Leto V. Ljubljana, dne 25. kimavca 1910. St. 18. OBČINSKA UPRAVA GLASILO „KMETSKE ŽUPANSKE ZVEZE". Izhaja, vsakega 10. in 25. dne meseca, ter stane celoletno 6 kron, polletno pa 3 krone Dopise je pošiljati uredništvu »Občinska Uprava« v Ljubljani. — Rokopisi se ne vračajo. Odgovorni urednik: Dr. Vladislav Pegan. Naročnino in oglase sprejema upravništvo »Občinske Uprave« v Ljubljani Cena oglasom je za dvostopno petitno vrsto 20 vinarjev, večkratno inseriranje po dogovoru. Deželni zbor kranjski. Dne 5. oktobra t. 1. se je zopet sešel deželni zbor kranjski k XXVI redni seji. Vsled obolelosti deželnega glavarja pl. Šuk-ljeja je ot.voril sejo s predlogom, da deželni zbor predloži prestolu čestitko dež. zbora k 80. letnemu godu Njegovega Veličanstva, — dež. glavarja namestnik Licbtenberg. Nato se je obravnavala zadeva o nepotrditvi ljubljanskega župana Ivana Hribarja; — pri tej priliki se j 3 zahtevalo, naj vlada čimprej e vrne ljubljanski občini meščansko samoupravo. Razna poročila deželnega odbora so se od-kazala dotičnim odsekom. Ravno ta dan je deželni zbor sprejel nektere spremembe določil občinskega reda in občinskega volilnega reda za deželno glavno mesto Ljubljano. Zakonski načrt je — kakor znano — vlada vrnila deželnemu odboru, da izvrši nektere zahtevane spremembe. Izmed nujnih predlogov omenjamo onega dr. Lampeta in tovarišev: »deželna vlada naj iz-posluje izdatno podporo po elementarnih nezgodah in po črvu oškodovanim poljedelcem, zlasti za nakup semen in gnojil«. Poslanec Matjašič in tov. so nujno predlagali: 1) osrednja vlada se pozivlje, da odpiše brezobrestno posojilo, dovoljeno za obnovitev vinogradov; 2) osrednja vlada se pozivlje, naj da izdatno podporo, ki bo ž njo omogočeno prizadetim vinogradnikom nabaviti za znižano ceno vkoreni-čenih trt, umetnih gnojil, modre galice in žvepla. V XXVII. seji deželnega zbora dne 6. okt. je prišel na vrsto predlog deželnega odbora, naj se po zahtevi vlade primerno izpremeni od deželnega zbora v zadnjem zasedanju sklenjena re- forma občinskega reda in občinskega volilnega reda za kmečke občine. Predelani zakonski načrt je bil sprejet in je pričakovati v kratkem času Najvišje sankcije in na to novih volitev po vseh občinah v celi deželi. Novi zakonski načrt o \arstvu planinskega cvetja se je izročil upravnemu odseku. V tekočem zasedanju utegne biti še rešen novi cestni zakon, ki se nahaja sedaj v odseku. Na programu je dalje proračun za 1. 1911. in za našo občine važni zakonski načrt o posredovalnih uradih, ki naj bi se uvedli obligatorično. — Ta zakonski načrt bomo svoječasno priobčili doslovno. Plače ali nagrade županov. O plačah ali nagradah, ki jih dobivajo naši župani, dostikrat ni vredno govoriti. So celo ponekod župani, ki ne dobivajo za svoj trud sploh nikake plače. Po § 25. občinskega reda za Kranjsko pa jim plačo ali nagrado lahko določi občinski odbor. Zanimalo bo naše župane, če jim priobčimo nekaj razsodb upravnega so lišča ravno glede teh plač. V prvi vrsti omenjamo razsodbo tega sodišča z dne 10. junija 1889, št. 869, ki pravi: »Sklep, ki ga stori občinski odbor glede plače župana, velja le za dotično poslovno dobo občinskega zastopa.« — Naj se torej vselej takrat, ko se izvoli župan, določi tudi njegova plača za bodočo 3-letno dobo. Druga razsodba z dne 24. oktobra 1891 št. 2372 določa: »O tem, kakšno plačo naj dobi župan iz občinskih sredstev, odločajo avtonomni or- gani po prostem prevdarku«. — To se pravi: občinskemu odboru ne more nikdo velevati ali predpisovati, koliko naj določi plače županu, ampak odbor sklepa o tem popolnoma samostojno. Nadaljna razsodba upravnega sodišča z dne 25. maja 1888 št. 1774 pase glasi: »Čeje občinski zastop določil za župana letno plačo (nagrado) pa se brani vstaviti dotično svoto v proračunu, tedaj je upravičen deželni odbor na podlagi pritožbe županove odrediti, da se vstavi dotična svota v proračunu.« Mi bi k temu še pripomnili, da je vsak delavec vreden plačila, torej tudi župan, ki nosi — kar mora vsak priznati — danes veliko odgovornost, pa tudi veliko dela na svojih ramah. Razglas deželnega odbora Kranjskega Kmetijski vajenci. Na deželno pristavo v Ro-bežu oziroma v Goričanah sprejmejo se s 1. novembrom 1910 štirje vajenci za teoretično in praktično izobrazbo v živinoreji, pašništvu in travništvu. V poštev pridejo samo kmečki sinovi, namenjeni, da svoj čas prevzamejo podedovano posestvo. kar je dokazati z županskim potrdilom. Učna doba traja eno leto. Hrano in stanovanje dobe na deželne stroške. Za obleko in obutev se jim bo izplačevalo na mesec po 10 K. Prošnje je vložiti do 15. oktobra t. 1. na deželni odbor v Ljubljani. Priložiti jim je razun omenjenega potrdila, krstni in domovinski list, šolska izpričevala in dokazila o morebitnem dosedanjem praktičnem delovanju. Izseljevanje iz Avstrije v Ameriko. (Vestnik Rafaelove družbe.) Izseljevanje v Ameriko noče pojenjati. Pravzaprav ne moremo poj miti, kaj vleče ljudi preko široke »luže«, kajti Amerika je že davno nehala biti obljubljena dežela. Trudapolno delo čaka našega izseljenca v ameriških rudokopih in tovarnah, delo, ki marsikomu uniči vse telesne moči, vsled katerega premnogi opešajo recimo v 10 letih, med tem ko bi si ohranili na domači grudi zdravje morda trikrat tako dolgo dobo. Res je, da sem-tertje doseže eden ali drugi srečo tudi v Ameriki, toda redki so taki. Koliko pa jih je, ki zaslužijo komaj toliko, kolikor izdado za pot tja in nazaj; poznamo pa tudi take, ki so se zadolžili, da so se sploh mogli vrniti v domovino. Zgodi se res, da si ta ali oni opomore, plača dolgove in si še kaj prihrani, a taki so bele vrano. Res je, da je marsikdo primoran iskati si zaslužka izven svoje domovine, še več je pa takih, ki jih žene v Ameriko želja, živeti udobno, prosto življenje. Koliko jih pa propade v duševnem, ne-le telesnem oziru! Koliko se jih izgubi narodu! Svarili smo že večkrat pred izseljevanjem v Ameriko; opozarjali, da je zaslužek tam vedno slabši in draginja vedno večja. Vendar, kakor nam kažejo poročila o izseljevanju — to nikakor noče biti manjše. V prvi polovici letošnjega 'eta se je izselilo iz Avstrije črez morje 88.434 oseb. Večinoma potujejo naši izseljenci v Zjedinjene države; tako se jih je odpeljalo v letošnjem prvem polletju tja 74.262. V Kanado se jih je odpeljalo 10.857, in le nekaj malega v Brazilijo in Argentinijo. Od tega števila se jih je odpeljalo samo 5036 čez Trst — s parobrodi društva »Avsto-Ameri-kana«. Da se ta edina avstrijska parobrodna družba ne more bolje razviti, kakor bi bilo želeti, so krivi parobrodni trusti. Rekli smo že, da je marsikdo primoran iti po svetu iskat si kruha. Za take je že velike koristi, ako dobi koga, ki mu pojasni vse, kar mu je treba vedeti po svetu, zlasti za tako dolgo pot, kot je v Ameriko. — Kako srečen je potnik, če ve v tujem velikem mestu za človeka, pri katerem lahko dobi svet in pomoč v sili. V to svrho se je ustanovila »Rafaelova družba«, ki se po vsej pravici lahko imenuje že svetovna družba in ki ima tudi v Ljubljani za slovenske izseljence slovensko podružnico z lastno pisarno. Naša slovenska »Rafaelova družba « je začela z intenzivnim delovanjem in res se obračajo potniki na njo v vedno večji meri in v vedno večjem številu, kar store tem lažje, ker dobe vse: pojasnila, spremstvo, družbin znak in priporočilni list do zaupnikov po drugih me stih — brezplačno. Stremljenja družbe, ki hoče le varovati ma-terijelne in moralne koristi izseljencev in ne išče zase prav nikakega dobička, najmanj pa izselje-ništvo podpira, kakor se ji je že po krivici očitalo, — podpirajo tudi c. kr. oblastva, predvsem deželna vlada in okrajna glavarstva, ministerstvo, deželni odbor kranjski. Naj ne pozabijo na njo tudi naša županstva! Zadnji čas je razposlala družba sledeče okrožnice, pod naslovom: Navodilo za izseljence v Ameriko. Avstrijski državljani moškega spola do 50. leta, kateri žele potovati v Ameriko, morajo biti oskrbljeni s sledečimi svedočbami, ako hočejo brez zadržka potovati: Vsaka oseba bodisi moškega ali ženskega spola mora imeti potni list (pos) od c. kr. okr. glavarstva. Mladeničem v starosti od 18. let naprej do zadoščene vojaške naborne zaveznosti se sploh ne podeli potni list za Ameriko ali v inozemstvo. — V svrho podelitve potnega lista za inozemstvo morajo imeti mladoletne osebe ženskega spola posebno dovoljenje od pristojnega sodišča. Ženske z otroci morajo imeti pos od okrajnega glavarstva za Ameriko, v katerem morajo biti vpisani tudi potujoči otroci. Razen tega mora imeti vsak natančni naslov (adreso) h komu potuje v Ameriko, in ob prihodu v Newyork, mora imeti najmanje 125 kron a. v. denarja; otroci pod 16 let stari sami ne smejo potovati, ako nimajo starišev v Ameriki. Glede neaktivnih oseb vojaškega stanu veljajo posebej še določila vojnega zakona in vojnih predpisov. Vsak izseljenec mora biti zdrav in nepohab-ljen; dobro je, da se pred odhodom doma ali v Ljubljani da zdravniško preiskati. — V Ameriki so zelo natančni pri zdravniški preiskavi in pošiljajo izselniku pri najmanjši telesni napaki brezpogojno nazaj v domovino. Otroci stari od 1—12 mesecev (dojenčki) plačajo običajno po 25 kron, od 1 do 4 let različno, od 4 do 12 let polovično vožnjo. Iz Ljubljane vozijo vlaki v primorska mesta različno, odvisno je od parobrodov in prog; največ se jih vozi ob torkih. Vsak potnik naj se zglasi en do dva dni poprej e, če ni drugače — tudi na dan odhoda, seveda če ima že vse gori navedene svedočbe in dovolila, v naši pisarni, da dobi potrebna navodila in se ga spremi v dotično potovalno pisarno. Osebe, katere se sklicujejo na kake ustmene ali pismene pogodbe v Ameriki se ne smejo izkrcati, ampak se morajo vrniti nazaj v domovino; več o tej važnosti se izve v pisarni družbe sv. Rafaela v Ljubljani. Vse označene stvari veljajo za III. razred; za I. in II. pa veliko stvari odpade. Prtljaga naj se spravi v Ljubljani na kolodvoru do odhoda, da ni sitnosti pri užitninskih paznikih na mitnicah; prtljage naj se vzame kolikor mogoče malo, v nekatero ^arnike se sme vzeti brezplačno do 100 kg. teže, a v drugih nekaj manj. — Vsi tovorni komadi morajo imeti naslov potujočega in določeno mesto kamor potuje, da se ne pripetijo zamene in izgube. Večja prtljaga ali kovček, katerega potujoči ob času potovanja iz svoje domovine do vkrcanja ne želi pri sebi imeti, mora se vnaprej nasloviti v dotično mesto ob morju in odposlati kakor navadno ali brzovozno blago. — Odpošiljatev mora biti pravočasno odposlana, tako da najkasneje tri dni pred odhodom parobroda pride v dotično primorsko mesto, drugače, ne jamčijo, da se odpošlje z dotičnim parnikom. Lastnik pošiljatve mora se pri prihodu v mesto zglasiti pri dotičnem društvenem parobrodnem uradu, in poizvedeti, če so njegove stvari v redu došle. Vsa druga navodila, kakor vozne cene par-nikov in železnic, se dado tukaj, v družbeni pisarni, ker so cene različne po daljavi in času vožnje. Vsak potnik, kateri se obrača na naše društvo, dobi cenejšo vožnjo, potem društveni znak »Priporočilni list«, v katerem so navedeni v raznih mestih naši zaupniki, da se more vsakdo v času potrebe nanje obrniti, da mu svetujejo vse potrebno ter mu pomagajo do zaželjenega cilja. Posebno v Ameriki je to neprecenljivega pomena. Pisarna družbe sv. Rafaela, Dunajska cesta št. 32, I. nadstrpje, v hiši »Zadružne zveze« v Ljubljani. Uradne ure ob delavnikih so od 8,—12. ure dopoldne in od 3.-6. ure popoldne. * * * Kako naj delajo za »Družbo sv. Rafaela« naša županstva ? — S tem, da bodo navajala vse, ki se zglašajo pri njih za odhod, naj se javijo v Ljubljani v družbini pisarni, kjer dobe brezplačno vse, kar smo popred omenili. Tako delovanje pač ni težko! Deželni odbor štajerski nepoboljšljiv prezirljivec slovenskega jezika. (Dopis s Štajerskega.) Dasi je državno sodišče s svojo razsodbo z dne 3. VIL 1906 št. 264 izreklo, da se to ne dotika pravic občin, če hočeimeti deželni odbor štajerski nemški uradni j e z i k in je s to razsodbo ob jednem razsodilo, da je on kršil zakon, ker ni občini Ko-karje odgovoril na njeno vlogo v slovenskem jeziku, vendar še vedno noče slovenskim občinam dopisovati v slovenskem jeziku, četudi to odločno zahtevajo. Ker se torej on noče ukloniti zakoniti pravici občin, ne gre drugače, nego nastopiti proti njemu s tihim uporom. Če on noče svojih dolžnosti izpolnjevati s tem, da noče slovenskim občinam slovenski dopisovati, tudi slovenske obline niso dolžne reševati njegovih nemških dopisov. Prepirati se ž njim za vsak dopis do državnega sodišča je zelo zamudno in tudi mučno delo. Občina Kokarje na Štajerskem izvršuje svoj tihi upor s sledečim načinom: V »Občinski Upravi« je bilo že obrazloženo, kako je deželni odbor zažugal županu občine Kokarje 50 K globe, če ne bode doposlal Celjski bolnišnici v treh dneh »Razkaznice — Kazala« za nekega bolnika. Izpisek (krivo »Izvleček«) za to »Kazalo« je bilo namreč bolniško oskrbništvo do-poslalo občini samo v nemškem jeziku. Proti sa-monemškemu dopisu deželnega odbora se je občina pritožila na namestnijo, od koder še ni nobene rešitve. Po preteku več tednov je dospel od deželnega odbora na županstvo Kokarje nov nemški dopis, v katerem se županu v ravno tej zadevi žuga z globo samo 10 K, če ne bode zahtevanega »Kazala« v treh dneh doposlal Celjski bolnišnici. Občina je dopis sprejela in vpisala v opravilni zapisnik z nazivom »nek nerazumljiv nemški dopis«; kajti to ve, da mora sprejeti vsak v katerem si bodi jeziku pisan dopis, sicer bi dala političnim oblastvom povod nastopati proti nji zaradi odklonitve dolžnega sprejema dopisov. Proti nemškemu dopisu deželnega odbora je pa vložila na c. kr. namestnijo sledečo pritožbo: »V smislu določb člena XIX. državnega osiiovnega zakona z dne 21. dec. 1. 1867. drž. zak. štev. 142, kateri zakon je bil izdan za določitev pravic državljanov, a ne za deželne oziroma državne urade, nima deželni odbor do podrejenih mu občin nobenih jezikovnih pravic, temveč' le dolžnost dopisovati občinam v njihovem jeziku, nemškim občinam torej v nemškem, slovenskim pa v slovenskem jeziku zlasti, če to zahtevajo. Občina Kokarje je slovenska občina. Ona je že nebrojnokrat zahtevala od deželnega odbora, naj ji dopisuje v slovenskem jeziku, oziroma ona bi se za sedaj zadovoljila s prestavo njegovih nemških dopisov od strani deželnih pomožnih uradov. Ker tudi ti neutemeljeno odklanjajo zaprošeno prestavljanje, je občina Kokarje primo-rana, da čuva svoje jezikovne pravice, proglasiti samonemške dopise deželnega odbora za protizakonite. Ker stoji ona na stališču zakona, ne more ničesar protizakonitega niti na znanje vzeti niti obravnavati. Občina Kokarje ima v smislu določb člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. dec. 1. 1867. drž. zak. št. 142 pravico čuvati in gojiti svojo narodnost in slovenski jezik v uradih deželnega odbora. Visoka c. kr. namestnija v Gradcu je najvišja državna izvrševalna oblast v deželi. Njipti-stoja po Najvišjem vladarjevem naročilu čuvati nad tem, da bodo vsi deželni in državni uradi na Štajerskem natančno izvrševali zakone, prosimo torej: Visoka c. kr. namestnija v Gradcu blagovoli pričujoči samonemški tu nerazumljivi dopis deželnega odbora kot v jezikovnem oziru protizakonit razveljaviti ter deželnemu odboru v Gradcu naročiti, da je on v smislu prej naštetega zakona dolžan občini Kokarje dopisovati v slovenskem jeziku. Občina Kokarje bode radevolje izvršila vsa naročila deželnih in državnih uradov, ki bodo ustrezala zakonitim določbam, nezakonitosti pa ne bode nikdar niti podpirala niti trpela. Župan Praznik Josip. C. kr. namestnija je na to odgovorila, da nima ona v jezikovnem oziru na deželni odbor nobenega upliva. Občina se je proti temu razlaganju pritožila na notranje ministerstvo. Če tudi bode deželni odbor dal zažugano globo med tem časom morebiti izvršiti, vendar ne bode zmagal. Občina bode namreč v tem slučaju tožila deželni odbor pri državnem sodišču, ki bode globo kot nezakonito razveljavil. Deželni odbor bode moral župana morebiti že vplačano globo vrniti, to je obsedel bode, pravica občine pa bode slovesno zmagala. Ta odlični nastop zavednega župana oziroma občinskega odbora nam kaže pravo pot, po kateri dospemo do svojih pravic. Ob vladajočem ponemčevalnem sistemu v državi, je vsak drug način brezuspešen. Narodove pravice so v naših rokah! (Op. ur. — Pritožbena pot na c. kr. namest-ništvo v avtonomnih zadevah ni pravilna; take stvari spadajo v kompetenco c. kr. upravnega sodišča. — Dopis smo sprejeli, ker odobravamo boj občine Kokarje za pravice slovenskega jezika.) Argentinsko meso v Avstriji. Nenavadno visoke cene goveje živine, ki so povzročile draginjo mesa, so dale avstrijski vladi povod za dovoljenje, da se sme uvažati v Avstrijo zmrznjeno meso iz Argentinije v Ameriki. Tam se je ustanovila posebna industrija, ki prireja tako meso s posebnimi stroji, ki znižajo temperaturo do 31. stopinj pod ničlo, vsled česar meso popolnoma zmrzne in se tako lahko ohrani več tednov, ne da bi izgubilo mnogo na svojem okusu. Nedavno se je uvozilo v Trst tako meso in komisija se je izrekla, da je bila nalašč za to pripravljena mesna jed prav oknsna. Avstrijska vlada je za sedaj dovolila uvoz do 10.000 tonelat na leto, da odpomore manj premožnim slojem. — Vprašanje pa je, če se bo ta uvoz tudi za stalno obnesel in če bo meso znatno ceneje. Po našem mnenju bo na ceno živine in mesa vplivala v prvi vrsti podpora živinorejcev in živinorejskih zadrug od strani države, dežele in občin, ne pa tuj import. Naj omenimo še, koliko se izvozi iz Argentinije na omenjeni način pripravljenega mesa. Leta 1909. se je izvažalo tako pripravljeno meso iz Argentinije v Anglijo, Francijo, Belgijo, Nemčijo, Španijo, Italijo, Afriko, Severno Ameriko, Kubo in v Brazilijo. V prvih šestih mesecih lanskega leta se je odposlalo 119,950.000 kilogramov svežega mesa; od januarja do maja 8,728.000 kg. suhega mesa in 20,997.000 kg. masti. Posebno veliko argentinskega mesa se proda v Londonu. L. 1899. se je porabilo v Londonu 303,909.950 kg mesa in od tega celih 210,407.750 kg je bilo argentinske provenience. Dr. Neumayer je izračunal, da je bilo od 400,000.000 kg mesa samo 23 odstotkov konfisciranega. Vprašanja in odgovori. 219. Županstvo Studenec-Ig. Vprašanje: Kdo je upravičen kaznovati oziroma določiti kazen proti prestopku policijske ure in proti prestopku javnega gostilniškega plesa brez dovoljenja ? Ali župan sam? Ali c. kr. okrajno glavarstvo? Pri tukajšnem obč. odboru se ne da doseči sklep večine glede navedenih prestopkov Odgovor: Če ste prečitali odgovor na 210. vprašanje v 16. številki »Občinske Uprave«, ste bili gotovo tudi na jasnem glede svojega vprašanja. Da Vam še natančneje tolmačimo, povemo še to-le: Ker je ministerstvo odločilo, da smejo le obrtna (politična) oblastva, t. j. okrajna glavarstva izdajati licence za prekoračenje policijske ure, je obenem odredilo, da se vsi tozadevni prestopki kot prestopki obrtnega reda kaznujejo od teh oblastev. Če je torej gostilna odprta čez policijsko uro brez dovoljenja, je dolžnost županstva, to naznaniti c. kr. okrajnemu glavarstvu, ne glede na to, da ostane županstvu neomejena pravica zahtevati občinsko takso, ako je uvedena. Dovoljenje za godbo in ples pa ima nasprotno le županstvo pravico izdajati, zato ima te vrste prestopke (ples in godbo brez dovoljenja) tudi edino županstvo pravico kaznovati. O odmeri kazni občinskemu odboru ni treba sklepati, ker ni v to poklican. Prestopke radi nedovoljenega plesa in godbe, ki spadajo v delokrog krajevne (nravstvene) policije, kaznuje občinski kazenski senat po določbah §§ 58 in 59 občinskega reda. — Ta senat mora obstati iz župana in dveh občinskih svetovalcev, ne zadostuje torej, da bi se pritegnila dva odbornika, ker bi dala ta formalna pomanjkljivost lahko povod raz-veljavljenju dotične razsodbe. Upamo, da ste sedaj Vi in z Vami ostala županstva popolnoma na jasnem glede licenc obeh vrst in glede kaznovanja teh prestopkov. Sicer pa izda deželni odbor v kratkem obširna navodila v posebni okrožnici. 220. Županstvo Št. V. Vprašanje: Oče je izročil svojemu sinu posestvo in se vknjižil za stanovanje in skupno hrano do smrti na hišo. Sin pa je to hišo prodal in kupil drugo. Oče zahteva sedaj skupno hrano pri sinu, ne pa pri novem gospodarju, sin se pa brani. Ali more oče zahtevati od sina, da mu mora dajati stanovanje in hrano v svoji novokupljeni hiši, češ da ne mara imeti tega pri novem gospodarju v prodani hiši, na kteri sta vknjižena stanovanje in hrana? Odgovor: To izključno pravno vprašanje se bo dalo rešiti le pri sodišču. Po našem mnenju oče sina ne bo mogel pri- siliti, da bi mu dajal užitek iz svoje novokupljene hiše. V tO bi bilo treba izbrisa vknjižbe na prejšnji hiši in prenosa na sedanjo novo sinovo hišo. Nam se zdi čudno le eno: kako pa se je delala kupna pogodba? Saj je moral dotični, ki je kupoval hišo, vendar vedeti, da je na njej vknjižba očetovega užitka. Tudi je moralo biti to v kupni pogodbi izrecno navedeno. V tem slučaju mora pač novi lastnik prvotne hiše dajati očetu vse, kar bi imel ta zahtevati od sina. Gotovo pa je, da se sporazumno med dotičnim gospodarjem, očetom in sinom lahko prenese vknjižba od prvega na drugo posestvo. Za to pa bi bilo treba posebne — pri notatju izdelane ali vsaj poverjene izjave in potem prošnje na pristojno sodišče. Sicer pa ni nobene ovire, da bi ne zaprosil oče takoj pri sodišču za prenos vknjižbe; to bo že potem razsodilo, ko bo zaslišalo vse prizadete stranke. Mogoče je končno tudi, da se za očeta založi sodno ona svota, ki bi zadostovala, da se iz obresti pokrivajo izdatki za stanovanje in hrano očetu. 221. SI. K. i z o b r a ž. društvo Št. J. Vprašanje: Ali se more slabim starišem posili vzeti otroka, če popolnoma zanemarjajo njegovo vzgojo ? Odgovor: Zanikrnim starišem je vsekakor mogoče vzeti otroka, ampak ne morda enostavno otroka odvesti. Kompetentna so za tak korak le pristojna sodišča, ki odvzamejo slabim starišem po izvršeni preiskavi otroke in jih oddado v vzgojo vestnim ljudem. Med raznimi vzroki odvzetja je n. pr. nenravno življenje starišev (konkubinat) i. dr. — Predpogoj sodnega postopanja je ovadba od poklicanih oseb, korporacij, varnostnih in upravnih organov (orožništva in županstev), dušnih pastirjev in drugih. (§§ 178 in 217 obč. državljanskega zakonika). — Ker obstoje sedaj mladinska sodišča (»za otroka« — za otroško varstvo in mladinsko oskrbo) obrnite se na dotično pristojno sodišče. 222. SI. K. i z o b r a ž e v a 1. društvo Št. J. Vprašanje: Po kaki poti se da vzeti gostilničarju koncesijo ? Ali mora biti ze preje kaznovan ? Kteri prestopki bi bili merodajni ? Odgovor: Glede odvzetja obrtne pravice, pri gostilničarju gostilniške koncesije, se ne da določeno izjaviti, katera kaz-njiva dejanja so povod odvzetju. Tudi obrtni red iz leta 1907 nima — razven nekaterih določenih — na posamezne slučaje se nanašajočih dejanj podrobno navedenih. Vide: § 57,' § 131 e, § 133 b, zlasti pa § 139, razglasa trgovinskega ministerstva o besedilu obrtnega reda, drž. zak. št. 199 ex 1907. Obrniti bi se bilo treba na obrtno oblastvo I. instance (okrajno glavarstvo). Če je bilo kaznjivo dejanje že predmet sodne obsodbe, bo stališče za obrtno oblastvo tem lažje. Mi Vam svetujemo, da se zastopniki društva osebno zglase pri okrajnem glavarstvu in stavijo ondi potom zapisnika svojo pritožbo v konkretnem slučaju. 223. K. s. i z o b r. društvo Š t. J. Vprašanje: Ali je mogoče tudi osebe ženskega spola spraviti v prisilno delavnico ? Kako bi bilo postopati ? Odgovor: Tudi osebe ženskega spola je mogoče oddati v prisilno delavnico. -— Ženske osebe iz Kranjske se oddajajo v Lankowitz pri Gradcu. Oddaja v prisilno delavnico se izvrši le, če tako izreče sodišče na podlagi predkazni (tatvine, vlačugarstva, delomržnosti) in če se izreče za oddajo deželna komisija. Oddati je mogoče tudi mladoletne osebe, vendar pa more to storiti oče ali varuh le sporazumno s sodiščem. V tem slučaju je za vsako osebo treba plačati 81 h dnevne oskrbnine. Če se hoče oddati kako žensko osebo prostovoljno brez nocijoniranja ali prisilne oddaje, naj se obrnejo prizadeti stariši oziroma varuh na ravnateljstvo omenjenega zavoda, ki ukrene samo, kar je treba. 2 24. Ž u p a n s t v o v Š t. J. Vprašanje: Prosimo natančnega pojasnila glede sejmov : 1. Ali mora občinski odbor, ko sklepa o uvedbi oziroma prošnji za sejme, sklepati tudi že glede prostora, ali zadostuje, da prostor nasvetuje županstvo in priloži obenem načrt ? 2. Kako se najprimerneje utemelji v prošnji potreba sejmov? Kaj je treba vse navesti: kakšna števila, podatke itd.? 3. Kam naj se naslovi prošnja: na okrajno glavarstvo ali na deželno vlado in kako se naj kolekuje? 4. Ali je upanje, da se dovolijo živinski in prešičji, ter obenem kramarski? — Kako je glede prostora za prešičje ? 5. Kako naj