^ wn \ ti J i J L Lv 1 V .-UDL. Poštnina plačana * gotovinL Leto XIII., štev. 169 9«ilo 2 2.VH.1932 P1"** Ljubljana, petek 22. julija 1932. Cena 2 Din OpravinštTO; LJubljana. Knafljeva ulica b — Telefon št 3122. 3123, 3124 3125 3126. lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-buroova ul 3 — TeL 3492 te 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova ce^ta 5t 13. — Telefon št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica 5t 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180. \V'fn i* 10«; 241 BB •Naročnina pričakovali z velikim zanimanjem. Jugoslavijo je zastopal minister pravde dr. llija Šumrnkovič, kateremu se je pr'd*u-žil tudi dr. Kosta Kumanudi, ki predseduje jugoslovenski delegaciji na interparla-ment-arni konferenci. Po otvoritvi je pred- ?dnik i lenderson podal besedo glavnemu oročevalcu dr. Benešu, ki je podal obši-*en pregled pogajanj za sestavo načrta razorožitvene resolucije, v katerem so bi-"e v zadnjem trenutku izvršene gotove izpremembe. V svojem zelo dolgem govoru ie doktor Beneš obrazložil posamezne dele načrta resolucije, ki ima pet poglavij. Prvo poglavje nredstavlja uvod, ki ugotavlja želio konference, da izvede zmcnjšaije oborožitve v skladu s čl. 8. pakta Društva narodov kot naravno posledico obveznosti na podlagi Briandovega in Kelloggovega pakta. V uvodu pozdravlja resolucija posebno prisrčno pobudo pred=ednika Hoovra in pravi, da ie ženevska konferenca soglasna, da v skladu z glavnimi njegovimi račelj izvede postopno razorožitev na kop-nem. ra morju in v zraku s posebno konvencijo. Tu je treba poudariti, da ugotav-lia resolucija zvezo med omenjenimi tremi vrstami oborožitve. Drugo poglavje načrta resolucije vschu-je sklepe v prvi dobi razorožitvene konference od meseca februarja do danes. Važna ie posebno točka, ki govori o ustanovitvi stalne nadzorstvene komisije z dolžnostjo. da skrbi za dejansko izvrševanje konvencije. V tem delu resoluciie se prepoveduje kemična in batericlo^ka vojna, kakor tudi vo;na z vžitialnimi plini. Končno določa, da bo maksimum tonaže tankov odreien nenadno. Ta del načrta re-?o!nc'ie predstavlja edini stvarni uspeh dosedanjega dela razorožitvene konference. Tretje poglavje navava načela druge e'ane dela razorožitvene konference ter poriva njeno predsedstvo, naj v času odmora. ki bo bržkone trajal do prihodnjega leta, ugotovi vse dosežene uspehe in podrobno prouči predloge o trgovini in izdelavi orožja, kakor tudi o pomorski razorožitvi. Ta odstavek govori, da bo konferenca v drugi svoji fazi določila sankcije pmti državam, ki bi započe'e kenvč-110 in bakteriološko vojno ter bombardiranje iz zraka, kar je bilo sprejeto v načrt nn nodlagi zahteve dr Voje Marinko-vTa; bivšega jugoslovenskega zunaniega ministra, ki jo je izrekel v svojem govoru meseca februarja. Besed-i ^nkcija« ie bila črtana iz prvotnega besedila na zahtevo Gibsona in Johna Simona ter zamenjana z besedami »predpisi mednarodne« a prava«-. Četrti oddelek vsebuje splošne dispozicije. v petem oddelku va se nodališ'i.ie premirje v oboroževanju za štiri mesece od 1. novembra letos dalje, ko poteče ea_-letr-i rok tega premirja. Po govoru dr. Bene«a se je pričela razprava o načinu nadaljnjega dela. Predsednik Henders-on ie predlagal. r-aj se prihodnja seia vrši danes ob 3. oopol-dne. da bi lahko delegacije dotlej proučile nredl^ni načrt resolucije. Ameriški delegat Gibson je prečital deklaracijo ameriške vlade, ki se zahvaliu ,e vsem vladam, ki so pristale na Hoovrov predlog, zlasti pa dr. Benešu za energično akciio pri izdelavi načrta resolucije Gibson ie nadalje poudarjal, da predlagana resolucija ne gre tako daleč kakor Hoovrov načrt, vendar na vsebuje snorar.im. ki more v bodočnosti dovesti do mnogo lep-česa razvoia. Ta rcsoluciia je samo izhodna točka, ki zbuja upanje, da se bo v drugi fazi razorožitvene konference došlo do gotovega uspeha v večjem obsegu. Gibson je zlasti poudarial velik napredek dela za razorožitev, ki je bil dosežen že v prvi dobi konference, ter se je zahvalil vsem delegacijrm za prizadevanje, da se omogoči definitiven mir na svetu. Ženeva, 21. julija, g. Razne delegacije so danes proučevale resolucijstki osnutek češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Be-neša. Male pomorske države, ki so podpisale washingtonsko in londonsko pogodbo, bodo spričo nameravanih privatnih pogajanj na seji glavnega odbora naglašale svoje posebne pravice, pri čemer bodo posebno poudarile potrebo nekaterih določb, tako na primer prepoved zračnega bombardiranja. Na drugi strani se uveljavlja močna opovzicija nemške in sovjetske delegacije. Litvinov namerava predložiti več izpre-mimjevalnih predlogov, v katerih bo ponovil svoje prejšnje radikalne razorožitvene predloge ter zagovarjal načela Hoovrove-ga načrta. Nenrrka, bolgarska, madžarska in avstri i=ika delegacija so imele od včeraj dva zasebna sestanka, na katerih je bilo sklenjeno, da bodo zopet z vso energijo zagovarjale prejšnje in skupne zahteve po enokoipravnonti. Zato ni izključeno, da se Litvinov in Nadolnv pri končnem glasovanju ne bosta — kakor so snlošno upali — vzdržala glsaovania, temveč bosta glasovala proti resolucijskemu osnutku. V tem primeru bi prvič propadla soglasnost, ki se je sedaj že več kakor pol leta vzdrževala pri razorožitvenih pogajanjih le s težavami. Ženeva, 21. jul. s. Glavni odbor razoro- šitvene konference je uricel danes popoldne na javni seji razpravljati o posameznih določbah dr. Bemeševeea ra.zo-roži tvornega r e soltioi j-s k esra osnutka. Nemška delegacija se te debate ne bo udeležila, ker smatra, da ta. osnutek za Nemčijo snloh ne pride v poštev. Prav tako nemška de1«*-gacija tudi ne bo sodelovala pr' elasovanju o posameznih členih. Po končani df»hati in pred zaključnim glasovanjem, torej bržkone jutri zvečer, bo dr. Nadolnv v daljšem govoru utemeljil] nemško stališče ter pri tej prilik.; obrazložil splošno sodbo' nemške vlade o izidu prvega dela razorožitvene konference. Glavni odbor razorožitvene konference je sprejel vrsto izpreminievailnih predlogov sovjetske delegacije, ki streme za tem, da bi se dr. Benešev resoluei.isk.; osnutek 1z-p.remenil v smislu usnešne razorožitve. Ruske predloge je utemeljeval ljudski komisar Litvinov. Brit.«ka imperijalna konferenca Ottawa, 21. julija, s. Danes je bila z velikim vojaškim in civilnim razkošjem otvorjena go>spodarska konferenca svetovnega imperija. V svojem govoru je Bald-win med drugim zahteval ukinitev trgovinskih ovir, kontingentov in devizne omejitve, rešitev vprašanja reparacij in vojnih dolgov ter znižanje davkov in obrestne mere. Rusi beže iz Mandžurije Harbin, 21. julija. Razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu zavzema vedno bolj kritične oblike. Ruske banke v Harbinu so z angleškimi in ameriškimi zavodi sklenile dogovor zaradi predaje in uprave vseh svojih aktiv, ako bi prišlo do oboroženega rusko-japonskeoa spop? da. V zadnjem času zapuščajo rodbine ruskih uradnikov v množinah Harbin. Tudi 50 ruskih lokomotiv so v zadnjih dneh spravili na rusko ozemlje. DESNIČARSKA OFENZIVA V NEMČIJI Odstranitev socialno demokratskih funkcionarjev iz pruskih oblasti Ukrepi Papenove vlade se izvajajo brez večjega odpora Berlin, 21. julija, d. Državna vlada je »noči sklenila, da odstavi vse pruske ministre, ker se je izjavila celotna pruska vlada, tudi ministri centruma, solidarna z ministrskim predsednikom Braur.f>m in notranjim mšnistnfm Severingom ter ni hotela priznati državnega kancelarja Papen a kot državnega komisarja za Prusijo. Včerajšnji dogodki so si naglo sledili drug za drugim. Imenovanje Papenovega državnega komisarja v Prusiji, odstavitev vseh pruskih ministrov, aretacija obeh voditeljev berlinske p licije, ki pa sta bila kmalu nato izpuščena, vse to se je zgedilo v par urah. Ob 20. so prišli v prusko notranje mini strstvo namestnik državnega kancelarja dr. Bracht, novi berlinski policijski predsednik Melcher ter neki policijski oficir, ki so pozvali v imenu državne vlade notranjega ministra Severinga, naj zapusti sv je mesto. Severing je izjavil, da smatra to postopanje za protiustavno in da se umika le sili. Nato je odšel iz svojega urada ter se umaknil v zasebno stanovanj. Snoči ob 7.15 so bili berlinski policijski predsednik Grzesinski, podpredsednik dr. Weiss in p-licijski poveljnik Heimanns-berg izpuščeni iz zapora, ker so izjavli, da začasno ne bodo izvrševali svojin uradnih poslov, pri čemer so pa poudarjali, da store to le zaradi sile in do odločitve državnega sodišča. F lioijski predsednik Grzesinski je mnenja, da je bila njegova aretacija še manj upravičena, ker je tudi deželno-zboreki poslanec in kot tak imun. Državni kancelar Papen je snoči govoril po radiju in navedel vzroke postopanja državne vlade proti dosedanji pruski vladi. Poudarjal je, da so v pruskem deželnem zboru zaradi stališča posameznih strank postali kottiunisti jeziček na tehtnici. Komunistična stranka stremi po nasilni izpremembi ustave ter je zanesla nasilje in umore v politično borbo. Na ta način se je politični boj čim dalje bolj radikaliziral. Ker se merodajni politični krogi niso mogli odločiti, da bi opustili enakomerno presojanje komunističnega ter kvišku stremečega narodno-socialističnega pokre-ta, je nastal nenaraven položaj, v katerem so bile državi sovražne komunistične sile uvrščene v enotno fronto proti narodni socialistični stranki. Ko se je ta ei.otna fronta obrnila tudi proti ukrepom odgovornih vladnih krogov, je bila državna vlada prisiljena k svojim ukrepom, ker je šlo za avtoriteto države. Ni »slučaj, da je le v Prusiji komunistična bojna organizacija zavzela razmah, ki predstavlja stalno ogroženje javne varnosti in reda, kakor tudi, da so se le v Prusiji med volilnim bojem silno pomnožila krvava obračunavanja. V zadnjem času je bilo ugotovljeno, da so večino hudih izgredov izvršile komunistične teroristične skupine in razvoj političnih razmer v Prusiji je mnogim mero-dajnim osebam onemogočil notranjo neodvisnost, potrebno za ukrepe proti državi sovražnemu udejstvovanju komunistične stranke. Odredbe državne vlade niso naperjene proti samostojnosti Prusije ter imajo samo namen ustvariti podlago za redno pravno stanje. Državna vlada heče s svojimi odredbami zagotoviti le reden potek volilne borbe. Dosedanja pruska državna vlada izjavlja glede na te očitke državnega kancelarja, med katerimi je tudi trdil, da je neki bivši pruski funkcijonar dajal komunistom nasvete: kako naj prikrivajo svoja nasil-stva, in da je neki pruski policijski predsednik izjavil, naj se puste kemunisti v miru, da državna vlada do Papenovega govora tega ni sporočila pruski vladi in zahtevala od nje, naj zavzame svoje stališče. Tako sporočilo bi bilo vsekakor potrebno, preden bi se protiustavno odstavili pruski ministri. Nadalje zavrača dosedanja pruska vlada trditev državnega kancelarja, da so pruski ministri odklonili sodelovanje z njim. Ukrepi državne vlade so izzvali odpor tudi izven Prusije, zlasti pa na Bavarskem, kjer izjavljajo vladni krogi bojazen, da so bili zanje manj merodajni državn«-pravni kakor pa p litični vzroki, ker je vsekakor značilno, da so skušale doseči združitev pruskih in državnih vladnih po-člov gotove politične skupine po ovinkih s pomočjo državnega komisarja in proglasitvijo obsednega stanja. Bavarski ministrski predsednik Held je tudi poslal državnemu predsedniku Hin-denhurgu in državnemu kancelar .ju Pape-nu brzojavki, v katerih protestira proti izdanim zasilnim uredbam, češ, da ogrožajo ustavne pravice v»eh dežel in njihov ustavni f bstoj. čiščenje v pruskih ministrstvih Berlin, 21. julija, g. Državni komisar za Prusijo kancelar Papen dela z vso ragiico, da bi iz ministrstev in ostalih visokih uradov na Pruskem odstranil vse sc: ali.o-demokratske funkcijonarje. Tako je bilo danes razrešenih službe več socialnc-de-mokratskjh tajnikov v raznih ministrstvih. Več višjih državnih funkeijonarjev je zaradi novega položaja zaprosilo za upokojitev. Postopanje državne vlade proti Pruski se razvija brez posebnih zaprek. Ko so se notranji minister Severing in vsi višji funkcijonarji berlinskega rolicijskega predsedstva umaknili pred silo, ni nilo za odstranitev ostalih pruskih ministrov nobene ovire več. Tako sta mogla Papen kot državni komisar za Prusijo in njegov pooblaščenec dr. Bracht že dopoldne sklicati sejo, ki so se je razen novih državnih tajnikov udeležili tudi nekateri dosedanji državni tajniki, ki niso sledili svojim ministrskim tovarišem. Ukrepi državnega ko-misarijata se izvajajo ne glede na to, da bo državno sodišče šele v soboto odločilo, ali je bila odstranitev d sedanje pruske vlade po ustavi upravičena. V soboto bo ves pruski državni aparat že tako v oblasti novih mož, da bo imel izrek državnega sodišča samo še teoretično vrednost. O kakšnem nasilnem odporu v provinci ni nobenih vesti. Vse kaže, da se bodo prijatelji dosedanjega režima omejili na normalne proteste in nato brez odpora umaknili Represalife Berlin, 21. julija, č. Dr Bracht, ki ga je državni komisar za Prusijo in kancelar Papen imenoval za notranjega ministra v novi pruski vladi, je dopoldne ob 11. prevzel svoje posle. Prvi ukrep, ki ga je izdal, je bil, da je odstavil in upokojil državnega podtajnika dr. Abegga, ki je bil mtimen sotrudnik dosedanjega notranjega ministra Severinga. Razen tega ;e dr. Bracht odredil, da se začasno ukine poslovanje pruskega tiskovnega urada. Opoldne se je sedaj še nepopo'na pruska vlada sestala. Malo pred to sejo je bila seia državne vlade, ki se je bavila z izjemnimi in tekočimi posli. Izdano je bilo uradno poročilo, po katerem ie general Rundstedt prijavil državnemu tožilcu bivše šefe berlinske policije Grzesipskega, Weissa in Heinmannsberga, češ, da so kršili čl. 18. zasilne odredbe, ker se na njegov poziv niso hoteli umakniti s Svojih mest in so hoteli nadaljevati uradne posle. Za ta pre-ctorpek je določena kazen zapora ali globe do 15.000 mark. Opravičilo Papena Berlin. 21. julija, s. Državni kancelar Papen je poslal bivšemu pruskemu ministrskemu predsedniku dr. Braunu pismo, v katerem izjavlja, da je bila njegova odstavitev z mesta ministrskega predsednika nujno potrebna v interesu vzpostavitve iavane varnosti in reda na Pruskem. Novi šef berlinske policije Berlin, 21. julija, č. Novi šef berlinske policije Melcher je davi sprejel novinarje in jim izjavil, da bo vodil svoje posle tako. kakor je napovedal in kakor je bil navajen že 30 let, odkar ie pruski uradnik. Kot šef policije ne bo dajal prednosti nobeni stranki, marveč bo upošteval le svoje službene dolžnosti. Volitve ne bodo odgodene Berlin. 21. julija č. Državna vlada je izdala uradno poročilo, da ne namerava oi-goditi volitev. Obsedno stanje bo po možnosti ukinila še pred volitvami, vsekakor pa bosta ostali obe zasilni odredbi v veljavi, dokler ne bodo zamenjani vsi dosedanji policijski šefi v Prusiji in predsedniki poe-dinih pruskih pokrajin z novimi osebami. Bržkone se bo to zgodilo že do konca tedna Zanimivo je, da ni bilo včeraj na cestah •in v javnih lokalih skoro nobenega narodnega socialista v uniformi. Narodni socialisti so zadovoljni z ukrepi! vlade, ki je skoro docela ugodila njihovim zahtevam. Od drž. kancelarja nameravalo zahtevati le še da prepove komunistično stranko. Vlada je zavzela stališče, da se je treba izogniti tej ukinitvi in da je treba ukiniti le antifašistično akcLjo, ki dejansko ni ničesar drugega, nego obnovljena rdeča zveza frontnih borcev, ki je bila pred leti ukinjena. Akcija proti komunistom General Rundstedt, v čigar rokah je sedaj policijska oblast v Berlinu in Bran-denbuirgu, je izjavid sotrudniku lista >12-Uhr Blatt«: Vesti, po katerih so se v Berlinu ojačili vojaški oddelki, niso resnične. V Berlinu je toliko vojakov, kolikor jih obsegajo redne vojaške gamizije. Tudi na deželi ni bilo transportov vojaških čet. Garnizijska poveljstva so dobila le navodila, naj bo vojaštvo pripravljeno. V zvezi z izjemnimi odredbami vlade pa niso bile izdane sicer nikake posebne odredbe za vojsko. Novega stanja skoro ni občutit! in med prebivalstvom vlada mir. General Rundstet bo izvajal svojo oblast le proti komunistom, ki so pozivali delavstvo, naj proglasi stavko. Tudi kontrole nad tiskom ne bo izvajal preveč strogo. Vsekakor ne bo za sedaj prepovedal nobenega lista, ker bi to po njegovi izjavi pomenilo uničenje marsikatere eksistence. Cenzura pisem in telefonskih pogovorov v sedanjem stanju za sedaj sploh ne pride v poštev. Policija je snoči aretirala 100 komunistov, ko so na ulicah delili letake 5 pozivom k splošni stavki. Vse prostore komunističnega lista »Die rote Fahne« je zasedlo vojaštvo. Prepoved orožja Berlin, 21. julija, s. UpraviteDj izvršilne oblasti general Rundstedt ie na podlagi zasilne odredbe z dne 20. iunija odredil: Ce je kdo sumljiv, da je zakrivil kaznivo dejanje z orožjem, če nisi kdo orožje s seboj ali pa se skupno z drugimi na Javnih mestih pokaže z orožjem, se mora ne glede na poznejše kazensko-pravno zasledovanje takoj aretirati. Prav tako bodo aretirane vse osebe, ki bodo na vprašaje zastopnikov oborožene sile aH policije skrivale orožje ali municiio. Vesti o ukinitvi zasilnih odredb Berlin, 21 julija, č. Opoldne so se v političnih krogih nepričakovano razširile op timistične govorice, po katerih bo izjemno stanje v najkrajšem Času ukinjeno. Vlada namerava ukiniti zadnji zasilni od- redbi, ker je prebivalstvo z največjim mirom in disciplino sprejelo vesti o obsednem stanju. Napovedujejo, da bo izjemno stanje ukinjeno že v pričetku prihodnjega tedna V soboto se bo vršil proces pro-ri ministrom, ki so bili prijavljeni sodišču zaradi obstrukcije. Politični krogi menijo, da sta bili obe zasilni odredbi, izdani predvsem zaradi intenzivnega delovanja komunistov, ki so v poslednjih mesecih razvili veliko propagando med delavstvom in ga v zadn^m času pozivali, naj proglasi splošno stavko. Policija je sicer zaplenila mnogo 'erakov in aretirala okrog sto ljudi, ki so širili Komunistične tiskovine, vendar pa vladi nastop pruske policije ni zadoščal. »Rote Fahne« danes ni izšla. Policija je ponoči zaplenila list, ko so ga baš tiskali v tiskarni »City«, kjer ga izdajajo. Mnenje gospodarstvenikov V vodilnih nemških gospodarskih krogih so mnenja, da pomenijo ukrepi državne vlade proti Prusiji dejanje z nedoslednimi posledicami, ker morejo imeti velik odmev v javnem mnenju glede na to, da je vsa politika Papenove vlade pod vplivom Hitlerjeve stranke. V merodajnih nemških bančnih krogih je postopanje Papenove v^de zbudilo vznemirjenje, ker se zdi poostritev notranjepolitičnih nasprotstev neizogibna, zaradi česar tudi niso izključene gospodarske motnje. Glasovi tiska Levičarski listi grajajo z vso odločnostjo način, kako je iaved.la d.ržavna vlada svoje ukrepe. >Vossische Zeit.u.ng« ugotavlja, da sta bila ministra Hirtsiefer in Severing, katerih zasluge bodo znale v polni meri ceniti šele kasnejše generacije nemškega naroda, pozvana na odgovor kakor dva rekruta. Neustrašeno in dosledno zadržanje Severinga je naletelo na splošno odobravanje v vsem levičarskem tisku, ki izraža bojazen, da državna vlada kljub svojim nasprotnim izjavam ne bo kmalu opustila združitve vladnih poslov Prusije in države. Levičarski listi izjavljajo, d i se motijo oni, ki mislijo, da bodo na ta način kaj pridobili pri državnozborskih voh litvah. Glasilo centruma -Germania« ostro napada vlado in ugotavlja, da bo včerajšnji dan ostal v nemški zgodovini zapisan kot najbolj žalosten datum. Obe zasilni odredbi bosta povzročili hude posledice za vps nemški narod. Socialnodemokratski >Vor-warts« nag.laša, da bo nemško delavstvo s podeseterjeno energijo napovedalo borbo desničarskim radikalnim elementom in Jih pri bližnjih volitvah docela desavuiralo. List naglasa, da je imel včerajšnji preo>kret v nemški zunanji politiki tudi svojo dobro stran, ker de očitno pokazal, da je Papenov režim pod odločilnim vplivom hitlerjevcev. Desničarski listi seveda odobravajo postopanje državne vlade brez pridržka in. opozarjajo, da so zasilne odredbe državne vlade proti Prusij.i povsem slične onim, ki jih je svoječasno izdal državni predsednik Ebert proti Saški. >Lokal-Anzeigerj, ki spada v Hugenbergov koncert, govori o povsem očitnem uporu dosedanje pruske posle-vodeče vlade in Izraža zadovoljstvo, ker je končno državna vlada vendarle posegla vmes. List poudarja, da so bili zasilni ukrepi z državno-pravnega in političnega stališča brezdvomno upravičeni, poslednje potrdilo pa bodo dobili s svojim uspehom. >Barliner TageblatU pravi, da vlada pač ne bo mogla več s poti, po kateri je včeraj krenila. Odločila se je za silo in sedaj sile ne sme več opustiti ne glede na to, ali zmaga ali propade. >Deutsche All-gemeine Zeitung« ugotavlja ja z zadovoljstvom, da je prebivalstvo mirno sprejelo zasilni naredbi, ki sta po mnenju tega desničarskega lista v skladu z ustavo. Miinchen, 21. julija, s. Narodmo-sociali-stična korespondenca piše o dogodkih na Pruskem, da je državna vlada na Pruskem izvajala edino posledico, ki je prišla zanjo kot vrhovno nadzorno oblast za ohranitev miru in varnosti sploh še v poštev. Svarila narodnih socialistov pred socialno-demokratskim policijskim ministrom Seve-ringom so sedaj opravičena. Upati ie, da bodo kazenske razprave dvignile zastor nad stvari, ki so se doslej godile s pristankom ali ra celo na pobudo notraniecra ministra Severinga in za katere v urejenih državah nd primere. Odmev v Angliji London, 21. julija, č. Kliub velikemu zanimanju za konferenco v Ottawj posvečajo angleški listi razen »Timesa« in »Daily Newsa« dogodkom v Nemčiji mnogo zanimanja. Listi so objavili dolge članke in poročila o zasilnih odredbah in novi smeri nemške notranje politike. »Dailv Mail« pravi. da sta deianska povzročitelja včerajšnjega prevrata H;tler in Hugenberg Nemška ustava ie sedaj le še tiskana beseda. Diktatura visi v zraku. Najbolj pravdno bi bilo, če bi sedaj vlogo diktatorja prevzel Hitler, ki se mu nudi prilika, da dokaže, koliko ima v nasprotju s svojo dosedan'0 demagoško taktiko tudi političnih sposobnosti. »News Ghronycle« primerja prevrat v Nemčiji s skrizo fašistične vlade. »Dai.ly Herald« pravi, da je Nemčija na razpotju, da so kormiTiisti razdelili nemško delavstvo v dva tabora, ki se sedaj ločeno in brez uspeha borita proti fašizmu Delavsko eia-silo ugotavlja, da Hindenburg končno Hitlerju vendarle noče izročiti oblasti. Če mu bo njegova namera uspela, bo stari maršal izvojeval svojo največjo zmago. Poraz »svetega egoizma" Državni udar v Nemčiji Vest o daljnosežni spremembi v italijanski vladi je učinkovala v širši javnosti kakor bomba. Zunanji minister Crandi. ministri Mosconi, Giuliano, Rocco in Bottai niso bili v tej diktatorski vladi samo Duceovi vodihii uradniki aH ministri — strokovnjaki. Vsi po vrsti so najožji Mussolinijevi sotrudni-ki, možje, ki so vneto sodelovali pri začetkih in izgradnji fašizma. Dino Grandi je bil eden izmed organizatorjev fašistovskega pohoda na Rim in Duce je še nedavno v razgovoru s svojim in-terviewistom hvalil njegove sposobnosti. Na videz nemadma, vprav senzacionalna izločitev teh mož iz italijanske vlade utegne pomeniti novo epoho v razvoju fašizma. Že v tem hipu je več kot jasno, da se ni pretresel samo državno - administrativni sistem Italije, ki ga vodi fašistična vlada: pretresel se je fašizem sploh in se rahlo zamajaj v svojih temeljih. Ta potres je bil sicer kratkotrajen in ni povzročil nevarnih razpok, vendar je tako značilen in presenetljiv, da pomeni enega največjih političnih dogodlkov letošnjega, v tem I pogledu ne baš revnega leta. Vse kaže, da je ostavka Mussolinije-vih ožjih sotrudnikov posledica diplomatske bitike. ki jo je fašizem izgubil v Lausanni. Pisava italijanskih listov očitno kaže. s kakšno zadrego tipa fašistična javnost okoli novega evropskega položaja, čigar obrisi so se na pravo zaprepaščenje italijanskih politikov pojavili ob koncu lausanmske konference. Med Francijo in Veliko Britanijo je bil brez vednosti Italije sklenjen znani snorazum, ki je na mah raz-pihnil fašistični sen o politični izolaciji Francije. Nemški kancelar in današnji diktator v. Papen je v Lausanni pokazal dovolj jasno, da ne mara na liman-ce Mussolinijeve politike in da mu je nemško-francoski sporazum realnejša politična potreba nego enotna izzivalna fronta z Italijo. To so dejstva, ki trdo bijejo v oči in ki je za nje moral nekdo v Italiji prevzeti odgovornost. Čeprav je jasno. d< Grandi ni vodil politike brez podrobnih raportov Duceu, ki je pireko njega pletel vse te daljnosežne kombinacije in tajno - diplomatske spletke, je zopet umljivo, da je stvarni poraz te politike moral plačati Grandi, ne pa nedotakljivi Duce. Brez dvoma pa je dobil Mussolkri po nemali zaslugi enega najboljših politikov današnje Evrope, francoskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Herriota. tako temeljito lekcijo iz zunanje politike, da jo bo še dolgo pomnil ves fašizem. Daljnosežnost tega italijanskega neuspeha nam bo takoj jasnejša, če se spomnimo sunkovitih udarcev, s katerimi je Mussolini presekal ono zunanjepolitično linijo, ki ie Italiji prinesla zmago v svetovni vojini. Omamljen od svojega cezarskega sna, skoraj pesnišiko razvnet od prividov velikega rimskega imperija, ki ga bo ustvaril fašizem, je Mussolini zavrgel načela in metode realne politike in obrnil hrbet včerajšnji antanti. Njegova največja ambicija je bila, da izolira Francijo in na njen račun povzdigne Italijo. Italia farra da se! — je bilo bojno geslo fašizma, naperjeno enako zoper Francijo kakor zoper tolažijivi sen o Panevropi. Vse Iredentizem »Dalmatinske akcije« Zadrski »11 Littorio Dalmatioo«, službeno glasilo »dalmatinske fašistične provin-cijalne federacije«, objavlja v svoji številki o d29. junija daljši članek o velikem priznanju, ki ga je dosegla med najodlič-nejšimi italijanskimi politiki in državniki akcija propagandnega urada udruženja italijanskih vojnih prostovoljcev, katera je posvečena izdajanju knjižne zbirke »1 Grandi Italiani della Dalmazia« (»Veliki dalmatinski Italijani«). Med prvimi se je oglasil predsednik senata, bivši minister Federzoni, ki »živahno odobrava koristno inicijativo, da se razsvetli in razglasi zelo veliki prispevek Dal-matincev k italijanski civilizaciji na književnem, umetniškem in znanstvenem po. lju.« Predsednik italijanske fašistične poslanske zbornice Giuriati je brzojavno sporočil »svoje navdušeno odobravanje dalmatinskega programa«, kakor je bil objavljen v »La Volonta d'Italia« (glasilu udruženja italijanskih vojnih prostovoljcev), ki zb'ra »neizbrisno hrepenenje«. Zelo pohvalno se je izrazil o akciji tudi podsekretar fašistične stranke prof. Mar-picati. ki zaključuje svoje pismo z besedami: »Vse to je vredino podipore vseh, ki se živo zanimajo za ono, kar najtesneje prinada lastnini italijanske civilizacije.« Zadržki list navaja nato še razme druge odlične osebe iz fašističnega strankarskega in organizacijskega sveta in seveda cel kuso podružnic udruženja vojnih prostovoljcev in »Dalmatinske akcije«, a pravi, da vse to ne zadostuje, temveč da je treba preiti od besed k dejanjem, to se pravi, da morajo vse fašistične federacije, fašiji. provinciialne administracije, občine, zveze industrijcev, sindikati, srednje šole naročiti že v predplačilu vsai po 50 do 101 izvodov vsakega zvezka. Zlasti pa velja to za prvi zvezek, v katerem je sam predsednik udruženja vojnih prostovoljcev in osrednjega odbora »Dalmatinske akcije«« fašistični poslanec Coselschi opisal življenje, delovanje in tragično smrt zadnjega smlitskega italijanskega župana Antonija Bajamonteja. Naposled se pozivajo vse podružnice udruženja vojnih prostovoljcev in »Dalmatinske akcije«, da razvijejo kar najimten-zivnejšo agitacijo za to zbirko, katere glavni uspeh mora biti — po besedah samega Coselschega — v »porastu zavesti dalmatinskega italijanstva«. »I Grandi Italiani della Dalmazia« bodo tako šli v sto in stotisočih izvodih med spletke iti zvijače, ki so mogle nastati na stari, preizkušeni osnovi machia-vellizma, vse, kar je Duceu šepetal iz-kušnjavec »sacro egoismo«, vse je bilo vrženo v dovoJj kalno vodo povojne Evrope, da jo še bolj skali in še bolj zaplete njene odnose. Vsi še vemo, s kakšnim zaletom se je fašistična diplomacija vrgJa na Balkan, ki so ga teoretiki fašizma proglašali za najnarav-nejše torišče italijanske imperialne ekspanzije. Pozicija, ki si jo je Italija ustvarila v Albaniji, in vpliv, ki ga je imela doslej v Bolgariji, sta največji motnji balkanskega sporazuma — te očitne potrebe miru in blagostanja na jugovzhodu Evrope. Prav tako je Du-ceova diplomacija rovarila v srednji Evropi in sam Mussolini se je bil postavil na čelo gibanja zoper one mirovne pogodbe, ki so sicer povečale ozemlje Italije preko njenih pravic in vojnih zaslug. Vsa ta intrigantsika politika je neumorno vihtela meč proti Franciji in obenem vznemirjala svet s podobnimi nadutimi gesli, kakor pred vojno cesar Vilhekn s svojim panger-manskim cezarizmom. Fašizem se ie na ves glas odpovedoval Evropi, miru in sporazumu med narodi, samo da bi čim bolij koristil nebrzdanemu egoizmu in neomajanemu imperializmu naroda, čigar samozvani diktator in glasnik je postal. Po dolgih letih fašističnega rožljanja s pušiko in Duceove politike izigravanja in laži je vendar le napočil trenutek, ko sta se hkrati oglasili vest in pamet vodilnih evropskih narodov. Nihče ne goji v sedanjem položaju pretiranega optimizma in nihče se ne mara vdajati varljivim nadam. Eno pa je jasno: Dokaz, da bj Italija ali Nemčija mogli v današnjem položaju odločevati o usodi Evrope zgolj z vidika »svetovnega egoizma«, ne oziraje se na druge narode, ta dokaz se je temeljito ponesrečil. Fašizem bo moral spoznati to, kar bo prej ali slej spoznal tudi njegov hitlerjevski sorodnik, da so po 1. 1918. nastopila v Evropi neka nova dejstva, ki z naravno nujnostjo paralizirajo vsak »sveti egoizem«. Celo Anglija, ki ima nasproti celini zavidanja vreden zemljepisni položaj, je občutila potrebo, da se postavi zoper prenapeto in nevarno me-galomanijo Ducea in njegovih traban-tov. Sedaj, ko ie Mussolini v svojih rokah osredotočili najvažnejše resorje in prevzel tudi fonmalno-osebno odgovornost za italijansko zunanjo politiko, bo moral bodisi priznati to. kar je včeraj zanikava! in prepustiti muzam svoj ce-zarsiki sen, bodisi preiti h konsekven-cam, ki lahko odločijo usodo fašizma. Položaj je tem pomembnejši, ker se Italija tudi s fašizmom ni mogla izmotati iz svoje tako rekoč permanentne finančne krize. Demisija finančnega ministra Mosconia je v tem pogledu dovolj značilen znak. Vzlic globokim posegom v italijansiko gospodarstvo in vzlic nekaterim rešitvam, ki jim ni mogoče odreči koristnosti (n. pr. osuševanje pomtskih močvirij), je tudi Italija gospodarsko zlomljena. Naraščanje njene težko ozdravljive krize utegne spričo silnega pritiska fašizma nekega dne eksplozivno prebiti vse zavore in vijake in pokopati tako zvano »fašistično renesanso«. italijanski narod im ga pozivali na končno »odrešenje italijanske Dalmacije izpod barbarskega balkanskega jarma« in njeno »uedinjenje z materjo Italijo«. Vzporedno im obenem s to »književno propagando« pa se seveda vrši po vsej Italiji neprespano in z vse večjo vnemo običajna iredentistična propaganda »Dalmatinske akcije«, ki ima danes svoje krajevne odbore že po vseh, tudi najmanjših italijanskih mestih. Prav posebno slovesno in bučno se je zadnjo nedeljo meseca junija proslavljalo »italijanstvo Dalmacije« v Comu in je tej iredentistični manifestaciji z obhodi, prepevanjem iredentističnih himen in vziklikanjem »italijanski Dalmaciji« prisostvoval sam Coselschi. Prisotni so bili večji oddelki vojnih prostovoljcev in »dalmatinskih modrih« tudi z Milana in Vareseja. Dalmatinska iredentistična propaganda se je zanesla celo tudi čez morje, v Tri-politanijo in Tripoli ima tudi svoj krajevni odbor »Dalmatinske akcije«. Kakor poroča »II Littorio Dalmatico«, so poklicali v Tripoli znanega iredentističnega propa-gandista prof. Santaniella, ki je dokazoval »talijanstvo Dalmacije« in nato govoril o »raznarodovanju Dalmacije, ki se je pričelo z italijanskim preporodom (»risorgi-mentom«).« Tako se dan za dnem vse huje ruje po vsei Italiji proti naši državi, neti mržnja ia sovraštvo proti njej in hujsika narod na »osveto« za »zasužnjene brate«, na od-trganje našega jadranskega primorja od našega narodnega telesa. In to se potem imenuje »dobro sosedstvo« in — miroljubnost! Seja glavnega odbora kluba JRKD Beograd, 21. julija, p. Nocoj je podpredsednik kluba JRKD narodni poslanec Mi-lovan Lazarevič sklical sejo glavnega odbora kluba JRKD. ki bo v petek 28. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Narodne skupščine. ^Ijlrovanla profesorjev Beograd, 21. julija AA. Z .ukazom Nj. Vel. kralja in na predlo? predsednika ministrskega sveta so odlikovani;: z redom Belega orla 2. stopnje dr. Bogdan Gavrilovič, univ. prof., senator in predsednik uprave kralj, fonda; z redom Karadjordjeve zvezde 3. stopnje dr. Tihomir Djordjevič, univ. prof to član uprave kralj fonda; dr. Aleksander Belič, univ. profesor ln član uprave kralj, fonda dr. živojta Djordjevlč, univ. prof. in član uprave kralj fonda, z redom Jugoslovenske krone 3. stopnje Zarija Po-povič, tajnik uprave kralj, fonda. Kraljevo potovanje po Črni gori Zadnje mesece se je posebno bujno razbohotila zlobna propaganda proti naši državi in skoro da ni dneva, da ne bi listi nam sovražnega inozemstva beležili novih izmišljotin o nemirih in neredih, ki so pri nas baje na dnevnem redu. Ta ostudna gonja ima dvojen namen: odvrniti od naših krajev tujski promet in tako škodovati našemu gospodarstvu ter izpodkonati ugled naše kraljevine pred svetom. Slione klevete z naslado objavljajo madžarski, italijanski in tudi nemški listi, ki jih z lažnivimi poročili zalagajo razni poklicni in veleizdajniŠki plačanci. Zato potovanje kralja Aleksandra po Črni gori, s katerega se je Nj. Vel. pravkar vrnil v Beograd, nima samo značaja mičnega izieta v eno izmed najzanimivejših in pokrajinsko najbolj romantičnih pokrajin naše države, marveč tudi n^d vse učinkovito demantira vesti o nemirih, kakršne objavlja omenjeni nepošteni tisk. Črnogorsko ljudstvo, o katerega nezadovoljstvu in separatističnih težnjah vedo brezvestni poročevalci toliko napisati, je sprejelo svojega vladarja s prisrčnostjo in prostodoišnostjo, ki je zmama odlika sinov krstne Črne gore. Vladar se je na svojem izletu kretal svobodno in neprisiljeno ne samo po mestih in večjih naselbinah, marveč tudi v odljudnih planinah, ki so bile to pot čili njegovega notovanja. Vsa pot "no zeteiki banovini je bila nekaka izredna lliudika svečanost in narod je povsod dal dušika svoji ljubezni do narodnega vla-daria. Posebno noto prisrčnosti ki ponosa nad vladarjevim pose t cm je pri dajala sprejemom okoliščina, da so Črnogorci pozdravljali sniverena kot svojega rojaka, sinu istih kraških tal. saj se je kralj Aleksander rodil na Cetiinru. Omembe vredira je pri tem vsekakor 'zredra zanimivost, da so se pod dnjmo-n viadaTjevega T*"»?eta skesano predali oblastvorm mnogi, ki sta jih nebrzdani iužmjaŠki tarrr^erarniemf in nemima nmsska kri zapeljana do raznih preston-Jkov. Kraljev prihod ie celo nanje toliko vplival da so se vrnili na pot zakonitosti, posluživši se vettVoduftne amnestije. Obkroženi od naroda, s katerim ga dražijo najožje krvme in sorodstvene vezi. je vladar po+ioval iz kraja v krai in odkritosrčna radost ki ie /prevevala ljudstvo, odseva pač dovolil iz iskrenih pozdravov, polnih znane narodne epi^". ki ima v teh krajih še močne korenine. Tur* na Durmi-tor, lci ga opeva toliko jimašžkih pesmi, se je os^bi^o razvila v naravnost triumfalen nohod. Ko se je po Črni ffori razvedelo za kraljev obink. so se z vseh str"ni zgrinjale množice ljudstva in pod Diurmi+orom se je bilo zbralo nekoVkio stotin ljudstva, da vidijo svojega kralja, da rmi potožijo ®voje tež*1-ve in, iznesejo ®voje težnje. Pri tei priliki tudi ni manjkalo J-vniasikih iser in jahačih tekem, s katerimi je to vmlo gorHko Ijudi^o pokaralo vladarju ovoio sipTeteiost, neuigmano silo in neustrašen os t. Nič m^j slavnosten ni bi' sprejem na Cetinju, kjer se ie vladar zlasti približal meščanom s svojimi spomini iz mladih let. Zanimal se ie za vsa,ko podrobnost in njegovemu rtotfle^n.i ni ubežala niti najmanjša izipremem^a. Svečanostmi značaj ni mocel za^treti globljih vezi. s katerimi je vladar navezan na svoje skromno rodno mesto. Skratka: Potovanje Nj. Vel kralja po Črni gori je tako jasno ovrglo vse do obupa se ponavljajoče bajike o črnogorskih avtemorr:stionih t^žniah kake tega ne bi bila v stanu debela knjiga z izibramimi argumenti Časopisje na«e države ie obširno poročalo o lepo uspelem vladarjevem potovanju in resnica o njega poteku je prodrla tudi v zunanji svet: zato se upravičeno nadejamo, da inozemstvo ne bo nasedalo 7-lohotniim veslam znanih kle^etniških li«*ov. Sprejem Ni. Vel. kršila v črni gori dokazuje dovoli, kaiko pri' ji ubijem je naš kralj pri svojem ljudstvu, ki po zaslugi cen? nje-pov.o prizadevanje za ureditev države. Kraljev izlet, ki je bil namenjen popolnoma kot zabavna nrireditev, je zaradi rodoljubnih manifestacij črnogorskega ljudstva dobil zrna čaj. katerega oomem daleč presega prvotno določeni okvir. Posebnega pomena pa je to, da je svoio ljubezen do vladarja n.a tako sijajen način dokazala pokrajina, ki je v razgreti domišljiji slepih obrekovalcev velja za oni del države, kjer se avton orni stična težnja baje ne da izkoreniniti iz ljudske duše. Volitve v rumunski senat Bukarešta, 21. julija, p. V Bukarešti so 6e včeraj vršile volitve v 6enat. Potekle so mirno. Volilni red je bil tak, da ie dobila mandat stranka, ki je v vsakem posameznem volilnem okrožju dosegla relativno večino glasov. Zato je narodna kmečka stranka dobila skoro vse mandate v novem senatu. V Erdelju je madžarska stranka dobila tri mandate, izmed ostaiih opozicijskih kandidatov sta bila izvoljena dr. Lupu in Cuza. V Bukarešti so liberalci sicer dosgeli večje število glasov nego za-ranisti, vendar pa je bila Bukarešta dodeljena k volilnemu okrožju Ilfovu, kjer so imeli zaranisti veliko večino, zaradi česaT so tudi v tem okrožju dobili mandat. Ministrski predsednik Vajda Voje-vod je izjavil, da vlada ne bo takoj podala ostavke, marveč bo poslovala, dokler se ne% konstituira novi parlament, kar se bo zgodilo bržkone meseca avgusta. Bukarešta, 21. juliia. AA. Končni rezultat volitev v rumunski senat pomeni sijajno zmago narodne kmetske stranke, ki ie dobila od 113 senatorjev 105 mandatov-Opozicijske stranke so dobile skupno osem mandatov. Rene Bazin umrl Pariz, 21. julija. AA. Sloveči pisatelj Rene Bazin je včeraj ob 18. umiri. Pokojnik je bil rojem v Angersu 1. 1853. v francosko akademijo pa so ga izvolili J. 1903. Napisal je mnogo romanov in drugih del. Bil je delikaten poet in je rad popisoval življenje na kmetih ter poveličeval stare tradicije. Njegovo najbolj znano delo je »La Terre qui meurt« (ki je prevedeno tudi v slovenščino pod naslovom »Gruda, ki umira«). Napisal je tudi več potopisov s potovanj po Španiji, Italiji in francoski Provenci. Rene Bazin je umrl po dolgi bolezni med svojo rodbino. Do poslednjega trenutka je bil pri popolni zavesti in je z vedrim obrazom čakal smrti. Njegov poslednji počitek bo v Anjouju, kjer je napisal večino svojih ded. Krvavi politični dogodki zadnjih dni so dali vladi v Reichu priliko in razloge, da začne veliko, toliko časa že pričakovano ofenzivo proti Prusiji ter pomete obenem z zadnjimi ostanki demokratskega in republikanskega režima. Po padcu Br:in;n-govega kabineta je zavladalo v Nemčiji neko čudno ustavno stanje. Med tem ko je oblast v Reichu prešla v roke mož, ki sc opirajo na skrajno desnico, so bili v Prusiji, ki tvori glavni del nemške države, še vedno na krmilu ljudje stare vveimar-ske koalicije, sestoječe iz centruma in so-cijalistov, ki stoji proti 6edanji osrednji vladi v najostrejši opoziciji. Ko se ie enkrat pokazalo, da centrum noče zapustiti svojih zaveznikov socija!:stov in pre.~i k desničarski fronti, so se iz slednje vedno bolj začeli oglašati glasovi, ki so zahtevali od predsednika Hindenburga, da to nemogoče 6tanje ukine, in sicer na ta tiačin, da namesto predsednika pruske vlade postavi državnega komisarja. Hindenburg je pred takim ukrepom okleval, ker se je zavedal, da pomeni tako ravnanje kršenje ustave, na katero je 6večano prisegel, n pa, ker ni vedel nikakega vzroka, s katerim bi lahko opravičil imenovanje državnega komisarja v Pru6iji. Medtem sta se obe skupini, ki si hočeta po ustavni poti, to je z volitvami priboriti absolutno moč v državi, zgrabili v obupni borbi. Politični boj se je prenesel na ulico, kjer se ne politizira z dokazovanjem in besedo, temveč s samokresi n noži. Vsak dan se daljša spisek mladih lju« i ki padajo kot žrtve današnjih kaotičnih političnih in gospodarskih razmer v Nemčiji. Odkar je centralna vlada proti volji posameznih zveznih držav dovolila zopet nošenje uniforme raznim političnim organizacijam, so te razmere postale tako nevarne, da se noben miroljuben državi>n ne more več pokazati na ulico, a uniforme služijo za nezgrešljivo tarčo političnem a nasprotniku. Te žalostne1* prilike so dale sedaj nemški vladi v roke zaželjeno orodje, da s še temnejšim slikanjem položaja nego je v resnici pridobi starega predsednika za svoje reakcijonarne načrte in podere v Prusiji zadnjo trdnjavo umirajoče nemške demokracije. Če bi bil edini smote: novih zasilnih naredb, izdanih na podlagi diktatorske oblasti nemškega predsednika Hindenburga, ki notranje politično presega celo nekdanjo oblast cesarja Viljema, zatreri sirovo in nečloveško politično borbo, ki se je razvila v Nemčiji zadnje čase, bi gotovo ne bilo nikogar na vsem kulturnem svetu, ki tega koraka ne bi pozdravljal. Toda razne okolnosti vzbujajo upravičen sum, da novi ukrepi nemške vlade sicer tudi streme za tem, vendar pa jim to ni glavni in edini cilj. Nastop policije pri zadnjih pouličnih nemirih v Altoni pri Hamburgu, je namreč pokazal, da je pruska policija, ki je stala tedaj pod socialističnim notranjim ministrom Sevenngom, častno in popolnoma v redu izvršila svojo dolžnost. Celo »Deutsche Ailgemeine Zeitung,« katere simpatije in zveze z desnico so obče znane, ie smatrala za umestno, da javno pohvali zadržanje policije, Ljubljana, 21. julija. V lepo preurejeni posvetovalnici magistrata vlada že od ponedeljka prav živahno vrvenje. Tam so namreč razstavljeni seznami davčne uprave za mesto Ljubljano o davčnih zavezancih, ki so dolžni plačevati pridobnino od svojega čistega letnega dohodka, izviraj očega iz samostojnih poklicev, koncesijoniranih obrtov, kakor tudi trgovci im samostojni obrtniki. Vseh teh davčnih zavezancev je v Ljubljani S64. Danes dopoldne je bil v posvetovalnico velik navaL Prihajali so možje in dame, da se natanko informirajo, na koliko je davčna uprava samo ocenila njihov letni čisti dohodek. Ker nekateri niso točno poučeni, kaj značijo seznami sami, so se primerili tudi komični prizori. Marsikdo ni samo pogledal, na koliko je sam ocenjen, marveč se je pozanimal tudi za svojo konkurenco. Nekateri so kar preplašeni vzklikali: »Kaj, toliko davka letos?...« Im prijemali so se za glavo, češ: »Saj toliko niti ne zaslužim vse leto!« ... Sluga g. Kosiček pa jim je prav vljudno pojasnil, da te številke ne pomenijo višine davka, marveč le od davčne uprave predlagano osnovo čistega letnega dohoda, od katerega se bo potem odmerila pridobnina. Mnogi pa so se v prvi vrsti tudi interesirali. kdaj pride njihova zadeva pred davčni odbor. Ta bo Nadškof dr. Šarič pri papežu Rim, 21. julija, ž. Vrbbosanski nadškof dr. šarič se že nekaj dni mudi v Rimu. Bil je tudi v privatni avdijenci pri papežu Piju XL Ciganska tragedija Zagreb, 21. julija, n. V Katičevi ulici se je odigrala dopoldne rodbinska tragedija. Ciganski primas Milan Nikolič se ie spri s svojo ženo, ki ga je zapustila in se preselila k svoji sestri. Pozval jo je, naj pride dopoldne po svoje stvari, in ko je prišla, sta se znova s porekla. Nazaduje jo je Nikolič večkrat zabodel z nožem. Nesrečna žena je zbežala na ulico, kjer je nezavestna obležala, dočim so Nikoliča našli v stanovanju s hudimi ranami na trebuhu in prsih v postelji. Oba so odpeljali v bolnišnico. Stanje obeh ranaencev ie nevarno. češ da se je hrabro in z brezobzirno energijo spustila v boj. Papenova vlada torej ni imela v nastopu policijskih funkcionarjev nikakega opravičljivega razloga, češ da so malomarno vršili svojo službo, ali celo, da so kot socijali6ti dajali potu-ho in bili krivi, da se je komunizem v Nemčiji zadnje Čase tako borbeno razvil. Pač pa je bila pruska policija že dolgo časa trn v peti nacijonalnim socialistom, ker pri pouličnih spopadih ni de!a>a nik*-ke razlike ter neusmiljeno udrihala na ievo in desno, ne glede na to. kateri or^an5-zaciji pretepači pripadajo Zato so tuli Hitler in ostali vodie nacijonalizma « tako silo pritiskali na kancelarja Papena. naj odvzame policijo pruskemu notranieuiu ministru socijalistu Sever.ngu in jo podredi pruskemu generalnemu šta'vj, čisar ozke zveze in naklonjenost do desniča-sk li reakcijo na rje v so obče znane. Imenovanje državnega komisarja, odstavitev pruske vlade in podreditev celokupne praske policije nemškemu generainemu štabi re pomeni tedaj nikakega pravega omPjenja poulične borbe za bodoS:,'*t. marveč samo složno udrihanje vojaštva, orožništva in Hitlerjevih napadaLaih oddelkov p-> svojih političnih nasprotnikih, komuna* h in socijalistih. S tem daje Hindenbm-go-va koncesija desničarskim elementom ve:;-ko prednost v volilni borbi in pome,i; zoper mogočen korak naprej k ostva-fvi 4-etjega cesarstva. Vprašanje je, kako bodo preganian: čuvar': nemške repub';ke in demokr?>c'je odgovorili na te absolutistične ukrepe. Možje, kakor so Braun in Severing, skaljeni in skovani v dolgoletni politični borbi, ljudje neupogljive energije, ne polagajo orožja brez boja. Zato pomeni preokret v Prusiji začetek hudih notranje-poliučmh pretresljajev in povod težkih konflrk:ov z nedoglednimi posledicami. Korak nemške vlade, ki naj bi pomiril razpaljene p>v litične strasti, je še bolj razburil duhove, nemško delavstvo sega po zadnjem sredstvu razredne samoobrambe, po generami stavki. Tisti Nemci ki so bili nekoč tako ponosni na železni ustroj svoje družbe, ki so se nekdaj hvalili, da bodo samo s svojo disciplino in organizacijo osvojil ves svet, so kot svobodni državljani v demokraciji jtopolnoma odpovedali. Sistem, ki ga 'e revolucija hotela postaviti na noge in izgraditi. se ruši na vseh kcncih. Ogromne množice nemškega naroda se mu odtujujejo in stranke, ki ga podpirajo, kopne vedno bolj. Kot dediči tega umirajočega repu-blikanstva se pojavljata na nemškem političnem torišču zopet oni dve ustanovi, ki sta bili skozi stoletja hrbtenica nemške družbe in voditeljici nemške države: armada in pruska aristokracija. Tudi danes sta prevzeli vodstvo v roke, samo da ob popolnoma drugačnih prilikah nego svoje čase. Friderik, Viljem in Bismarck se niso borili proti gospodarskim krizam in moralnemu kaosu naroda. Lahko so zmagan »mit schimmernder \Vehr« nad zunanjimi sovražniki, socijalne borbe im©jo pa popolnoma drug značaj in 6t J3k nt da treti s silo bajonetov. zasedal od 2. do 12. avgusta na mestni davčmi upravi, Vodnikov trg. Ker se bodo mnogi proti oceni davčne uprave pritožili, bo odbor pač imel polne roke dela. V seznamu je predvsem 72 odvetnikov, ki so ocenjeni najnižje na 24.000, a najvišje (dve odvetniški pisarni) na 100.000 Din, drugi od 36.000 do 60.000 Din. Celotno so odvetniške pisarne ocenje-ie na 2,914.800 Din. V seznamu je dalje 12 umetnikov, ki se preživljajo samo s svojo umetnostjo in morajo plačevati pridobninski davek. Ti so ocenjeni s prav majhnimi letnimi čistimi dohodki, le edem na 20.COO Din. Samostojni obrtniki vseh panog so večinoma ocen i oni od 10.000 do 80030 Din. V seznamu je tudi 18 kostanjarjev, katerih čisti dohodek se po davčni oceni giblje od 200 do 300 Dim letno, le pri enem znaša 800 Din. Med mesarji so trije označeni kot industrijci in so taksirani od 100 tisoč Din naprej, drugi težji mesarji na 6O.COO Dn. manjši pa na 20.0rosffli urah v svojih zidanicah, doni ve-sel a peserm po vsej vinski gorici, da odme- Belokrajinski črednik va daleč naokrog in pozabljeno je vse gorje, ki tare našega kmeta dan za dnem. Tu ne poznaš prepirov in pretepov, kei vino je zdravo, pristno in lahko ter ti da veselje in zadovoljmost, ne pa nadutosti in domišljavosti. Pohitite v prelepo Belo Krajino, ugodni vozni red izletniškega vlaka nudi sleherniku priliko, da si ogleda ta prelepi, a žal doslej toliko pozabljeni del naše domovine. Milijonske vsote v zemljiški knjigi Za 68,868.700 Din intabufiranih dolgov v prvem polletju Ljubljana, 21. julija. Zemljiška knjiga okrajnega sodišča venomer daje verno m nazorno sliko o sedanjih gospodarskih težavah, ki so zajele tudi Ljubljano in njeno obširno okolico. Prejšnja leta je prav bližnja okolica bila navezana na hipotečna posojila, ker so se v občinah Moste, Zgorja Šiška, Vič in Št. Vid gradile stanovanjske hiše in so kredit po:rebovali mali ljudje, ki so ga tudi dobivali proti intabuiaciji. Oddaljenejši kraji niso svoje zemlje obremenjevali s hipotekami, a letos se morajo tudi še trdni ■ametje upogniti. Zemljiška knjiga za Ljubljano in vso okolico zgovorno govori, da je gospodarska kriza v pogledu bremen dosegla prve mesece letos vrhunec: najhujše je bilo februarja, ko so intabulacije dosegle višek, namreč 15,987.400 Din, dočim je bil lani nekoliko manjši znesek 15,910.700 dosežen šele januarja in februarja skupaj. Zemljiškoknjižni urad je do konca junija letos dosegel 3355 vlog (lani 3852), ki se v glavnem nanašajo na intabulacije dolgov; okoli 250 je bilo izvršenih intabula-cij po eksekuciji. Državni zaklad se je vknjižil za velike vsote zaradi neplačanih davkov, vknjižil se je celo po prisilnem potu na veliko vsoto 1.660.000 Din. Za velike zneske se je vknjižil tudi ljubljanski OUZD, ker niso podjetja in mnogi obrtniki zmogli obligatnih prispevkov za zavarovanje delavcev. Urad beleži vsako vlogo v poseben dnevnik. kamor zanaša tudi vse intabulirane dolgove z navedbo zadevnega zneska. Pregled dnevnika nudi interesanfcno sliko o stanju hipotečnih posojil in drugih terjatev, ki so bile letos vknjižent do konca junija. Vsi intabulirani dolgovi znašajo celotno ogromno vsoto 68,868.700 Din. — Sprva so računali, da bo ta še daleko višja nasiproti oni v I. polovici lanskega leta. Pa je večja le za nekoliko milijonov, kajti lani je bilo ob istem času vknjiženih okoli 60.500.000 Din. Statistika hipotek po posa- meznih mesecih je naslednja: januarja 13,209.300 Din, februarja 15.987.400 Din, marca 15,099.900 Din, aprila 14,824.300, maja 3,240.300, junija 5508.400, Posamič so se vknjiževale milijonske vsote (najvišja 8.400.000 Din na breme mestne občine, ki je posojilo najela pri Državni hipotekami banki za zgradbo carinarnice in se posojilo amortizira v 25 letih iz kaldrminskega fonda), pa tudi prav malenkostne vsote, tako enkrat celo 80 Din za neko posojilo na kmetih. Koliko dolgov teži vsa posestva v Dravski banovini, je pač zaenkrat težavno dognati. Vsekakor pa bo mnoge zanimala statistika, ki jo je objavil pokojni ravnatelj Kmetijske družbe Gustav Pire. V svoji knjigi »Kmetijske razmere na Kranjskem« je podal pregled o vknjiženih dolgovih in navedel, da je bilo že konec 1. 1898. na Kranjskem vknjiženih na kmetijska posestva 125,483.728 K, na mesta 19,013.310 K in na veleposest-va 6,240.942 K. Veleposestniški gozdovi in dolenjske občine Dol. Toplice, 21. julija. Za izvedbo agrarne reforme in razdelitve veleposestniških gozdov vlada med dolenjskimi občinami veliko zanimanje. Vse občine so se že medsebojno posvetovale in sklepale o izjavah glede prevzema veleposestniških gozdov v smislu zadevnega zakona, sestali pa so se tudi zastopniki posameznih občin, da se skupno posvetujejo o tej, za narodno gospodarstvo zelo pomembni zadevi. Tako so še sešli zastopniki sedmerih občin preteklo nedeljo na povabilo topliške občine v občinski pisarni v Toplicah, da se skupno izjavijo v važnem vprašanju. Sestanek je bil zlasti važen in potreben že glede na to, ker veleposestnik Auersperg ponuja zainteresiranim občinam nekak kompromis, s katerim namerava občinam odstopiti tretjino vsa- ki občini pripoznanih gozdnih delov brezplačno, da mu tako drugi dve tretjini ostaneta v zasebni lasti. Razvila se je dolgotrajna vsestransko stvarna in mestoma zelo burna debata. Zastopniki občin so podali svoje izjave in sklepe občinskih sej, na katerih so se izrekli, da sprejemajo brezpogojno predlog kr. banske uprave, le občina Poljane je za kompromis z Auerspergom. Slednjič se je formulirala skupna izjava, ki so jo zastopniki vseh občin razen občine Poljane podpisali. V njej se izrekajo, da občine žele sprejeti gozdove, ki naj se jim raz-dele v popolno last. Med debato je zastopnik občine Dvoi trdil, da se lansirajo razne vesti, ki naj bi preplašile občane-interesente, da bi se izjavili za prepustitev gozdov še nadalje sedanjemu lastniku odnosno za ponujeni kompromis. Po debati je bil povabljen zastopnik g. Auersperga k seji, da je razložil mnenje veleposestva. G. upravitelj inž. Zevnik je izjavil, da ne govori o svoji osebi, ampak izključno kot zastopnik veleposestva, ki je pripravljeno interesiranim občinam na njihovo lastno željo odstopiti dele gozdov v oddelkih, ki so občinam najbližji v izmeri dogovorov, in to brezplačno v popolno last. Zastopniki občin so vzeli izjavo g. inž. Zevnika na znanje, ne da bi svoj sklep spremenili. Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Na malem vzhodnem Triglavu V nedeljo je poljčanska podružnica SPD praznovala triletnico postavitve stolpa na Boču. Prihitelo je dokaj plan in ar je v z vseh strani. Nekateri so prvič občudovali lepote Boča in razgled s stolpa. Kdor je enkrat obiskal to priljubljeno planinsko postojanko, jo obišče potem še večkrat. Slavje je že pričelo dopoldne s slovesno mašo podpredsednika SPD bočkega župnika Cilenška, v starodavni cerkvici Sv Miklavža. Sodeloval je pevski odsek Sokola. Po maši je bil pohod k razglednemu stolpu. Popoldne se je razvilo na idiličnih bočkih planjavah neprisiljeno planinsko rajanje. Kakor so ob postanku stolpa nekateri pesimisti prerokovali, da bo zanimanje zanj hitro splahnilo, tako moramo danes ob triletnici z veseljem ugotoviti, da je ravno narobe Številke v vpisni knjigi pri Sv. Miklavžu kažejo razveseljiv porast od leta do leta. Medtem ko je bilo lani ob koncu leta sikupno 4024 posetnikov, je letos doseženo to število že sedaj sredi sezone. To je dokaz, da bo naš Boč — »■vzhodni Triglav« — s svojim znamenitim stolpom še dolgo dominiral. Toča po škocjanskih vinogradih Škocijan, 21. julija. Zadnje neurje je divjalo po škocijanski dolini le pičle pol ure; za uničenje vinogradov pa je ta kratek čas popolnoma zadoščal. Huda ura je prišla s severozahodne strani. Med grmenjem in gostim, debelim dežjem se je usula kakor orehi debela toča, ki je padala približno dvajset minut. Največ škode je prizadejala vinskim goricam v Bojniku in v Malkovcu. Po teh najboljših vinogradih škocijanske doline so trte dobesedno razsekane, odbite, po tleh pa ležijo grozdki. Lahko trdimo, da je toča tukaj uničila vse, kar je mogla, niti 10 odstotkov grozdja ni pustila. Nadalje so uničene tri četrtine pridelka po goricah škuršovca in Paule vasi. V manjši meri so prizadeta Stara vina, Zagradska gora in Stara vas. Vinogradniki so obuinani, saj jim je uničen ves večmesečni trud. Svoje življenjske sile puščajo v vinogradu za časa kopanja. Mnogo je takih, ki so hoteli že prenehati z obdelovanjem vimske trte. Saj imajo še lanski pridelek, ki ga ne moTejo za nobeno ceno spraviti v denar... Za naravnost smešna dva dinarja bi radi prodali liter vina, a kupcev ni od nikoder. Ali čim je prišel čas rezanja in kopanja, so se premislili, vinogradi so spet oživeli, obdelovanje se je začelo po stari navadi; če že ne morejo prodati, imajo vsaj za domačo potrebo vina dovolj in zraven gledajo z velikim upom v lepšo bodočnost, ko bodo spet lahko oddali svoja vina. To pa mora priti, saj cviček po naših goricah ni slab m če je šel v promet prej, bo šel tudi v bodoče. Tragična smrt inženjerja Šoštanj, 21. julija. Kakor smo poročali, se je 15. t. m. proti večeru zgodila v Woschnaggovi tovarni usnja v šoštanjn huda nesreča, katere žrtev je postal kemik tovarne g. inž. chem. Viljem Frings. Pri preizkuševanju novega bakrenega kotla za izdelovanje taninskega rk.-trakta je nenadoma brizgnilo iz kot'a in vrela orozga »e je vlila na inž. Fringsa. Nesrečnež je dobil strašne opekline po vsem telesu. Prepeljali so ga v slovenj-graško bolnico, kjer je včeraj, v sredo, jo mučnem tipljenju podlegel poškodbam. Truplo bodo prepeljali v Celje, kjer se bo vršil pogieb v soboto ob 17. iz mrtvašnice mestnega pokopališča v rodbinsko grobnico Pokojniku bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! Prečudno umno gospodarstvo na državnem posestvu Priština. 19. julija. Ofb cesti iz Prištine proti prištinski železniški postaji ima vardarska banovina svojo jvoljedelsko stanico, h kateri pripada okoli 30 hektarov zemljišča. Upravnik je bil Rus Ilija Potaipov. bivši oro"žnik in potem občinski tajnik. Za pomočnika mu je bil Lazar Popovie, knjigovodja pa Mile Miletakovič. Potapov je imel samo 1500 dinarjev plače, toda živel je zelo gosposki s svojo družino vred. Ljudem ce je to videlo precej sumljivo, ali razumljivo: če je bila plača majhna, je bilo zato posestvo tem večje; toda Teči si ni upal nihče ničesar, ker se je vedelo, da so bili uprav-nikovi računi vedno v najlepšem redu in se je blagajna vedno točno skladala s knjigami. Toda kakor strela z jasnega je padla sedaj med Prištince vest, da je upravnik Potapov odpuščen, da pride zaradi poneverbe pred sodišče in da srta žnjim vred odpuščena tudi pomočnik in knjigovodja Poljedelski referent grnčanišikega sreza, Koista Todorovič, ki je bil prej upravnikov poročnik, je ovadil Potapova, da je stalna pr.neverjal manjše ali večje zneske -z dohodkov posestva in te poneverbe zelo spretno kril s posebnim zaračunanjem. Neinventirane ba.novi.nske stvari je ponujal in prodajal sam sebi, odnosno poljedel- Vsak naročnik ,jutra" je zavarovan za 10.000 Din! HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, ZAGREB. GAJEVA ULICA ST. 31. TELEFON 73-35. Zajamčeno čiat-e sobe po 25—35 Din. Prvovrstna domača kuhinja. Izbrana nara-vna viina. V»lik in bladen vrt. Pri bdva-nju preko 24 nr IS % popusta. — Priporoča se la.st.nik DJURO PAJIČ. 201/» RESTAVRACIJA BURZI Plastnik i Rršner, Zagreb Draškoviceva ulica 28, priporoča prvorazredno hrano, kavo in ostale pijače po najnižjih cenah. 243 HOTEL MILINOV Zagreb NA JELA Čl CEVEM TRGU Tekoča topla in hladna voda v vs- n sobah. Telefon v sobah in ves ostali komfort. — ZMERNE CENE. 219 ski stanici, denar pa pridržaval zase. Drva je kupoval po 40 do 50 Din meter, stanici pa jih je prodajal po 120 do 150 Din. Na račun pisarniških potrebščin je kupoval zase srečke razredne loterije. Gojil ja večje število prašičev in jih hranil z bano-vinsko krmo. izkupiček zanje je spravljal v svoj žep, pri čemer je prodane prašiča seveda dal vknjižiti kot »kupljene za stanico«. Stare knjige in spise, ki jih je za malenkost kupil na prištinskem trgu, j s prodajal banovinski knjižnici kot dragocene starine po kar najvišjih cenah. Za živino je potreboval samo dva voza sena, »kupil« pa ga je v knjigah po 10 do 15 voz. Celo pri malenkostih, kjer je šlo komaj za par dinarjev, je znal spraviti svoj del v žep. Tako n. pr. pri prodaji mleka, kt ga je celo lastnim uradnikom prodajal po 4 Din liter, toda posneto, pri čemer je smetano prodajal seveda za svoj račun. Na Todorovičevo ovadbo je banovi.nc'k& uprava poslala v Prištino svojega uradnika, ki je prei«kal vso zadevo. Potapov prt zasliševanju niti ni tajil, temveč je vse odkrito priznal. In smejal se ie možakar celo tudi tedaj, ko so mu naznanili, da je odpuščen iz službe i.n bo moral pred sodišče. »Pa, njičevo.« je menil saj da itak pojde v Argentino, kjer je »harašos-. Pomočnik Popo^ ič in knjigovodja Miletakovič, sta kot člana komisije potrjevala fiktivne upravnikove račune, ne di bi se bila prepričala, ali so računi pravilni. Fazen pa je zadela ravno tako tudi ovajalca Todoroviča zaradi iste nemarnosti za časa službovanja na stanici. to>da on ni bil odpuščen. temveč le kazensko premeščen, za poljedelskega referenta v Bosiljgrad Vsa stvar je v Prištini napravila p-eiej mučen vtisk. tembolj, ker je to biia le nekaka r-epriza enake afere. Prejšnji upravnik poljedelske stanice, prednik Rusa Potapova. Stanko Stankovič, sedi še namreč v ječi, ki si jo je tudi prisluži! z umnim gospodarstvom za svoj žep. Pa se tod vprašujejo ljudje, ali se res posamezna državna in banovinska posestva ne morejo upravljati pošteno i,n ali ni mogoča dobiti ljudi, katerim bi se smela zaupati uprava. Samo še danes si morete ogledati prekrasni film ljubavnega šarma, razkošja, petja, humorja, smeha in zabave OpCfffC! reduta (če diplomati ljubijo) Liane Haid, Svetislav Petrovič, Georg Aleksander Ob 4., %8. in % 10. uri zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124 Onkraj Gorjancev Reklama, ki so jo delali ljubljanski Belokranjci za svojo dobro kapljico na ve-Hesejmnj in navduševali ljudi k posetu svoje deželice, vzbudi enemu in drugemu željo videti one lepe kraje onstran zelenih Gorjancev. Tako je tudi nas zamikalo v soboto, da smo odbrzeli proti Novem mestu. Opoldanska ploha je razprašila cesto in tako smo imeli zelo prijetno vožnjo. Neštetokrat sem se vozil z vlakom na Dolenjsko. toda vse drugače" je to z avtom. Ceste so v dobrem stanju in treba je, da se sedaj vzdržujejo vsaj v tem stanju, če se še ne izboljšajo. Opozorilna in svarilna znamenja so v redu. Zlasti zvečer se dobro počuti človek na cesti, ko se vozi lahko malo svobodneje; takrat so obcestna bela znamenja avtomobilistu posebno dobro došla. Vožnja je potekala lepo in ired potjo smo srečavali hrvatske avto-mobiiiste, ki so za nedeljo brneli gotovo na Bled ali v Kranjsko goro. V dolenjski metropoli smo napravili kratek oddih, da ie naš sopotnik lahko pozdravil gostoljubno »•gospo mamači«, kjer je bil vedno cen t rum novomeškega družabnega življenja. Potem smo pa zopet nastopili pot proti našim edinstvenim Gorjancem. Serpentine se vzdigujejo vedno višje in višje in vse lepši razgled se odpira. Karavanke. Julijske alpe. Kamniške planine, Velika planina in štajersko hribovje tvori prekrasno panoramo Pod na.mi pa je vsa krasota dolenjske zemlje in njenih prijaznih vasic. Na vrhu smo in cesta se preobesi na belokranjsko stran, švignemo mimo prvih belokranjskih krčem na Luži. Ne postajamo več tam, kakor svoj čas, ko smo se vozili še z dolgočasno pošto tam mimo in ostajali pri Nacku,, ki je hvalil dobrote svoje krčme tako močno, da je bila kupčija hitro potrjena. Srečamo prvo žumberčanko s slikovito premetačo na glavi. Idilična su-horska cerkev je za nami in kmalu smo v metliškem predmestju. Za nami pribrni avto z ljubljanskimi Belokranjci, ki so prišli med svoje rojake, da jih navdušijo za zadružništvo i.n jim pomorejo v tej krizi z resni.m gospodarskim delom. Prijazen in obširen Ma-karjev vrt je poln za napredek navdušenih belokranjskih gospodarjev, ki pozorno poslušajo izvajanja ljubljanskih govornikov, ki jih idealna ljubav do rodne grude žene med rojake, da jim pomagajo. Zato smo prepričani, da bodo v teh težavnih časih Belokranjci v polni meri podpirali stremljenja ljubljanskega društva »Bela Krajina«, ker bodo s tem koristili in pomagali le samim sebi. V programu je širjenje zadružništva med beli-r>~' rojaki in sistematska izvedba gospodarskega programa, ki se bo do podrobnosti izdelal. Naloga občin in šol bo izdelati gospodarske programe za svoje okoliše in potem pristoniti k smotrenemu delu, ki bo trajalo več let, a zato bodo tudi uspehi trajne vrednosti. Treba bo pa res nadzirati izvedbo in tu ne bo potem izgovorov, da se ni moglo izvršiti delo. ki ne bi povzročalo nobenih stroškov, ampak bi se vršilo prav tako kakor vsakdanje delo, samo z večjo pazljivostjo in malo večjo skrbjo. Čim bolje je delo izvršeno. tem boljši so potem uspehi. Po oficiielnem delu so se zbrali udeleženci zborovanja k prijateljskemu pogovoru, ki ga je od časa do časa prekinjal ali pozdrav ali premišljen govor naših priznanih belokranjskih govornikov. Tem so sledile tudi domače belokranjske zdravice. ki jim ni para na svetu. Ljubljanski družbi sta postali ena družina in Belokrajinska družba z muzikanti pred selsko domačijo tako sem se priključil tudi jaz gospodarskim delavcem iz Ljubljane in jih spremljal prihodnji dan od Metlike preko Gradca. Črnomlja in Semiča zopet domov v Ljubljano. Mlada vinarska zadruga v Metliki prihaja od prvega začetnega dela k napredku. V zadružni kleti vladata vzored red in snaga. Čim si bo zadruga še bolj opomogla, bo treba pristopiti k razširjenju in poglobitvi kleti, ker sedanja postaja že pretesna V st rokovnjaških rokah se bo grozdje predelalo v najboljšo belokranjsko kapljico in s ,tem bo naš mali vinogradnik razbremenjen raznega dela okoli prešanja, pretakanja itd., bo pa po množini pridelka sodeležen vseh dobrot, ki bodo prihajale od zadruge. Rešitev vinske krize v Beli kraj ni je mogoča le v zadružništvu: kdor se ga bo oprijel, mu ne bo treba tarnati nad neprodanimi zalogami vina in sadja. Razume pa se, da mora biti vodstvo zadrug v strokovnjaških rokah, ki ne bodo pustile »glihanja« v strokovnih zadevah, kar je le tako prerado zlasti na deželi. V nedeljo so bile postavljene podlage dvema novima organizacijama, katerima bo posveče na vsa pozornost. V Črnomlju je bila Lacknerjeva velika dvorana polna zavednih 'kmetovalcev in vinogradnikov, ki so pazljivo sledili izvajanjem govornikov. Tudi v Semiču je bila udedeiiba sicer dobra, vendar bi bila lahko še mnogo boljša. Še se kaže ponekod tako, da je treba ljudi za dobro stvar privleči za — lase. Kdor noče poslušati oio-brih gospod a rsikih nasvetov in se po njih ravnati, naj ne toži o krizi, propadanju gospodarstva in takem. V Semiču se je vršila v nedeljo sokolska prireditev, ki je uspela zelo lepo. Telo vadba je pokazala dobre uspehe, posebno živo so bili pozdravljeni mladi vojaki-sokoliči s puškami in pa kmečki fantje-telovadci, ki so nastepMi sicer v »civilu« v zavihanih rokavih, a so izvedli vaje tako precizno in ognjevito, da so želi skoraj največje priznanje. Mladina je zara-jala v poskočnem kolu na zeleni tratini... Dan se je začel nagibati proti mraku, zato smo spet sedli v avto. da se vrhu Gorjancev navžijemo krasnega razgleda In res smo imeli poseben užitek, ko smo gledali vso krasoto dolenjske nokrajine pred seboj. Ni čudno, da je vzkliknil naš potni tovariš in orijatelj: »Ali ni škoda da moramo umreti, ko je svet tako len!« Polagoma smo se smišeali po lepo izpeljanih serpentinah proti Novemu mestu, katerega liubek značaj in slikovitost pa bodo kmalu pokvarile moderne stavbe. Spotoma smo ce oglasili še nri »čefidelnu« v Bršli-nu. 1 jer smo končali zadnje gospodarske in programa^ske pogovore z enim najboljših tamošnjih strokovnjakov. Zvečerilo se je. V prijetni zavesti, da so opravili dobro delo v korist svojih belih rojakov so moji prijatelji počasi zadremali. Srečevali smo vračajoče se Hrvate in reflektor je parkrat zmoti tudi mlade parčke ob cesti, ki so si roko v roki šepetali besede ljubezni . . . Zlet je nudil toliko prirodnih lepot in vpogleda v življenje naših belih rojakov, da se mi zdi kakor film, ki se lepo konča in ga človek še večkrat rad pogleda. Domače vesli ♦ Poverjeitištvo Vodnikove družbe v Skoplju poziv« vse lanske člane, da čimprej poravnajo članarino za leto 1932., kakor tudi vse ostale prijatelje lepe slovenske knjige, da čimprej prijavido svoje članstvo pri poverjeniku g. Bogomiru Mayrju, uradniku Poštne hranilnice v Skoplju. ♦ Gojenci za veterino. Ministrstvo za vojsko in mornarico je razpisalo natečaj za sprejem desetih gojencev omenjenega ministrstva za študij veterine na zagrebšk; fakulteti. Upoštevajo se v prvi vrsti oni kandidati, ki so že redni slušatelji na vete-T.narslt; fakulteti zagrebške univerze ter že imajo prvi državni izpit ali pa predk>že potrdilo, da so marljivi slušatelji veterine. Sprejemajo pa se tudi kandidat;, ki so dovršili osem razredov gimnazije z zrelostnim izpitom. ♦ Z beograjske univerze. Svet. medicinske fakultete beograjske univerze je razpisal natečaj za docenta deskriptivne in topografske anatomije. ♦ Prošnje za sprejem v učiteljsko službo. Ministrstvo prosvete je objavilo nova navodila za učiteljske kandidate, k; žele t iti sprejeti v učiteljsko službo. Vsak kandidat naj predloži naslednje dokumente: 'krstni iist, zdravniško izpričevalo, izpričevalo o vedenju, izdano od občinskega urada, izjavo potrjeno od policijske oblasti, da more vstopiti v državno službo (to se tiče samo omoženih kandldatanj), potrdilo o državljanstvu, potrjeno od politične oblasti; izpričevalo učiteljišča o položenem diplomskem izpitu, potrdilo vojaške oblasti o odsluženju vojaške obveznosti ter .potrdilo okrajnega ali okrožnega sodišča, da ni v konkurzu ali pod skrbstvom ter da ni obsojen na izgubo državljanskih pravic. Vsakemu originalnemu dokumentu naj se priložita dva preipisa, kolkov an a s kolkom po 2 Din. Prošnja pa mora biti kolkovana s kolkom za 5 Din. ♦ EkspediciJa jamarjev v podzemeljska čuda Logatca. >Jutro« je prejšnjo nedeljo objavilo daljši članek o podzemeljskih čudih, ki j'-h ie odkril g. Ivan Dolar, desin-fektor sreskega načelstva v Logatcu v globoki jami pri >Kališab« med Logatcem in Gnčarevcem. Našel je tam veliko okostje in zobovje. Sedaj so baje strokovrojaki-znan-stveniki ugotovili, da veliki zobje izviralo od nosoroga. V ponedeljek zjutraj se bo odpravila v Loaatec .posebna jamarska e^pedicija. ki 'bo natančno pregledala j&-mo pri Kališah. Ekspedi-oija bo ostafla tam več dni in se je med drugimi udeleže: do cent dr. Seliškar, asisitent dT. Ivan Rako-vac kot paleontolog,"asistent dr. Oskar Reya kot meteorolog, ki bo proučil toplin-ske prilike v jami in prof. dr. Kuščar, da prouči jamsko favno. Tehnično vodstvo ekspediclje je poverjeno g. I. Mibdenju, učitelju na Vrhniki, dodeljen pa 'bo še poseben merilec jam. ♦ Osrednji odbor Zveze bojevnikov se vsem, ki so pripomogli, da je tu>Ženskem Svetu« da je njegova uprava pripravljena sprejemati knjige za izseljence. Prosimo, kdor j ah ko daruje, naj .Ima toliko sočutja do nas v tujini. Zelo zažeijeni so nam tudi časo-p,sl z ilustracijami. Naš pevski zbor šteje Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani števi.kP za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja. 2 stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5 smer ln brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7, vrsta padavin. 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 21 julija Ljubljana 7, 757.5, 16.0, 80, NB1, 10, _ —; Maribor 7, 757.7, 18.0, 80, NW1, 10, —, —; Zagreb 7, 756.3, 21 0. 70, NE4, 10, —; Beograd 7, 757.6, 21.0, 80, mirno, 6, —; Sarajevo 7 757.5, 19.0, 80, mirno, 6, —, Skoplje 7, 758.0, 22.0, 60, NW2, 10, — Temperatura: Ljubljana 30.0, 15.; Maribor 24.0, 16.0: Zagreb 29.0, 18.0; Beograd 30.0 18.0; Sarajevo 30.0, 13.0; Skoplje 30.0, 16 0. Solnoe vzhaja cft> 4.32. zahaja ob 19.41. Luna »vzhaja ob 21.40, zahaja ob 8.15. preko 50 pevcev in pevk, ustanovljen je bil lani a je priredil že dva zelo uspela koncerta slovenskih, hrvatskih in angleških pesmi. Dramatski odsek je letos uprizoril Finžgarjevo »Razvalino« in Gogoljevo »žanitevc. Slovenska šola obstoji eno leto, prostore ima v Narodnem domu, obiskuje jo okrog 60 otrok, ki se z vnemo uče slovenščine, a so .imeli tudj že dve prireditvi, kjer so deklamiradi in peli vse slovensko. S to šolo bomo vzdržali še eno generacijo in toliko časa se nam še ni treba bati, da bomo izumrli. Delovne razmere so zelo slabe, nekateri delajo po dva aLi tri dni v tednu, nekateri čisto nič. Zaposleni pa smo Po večini v tovarni železnih cev L Imamo v naselbini slovenskega zobozdravnika, odvetnika. trgovce, krojača, čevljarja in agentu ro, a vsi ti tudi ne izhajajo preveč dobro ker ni denarja. Vsi čakamo le na boljše čase. Ali bodo prišli? ♦ Novi grobovi. Družino odvetnika g. dr. Janžeta Novaka v Ljubljani je kruto prizadela usoda s smrtjo gospe Marije, idealne zakonske družice, zgledne matere sinčkov Rajka in Jurčka. Gospa Marija Novakova je sicer bolehala že dalje časa, toda junaško je prenašala trpljenje, dokler včeraj zjutraj ni omagala in se od svojiih dragih poslovila za večno. Plemenitost in bistrina sta .jo odlikovali ne samo v ljubljanskem družinskem krogu, pridno se je vnem&La tudi za društveno življenje. Bila je navdušena Sokolica, a še prav posebno ji je bilo pri srcu delo za kmetako prosveto. Po rodu je bila Lavračeva iz Notranjih goric, kamor jo bodo tudi prepeljali k večnemu počitku in to jutri ob 7. zjutraj izpred njenega doma v Linhartovi ulici 20. — Naidalje je umrla v Ljubljani gospa Katarina Martinčeva, vdova po ravnatelju deželne. Ob njeni krsti žalujeta sin in hčerka ter številno sorodstvo. Pogreto bo danes ob 16. iz Beethovnove uilioe 16., k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-ije. ♦ Komisar za turistične posle. Kr. uprava savske banovine je imenovala turističnega komisarja s sedežem v Crikvani-ci in s področjem Cnikvenica-Plitvička jezera, Selca-Novi-Kraljevica, po potrebi pa tudi Sušak in Sanj. V delokrog komisarja aa turizem spada nadzorstvo nad vsemi hoteli, restavracijami in gostžlnicami, brigati pa se mora tudi za higijenske predpise tn kontrolirati cene, sprejemati »pritožbe ter o vsem obveščati marodajno oblast ♦ Dom Jadralske straže v Omišu. Oblastni odbor Jadranske straže iz Velikega Bečkereka je od frančiškanskega samostana v Omlšu kupil te dni večji kompleks zemlfišča, na katerem bo zgradil svoj dom. Gradbeni stroški eo preračunani na 600.000 dinarjev. ♦ V Splitu izkopana sfinga. Pri kopanju temelja za neko novo stavbo so v Kreši-mirovi ulici v Splitu delavci naleteli na valezanimivo najdbo — sfingo, staro pr.i-bližino tri tisoč let Najdba je umevno povzročila veliko senzacijo. Sfingo so previdno izkopali in očistili, prri čemer se je izkazalo, da je izdelana iz črnega gTanita ln dobro ohranjena. Žal pa je sfinga brez glave. Domneva se, da so glavo odbili kristjani. Odibit je tudi piedestal .in se tako ni mogel najti hierogflifski napis. Sfingo so prenesli v arheološki -muzej. ♦ Mavrica ponoči. Na otoku Rabu se je v nedeljo ponoči po kratki nevihti pojavila mavrica, kar je v tamkajšnjih krajih zelo redka prikazen. Tujci, ki so opazili ta redki pojav, so sie presenečini čudili lepoti ponočne mavrice. ♦ Kriza v našem brodarstvu. Zaradi nastale krize v našem brodarstvu je Jadranska pJovidba bila prisiljena, da je morala vzeti iz prometa nekoliko -svojih potniških parobrodov. V taki. rezervi je že dalje časa luksuzni parobrod jKaradjordje«, izletniški parobrod >Plav« ter parobroda »Hercegovina« in >Krka«. Te dni se je še v bakarskem pristanišču zasidral parobrod »Slovenec«. ♦ Dve žrtvi splašenih konjev. V torek dopoldne je pripeljal Jožef Grah, hlapec pri Mihaelu T rum er ju, lastniku umetnega mlina v AltneudSrfiu v Avstriji, s par konji dva polovnjaka vina z vinogradnega posestva v črešnjevcih proti Gornji Radgoni. Z njim je sedel na vozu tudi oskrbnik Fr. švarc. Ko sta se pripeljala do gomjerad-gonskih občinskih opekarn, je hlapec voz vrh klanca slabo zavrl ter s€del spet na voz. Po klancu se je zavora odvrla in pod težo tovora je zdrčal voz nizdol, pri čemer sta se konja splašila in se pognala v dir. Ko je hlapec napel vse sile, da bi zadržal konja za uzde, ga je vrglo z voza tako nesrečno, da ima zlomljeno levo roko ter nalomljena rebra na desni strani; z voza pa je padel tudi oskrbnik, kateremu so kolesa zdrobila nogo pod kolenom. Prvo zdravniško pomoč je ponesrečencema nudil zdravnik dT. Franc Breznik, nakar so ju prepaliali v bolnico v Radgoni. Spla-šene konje so delavci ustaviti šele nri Rl-tonjevi žagi na ravnini ter ju izročili lastniku. ♦ Vlom v pisarniške prostore. V noči od ponedeljka na torek je neznan zlikovec vlomil v pisarniške prostore keramične tovarne g. Josipa Klemenčiča v Bršljinu pri Novem mestu. Vlomilec je prišel v nlsarno skozi okno na ta način, da je polomil vse zapahe. V sobi je odprl vse nredale, prebrskal trgovska pisma tn pregledal vse poslovne knjige. Lotil se je tudi jeklene wertheimovke ln jo navrtal na vrhu ta pri straneh Napravil je s svedrom 7 lukenj. Odtrgal te tudi smodnlo stran blagajne, toda do denarja n! prišel, a drugače plena zanj nI bilo. Lastnik trpi okrog 1000 Din škode. ♦ Zastrupljen Je v gozdu. Iz vasi Gradišča na Dolenjskem se je napotili v gozd nabirat borovnice sedemletni sinček posestnika Krhine. Ko se je do dobra na zoba!, se je začel od silnih bolečin v trebuhu krčevito zvijati. Nesrečnega fanta. Imajo starši doma pod zdravniškim nadzorstvom Sodijo, da je fantek pojedel z borovnicami vred kako strimeno žuželko ali pa borovnicam sllčno strupeno jagodo. ♦ Požar na Dravskem polju. Nedavni ve-čor je nastal požar nri posestnid Tereziji Janžekovičev.I v Zamušanih. Poslopje stoli bolj na samem. Požar Je uničil strešno ogrodje, poleg tega pa Je pogorelo tudi ne kaj pohištva in slame. Zelo Je poškodovana tuidn stiskalnica. Skoda je znatna, dočim le posestnlca zavarovan a samo za 1000 Din Lastnica trdi odločno, da je bil požar podtaknjen. Le noža ne. Burgit b o Ijši je! Ne jemajte noža, da bi odpravili kurja očesa, ki vas mučijo, kajti temu lahko sledi nevarno zastrupijenje krvi. Bolj priprosto, manj nevarno in brezbolestno opravi to Burgit, obliž zoper kurja očesa, V kratkem času odstrani tudi najbolj trdovratno kurje oko s korenino vred. Burgit-obliž zoper kurja očesa Originalni zavojček z 1 komadom 4.— Din. Originalni zavojček z 2 komadoma 7.— Din. Burgit-obliž zoper otiščance Originalni zavojček z 2 komadoma 8.— Din. Burgit nožna kopelj Originalni zavojček 6.— Din. Zahtevajte izrecno Burgit. Burgit pomaga zanesljivo in ne povzroča bolečin i ♦ Smrt v vodnjaku. Posestnik in vino gradnik Jožef Cajnko v Vičanskem vrhu onkraj Ptuja je bil čez dan zaposlen v svo jem vinogradu pri škropljenju trte. Ko se je okoli 17. vrnil domov, je šel h komaj 200 m od doma oddaljenemu vodnjaku po vxido, da se umije. Vodnjak, ki je globok nad 2 m, je pa zaradi suše, ki vlada v teh krajih, že precej izsušen. Zarto se je moral Cajnko precej nagniti. Ker pa je bil nekoliko vinjen, je izgubil ravnovesje m padel v vodnjak, kjer ga je našel okoli 18. ure že mrtvega Alojz Hebar, ki je istotako prišel po vodo. Poklical je takoj soseda in pokojnikovo ženo, da so Cajnka izvlekli iz vodnjaka ter ga zaman skušali obuditi. Pokopali so ga na pokopališču v Veliki Nedelji. ♦ Nesrečni medici nec Djuct> Vesel i nov, ki si je, kakor smo že poročaili, na Dunaju vzel življenje, je doma iz Velike Kikinde in je njegov oče ugledni tamošnji ekonom. Brat nesrečnega mediciuca, ekonom g. Mi-ša Vaselinov je tej a vil, da je povod nesrečne smrti gotovo studijski neuspeh in ne nesrečna ljubezen, kakor se je pisak) po dunajskih in d-rug.Ih listih. ♦ Samomor gledališkega Igralca, že teden dni je na turneji po pokrajin,! manjša skupina gledaliških .igralcev iz Zagreba, med njimi Ivo Doljanski, star šele 23 let. Iz Benkovca je predvčerajšnjim prispela v Zagreb vest da je Ivo Doljanski Izvršil samomor — baje zaradi nesrečne ljubezni. Bil (Je priljubljen med svojimi tovariši, ■ to Je vest o njegovi smrti povzročila žalostno iznenadenje. Doljanski je pred kratkim podpisal pagodlbo za gledališče v Skoplju, kjer bi moral nastopiti s prihodnjo sezono. ♦ Pretep 8 plankamL V nedeljo so se stapli famtje na Dobravici pri §t Jerneju. Pri hudem spopadu so pele nemilo pesem planke to drugo podobno orožje. Posebno občutne poškodbe je dobil »Ivan Plantan z Vrha, katerega so morali zaradi ran na glavi prepeljati v novomeško bolnico. Kot rešilna postaja posluje naš laboratorij za razvijanje in kopiranje fotografij. Cene nizke. DROGERIJA GREGORIC, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5. 9331 »Franz Josefova« grenčica da povsem izvrsten občutek in jasno glavo._ ♦ Strela zanetila požar ob meji. Po so parnem ponedeljkovem dopoldnevu se (je v prvih popoldanskih arah na gornjem delu Apačke kotline močno stemnilo. Gosti oblaki so se vlekli prav nizko, toda med bliskanjem in grmenjem je padlo le malo dežja. Okrog 14. ure je strela udarila v gospodarsko poslopje Antona Webra v Mu-reku ter zanetila hud požar; zgorelo je seveda budi obilo sena in le s težavo je uspelo na kraj nesreče prispelim gasilcem lo kalizlrati požar, da se ni razširil na veliko žganjarijo istega -posestnika v neposredni bližini. Ogroženih je bilo več poslopij v tem delu trga. škoda je tem občutnejša, ker lastnik baie snloh ni bil za^a.r^^an ♦ Strela udarila v kmečko hiio. Ob hndi neviht: je v torek popoldne udarila strela v hišo seljaka Josipa Novaka v okolici Čekov ca. Hiša je bila v najkrajšem času vsa v plamenih. V njej se je nahajala samo No vakova žena z otroki, ki so se rešili. Poleg Novakove je pogorela tudi sosedna hiša. ♦ Kdo ima prav? Kakor poročajo iz Š1-benika, je predvčerajšnjim zjutraj skoraj vse prebivalstvo otoka Kaprije z županom na čelu prišlo v šibenik zaradi spora s svojim bivšim župnikom Antonom Poli-teom, ki jih toži, da mu že dve leti niso plačali bere. aZradi tega so bili pozvani na sresko poglavarstvo, da se v zadevi izjavijo. Vsi saljalki so izjavili, da so plačali bero ln da nič ne dolgujejo svojemu župniku. Ta pa vztraja pri svoji trditvi. ♦ Po uboju v Bohinjski Bistrici, o katerem smo te dni poročali, nam sporoča tamošnji gostilničar in trgovec g. Mijo Gro botek, da se mizar Anton Kusterle, ki je osumljen strašnega zločina, ni napil v njegovi gostilni, ker mu je obisk zaradi raznih izgredov že pred 20 leti zabranil • Zaključni izpiti na Ant. Rud. Legatovem enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru so se vršili te dni pred Lzpraševalno komisijo ter je izpit polagalo 27 kandidatov. Rezultat je: 1 z odliko, 11 s prav dobrim, 10 z dobrim in dva z zadostnim uspehom, dve kandidatinji in en kandidat pa Imajo ponavljaini izpit Uspah se lahko označi kot zelo dober. Izpit so prestali: Bohm Gartruda, Maribor, Grlletz Ana, Maribor. Hauptman Vida, Maribor, HriberuLk Gabrijela, Prevalje, Kiugler Marija, Slovenjgra-dec, Kores Matilda, Razvanje, Kudrca Ljud mila, Maribor, Majcen Štefanija, Sv. Lovrenc na Pohorju, Mavrič Ana, Maribor Mlekuš Ana, Maribor, Narat Irma, Račje Okorn Anton, Kamnik, Prosenak Viktorija Pobrežje, Sedilak Amalija, Maribor, Smole Frida, Maribor, Sperdien Friderika, Maribor, Stanzer Marija, Maribor, Stropnik Te režija, Maribor, Tarnal Marija, čakovec. Vlašič Vlasta, Maribor, Vogrinc Marija. Sv. Jurij ob ščavnicl. Vrabič Ljudmila, Tržič, Wurzbach Maks, Kranj, Schoutag Karoli-Da, Murska Sobota. ♦ Vročina In naše brezalkoholne pijače. V veliki vročini zahteva telo več tekočin in vsi ljudje pijejo preko svoje navade, pri izbiranju pijač pa ne mislijo dosti. Znane so škodljive posledice alkohola v pogled« odpornosti delovne s;vosobtiosii, ljudje pa vendarle poleti pijejo mnogo alkohola in to celo oni, ki se drugače zanj ae imeni jo dosti. Vsi pač hočejo piti nekaj hladnega. Iz spoznanja škodljivih posledic alkohola in v borbi proti njemn je nastalo veliko število brezalkoholnih pijač, s katerimi bi se ljudje še kolikor toliko zadovoljili, če ne bi bilo strokovnjašfeo ugotovljeno, da večina teh pijač sploh nima redilaih snovi. Nereddlne tekočine so našemu organizma v breme, ki se mora odstraniti Organizem pa je zaradi vročine in potenja oslabljen in je izločevanje nepotrebnih tekočin zanj velik napor. Pijačo v vročini je treba izbrati z največjo opreznostjo. Osvežilna pijača naj ne bo samo hladna, temveč v njej naj bodo tudi redilne snovi, ki so nam potrebne. Izbire pri takih pijačah nimamo, kolikor vemo, je hladna Ovomaltina edina pijača, ki nstreže v vsakem pogledu. Hladna Ovomaltine se priredi v posebni posodi iz aluminija, imenovanj Ovomix. V par sekundah se ta pijača v tej posodi enostavno pretrese in dobi se slastna, osvežujoča in hranilna pijača in rešeno je tako vprašanje najboljše pijače v letni vročini, ki zadovolji v polni meri vse prijatelje brezalkoholnih pijač. ■ • Tovarna Jos. Refch sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. Dobiva se v vseh ULirnah Ofchrra* •dNm.ML u u. rimu S. tt.ill«.»4. ««32, Iz LJubljane o— Zlata ma§a v stolnici. V nedeljo bo pel zlato mašo v stolni cerkvi sv. Nikolaja g. prelat Andrej Kalan. u_ Promet na Marijinem trgu ln na Aj dovščini. Ljubljančani so se včeraj čudno čndil! debelim črtam, potegnjenim, modro ali belo na Marijinem trgu iin pred Figov-cem, na Ajdovščini. Te črte pomenijo, kako bodo Marijin trg in prostor pred Fi-govcem preuredili, da bo jav-n.I promet vozil in .pasantov neoviran. Komisija mestnega gradbenega urada pod vodstvom podžupana prof. Jarca kot načelnika občinskega gradbenega odseka je včeraj izvršila informativen ogled na licu mesta, da je tako v splošnem odobrila zadevne načrte. Komisijskega ogleda so se med drugim udeležili direktor gradbenega urada inž. Matko Ptrelovšek, dalje inž. Mačkovšek, zastopnik policijske uprave in zastopnik Maloželezniške družbe. Komisija si je še prej ogledala tudi cesto za Gradom, ki jo nameravajo tlakovati, in je tam določila širino hodnika za pešče, nato je odšla pred Evropo, kjer je bil začrtan v terenu načrt, kako naj bi se ves prostor uredil. Po načrtu je določen poseben otok za stražnika, ki bo od tam dirigiral promet. Prav tak otok bo postavljen za stražnika in pasante na Marijinem trgu. V pogledu uredtive Marijinega ftrga obstojata dva načrta. u_ Požar na Dunajski cesti. Včeraj zjutraj okrog 2. je nastal požar v baraki oh Dunajski cesti št. 47. V baraki je stanovala vdova Marija Marnova z dvema hčerkama. Imela je kot podnajemnike še 4 moške. Ogenj je v hipu zajel vso leseno zgradbo ter so sosedje, ki so prv-i opazili požar, le z največjo težavo rešili del pohištva Opozorjeni gasilci so ogenj kmalu pogasili, vendar so mogli ohraniti pred plameni le srednji del lesene zgradbe. Kako je ogenj nastal, doslej še ni ugotovljeno, verjetno pa je, da je nekdo odvrgel še neugasli cigaretni ogorek. u— številne tatvine koles. V zadnjih dneh je bilo spet prijavljenih policiji sedem tatvin koles. Izmed ukradenih koles je bilo izsledeno le eno, ki ga je prodajal tat v neki gostilni v šiški. Kako spravijo tatovi kolesa v denar, ni več uganka. Odpeljejo jih na deželo, kjer imajo zveze z raznimi osebami, ki jim kolesa odkupijo za mal denar in nato naprej kupčujajo z ukradeno robo. Policija skuša ugotoviti imena teh prekupčevalcev tar je stopila v ta namen v stik z vsemi krajevnimi varnostnimi oblastvi na deželi. Akcija je prav smo-trena ter je upati, da bodo tako izsledeni ljudje, ki so se pečali s prodajo ukradenih koles, obenem pa bo minilo tatove koles veselje do kraje, ker ne bodo več našli pravih odjemalcev. u_ V zastavljalnici se Je ujel. Dijaku Francu Golobu, stanujočemu v Hranilniški ulici, je izmaknil neznan tat v kopališču na Savi iz obleke nikljasto žepno uro ter nekaj malega gotovine. Okradenec je sam zasledoval tatu ter ugotovil, da Je skušal njegovo uro zastaviti v mestni zastavljalnici. Na neznanca pa je postal pozoren neki uradnik, ki je priklical stražnika, da je neznanca v osebi nekega Karla B. aretiral Tatu zaslišujejo na policiji, ker domnevajo, da ima na vesti še več raznih grehov. SMm&he&ftJIcvK. o^tnamunw Tieettetiaru? ^^co-ia u_ K zagonetni smrti tihotapca pod Košuto. Kranjska orožniki so včeraj ob 7. zjutraj pripeljali v sodne zapore deželnega sodišča tri moške, ki so osumljeni, da so pred 4 leti povzročili smrt hlapca Tomaži-ča v prepadu pod Košuto. Vsi trije so zdaj v samotnih celicah preiskovalnega zapora. Natančna preiskava bo torej dognala, ali so res hlapca Tomažica vrgli v prepad, ali pa se je zgodila samo nesreča. u_ Sokolsko društvo Ljubljana-šiška javlja, da se telovadne počitnice zaključijo 31. t m. Vpisovanje v vse oddelke bo od 25. do 30. t. m. na letnem telovadišču od 18. do 20. ure, redna telovadba se .pa prične 1. avgusta. u_ V mestni klavnici se bo jutri ob 15. uri prodajalo na prosti stojnici prašičje in telečje meso. u_ Ušla je zelena papiga, najditelj naj jo izroči proti nagradi Koželju, Rožna dolina IX-7. Iz Celja Največja knjižna senzacija so G. DUHAMELOVI Prizori iz bodočega življenja To je Amerika, ki je ne poznamo. * Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge, Ljubljana, gelenburgova e— O karambohi dveh avtomobilov, ki se je pripetil v sredo ob 15.15 pred hotelom »Pošto«, smo izvedeli naslednje podrobnosti: V kritičnem času se je vozil trgovec Franc Verbič iz Ilirske Bistrice s svojim bratom Jakobom Verbičem, ki živi v št. Juriju ob juž. žel., v Celje. Ko je avto prispel do križišča pri pošti, je privo-zil iz Gaberja po Aškerčevi ulici avtomobil veleposestnika rr. Hermana Golla iz Velenja, ki ga je šofin-,1 Karel Dobcvičnik. Ker Verbič ni dal signala, je šofer Gollo-vega avtomobila vozil mirno naprej. Pred hotelom »Pošto« sta vozili trčili drugo v drugo. Karambcl je bil tako močan, da se je na Gollovem avtomobilu poškodovala karoserija., levi zadnji blatnik, kolo in os, ra Verbičevem avtomobilu pa desna šasija ter prvo desno kclo. blatnik in desna sve-tOjka. Na obeh vozilih so se tudi zdrobile šipe. Goli ima 4000 Din. Verbič pa 2500 Din Škode. G. Jakoba Verbiča iz Št. Jurija so drobci šip porezali po levem licu in Čelu. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v ambulanco, kjer so mu nudili potrebno pomoč. e— Tekme v odbojki za posamezna okrožja celjske Sokolske župe se bedo vršile v naslednjem redu: za spodnje-posavsko okrožje v Brežicah v nedeljo 24. t. m. ob 16., za savinjsko-šaleško okrožje na Poteeli isti dan cb 14., za šmarsko-roeraško okrožje v Šmarju v nedeljo 31. t. m. ob 15., za zgornje-posavsko okrožje v Zagorju -:sti dan ob 10. dopoldne. Poimenske prijave naj se pošljejo takoj po prejemu okrožnice. Društva Brežice, Polzela. Zagorje in Šmarje naj urede pravilna igrišča. e— Pri ekspozituri .javne borze dela r Celju je osta7o 11. t. m. v evidenci 990 brezposelnih (831 moških in 159 ženski. V času od 11. do 20. t. m. se je nanovo prijavilo 76 brezposelnih (42 moških in 34 žensk). V tem času je bilo ponujeno delo za 46 oseb (17 moških in 29 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 29 (za 10 moških in 19 žensk), odpotovale so tri osebe, odpadla sta en moški in ena ženska, tako da je 20. t. m. ostalo v evidenci 1032 brezposelnih (859 moških in 173 žensk). Iz Maribora a— Elektrffna pekam?? Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev je začela včeraj obratovati. Nova pe-kama p-amenš za Avanbor velrk napredek. Urejena je z nai-rnodernefšiirm električnimi napravami za pelro kruha in peciva in kar ie fflavno. da ustreza vsem zdravstvenim predpisom- Je to drujra električna pekarna v naši državi. Pekarna bo pekla kruh samo za članstvo. DR. VARL VALENTIN specialist za pljučne bolezni in tuberkulozo, Maribor, Aleksandrova cesta št. 6, ob nedeljah in praznikih do 1. septembra _ne ordinira. 9338 a— Prva vaja pevskega zbora za »Prodano nevesto« bo danes v gledališki poskusni dvorani, in sicer za žensfki zbor ob pol 20., z^ moskj pa ob pol 21. Vse sodelujoče pevce vabimo, da se te prve vaje sigurno udeleže. — Ob tej prilfki naprošamo tudi še one pevce in pevke, ki se še niso prijavili, pa bi lahko sodelovali, da se pred začetkom te vaje prijavijo. Pogrebnih bi bilo še vsaj 5 sopranov ali 5 altor ter istotoliko tenoristov in basistov. a— Poroka. V Mariboru sta se poročila S- Vladlko Loparnik. učitelj v Ljutomeru in gdč. Zora Macarolova, uči-teKica pri VeL Nedelji a_ Dekliški zavod »Vesna« sprejema interne in eksterne gojenke v enoletno gospodinjsko ali v dvoletno obrtno šolo. V internat sprejema tudi gojenke zunanjih šol Moderno urejeno noslopje (centralna kurjava, elektrika, plin, kopeli, telovadnica, tenis, vrt), jezikovni pouk, glasba. Zahtevajte prospekt! a— Strelci ln lovci. Strelska družina pri Sv. Juriju ob Pesnici bo priredila v nedeljo 24. t m. nagradno strelsko tekmo, obenem pa bo otvoritev novega strelišča. Okrožna strelska družina poziva vse strelske družine, da se otvoritve strelišča pol-noštevilno udeleže. Pri otvoritvi sodelujeta pevski društvi »Jadran« in »Nanos« iz Maribora. Začetek tekme bo ob 9. zjutraj. Avtobus bo vozi1! z glavne postale ob 8.30 naravnost na strelišče pri Sv. Juriju. Vabljeni se tudi lovoi. a— Močno uklenjetiega so predvčerajšnjim popoldne prignali ptujski orožniki v zapore mariborskega okrožnega sodišča 214etnega Štefana Hostnika, bi je 12. t m. zabodel trikrat z nožem v srce svojega tovariša 21-letnega Jerneja Golca v Lancevi vasi. Hostnik se jo precei časa spretno skrival pred oirožniiki in končno padel v roko pravici. G C poditrsftvo Poostritev zakonskih določb gledo prisilne poravnave Nft inieij.itivo ministra za trgovino in industrijo se ie v sredo vršila v Zagrebu konferenca predstavnikov gospodarskih organizacij in zbornic iz podre1?5-, iagrebške. ljubljanske, osiieške in splitske zDornice. na kateri pe ie razpravljalo o noveliraniu zakona o prisilni poravnavi izven konkur-za. Konferenci je predsedoval načelnik trgovinskega ministrstva g. Stjepan Krpan, ki je razložil stališče ministrstva v tem vprašanju. Izjavil je. da ie ministrstvo pripravljeno predlagati pravosodnemu ministru potrebne spremembe v zakonu, kolikor bo upravičene in v skladu s sedanjim gospo-darskim stanjem v državi Pri tem pa ie poudaril načelno stališče, da zakona sedaj ne kaže ukiniti, ker bi tako ukimenje le otežkočilo trenutne gospodarske razmere v državi, predvsem nai se spremenijo, odnosno poostrijo one določbe zakona, ki jih brezvestni dolžniki izigravajo in zlorabljajo. V obširnem referatu je nato razložil in utemeljil predloge za spremembo zakona predsednik JugoRlovenskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu gosp. Hutzo Wo!l-ner. Svoj referat je podal v soglasju s stališčem Društva industrijcev in veletrgov-cev v Ljubljani, ki ga ie na konferenci zastopal predsednik tega društva industrijec trosp. Stane Vidmar. Zahteve obeh društev gredo za tem. da se pri vsakem prisilnem poravnalnem postopanju obligatorno uvede kazenska preiskava (v pogledu zlorabe zakona, odnosno izigravanja), nadalje nai se v zakon sprejme določba, ki bo upnikom omogočila prisilno likvidacijo dolžnikovega imetja, kadar ne bo mogel nuditi zadostnega poroštva za izpolnjevanje poravnave. Nadalje gre zahteva za tem, da se povišajo minimalne poravnalne kvote, da se skrajšajo plačilni roki in da se zahteva enakost kvalificirane večine za sprejem poravnave. Nadalie naj se za ves čas trajanja postopanja načelno odvzame dolžniku uprava imovine, poostrijo pa naj se tudi določbe glede vodenja trgovskih knjig itd. Te predloge ie posebej podprl še predsednik Društva industrijcev in veletrgovcev g. Stane Vidmar, ki je zlasti zahteval, da se prizna .■službeni značaj vsem upniškim organizacijam. katerih obstoj ie upravičen po številu in po važnosti članstva, kakor je to urejeno na Madžarskem, in da se pravice in dolžnosti teh organizacij določijo v zakonu. S tem bi prešlo težišče vsako poravnave na organizacije, postopanje pa bi se lahko bistveno pocenilo. V enakem smislu so govorili tudi predstavniki zbornic v Osijeku in Zagrebu ter Zveze industrijcev v Zagrebu, ki so stavili le nekatere izpreminjevalne predloge. Med razpravo se je oglasil k besedi tudi ravnatelj Jugoslovenskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu g. Šulentič, ki ie govoril o fingiranih rekurzih, s katerimi se pravo-močnost poravnav zavlačuje, in zahteval, da se v upniške odbore načelno imenujejo le upniki, pri čemer nai se črta tudi določba o honoriranju članov teh odborov. Zahteval je tudi, ia se inventiranje dolžnikove zaloge blaga in ugotavljanje premoženja prepu-s!i prizn.ž)nim organizacijam. G. Wollnar je nato še predlagal, da se zasliševanje v kazenskih postopanjih pospeši in da se zlasti eksemplarično kaznujejo dolžniki, ki izigravajo zakon zaradi osebne koristi- Nekako opozicijonalno stališče je zavzemal le predstavnik obrtnikov iz Zagreba, ki pa nekaterih določb zakona ni dobro poznal in it-n njegova izvajanja reagiral g. Stane "V id T iar. ki ie med drugim ugotovil, da izne-šeni predlogi niso naperjeni proti vestnemu in poštenemu dolžniku in da takemu tudi ne bodo škodovali. Glede stroškov je bil g. Vidmar istega mnenja kakor zastopnik obrtnikov, namreč, da se morajo ti stroški čim bolj znižati. Predsednik zborovanja g. Stjepan Krpan je nato ponovil vse iznešene predloge, nakar je sporočil, da se bo vršila ponovna anketa o noveliranju zakona 25. t. m. v Beogradu. Naša produkcija srebra V včerajšnji številki smo objavili nekatere zanimive podatke o naši produkciji zlata v okviru svetovne produkcije. Glede na izdajo naših srebrnih kovanih novcev po 10 in 20 Din pa so posebno znamivi tudi podatki o naši produkciji srebra. Tudi srebro se pri nas pridobiva le kot postranski proizvod pri predelavi svinčene in cinkove rude (zlasti iz rudnika Srebrenica ob Drini). Naša produkcija je malen- kostna, čeprav se je zadnja leta Jvienila. Leta 1923. »mo pridobili 764 ke srebra, naslednje leto 972 k«. 1 1925. 812 kg. 1 1926 1400 k« 1. 1927 1672 kg. 1 1929 kg. leta 1929. 2488 kg in I 1030. 2395 Kg Svetovna prodkciia pa je znašala ieta 1924 7,667.000 kg in se ie dvigala d" leta 1929.. ko je dosegla količino 8,260.000 kg; potem pa je zaradi naglega padca cene začela popuščati in ie 1. 1930. znašala 7 milijonov 7o7.(>00 kg. lani pa komaj 6.100.000 kilogramov. Svetovna produkcija srebra ;e približno 10 krat večja nego svetovna produkcija zlata: cena srebru pa znaša dan/'* le še eno sedemdesetino cene zlatu. Dočim znaša udeležba naše države pri svetovni produkciji zlata približno l0/oo. «mo v produkciji srebra dosegli komaj '^"/oo. Za potrebe kovanja srebrnih novcev je naša domača produkcija srebra mnogo premajhna. Pri kovaniu novih kovancev po 10 in 20 Din bo vsega uporabljenih 157.000 kg čistega srebra, to ie približno 60 krat toliko. kolikor znaša naša domača produkcija v enem letu. Seveda nam vse te količine ni bilo treba kupiti v inozemstvu, ker ;e država za kovanje prevzela vse srebro, ki ga ie hranila Narodna banka v skupni kovinski vrednosti 34 milijonov Din. Cena srebru je danes izredno nizka in se giblje okrog 500 Din za kg. Lani -e znašala še povprečno 5-10 Din. 'eta 19?0 okrog 700 Din, leta 1925. pa celo 1280 Din. Sezonsko izboljšanje zaposlenja v Sloveniji Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je pravkar sestavil podatke o gibanju članstva v juniju. Povprečno število zavarovanih članov, ki je od lanskega avgusta do letošnjega marca stalno nazadovalo, se je tudi v juniju ponovno povečalo <>d 79-970 na 82.643. to pa zsoli zaradi rednih sezonskih vplivov, tako da zaradi tega naraščanja članstva ne moremo sklepati na splošno izboljšanje konjunkture. Primanjkljaj članstva v primeri z odgovarjajočimi meseci zadnjih let ie še vedno nespremenjeno visok, kar priča, da konjunkturnega izboljšanja zaposlitve ni. Povprečno članstvo in primanjkljaji v primeri z odgovarjajočimi meseci zadnjih dveh let, kažejo naslednje gibanje: povpr. razlika nasproti članstvo 1.1931 1.1930 avgust 1931 98.759 — — januar 1932 76.094 —11.541 -14.087 marc „ 73.081 —13.622 —19.408 april „ 75.033 -15-742 —21.821 mai „ 79.970 -16.658 -21.774 junij „ 82.643 —15.738 — 20.571 Od najnižjega letošnjega stanja v marcu, je članstvo do junija zopet naraslo za 9562 članov, vendar pa je bilo tudi druga leta v istem razdobju opažati slično naraščanje. Primanjkljaj članstva nasproti 1. 1930. in 1931. je sicer nekoliko manjši, vendar je treba upoštevati, da je ob koncu meseca znašal primanjkljaj nasproti članstvu ob koncu lanskega junija zopet 16.470. dočim znaša za mesečno povprečje la 15.738. Kakor je podoba, smo v juniju že dosegli najvišje letošnje stanje č'anstva. kajti 15. junija je bilo zabeleženo najvišje stanje 83.127, ki pa je' do konca mesera žc padlo na 81.679. Zdravstveno stanje članov je letos boljše, kajti odstotek bolnikov je znašal 2.12% nasproti 2.44% v .lanskem juniju. To pa je deloma tudii posledica skrajšanja podporne dobe porodnic. Povprečna dnevna zavarovana mezda 1e v juniju znašala 24.97 Din, to je za 1.84 Din manj nego lan.1 v juniju, skupna dnevna zavarovana mezda pa 2,063.500 Din ali za 574.500 Din manj nego v lanskem ju-nieu. Zaradi padca skupne zavarovane mezdo so se dohodki OUZD (bolniški prispevki) kltjub povišanju tarife od 6 na 6.5% zmanjšali dnevno za 25.000 Dim ali mesečno zs 650.000 Din. Seveda pa je pri manjšem članstvu tudi število bolnikov nižje i,n je znašalo v juniju 1755 nasproti 2397 v lanskem juniju. Gospodarske vesti — Novo predsedstvo Kreditnega društva Mestne hranilnice v Ljubljani. Na včerajšnji seji uprave Kreditnega društva Mestne hranilnice v Ljubljani je bil za predsednika izvoljen kavarnar in restavrater jrosp. Fr Krapež, za podpredsednika pa stavbenik gosp. Danijel Battelino. = Načrt mednarodne konvencije za redakcijo izvoza lesa. Kakor znano, so Češko slovaška. Jugoslavija Avstrija, Rumnnija. Po'jsk;i iti LetorisU na dunajski Midnaro'!-ni lesni konferenci 9. junija t. L načeluo sklenile, da bodo dogovorno omejile izvoz lesa v gotove države tako da bo ponudba v skladu s potrebo Češkoslovaška ielega-cija ie prevzela nalogo da do 15 juliia pri pravi materijal in 'a izdela načrt tak«' mednarodne konvenene Kakor poročajo iz Prage, je češkoslovaška delegacija točno v terminu izvršila svo o nalogo in je It t m odposlala nripravljer. -daborat ostalim p«1 tim državam Predlog obsega potrobne do ločbe glede ustanovitve stalnega medna rodnega odbora s sedežem na Dunaju in načrt konvenrie za redukcijo izvoza lesa Sedai je naloga vseh Šestih držav, da rna terijal proučiio. da bo mogoče o te>< sklepati na prihodnji skupni konferenci = Prisilna organizacija lesnih industrijcev v savski banovini V sredo ee ie vršila v Zagrebu redna letna skupščina Saveza industrijcev in trgovcev gozdnih proizvodov v kraljevini Jugoslaviji, na kateri je predsednik g. Albert Deutsch - Maceljski obširno poročal o sedanjem težkem stanju lesne industrije Z'asti se ie pečal z vprašanjem kredita in je poudaril potrebo, da se spo-redno z mednarodno vzpostavitvijo političnega zaupanja vzpostavi tudi zaupanje v stabilnost svetovnega tržišča, kar je velike važnosti za kreditno sposobnost. Nadalie ie izjavil, da ie lesna industriia sklen la nadalje sama zastopati svoje interese. V tem pogledu je dosežen ponoln sporazum z Udruženiem domače šumske industrij«* savske in dravske banovine na Sušaku. Takoi nato se ie vršila izredna glavna skupščina, ki je bila pomembna zaradi tega. ker ie bilo sklenjeno, da se Savez združi » Ldru-ž en jem domače šiimske industrije savske in dravske banovine na Snšakn in pretvori na podlagi novega oHrtneea zakona v prisilno Udrnženje lesnih industrijcev ia savsko banovino. Naravno ie. da bodo morali pri tei reorganizaciji iz susaškega sdruže-nja izpasti vsi člani iz dravske banovine. Novoosnovano združen'? bo prevzelo vso poslovanje ter vse aktive in pasive obeh dosedanjih organizacij. l3ti sklep bo predložen tudi glavni sknpšMni 7dr.i-ženja. ki se bo vršila 23. t. m. — Monopolskj dohorlki. Po najnove-šem izkazu uprave državnih monopolov so zna-šaM monopolski dohodki v letošn'em aprilu 149.4 milijona Din nasproti 18" 4 milijona Din v lanskem aprilu in 188 2 m'-Tona Din v aprilu 1930. = Dobave. Strojni oddelek direkcije drž železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 1100 komadov signalnih šip. (Pogoji na vpogled pri omenjenem oddelku.) Direkcija državne zelo zarne Vareš spreiema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg riža. Direkcija državnega rudnika Kakanj spreiema do 28 t. m. ponudbe slede dobave vodovodnih no trebščin. Direkcija državnega rudnika Ba nja Luka spreiema do 28. t- m. ponudbe glede dobave jeklenih vrvi, 500 kg strojnega olja in oprem za konje. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 11. avgu sta ponudbe glede dobave 100 m tran~port-nega traku. Direkcija državnega rudnika Kreka spreiema do 11. avgusta ponudb-* glede dobave 500 m pocinkane jeklene vrvi. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 21. jnlija. Na ljubljanski borzi sn danes popusta devize Berlin in Trst, deloma pa tudi devize Amsterdam, Bruselj. Newyork jn Pariz. Edino London ie nadalje prilično čvrst Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda za malenkost popustila. Trgovala se je za kaso po 186 in 188 ter za iecem ber po 183. 184 in 185. Prijaznejše rszpolo ženje ie bilo v dolarskih papirjih in it prišlo do zaključkov v 7°/n Blairovem posojilu po 39 in 40.50 ter v 7n/n Serigmnnovero po pojilu Drž. hipotek, banke po 41 05 in 4° Devize. Ljubljana. Amsterdam 2270.42 _ 2281.78. Berlin 1334 f.2 1345 32 Bruselj 781 30 • 785.24, Cunfc 1097 35 - 1102 85 Lonio: 200.84 _ 202 44. Npw York ček 5615 v 5643 89. Par i? 220 83 - 221 95 ^rj,** jai ■ lo 167 53 Trst 286 80 - 289 ?0 Zagreb. Amsterdam 2270.42 — 22C1.78, Berlin 1334.52 - 1345.32. Bruselj 781.30 -io 785.24, London 200.84 - 202, Milan 286.*' do 289-20. Newyork kabel 5637.63—56S5 V h Nevvvork ček 5615.63 5542 90 P*-,, 220 83 - 221.95. Praga 166.07 — 167 r~ rih 1097.35 - 1102.85. Curih. Pariz 20.1225, London 18.32. Nev->"ork 513.75. Bruseli 71.275. Milan 26.iS. Madrid 41.16. Amsterdam 206.90. Berlin 12180. Stockholm 94. Oslo 90 75. Kobenbavn 98.75. Sofiia 3.72. Praga 15.19. Vn-ši-a 57.60. Bukarešta 3 05. Efekt L Zagreb Državna vi h,mote: Vojna škoda 188 - 190 za iulii lS7 _ 189 za avgust 188 bi 7.a december 182 — 184. 7*'« inve-sticijskc 47.50 deti. 4" c agrarne 23 den.. 6°/f Vgluškr 34 - 34 7% Blair -19 do 39 5<- 7".. Drž hipotek banka 11 50 dc 42.50 bančne vrednote Varodna banka 3950 den Priv agrgrna banka 205 — 206 Beograd Voma škoda 188 zaklj.. veliki komadi 190 zak'i - 7"'« investicijsko 49 50 51. 4°/« agrarne 24 den- 6*V« beglu-ke « 33.75 zaklj. 7«"o Blair 38 50 - 39.50 T"-Drž. hipotek banka 41 ■'<'• len.. Priv. agrar na banka 209. 205 zaklj. Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 13.52, Staa.? eisenbahnzesel 15.05, Trbovlje 18.25, Alp; na-Mont 8.05. B!«i^ovna tržišča žito. + Chicago 21 julija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 45 za september 47.375, za december 50.370: korn/a: za september 32.125, za december ^2.'?5 <>ves: ?.» iulii 17 za december 20.625 + Winnipe£ 21 iuli>a Začetni 'ecap Pšenica: za j;'1 "4 5 za oktober 57.25. za december 58.50 + Ljubljanska borza (21. t. m ) Tendenca za žito nespremenjena. Brez zaključkov. Nudi se pšenica (slov. post., po mlevski laza žito živahna Zaključkov ni bilo Nudi se pšenica (slovenska posta;a po mlevski tarifi plačljivo v 3(i dneh)' slavonska. 78 m po 190 - 195: okolica Sombor. 79 kg 200—202.50: potiska. 80 kg po 205-207.^0. moka: baška »0« fco Ljubljana, plačliivo * 30 dneh po 310 _ 315: banaška »0« f^o Ljubljana, plač. v 30 dneh po 315 — 320. koruza (slovenska postaa plačljivo v •«» dneh): baška, po mlevski voznini no _16 do 162.50. pri navadni voznini 165 — 167.50. + Novosadska blagovna horza (21. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 52 va:.'. Pšenica: baška ok"l-a Nlovi ba nateka nova. 76 kg težka 132.50 do 135 — Koruza: baška in sremska 123 do 125: okolica Sombor 124 - 125: banatsk-120 - 122; okolica ^id 125 — 127.50: b* «ka franko va^on Sušak 136 - 138 _ ' Moka: baška. banatska »02« in »0°a« 220 _ 240: 210 _ 220; >5« 195 do"200: >6" 18? 190; *7* 150 — 155: »8. 100 - 105 ŽIVINA. + Živinski sejem v Liiibljani. Na živin ski sejem, ki se je vršil 20 t. m. v Ljublja ni. ie bilo prignanih 92 konj. 86 volov, 42 krav. 15 telet in 96 prašičkov za rejo; pro danih pa je bilo 50 volov. 9 krav. 8 telet m 70 prašičkov Cene so ostale nespremenje ne. le prašički so se podražili in so se pro daiali po 170 - 230 Din komad. Za kg žive teže notiraio: voli I vrste 5—5 50 Din. II vrste 4—5 Din. III vrste 3—4 Din. krave debele 4—4 50 Din. k-ave 'Mobasarice 2 1 Din. teleta 4."0- 5 Din VzdF&urst Le, ki • t U' f . t /■ - « 6 • • • Sisiltiirni presrleif Opera v prejšnji sezoni Razgovor z ravnateljem ljubljanske opere g. Mirkom Poličem — Epilog in bilanca sezone 2^31'32. Operni ravnatelj g. Mirko Polič je na .noje vprašanje, kakšni so rezultati ljubljanske opere v prejšnji sezoni, ljubeznivo ogovoril to-le: Predvsem načelno: Ze nekoliko let se vztrajno išče sodoben operni izraz. Operna forma je kot umetnost in v splošnem kot časovni izraz zastarela: treba ie najti v tej panogi kaj novega, predvsem novih izraznih sredstev. To tipanje in iskanje se danes ivdno razločuje po raznih narodih in ra- sah; tako n. pr. Nemci in Angleži kot pred-stavitelji germanske rase iščejo samoroden način, kako bi v sodobnejšem stilu izrazili in prenovili operno umetnost na podlagi njenih starejših oblik. Tudi pri nas se že pojavljajo podobna stremljenja; najbolj so izražena v delu Slavka O s t e r c a. Čehi so takisto močno pod vplivom omenjenih nemških tendenc (Schredera, Kurta Weila, Kre-neka). V naši operi se ie ta struja afirmi rala z Osterčevimi tremi enodejankami (>Medeac, »Dandin v vicah«. »Maska rdeče smrti«), ki so izpolnile bizarno in za današnji čas tolikanj značilno ves operni večer. Tudi Bravničar je paraVlep primer, vendar pa boli slovenski, dasi sicer še vedno kaže hotenje, izraziti se na osnovi starejših opernih oblik. Vendar so se tudi z njegovim delom afirmirale v naši operi nove tendence. Tema domačinoma smo pridružili še tujega predstavitelja novih strui v operi. Kurta Weila z njegovim delom »Car se fotografira«- — Nismo pa ostali samo pri germanski smeri opernih novotarjev. marveč smo ukazali tudi francoska, odnosno romanska stremljenja v tem pravcu. in sicer z delom Marcela de la Noi »Le fou de la Dame«, ki kaže vidne sledove in vplive Debussija in dr. Tip te opere zahteva več harmonskegr smisln lasi se sicer podreja melodični ii niji — Trevio smer smo zasledovali s Konjo-vicevo »Koštano* To ie svoiski jugosloven-ski tip. ki si pridobiva vedno več tal in vzbuja lepe nade v uspehe To pa ne samo zaradi svoje folklore marveč 'Ni« sil svojega izraza in načina '-al" n> dano. Ta opera je imela deset predstav n si je pridobila polno pravico, da ostane dalje na repertoarju našega gledališča. — Poleg omenjenih del. ki jih je smatrati za najbolj reprezentativne v smislu novih smernic v operi, smo daiali sevela tudi opere, ki so že zdavnaj sprejete v stalni operni repertoar. Tako so bili Čehi zastopani z »Lucerno* in »ftusalko«, Fusi s »Knezom Igorjem«, >Snegoručko< in »Onje ginom<. od drugih pa ie treba posebej zabeležiti »Turandota«, ki je bil po opremi in izvedbi majhna senzacija za Liubliano. Poskusili smo tudi oživiti stare komične opere in smo dali Offenbachovo »Robinsona-do«. Tako se je torej sukal repertoarni 'n operno-glasbeni pravec naše opere v nrošli sezoni. — Druga smer se je očitovala v poskusu modernizacije, v primeni sodobnejših načinov inscenac.iie in režije. Tako n. pr. je novo inscenirana »Carmen« predstavljala za naše razmere pravo revolucijo, lahko bi rekli: epohalno stvar, ki gre že v ekstrava-ganco. Potem ie treba opozoriti na posku« nove inscenacije in režiie »SevPiskega brivca« z docela novo odrsko podlago. Ti dve uprizoritvi sta najbolj izrazito pokazali modernistično tendenco, a tud! druga dela smo skušali v 6odobneiSi obliki in obleki postaviti na oder. Pri tem ie zanimivo, da je naše občinstvo sprejelo to novotarstvo z očitnimi simpatijami, saj ie obnovljena »Carmen« dosegla 11 uprizoritev v sezoni »Seviljski brivec« pa 8. To ie dovoli malino. če upoštevamo, da smo orei imeli 70 odnosno 60 predstav teh dveh oper. — Nadalie ie treba poudariti nosku? uprizoritve »Prodane neveste« pod milim nebom. To naj bi bil začetek popularizira nia operne umetnosti Vi so io doslei smatrali za umetnost privilesirancev: « pr*d stavami pod milim nebom na? bi *e ooeri približale naiširšp plasti naroda — Letos smo uprizorili v čelom 33 del ki so dala baš 200 predstnv Mislim, da tn /o količinsko lep rezultat ene operne sezone! pove Hilhelm Buscb. — Časi se spreminjajo. Znanost ter tehnika sta nam v marsičem napravili vzdržnost v veselje. Na pr. pri kavi. Čeprav se moramo vzdržati kofeina zaradi njegovili dražljivih u.inkov na srce in živce, smemo vendarle piti pristno, krasno kavo, — namreč kofeina prosto kavo Hag Kava Hag je zaiamtao neškodljiva in nudi največji užitek. Ako hočete prizanašati svojemu zdravju, izberite si po pametnem prevdarka kavo Hag! Vsaka do-hra trgovina z živili jo ima; tudi v hotelu .... ni »Hin servira. Velik zbor gasikfv v obrne inem trgu Gornja Radgona. 20. juliia Naš obmejni trg je bil v nedelio torišče velike, res lepo uspele proslave zlatega jubileja domačega gasilnega društva. Od bli-_u in daleč je prispelo številno občinstvo. NTa predvečer je na grajskem griču strel topiča naznanil pričetek; skozi trg. zavit^ v trobojnice. mimo okrašenih in razsvetljenih oken se je razvila baklada Za godbo Muro cc korakale pomnožene vrste uniformiranih gasilcev. V zlatem nedeljskem jutru ce ;e vršila budnica. a na veseli "nem prostori.: grajskega griča so spe in go-s pod l č r c J" krasile šotore Domače članstvo i v obralo proti 9 uri v gasilskem fdomv. H3 -r-rejme prve goste ki so prihajal' r; vse Apačke doline. Ob 10. je bil sprejem gostov na kolodvoru1: z vlakom je pri-p?!a tudi ljutomerska mestna godbi, ki je "a č°lu dolge povorke (okrog 230 umi-for;tt»rs«*"h gasilcev) odkorakala na grajski grč za padu i strar.i gradu se je zbra- i - ;em številno občinstvo, da prisost- na prostem, nakar se je tu vršili. ;-'jt.ii »lavnostno zborovanje Govorili •iu z-'ct ik žunc ia o Lančič načelnik dc>mačei.'H društva g Hrastelj ter zvezni podstaro^a g. Vengvr'. ki je po prevratu načetovai tukajšnjim gasilcem ter bil za lepe zasluge izvoljen za častnega člana. Po čb-irovanju se ir všil defile pred občansko hišo- na koncu povorke je stopala — Vzporedno z opero je delovala šr> opereta; največji uspeh so dosegie operete »Viktorija«. »Dežela smehljaja« in »Mala Floram>"«. »Malo F'oramy« smo uorizorili v splitskem narečju, prav kakor »Koštanc-; v njenem izvirnem jeziku, s čimer smo vidno poudarili tendenco po iezikovnetn spoznavanju in zbliževanju. Sicer pa bi bilo skoraj nemogoče, prenesti v drug jezik obilen lokalni kolorit obeh navedenih del, ali vsaj ne brez velike škode za njun učinek. — Kar se tiče občinstva, moram roči, da je bil obisk v prošli sezoni večji nego smo ga mogli pričakovati. Začetek je bil nekoliko v znamenju slabega časa, saj e-e je prav ob nastonu sezone zaostrila znana denarna kriza. Kmalu pa smo se znašli v boljšem položaju in občinstvo ie vidno kazalo svoio naklonjenost in prijateljstvo do gle dališča. iščoč v njem razvedrila in užitka v teh težkih časih. Kajpak, bilo je treba pri merno upoštevati razpoloženost naše publi ke in dajati reči. ki so nam mogle ohraniti njeno naklonienost Imeli smo tudi srečo / ansamblom, ki ie funkeiionira' bro^ihno^ kar ni brezpomembna zadeva, zakaj nas ansambel ni velik in od obolenja tega ali oneaa člana zavisi često program w daMš' čas Take neprilike utegnejo notem !-i-ma o socialni 'n gosp"dTr«ki .ired:ti - krne+eko-delavskeea živliema prav zat< -e n»:Ttr!erno tež- ko da je lmahril.. -r -n(>raia pustiti nedokončano delo Ne b«.< je več med n3S, roda vse ni eno delo n. >i vi »en it dalje živelo v nas ko' zver 1 vodnica V svetlem spominu na našo nen-^abno »ovansi-co bomo gradil dalie zgradbo b je pač signma stvar Madžarov, na Iliriji je samo, da pokaže gostom, da je v času, ki je potekel od njih zadnjega gostovanja mnogo pridobila, da je za državno prvenstvo dobro pripravljena. Nemajhno privlačnost tekmovanja pa tvori tudi druga vaterpolo tekrna: v prijateljskem srečanju se sestane jo junicrji Ilirije s Primorjem. Od lanskega državnega prvenstva Primorje ni nastopilo več, iz-ral::io je čas in danes se bo predstavilo publiki v novi formi. Ljubljana sledi zgiedom velikih mest. Od največjih športnih centrov svata smo privzeli nogomet ob umetni razsvetljavi. Plavanje zvečer je marsikje že udomačeno — v krasnem Eglisee kopališču v Baslu se tekme vršijo samo v nočnih urah. V Ju-gr slaviji je t^ »novotarijo« uvedel in z uspehom preizkusil Jadran v Splitu, za njim ie na vrsti Ljubljana. V Splitu im&jo večerne tekme ogromno publike. V dolgih procesijah romajo gledalci na plavališče, spremljani od kolone avtomobilov — ali bo Ljubljana tudi sledila simpatičnemu vzgledu temperamentnih Dalmatincev ? Drzoturmr SK Grafike Izmed na turnirju nastopajočih moštev ima gotovo ASK Primorje največ izgledov, da si pribori pokal. Igra, ki jo sedaj to moštvo predvaja je predvsem koristna. Nastopi Primorja proti Gradjanskemu in Iliriji, so pokazali, da more le še to moštvo reš:ti čast Ljubljane v tekmah za državno prvenstvo. Drugi udeležene brzoturnirja SK Svoboda se od leta do leta vedno uspešneje uveljavlja. Njeni rezultati v pretekli sezoni v Mariboru in v Ljubljani dokazujejo dobro formo tega moštva. V nedeljo nastopi kompletna in bo prav resen konkurent za priboritev pokala. O Slovanu se more reči, da je imel preteklo nedeljo precejšnjo porcijo smole. Neodločnost pred golom in rezerve, ki jih je imel v moštvu, so zakrivile poraz kvalifikacijski tekmi. V nedejo nastopi Kompleten in se od njega obeta vse drugačen nastop. O Grafiki bomo še poročali. »Derby« tiskarji : litografi Sobota 24. julija ob 18. Igrišče Primorja. Po razburljivih tekmah zadnjih tednov, je prav dobro, če se poskrbi tudi za malo smeha. Posebno v današnjih časih! Zato priporočamo vsakomur, da si ogleda jutrišnjo tekmo med tiskarji in litografi, ki bo nekakšna mednarodna revija, .ialiran.h' m upokojenih nogometnih zvezdnikov. V moštvih obeh nasprotnikov bodo zastopane vse narodnosti evropskega kontinenta. Sinko, ki nastopi v litografskem moštvu se je n. pr. udejstvoval že na špansk h igriščih kot vročekrven kibic in ga tudi pri ljubljanskih tekmah tovariši komaj krotijo, da ne kravalira. Neki ljubljanski nogometni sodnik ga še prav dobro pozna. Zanimiv bo centerhalf tiskarjev Speglič, ki se odlikuje s svojo longinsko postavo in »bistrim« pregledom igre. Odlična je tudi njegova igra z glavo. Njemu precej sličen je levo krilo litografov Kunde, ki ga poleg omenjenih vrlin odlikuje še kolo-salen šut. Predstavniki madžarske šole Fiinrich, Czipe, Spiczar bodo pokazali vce lepote te šole, če bo ta šola nogometna ali rokoborska. še rie vemo. ker drže to tajnost zase. Desno stran igrišča ie bilo treba betonirati, ker bo po njej vozila trojica tiskarskih »tankov«, v osebah desnega krila »Bumbeža«. desne zveze Makslna >n centerfora ate Čirota. Ta stran tiskarskega napada bo utepla litografom potreben re-spekt in ie verjetno, da se je bodo na kilometre dalee izogibali. Savsko banovino bodo zastopali Istvan, Erdosv, Počgan in Jru-?i. Obljubili so, da ne bodo posnemali pur-garskih manh-, in bodo izjemoma enkrat odigrali tekmo brez izgredov. Med njimi se po znanju nogometa odlikuje Ploha, ki je že pred leti obhajal desetletnico pobiranja žog za golom purgerjev. V obrambi tiskarjev nastopita slavni Alora-ben-Romco in Pepe z morosta. Z -vratarjem »ta lenim Levčkom« tvorijo ti trije nepremagljivo trojico. Bati se ie vročega dneva, da ne bi prestavili gola k bufeju So še druge zanimive osebe, a je bolje da si jih vsak sam ogleda. Vstopnina minimalna. Službene objave LNP (Seja p. o. 20. julija 1932.) Navzoči gg.: rav. Šetina, Novak, Kovač, Grošelj, šetina R., Petrič, Accetto. Državno-prvenstvena tekma ISSK Maribor : HSK Viktorija, Zagreb, se določi 24. t. m. ob 17.30 na igrišče ISSK Maribora v Mariboru. Službujoči odbornik LNP g. Ucvar. Ker je zmagalo SSK Celje v obeh kvalifikacijskih tekmah nad SK Amaterjem s 6:1 in 3:0, se s tem plasira v nadaljnje tekmovanje ter se določi prva kvalifikacijska tekma SSK Celje : SK Athletik 24. julija ob 17. na igrišče SSK Celje v Celju. Službujoči odbornik g. Svetek. Ker še niso dali nobene izjave SZNS v Ljubljani, ZNS v Beogradu in JNS v Beogradu o pokalni tekmi SK železničar : ISSK Maribor, edigrani 29. novembra 1931. v Mariboru, se na podlagi poročila ss. g. Nemeca in službujočega odbornika g. Kemenija, da je bila tekma neregularna zaradi razmočenega terena, tekma razveljavi ter določi ponovno odigran je dne 21. avgusta v Mariboru. Vzame se na znanje prijava SK Grafike, Ljubljana cd 20. t. m., da sodelujejo na njegovi proslavi 24. t. m. ASK Primorje, SK Svoboda in TSK Slovan, vsi iz Ljubljane. Vzame se na znanje prijava MO Maribor, da priredi mestna občina mariborska 15. avgusta športni dan ter se dovolijo nameravane tekme. Odobrijo se mednarodne tekme SK Korotan, Kranj : SK Austria, Klagenfurt 7. avgusta v Kranju, SK Rapid, Maribor : VSV Villach in KAC Klagenfurt 14. in 5. avgusta v Beljaku in Celovcu. Vzame se na znanje razpis vokalnih tekem in propozicij za odigranje istih MO Trbovlje za 30. in 31. t. m. v Trbovljah. Odobri se prijateljska tekma SK Rudar : SK Hrastnik 24. t. m. v Hrasniku. Naknadno se odobri prijateljska tekma Atletik-SK Celje : SK Dcbrna, Trbovlje 17. julija v Celju. Vzame se na znanje zapisnik MO Maribor od 11. julija, zapisnik MO Trbovlje od 18. t. m. ter dopis SK Domžale, Domžale št. 50/32. od 14. t. m. Verificira se s pravom nastopa 30. julija 1932. za SK železničar, Maribor: Gliha Anton. Verificira se s pravem nastopa 22. t. m. za vse tekme za ŽSK Hermes Gvar-djančič Alojzij. Vzame se na znanje izjava igralca Jenka Viktorja, da preklicuje svojo prijavo za ISSK Maribor, Maribor ter da ostane še nadalje član SK železničarja, Maribor. Poziva se ISSK Maribor, da pošlje njegovo legitimacijo do prihodnje seje. Verificirajo se naslednje prvenstvene tekme: Ilirija II. : Hermes 4:2, Korotan : šparta 7:2, Grafika : Slovan 3:1, Korotan : Svoboda. Vič 3:0 p. f., Hermes : Svoboda n 6:2, Celje : Amater 6:1- Rapid : Maribor n. 8:5, Hermes : Slovan 6:0, Javornik : Disk 3:0 p. f., Javornik : Svoboda, Vič 3:0 p. f., Javrrnik : Reka 3:0 p. f., Reka : Svoboda, Vič 3:0 p. f. — Tajnik II. Ljubljanski plavalni pods-s-.ez JPS. (Službeno). Tekmovanje v plavanju in watert>> lu za prvenstvo LPP se vrši v soboto 23. t. m. in v nedeljo 24. t. m. v kopališču mestne občine v Kamniku. Pričetek tekmovanja v soboto ob 16-30 ter v nedelio dopoldne ob 8.30 in popoldne ob 15. Tekmovanje v skokih se iz tehničnih ozirov preloži od petka dne 22 t. m. na ponedeljek dne 25. t. m. To tekmovanje se vrši v kopališču SK Iliri ie s pričetkom ob 15. Žirija: Plavanie: vodja tekmovania Ante Gradove«. vrhovni sodnik: Ivo Kavšek, star-ter: Božo Kramaršič. zapisnikarja. Stergar in Finec sodniki na cilju: Gnidovec. Ae-tosiewicz, Sanciin Savo, Potokar. sodniki na obratu: Potokar. Poesohl. stoperji: 'ng. Bloudek. Gnidovec. Antosiewicz, Sanoin, Pevalek, SeuniIII'(IJIJ Vsaka beseda 50 par; xa dajanje naslov* ali xa Šifro pa 3 Din. (1) Usnjarski pomočnik (strojni Falzer) dobi stalno nameščenje v tovarni Križanič, Ljutomer. 2SS58-1 Korespondentin'o začetnico — perfektno v nemščini in stenografija, sprejme inštalacijsko podjetje. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 28856-1 Prijazno deklico staro 14 let, sprejmem v stalno službo k otrokom v pošteno hišo. Prednost iima sirota alii zmožna nemS^me. Nastop takoj. Mtiller, Ljubljana, Janševa 1». " 20057-1 Čednega fanta 14—15 let starega sprejmem v službo .Siromašna •imajo prednost. Popise na podružnico »Jutra« v Mariboru ped »Dstrežf^v«. 29009-1 Dobra šivilja gre takoj šivat tudi na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.. 29098-3 2M u5S. S Saajzs ■BBbAil mam M ■ i j Vsaka beeeda 1 Din j • z« dajanje naslova ali j za &itro pa 5 Din. (10) Več rabljenih oseb. avtomobilov Ford, mali Renault, skoraj tovarniško nova tovorna chassis za 500 kg prodam. Cen« od 8000 Din dalje. Informacije daje I. Lovše, Lj-ubljana, Tavčarjeva ulica 7. Tel. 27-28. 28900-10 Ogiasj trg. nmčaja po 1 Din b«seda; t» dajanj« naslova ali za šifro 5 Diio. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Šiviljo predrvsem v postrežbi strank. pomirjanjih in izd e lovom :u d a m. s k i h p'ašč«v. sprermn.em t-nk oj. Naslov t oglasnem oddelku »Juitra«. 2(K>?4-1 Stelažo in pudel primerno za galanterijo — steklene in lesene stene kupim. Ponudbe z navedbo mere na oglasni oddelek j »Jutra« pod »Parfumerija« : 29096-7 Rlagamičarko ■to izvrižibamo in z dol gol et-riim sjrričev-ilom. iščem za točiilmico. ponudbe na |wi-dn»ŽTiierf> »Jnitra*- v Mariboru pod »BlagB/ničark.i«. 2906-5-1 Mi75»ria uV-o^Tunegn. ki i.ma orodje, isčfim za lahka dela v lokalu. Oglasiti se je danes v vina mi v Vecn v i ulicii 2. 2900.")-,1 Učenca (i primerno šolsko izobrazbo sprejme trgovina s papirjem M. Ti čar. Ljubljana, Šelenburg-"»va ulica 1. 29022-v Trg. vajenca K dovršeno mesč-ain. šolo ali vsaj dvemi razredi, s popolnoma prosto oskrbo sprejme takoj v trgovino mešanega hl-aga And. Els-bacber. Laško. 28953-v Oglasi ttig. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja v*a ka beseda 50 par; ta dajanje n.-.SH na ali ta šifno pa 3 Dia. (6) Čevlji »Tempo« na obroke Ljubljana. Gledališka nliea št. 4 (nasproti opere). 23001-6 Gramofon, plošče od ">in 15.— prodaja »šlage.r«. Aleksandrova 4. prehod »Viktoria« palače 254 6 Pek. vajenca pridnega sina primorskih staršev sprejmem v učenje Jv-miidlHe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ^ Primorec«. 29300-v Kamniškega apna več vagonov prvovrstnega iamore po prav ugodni ceni takoj dobaviti Franc Prodnik Kregarjevo. pošta Kamnik. — Zahtevajte :>oi>udbe! 28522-6 Otroška spalna košara z modrocem p-i'pre.lai. Naslov v oglas, oddelku' »Jutra«. 29:jc»-6 Beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukeije. plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Za instrukcijo Francoščine iščem starejšega visoko-šolca. Ponudbe z označbo honorarja na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Inštruktor«. £KK!S-4 Kdw i š č « las-iužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanj« naslova ali za šifro pa o Din. (31 Kdor hoče •Mi, in ima »veselje zaslužiti z našimi lmkratjvnimn gosipodirnjsk: ml predmeti in praktičnimi novostmi dnevno 50 do 100 Din. naj se obrne na Ra.zpošiljnlnico Scpi.ra, Dunajska cesta 36 29072-3 30 parnih cevi r-abVeiraih. dolžina 1.00 m. premor 82 mm, kakor tudi decimalno teht^Sco za 1-5 k.g prodam. Naslov v oglaismm oddctku Jutra 29058-6 Otroški voziček ponikljan, ugodin'0 naprodaj v Kolodvorski uiliici št. 38/n, levo. 20O4S-6 Natakarica simipatična, srednjih let, vešča računanja in postrežbe, ki govori perfektno nemško in slovensko, želi mesto za takoj ali 8 1. avgustom. — Naslov: Hotel »Trst«, Kočevje. 290i9-2 Trg. pomočnik mlad, knjiigarsk« papirne stroke, z dolgoletno prakso, samostojen delavec, ararnžer izložb, išče nameščenje. — Gjmro Paivlovič. Karlova«, Ga-za. 28068-2 Kuharica dobra sro^podi-ni.ia itš-on CITIŽ-ho. Naslov Y o^fl^riPTO odKteVk/u »Jutra«. 29030-2 1000 Din dam tistemu. ki mn preskrbi službo spremljevalca pri avtomobilu ali kaj stičnega. Kavei»a na razpolago. Potrwiid.be na oglaisni oddelek »Jutra« pod šjfrrv »1905«. 2TKM6-2 S+3l»io službo išče Rozina L a h, .Terčiu št. 12, Pnistavea. Drugo pismeno. 20027-2 500 Din nasrrade da vesten in močan mladenič. vmiaščine prost. trezen in pošten, nekadilec, tfatemui. ki mn preskrbi slmrlbo skladiščnika ali kakršnokoli v LjmiMjanl. — Cemj. poniidibe na oglasni oddelek ».Tnitra« pod šifro »DeiazmiožCTi in zelo zanesljiv«. 20075-2 vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki sa zaračunajo po Din /.— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro ali ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo.. Enkratna pristojbina ta iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—i Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, *ri oglasih po I Din za besedo pa Din 15.—v Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma fih la vposlati v pismu obenem s naročilom. Autotaxi Din 3 km štirisedežen — Lenarčič. Kranj. Tel. 28. 2So7S-ap Stfojv Vsaka beseda 1 Dtn. ia lajanje naslova aK za šifro oa S Din. (29) Veliko zalogo vsakovrstnega oiotSeriiega poliištva lastnega izdelka nudi po znatno znižanih cenah tvrdka I. REPŠE, tvootasa m zaloga pohištva, LJUBLJANA, Dvorni trg 1. TELEFON 32—28. 7777 TELEFON 32—28. V sat a beseda 1 Dan; a dajanj« uaaiorva sfl u šifra pa 6 Dia. (20) Hišo ono- ali divoistamova-njisko kuipirn proti takojšnjemu .plačilu v Ljubljani ali kje v bližini. —- Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »19tB«. 29015-20 Oblačila si Za odplačilo bančnega čelga nudimo privatnemu kapitalu gttvm o&restHfsž© nalož ho z istim, to je meničnim in hipotekarnim kritjem, proti uvidevnim obrestim. Dopisi pod »Domača industrija« na oglasni oddelek »Jutra«. 9312 25.000 Din posojila s pravico solastnlšt.va iščemo za solidno podjetje. Najbolj varna in solidna naložba denarja. Dopise na og'as. oddieUk »Jiuitira« pod »Sigurnost*. 29053-ill6 Kateri gosprid ali duma bi posodili 3000 Di.ii za dobo šti-' rih tednov, pro4i visoki ■ nasradi im sigurni garanciji.. Ceinijen-c ponudbe prosim na -oglasni oddelek »Jmitra« pod »Ne-zad.olžen .posestnik«. 2008046 Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Dir. Oglasi aooialnega značaja vsaka beseda 50 par; Za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) 2 poletna jopiča 1 nov in 1 zelo dobro ohranjen po nizki ceni naprodaj. Naslov v oiglasnem oddelku »Jutra«. 28986-13 ^nafenit Vsak« (MMMIK «a dajaaj« aa Mfro pa 5 Dm. Umivalno garnituro lepo, novo, prodani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29066-6 Kompletna postelja omara, nočna, omarica, stoli im mize radi pomanjkanja prostora naprodaj na Sv. Petra cesti štev. 51/1. 29.103-6 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) Gostilno na prometnem kraju v Mariboru oddam v najem proti odkuipu inventarja. — Potrebno 20.000 Din. Ponudbe na podružn:©o Jutra v Mariboru pod značko »Takoj«. 21X366-17 Vsaka Oest-da 1 Din sa dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (331 Natakarica d.obro izurjena, želi službo v boljši gostilni v Ljubljani ali bližini. Ponudbo na og^osni oddelek »Jutra« pod »Podjetna in solidna«. 2S927-2 Upok. drž. uradnik išče kakio pisarniško delo v dopoldanskih ali popoldanskih uraih, pro-ti nizkemu honorarju. Ponudbe na o-rlas. oddelek »Jutra« pod »Zmožen lilS«. 20010-2 Vinogradniki V komisij« sprejmem večjo količino dobrega vina, v svirh.0 razprodaje na debelo in dnobii o. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra [»od »Viniotoč in klet«. 29079-33 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa S Din. (16) 400.000 Din posojila išče industrijsko podjetje proti vknjižbi na prvo mesto, dobrim obrestim in drugim ugodnostim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutira« pod šifro »Gotovino takoj«. 29035-16 Edjfar Rice Burroughs: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL Drugi ga bodo preganjali ali pa bežali pred njim, kakor je bilo v minulih časih. Niti opice njegovega lastnega rodu mu ne bodo tovariško ponudile roke. Omikani svet se mu je bil zameril. Iz vsega srca je hrepenel po nekdanjem življenju v pragozdih. A vendar j« le z majhnim upanjem gledal v bodočnost, ki si jo je bil začrtal. 150.000 Din v dobroipae trgovine in go-stil.ne iščem. Vknjiižba na .prvo mesto. Ponudbe na fjodTniKinico »Jutra« v Celju pod značko »Dobro naložen denar«. 29ti9il-16 Vsa£a beseda 1 Din: ta dafenj« naslova aa ta fclro pa 5 Dia. (10) . Skladišče veliko in suho. z elektriko takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28887-19 Del poslov, lokala na Mestnem trgu št. 17 odda takoj tvTdka H. Kenda v Ljublja.ni. 28813-19 Gostilno na račun dobi zakonski par na fio-renjskem. Potrebno 5000 Din kavcije. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«. 291101-11® Lokal z veliko izložbo in pisarno oddam s 1. avgustom v Tavčarjevi ulici. Ponudbe na naslov: Mlakar, poštni predal 206. 29091-19 Brivnico na prometni točki prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29100-19 Stanovanje Komfortno stanovanje v siredlini mesta oddamo s 1. avgustom po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28S03-31 Komfortno stanovanje oddam s 1. avgustom za Bežigradom, Frainketova 4. Pojasnila daje A. Franzot, Framkopanska štev. 26. 29026-31 Trisob. stanovanje s kubim.jo oddam na Starem trgu št. 34/H. 29037-31 nu □ Vsaka beeeda 60 par: aa dajanja naslova u aa Kb« S Din. (21-a) Sobo in kuhinjo s pritklfinamd, eventuelno s kabinetom, iščem s 1 septembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto«. 29023-21/a Mirna stranka 3 odraslih oseb išče stanovanj« dveh ali ene velike sobe z večjo kuhinjo takoj ali 1. avgusta po zmerni cenii. Ponudbe pod »Točen plačnik 33« na oglas, oddelek »Jutra«. 29082-31/a Dvosob. stanovanje s kuhinjo ln pritiklinami iščem za september v okolišu Bežigrada. Ponudlbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Plačam točno«. 29083-31/a Vsaka beseda 50 par: n dajanja oaalova aa sa šifro S Din. (23-a) Prazno zračno sobo v mestu išče.m s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni odid.elek »Jutira« pod šifro »Avgust«. 289S2-23/a Opremljeno sobo lepo. sepa.rirano, po možnosti z uiporalio kopalnice, v okioillišu od Miklošičeve do Resljeve ceste ali Ta-bora, išče za niokaj ted.nov stsarejša dama iiz hrv. Pri.morja. Pon.udibe na ogl. oddrtlek »Jutra« j>od šifro »2678«. 20055-23/a Vsaka beseda 50 par: aa 4&janj« nasltna «U sa ttira 8 Din. (23) Opremljeno sobo čisto, mimo in svetlo, s posebnim vhodom ian elektriko oddam s 1. avgustom boljšemu stalnemu gospodu, 500 korakov od kavarne »Zvezda«. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 28763-23 Sobo opremljeno za dve o^ebi, s posebnim vhodom oddam v novi vili pri Sv. Krištofu. Naslov v oglas, oddelku »Juitra«. 29002-23 O^Prnlteno co^o s parketom in elektr. razsvetljavo oddam v Fkwi-jansikd ulici štev. 22. 29003-23 2 vezani sobi s posebnim vhodom, za pisarno ali stanovanje takoj odda.m. Naslov pove •>g!asini oddelek »Jutra«. 28888-23 Onremljeno sobo z električno razsvetljavo in hTano ali brez oddam v Gosposki ulici štev. 10/T. 29042-23 Sobico č-edmo in zračno oddam gospodični na Resl.ievi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20051-23 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Abstinent nekadilec, A. M. !106o, Aintobus 1932, Aimeriikam.ee, Buffet, Bližina koliodivora, Cisto stanovanje, Dos, Dobro iz-vežban, Dober stroj, Dro-gori.ja 5, Direktor, Dober pokilic, Dobra prijateljica, Dobra eksistenca, Dobimo se. Delavec, Golnik, Gotovima 500.000, Gotovina IV). Hitra. Hiša. Kmotska, Kavcija, K'nun Ilelenn. Kovinska obrt, Komfortno, J. K. Ii88l2, Ijištmiment, LjuM.jana 200, Ljubljana, Leipo posestvo, Leifia pri-Ifi.ka, Likvidocija, Lux, Mir. Moda, Mirno, Marljiva 2.1, Mirna 32, Mari.nič Zora. Marljiva in poštena 54, M. K. 56. Marljivost 32, Moderna pekarna, Miren gospod, Marljiv t.rg 108, Meblirana soba, Neodvisen 009. Nujno, Na obroke, Obresti po dogovoru, O. C. 471;1. Prima Tostavrao.i.:a, Pomoč, nujna •Psiiha, Pult. Počitniška t.o-vnrišiica, Perko. Prva hrvatska, Prometna, točka. P raktik a mtiim ja, Prem o ž en, Resna. Resnost 2, Resna ipomidba. Reva. Skn.pno razvedrilo, Snažno - svetlo. Soba s štedi.lniikioim. Soba, Solidna in zn.nefljiva. Soliden. Solnčno stanovanje, Siškn-Bcžiisrrad, ŠK-il;a I. Šivilja, Špecerija, Takojšnja poroka. Točnost. Takojšnja gotovina, Triglav 3^3, Takoj sluvlha. Takoj S76. Traj.no. Tro\ar Fr.. Trfetanovanjska. Trgovee, Text.il 100. Tajnost-resno, Trezraost, tToam na s.re<\n. 1'go.l-na priložnost. Tgod-na prilika 10:t2. Učit ej i je a. TTgodna kupčija. Fgodna naložitev ka.pi.tala. Vinska trgovina. Varno. Vest.no i.n pošteno. Za takoj. Zelo točen plačnik. Za stanovanje in hrano. Zvesta, Za avgust. Za mesto. Za-dravski. 800. 20.000. 18 let. v eni hiši. ? 1.10. 2767. 515, 500 m2, li50. 40.000, 500. Živali Skobelni stroj za izdelovanje ladijskih tal kupimo Naslov v ogl. od dedku »Jutra«. 29030-29 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova s-K za šifro pa 5 Din. (37) Telefon 2059 Lokomobilo 8—15 HP dobro ohra njeno knipim. — Ponudbe pod »Lokomobila« na podruižniieo »Jutra« v Mariboru. 29011-19 Več elektromotorjev re pu 1 zi jsko-ind ukei jskih — trvornično novih, Vš K s za enofazen in trofazen ter j po znižanih cenah izdeluje PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica it. 5 Steznike in trebušne pasove Ks za trofazen priključek na 220/380, 50 period, ugodno naprodaj. — Po- atelje Terezija Kranje — Vodmnit-Ljubljana, Društvena ulica 28. Zunanja na- nmdlbe na oglasni oddelek | ročila se točno izvršujejo. »Jutra« pod »Motorji«. i Na željo pridem na dom. 29070-29 1 29097.37 Trajno kodranje z najmodernejšim aparatom na samo-hlajenje. »Damski salon« v prehodu palače »Viktorije«, Aleksandrova cesta št. 4. 9295 MARELICE (zerdelija) DIN JE, PARADIŽNT-KE, PAPRIKO i. t. d. dobavlja na drobno in na debelo 9230 STEVAN KIS, eksporter, Subotica. z mešanim blagom v letovišč^-r^kem trgu z veliko okolico v Doljnem Posavju, dolgoletno renomirano oddam s 1. oktobrom v najem. Ponudbe na oglasni oddelek ; Jutra« pod »Velika trgovina«. 9312 Tehnika v Konštanci ^Teehnikum Konstanz). — InženjerSK« šola za strojegradbo in elektrotehniko, zgradbo letal in avtomobilov. Prospekti zastonj 60 l-rtv..r,..--'v -•. ' - - -;s -• . *. v.*,«. Mestni pogrebni zavod Občina LjuOljana Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena, zlata mamica, stara mamica, tašča in teta, gospa Katarina JSartinc roj. plank vdova po ra\-natelju deželne deske v sredo 20. t. m. po dolgotrajni in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče mimo v Gospodu zaspala. Bila je v neprestanem delu in neusahljivi, brezprimerni skrbi za svojce. Pogrešali jo bomo težko. Pogreb nepozabne bo v petek, dne 22. t. m., ob 4. uri iz hiše žalosti, Beethovnova ulica štev. 16, k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 23. julija, ob 7. zjutraj v cerkvi Marijinega oznanjenja. Ljubljana, dne 21. julija 1932. 9336 Anton, sin; Adela, hči, in ostalo sorodstvo. Občsna Lju-Vsl jana Mestni pogrebni zaved Neizrečeno potrti sporočamo vsem, ki so jo poznali, da je naša nad vse ljubljena, nikoli prežaljena Sobico s pro«t5.m vhodom oddam v snedii.ru mesta. Trdinova uTioa 2 ali vogal Dunajsko ceste 28, visoko pritličje. 20032-23 s strogo posebnim vhodom, z za.itrko-m in pranjem perila oddam s 1, septembrom za 300 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20064-23 Lepo sobo opremljeno ali prazno oddam takoj v Sko-fji ulici štev. 10/11 (poleg Tabora) solidni osebi. 20081-23 Sobo lepo opremljeno in strogo separira.no, s hrano ali brez oddam 1. ali IS- avgusta. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 20076-23 Dve prazni sobi brez kuhinj« oddam s 1. avgustom na Resljevj cesti št. 30, I. nadstropje. 29093^23 77' Vsaka beeeda 8 Din; aa dajanje nadura aa šifre pa 6 Dia. (24) Hiromant-grafolog Timofejev v hotelu Lloyd. 29011-24 »Srčna kultura 20« Dvignite pismo! 29067-24 Pridem v K. bud.i v slabem vrememn. 29099-24 Volčjo psico čistokrvno, 2 leti staro, dresi.rano. prodam radi selitve. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 28997 27 v četrtek, dne 21. julija cb y25. uri zjutraj po dolgem, mukepolnem trpljenju sklenila svoje požrtvovanja polno življenje. Blagoslov trupla naše drage pokojnice bo dne 23. t. m. ob 7. uri zjutraj pred njenim domom v Linhartovi ulici št. 20, nakar jo prepeljemo k večnemu počitku v Notranje Gorice, kjer se ob 8. uri po maši zadušnici vrši pogreb. V Ljubljani, dne 21. julija 1932. DR. JANŽE NOVAK, odvetnik, soprog — RAJKO, JURČEK, otroka MARIJA in FRANJO LAVRAČ, starši — VIDA por. GORJUP, OSKAR, PAVLINA, sestri in brat — MARIJA NOVAK, tašča, in vse ostalo sorodstvo. 9385 ,vV5i --v-;. ••. ■ ..,. .f'. '.v-.. .:-,•>> v.r.. . --»v - --«ir^-^--' ' i ' - " Vsem tovarišem in tovarišicam naznanjamo žalostno vest, da nam je danes smrt iz naših vrst iztrgala našo požrtvovalno in delavno tovarišico urednico »Grude« in odbornico »Zveze kmetskih fantov in deklet« v Ljubljani. Predrago tovarišico bomo spremili na njeni zadnji poti v soboto 23. t. m. ob 7. uri zjutraj iz hiše žalosti. Linhartova ulica 20. Nepozabni tovarišici ohranimo trajen spomin! Naj ji bo lahka gruda domača! V Ljubljani, dne 21. julija 1932. 9340 Konzorcij „Grude" v Ljubljani »Zveza kmetskih fantov in deklet" v Ljubljani f§f .flf ti« i-^/rs 'Sm SB smm Urejuje Davorin Ravljeu. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil fiibuikai. Zaa Narodno uskarno d. d. kol uskarnarja Franc Jezeršek. Za Inseratni del je odgovoren Alojz NoviJi. Vsi s Ljubi lam.