisiji angleških in francoskih strokovnjakov so bila izdana navodila, naj prično danes preiskavo.
Snoči je bil izdan uradni komunike, ki pravi, da ni moči poročati o vzroku katastrofe, dokler ne bo preiskava končana. Skoraj gotovo je, da je prišlo do eksplozije, ko je zrakoplov padel na zemljo.
Javna preiskava o vzrokih katastrofe zrakoplova se bo vršila v Angliji. Čeprav preiskava o katastrofi še ni zaključena, sloni poročilo, da je zrakoplov eksplodiral po padcu, na ugibanjih onih, ki so preiskali ruševine zrakoplova.
London, 6. oktobra. AA. Heniam, ki se je na čudežen način rešil iz gorečega zrakoplova »R 101«, pripoveduje, da se je nahajal v stranski kabini, da je čutij vso silo udarca in da je s poslednjimi močmi težko ranjen splezal izpod ruševin na prosto. Izrazil je mišljenje, da se je vnel »R 101«, še preden se je dotaknil zemlje.
Predhodno poročilo preiskovalne komisije London, 6. oktobra. AA. Britska preiskovalna komisija je pregledala danes ruševine zrakoplova »R 101« in sestavila predhodno poročilo. Popoldne bo objavila komunike o domnevnih vzrokih nesreče Nesrečo pripisujejo predvsem dvem vzro kom. Prvič z barometričnim višinomerom ni mogoče točno določiti višino leta, ker meri le relativno, drugič pa je bil napolnjen zrakoplov z gorečim hidrogeničnim plinom, katerega je bilo v zrakoplovu f milijonov 645 tisoč kubičnih čevljev. Vzro ka katastrofo ni mogočo pripisati strojem
kor so bili absolutno zanesljivi, pač pa ima letalstvo danes še premalo izkušenj glede plinov, s katerimi se polnijo zrakoplovi.
Izjava dr. Eckcnerja
Leipzig, 6. oktobra, n. Cim je danes pristal »Grof Zeppelin«, so novinarji obkolili g. profesorja Eckenerja, ki jim je glede nesreče angleškega zrakoplova dejal, da ne razume, kako je prišlo do te katastrofe, ker se zrakoplovom vendar ne more ničesar pripetiti, če se prepustijo vetrovom. V svojih pogajanjih glede prometa z zrakoplovi je on vedno zahteval, naj se zrakoplovi tipa »Zeppelin« vedno napolnijo s helijem, ne'pa z lahko vnetljivim vodikom.
Toplo sočutje francoskega tiska Pariz, 6. oktobra. AA. Listi komentirajo katastrofo angleškega vodljivega zrakoplova »R 101« ter izražajo globoko spoštovanje do britskih junakov in tolmačijo bratsko sožalje Francije do Anglije. Francoski minister za letalstvo Laurent Eynac je poslal angleški vladi toplo sožalno brzojavko. Podal se je na mesto katastrofe, da vodi tehnično stran preiskave. Obiskal je tudi ranjence v bolnici. Šef francoske vojaške letalske službe Garrald Bares je dal britskim ekspertom na razpolago vsa sredstva za vodstvo preiskave. Pariška
občina in francoski aeroklub sta poslala londonski občini in angleškem aeroklubu sožalne brzojavke.
Žalni dan v Franciji
Pariz, 6. oktobra. AA. Preiskavo o vzrokih katastrofe »R 101« bodo vodili francoski in angleški strokovnjaki. Nekateri tehnični krogi menijo, da se je ponesrečil zrakoplov zaradi prevelike teže strojev in tovora. Zaradi tega je bil zrakoplov pred kratkim predelan in zvečan, da zamore nositi večjo težo.
SDOČi je francoski ministrski predsednik Tardieu odredil za vso Francijo žalni dan. Vsa javna poslopja imajo zastave na pol droga. Pogreba žrtev, ki bo v Beau-vaisu se bo udelžil tudi ministrski predsednik Tardieu.
Danes popoldne so preletala kraj katastrofe francoska in angleška letala, ki so obsula tamošnjo mesto s cvetjem. Točno število žrtev ni še znano. Ne ve se ali je bilo na zrakoplovu 54 ali pa 58 oseb.
Žalna manifestacija imperijalne konference
London, 6. oktobra. AA. Danes so se sestali vodje delegacij imperijalne konference. Takoj v začetku seje so delegati sprejeli to resolucijo: Člani konference želimo izraziti našo veliko žalost nad katastrofo
zrakoplova >R 101« in nad izgubo tolikih dragocenih življenj. V imenu vseh delov britskega imperija izražamo priznanje pogumnim možem, ki so dali svoje življenje kot pijonirji človeškega napredka in želimo tako izraziti naše globoko sožalje žalujočim rodbinam. Našemu predsedniku izražamo globoko simpatijo na izgubi zaradi izgubi odličnega tovariša in ljubljenega prijatelja.
London, 6. oktobra. AA. O priliki otvoritve konference laburistične stranke v Llanduduu je imel zunanji minister Hen-derson govor, v katerem je izrazil spoštovanje junakom »R 101«, posebno ministru Thomsonu, ki je našel junaško smrt pri izpolnjevanju dolžnosti do svoje domovine.
London, 6. oktobra. AA. Reuter poroča, da sta odpluli dve torpedovki v Boulogne sur Mer, da prepeljeta do Dovra smrtne ostanke žrtev »R 101«. Iz Dovra jih bo prepeljal poseben vlak v London.
Pariz, 6. oktobra. AA. Med drugim so angleškemu ministrskemu predsedniku Macdonaldu izrazili povodom katastrofe »R 101« sožalje predsednik litvanske vlade, češkoslovaški minister za javna dela, predsednik letonske in predsednik bolgarske vlade.
Prve podrobnosti o katastrofi prinašamo na osmi strani.
Umor italijanskega učitelja v Vrhpolju pri Vipavi
Dva neznanca sia ga ustrelila z lovskima puškama - Učitelj po imenu Sottosanti se je zadet v hrbet zgrudil pred svojim stanovanjem mrtev na tla - Fašisti opustošili uredništvo »Novega lista« v Gorici ter uničili stroje v tiskarni
Trst, 6. oktobra. V soboto okrog 20.40 jo bil v Vrhpolju v Vipavski dolini ustreljen tamkajšnji učitelj Sottosanti. Današnji »Pic-oolo delila Sera« pravi, da je bil ta zločin izvršen iz političnega maščevanja. »Način, kraj in čas pričajo,« beleži list, »da so ta zločin že dolgo časa pripravljali slovenski nacijonailisti, ki so našli gostoljubno streho v eni izmed hiš te male vasice v Vipavski dolini. Žrtev tega zločina je bil tovariš Francesoo Sottosanti, staT 35 let, doma iz Piazza Armerina v Siciliji, učitelj na šoli v Vrhpolju, ki spada v vipavsko občino. Bil je oče petih mladih bitij, ki so sedaj izgubila svojega varuha in reditelja.
Tovariš Francesco Sottosanti — pravi dalje List — je bil velik fašist, goreč po svoji veri. Bil je učitelj, ki ga je ljudstvo spoštovalo, miličnik, ki je z vdano ljubez-nijo služil v slavni 62. legiji »Isonco«, ki ga je imenovala za začasnega vodnika mi-lUčniške čete v Vipavi.«
Kako se je izvršil umor
List nato opisuje vrhpoljsko šolo in njen položaj. Sola v Vrhpolju stoji nekoliko izven vasi. Okrog šole je vrt, v katerem raste nekaj dreves in grmovja. Ta vrt obdaja mrežasta žična ograja. Kdor se je postavil za to ograjo, je lahko neopažen — skrit za drevjem in grmovjem, videl, kdo prihaja in odhaja iz šole in ob katerem času. Učitelj Sottosanti je stanoval v šoli in je vsak dan po šolskem delu odhajal v Vipavo, da pomaga vipavskemu občinskemu tajniku.
Pred kratkim je bil v Vipavi še zaposlen na občini neki Kavčič, kii so ga pa odslovili, ker je manifestiral svoje protiitalijansko in protifašistovsko prepričanje, kar je pokazal posebno pri poslednjih »plebiscitnih« volitvah. Ta Kavčič je pred tedni zbežal skrivoma preko meje.
Tudi v soboto je učitelj Sottosanti odšel v Vipavo na občino. Po opravljenem delu je zvečer stopil v dom fašistovske mladinske organizacije »Balilla«, kjer je bil član in odbornik, ter se nekaj časa razgovarjal s fašistoma dr. Delpinom in krajevnim fa-šistovskim tajnikom Anselmijem. Zvečer se je vrnil s kolesom domov. Doma ga je pričakovala žena z enim sinom, oba sta sdone-
la na oknu in ko je prišel Sottosanti do hišnih vrat, sta ga pozdravila.
Tedaj so bili nenadoma oddani trije streli iz puške. Učitelj Sottosanti, ki je stal na stopnicah pred hišnimi vrati, se je, zadet v hrbet, zvrnil preko stopnic in obležal. Napadalci so izginili. Sottosantijeva žena je pUtekla takoj k svojemu nožu in kmalu je prišel tudi dir. Delpin s svojim avtomobilom. Učitelja pa ni mogel več rešiti. Umrl mu je v naročju. Žrtev bodo pokopali v Vipavi.
Preiskava oblastcv
Obveščene so bile tudi varnostne oblasti, ki so preiskale kraj in okoliščine, v katerih je bil izvršen zločin. Po sledeh na blatnikih učiteljevega kolesa, na hišnih vratih in drugod so dognali, da sta streljali dve osebi, in sicer z dvema lovskima dvocevkama, eno večjo, drugo manjšo. Napadalca sta zbežala, in sicer eden po glavni cesti, drugi pa po stranski poti. Že v noči od sobote na nedeljo so ju začeli zasledovati, niso ju pa mogli izslediti, ker jima je pomagala tema in čas, da sta se še pravočasno skrila. Ko so pregledali truplo učitelja Sottosantija, so dognali, da mu je krogla ranila glavne organe.
»Piooolo della Sera« pravi, da Sottosanti v Vrhpolju in sploh v vipavski dolini ni imel sovražnikov. Kot fašist se je izkazal v volilni kampanji pred letom dni in je takrat nagovarjal ljudi, naj volijo za faši-stovsko stranko po svoji lastni in svobodni vodji. To njegovo delo da je rušil Kavčič, kii so mu postala tla vroča in je zbežal preko meje. Razen njega ga, kolikor je znano, — pravi »Piccolo« — ni nihče sovražil, marveč so ga po zatrdilu tržaškega lista vsi odkrito spoštovali in ljubili.
Fašistvoski izgredi proti Jugoslovanom v Gorici
Trst, 6. okt. V nedeljo popoldne okrog 15. ure je nekaj mladeničev, ki jih je razburil umor v Vrhpolju, v prepričanju, da je bil, kot pravi »Picoollo della Sera«, posledica onega sovraštva, ki ga seje »Novi list« v svojimi članki med slovansko ljudstvo, navalilo na uredništvo tega lista in ga razdejalo. Razbili so vse pohištvo, uničili stroje
in skušali zažgati poslopje. Na lice mesta so prihiteli karabinerji in agentje javne varnosti ter preprečili njihovo namero. Fašisti so hoteli pozneje vdreti tudi v stanovanja urednikov »Novega lista«, pa jim je policija njihove namere preprečila. Tako poslopje, v katerem je tiskarna in uredništvo lista, kot stanovanje urednikov so za-stražiili močni oddelki fašistovske milice in karabinerjev. Kljub temu pa so se demonstracije nadaljevale. Demonstrantje so klicali proti napadalcem in proti sosedni državi ter tako dajali duška svojemu sovraštvu proti slovanski organizaciji, ki je zakrivila nov zločin proti fašizmu in državi, kot pravi tržaški list. Pozno v noč so agentje javne varnosti in miličniki vzpostavili red. Razpoloženje v Gorici, pa tudi drugod je zelo napeto.
Po zaroki bolgarskega kralja
Rim, 6. oktobra. AA. Italijanska vladarska dvojica prejema neprestano nove brzojavne čestitke k zaroki princese Giovan-ne z bolgarskm kraljem Borisem. Italijanski listi pričakujejo od te poroke, da se bodo še bolj okrepili stiki prijateljstva med Italijo in Bolgarsko.
Dogodek pozdravljajo tudi angleški listi, dočim naglašajo francoski listi, ila ima ta poroka politično ozadje in da ustvarja nove cerkvene odnošaje med sveto stolico in Bolgarsko.
Sofija, 5. oktobra. AA. Kralj Boris je sprejel v posebni avdijenci italijanskega poslanika Piacentinia, ki mu je v imenu italijanske vlade čestital k zaroki s princeso Giovanno Savojsko. Kralj je prejel mnoge brzojavne čestitke.
Kazen atentatorja De Rosa
Bruselj, 6. oktobra, n. »Derniere Heure« prinaša v svoji današnji številki vest, da bo De Rosa, ki je bil obsojen na 5 let ječe, bržkone že prihodnje leto izpuščen na svobodo. V Belgiji je namreč običaj, da se kaznjenci, posebno politični, M se v ječi korektno in lepo obnašajo, izpustijo po /s prisojenih jim let iz ječe
Jugoslovanska misel fe socijalna
V zadnjem času je opažati med delavstvom vedno večje zanimanje za jugoslovansko misel in iz nje izvirajočo jugoslovansko akcijo. Je to čisto naraven pojav, ker delavec čuti, da more biti prava jugoslovanska misel samo ona, ki je tudi socialna. Kajti prvi cilj vsake nacionalne misli je, da dvigne ves narod gospodarsko, kulturno, nravstveno in socialno. Ta svoj cilj pa more doseči le, če dvigne slehernega po_ sameznika, kajti posamezniki tvorijo narod.
Vsak delavec v Jugoslaviji pa se je tudi mogel prepričati, da sme tem več pričakovati socialne zaščite, čim močnejša je nacionalna misl. Kajti pravi nacionalist bo vedno priznal, da mora biti delavec zaščiten, kajti špekulacijo na nezadovoljstvo delavca poznajo le komunisti. Zato tudi vidimo, da je osvobojena Jugoslavija takoj upe-Ijala bolnišiko in nezgodno zavarovanje, da je ustanovila delavske zbornice, borze dela in inšpekcije dela. Baš te dni pa se vrše tudi že posvetovanja za uvedbo starostnega zavarovanja in vse kaže, da bo tudi to v kratkem uvedeno. Tako bo v glavnem socialna zaščita delavca izvedena in če se bo delavec potrudil, da bodo vse te ustanove povsodi tudi dobro delovale, potem bo delavec za vedno rešen najtežje skrbi, kaj bo z njim, če zboli, če se ponesreči ali če obnemore v delu. A tudi za starost bo preskrbljen, ko bo uvedeno starostno zavarovanje. Če upoštevamo, da kmet, ki je brez dvoma najvažnejši faktor v naši državi Še nima niti kmetijske zbornice, kaj šele da bi bilo izvedeno zavarovanje poslov, potem je pač treba priznati, da je Jugoslavija dokazala, da je nacionalna misel vedno tudi socialna.
Ne zadovoljuje pa se jugoslovanska misel s tem, da izvrši država svojo socialno dolžnost do delavca, temveč jugoslovanska misel zahteva, da vsak njen pristaš čuti socialno in da tudi praktično izvaja glavne zahteve socialne pravičnosti. Zato ni noben oderuh jugoslovanski nacionalist, pa naj bo vpisan v vsa nacionalna društva in najsi bo ves prepasan z jugoslovanskimi traki. Pravi jugoslovanski nacionalist je šele tisti, ki vidi v vsakem Jugoslovanu soborca in sodelavca, brata po krvi, s katerim tudi postopa po bratovsko. Zato bo pravi jugoslovanski nacionalist dal delavcu vedno to, kar ta potrebuje, da pošteno preživi sebe in rodbino in zato ne bo nobe« pravi nacionalist izkoriščal delavca in njegovo bedo. Pošteno plačilo za pošteno delo je eno temeljnih načel jugoslovanske misli. A delo in plačilo je tu enako poudarjeno, ker jugoslovanska misel hoče dvigniti produkcijo in zato zahteva, da vsi mnogo in intenzivno delajo, ker drugače ni pravega napredka. Primati je treba, da je ta zahteva tem bolj utemeljena, ker se je pri nas dostikrat videlo in se še vidi, da se premalo dete. Ko pa v vsem svetu prodira ameriško intenzivno delo, ne smemo mi delati le >po domačec, ker na ta način nujno zaostanemo v tekmi. Jugoslovanska misel zahteva dobro delo tudi zato, ker samo dobro delo sme zahtevati dobro plačo.
Jugoslovanka misel je moralna misel, ki hoče dvigniti dostojanstvo v človeku in »to spoštuje osebnost slehernega človeka. Nič n.1 zato bolj napačno, kakor podtikanje, da hoče biti jugoslovanska misel le v enem pogledu podobna fašistični. V nas je samih dovolj spoznanja in ljubezni do naroda, da nam res ni treba tujih vzorov, najmanj pa napačnih. Kdor na katerikoli način isto-
Avstrija v srditi volilni borbi
Kancelar Vaugoin mora popravljati grozilne izjave ministra Sta-rhemberga — Major Pabst se še ta teden zopet vrne v Avstrijo
Dunaj, 6. oktobra, d. Pri sobotni manifestaciji Heinmehirov na Heldenplatzu na Dunaju je govoril notranji minister Star-hemberg, da je cilj heirrmehrovskega gibanja pri volitvah, da vidijo Breitnerjevo glavo r pesku se valiti. Kancelar Vaugoin je inozemskim dopisnikom izjavil, da so listi Starhembergov govor potvorili. Ni res, da bi bil Starhemberg pretil, da bo šla Breitnerjeva glava, temveč je samo rekel, da bo Breitnerjeva glava v voli vnem boju padla. Vaugoin je tudi demantiral Star-hembergovo izjavo proti Zidom.
S Starhembergovo izjavo se je bavil na včerajšnjem velikem zborovanju zaščitne zveze v Dunajskem Novem mestu socijal-no-demokratski poslanec Deutsch, ki je de-
jal: Po navadnem praznem pojmovanju so Starhembergove besede poziv k umoru, torej zločinstvo. Radoveden sem, kako se bo to zločinstvo kaznovalo. Starhemberg in njegovi ljudje ne smejo misliti, da smo mi tako kruti kakor oni. Mi ne bomo dopustili, da bi se njegova glava valila po pesku, temveč bomo poslali njegovo glavo njegovemu rojaku Zeileisu, da jo bo obseval. Morebiti se mu posreči njegove bolne možgane ozdraviti in ubogemu možu prihraniti prisilni jopič.
Dunaj, 6. oktobra, d. Vsi listi javljajo na enak način, da se major Pabst, ki sta ga, kakor znano, Schumy in Schober izgnala iz Avstrije, Se ta teden vrne v Avstrijo.
Ostavka vlade g. Maniuja
Kralj je ostavko sprejel — Titulescu brzojavno poklican v
Bukarešto
Bukarešta, 0. oktobra, d. (Orient Radio). Ministrski predsednik Maniu je bil danes popoldne ob 3.20 v Sinaji sprejel pri kralju v avdijenci, kjer mu je izročil svojo prošnjo za ostavko. Marnu se je skliceval na svoje zdravstveno stanje. Kralj je njegove razloge upošteval in ostavko sprejel. Hkrati mu je izrazil zahvalo za njegovo delo in ga naprosil, naj viladne posle vodi še dalje, dokler ne bo imenovana nova vlada. Kralj bo v najkrajšem času začel posvetovanja z voditelji strank. Jutri se bo vršila seja mi-
nistrskega sveta.
Bukarešta, 6. oktobra, d. V opisovanju političnega položaja pišejo listi, da je ministrski predsednik Maniu zaprosil 3-mesečni dopust in predlagal, da za ta čas prevzame interimistično vodstvo ministrskega sveta Mihalake ali Mironescu. Samo če bi se ta dva branila prevzeti ta posel, je hotel predložiti ostavko kabineta. Kakor je izvedel »Cuventuilc, je kralj Karel brzojavno pozval poslanika Titulesca, da pride v Bukarešto.
Zaključek naše razstave v Ženevi
Razstavo je obiskalo 3500 oseb iz najodličnejših mednarodnih
krogov
Ženeva, 6. oktobra. Snoči je bila zaključena jugoslovanska razstava v Ženevi. Vsega je bila otvorjena 17 dni. V tem času je šlo skozi razstavne dvorane okoli 8500 ljudi. Ze to število bi zadostovalo, da pokaže velik uspeh razstave. Ce pa se vzame v poštev, da so bili posetniki največ iz mednarodnih političnih krogov, osobja tajništva Društva narodov, mednarodnega urada dela, najuglednejši predstavniki tiska in odlični ženevski krogi,
otem je uspeh te odlično urejene razstave vsekakor velik. To priznajo vsi oni, ki našo državo poznajo, in vsi, ki so jo spoznali šele potom te razstave. Na razstavi je lahko vsakdo konstatiral, rekel je eden izmed odličnih posetnikov, da je to država t odličnim položajem in država, ki dela z vsemi močmi na izboljšanju mnogoštevilnih težkih problemov. >Vi se že zdaj,« je rekel dotični >morete s pravico ponašati s svojim napredkom!«
Otvoritev prve balkanske konference v Atenah
Konferenca je bila svečano otvorjena v nedeljo ob zvokih novozlo-žene balkanske himne — Važen pozdraven govor g. Venizelosa
Atene, 6. oktobra. A A. Otvoritev prve balkanske konference je bil izreden dogodek za vse Atene. Pred parlamentom se je pred prihodom delegatov zbrala velika množica ljudstva, ki je aklamirala vsem delegatom za balkansko konferenco, ko so prihajali na otvoritveno sejo v parlament. V glavnih ulicah visijo zastave vseh šestih balkanskih držav, med njimi je bilo opaziti tudi predlagano balkansko zastavo. Otvoritev seje se je vršila ob 10. dopoldne. Albanska delegacija šteje 10, bolgarska 11, grška s strokovnjaki 80, romunska 30, turška 10 in jugoslovanska 7 delegatov. Bivši grški ministrski predsednik Papanastaziu je kot šef grške delegacije predsedoval seji. Zbor grških omladincev je pel la to svečanost komponirano balkansko himno. Papanastasiu je pozdravil vse bratske delegate ter naglasil veliko važnost konference. Na njegov predlog so bili z odobravanjem in ploskanjem^ izvoljeni za častne predsednike konference ministrski predsedniki vseh šestih zastopanih držav in predsednik mednarodnega urada za mir.
Nato se je ministrski predsednik Venizelos
zahvalil za izkazano mu čast ter dejal:
Dopustite mi, da izrazim svoje veselje, da vidim tu predstavnike vseh balkanskih narodov, ki so se sestali, da delujejo na zbližanju vseh balkanskih držav in iščejo pota za ustvaritev balkanske unije. Znane so nam težkoče, ki stojijo tej uniji nasproti. Vsi smo prepričani, da se more računati na ustvaritev unije samo korakoma. Toda, če se začne delo pri onih točkah, glede katerih smo vsi složni, tedaj bo sporazum lahek. Nato bomo reševali tudi vsa ostala vprašanja in dela na poti k uniji bodo hitro napredovala. Odstraniti moramo vse težkoče in delati z vsemi silami, da dosežemo končne uspehe. V imenu vlade in naroda Helade prinašam konferenci tople pozdrave in ji želim iz vsega srca uspehe pri tej veliki akciji.
Predsednik mednarodnega urada za mir senator La Fontaine in predstavniki vseh Šestih delegacij so pozdravili nato konferenco ter naglasili njeno zgodovinsko važnost. Zastopnik tajništva Društva narodov Walter je pozdravil konferenco v imenu Društva narodov.
Pred drugim procesom proti Jugoslovanom v Italiji
Proces, ki se pripravlja v naj večji tišini, se začne 13. t. m.
Trst, 6. oktobra, n. Današnji Popolo di Trie-ste javlja, da bo posebno sodišče na podlagi staro obtožnice 12. t. m. začelo proces proti 59 OKtuliin obtožencem, od katerih je 28 po
veti jugoslovansko misel 6 fašistično, ta ni- I ^ jjw Italije. V Trstu je pred zadnjim pro-ma dobre namere, temu je jugoslovanska | ce80m faustovski tisk započel ostro kampanjo misel nasprotna. Vsi naši naTodni prvo-
boritelji so nosili le rdeče srajce, ki so pričale o nacionalni ljubezni in svobodoljubju, nlkdaT ne črnih, ki so teraz nestrpnosti. Jugoslovanska misel hoče, da se dela-
z namenom, da bi prepričal italijansko javnost. kako se v Julijski Krajini pod zunanjim vplivom vrši velika teroristična akcija. Pri tem je italijanski tisk poročal o senzacijonalnih od kritjih, trdeč, da so obtoženci v preiskavi priznali vse in da bodo njihova priznanja na pro-
jugosiovausKu	d ,	.	cesu dokazana, da	so namreč kot tuji agentje
vec aktivno udeležuje	narodnega^ aeia	in	|	pril)rnvjjali Mr0t0	z namenom, da se Julijska
Krajina odcepi od	Italije in pridruži neki so-
da naj delavec vendar že enkrat doseže to stopnjo, da bo pri vsem razumevanju za delavsko solidarnost ostal naroden. Vsi Nemci, Francozi, Italijani in drugi so pri vsej svoji mednarodnosti tudi zavedni narodnjaki in med vojno so glasovali nemški socialni demokrati za kanone prav tako ko nemški nacionalisti. Čas je, da tudi naš delavec enako pojmuje mednarodnost in da se zaveda, da je najprej sin svojega naroda in potem šele vse drugo.
Jugoslovanska misel je socialna misel in tem bolj bo socialna, čim bolj se bo delavec njej pridružil. Zato pa vun iz zapečka preostankov strankarske dobe in naprej v široko reko jugoslovanstva, ki nas vodi vse k cilju, kmeta in inteligenta, delavca in trgovca! Tudi rešitev delavca je » jugoslovanski misli!
sedni državi.
Med tem na zadnjem procesu v Trstu ni prišlo do teh odkritij in Tribuna je pozneje pri-
znala, da tržaški proces in obsodba nista izzvali onega efekta, kot ga je pričakoval fašistovski tisk. Reperkusije tega procesa niso bile ugodne za fašiste.
Zato se pa novi proces v Rimu, ki je pravzaprav nadaljevanje tržaškega, pripravlja v največji tišini in molku. Fašistovski tisk javlja brez bučne reklame in brez vsakega napovedovanja glede kakšnih senzacijonalnih odkritij ta novi proces. Tribuna opozarja, da se prebivalstvo v Julijski Krajini ne razburja in se ne briga za opasno delo tujih agentov. Ta-šistovska vlada je bila prisiljena zapreti slovansko šolo pri Sv. Jakobu kot tudi ostale slovanske institucije v Julijski Krajini, ker so bili to samo opasna teroristična gnezda, iz katerih se je širila protifašistovska in protiitalijanska propaganda.
Brez vesti o letalki Bruce
Bassorah, 6. oktobra. AA. O letalki Bruce ni nobenih vesti. V Jask, kamor je bila namenjena, ni dospela. Potem ko se je dvignila z letališča v Bushiru včeraj zjutraj, so jo videli včeraj nad Tuedassom.
Obletnica 3. oktobra na Češkoslovaškem
Praga, 6. oktobra. AA. »Češke elayo<, »Pra-ger Presse« in drugi češkoslovaški listi priobčujejo članke ob obletnici ukaza kralja Aleksandra, ki je bila z njim kraljevina Jugoslavija razdeljena v devet banovin na povsem novi osnovi.
Parada 120.000 stahl-helmovcev
Pari*, 6. oktobra. AA. Iz Koblenza poročajo, da je tamkaj včeraj defiliralo 120.000 članov Stahlhelma. Vodja udruže-nja Seldt je imel govor, ki je v njem zahteval revizijo mirovnih pogodb in dejal, da se je treba boriti proti marksizmu.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 8. oktobra, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za Jutri:	I.	napoved:
Spremenljivo vreme, padavine z vetrom, nekaj hladneje. Resnejša napoved: Spremenljivo vetrovno vreme.
Informacijska potovanja ministrov med narodom
V Skoplju in v Splitu sta se vršili v nedeljo dve važni posvetovanji med člani vlade in lastopniki prebivalstva — Izjava ministra inž. Dušana Serneca Skoplje, 6. oktobra. 1. Pred odhodom ministrov v Tetovo, je minister za gozde in rudnike inž. Dušan Sernec izjavil novinarjem: Za-divil sem se nad Skopljem. Nisem verjel, da je to srednjeveško starinsko mesto moglo doseči v tako kratkem času tak amerikanski uspeh, če pomislim na velike in težke boje, ki jih je moralo mesto prestati, da je prišlo do osvobojenja in ujedinjenja našega naroda.
Na vprašanje, ali bi mogel g. minister kaj reči glede svojega resora in bodočega dela, je g. minister inž. Sernec izjavil: Delalo se je do sedaj in delalo se bo tudi v bodoče, vse kar bo mogoče. Posebno skrbimo za pogozdovanje. Lahko vam rečein, da bo že na spomlad pogozdeno okrog 300- ha goličave. To je najpotrebnejše. Prav tako se bo tudi v drugih smereh energično delalo.
Split, 6. oktobra, k. Včeraj ob 12. dopoldne ee je vršila v mestni posvetovalnica konferenca, ki so j:i prisostvovali ministri Preka, Srskič in Drankovič ter preko 400 delegatov splitskega občinskega sveta in ustanov iz mesta in okolice. Konferenoi je predsedoval dr. Ivan Bulič, ker se je župan dr. Račič udeležil otvoritve kongresa vseslovanskih-zdravnikov. Po pozdravih dr. Buliča so govorili poedini delegati te.r obrazložili zahteve in želj'e svojih krajev in organizacij. Za tem so govorili ministri Drin-kovič, Srskič in Preka. Njihovi govori so se nanašali na vprašanja, ki so jih iznesli njihovi predgovorniki. Poudarili so tudi intenciije Nj. Vel. kralja in vlade. 9nočd eo odpotovali v Šibenik, kjer bo danee slična konferenca.
Skoplje, 6. oktobra. 1. Včeraj ob 8. se je skopsko meščanstvo zbralo pred prosvetnim domom, kjer 6e je ob 9. začela konferenca, na kateri sta po nje otvoritvi po predsedniku občine 2iv-koviču, govorila ministra Nikola Uzunovič, Oton Frangeš in inž. Dušan Sernec. Nikola Uzu-noviič je v svojem govoru povdarjal, da so prišli ministri med narod, da se informirajo o njegovih potrebah in da se porazgovore z naro-lom o nadaljnjem delu. Niso pa prišli zato, da bi držali kaka zborvanja in deklamirala. Poudarjal je tudi, da se sedaj ne razlikujemo več po strankah, temveč da smo vsa eno in isto. Treba je, da pozabimo na to, kar je bilo, in da mislimo samo na delo v bodoče. Govoril je tudi o žitnih cenah, težavah kmetovalcev zaradi niz-k" cen in o delu vlade, da ee težki položaj izboljša.
Minister Frangeš je odgovarjal na nekatera vprašanja zborovalcev. Posebno se je bavil s poljedelsko produkcijo Vardarske banovine.
Po zborovanju so si ministri ogledali mesto, nato eo odšli na banket v Oficirskem domu, po 'bamketu pa so se v avtomobilih odpeljali v Tetovo. Povsod kamOT so prišlii, g bili najpri-erčneje pozdravljeni.
Šibenik, 6. oktobra. AA. Danes ob 7. zjutraj so dopotovali v Šibenik ministri Srskič, Drin-kovič in Preka. V Šibeniku jih je pričakovala ihnožica kmetov, ki so prispeli tja iz vseh krajev severne Dalmacije. V Šibeniku so vse ulice okrašene z zastavami. Ministre je pozdravil mestni načelnik Smolčič, kateremu se je za zahvale pozdravil minister Srskič. Nato se je vršil v občinski dvorani sestanek, kateremu je prisostvovalo več sto ljudi iz vseh krajev severne Dalmacije. Pri razpravi o gospodarskih, kulturnih in zdravstvenih vprašanjih teh krajev so odgovarjali ministri. Ministre so pozdravljali burno vsi prisotni. Sestanku so prisostvovali pristaši vseh bivših struj ter manifestirali voljo, da hočejo iskreno in. složno pomagati kraljevski vladi pri njenem stremljenju, da izvede do kraja stavljeno nalogo. V imenu vseh prisotnih je pozdravil ministre občinski odbornik Krmpola. Konferenca je trajala tri ure.
Povratek ministra Marinkoviča iz Ženeve
Beograd, 6. oktobra. 1. DaneB dopoldne ob 10.50 je s aimplon orijent ekspresom dopotoval naravnost iz Ženeve zunanji minister dr. Voja Marinkovič s svojo soprogo.. V njegovem spremstvu so biU še: Ljuba Nešič, naš poslanik v Ankari, g. Fotič, ravnatelj političnega oddelka, In tajnika Paulovi« in Gavrilovič.
Minister Marinkovič je izjavil, da je zelo zadovoljen z uspehi,, ki so bili doseženi v Ženevi in da bo v drugi priliki dal izjave o svojih ženevskih vtisih. Nato se je odpeljal domov.
Na j več ji evropski aeroplan v Beogradu
Beograd, 6. oktobra. 1. Včeraj okrog poldne se je na zemunskem letališču spustil največji evropski aeroplan »Junker G 38« Zaradi slabega vremena ln neke poškodbe na motorju je letalo prenočilo v Zemunu in šele danes zjutraj ob pol 9. nadaljevalo svoj polet v Bukarešto, odkoder bo šlo v Carigrad in v Atene.
Velika letalska nesreča pri Dresdenu
Dresden, 6. oktobra, n. Letalo »D 1930«, ki je odletelo iz Berlina proti Dunaju, se je v bližini Dresdena ponesrečilo. Pilot, mehanik in 7 drugih potnikov so bili na letalu. Osem oseb je mrtvih, med njimi tudi predsednik zveze avtorjev dr. Kiibneld.
Dresden, 6. oktobra, d. Imena oseb, ki so se smrtno ponesrečile pri padcu letala »D 1930«, so: dr. Kiihelt, znani alpski pisatelj, Paul FSldes, prokurist neke dunajske banke, Blaokwell, godč. Bliimel, uslužbenec zračne Hanse Knittel, soproga nekega letalskega vodje Grafe iz Sofije. Vodja ponesrečenega letala je bil Pust, mehanik pa Lange.
6- september združil ameriške Jugoslovane
Mogočne manifestacije
Chicaški čehoslovaški »Denni HlarateU piše:
»Potek protestnega alioda jugoslovanskih organizacij v Chicagu La okoliai proti usmrtitvi Itirih dijakov od italijanskih taSistov je bdi enako dostojanstven, kakor je bilo dostojanstveno ponašanje jugoslovanske viade, takoj po zločinu, ki je razburil vso Evropo. Na včerajšnji shod so prišli zastopnika Jugoslovanov iz Ctai-oage, iz južnega Chicaga, \Vihitinga, Garya, Ro-selanda, Eeast in North Chicaga in severno Indiana so bili zlasti zastopani. Dvorana je bila okrašena z jugoslovanskimi zastavami in ko je po pol tretjfi uri otvoril shod Boža Martinovih, podpredsednik jugoslovanskega kluba v Chica-gii, je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Predavali so možje, dekleta pa so pobirala prispevke za kritje stroškov in treba primati, da je vsakdo prispeval po možnosti. Vei govorniki, med katerimi so bili med Čehi dobro poznani dr. Ant. Bdankini, dalje starosta jugoslovanskega Sokola Joe Baždač, predsednik 91ovanske Narodne Ednote Vinko Canjkar, tajnik Katoliške slovenske Ednote Louis Zalar in urednik Vžolav Miniberger za Delavsiki svet, vsi ti govorniki so govorili o trpljenju Jugoslovanov pod fašistovsko vlado. Češki govornik pa, tajnik osrednjega Narodnega Združenja Če-hoslovakov gospod Frana Kilepal pa je imel eden najtepših govorov, ki je hil sprejet z aplavzom. Vzrok protesta je bil najlepše povedan v resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta. Resolucija se glasi:
»Zastopniki jugoslovanskih organizacij, ki zastopajo 200.000 Jugoslovanov v Chioagu in okolici, so se sestali dne 21. septembra v dvorani cbikaškega Sokola k mogočnemu protestu, da bi energično obsodili barbarsko in figarsko usmrtitev štirih jugoslovanskih dijakov, ki so bili dne 6. septembra obsojeni na smrt od posebnega fašističnega sodišča v Trstu, kateremu |e predsedoval general. Tem žrtvam fašističnega režima, pod kateriim zdihuje Italijanski narod in skoraj dva milijona Jugoslovanov in Nemcev,
Kultura
Knez Igor
V soboto, 4. t. m. je začela opera s predstavami nove sezone. Skoda, da še le ob 8 — pri daljših glasbenih delih bi bilo na mestu ob Vi8 tudi v »poletnem času«. Mislim, da bi se občinstvo s tem tudi strinjalo. Kajti, ako pridem po predstavi v gostilno, dobim namesto naročenega vrčka piva servirano policijsko uro, ki je zame precej neužitna. O delu samem sem pisal že dvakrat pred premijero, ostane še poročilo o izvajanju. Dirigent Štritof je prvi, ki ga moram omeniti najbolj pohvalno. Istočasno ž njim tudi orkester. Žal, še vedno moramo slišati gotove inštrumente le v duhu. Ker ni izklj^eno, da bo na angleško rogovje carina povišana, bi priporočal čim prejšnjo nabavo tega predmeta. Sicer oboa v nižini tudi rada noslja, pa kaj je vse to v primeri z no-slanjem angleških rogov. Malo drugačna je zadela z II. fagotom. Tam pa ne zadene inštrumenta nobena krivda, ampak onega, ki bi ga moral obvladati. Uljaniščev je poskrbel za prav dobro inscenacijo, režija pa za dva polnokrvna žrebca, na katerih sedi deloma sama, deloma pa njen sin. Res, priznati moram režiserju Primožiču polnokrvnost. Slika pri Gfiliškem je bila mogoče še preveč pestra, malodane razuzdana. Ne zdi se mi verjetno, da bi hrabri bojevniki in dezerterji kneza Igorja imeli na vidnih in kočljivih mestih zaflikane hlače. Balet z Moharjevo in Golovinom na čelu je precizen, ambicijozen in umetniško visoko nad ostalim, kar imenujemo petje.
Pevci so peli tako, kakor smo jih vajeni. Najbolj simpatično gotovo Janko; pri niem sem
Jugoslovanov v Chicagu
ni bil dovoljen niti zagovor niti pravica do priziva, temveč so bili tri ure po razsodbi ustreljeni v hrbet.
Ta sodna procedura in mnogo drugih v preteklosti in taikšnih, ki se še pripravljajo, kakor tudi sežiganje jugoslovanskih šol in zastav, cerkev, gledaliških odrov, knjižnic, narodnih domov, tiskaren in drugih trgovskih podjetij, razpust vseh jugoslovanskih kulturnih in gospodarskih društev, preganjanje jugoslovanskih duhovnikov, učiteljev in drugih intelektualcev, izgon Jugoslovanov v pokrajine Sardinije, kjer razsaja malarija, vsi ti zločini proti Jugoslovanom v Italiji 90 bili izvršeni od fašistovske vlade. Vse te okrutnosti niso nič drugega, ko obupen čin režima, ki čuti svoj padec in ki se ne sramuje miti navadnih zločinov, da bi odvrnil pozornost komkurzov in nezadovoljnosti Italijanov, ki propadajo pod nevzdržnim pritiskom fašistovske vlade, kii izziva mirne sosede k vojni, ki bi morala zajeti ves svet, če bi bila enkrat izzvana.
Apeliramo na javno mnenje prebivalstva Združenih držav, kakor tudi Evrope in v vsem kulturnem svetu in protestiramo proti temu in podobnim činom fašističnega režima ter zahtevamo, da bi bilo preprečeno, predno bo prepozno in bi ta izzivanja izvala svetovni konflikt.«
Kakor izvemo iz posebnih pisem, je bij shod v vsakem oziru popolnoma uspešen. Govornikov se je priglasilo tako mnogo, da vsi sploh niso mog.li priti na vrsto. Protestni shod se je začel ob dveh popoldne in se je končal ob 7. uri zvečer. Trajal je torej celih pet ur. Shod je združil vse Jugoslovane in sedaj se priznavajo za Jugoslovane tudi oni Hrvati, ki so preje hoteli biti samo Hrvatje. Žalostni tržaški dogodek pa jih je združil zopet pod jugoslovansko za-sfarvo in tudi radičevoe.
V pismih pravijo dalje naši rojaki, da se Jugoslaviji ni treba ničesar baiti, ker je vse na njeni strani.
razumel vsako besedo in čutil močno odstop-njevano dinamiko. Niti ni bilo opaziti, da je vloga pisana za bas in ne za bariton. Škoda, da ne tremoliral Zanj, ne za nas. Kajti, ako bi to delal, bi imel gotovo posebne doklade za meketanje, kakor jih imajo menda nekateri drugi. Pa vem, da Janko nalašč noče. Thier-ryjeva je bila zanosita kneginja, polna resne gracije in je vlogo vestno izdelala. Primožič je živahno režijo s svojo temperamentno igro še potenciral. Kovač in Zupan sta se v svojih vlogah počutila izborno in sta oba žela nedeljeno priznanje. Španova je iz male vloge naredila veliko. Kogojeva in Rumpel sta v po-lovski sliki zadovoljila. Sancin je dobil za de-but nehvaležno vlogo in jo je spričo treme prvega nastopa rešil povoljno. Marčec je v Igorju boljši kot v Lohengrinu. Obisk bi bil lahko boljši, ampak v tonfilmu nam že teden dni prepeva Richard Tauber, ki ga je bogme tudi vredno slišati. Zlasti pevcem bi to priporočal. Igor je opera takih kvalitet, da jo želim slišati čim večkrat. — Slavko Osterc.
Danes 7. t. m. se poje Wagnerjeva »Lohen-grinc z g. Šimencem v naslovni partiji. Tudi Kralja poje prvič na našem odru g. Križaj. Ostala zasedba, poleg ge. Juraničeve kot Else, kot pri premijeri. Dirigent ravnatelj Polič. Predstava se vrši za abonma E.
Preinijera ruske drame. Slavni Leonid Andrejev je napisal dramo pod naslovom »Dni našej žizni«. V slovenskem prevodu, katerega je oksrbel gospod Osip Šest, je naslov temu delu »Mladoletjec. V sredo, dne 7. t. m. se bo po presledku večih sezon ponovno vprizorilo na našem odru v popolnoma novi zasedbi in novi režiji dramskega ravnatelja g. Pavla Go-lie. Pred desetimi leti, ko je bilo to delo prvič
odobravanjem sprejeli poročilo upravnega odbora, nakar je bil zbor zaključen.
Svečana oivorHev vseslovanskega zdravniškega kongresa v Splitu
V nedeljo dopoldne so otvoriili v Splitu III. vseslovanski zdravniški kongres v veliki dvorani narodnega gledališča. Otvoril ga je predsednik središnjega odbora dr. Momčilo Ivkovič iz Beograda ter pozdravil v prvi vrsti zastopnika Nj. Vel. kralja generala Naumoviča ter člane odbora profesorja dr. Antona Božinskega, generalnega tajnika dr. Rndolfa Lopašiča iz Zagreba, tajnika dr. Milana Zebiča iz Beograda ter člane odbora zdravnike iz češkoslovaške in Poljske. Zagrebške zdravnike je zastopal dr. Blaškovič, ljubljanske pa dr. Mavricij Rus. Pozdravil je tudi člane narodnega odbora Vseslovanske zdravniške zveze.
Besedo je nato dobil minister Preka, ki je poudaril važnost kongresa za medicino in slovanstvo. Po njegovih besedah je govoril zopet predsednik Ivkovič, ki je očrtal delo zveze slovanskih zdravnikov. Ban dr. Tartaglia je nato pozdravil vse slovanske zdravnike in izrabil svoje veselje, da so se sestali baš v Splitu ter jim želel čim lepši uspeh. Za njim je govoril župan mesta Splita dr. Rači«!. Zahvalil se je Čehoslovakom in Poljakom, ki so manifestirali slovansko solidarnost. Zastopnik ministra prosvete Peter Krstič je opravičil ministra, ki ni mogel prisostvovati kongresu, a se živo zanima in visoko ceni znanstveno in kulturno delo zdravnikov.
Dr. Anton Gložinski je pozdravil kongresiste poudarjajoč, da ni samo medicina, ki veže vse navzoče, temveč v prvi vrsti slovanska misel, da so vsi eno in ločeno ne morejo živeti. Nato je kongres pozdravil dr. Vesely, profesor iz Prage, ter v imenu ruskih zdravnikov dr. Ka-jinski. V imenu beograjskih zdravnikov je kongres pozdravil dr. Djoka Jovanovič, v imenu zagrebške medicinske fakultete pa dr. Budislav-ljevič, v imenu Jugoslovanskega zdravniškega društva je pozdravil kongresiste predsednik dr. Zalokar iz Ljubljane. Ko je dr. Rismondo v imenu splitskih zdravnikov prosil vse goste, naj oproste, da jim ne more nuditi vse udobnosti, katero pa naj nadomesti prisrčen sprejem.
Nato so prečitaili pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku češkoslovaške republike in predsedniku poljske republike. S tem je bila svečana seja končana in gostje so odšli na Hvar z ladjo »Kosovo« in prisostvovali svečani predaji zastave naši vojni ladji št. II.
Odhod treh priljubljenih pijonirjev iz Skofjeloke
Škofja Loka, 5. oktobra.
V kratki dobi dveh tednov je zapustilo Škofjo Loko troje zaslužnih, delavnih in nesebičnih javnih delavcev, katerih izgubo bodo težko pogrešali številni njihovi prijatelji in znanci, poleg raznih korporacij in društev, ki so jim bili odiišli v močno oporo in sodelovanje.
Najprej se je poslovil občepoznani in priljubljeni zdravnik g. dr Jože Rant, ki je odšel v studijske namene na Dunaj. Znan po svoji dobrodušnosti si je osvojil srca vseh, ki jim je bil vselej v pomoč in oporo. Posebno pa je bil dr. Rant poznan v sokolskih krogih kot neupogljiv, vztrajen in agilen sodelavec. Sokolskemu društvu v Škofji Loki je bil društveni zdravnik, večkratni predavatelj in svetovalec, član gospodarskega odseka in centralnega odbora, kjer je bil prav do poslednjih dni tajnik. Kot bližnji reteški rojak se je skrbno zavzemal za sokolsko četo v Retečah. Jugoslovanski študentje FS Pa ga hranijo v spominu kot dobrega pokrovitelja, ki jim je bil ponajvečkrat v brezplačno pomoč.
Nekako v isti čas se je poslavljal iz škofje Loke ravnatelj tovarne klobukov »Sešir«, gosp.
izvajano na našem odru, je imelo velikansko privlačno silo. Posamezni prizori, ki so izredno čustveni in gredo k srcu, so prepleteni s pravo ru®*0 pesmijo in pojo se znane ruske romance o Večernem zvončku, Dvanajstih razbojnikih, o Dnevih življenja, ki so dali tej igri pravzaprav iine, itd. Dejanje drame se vrši v Moskvi koncem devetnajstega stoletja. Letošnja premi-]era se vrši za abonma reda B.
Jutri, dno 8. t. m., se vrši repriza Joh. straussove operete »Vesela vojna«, ki je dosegla v nedeljo krasen uspeh. Sodelujejo: ga. goličeva, ga. Ribičeva, gg. Gostič, Peček, lovhe, Simončič, Jelnikar in drugi. Dirigent dr. Švara, režiser g. Povhe. Predstava se vrši za abonma D. V četrtek, dne 9. t. m., se poje Borodinova opera »Knez Igor« za abonma C.
repertoar narodnega gledališča V LJUBLJANI
DRAMA
Začetek ob 20. uri zvečer Torek, 7. oktobra: zaprto.
^ Sreda, 8. oktobra: »Mladoletjec, premijera.
četrtek, 9. oktobra: »Sen kresne noči«. — Red E.
OPERA
Začetek ob 20. uri zvečer Torek, 7. oktobra: »Lohengrin«. Gostuje g. Marij Šimenc. Red E.
Sreda, 8. oktobra: »Vesela vojna«, opereta. Red D.
Četrtek, 9. oktobra: »Knez Igor«. Red C. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Torek, 7. oktobra ob 20. uri: »Sen kresne noči«. Ab. B
Plestenjak Franc s svojo soprogo Vero, ki odhajata v Split. Gospod ravnatelj ni oklepa: svojih možnosti zgolj v meje svoje pisarne, tem več je ustrežljivo, prijazno svetoval po potre bah. škofjeloški občinski za stop izgublja z gosp. Plestenjakom resnega, inteligentnega in objek tivnega člana, ki mu je bij vselej v mislih 1<* dobrobit celote. Škofjeloški SPD pa je nest ali' vzornega večletnega tajnika. Z enako vnemo je stopala v javnost ga. Vera kot blagajničark i Kola jugoslovanskih sester od njegove ustanc vitve.
V petek pa je dal slovo našemu mestu škofjeloški učitelj g. Gabrijel Janežič, ki je p i-spel v Škofjo Loko pred dobrimi tremi leti i? pisarne Pavia Flereta v ministrstvu prosvete v Beogradu. Gospod Janežič je bil mladini dober, sodoben pedagog; stanovskim kolegom izvrsten drug; prijateljem prijeten družabnik in Sokoli vnet pripadnik. Kot velik ljubitelj odra je ne kajkrat vodil režije in upodabljal v vlogal. spretno like, kd so gledalce zabavali do kraja Bil je tudi arhivar dramatske knjižnice. Poseb nih zaslug pa si je pridobil * aranžiranjem ko lonije FS, ki ji je bil dve leti šef.
Ko želimo vsem odišlim dokaj srečnih in za dovolj nih dni širom prostranega sveta, na: spremlja želja do zopetnega »videnja — ako je tako usojeno.
Ustanovna skupščina rezervnih avijatikov
Ljubljana, 6. oktobra.
Včeraj dopoldne se je vršila v dvorani ljub ljanskega Aerokluba ustanovna skupščina Udru ženi j a rezervnih avijatikov. Od 56 prijavljenil se je ustanovnega občnega zbora udeležilo K delegatov, drugi so se pa opravičili.
Zborovanje je vodil tajnik ljubljanskega Aero kluba g. dr. Rape, ki je uvodoma prečita! pozdravno pismo predsednika kluba, potem pa a obširnem govoru pojasnil vzroke in pomen usta novitve Udruženja rezervnih avijatikov. Gre w strokovno organizacijo, ki ima namen seznanit in zbližati rezervne avijatike in nuditi sv o jem i članstvu čim večje ugodnosti za treninge. Cen trala je v Beogradu, po posameznih banovinal so pa oblastni odbori, ki delujejo popolnom; samostojno po enotnih pravilih in po pravilna ku, ki ga je izdal vojni minister. Cilj udruže nija je omogočiti rezervnim avijatikom stalei trening, prihraniti jim izgubo časa in veliki stroške, ki jih imajo z bivanjem v tujih krajih To je zelo važno, kajti po pravilniku so vsi Šla ni udruženja, ki vrše predpisani trening doma oproščeni orožnih vaj, ki za letalce trajajo vsak< leto štiri tedne na enem izmed vojaških aero dromov. To jo seveda za vsakega letalca iz guba časa, pa tudi denarja. Poleg tega im: udruženje v evidenci vse člane, ki so potrehn namestitve in posreduje v strokovnih namestil vah pni letalskih podjetjih.
Po izvajanjih dr. Rapeta so navzoči rezervi) avijatiki soglasno priznali potrebo ustanovitvi udruženja aivjatiikov in izrazili željo, da pričn< tudi Ljubljana kot sedež Dravske banovine čim prej s pozitivnim delom.
V odbor so bili izvoljeni: predsednik inž Fran Zupančič, rez. vazd. kapetan, odborniki Stanko Trček, rez. vazd. por., Evald Prinčič rez. vazd. kap., Davorin Tratnik, rez. vazd. por. Jože Kuhar, podpor.
Občni zbor učiteljskega društva za litijski okra
V kletni dvorani hotela Miklič se je vršil dne 4. oktobra t. 1. občni zbor litijskega sreskeg; Učiteljskega društva, katerega je otvoril pred sednik g. Pelko s prečitanjem okrožnice ljub ljanskega poverjeništva. Časopisje je namre< zelo različno komentiralo položaj o učiteljsk organizaciji po beograjskem kongresu. Stališče katerega je zavzelo ljubljansko poverjeništvo tudi to društvo popolnoma odobrava.
O društvenem delu v preteklem letu je poro čala tajnica gdč. Vršžajeva. Ves litijski okra ima 135 učiteljev in učiteljic, a vendar jih okroi 30 še ni včlanjenih. Zelja vsega navzočega uči toljstv’a je, da bi tudi ti kmalu spoznal' moč ge sla solidarnosti in pristopilo k društvu. Društv< je priredilo o priliki svojih zborovanj več zani mivih predavanj. Na zborovanjih se je večkra naročito povdarjalo slabo gmotno stanje učitelj stva sploh, posehno pa še podeželskega, ki mT življenjske potrebščine ninogokrat dražje plače vali kot njihovi mestni tovariši in je glede n: ugodnosti, katerih so deležni ti tovariši, dalek< zapostavljeno.
Blagajniško poročilo je podal g. Drago Rot-tohar, ki je v preteklem letu inkasiral na<
16.000	Din članarine. Za vzorno izvrSevanje bla gajniških poslov mu je bila izrečena pohvala ob čnega zbora. 0 pokrajinski skupščini v Novejn mestu je poročal delegat g. Samec. Poročil' delegata g. Webra o vtisih, pridobljenih na beo grajskem učiteljskem kongresu, je dalo v mar sičen. razmišljati. Povod težkočam na beogra,' sk«- kongresu je dalo z zah' vo po sprememb pravil, naročito pa še z brezpredmetno volitvij' novega odbora, predvsem učiteljstvo beogra,I skega poverjeništva, ki je imelo glede na lo kabie ugodnosti absolutno večino. Impozantna šolska razstava, katero jfe priredilo učiteljstv-paralelno z učiteljskim kongresom je zaslužil-vsekakor več pozornosti, kot se ji je posvečale Sledila j' še volitev odbor Izvoljen je bil star odbf' , no itiesto ge. čučkove, je bila izvoljen gdč. Le'kovževa s Krke. Prihodnje zborovanj se bo vršilo zopet v Ljubljani.
Občni zbor Odvetnški zbornice in Uprave pokojninskega fonda
V ljubljanskem okrožju je 234 odvetnikov — Pokojninski fond pa šteje 289 Članov
Ob lepi udeležbi ljubljanskih in izven-ljubljanskih odvetnikov je bil v nedeljo
5.	t. m. občni zbor Odvetniške zbornice in njene Uprave pokojninskega fonda. Zborovanje je bilo v bivši porotni dvorani justič-ne palače v Ljubljani. Namestu po bolezni zadržanega predsednika zbornice dr. Danila Majarona je vodil zborovanje podpredsednik dr. Janko Žirovnik. Predsedniku, ki je pismeno pozdravil zbor in opravičil svojo odsotnost, so zborovalci ob splošnem pritrjevanju poslali brzojavni pozdrav.
Splošni pregled o delovanju zbornice je podal g. podpredsednik, podrobno poročilo pa tajnik dr. Ivan Lovrenčič. Zbor je odobril poročilo o računskem zaključku za leto
1929.	ter za prvo polovico leta 1930. kakor tudi proračun za leto 1930. in 1931. Ker je po pravilih potekla funkcijska doba nekaterim članom disciplinskega sveta kakor tudi članom komisije za sodni in odvetniški izpit, so se vršile nadomestne volitve. Izvoljeni so bili odstopivši člani.
Zanimiv referat je podal g. Fran Milčinski o načrtu zakona za izvensporno postopanje. Načrt zakona, ki se v bistvu naslanja na v Sloveniji dosedaj veljavni zakon o izvenspornem postopanju ter ostale predpise v izvensodnem postopanju, je občni zbor odobril, o čemer je obvestiti ministrstvo pravde.
V okrožju ljubljanske Odvetniške zbornice je bil občni zbor Uprave pokojnin-
skega fonda. Občnemu zboru je predsedoval predsednik dr. Makso Pirc. Tajniško poročilo je podal dr. Stanko Lapajne, blagajniško poročilo pa dr. Viktor Moro. V imenu nadzornega odbora je predlagal predsednik nadzornega odbora dr. Vladimir Ravnihar, da se odboru za preteklo poslovno leto podeli absolutorij.
Pokojninski fond šteje 239 članov. Dohodkov na članarini, posmrtnini, na prispevku Odvetniške zbornice in na obrestih vlog je bilo v preteklem poslovnem letu 1,314.603 Din; izdatkov pa na posmrtninah, rentah, na pogrebnini in na režijskih stroških skupaj 250.011 Din, tako da je premoženjsko stanje 1,064.591 Din. To premoženje je naloženo pri pupilarno varnih denarnih zavodih, to je Kranjski hranilnici in Mestni hranilnici ljubljanski. Nekaj se je nakupilo Blairovega posojila, znesek
50.000	Din pa je izposojen na hipoteko. Na občnem zboru se je ugotovilo, da ta soci-jalna ustanova brezhibno deluje ter da je bil pravilen zavarovalno-tehnični račun, ki se je bil napravil ob postanku zavoda. Izkazalo se je, da je bil ta račun sestavljen preje pesimistično, nego optimistično, kar je popolnoma pravilno.
Naši odvetniki so si po načelu samopomoči s pokojninskim fondom ustvarili institucijo, ki velja za vzor, po katerem Odvetniške zbornice v ostalih delih naše države polagoma ustanavljajo svoje pokojninske fonde. Zborovalci so tudi z velikim
Dnevne vesiz
— Slovesna iarotitev nagrade Nj. Vel. kralja najboljšemu absolventu viSje Sole Vojne akademije. V nedeljo je namestnik Nj. Vel. kralje •veča no izrodil nagrado, kateTo kralj podeli vsako leto najbolilemn abaolventu višje šole Vojne akademije v Beogradu. Svečanost je otvoril pomočnik upravnika šole general g. Cučkavao. V »vojem govoru je očrtal zgodovino in namen šo-
tter sporočil, da je profesorski zbor prisodil tošnjo nagrado kapetanu Jovanu C. Vučkoviču iz Mogorič v Liki. Kraljev namestnik general Dragomir Stojanovič mu je nato kot prvemu po rangu izročil kraljevo nagrado — sabljo z vrezanim faksi milem kraljevega podpisa ki mu je čestital. Nato Je izročil še vsesm OBta-Jim letošnjim absolventom šole diplome in Jim Je čestital.
  K poročilu o obisku Nj. Vel. kraljice Marije v Ljubljani pri UršuMnkah (zunanja šola)
t pomotoma izostalo ime Silve Zaje, učenke razreda meščanske .Sole, ki je pozdravila kraljico v imenu učenk meSčaneke šole in ji je izročila lep šopek nageljčbov.
— 320 zastopnikov is Novega Sada na grobu kralja Petra. Oplenac Je od dneva do dneva pomembnejši, ne samo kot simbol velikih prizadevanj za narodno osvobojenje, temveč tudi kot vidni buditelj za ustvarjajoče sile, ki so potrebne pri grajenju pove dobe, iz katere mora srasti nova velika močna enotna Jugoslavija. Iz vseh krajev države prihajajo na grob velikega kralja Petra Osvoboditelja deputacije, da se poklonijo njegovim manom in jim prisežejo, da bodo delali z vsemi silami, kakor je on delal ln se žrtvoval za narod. V nedeljo se je poklonilo manom kralja Petra Osvoboditelja v Oplen-cu 320 zastopnikov vsoh slojev iz Novega Sada.
— Šumadinski Beljaki v Banatu. V soboto je dopotovalo v Veliki Bečkerek 574 šumadinskih Seljakov. V mestu so jim priredili lep sprejem. 8kupina 80 Seljakov je v nedeljo nadaljevala pot v Vršeč, kjer so Jih tudi navdušeno sprejeli. Druga skupina 200 Seljakov je pa odšla v Kikindo in okolico.
— V vednost glede predlogov o spremembah voznega reda. Direkcija državnih železnic v Ljubljani stalno dobiva razne predloge za spremembo veljavnega voznega reda bodisi posredno, bodisi neposredno po časopisih. Od teh mnogoštevilnih predlogov direkcija lahko upošteva le stvarne in utemeljene predloge, ki zasledujejo splošne koristi in ki so glede na zveze na priključke ostalega voznega reda in glede rentabilnosti izvedljivi. Predlogi pa, ki zasledujejo koristi posameznikov in se ne ozirajo na obstoječe vlakovne zveze ali ki imajo namen pospeševati konkurenco privatnih pod-|etij na škodo državnih dohodkov, se sploh ne nvažujejo. Pravtako se ne upoštevajo predlogi glede prevoza šolske mladine, ker zastopa železniška uprava stališče, da vožnja, zlasti na večje razdalje, za šolsko mladino ni primerna in v marsičem neugodno vpliva na njo. Sploh pa direkcija opozarja, da se med veljavnim voznim redom načeloma ne vršijo nikake spremembe.
— Volna, lombaš, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	—166
— Spomenik ubitemu generalu Kovačeviču. Ob 8 letnici, odkar je bil v Štipu ubit znani general Kovačevič, so mu odkrili lep spomenik. Odkritja se je udeležila velika množica prijateljev in znancev tega junaka, ki Je umrl muČeniške smrti za domovino fn kralja.
— Tujci na naši rivijeri. Po uradnih podatkih tujskega oddelka ministrstva trgovine je letos obiskalo gorenji Jadran okoli 80 tisoč tujcev. Od teh je bilo največ Nemcev, potem Avstrijcev, Cehoslovakov in Madžarov. Značilno pa Je, da ni bilo niti enega italijanskega turista. Ali moremo reči to tudi o naših turistih v Italiji?
— Smrtna nesreča sina generala Vasiča. V soboto se je smrtno ponesrečil v Beogradu sin brigadnega generala Vasiča, 8ava Vaaič. Dir jal je s svojim motociklom in zadel v ograjo pri kavami »Orlič«. Zletel je kakih 20 m daleč in obležal mrtev. Motor se je popolnoma razbil. Prijatelji so ga večkrat svarili, naj ne vozi tako divje. Sava jim Je odgvooril, >iaj se ne boje, ker je športnik. StaT Je bil komaj 22 let in je bil bančni uradnik.
— Uspeh koncerta za emigrante iz Istre. V soboto so priredili v zagrebškem zboru (velesejmu) koncertno akademijo v korist emigrontav iz Istre. Akademijo je priredil zagrebški mestni odbor za istrske žrtve, katerih Število dan za dnem narašča. Sodelovali so Vika Podgorska, Zinka Kunčeva, Hinko Nučič, Drago Hrzič, Ljer ko Spiller, Mario Šimenc, Božidar Kunc in Miroslav Spiller. Umetniški uspeh koncerta je Ml velik, obiskan pa ni bil ravno najbolje.
— Angležinja o napredku Južne Srbije. Znana prijateljica našega naroda in naša dobrotnica gospa dr. Morton je te dni zapustila našo državo ln odpotovala preko Južne Srbije in Albanije v Italijo. Izrazila se je zelo pohvalno o napredku Južne Srbije v zadnjih 10 letih. Zlasti se je čudila številnim higijenskim in posvetnim ustanovam, ki so bile v tej dobi v Južni Srbiji ustanovljene.
— Potniška vlaka na progi Rogatec—Rogaška Slatina Direkcija državnih železnic v Ljubljani razglaša: Pričenši v sredo dne 8. t. m. do vklj. 81. oktobra 1930. vozita na progi Rogatec-Rogaška Sla ".na dnevno redno potniška vlaka št. 2111 in 2124. Vlak št. 211.1 odhaja iz Rogaške Slatine ob 4. uri 26 minut ter prihaja v Rogatec ob 4 38, kjer ima takoj zvezo v Zagreb, glavni
kolodvor, kamor prihaja ob 8-10. V obratni smeri odhaja vlak 2124 iz Zagr. ba, glavni kolodvor, ob 17-45 ter prihaja v Rogatec ob 2188, kjer ima takoj zvezo ▼ Rogaško Slatino, kamor prihaja ob 21-68.
— 130 tisoč je utajil. Sodnik v Strumici je dal zapreti blagajnika dabiljake občine Borisa Godžiroviča, ki je utajil 180 tisoč Din državnega denarja. Zanimivo Je, da je blagajnik sodnika sam obvestil o utaji in ga prosil, naj ga zapre.
— Smrten padec li avtomobila. Na cesti iz Stimlja v Uroševac je v nedeljo padel iz avtomobila lef davčne uprave v Uroševcu neki Miroljub Stefanovič. Njegova smrt zanima policijo, ker Je prav nenavadna. Peljal se je v Ja-njevo zaradi nekega bogatega špekulanta, ki je hotel davkarijo opehariti za veliko vsoto. Med vožnjo je nenadoma zletel iz avta in obležal težko ranjen. Umrl Je kmalu nato v bolnici v Skoplju.
— Pustolovec s petimi imeni. V Beogradu so obsodili na 5 mesecev zapora in na stalen izgon iz države nekega Katraniadesa, ki je vsem evropskim policijam znan pustolovec. V Beograd Je prišel iz Aten in takoj poskusil »vojo srečo, pa Je imel smolo. Ko je izmikal nekemu Beograjčanu denarnico, »o ga ujeli ln zaprli. Izdajal se je za vse mogoče In nemogoče ter se predstavljal s petimi različnimi zelo donečimi imeni.
tovMi, da jo je neznan ljubitelj tujih biciklov popihal na njegovem kolesu. — Iz nezaklenjenih proetorov tovarne Hrovat & Komp. v Mostah je v noči na 8. t. m. neznan tat odnesel 10 novih vreč iz jute, ki so vredne 100 Din. Policija zasleduje osumljenega delavca te tovarne.
Razgrajači. V noči na pondeljek je imela policija mnogo posla s pijanci in kalile! nočnega miru. Bila Je pač prva nedelja po prvem v mesecu. stražniki eo prijavili na policiji 12 rogovl-ležev.
m Tatvina. Hermanu Peklarju, slugi eksport-nega podjetja »Luna«, Je nekdo iz kovčega, ki ga je hranil na podstrešju svojega stanovanja, odnesel 800 Din gotovine, kravato in par noga-vio.
JOSIP OLUP
W LJUBLJANA, SUri trg 2.
Za gospode in dečke velika izbira oblek, klobukov, čepic, kravat ln perila lastnega Izdelka. Po najnižjih konkurenčnih cenah.
Prijave. 7 oseb je bilo prdjavljenih zaradi kršitve avtopredpisov, 4 osebe radi kršitve cesta'' policijskega reda in 8 osebe radi kršitve predpisov o odpiranju trgovskih lokalov.
■ Poskus samomora. Včeraj popoldan je v bližini gostilne pri »Fajimoštru« skočila v samomorilnem namenu v Ljubljanico 201etna brezposelna služkinja Krevs Marija. Neki pasant je takoj skočil za njo in jo srečno potegnil iz vode, nakar so jo pripeljali z rešilnim avtomobilom v bolnico.
fttaviboT
ftetjlvpežnejšu
in najbolj higijenična je aluminijasta kuhinjska posoda, katero dobiš najceneje in v največji izberi pri tvrdki s železnino	103
STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35.
- Vreme. Čudno vreme, pravimo vsi, nd ne Jesensko ne poletno. Temperatura pada in se zopet dvigne, dež in solnce se vrstita. Relativna vlaga je v vseh krajih dTŽave narasla. Največja Je bila včeraj v Ljubljani, Mariboru ln Skoplju, in sicer 90%. Tudd oblačnost Je bdla povsod velika, tako v Ljubljani, Mariboru, Mostarju in Kumboru ter na Rabu. Največ padavin Je bilo seveda v Ljubljani, in sicer 12-5 mm, najmanj pa v Mostarju (10 mm). Najnižja temperatura v Ljubljani je bila 18 2, v Mariboru 9, v Zagrebu 14, v Beogradu tudi 14, v Sarajevu 18, v Skoplju pa 7 stopinj C.
£>j uhljema
Torek, dne 7. oktobra 1930., Justina. Pravoslavni : dne 24. septembra 1930., Dragonika.
Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
•
I Komorni koncert dveh inozemskih umetnikov v Ljubljani. V petek 10. t. m. koncertirata v Filharmonični dvorani čelist Pavel Griimmer iz Kčlna in pianist Aleksander če-repnin iz Pariza. Pavel Griimmer Je v Nemčiji visoko spoštovan virtuoz na čelu, ki prireja stalno samostojne umetniške koncerte, sodeluje pa tudi v velikih simfoničnih orkestrih kot so list-čelist. Aleksander čerepnin pa je Rus, znan kot izboren pianist, predvsem pa kot skladatelj izrazito moderne smeri. Oba umetnika koncertirata tokrat prvi krat v našem mestu, zajedno s Ljubljano imata svoj prvi koncert tudi v Zagrebu. Spored priobčimo jutri, vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni.
■ Tečaj poljskega jezika, ki ga priredi Društvo ljubiteljev poljskega naroda, se prične v torek, dne 7. t. m. ob 18. uri na gimnaziji v Bethovnovi ulici, I. nadstropje, razred V. a.
■ Esperantski tečaj se bo vršil vsak torek in petek od 19. do 20. ure v St. Jakobski šoli. Po-učevalo se bo po »Če« metodi, ki je dosegla že povsod ogromne uspehe. Nove prijave se še sprejemajo v torek 7. okt. v šoli. Učnina za 8 mesece 45 Din, za dijake 80 Din.
■ Novi odbor gledaliških igralcev je sledeč: predsednik višji režiser prof. O. Sest, podpredsednik Anton Nefat, tajnik Ivan Jerman, blagajnik Ivan Mencin, gospodar Leopold Kovač, odbornika Marija Vera In Avgust Rabič.
■ Z nožem v srce. V Preddvoru pri Kranju je neznanec napadel Franca Omana, ko se je vračal ponoči iz gostilne. Sunil ga je z nožem naravnost v srce in je le za las manjkalo, da nesrečni Oman ni izgubil življenja. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnico.
■ Nesreča s cirkularko. Kolarski vajenec Kogovšek Ivan je danes dopoldan tako nespretno manipuliral s cirkularko, da mu je prijela in odrezala dva prsta na desni roki. Prepeljan je bil v bolnico.
■ Nesreča pri razstreljevanju. Včeraj je bil prepeljan v ljubljansko bolnico Kočevar Jože iz Lužarja pri Kočevju, ker se je ponesrečil pri razstreljevanju kamenja. Padel Je in se močno poškodoval na obrazu, zlasti na levem očesu.
■ Nesrečen padec. Kurjač drž. žel. Bizilj Karel je padel doma tako nesrečno po stopnicah, da se je močno poškodoval po obrazu in je moral iskati pomoči v bolnici.
■ Tatvina kolesa in vreč. Mesar Brecelnik Alojzij iz Ljubljane je prišel v nedeljo dopol dne v gostilno Košak na Poljanski cesti. Svoje kolo znamke »Waftenrad«, vredno 600 Din, je pustil v veži. Ko se je malo okrepčal, se je hotel odpeljati domov, a je moral na žalost ugo-
Celje
m Pričetek Jesenske sezone. V soboto Je zveza vseh tukajšnjih kolesarskih klubov s svojo veliko plesno zabavo v »Unionu« otvorila letošnjo jesensko sezono. Udeležba je bila velika in tudi gmotna stran dobra. Istočasno so se pričele v mestu in okolici razne »trgatve«.
m Velika gasilska vaja. Tukajšnje gasilsko društvo je priredilo v nedeljo dopoldne n^ objektih pivovarne »Union« svojo zadnjo letošnjo gasilsko vajo. Ob tej priliki Je 10 Slovencev napravilo gasilski izpit.
m Letalski meeting na Teznu. Letalski mee-ting v nedeljo popoldne je privabil na Tezno mnogo tisoč gledalcev, vstopnino pa je plačala komaj tretjina. Nastopili so piloti Čolnar z aparatom »Lojze«, Vodišek z »Dietrichom«, Anglež Riley in Zagrebčan Jankovič pa z dvema aparatoma zagrebškega aerokluba. Vsled vetra so tri glavne točke odpadle, tako da občinstvo tudi tokrat ni prišlo docela »na svoj račun«.
m Blagoslovitev dvorane Katoliške mladine.
V soboto zvečer je škof dr. Andrej Karlin opravil blagoslovitvene obrede v na novo povečani in opremljeni društveni dvorani Katoliške mladine. Po blagoslovitvi eo govorili škol sam, vodja mladine pater Pavel Potočnik, ki se je spomnil tudi Nj. Vel. kralja Aleksandra in drugi. Sledila je slavnostna akademija z igro »Vitez ljubezni«.
m Zborovanje kemikov. V soboto je bilo v poslopju državne realne gimnazije zborovanje tukajšnjih in okoliških kemikov, kateremu so prisostvovali tudi okrožni inšpektor dr. Schau bach, predsednik osrednjega društva dr. Nje-govan, vseuč. prof. ing. dr. Haneman in ravnatelj g. Zupančič. Ob tej priliki se je osnovala krajevna organizacija kemikov, katere predsednik je postal dr. Krsto Cazafura.
m Pri Sv. Pankraciju na Kobanskem, kjer je tukajšnja podružnica SPD letos otvorila svojo novo kočo, bo v nedeljo 12. t. m. cerkvena slovesnost v proslavo 201etnice posvetitve cerkve, združena z veliko loterijo za kritje stroškov za popravila. Slovesnosti se udeleže tudi mnogi mariborski planinci.
m Pojasnilo. Ker se je moja opomba o inscenaciji »Sna kresne noči« ponekod napačno tolmačila, pojasnjujem, da jo je treba razumeti tako, da je bila inscenacija idejni zasnutek in načrt režiserja g. Jožeta Koviča, gg. Tomašič in Ussar pa sta izvršila le tehnično delo. — R. R m Nezgoda. Včeraj popoldne je 20etai v Košakih št. 26 stanujoči viničar Jurij Salelkar tresel jabolj-ka in pri tem padel z drevesa ter dobil notranje -ln zunanje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico.
m Smrtna kosa. V nedeljo je v Krčevini preminul g. Anton Gorjup, častni član, blagajnik ln odbornik pogrebnega društva v Krčevini. — V Framu je v soboto umrla žena tovarnarja Katarina Kranjc, stara 55 let. — V Selnici je davi umrl veleposestnik, industrijalec in gostilničar Simon Namestnik.
m Karambol. V soboto popoldne sta na Pobreški cesti trčila s kolesi Nikolaj Sapatanov in paznik Emil Serdinšek. Potrli sta se le kolesi, hujše nesreče ni bilo.
m Kap. V nedeljo zjutraj je v župnišču v St. Petru pod Mariborom zadela kap tamkaj šnjega kaplana g. Antona Plevnika. Prepeljali so ga v bolnico. Istega dne popoldne je pa zadela kap med nabiranjem gob v gozdu pri Vuzenici tudi železniškega strojnega pomožnega delavca Josipa Šuflaja iz Maribora. Šuflaj je bil takoj mrtev.
m Aretacije. V soboto so bile v Mariboru aretirane 4 osebe, dve radi pijanosti, ena radi neplačanega zapitka in ena radi tajne prostitucije. V nedeljo sta pa romala k »Grafu« samo dva.
m Za Maribor karakteristični napad. Na nekem tukajšnjem športnem igrišču je dijak Josip Smrekar dejal 191etnemu elektrotehničnemu vajencu Josipu Seničerju, ki ga je ogovoril nemško, naj govori slovensko. Zato ga je Seni-čer s svojim prijateljem, 161etnim trgovskim vajencem Mirom Detičkom pozneje, ko se je vračal s kolesom domov, napadel in pretepel.
* Redna javna seja občinske uprave se b vršila v petek 10. oktobra ob 18. uri v posv. tovalnici na mestnem načelstvu. Ker je, kako« smo že zadnjič poročali, kr. banska uprava imo-novala šest novih občinskih odbornikov, bodo na dnevnem redu dopolnilne volitve v odseke ter eventuelno dopolnilne volitve v upravni odbor Mestne hranilnice in slučajnosti.
* Letalo »Lojze« pristalo v Celju. V nedeljo popoldan je letalo ljubljanskega aerokluba »Lojze« na povratku iz Maribora, kjer je bil letalski meeting, radi goste megle bilo prisiljeno pristati na travniku v Levcu. Včeraj zjutraj Je letalo nadaljevalo pot v Ljubljano.
* Predavanje v esperantu priredi Zveza privatnih nameščencev v sredo ob 20. uri v veliki dvorani Delavske zbornice.
* Smrtna kosa. V javni bolnid eo umrii 4. t. m. 28Jetni brezposelni delavec Martin Teržan iz Grič; 6. t. m. ga. Joeipina Pogačar, soproga sodnega nadofidjala v p. stanujoča v Cankarjevi ulici Si. 7, stara 68 let. Pokojna gospa je mati ravnatelja podružnice Ljubljanske kreditne banke v Splitu g. Pogačarja, dočim je drugi 6in ugledne rodbine generalštabni kapetan v Beogradu.
* Smrtna nesreča pri delu. 401etna Neža BeleJ iz Sv. Roka ob Sotli v šmarskem srezu je v potek pri domačem delu tako nesrečno padla, ds si je zlomila tilnik. Prepeljali so jo v celjsks javno bolnico, kjer je v nedeljo podlegla težki poškodbi.
* Izgube in najdbe. V soboto je bila v mestu izgubljena ženska ročna torbica z denarjem ter večjim številom plačanih računov. — V Aleksandrovi ulici se je našla škatlja z risalnimi potrebščinami, na Krekovem trgu pred »Evropo« pa ženska ročna torbica. Oboje se dobi na policiji.
* Kaznivo točenje alkoholnih pijač. Frideriku P. je oblastveno prepovedano zahajati v gostilne. Preteklo nedeljo pa so mu kljub temu dali pijače v Gozdni restavraciji. Gostilničar bo radi tega občutno kaznovan.
* Tatvina. Marija Malašič je v soboto dopoldan na Glavnem trgu poskušala neskončne pridige letečih prodajalcev. V vrvežu je čutila, kako ji nekdo seže po listnici v jopi; toda ko se je okrenila ni bilo več ne listnice ne dolgo-prstneža.
5000 Din je dvignil s tujo knjižico
K gospodični A. M. je prišel pred dnevi na obisk trgovski potnik J. S. iz Maribora. V njeni odsotnosti ji je izmaknil dve hranilni knjižici, ena za Celjsko posojilnico, drugo za Mestno hranilnico. Z drugo knjižico je dvignil 5000 Din, prvo pa je vrnil, ker je naložena na trimečni odpovedni rok. Policija ga sedaj išče.
Tatvina v mestni avtogaraži
2e delj časa so opažali šoferji mestnih avtobusov, da jim pri vsakodnevnem obračunu zmanjkujejo večji zneski, pa si niso mogli razlagati stvari, dokler niso prišli slučajno na sled tem zagonetnim tatvinam. Šoferji, ki poleg svojega posla tudi pobirajo voznino, pridejo med dnevom vsaj po enkrat s svojimi vozili v garažo, kjer zato določen uslužbenec avtobuse pregleda in očisti. Torbice s denarjem puščajo v vozovih, če se je pa tu in tam kateri za hip odstranil, je uslužbenec hitro vzel iz torbice po par sto dinarjev. Končno so ga pri tem zasačili in izročili policiji.
Nesreča nikoli ne počiva
Fantu, ki je pobiral žaganje se je zaril kos eirkularke v čelo.
Poljčane, 5. oktobra,
Pri nas imajo navado, da uporabljajo za na-stiljanje živini tudi žagovino. Ker se te robe dobi na Zupančičevi žagi dovolj, pride ponjo zdaj eden zdaj drugi. Tudi 121etni Zoranov Franček se je odpravil pred dnevi po tako steljo za nekega posestnika, kjer je tačas služil. Rečeno mu je bilo, naj pride po njo po delopustu, ko bo obrat počival, ker se sicer lahko pripeti nesreča. Vendar se fantič tega ni držal. Prišel je še pred časom odmora in kar začel z nalaganjem. Ta neposlušnost pa bi ga skoro stala življenje.
Hitro je metal žaganje, ki je bilo nakopičeno okrog žage, z železno lopato na voziček. Le malo je še manjkalo do polnega voza. Ker pa je bil kup okrog žage že posp®yljen, je segel z lopato še pod obratujočo cirkularko. Na mah pa — brenk... žvenk... zacvili cirkularka, ki je zadela ob lopato. Z bliskovito naglico je fant odskočil proti steni in presunljivo kriknil, kajti kos eirkularke, ki je pri trčenju z lopato odletel, se mu je zaril v čelo. Ko so na krik prihiteli delavci, je bil fant že nezavesten. Ker je v obratu domača lekarna, so mu prvo pomoč nudili takoj. Izprali so močno krvavečo rano z lizolom in mu jo za silo obvezali. Nato je bil odpremljen k domačemu zdravniku.
Le tej okolnosti, da je fant ob usodnem srečanju lopate s cirkularko z vso naglostjo odskočil, je pripisati, da ni bila lobanja ranjen* močneje ter je tako ostal pri življenju. Sicer bi mu glavo prerezalo na dvoje.
Spominu Josipa Zurca-Stfemburfa
Novo mesto, 8. oiktobra. Starega Stemburja ni več med živimi. Nastopajoči novi teden mu je prestrlgel nit življenja. Onemele so ustnice, otrpnil je jezik, ki je tolikokrat zabaval številne goste na ljubkem fttem-burjevem vrtu ali v domačnosti njegove gostil, izbe. Neprekosljive, edinstvene in praoriginalne so bile njegove šale. Kdo se ni do solz nasmejal, če ga je poslušal? Im bdi hi ga poslušal vedno in vedno znova. Se v hudi bolezni ni popustil njegov večni humor, in če so bolečine le malo pojenjale, se je iznebil take, da si ob bolniku prasnil v smeh.	i
Markantna osebnost pojde z Josipom Zurcom » grob. Saj je bil nad 25 let župan največje slovenske občine Šmihel-Stopiče, v njenem občinskem odboru pa je bil 35 let. Mnogo je tedaj storil posebno za šolstvo. Sezidal je šole v Šmihelu, Pirčni vasi, Stopičah, Podgradu in Balti vasi. Kot 271etni načelnik cestnega odbor« je zgradil divni most čez Krko pri Valti vasi. Preloži je cesto v Dolenjske Toplice na desni breg Krke, izboljšal in prenovil nebroj cest in go-idov v novomeškem srezu.
In kako je bil dober gospodari Ker mu Je podjetje stavilo previsok proračun, je prevzel delo v lastno režijo in prihranil občinam težke tisočake.
BiL je mož kot kristal. Vsakomur je pomagal. Kot živinozdravnik, sicer nediplomiran, a najbolj upoštevan in za svet naprošen, je skoraj več desetletij deloval in pomagal, kjer je mogel. Ze med boleznijo so ga kmetje zato silno pogrešali.
Največja njegova zasluga je, da imamo v Kan-diji železniško postajo, ki bi bila sicer tam nekje pri Škrjancih za Šmihelom .
Kot deželni pojslanec, kar je bil nekako 12 let, se je za svoje predloge in zahteve zavzemal i tako vnemo in nepopustljivostjo, da je njegov predlog ali zahteva prodrla. Velike zasluge ima ta bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Mnogo |e napravil za njeno ustanovitev in še kasneje se je boril za blagor bolnice in njenih usmiljenih bratov, za kar ga je red imenoval za svojega častnega brata.
Bil je odbornik mnogih gospodarskih, humanitarnih in drugih društev. Načelnik gostilničarske zadruge je bil od njenega početka. Za svoje zasluge je prejel več visokih odlikovanj, med drugimi tudi odlikovanje Sv. Save V. reda.
Kdor ga je poznal, ga je ljubil in ko ne bo več niti njegovega prahu, bo živel njegov spomin med hvaležnim narodom.
Emigrantom iz Julijske Krajine
Savez agrarnih zajednic v Skoplju nudi Primorcem, priseljenim v Jugoslavijo, priliko za naselitev v Južni Srbiji, zlasti v bližini Skoplja, v srezu negotinskem ob reki Vardaru in ob glavni železniški progi in cesti Beograd—Solun.
V selu Bistrenici ob Vardaru leže lepa polja, brda, pašniki in nekaj prav mičnih skoro novih pritličnih hiš, pripravnih za koloniste, ki bi se bavili s kmetijskimi panogami, vinogradništvom, sadjarstvom, vrtnarstvom, živinorejo, perutninarstvom in drugim. Zemlja je prvovrstna. Voda izvirna. Podnebje milo, z redk;oii in izginjajočimi slučaji malarije.
Savez agrarnih zajednic odstopa zemljišče proti takojšnjemu odplačilu ene petine kupne cene (ki je prav nizka), ostalo na amortizacijo ▼ desetih letih.
Za kolonijo Bistrenica se je prijavilo ii lepo Btevilo reflektantov; med drugimi se naseli tam tudi g. Ivan Stepančič (Tita), nekdanji župan v Renčah na Goriškem, ki se je že v vojnem času tako živo zavzemal za vojne begunce.
Poštene, delazmožne družine, naj se takoj prijavijo z navedbo članov družine in drugih okol-nosti, ki so važne, na naslov: Informativni biro, Beograd, Pasteurjeva (Miloša Pocerca) ul. 23 a, kjer dobe vse potrebne informacije in pojasnila.
Konec zanimivega procesa
Novo mesto, 6. oktobra.
Danes ob 10-30 se je nadaljevala 25. septembra prekinjena razprava proti novomeškemu Izvoščku Slavku Pinterju, ki je obtožen roparskega umora nad posestnikom Janezom Rajer-jem iz Rateža pri Novem mestu. (Predzgodo-vino zadeve smo priobčili v »Jugoslovanu« 26. septembra.)
Pred istim velikim senatom je nastopil danes kot priča 33-letni zidar Anton Žigon, ki je prišel z Rakeka, in radi katerega je bila prekinjena prva glavna razprava dne 25. septembra ter preložena na današnji dan, ker se mož ni pravočasno odzval sodnemu vabilu. Zidar Žigon je stanoval pred 7. leti pri Pintarjevih in je povedal, da ga je usodne noči mučil strašen zobobol in da je radi tega hodil po sobi gor in dol in da se ve točno spominjati, da je prišel obtoženi med 24'30 in 24’45 domov. On mu je še celo dal in prižgal cigareto. Pri svojem pričevanju pa se je Žigon zamotal v nekatera očividna protislovja, radi česar je državni tožitelj predlagal, naj ga radi sumnje o krivem pričanju pridrže v zaporu, čemur je sodni dvor pritrdil. Žigon je romal v zapore. Za njim je bila zaslišana obtoženčeva sestra Julka in končno njegov brat Fran. Nato so prečitali še
razne listine ln poročilo o porotni obravnavi pred 7. leti.
Državni tožitelj Kovač Je predlagal obsodbo po obtožbi, ki pravi, da je izvršil Pinter zločin iz koristoljubja, oziroma cločin razbojništva. Zagovornik dr. Furlan se je trudil, da bi obtoženca oprostil, vedar je bil po enournem posvetovanju Izrečen pravdorek sodnega dvora, ki pravi, da je obtoženec kriv in da se obsodi na 18 let ječe in na izgubo državljanskih častnih pravic za vedno. Všteje se mu 2-kratni preiskovalni zapor. Tako nizka kazen se mu prisodi zato, ker je bil ob času zločina Se mladoleten. Takrat je bil star 19 let. Skupno z že obsojenim Žingerjem mora poravnati sodne stroške ter povrniti Ani Rajerjevi pogrebne stroške za pogreb njenega moža, dalje bo moral plačevati dvema mladoletnima hčerkama Ra-Jerjevima po 150 Din mesečne vzgojevalnine, vdovi pa prehranjevalnino v znesku 25.000 Din.
Na predsednikovo vpraSanje, če ima kaj pripomniti, Je Pinter patetično Izjavil, da se mu godi strašna krivica, da je ob času umora spal in da bo vložil prošnjo za revizijo procesa.
Težka poškodba z hand-žaijem
Včeraj popoldan je prišlo na stavbišču zgradbe doma služkinj v Spodnji šiški do spopada med delavci, ki je imel težke posledice. Bosanec Petakovič Hasan je zatožil svojega tovariša Pasariča Franca iz Desiniča, da krade na stavbišču deske in jih prodaja. Ko je danes Pasarič to zvedel, je poiskal Petakovifia in ga pozval, kakor trdi, na odgovor. Petakovič se je nato strašno razburil, potegnil svoj handžaru podoben nož in ž njim začel Pasariča obdela-vati. Ko se je Basarič zgrudil ves krvav na tla, je priskočil v njegovo obrambo Kolman Ljudevit iz Radovljice. Tudi njemu se je zgodilo tako kakor Basariču. Petakovič ga je neusmiljeno pobodel. Oba težko ranjena so pripeljali v bolnico. Basarič ima smrtno nevarne poškodbe na glavi, tilniku in životu, vendar je bil pri zavesti, medtem ko je bil Kolman, ki je tudi težko ranjen na glavi in na životu, vendar nekoliko lažje kakor njegov drug, v nezavesti. Petakovič se je sam javil na policiji, kjer je izjavil, da je bil od tovarišev napaden in da je ravnal v silobranu. Okrvavljen nož je izročil policiji.
Bitka v gostilni
Eden v bolnico, štirje v zapor
Ljubljana, 6. oktobra.
V gostilni pri Pajku ,v Linhartovi ulici se je zbralo v nedeljo popoldne 8 delavcev Prekmurcev. Popivali so in kmalu postali tako glasni, da so bili v nadlego ostalim gostom. Razgrajali so, polivali se z vinom in se med seboj prepirali. Pri sosednji mizi je sedelo 6 domačih delavcev. Kastelic Ivan iz te družbe je opozoril razgrajače, naj bodo vendar tiho ali pa naj gredo na cesto se prepirat. Prekmurci so bili nakrat složni in so se začeli pripravljati na pretep z domačimi delavci. Ko je hotel Kastelic okrog pol 10. ure domov, so ga na vratih napadli. Skočil je hitro nazaj k svoji mizi, nakar se je razvil splošen pretep. V akcijo so stopile stolice, steklenice, kozarci, mize in kamenje. Gostilničar ni mogel sam umiriti pretepače, zato je takoj poslal kolesarja na policijo in prosil za pomoč. Na lice mesta je odšel takoj okoliški nadzornik Rusijan z dvemi stražniki.
| Napravili so red in aretirali 4 Prekmuice. Ostali so pobegnili. Husjan Avgust, Gornjec Matija, Gučko Ignac in Spiclin Martin, vsi iz dolnje-lendavBkega sreza. Ko so stražniki odšli, so se ostali 4 Prekmurci zopet vrnili pred gostilno ter jo začeli bombardirati s kamenjem. Razbili so več šip tudi v trgovini poleg gostilne. Vrniti sta se morala oba stražnika, ki sta aretirala in privedla na policijo še ostalo četvorico, to so: Glavač Oton, Cigler Rudolf, Žižek Matija in Kozler Ferdinand, ravnotako vsi iz dolnje-len-davskega sreza. Vsi so bili več ali manj potolčeni. Kdo je koga udaril se ni moglo ugotoviti. Ciglerja so morali odpeljati v bolnico, kjer so mu zašili zgornjo ustnico. Ostali so bili zadržani v zaporu. Škoda, ki jo trpi gostilničar znaša okrog 700 Din.
Iz kriminalnega predala
Ljubljana 6. oktobra.
Sraka
Služkinja Habjan Julijana iz Kamnika, že 22krat predkaznovana, je ob priliki odhoda iz službe pri tovarnarju Karlu Staretu v Kamniku 22. septembra odnesla s seboj kuharsko knjigo, kopalne hlače, srebrne žlice, namizne svetilni-ce, svilen namizni prt, starinsko vazo in 8 kozarcev z različno marmelado, v skupni vrednosti 1235 Din. Po izvršeni tatvini je neznanokam odšla.
Tatvine obleke in orodja
Neznan tat se je splazil v noči od 3. na 4. t. m. skozi okno v novo stavbo na Mivki ter odnesel zidarju Jakobu Jeretini nekaj obleke in zidarski čopič v vrednosti 150 Din. Jeretina je prijavil na policiji, da mu je na isti način bila ukradena pred 14 dnevi 60 Din vredna žaga. Vse poizvedbe za dolgoprstnežem so ostale brezuspešne.
Tudi v Curkovo barako pri novi stavbi ob Zelenem potu je vlomil iste noči neznan tat in ukradel krovskemu mojstru Ivanu Dovču nahrbtnik in delovno obleko v vrednosti 180 Din, delavcu Janezu Ozebku pa koteninasto bluzo in hlače v vrednosti 150 Din. Tudi tega storilca še ni bilo mogoče izslediti.
Tatvine t Ljubljani
Izpred trgovine »Centra« na Masarykovi cesti Je bil 4. t. m. ukraden papirnat zavoj, v katerem se je nahajalo 20 komadov novih gramofonskih plošč, v vrednosti 1000 Din. Tatvine Je osumljen nepoznan okoli 50 let star dalmatinski kroSnJar, precej visoke vitke postave, podolga-stega suheha obraza.
V času od 24. do 28. septembra Je bila ukradena na škodo Hynček Jakoba na Celovški cesti it. 78 kompletna moška obleka vredna 850 Din.
V noči na 8. t. m. je bilo r Herbersteinovi ulici 8t. 24 ukradeno iz nezaklenjenega zajčjega hleva Ivanu Naberniku 6 domačih zajcev, vrednih 250 Din.
Ra* trte pred hišo Jurše Jakoba v Rožni dolini c. IX/2 je bilo ukradeno 10 kg grozdja v vrednosti 150 Din.
Ptuj
Osebna vest. Ljudskošolska učiteljica gospa Mike Flerš, ki Je bila premeščena iz Ptuja v Ljubljano, se je te dni preselila na svoje novo službeno mesto.
Vlomilce v poštni urad pri Sv. Marjeti niže Ptuja je orožništvo izsledilo. V bližnjem gozdiču so namreč našli blagajno, seveda prazno, ki je bila odnešena in okrog blagajne po tleh vtise bosih nog. Po teh vtisih, osobito po enem, ki mu je manjkal palec na desni nogi, so prišli storilcem na sled. Bila sta dva domačina, ki že od prej ne uživata najboljšega slovesa.
Manevri. Od 8. do 11. oktobra se bodo vršili v odseku Ptuj-Ormož vojaški manevri. V tem času je strogo in pod kaznijo zabranjena vsaka plovitev s katerimkoli sredstvom po Dravi v imenovanem odseku. To se daje občinstvu, osobito tndi splavarjem na znanje in ravnanje.
Društveni dom in motorno brizgalnico bo dne 12. t. m. v St. Janžu na Dr. p. blagoslovil pomožni škof dr. Tomažič, na kar bo sledila gasilska veselica.
Vsi vinotoči lastnega pridelka se opozarjajo, da morajo biti točno ob 21. uri zaprti, da ne smejo prirejati ne godbe ne plesov in da ne sinejo oddajati gostom ne jedač, ne mineralne vode. Prepoved se bo strogo izvajala.
0 Strohschneiderju, ki se je tudi pri nas z velikim materijelnim in moralnim uspehom poskušal, se je te dni raznesla vest, da je v Varaždinu z otrokom vred z žice padel, da se je otrok ubil, on sam pa nogo zlomil. Vest je šla ko blisk od ust do ust in so premnogi nestrpno čakali- da-li jo bodo listi potrdili. Izkazalo pa se je kmalu, da je bila ne neumestna, če ne zlobnoneumna šala.
Speri
Nedeljski nogomet.
V Ljubljani ee je nadaljevalo prvenstvo, ki pa se je končalo brez neljubega incidenta. Tekma Iliriji—Hermes je tekla kom&j 4 minute, ko je sodnik g. Wagner iz Celja izključil radi žaljive psovke igralca Košenino od Hermesa.. Z izključenim je zapustilo igrišče tudi celokupno moštvo in ni hotelo nadaljevati igre kljub prigovarjanju s strani klubskih funkcijonarjev. Ta pojav je žalostna priča gnilih razmer v našem nogometnem športu in je vreden najostrejše graje. Nobeno moštvo se ne bi smelo izpozabiti tako daleč, da odstopi iz igrišča in izpostavi svoj klub hudim posledicam. Za tak prestopek predvidevajo namreč pravila zabrano igre od 3—6 mesecev in se štejejo vse igre, ki bi jih moral klub v tem času odigrati kot izgubljene s 3 : 0.
Ves dogodek pa ni slučajen. Ze dolgo časa ni med našimi športnimi forumi vse v redu. Med LNP in sodniško sekcijo ni onega tesnega sodelovanja, ki je pogoj zdravega stanja. LNP je vse preveč ščitil igralce in jih ni nikdar kaznoval* akoravno so to zahtevali sodniki v svojih poročilih. Ni čuda, da se je polagoma krhala avtoriteta sodnikov, ki je pogoj vsakega športa. Igralci so se zavedali, da ne bodo klicani na odgovornost, če tudi se pregreše zoper obstoječa pravila in so si dovoljevali marsikaj.
• *
Primorje je sigurno odpravilo šibko Svobodo s 9 : 0 (5 : 0). Igra ni bila prav nič zanimiva, ker je bilo obilo pogrešk na obeh straneh.
V 2. razredu je sigurno zmagalo prenovljeno moštvo Jadrana nad Slovanom s 4 : 1.
V prvenstvu rezerv je premagala Ilirija s 7 t 1 Hermesa, Primorje pa s 2 : 0 Svobodo.
*
V nedeljo je bila odigrana prva polovica državnega prvenstva, ki pa nikakor ni razčistila nejasnega stanja v borbi za naslov prvaka. V Beogradu sta igrala BSK in Concordia 2 : 2 (0 : 0), v Splitu je dosegla Jugoslavija enak rezultat proti Hajduku, dočim se je končalo v Sarajevu srečanje obeh Slavij B tesno zmago domačinov 8 3:2.
V tabeli so sedaj 4 klubi s po 7 točkami. Na prvem mestu sta beograjska kluba Jugoslavija (score 10 : 6), in BSK (15 : 9), sledi Hajduk (15 : 10), Concordia (12 : 10), Slavija (S.) 2 točki, Slavija (O.) brez točke. *
Ostale nogometne tekme.
Celje: Olimp—Celje 4 : 3 (3 : 2).
Trbovlje: Amater—Trbovlje 2 : 0 (1 : 0). Zagreb: HaŠk—Sokol 4 : 0, Gradjanski—Železničar 2 : 0. Grafičar—Sparta 2 : 0.
Dunaj: Admira—Slovan 3 : 0, Vienna—Fao 2 : 2, Sportklub—Austrija 4 : 3, Wacker—Nichol-son 5 : 2, Rapid—Wac 6:3.
Fiirth: SV. Fiirth—I. F. C. Niirnberg 2 : 2.
Balkanske igre v Atenah.
10.000 m: 1. Tekiarija (Grčija) 34 minut, 2. Mameak (Rumunija), 3. in 4. zopet Rumunija, 5. Šporn (Jugoslavija). •
Skok t) ttišino: 1. Papanikoaos (Grčija) 180 cm, 2. Mamtilos (Grčija), 3. Kalaj (Jugoslavija), 4. mesto Rumunija, 5. Tomšič (Jugoslavija) 175 cm.
Tek 100 m: 1. Lemiru, Grška 11 sek., 2. Semiš (Turčija), 3. Baubaka (Grčija), 4. Mehmed Ali (Turčija), 5. Helebrand (Jugoslavija).
| Tek 1500 m: 1. Bolgarija 4 minute 18 sekund, ' 2. Grčija, 3. Uumunija. Naši se niso plasirali.
Tek 400 m z zaprekami: 1. Mendikos (Grčija), 56 6, 2. Miropolis (Grčija), 3. Virgil -(Rumunija), 4. Banščak (Jugoslavija).
Štafete: 1. Jugoslavija 8 minute 34 sekund, 2. Grčija, S. Turška, 4. Rumunija, S. Bolgarija.
Končni rezultati 1. Grčija 44 točk, 2. Rumunija 16 točk, 3. Jugoslavija 13 točk, 4. Turška 9 točk, 5. Bolgarija 8 točk.
PRVENSTVO V MARIBORU.
1. SSK Maribor : SK Železničar 4:2 (1:1).
Maribor: Koren II., Koren I., Domicelj, Ko-mič—Kirbiš—Sine, Hreščak, Vodeb—Senica—Bertoncelj, Stare.	•
Železničar: Pišof, Konrad—Vagner, Ronjak— Frangež—Glavič, Kohout, Heller—Pezdiček—Bra-čnik, Antoličič.
Tekma se je končala c zasluženo zmago belo-črnih, ki so nastopili z dvema rezervama. Moštvo, kot celota pa kljub zmagi ni povsem zadovoljilo, posebno v prvem polčasu. Najboljši del moštva je bila zopet obramba. Koren II. v golu je bil naravnost sijajen — dobljena gola ne gresta na njegov račun. V krilski vrsti je bil jako dober Konič. Povsem je pa razočaral Kirbiš, ki je napadu podajal same nerabne žoge. V napadu je dominiral Bertoncelj, a tudi Vodeb >e je izredno potrudil in bi bilo le želeti, da bi v tej formi tudi ostal. Hreščak na krilu je igral kakor malokdaj požrtvovalno, samo start ima še nekoliko neroden. Junak dneva pa je bil Starc, ki je s to tekmo odigral svojo 100. tekmo. Ni sicer predvajal one lepe igre za oko — igral pa je koristnejše in je tudi dosegel dva krasna gola.
»Železničar« se je boril izredno požrtvovalno, ni pa vzdržal tempa, ki ga je »Maribor« diktiral proti koncu tekme. Omembe vreden bi bil vratar, ki je držal precej nevarnih strelov. Tudi Wagner je bil dober, medtem ko igra Konrad nekoliko nervozno. V krilski vrsti je bil zopet na mestu neumorni Frangež, Ronjaku pa bi odsvetovali o-stro startanje na moža. Povsem brez volje pa je igral napad, ki je končaval s svojimi akcijami ob Mariborovi obrambi, ali pa je krasne šanse za-streljal v aut.	•
Za Maribor so scortali: jubilant Stare 2, Vodeb 1 in Kirbiš 1 (11 m). Za Železničarja pa: Kokout in Heller (11 m).
Sodil je g. Cimperman iz Ljubljane zelo dobro. Publike okoli 500.	»
J. SSKMaribor rez. : SKŽelezničar rez. 3:3 (2 :3).
Po poteku igre si bi zmago zyaslužila rezerva Maribora. Pri tej tekmi je slavil branilec Tomac (Maribor) jubilej svoje 200 tekme. Sodil je g. Vesnavcr dobro in objektivno.
Nedeljski šport v Celju. Dopoldan 60 bazena-Sice SK Celja nastopile proti tovarišicam SK Ilirija, Ljubljana. Ljubljančanke so zmagale z 12 : 4. V prvenstveni tekmi rezerv je Olimp zmagal nad SK Celje z 2 ; 1 (1 : 1). Sledeča prvenstvena tekma med Olimpom in SK Celje je bila prav zanimiva in vseskozi fair. Sodil je g. Ochs zelo lepo in objektivno. Rezultat (2 : 2) 4 : ,3.
Tenis turnir za prvenstvo Ilirije.
V nedeljo se je zaključil interni tenis turnir SK Ilirije za prvenstvo kluba. Rezultati so naslednji: gospodje single: 1. Kmet, 2. Novak, 3. Stojan; dame single: 1. Šapi ja B., 2. Premelč, 3. Hoffmann; gospodje double: 1. Kmet—Novak, 2. Stojan—Pogačar; mixed double: "1. Šaplja—Kmet, 2. IIoffmann-Novak.
‘Sladic)
Sokolska predavanja v ljubljanskem radiu
Meseca novembra prično v ljubljanskem radiu zopet redna sokolska predavanja. Vršila se bodo vsak ponedeljek od 20, do pol 21. ure. Pozivamo vse brate in sestre, da slede tem predavanjem. Program za mesec november je ta: 3. novembra predava br. Ciril Hočevar o vzgoji naraščaja, 10. nov. br. Vekoslav Bučar o razvoju Sokolstva pri Lužiških Srbih, 17. nov. br. Rudolf Horvat o Sokolstvu in alkoholizmu, 24. novembra pa bo br. France Kovič recitiral sokolske pesmi. Ako ima kdo pripravljeno sokolsko predavanje in ga želi v radiu prečitati, naj javi naslov predavanj br. Vekoslavu Bučarju, Ljubljana, Narodni dom.
Ljubljana, torek, 7. oktobra: 12.00 Dnevne vesti, plošče. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Koncert radio onkestra. 19.00 Prof. Fr. Pengov: Izraba naravnih sil za delo. 19.30 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. 20.00 Ga. Bartolova: Žena v literaturi. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sreda 8. oktobra. 12.00 Dnevne vesti, plošče. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Koncert radiio orkestra. 19.00 Dr. Nikolaj Preobražen^: Ruščina. 19.30 Prof. Dolenc: Krekovi spisi. 20.00 Prenos iz Prage: Filharmonični koncert. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, torek, 7. oktobra: 12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Popoldanski koncert lahke glasbe. 18.30 Dnevne vesti. 20.15 Kulturna in druStvena poročila. 20.30 Klavirski koncert g. prof. Gaborje. 21.40 »človek v omari«, enodejanka. 22.30 Poročila in vreme. 22.40 Koncert zabavne glasbe.
Zagreb, sreda, 8. oktobra 18.30 Dnevne vesti. 20.15 Kulturna ih društvena poročila. 20.00 Simfonični koncert češke filharmonije. 22.00 Poročila in vreme. 22.10 Prenos zvočnega filma.
Beograd, torek, 7. oktobra: 10.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert radio kvarteta. 13.30 Dnevne vesti. 17.05 Recitacije. 17.30 Jaziz na ploščah. 19.30 Nemščina. 20.00 Prenos iz Zagreba. 22.30 Čas in dnevne vesti. 22.45 Prenos zabavne glasbe iz kavarne Kastno.
Beograd, sreda. 8. oktobra: 10.30 Plošče. 12.45 Harmonika. 13.30 Dnevne vesti. 17.05 Mladinska ura (komedija) 17.30 Popoldanski koncert radio kvarteta. 19.00 Stabilizacija dinarja. 20.00 Koncert če&ke filharmonije (prenos iz Prage). 22.00 Čas in dnevne vesti. 22.15 Koncert zabavne glasbe.
Sres. kmet. referent I. Snstič, Kranj:
»Poiskusna kola« za racionalizacijo uporabe uvnefriih gnojil
Že par desetletij se trudita kmetijska znanost in praksa, da bi dognala zanesljivo pravilno uporabo umetnih gnojil 'z ozirom na številne okolnosti, ki pri tem soodločajo. Pri tem se je obema boriti s celimi kompleksi vprašanj in problemov, ki so med Seboj v posredni ali ne-posredni^ zvezi in ki uplivajo na rentabilnost umetnega gnojenja. Predvsem treba upoštevati vse individualne lastnosti posameznih kulturnih rastlin in vrst zemlje, nadalje atmosferske (podnebne in vremenske) razmere in pojave, obseg in vrsto kmetijskih obratov in še celo verigo drugih činiteljev. Praktični cilj gnojilnih poizkusov je, dognati, katera umetna gnojila in pod kakimi pogoji se v danih prilikah najbolj prilegajo poedinim sadežem, da povečamo pridelek v toliko, da bo čisti dohodek iz zemlje največji. Velikopotezno organizirani gnojilni poizkusi so danes n. pr. r Nemčiji velevažno sredstvo v težki borbi za rentabilnost kmetijstva in s tem tudi zoper naraščajočo agrarno krizo.
Znano je, da so razni činitelji, ki uplivajo na uspeh umetnega gnojenja, zelo različni glede na pokrajine, okoliše, vasi, kmetije in celo glede posameznih parcel enega in istega posestva. Ta raznolikost je naravnost pestra posebno v dravski banovini, v kateri imamo v talnih, podnebnih, gospodarskih in tehničnih ozirih toliko različnosti, kakor malokje. Toda tudi v pokrajinah, ki so z ozirom na omenjene činitelje skorajda izenačene, bi bilo pogrešno, sklepati iz rezultatov nekaterih poizkusov na potrebe in način gnojenja po vsej pokrajini. Posplošenje je v tem oziru temeljna napaka, ki je tem večja, čimbolj so razmere različne. Iz teh razlogov se je v Nemčiji v zadnjem desetletju uveljavil sistem gnojilnih poizkusov, ki prepreza pokrajine s celo mrežo dobro organiziranih prostovoljnih udruženj za izvajanje eksaktnih in individualno prikrojenih poizkusov. Tako se čimbolj izločijo napake posplošenja in pride do zanesljivih podatkov. Sistem se je uveljavil danes ne samo pri umetnih gnojilih, temveč tudi pri preizkušnjah raznih sort kulturnih rastlin in je prešel tudi že na preizkuse silaž, kmetijsko-strojnega dela, itd. Ta sistem nazivajo »poizkusna kola« (Versuchsringe).
»Poizkusno kolo« v ožjem smislu je udruženje kmetovalcev večjega ali manjšega, če mogoče tipičnega .okoliša oziroma krajine s čimbolj enakomernimi razmerami, z nalogo, da vrši na posestvih svojih članov skozi več let sistematične poizkuse z umetnimi gnojili in rezultate sproti nemudoma priobčuje članom, da se po njih ravnajo v prihodnjem gospodarskem letu. Na čelu poizkusnega kola je izkušen in ugleden kmetovalec, strokovne posle pa vrši nalašč nameščeni kmetijski strokovnjak, ki ga plačuje udruženje z obveznimi prispevki. Osnovatelj poizkusnih kol je. znameniti profesor Roemer v Halle a. S., ki je osnoval leta 1921. prvo kolo z 12 veleposestvi. Poslevodeči strokovnjak organizira v sporazumu s člani in vodi na licu mesta vsa važnejša dela pri poljskih gnojilnih poizkusih ter sestavlja in priobčuje rezultate. Prav kmalu se pokažejo lepi uspehi in to predvsem zaradi dovršenosti dela in ker se priobčijo dobljeni podatki takoj po žetvi vsem Članom, da se okoristijo s temi izkustvi že pri prihodnji setvi.
Prva poizkusna kola v Nemčiji so bila omejena samo na veleposestva in so se vzdrževala sama brez subvencij. Že leta 1923. so se pojavila kola malih in srednjih kmečkih posestev, organizirana kakor prvo-imenovana in ki so se tudi vzdrževala sama. Tudi kmečka poizkusna kola so imela takoj prav lepe uspehe. Ampak tekom časa se je pokazala neobhodna potreba subvencij s strani države in korporacij. Od leta '1926. dalje stalno podpirajo država in korporacije ta pokret, tako, da je prišlo v letih 1926. do 1928. do številnih novih ustanovitev. Vsa splošnost je uvidela veliko gospodarsko korist tega gibanja. V zadnjih letih se je razvilo delovanje poizkusnih kol v takem obsegu, da nameščeni strokovnjak ne samo izvršuje in nadzoruje organizirane poizkuse ter sestavlja poročila, temveč kot poslovodja kola je postal kmetov najbližji svetovalec v vseh vprašanjih gnojenja in končno tudi v poglavitnih panogah kmetijstva sploh. To zaupno sodelovanje praktičnega kmetijskega strokovnjaka s kmetovalcem je ustvarilo pravo pot ca izrabo znanstveno podprtih praktičnih izkustev v široki kmetijski praksi, kar odločno upliva na dvig rentabilnosti kmetijstva. Na enostaven način se zanese novejše praktično znanje in izkustva med široke kmečke plasti. To pot marsikje še danes iščejo in ne zmirom najdejo.
Po vzoru Nemčije bo treba tudi v naši državi čimprej misliti na ustanovitev in širjenje poizkusnih kol za poizkuse z umetnimi gnojili. To velevajo številni razlogi, predvsem minimalna uporaba umetnih gnojil v primeri z drugimi državami, a tudi nepravilna uporaba (pri našem dosedanjem poizkusništvu pogrešamo sistem, kakor tudi dovrešnost ter zlasti v dravski banovini tako pestra različnost kmetij. V dravski banovini sicer ne smemo niti misliti na to, da b organiziral pozkusna kola s strokovnim poslovodjem, ki bi ga vzdrževali člani sami. V naših prilikah ni drugega izhoda, kakor da se naša Kmetijska družba, tvornica za dušik v Rušah in Agrikulturno-kemični urad za kalijevo gnojenje v Zagrebu sporazumejo in začnejo na svoje stroške s snovanji poizkusnih kol povsod tam, kjer so dani pogoji. Nedvomno bo pomagala država in banovina. Poizkusna kola so se izkazala kot najbolj veliko-potezna
propaganda la nporabo umetnih gnojil! Kjer pa niso dani potrebni pogoji, bi bilo zaenkrat opustiti misel na ustanovitev. Poglavitni pogoj je, da je na razpolago izkušen kmetijski strokovnjak, ki mu je mogoče, da osebno na licu mesta vodi in stalno nadzoruje vse poizkuse. Drug važen pogoj je naprednost kmetovalcev samih, kateri morajo biti iz prepričanja voljni, ravnati se stalno po navodilih strokovnjaka. Razumljivo e, da je oživotvorjenje uspešnih poizkusnih kol nelahka naloga; tehnična izvedba posameznega kola je težka stvar, a za strokovno vodstvo treba celega moža prakse I Lažje bi prišli do cilja, če bi se pri snovanfr poizkusnih kol posredno ali neposredno posluževali tudi kmetijskih zadrug. V zadnjem času kažejo omenjeni trije činitelji dobro voljo v tem oziru in upamo, da se bo posrečilo že v prihodnjem gospodarskem letu organizirati v kranjskem okraju prvo poizkusno kolo za umetna gnojila. Prvi poizkus takega kola se je vršil v kranjskem okraju v letu 1929-30 in daje veliko pobude za nadaljno delo.
Borzna poročila
dne 6. oktobra 1930.
Devizna tržišča Ljubljana, 6. okt. Amsterdam 22‘73—22’79, Berlin 18-4225—13-4525, Bruselj 7-8752, Budimpešta 9-8850, Curih 1094-40-1097-40, Dunaj 7 9650, London 274-35, Newyork 56-25—56-45, Pariz 220-50—222-50, Praga 167-17—167-97, Trst 294-50-296-50.
Zagreb, 6. okt. Amsterdam 22-74—22-80, Dunaj 795-75—798-75, Berlin 13-425—13-725, Budimpešta 987-990, Bruselj 79752 bi., Milan 294-572—296-572, London ček 273-53—274-33, Newyork kabel 56-26—56-46, Pariz 220‘40 do 222 40, Ziirich 1094-40—1097*40.
Beograd, 6. oktobra. Berlin 13-4250—13-4550, Bruselj 786-02—789-02, Budimpešta 978—990, Curih 10, Dunaj 795—798, London 273-95 do 274-75, Milan 294-35—296-35, Newyork 56 25 do 56-45, Pariz 220-54—222-54, Praga 167-16—167-97.
Dunaj, 6. oktobra. Amsterdam, 285-82, Beograd 12-5575, Berlin 168 64, Bruselj 98-82, Budimpešta 124-025, Bukarešta 4-21, Kopenbagen 189-50, London 34-44, Madrid 73-40, Milan 37-105, Newyork 708-70, Pariš 27-80, Praga 21-0325, Sofija 5-1360, Stockholm 190-45, Varšava 79‘39, Curih 137-60.
Mali oglasi
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
23 Trboveljski premog
Špecijalni »KOKS« za kurjavo naročite pri »ILIRIJI«.
Eunajska cest« 46. — Telefon 28—20, 25—95.
Ziirich, 6. okt. Beograd 9-12875, Pariz 20-215, London 25-0325, Newyork 515"10, Bruselj 71-875, Milan 2698, Madrid 53-41, Amsterdam 207-725, Bcilin 122-60, Dunaj 72 66, Sofija 3-7325, Praga 15-2825, Varšava 57-75, Budimpešta 90 20.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 6. okt. Drž. papirji: 7% inv. pos. 87—c& 50, voj. škoda ar. 438—434 (433-50), kasa 4S2-M) (433-25, 433), okt 434 bL, nov. 434 bl„ dec. 433—435, 4% agr. obv. 56 bi., 7% Bler. pos. 83-625—84 (83-50), 8% Bler. pos. 94 bi., 7% pos. hipot. 81-75—82-25. — Banke: Praštediona 922-924, Udružena 191—193, Ljublj. kred. b. 122 d., Medjunarodna 66 d., Narodna banka 8250bi. — Industrije: Sečerana Osijek 305 do 310, Trboveljska 368, Vevče 124 d.
Beograd, 6. oktobra. 7% inv. pos. 89-50 (860), 4% agr. obv. 55—56, 7% pos. drž. hip. banke 82-50 (50.000), 7% Blaire 86-50-87, 6% beglu-ške obv. 76-50 denar, vojna škoda 449—450-50 (2000), uit. nov. 455 (600), uit. dec. 458 (900), Narodna banka 8187 Blago.
Dunaj, 6. oktobra. Bankverein 17-65, Kreditni zavod 47’20, Dunav-Sava-Adria 11-50, Prioritete 89-30, Trbovlje 46-10, Leykam 4-—.
Žitna tržišča
Tendenca na ljubljanskem tržišču čvrsta. Promet: 7 vagonov pšenice, 1 vagon koruze, 1 vagon moke.
Novi Sad, 6. okt. Vse neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: Pšenica 12 vagonov, oves 1 vagon, ječmen 1 vagon, koruza 77 vagonov, moka 5 vagonov, fižol 1 vagon, otrobi 4 vagone.
Budimpešta, 6. okt. Tendenca slaba, promet: srednji. Pšenica: okt. 15-65—15-98 (15-65 do 15-66), marc 16-65—16-92 (16-65—16-66), maj 17-05-17-23 (17-05-17-06). Rž: okt. 8 98, marc
9-80—9 94 (9-80—9 81). Koruza: maj 12 65 do 12-92 (12-80-12-82), Trs. maj 11-55—11-72.
Goveji trg.
Dunaj, 6. oktobra, d. Prignali so 2.402 govedi, med temi 1.522 pitanih in 880 koščenih, Ker je bilo precejšnje povpraševanje, se je prvovrstno blago za 5 grošev pri kilogramu podražilo, cene vseh drugih vrst so ostale neizpre-menjene kakor prejšnje dni.
Ljubljansko lesno triišče
Tendenca mlačna, promet: 1 vagon oglja, 1 vagon mešanih drv.
Razširjajte Jugoslovana!
Zahvala
Ob veliki nesreči, ki nas je zadela s prerano smrtjo naše dobre mame gospe
Alojzije Slane
roj. Kobler
so nam bili v tolažbo zelo številni izrazi sočustvovanja. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrazili svoje sožalje in vsem, ki so prišli od blizu in daleč in skupaj z nami spremili blago pokojnico na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gasilskim društvom Litija, Šmartno, Zagorje, Hotič, Jablanška dolina in Završnik ter litijskemu pevskemu društvu „Lipa“, ki je počastilo spomin ranjke z lepimi žalostinkamL Končno se tudi zahvaljujemo darovalcem krasnih vencev in šopkov.
Vse pa prosimo, da ohranijo pokojnico v blagem spominu.
Litija—Celje, dne 6. oktobra 1930.
Rodbina Slane — Dr. Hubad
Ako želite kupiti na
obroke
obrnite se na
DETtJLMH TRGOVCEV
r. z. z o. z. v Ljubljani
Cigaletova 1 (zr. sod.)
Hiš« z
posestvom
se proda v Kočevju za Din 80.000-—. — Po-asnlla dr. Sajovic, očevje.	529
k8;
Ubožen šiudeni
bi rad v prostih urah zaslužil za preživljanje s prevajenjem v srbohrvaščino ali Iz fran-. coščlne In nemščine v slovenščino. Pogoji v upravi.	807
Vsem, ki ste ga poznali, javljamo tužno vest, da Je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, svak, tast in stric, gospod
Josip Zurc
posestnik, gostilničar, predsednik gostilničarske zadruge, odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje, častni član »Reda usmiljenih bratov«, bivši dolgoletni župan, načelnik bivšega cestnega odbora in deželni poslanec itd.
v ponedeljek, dne 0. oktobra 1930 po ddlgi mučni bolezni, v 70. letu starosti vdano preminul.
Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v sredo, dne 8. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na šmihelsko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 15. oktobra v šmihelski cerkvi.
Kandija - Novo mesto, dne 0. oktobra 1930.
Žalujoče družine: ZURC, DR. SERKO, DR. REŽEK, DR. JELENC, VRISK.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
I. No. 6604/3.
Razglas.
Ministrstvo prosvete je z odlokom z dne 29. avgusta 1930., P. br. 25.795, imenovalo za presednika izpitne komisije za državo-b1 ovni državni izpit v Ljubljni in za člana tete komisije za ustavopravno vedo in za upravno pravo g. dr. Pirkmajerja Otmarja, pomočnika bana Dravske banovine, za člana iste komisije za narodno gospodarstvo pa g. dr. Gosarja Andreja, izrednega profesorja univerze kralj Aleksandra I. v Ljubljani.
Zaradi tega je razrešen g. Kostanjevec Maks, sedaj mestni župan v Kočeviu, funkcije predsednika in člana izpitne komisije ca državoslovni državni izpit v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
Ljubljana, dne 2. oktobra 1930.
Pomočnik bana: Pirkmajer.
•k
I. No. 269/17.
Razglas.
Politična uprava odnosno nadzor nad občinami Draga, Trava in Osinica je bila predana e formalnim aktom od strani Breškega načelnika v Kočevju ereskemu načelniku v Gabru dne 30. avgusta 1930.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
Ljubljana, dne 29. septembra 1930.
Pomočnik bana: Pirkmajer.
V No 5911/2. Razglas II.
2287-3-3
Razglas o licitaciji
Kr. banska uprav Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem težaških in zidarskih, železobetonskih, tesarskih, kleparskih, krovnih, mizarskih, ključavničarskih, steklarskih, pleskarskih in slikarskih del, lesenih tal, vodovodne naprave, električne instaicije, rolet in umetnega kamna pni zgradbi carinske pregledovalnice, dalje za prevzem težaških m zidarskih, že-leaobetonakihj tesarskih, kleparskih, krovnih, mizarskih, ključavničarskih, steklarskih, pečarskih, pleskarskih in slikarskih del, centralne kurjave, umetnega kamna, lesenih tal, vodovodne naprave, električne instalacije, električnih zvoncev, rolet in trezorja pri zgradbi uradnega in stanovanjskega poslopja carinarnice na Jesenicah
I.	javno pismeno ofertno licitacijo na dan
25. oktobra 1930. ob 11. uri,
v sobi St 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Vsi potrebni podatki, pojasnila in ofertai pripomočki se dobivajo med uradnimi urami proti plačilu napravnih stro-Skov v sobi St. 21.
Ponudbe naj se glase tako, da podajo v obliki popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za carinsko pregledovalnico Din 3,355.745-20 in za radno stanovanjsko poslopje Din 887.403-65.
Podrobnosti razpisa so razvidna iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kr. banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 29. septembra 1980.
Konkurs
2323
ta poljoprivredne činovnike Vardarske Banovine.
Na osnovu rešenja Gospodina Bana Vardarske Banovine III. Br. 41.008 od 17. septembra 1930. god. raspisuje ee konkurs za sledeča mesta banovinskih poljoprivrednih činovnika i to:
1. jednog direktora poljoprivredne škole;
2. jednog suplenta poljoprivredne škole;
8. jednog pripravnika-asistenta poljoprivredne stanice;
4.	jednog upravnik« gozdnog rasadnika;
8.	cetiri sreska poljoprivredna referenta;
6. tri vaspitača poljoprivrednih škola;
7. osam pomodnika-dnevničara-poljopri-vrednih referenata;
Za direktora poljoprivredne škole traži se poljoprivredna fakultet, položeni profesorski izpit i najmanje 8 godina nastavnič-ke službe.
Za činovnika pod tačkom 2, 3, 4 i 5 traži ee tako de fakultetska sprema, odnosno kvalifikacije po čl. 7 Zakona o unapredenju poljoprivrede.
Za vaspitače poljoprivrednih škoda traži ee srednja poljoprivredna Skola ild učiteljska.
Za pomočnike-dnevničare traži se evr-Sena niža poljoprivredna škola.
Molbe propisno taksirane dostaviti naj-dalje do 10. oktobra 1930. god. Poljopri-vrednom odelenju Banske Uprave Vardar-sfce Banovine.
Od etrane Kraljevske Bans&e Uprave Vardarske Banovine—III. Poljoprivrednog odelenja III. Br. 41.08 od 17. septembra
1930.	godine.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C 050/30—1.	2328
Oklic.
Vida Štefan, posestnik v Petešošvcih, ki ga zastopa dr. Strasser Armin, odvetnik v Dolnji Lendavi, je vložil zoper ležečo zapuščino po umrli Szabo Ani iz Petečovcev tožbo radi izročitve za zemljeknjižno vknjižbo sposobne listine s prip.
Usitna sporna razprava se določa na
5.	novembra 1930. ob 9. uri pri podpisanem sodišču v sobi štev. 21.
Ležeči zapuščini se postavlja za skrbnika dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 1. oktobra 1900.
T No. I 92/30.
2307—8—3
Amortizacija.
Na prošnjo G e r m i n e Ane, posestnice v Erjavcih St. 12, se uvede postopanje v
svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imejitelj poziva, da uveljavi v teku šestih mesecev počenši od dneva razglasitve svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižnica Posojilnice v Ptuju, r. z. z neom. por., št. 31.922, z vlogo Din 973006.
Okrajno sodišče v Ptuju odd. I., dne 1. oktobra 1930.
E 441/30-13.	*	2314
Dražbenl oklic.
Dne 29. oktobra 1930. dopoldne ob
9.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slemene, vi. št. 19.
Cenilna vrednost: 63.643 Din; vrednost pritikline: 11.448 Din; najmanjši ponudek: 42.428-66 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Konjicah, dne 2. septembra 1930.
*
L 2/28-18 P 63/30-18.	2318
Postavitev pomočnika.
S sklepom okr. sodišča v Kostanjevici z dne 26. avgusta 1030., opr. št. L 2/28—17, je bil posestnik Budič Jože, stanujoč v Jesenicah 6, zaradi zapravljivosti
omejeno preklican.
Gosp. Frgelj Martin, pos. v Jesenicah 5, se postavlja preklicancu za pomočnika.
Kdor je omejeno prekMcan, je enak doraslemu nedoletniku.
Pomočnik ima pravico in dolžnosti varuha, toda varstveno in skrbstveno sodišče ■more pomočniku pridržati razpolaganje s tem, kar si prekilicanec pridobi s svojo pridnostjo.
Imovino preklicanca je upravljati po predpisih občnega državljanskega zakonika o varuhovi upravi imovine. (§§ 222. do 248. o. d. z.
Okrajno sodišžo v Kostanjevici, odd. I., dne 26. avgusta 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 19.704/30.	2319
Razglas.
Okrajno sodišče v Tržiču je s sodbo Kps 31/30—9 z dne 15. aprila 1980. po § 55. k. z. prepovedalo Ažmanu Francu, roj. 4. oktobra 1869. v Podbrezjah, obč. Naklo, oženjenemu zidarju, stanujočemu v Kovorju, zahajata v krčme za dobo 2 (dveh) let.
Prepoved stopi v veljavo dne 23. septembra 1930. in traja do 23. septembra 1932.
To se objavlja v smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odred, »Službene no-vine z dne 23. januarja 1930., št. 17/CI. Sresko načelstvo v Kranju, dne 26. septembra 1930.
Št. 11.875.	*	2306
Razglas.
Flis Josipu iz Doba, kamniški srez, Dravska banovina, je s sodbo okrajnega sodišča Brdo z dne 1. maja t. 1. prepovedan v smislu § 55. k. z. obisk krčem za dobo enega leta in je stopila ta prepoved v veljavo z dnem prestanka kazni, to je z 29. avgustom 1930.
Sresko načelstvo v Kamniku, dne 18. septembra 1930.
*
Štev. 8674/11.	2303—2—2
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za dan 13. oktobra 1830, ob
11.	uri nabavo
150 m* vodnega peska.
Popoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 30. septembra 1930.
*
Štev. 8675/11.	2304—2—2
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za dan 18. oktobra 193 0. ob
11.	uri nabavo
100 kom. ieleznih drogov i ojačeno glavo. Pogoji in skice se dobe pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 30. septembra 1930.
¥
Štev. 1081/30.	2333
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. S c h 1 e y Franc z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani.
Advokatska komora v Ljubljani, dne 8. oktobra 1930.
Razne objave
Objava.
Orožni list, izdan na moje ime od sre-skega načelstva v Črnomlju dne 14 septembra 1929., vložna št. 3583/6, orožnega lista št. 161, proglašam neveljavnim. Orožni list sem izgubil ob priliki sokolskega zleta dne 29. junija v Beogradu, priv. uradnik,
Slavo Švajger,
Ribnica na Dolenjskem št. 1, dne 2. oktobra 1930.
2329
Objava.
Izgubil sem izpričevalo IV. letnika strojne podoficirske šole kr. mornarice, izdano od komande strojne šole v Genoviču na ime: Rovtar Vinko, rodom iz Preddvora.
Proglašam ga za neveljavno.
Rovtar Vinko, s. r.
Conan Doyle:	2
‘Pozna csvefa
(Is angleščine prevedel s avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulaček.)
Hitro je oblekel površnik in se sukal, da je bilo videti, da je eneržija zopet premagala njegovo apatičnost.
»Vzemite klobuk,« je rekel.
»Mar želite, da bi šel z vami?«
»Seveda, ako nimate boljšega opravila.«
Minuto pozneje sva obadva sedela v kočiji in se naglo vozila proti Brixton Roadu.
Bilo je megleno, oblačno jutro in nekaka temnosiva koprena je visela nad hišami in je bila videti kakor odsev blatnih ulic. Moj tovariš je bil pri najboljši volji in veselo je brbljal o kremonskih goslih in o razliki med Stradivarijem in Amatijem. Jaz sem molčal; slabo vreme in žalostno opravilo, ki sva se ga lotila, vse to mi je težilo dušo.
»Po vsej priliki ne premišljate kdovekaj o vsej tej zadevi,« sem dejal naposled ter prekinil Holmesovo glasbeno razpravo.
»Nobenih podatkov še nimam doslej,« je odgovoril. »Največja pogreška je ustvarjati teorije, preden nimate vseh dokazov pred seboj. To zelo vpliva na končno sodbo.«
»Kmalu boste imeli svoje podatke,« sem pripomnil ter pokazal s prstom; »to-le je Brixton Road in tam-le je ona hiša, ako se ne motim.«
»Tako je. Stoj, kočijaž, stoj!« Bila sva sicer še vedno kakih sto korakov oddaljena od hiše, on pa je po vsej •ili hotel, da izstopiva, in tako sva peš dokončala ■vojo pot.
Zunanjost štev. 3 Louriston Gardens ni bila vabljiva. Spadala je k četvorici hiš, kjer so v dveh stanovali ljudje, dve pa sta bili prazni, in je stala nekoliko odmaknjena od ulice. Prazni hiši sta imeli tri vrste praznih, otožnih oken, ki so bila samotna in zapuščena, le potja pognalo rastlinje, je ločil te hiše od ulice, preko »Stanovanje se odda.« Majhen vrt, na katerem je sem-ptja pognalo rastlinje, je ločil te hiše od ulice, preko njega pa je vodila ozka, rumenkasta steza, ki je bila pokrita z nekako mešanico iz ilovice in peska. Vsa okolica je bila močno polžka od dežja, ki je padal ponoči. Vrt je bil obdan od tri čevljev visokega zida iz opeke z leseno strešico na vrhu, in ob tem zidu je slonel krepak stražnik, sredi majhnega števila radovednežev, ki so iztegovali vratove in napenjali oči v brezuspešni nadi, da bi vsaj malo mogli videti, kaj se godi notri.
Menil sem, da bo Sherlock Holmes pri tej priči pohitel v hišo ter začel proučevati skrivnostni dogodek. Močno sem se motil; imel je vse druge misli in namene. Z brezbrižnostjo, ki se mi je v teh okoliščinah zdela precej prisiljena, je stopal po tlaku sempatja in se malomarno oziral po tleh, proti nebu, proti nasproti ležečim hišam in ograji. Ko je končal svoj ogled, je odšel počasi naprej po stezi ali pravzaprav po travi, ki je rastla ob stezi, in venomer upiral oči v tla. Dvakrat se je ustavil in enkrat sem ga videl, kako se je nasmehljal, in ga slišal, kako je zadovoljno vzkliknil. Na mokri ilovnati zemlji si videl znamenja mnogih stopinj; ker pa je policija prihajala in odhajala po njej, mi ni šlo v glavo, kako se je mogel moj tovariš nadejati, da bi iz njih kaj dognal. Ker pa sem imel tako izredne dokaze o hitrosti njegovih opazovalnih zmožnosti, sem bil uverjen, da je marsikaj videl, kar je bilo meni skrito.
Pri hišnih vratih sva našla velikega, bledoličnega, človeka s zapisnikom v roki, ki nama je prihitel naproti
in mojemu tovarišu krepko stresel roko. »Zares prijazno od vas, da ste prišli,« je rekel, »vse sem pustil nedotaknjeno.«
»Izvzemši to-le,« je odgovoril moj prijatelj in pokazal na vrtno stezo. »Ako bi bila čreda bivolov todi šla, bi ne moglo biti večje zmede. Brez dvoma pa ste si že ustvarili svojo sodbo, Gregson, preden ste pustili, da se je to zgodilo.«
»Imel sem toliko opravila v hiši,« je dejal detektiv izogibno. »Moj tovariš, gospod Lestrade, je tudi tukaj. Zanesel sem se nanj, da bo pazil na to.«
Holmes je pogledal mene in porogljivo privzdignil obrvi.« Ako sta taka dva možaka tukaj kakor sta vi in Lestrade, tretjemu pač ne bo dosti preostalo, kar bi mogel najti,« je rekel.
Gregson si je zadovoljno mel roki. »Mislim, da sva storila vse, kar se je dalo storiti,« je odgovoril; »vseeno pa je to kaj čuden primer in dobro poznam vaš okus za take stvari.«
»Pa vendar niste prišli semkaj z vozom, kaj?« je vprašal Sherlock Holmes.
»Ne, gospod.«
»Lestrade tudi ne?«
»Tudi ne, gospod.«
»Potem pojdimo in si oglejmo sobo.« S to nekon-sekventno opazko je odšel v hišo, za njim pa Gregson, na čigar obrazu je bilo videti veliko začudenje.
Z golimi deskami obit in prašen kratek hodnik je držal v kuhinjo in postranska poslopja. Na levi in na desni je bilo dvoje vrat. Ena teh so bila očividno že mnogo tednov zaprta. Skozi druga pa si prišel v obed-nico, to je sobo, v kateri se je pripetil skrivnostni dogodek. Holmes je stopil v sobo, jaz pa sem šel za njim z onim prevladujočim čuvstvom v srcu, ki ga zbuja navzočnost smrti.
visoko. V celem življenju pa opravi srce 450 miljonov meterkilogramov. Ta moč bi zadostovala za dvig 900 ton težkega bremena 500 metrov visoko.
Nova Fordova tfvornica v Kolnu
2. oktobra se je pripeljal znani »kralj avto-mobilovc Henry Ford v Kdln, da prisostvuje polaganju temeljnega kamna za svojo novo veliko tvornico avtomobilov v Nemčiji.
Na slavnost so prišli vsi zastopniki oblasti in veliko Število največjih nemških industrijalcev.
Henry Ford je podpisal listino, ki so jo vzidali v temelj, pri tem pa je rekel:
»2elim nemškemu narodu, da bi gospodarsko lepo napredoval.«
V novi tabriki bodo izdelovali avtomobile samo nemški delavci iz nemškega blaga, vodili pa bodo obrat-Fordovi zaupniki po njegovih navodilih. Za evropsko industrijo avtomobilov pa bo Fordova konkurenca brez dvoma jako občutna.
Kakšna bo zima l
Nemški vremenoslovci pravijo, da bo to jesen še prav malo toplih dni, pač pa lahko računamo, da bo jesen že precej mrzla, zlasti v drugi polovici oktobra in novembra. Zima pa ne bo oosebno huda, ampak bo zelo deževna.
Zrakoplov »R 101« je bil ponos celega angleškega naroda, ker so Angleži upali s tem zrakoplovom celo prekositi nemške »Zeppeline«. Zato je prisostvovalo startu veliko število oseb javnega življenja: ministri, generali, vojni in civilni letalci in ogromna množina ljudstva. Med potniki sta bila tudi angleški minister za letalstvo lord Thomson in pa zastopnik maršala za vojno letalstvo sir. Brancker. Potniki so bili sijajno razpoloženi in po večerji se ni nihče vlegel k počitku, ampak so vsi še sedeli v velikem, elegantnem salonu in kramljali in se šalili med seboj.
Zrakoplov je mirno in enakomerno meril svojo pot, dokler ni zašel v bližini mesta Beau-vais v silno nevihto. Zaradi hudega nasprotnega vetra je plul le z brzino 20 kilometrov na uro. Da se izogne nevihte, se je spustil »R 101«, ki ga je tedaj vodil poročnik Irving, komaj 100 metrov visoko nad zemljo, toda tu je zašel v še hujši vihar, ki ga je nenadoma treščil ob zemljo in se razpočil.
Vzrok katastrofe še ni čisto natanko pojasnjen. Nekateri trde, da so potniki v salonu kadili in da se je bencin vnel na ogorku cigare ali cigarete, toda dognano to ni.
Vnela in razpočila se je vsa zaloga bencina naenkrat, tako da od 58 mož posadke in potnikov se jih je rešilo le 8. Domači prebivalci so takoj prihiteli na pomoč, toda zaradi silne vročine gorečega bencina dolgo niso mogli blizu. Sedem ranjencev so takoj odpeljali v bolnico, en sam mož pa je ostal popolnoma nepoškodovan.
Graditelj zrakoplova inžener Leete pravi o nesreči, da se je dogodila, ko so potniki spali. Noč je bila silno temna in viharna. Trajni pritisk viharja je omehčal obod zrakoplova, ki je postajal vedno težji, dokler ga ni zaneslo naravnost v mali grič. Trenotek na to je nastala eksplozija.
»Jaz sem se srečno rešil«, pravi graditelj, »in tudi moja dva prijatelja Bell in Shrew sta se rešila. Ko je namreč zrakoplov zadel ob hrib, je počil v zrakoplovu rezervoar za vodo in oba sta bila tako mokra, da se jih plamen ni prijel. Radiotelegrafista Bisley-a pa je pri sunku vrglo iz zrakoplova, a padel je na mokro travo; od velike vročine pa so ga našli kasneje že na pol slepega v bližnjem gozdu.«
Pilot Leach pa je povedal, da je imel kljub viharju popolno zaupanje v zrakoplov. Čez nekaj časa je opazil, da zrakoplov pada. Kljub temu pa je zrakoplov nadaljeval svojo pot, a kmalu je izgubil v viharju orijentacijo, nakar je sledila katastrofa s silovito naglico.
Prebivalstvo mesta Beauvais, kjer se Je zgodila nesreča, je eksplozija prebudila in vsi so hiteli na ulice gledat, kaj je. Ko pa so videli v bližini mesta mogočen plamen, je vse hitelo na kraj nesreče ranjencem pomagat. V svitu plamena so opazovali strašne prizore, kako so se človeška telesa v ognju zvijala in kako se je vedno bolj sesedalo ogrodje zrakoplova. Prišli so na lice mesta tudi gasilci, a so se morali kmalu prepričati, da je ves njihov trud zastonj. Vsi potniki v središnjih kabinah so zgoreli, rešili so se le oni iz stranskih kabin.
Na kraj nesreče prihaja sedaj na tisoče ljudi od vseh krajev. Angleška vlada je zaprosila za dovoljenje, da smejo priti na kraj nesreče tri angleška vojna letala, kar je francoska vlada
Strahovita nesreča največjega zrakoplova »R 101«
Zrakoplov »R 101« se je vsled napačne polnitve s plinom razletel Od 58 mož posadke in potnikov jih je 52 mrtvih ~ Med žrtvami se nahaja tudi angleški minister za letalstvo
Zrakoplov »R 101« je bil največji zrakoplov na svetu, ki je prekašal celo znanega »Zeppelina«. Ta zrakoplov se je dvignil v soboto zvečer ob 8. uri v zrak na polet v Indijo na letališču v Cardingthonu, preletel pa je komaj kratko pot do mesta Beauvais (med Londonom in Parizom, a bližje Pariza), kjer ga je zajel silen orkan in ga treščil na zemljo. Skoro v istem hipu je sledila strašna eksplozija, nakar se je v hipu zrakoplov vnel in popolnoma zgorel. Nesreča se je pripetila zjutraj (v noči od sobote na nedeljo ob poltreh.
Zrakoplov »R 101« je bil izdelan po najnovejših izumih in praktičnih poskusih. Opremljen je bil s 5 motorji, od katerih je vsak razvijal po 580 konjskih sil. Ko pa je v soboto odplul iz Anglije, so ga gnali le 4 motorji, a peti motor so imeli za rezervo. Zrakoplov je plul s hitrostjo 63 kilometrov na uro. Na zrakoplovu je bilo prostora za 60 oseb, za katere je bilo poskrbljeno z vso udobnostjo.
naravno takoj odobrila. Tudi francoski minister za letalstvo je odpotoval na kraj nesreče.
Tudi strokovnjaki, ki preiskujejo vzrok nesreče, so že pridno na delu. Doslej so ugotovili, da bi bila nesreča mnogo manjša, če bi bil zrakoplov napolnili z negorljivim plinom helijem, tako pa so ga napolnili z navadnim svetilnim plinom, kar je povzročilo tako strahovit požar.
V ponedeljek je pa odplula v Dieppe angleška vojna ladja, da sprejme na krov krste z ostanki žrtev katastrofe zrakoplova »R 101« in jih prepelje domov. Pogreb se bo vršil na državne stroške z največjo slovesnostjo. Na vseh javnih poslopjih so izobešene v znak žalovanja črne zastave. Izmed udeležencev poleta so bili zavarovani za primer nesreče samo mi-niter Thomson in člani letalskega ministrstva, dočim posadka in zrakoplov sploh niso bili zavarovani. Rodbinam ponesrečencev bo priznana izjemna pokojnina.
ravno sliko, kjer bo glavna figura berač. Modela aa tega berača pa ne morem dobiti. Sedaj p« sem našel ta model, in ta model ste vi, gospod baron! Ali ne bi bili tako prijazni, da bi prišli enkrat v moj atelje?«
Gostom je bila korajža »likarjeva aelo všeč in tudi Rothschild se je smejal in obljubil, da pride. Ideja, da naj najbogatejši človek v Franciji služi kot model za berača, je bila res originalna.
Rothschild je res prišel k slikarju. Ta ga je preoblekel v berača in ga začel silikati. Med delom pa je vstopil v atelje mlad slikar, učenec še, jako siromašno oblečen. Ko j« videl, da moti, je hotel oditi, a predno je odšel, je še stisinil dozdevnemu »siromaku« svoje zadnje krajcarje v roko.
Rotschilda je ta prizor globoko ganil. Vprašal je slikarja, kdo je to. Slikar mu je povedal, da je to eden najboljših učencev slikarske akademije, a ne more nikamor naprej, ker nima denarja. Rothschild je molčal.
Dan nato pa je dobil mladi slikar pismo, kjer Je bila natisnjena tvrdka Rothschdldova na ovoju. V ovoju pa je bilo pismo sledeče vsebine: »Čast mi je sporočiti Vam, da sem Vam dolžan z obrestmi vred 10.000 frankov, ki jih lahko dvignete v moji banki vsakega prvega. — Rothschild.«
Mladi slikar je seveda hitel, da se zahvali mogočnemu finančnemu magnatu, ta pa ga ni podprl samo z 10.000 franki, ampak mu je omogočil še nadaljno izobrazbo na svoje stroške.
18-letnik športnik Kaufmann.
Na neki mladinski športni prireditvi je skočil 181etni športnik Kaufmann 1'81 metra visoko.
Lord Thomson je bil letalski minister v obeh vladah delavske stranke. Bil je svoječasno bri-gadni general in med vojno član vrhovnega vojnega sveta.
Brancker je bil ravnatelj civilnega letalstva 8 let in med vojno je bil organizator vojnega letalstva.
Letalski poveljnik Colmore je bil ravnatelj zrakoplovnega razvojnega oddelka in je bil odgovoren za zrakoplovsko službo. Potoval je z zrakoplovom »R 101« v Kanado ih nazaj.
Major Scott je poveljeval zrakoplovu »R 34« na poletu v Zedinjene države in nazaj in je vodil tudi zrakoplov »R 101« v Kanado.
Polkovnik Richmond je bil konstruktor zrakoplova »R 101«.
Tako je izgubila Anglija pri tej strašni katastrofi najodličnejše predstavnike angleškega letalstva.
Včeraj popoldne so prenesli trupla v županstvo v Allone, ki je bilo spremenjeno v mrtvašnico. Krste so pokrili z francoskimi in angleškimi zastavami. Vršila se je tudi maša zaduš-nica ob ogromni udeležbi občinstva.
Nail»oga4eiši človek v Franciji - berač
V Parizu te dni mnogo govore o dogodku, loi se je pripetil baronu Jamesu Rothschildu in ki je imel za nekega mladega, a revnega umetnika jako ugodne posledice.
Stvar se je dogodila tako: Nekega dne je povabil sloviti franooskd slikar Eugen Delacroix k sebi več svojih odličnih prijateljev, med njimi tudi bankirja Rothschilda. Ko se je družba začela najbolj zabavati, pa je slikar nenadoma utihnil in je začel z napeto pozornostjo ogledovati Rothschilda, zlasti njegov obraz. Na vprašanje Rothschildovo, zakaj ga tako gleda, je slikar odgovoril: »Gospod baron, vi imate tako glavo, kakor jo jaz že dolgo iščem! Slikam
Letalo »D 2000«
Največje nemško letalo za dolge polete je letalo, ki ga je izdelala tvrdka Junkers in ki nosi označbo »G 38«, označba za uporabno dovoljenje pa je »D 2000«. Letalo je krenilo v soboto na let po Evropi. Letalo bo obiskalo 15 držav in se je ustavilo (oziroma se bo še ustavilo) v sledečih mestih: Praga, Dunaj, Budimpešta, Beograd, Bukarešta, Carigrad, Solun, Atene
in Rim. V nedeljo je bil v Beogradu.
ISO milijonov iNrov krvi
Človeško srce je čudovita črpalka, ki neutrudno dela noč in dan. Pri človeku, ki živi 70 let, napravi srce 3 miljarde utripov. To številko dobimo, če računamo, da udarja srce novorojenčka na minuto 144 krat, pri odraslem človeku 72 krat, če miruje, okoli 100 krat pa, če zmerno dela. Z vsakim utripom pa požene srce eno dvajsetino litra krvi iz srca v žile, vsa množina krvi pa, ki jo srce požene v celem življenju iz sebe v žile, meri 150 miljonov litrov. Ta množina krvi bi napolnila okroglo jezero, ki bi bilo 1 meter globoko in ki bi merilo v premeru 20 metrov. Krvi pa, ki tehta toliko, kolikor tehta človek, požene srce v žile v 20 minutah.
Pritisk, b katerim poganja srce kri v žile, znaša eno petino atmosfere. V enem dnevu opravi srce 18.000 meterkilogramov dela, t. j. delo, kakor če bi kdo dvignil 1000 kil 18 metrov visoko, ali pa težo človeka (70 kil) 258 metrov
Pogreb princa Leopolda Bavarskega.
Pretekili petek so pokopali v Monakovem z velikimi častmi in ob ogromni udeležbi ljudstva truplo pokojnega nemškega maršala princa Leo polda Bavarskega v jezuitski cerkvi sv. Mihaela. Pogreba se je udeležil tudi predsednik nemške republike maršal Hindenburg.
Brezposelni vedeževalci
Kitajska vlada je začela v najnovejšem času prav energično zatirati vedeževalce in razne preroke, ki so zavzemali in še zavzemajo v javnem življenju neko posebno privilegirano in posvečeno stališče. Minister za notranje zadeve v nankinški vladi je izdal namreč na podrejene mu oblasti sledečo naredbo:
»Komisarji za javno varnost naj po vseh deželah in mestih skrbe za to, da se bodo vsi vedeževalci in preroki, ki prebivajo v njihovih okrožjih, lotili v treh mesecih kakšnega poštenega dela. Komisarji naj skličejo povsod zborovanja vedeževalcev, kjer jim naj pojasne, da je vlada sklenila vsako praznoverje zatreti, zato pa naj se vsi vedeževalci pravočasno pobrigajo za kakšen drug zaslužek. Če pa si sami ne morejo najti dela, naj jih zaposli gosposka sama na primeren način.«
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 28. Za tiskarno odgovarja Otmar MihAlek — Urednik Janei Debevec. — Za inseratni del odaovarja Avgust Kozman, — Vai g Ljubljani,