NOVI TEDNIK
Št. 38 - leto XLVI - Celje, 24. IX. '92
Cena 90 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Žebljico
na glavico
celjskega sejma
MOS 92 presegel vse rekorde. Direktor Stepa Vlado Podhostnik zavrača očitke
Celjanov o mariborskih skominah. Ker ni vreča krompirja, ga ni mogoče seliti iz
kraja v kraj, zatrjuje tudi direktor Celjskih sejmov Franc Pangerl. Vse o sejmu
na straneh 5, 6 in 7.
Zeleni Jarh
in ruske
»umetnice«
Nekdanjega zelenega predsednika
obtožujejo - celo poskusov zvodni-
štva! Vroča tema na strani 9.
Lepše od
Uršife biio
ni nobene
Miss Celja 92 v reportaži na strani
16: »Sem le ena izmed brhkih de-
klet.«
Mlilijoni
la krilo
Vrhunski italijanski modni kreatorji
predstavili svoje modele. Bi za eno
cenejših Versacejevih kril odšteli
3 milijone lir? Reportaža Alta moda
brez fotoaparatov na strani 7.
IZ VSEBINE:
Celjska kriza
Vlada brez ministrov, skupščina brez
poslancev. Stran 2.
Volilna matematika
Bo Celje ostalo brez svojega predstav-
nika v državnem zboru? Stran 2.
Denar
Naval ponarejenih tolarjev pred zame-
njavo bonov. Stran 3.
Gledališče
z Razbojniki v sezono. Stran 8.
Šport
Rokometaši in atletinje za evropski pokal.
Strani 12, 13.
komen"!"iramo
Predsedniška
nadaljevanka
Po majskem odstopu predsednika DPZ Mira Gradi-
ča so v Celju poslanci tega zbora poskušali izvoliti
novega predsednika že sredi julija. Takrat so izbirali
med Egonom Koštomajem (SDP) in Stanislavom Pir-
natom (Zeleni), vendar potrebnega števila poslanskih
glasov ni dobil nihče. Za ponedeljkovo zasedanje je
bila vložena le ena kandidatura - za zdajšnjega pod-
predsednika Boruta Alujeviča - tistih deset poslancev,
ki se je v Narodnem domu le zbralo, pa ni imelo
težkega dela. Le malo so poklepetali in se načelno
dogovorili, da bodo zaradi nesklepčnosti odpadle voli-
tve poskušdli izvesti pred naslednjim poslanskim
zborom.
Če odmislimo, da je DPZ brez predsednika že od
konca maja, bi nekaj več resnosti celjskih poslancev
pričakovali že zaradi tega, ker je na njihovo zahtevo
pripravljen predlog sprememb občinskega odloka ]
o sestavi in pristojnostih zborov ter o volitvah skupš- I
činskih funkcionarjev. Del poslancev je za svoje boljše
in učinkovitejše delo zahteval možnost ločenega šesta- \
Janja zborov in obrsMiavo posameznih zadev na loče- i
nih sejah. »Razprave bodo bolj argumentirane, lažje
bomo delovali v ok\'iru naših pristojnosti,« je bilo
večkrat slišati - a eden pr\'ih poskusov, še pred potrdi-
tvijo teh sprememb, je že pogorel.
Poslanci - tisti, ki so le prišli v Narodni dom- pa so
razmišljali tudi o drugačnih možnostih za reševanje
parlamentarne krize v Celju. Omeniti velja pobudo
o razpustitvi skupščine, ki smo jo v Celju slišali tudi
v ponedeljek. Osnovo za takšno dejanje daje Ustava,
seveda pa bi morali poslanci v zdajšnji sesta\i najprej
spremeniti občinski Statut. Ker pa je za spremembe
statuta potrebna absolutna večina, torej 38 poslanskih
glasov, bo verjetno tudi s to idejo težko prodreti...
Celjski predsedniški nadaljevanki tako še vedno ni
videti konca. Doklej, se sprašuje vse več Celjanov?
IVANA STAMEJČIČ
Logično je
pričakovati podporo
o novem pretisednlku IS In
poapretlsednlku SO za družbene
delavnosti naj bi v CeUu odločili danes
Pred današnjim (četrtek,
24. september) skupščinskim
zasedanjem je celjski župan
Anton Roječ poz\'aI poslance
občinske skupščine, naj se za-
sedanja zanesljivo udeležijo in
na volitvah odločajo zrelo in
demokratično. »Demokratično
pa pomeni tudi to, da poslanci
odločijo najprej v javnem (ob-
činskem) in šele nato v last-
nem (ali pa strankinem) inte-
resu,« je še dodal.
Osrednji točki skupščinske-
ga zasedanja bosta prav goto-
vo volitve skupščinskega pod-
predsednika za družbene de-
javnosti (vložena je kandida-
tura za Janeza Domitro\iča) in
mandatarja za sestavo občin-
skega IS (skupina poslancev
ZZD je vložila kandidaturo za
inž. Andreja Komela). Po žu-
panovih besedah je na samem
zasedanju pričakovati za obe
fiinkciji vsaj še po eno kandi-
daturo. Tako liberalni demo-
krati na javljajo vložitev kan-
didature za mandatarja, nji-
hov kandidat pa ostaja ekono-
mist Zdene Podlesnik.
V času do 10. septembra (po-
daljšan rok za vložitev kandi-
datur) je skupščinsko predsed-
stvo vse stranke povabilo, naj
predlagajo svoje kandidate.
Odziva ni bUo, zato je po žu-
pano\Th besedah logično pri-
čakovati, da bodo stranke oba
predlagana kandidata podpr-
le. Inž. Komel se je s svojim
programom doslej predstavil
vsem celjskim strankam in na
njegovo kandidaturo ni bilo
večjih pomislekov — omeniti
velja le dva; da je podobno kot
Mirko Krajnc, ki je maja od-
stopil, zasebni podjetnik in da
prihaja iz iste stranke (SDSS)
kot župan. Vendar pa to, po
mnenju skupščinskega vod-
stva, ni ovira za njegovo izvo-
litev.
Do težav pa zna priti, če bo-
do poslanci izbirali med dve-
ma kandidatoma. Po občin-
skem odloku je namreč za iz-
volitev funkcionarjev potreb-
na v prvem krogu absolutna
večina (38 glasov), če izbirajo
med večimi kandidati, pa
v drugem krogu zadošča za
zmago že navadna večina ti-
stega od dveh kandidatov, ki
sta v prvem krogu dobila naj-
več glasov. Razlaga člena, ka-
ko je v primeru, če se na voli-
tvah pomerita dva kandidata.
pa je dvoumna. Zato bodo po-
slanci - če bodo izbirali med
dvema kandidatoma — najprej
glasovali o tem, ali se v prime-
ru, da nobeden ne dobi abso-
lutne večine, volitve lahko na-
daljujejo v drugem krogu.
In, če na četrtkovem zaseda-
nju poslanci ne bodo izvolili
nikogar? Župan Anton Boječ
meni, da bi morali v tem pri-
meru v občini sprejeti nov sta-
tut mestne občine Celje (za kar
pa je spet potrebnih 38 poslan-
skih glasov) in pohiteti s pri-
pravami na nove volitve.
I. stamejCiC
Po besedah Matjaža Železnika
in prof. Stanka Lorgerja bodo
celjski krščanski demokrati na
začetku skupščinskega zase-
danja zahtevali tolmačenje
oziroma avtentično razlago
6. odstavka 14. člena odloka
o sestavi in pristojnostih zbo-
rov in izvolitvi skupščinskih
funkcionarjev. V njem je na-
mreč zapisano, da je »v dru-
gem krogu izvoljen kandidat,
ki prejme več glasov.« Krščan-
ski demokrati menijo, da bodo
volitve v Celju poštene do ob-
čanov le, če ho nov mandatar
iz\'oljen z absolutno večino.
Pred skupščinskimi novpstm
Poslanci celjske občinske skupščine
danes govorijo o spremembah in do-
polnitvah odloka o sestavi in pristoj-
nostih zborov in izvolitvi funkcionar-
jev občinske skupščine. Z besedilom
osnutka odloka, ki so ga pripravili
v občinskem sekretariatu, so prejšnji
teden soglašali tudi v izvTŠnem svetu.
Na številne poslanske pobude so
gradivo v drugi polovici julija pripra-
vili v občinskem sekretariatu, konec
meseca so ga poslali vsem strankam,
v začetku septembra pa je o predlogu
razpravljalo   predsedstvo   občinske
skupščine.
Predlog prinaša v delo občinske
skupščine nekaj novosti, najpomemb-
nejši pa sta dve. Pi-va razširja samo-
stojno delo in obravnavo posameznih
gradiv na ločenih sejah skupščinskih
zborov, pri čemer naj bi poslanci odlo-
čitve še vedno sprejemali na skupnih
zasedanjih. Če bi namreč tudi sklepa-
nje prenesli na ločena zasedanja, bi se
marsikatera skupščinska procedura
zaradi medzborovskega usklajevanja
močno podaljšala.
Za učinkovitejše skupščinsko delo
še pomembnejša novost pa je sp
memba pri potrebni večini glasov
sprejem posamezenega sklepa. Posl;
ci naj bi v bodoče sprejemali osnu
odlokov z navadno večino, kako bi
sprejemali predloge odlokov, pa b(
poslanci izbirali med dvema predl^
nima variantama. Po prvi naj bi
predloge sprejemali z absolutno
no, torej 38 poslanskimi glasovi,
drugi pa bi bila absolutna večina'
trebna le za sprejemanje občinski
Statuta oziroma za volitve ali razi
niče skupščinskih funkcionarjev.
Volilna matematika
Predlog zakona o določitvi volilnih enot za volitve v državni
zbor le prIpravUen administrativno - Bo Celje ostalo brez
svojega predstavnika?
Zbon republiške skupščine
te dni (sreda in četrtek) obrav-
navajo paket spremljajočih
volilnih zakonov za volitve
v državni zbor in državni svet.
Republiški poslanci iz Celja so
v začetku tedna vložili nekaj
amandmajev k predlaganemu
besedilu zakona o določitvi
volilnih enot za volitve v dr-
žavni zbor, saj menijo, da je
zakon zasnovan povsem admi-
nistrativno, brez najmanjših
možnosti za uveljavljanje regi-
onalizma v Sloveniji.
Poslanci iz našega območja
si prizadevajo, da bi peto vo-
lilno enoto zaokrožilo osem
občin celjske regije, ne pa kot
predlaga zakonsko besedilo,
da v peti, celjski volilni enoti,
ostajajo ob Celju, Šentjurju,
Žalcu, Velenju in Mozirju še
koroške občine. Šmarje in Slo-
venske Konjice po zdajšnjem
predlogu pripadajo maribor-
ski volilni enoti, Laško pa sodi
k dolenjskim občinam. Pod-
predsednik republiške skupš-
čine Vitodrag Pukl je na sreča-
nju v Celju pojasnjeval, da ob-
stoja kar precejšnja možnost
za priključitev šmarske in ko-
njiške občine, težje pa naj bi
bilo - zaradi številčnega prera-
čunavanja volilcev — z laško
občino. Prav celjska in mari-
borska regija sta glede na
predlagano zakonsko besedilo
najbolj oškodovani, obe pa so-
glašata s premeščanjem meja
volilnih enot.
Poslanec v republiškem ZZD
dr. Jože Arzenšek je opozoril,
da bi glede na zdajšnji predlog
zakonskega besedila o določi-
tvi volilnih enot za volitve
v državni zbor v vsakem pri-
meru potegnila daljši konec
Ljubljana. Ljubljanske občine
namreč s sosednjimi v določi-
tvi volilnih enot tvorijo ne-
kakšno zvezdo osrednje Slove-
nije, kandidati iz tega območja
pa bi imeli možnost, da z voli-
tvami zasedejo kar dve tretjini
od 90 poslanskih mest v Dr-
žavnem zboru.
Še pomembnejša pa so pred-
lagana določila o oblikovanju
volilnih okrajev znotraj posa-
meznih volilnih enot. Celjski
župan Anton Roječ ocenjuje,
da bi bila občina z razdelitvijo
v dva volilna okraja glede na
število volilcev pri preračuna-
vanju   volilnih   koeficientov
posameznega kandidata tudi
do 45-odstotno oškodovama.
Občina s 65.617 prebivalci bi
morala biti znotraj toleranč-
nih 5-odstotnih meja razdelje-
na v 3 volilne okraje, kar bi
strankam prineslo več možno-
sti za izvolitev njihovega kan-
didata. Zakon predvideva
povprečno število 22.700 pre-
bivalcev v posameznem volil-
nem okraju, z odstopanjem pe-
tih odstotkov, celjska volilna
okraja pa naj bi štela 32.500
oziroma 33 tisoč volilcev.
»Ker je v celjski občini poli-
tično življenje precej razveja-
no in lahko za vohtve pričaku-
jemo kakšnih 15 kandidatnih
list, se bodo vohlni glasovi ob-
čanov razpršili. Težko bo ka-
teri od celjskih kandidatov do-
segel potreben delež za izvoli-
tev v državni zbor, saj bo vanj
imenovan kandidat z najbolj-
šim koeficientom volilnih gla-
sov. Boljši delež pa bo gotovo
dosegel kandidat v številčno
manjšem volilnem okraju (Mo-
zirje šteje približno 16 tisoč,
Šentjur pa 19 tisoč prebival-
cev),« meni Roječ. Zato so po-
slanci vložili amandma za no-
vo določitev volilnih okrajev.
I. STAMEJČIČ
Drnovšek na I
Celjskem
večeru
Gost 16. Celjskega več
ra, ki bo v petek, 25.9 c
19.30 uri v hotelu Dobrn
bo predsednik slovensl
vlade dr. Janez Dmovš^
Tema pogovora, ki ga 1
vodil Jože Volfand, je v te
času nadvse aktualna: Sli
venija je že (ali je?) na zen
Ijevidu sveta. Nova vlada
podjetno odprta v svetovi
bančne in gospodarske t
kove in je pri tem fe
uspešna. A kaj bo storila ji
bolehni del gospodarstvi!
Kdo meče polena pod no|;
predsedniku vlade? Kaj 1
s privatizacijo in bankam
J.
Novi podjetniki
v šmarski občini nadalj
jo z aprila začetim prepo;
vanjem podjetniških pol
Takrat je prišlo na prvo p
stavitev blizu petdeset zai
resiranih, poslovne načrt«
je izdelalo 18 podjetnika"
obrtnikov. Pretekli tedei
prišlo še deset kandidatov,
vod za zaposlovanje pa je
potil še pet novih, ki so b
poselni oziroma presežni
lavci. v tej občini so opa:
da se pojavlja vse več zan
iz proizvodne dejvnosti, z
manje za trgovino pa upac
Priznanja za zaslužne
Bevcu Plaketa občine, Ipavec častni meščan
v Šentjurju se je v ponede-
ljek sestala občinska komisija
za odlikovanja, ki je odločila,
da bodo za današnji občinski
praznik podelili več občinskih
priznanj. Podelili jih bodo da-
nes, na slavnostni seji občin-
ske skupščine.
Komisija, ki ji predseduje
Breda Svetina, je potrdila, da
prejme Plaketo občine Šentjur
zaradi poslovnih uspehov
v podjetju Alpos in sodelova-
nja z organi in organizacijami
v občini, Mirjan Bevc, direktor
uspešnega podjetja. Odločili
so se tudi za podeUtev treh
Priznanj občine Šentjur. Cveto
Ejjavec ga bo prejel za dolgo-
letno delo v krajevni skupnosti
Šentjur ter za prispevek k na-
predku tega mesta, Andrej
Prevolnik za prispevek pri
razvoju šentjurske obrti in de-
lo v domači Obrtni zbornici.
Gasilsko društvo Dolga gora
pa za prispevek k požarni var-
nosti ter veiški kulturni dejav-
nosti.
Ob tej priliki bodo podelili
tudi več občinskih pisnih priz-
nanj uspješnim učencem in di-
jakom iz vse občine: Nataši
Čede, Janji Pevec, Tomažu
Škobemetu, Klementini Za-
pušek, Špeli Sehč, Darji Šmid,
Mojci Kranjc, Viljemu Lebru
in Jožefu Čoklu.
BRANE JERANKO
Za letošnji praznik bodo na
poseben način počastili slikar-
ja Josipa Ipavca, ki preživlja
pokoj v Šentjurju, ter mu po-
delili prvi naziv Častni meš-
čan. Umetniška nadarjenost
glasbenikov Ipavcev se nada-
ljuje v njegovih slikah, ugo-
tavljajo tudi v krajevni skup-
nosti Sentjur-mesto, slavnost-
na podelitev naziva pa bo v so-
boto, v domačem kulturnem
domu.
Šentjurčani praznujejo
Šentjurčani praznujejo da-
nes, 24. septembra, svoj občin-
ski praznik. Spominjajo se
dneva iz leta 1639, ko je nase-
lje dobilo trške pravice. Ob tej
priliki bo danes slavnostna se-
ja občinske skupščine, nato pa
otvoritev sUkarske razstave
v Alposovem razstavnem salo-
nu, kjer pričakujejo tudi slo-
venskega ministra za kulturo,
Boruta Šukljeta. Šentjurčani
so za svoj praznik pripraVili
VTsto kulturnih in športnih
prireditev sobote.
Jutri bodo (ob 19.30) v do-
mači Glasbeni šoli Skladate-
ljev Ipavcev koncertirali njeni
bivši učenci, v soboto (ob
20. uri) pa bosta kar dve kul-
turni prireditvi iz niza šent-
jurskih Ipavčevih kulturnih
dni. V šentjurskem kulturnem
domu bosta prepevala pevska
zbora Skladateljev Ipavcev iz
Šentjurja ter iz Šentprimoža
na avstrijskem Koroškem,
v Kulturnem domu na Ponikvi
pa bo mladinska prireditev,
posvečena spominu na Antona
Martina Slomška.
Ipavčeve dneve bodo skleni-
U prihodnji četrtek, ko bo
v šentjurski knjižnici predsta-
vitev nove mestne razglednice.
Med šentjurskim praznova-
njem pričakujejo med gosti
člana slovenskega predsedstva
dr. Dušana Pluta.
Med vrsto športnih priredi-
tev bo jutri (ob 17. uri) na šent-
jurskem stadionu predstavitev
psov članov domačega Kinolo-
škega društva. Za soboto pri-
pravljajo na stadionu teniški
turnir, turnir v malem nogo-
metu ter tekmovanje ženskih
in moških gasilskih desetin, na
Slivniškem jezeru pa bo ob-
činsko prvenstvo v ribolovu.
V nedeljo bodo na stadionu
nadaljevali s teniškim turnir-
jem, na Blagovni pa bo tekmo-
vanje lovcev, ki bodo streljali
na glinaste golobe.
brane jeranko
Predsednik občinske skup
čine Celje sklicuje za četrt(
dne 24. septembra 1992
8. uri v veliki dvorani Narc
nega doma v Celju, Trg
bode 9
26. skupno sejo J
zborov Skupščine
občine Celje.
Obravnavali bodo volit
podpredsednika SO Celje
družbene dejavnosti, voW
predsednika IS SO Cel
predloge Komisije za volih
imenovanja in kadrovske ]
deve. predlog predsednika
o začasnem neprofesion
nem opravljanju funkcije fi
na IS Žarka Mrovljeta, od$
vore na vprašanja in pobo
poslancev, predlog odlo
o ZN za gasilski dom v 2
gradu in za zapolnilrK) p
slovno-stanovanjsko gradf
ob Ločnici ter predlog odlo
o zavarovanju in začasni
urejanju raziskanih in nera
skanih in še neugotovljef
grobišč in grobov vojnih
povojnih žrtev revolucije i
območju občine Celje ter C
nutke odlokov o: spremei
bah in dopolnitvah odlo
o sestavi in pristojnosti zt
rov SO Celje in izvolitvi tu*
cionarjev SO Celje, o spi
membah in dopolnitvah od
ka o prostorskih ureditve*
pogojih za območje strelis
v Zagradu in kamnolC
v Pečovniku, o sprememt
in dop)olnitvah odloka o
Nova vas ter o uvedbi uličl
ga sistema v naselju Trno^
pri Ce\\u.
Št. 38 - 24. september 1992
Ni razlogov za komplekse manjvrednosti
,SlovenUa se ne more kosati z mulUnacIonalkaml s področja elektronike, obrti In potljetništvu pa nI potrebno zardevatl pred
propo In svetom,^ meni predsednik republiške skupščine dr. Bučar
,>Sejem v Celju je odraz nove slovenske sa-
ipzavesti, že tisto, kar sem videl med hitrim
^ledom razstavnih prostorov, je dokaz slo-
^iiske ustvarjalnosti in sposobnosti za preboj
g evropski in sveto\'ni trg,« je po ogledu
5, MOS dejal predsednik republiške skupšči-
f dr. France Bučar.
S to ugotovitvijo je dr. Bučar opravil s pomi-
eki tistih, ki pogrešajo trg bivših jugoslovan-
[ih republik in jadikujejo - češ, kaj nam je
jlo potrebno političnega ločevanja, ko smo
njim izgubili tudi trg za prodajo lastnih iz-
elkov. »Vzhodnoevropski trg je razbit, Slove-
ija pa se išče in se bo kmalu tudi v celoti našla
a evropskem trgu,« je bil v pogovoru s sloven-
[imi obrtniki optimističen dr. Bučar,
pritrdil je predstavnikom Obrtne zbornice,
a bi v republiški skupščini morali poiskati
pot, kako naj obrt in malo gospodarstvo posta-
neta gonilna sila slovenskega razvoja. »Z ana-
litičnim pristopom je treba ugotoviti zakaj - če
je temu seveda res tako - parlament nima razu-
mevanja za hitrejši razvoj in kje so dejanski
vzroki, da se stvari ne premikajo hitreje.« Si-
cer pa dr. Bučar obrtništva ne gleda izven ok-
virov celotnega gospodarstva, zato poudarja,
da sta zadnji dve leti, ko v Sloveniji ni bilo na
tem področju storjenega nobenega bistvenega
premika, povzročili škodo celotnemu gospo-
darstvu in znotraj njega tudi obrti.
V pogovoru z novinarji, koliko v prihodnih
mesecih sploh še lahko pričakujemo od parla-
menta v zdajšnji sestavi, pa je bilo zaznati
občutno manj optimizma. Dr. Bučar je pove-
dal, da je v parlamentu natančno izdelan pri-
oritetni red obravnavanja posameznih zakon-
skih predlogov - po paketu spremljajoče volil-
ne zakonodaje še v septembru in zakonih
o vladi ter državni upravi pride oktobra na
vrsto »gospodarski« paket - privatizacijska za-
konodaja in zakon o sanaciji bank. »Če bomo
to spravili pod streho, si lahko več kot čestita-
mo,« je bil v oceni razmer v državnem parla-
mentu lasen dr. Bučar, ki se boji, da bo predvo-
lilni boj zameglil pomembnost rednega skupš-
činskega dela.
Sicer pa dr. Bučar ocenjuje, da sta bili osa-
mosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije
le prva koraka k ustvarjanju države - zahtevna
pot oblikovanja pravne države pa je še pred
nami. Država, v kateri mora najvišja oblast
odločati tudi o povsem operativnih vprašanjih
- to pa se doga j a pri nas - ne more biti učinkovi-
ta. Slovenija bi zaradi svoje majhnosti in
ugodnega geografskega položaja morala izko-
ristiti prav fleksibilnost, zato pa ima po Bu-
čarjevem mnenju za polovico preveč vladnih
resorjev ter obsežno in predrago državno
upravo. Nima pa računskega sodišča, niti
učinkovito organiziranega sistema upravlja-
nja, ki bi seveda moral temeljiti na urejeni
pravni državi...
I. STAMEJČIČ
Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha
Grah je v pogovoru s predsednikom parlamen-
ta dr. Francetom Bučarjem poudaril, da bi mo-
rala država poskrbeti za sklepanje mednarod-
nih sporazumov o gospodarskem sodelovanju.
»Ko bo imela Slovenija navezane stike na dr-
žavni ravni, se tudi pri sklepanju pogodb med
partnerji, obrtniki ali podjetniki, ne bo več
zatikalo,« je menil.
Naval ponarejenih tolarjev
' Direktor republiške službe družbene-
i knjigovodstva Igor Omerza pred bliž-
jo zamenjavo bonov s pravimi bankovci
pozarja na to, da bodo ponarejevalci
oteli spraNiti v promet še zadnje zaloge,
revidnost torej ne bo odveč.
Denar in podrobnosti v zvezi z zame-
javo pripravlja Banka Slovenije, ki bo
idi določila uradni datum za zamenja-
0. Devalvacije oziroma denominacije ob
imenjavi ne bo, potekala bo v razmerju
:1. »Zamenjava bo preprosta,« ocenjuje
merza. »Potekala bo brez preračuna-
anj, določene izkušnje smo pridobili že
ri zamenjavi jugoslovanskih dinarjev
tolarskimi boni, tako da večjih težav ne
ričakujemo. Ker se preko službe opravi
ečji del gotovinskega prometa in ker
istribuiramo denar do poslovnih bank,
o naša služba pri tej zamenjavi morala
araviti levji delež. Menim pa, da bo do
imenjave prišlo v mesecu oktobru, mor-
a že konec septembra. Tiskanje denarja
jt očitno končano, zdaj je na vrsti še
; ^ribucija.«
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo s tolar-
skimi boni, je Omerza odgovoril, da se
ponavadi takšen denar uniči. »V trezor-
jih po Sloveniji imamo še zdaj veliko
število jugo kovancev in čakamo na odlo-
čitev Banke Slovenije, kaj storiti z njimi.
Verjetno bomo star denar uničili, saj ne
bo poslej nič drugega kot star papir.«
Omerza je med pogovorom v Celju še
posebej opozoril Slovence na večjo pre-
vidnost pred ponarejenimi tolarskimi
boni. »v bankah, na poštah in v naših
službah redno kontroliramo sedanji de-
nar, vendar bi svetoval vsem Slovencem,
da so v teh dneh pred zamenjavo še pose-
bej previdni. Tisti, ki imajo v rezervi
lažne tolarje, bodo tik pred zamenjavo,
še zlasti potem, ko bo znan datum, na
vsak način hoteli vnovčiti zaloge. Potem,
ko bodo v veljavi pravi tolarji, bo pona-
rejeni denar izgubil vsakršno možnost
plasiranja v gotovinske denarne tokove
po Sloveniji.«
Med obiskom v Celju je Igor Omerza
pojasnil tudi novosti, ki se obetajo z re-
organizacijo Službe družbenega knjigo-
vodstva, strokovne priprave gredo v na-
slednjih smereh: po ustavi bo potrebno
vzpostaviti posebno institucijo, ki bo
nadzorovala javno porabo, torej porabo
denarja davkoplačevalcev oziroma slo-
venskega proračuna. Nadalje namerava-
jo vzpostaviti centralno davčno službo,
ker je SDK institucija, ki ža slovenski
proračun pobere okoli 90 odstotkov dav-
kov. Danes imamo republiško davčno
upravo, ki je zadolžena za fizične osebe
in obrtnike ter SDK za pravne osebe,
v prihodnje je predvidena centralna
davčna uprava, ki bo organizirana pri
finančnem ministrstvu. V plačilnem pro-
metu se bo ohranil dosedanji način dela,
ena izmed novosti pa je še komercialna
revizija. Gre za revizorje, ki bodo ocenje-
vali učinkovitost poslovanja in dajali po-
djetjem   predloge   za   reorganizacijo.
O vseh spremembah pa bo odločal slo-
venski parlament.
IRENA BAŠA
REKLI SO
Dr. France Bučar, pred-
sednik Skupščine Republike
Slovenije:
»Ves čas, kar se ukvarjam
z državno upravo - tega pa je
že dolgo - brez prestanka po-
slušam vsakogar, ki pride
k meni, da je v neenakoprav-
nem položaju. Naprej je bilo
to v odnosu Slovenija - druge
republike, zdaj v odnosu po-
sameznih panog do drugih in
to moramo kar pozabiti...
Nekaj pa vseeno velja - posa-
mezne panoge imajo celo vr-
sto težav, srečujejo se z vrsto
neurejenih razmer - in tudi
obrt je ena takšnih. To je res
in to moramo sanirati in po-
praviti ... Čeprav moram re-
či, kako je prav ta sejem do-
kaz, da obrt raste in se je
učvrstila celo ne glede na vse
neumnosti, ki jih mi de-
lamo!«
Po suši
Šmarska vlada se je od-
ločila, da odpiše kmetom
stroške za vzdrževalna dela
na skupnih delih meliora-
cijskih območij. Na pred-
log davčne uprave in sekre-
tariata za gospodarstvo so
sklenili, da bodo odpisali
za 740 tisoč tolarjev stro-
škov, s tem bi prispevali
k sanaciji po suši na Šen-
tviškem, Pristavškem,
Imenskem in Bistriškem
polju. Najnujnejša vzdrže-
valna dela bi financirali
s pomočjo proračuna,   gj
Milijardna
škoda
Pred dnevi sta se zaradi
usklajevanja ocen škode po
suši sestali pristojni šmar-
ska občinska ter republi-
ška komisija. Po primerja-
nju in usklajevanju po po-
sameznih področjih so ugo-
tovili, da med obema ni bi-
stvenih razlik. Škoda zara-
di suše znaša v šmarski ob-
čini več kot milijardo in
tristo tisoč tolarjev ter bo
presegla desetino vrednosti
občinskega bruto proizvo-
da, s čimer je med višjimi
v Sloveniji. gj
Ikradenl otroštva
Ukradeni otroci praznovali petdesetletnico: ->Tudl
\alstrašnelše stvari sčasoma preidejo v spomin..
v soboto so se na dvorišču
ir\'e osnovne šole v Celju, na
'runčevi ulici, zbrali ukra-
leni otroci - ljudje, ki so jih
latanko pred petdesetimi le-
i nacifašisti odpeljali izpred
Ivorišča     omenjene    šole
izgnanstvo.
Leta 1942 so nacifašisti iz-
rgali slovenskim materam
rasno primerne« otroke.
00 so jih potem »izgubili«,
00 naj bi jih po starih re-
eptih vzgojili v janičarje,
krematorijih so sežgali 114
jihovih mater in jih še sto
vajsct postrelili.
1 Ob celjskem županu Anto-
lu Rojcu in članici republi-
pga odbora Zveze borcev
NOV Ateni Ulrih, je bil slav-
nostni govornik na prireditvi
član predsedstva RS Ciril
Zlobec, ki je povedal: »Spo-
min na leto,^ ko se je začela
deportacija in je dobila po-
sebno udeležbo, je tako pre-
tresljiv, da tisti, ki tega ni-
smo doživeli, ki nismo bili
direktni udeleženci te trage-
dije, seveda nismo zmožni
izraziti tega, kar se je takrat
dogajalo. Na prvi pogled se
to zdi kot pomanjkanje
spoštljivosti do te tragedije,
stvari, ki so bile najstrašnej-
še, pa se kljub temu sčasoma
umaknejo v spomin, ki ga
človek lahko obvladuje. Ta-
krat ga ti spomini več ne mu-
čijo in ne razkrajajo. Ko se je
pred petdesetimi leti to do-
gajalo, je bilo vse v zname-
nju smrti. Tudi danes, v naši
bližini, se dogajajo stvari, ki
so zaznamovane s smrtjo.
Zato je prav, da je to spomin,
ki je osvobojen bolečine. Žal
je človek bitje kratkega spo-
mina, pa čeprav ima na raz-
polago - zgodovino.«
Najbolj zgovorne pa so be-
sede nekdanjega taboriščni-
ka, Janeza Štiglica v biltenu,
ki ga je ob sobotnem prazni-
ku izdala krajevna skupnost
Dolgo polje: »Ukradeni smo
bili otroštva, družine...
Ukradeni za tisto, do česar
smo upravičeni, pa nam do
danes še ni bilo povrnjeno!«
NINA M. SEDLAR
Zimski čas
Poletja je nepreklicno konec. Pričela se je koledarska
jesen, ssobote na nedeljo (27. septembra ob 2. uri) pa bo
poletni časzamenjal zimski. Torej - ne pozabite premakniti
urinih kazalcev zaeno uro nazaj!
Prisluhniti tišini
v soboto, 28. septembra bo
na Gričku pri Celju praznova-
nje Mednarodnega dneva
gluhih.
Gluhi Slovenije, združeni
v Zvezo društev slušno priza-
detih Slovenije, so bili v okvi-
ru jugoslovanske zveze vablje-
ni v Svetovno federacijo glu-
hih. Po^prejemu Republike
Sloveniji kot enakopravne
članice v Organizaciji združe-
nih narodov, je slovenska zve-
za gluhih vložila prošnjo za
sprejem v SFG kot polnoprav-
na članica.
Mednarodni dan gluhih so
v Sloveniji prvič praznovali
leta 1967 v Velenju. Od takrat
je ta manifestacija tradiconal-
na
Ta dan bo velik praznik
predvsem za slušno prizadete
celjske regije, saj so v 44 letih
dela v neustreznih- prostorih
uspeli priti do prostorov, v ka-
terih bodo lahko izvajali živ-
ljenjsko pomembne programe,
ki jih za odrasle slušno priza-
dete izvajajo le v društvu.
s to zgradbo so gluhi prido-
bili več prostorov, ki bodo slu-
žili različnim namenom; med
drugim bodo v njih izvajali
prermantentno izobraževanje
slušno prizadetih, imeli bodo
svojo knjižnico in pa govorne
vaje ter usposabljanje tolma-
čev - prevajalcev.
Poleg tega pa je v stavbi, ki
sicer še ni v celoti končana,
tudi stanovanjska enota za
premostitev stanovanjskih
problemov članov.
Sobotna prireditev se bo
pričela ob 11. uri. Delegacija
Mednarodnega dneva slušno
prizadetih in gosti se bodo ud-
leželili otvoritve Doma gluhih
na Lesničarjevi 5, kjer jih bo
sprejel predsednik občinske
skupščine Celje. Ob trinajstih
pa se bo pričela centralna pri-
reditev, na kateri bo slavnost-
ni govornik dr. Božidar Vojč,
minister za zdravstveno in so-
cialno varstvo Republike Slo-
venije. Sledil bo kulturni pro-
gram, podelitev športnih odli-
čij in pa prosto popoldne s ša-
ljivimi igrami.
NINA M. SEDLAR
Drugi popravek proračuna
Osrednja točka zadnje seje
šmarske vlade je bil sprejem
popravka letošnjega občinske-
ga proračuna, v znesku 565
milijonov tolarjev. Pretekli te-
den sprejeti znesek, ki je od
pr^'ega, aprilskega popravka
višji za 144 milijonov tolarjev,
morajo potrditi še v občinski
skupščini.
V popravljenem proračunu
predstavljata dohodnina ter
finančna izravnava več kot 90
odstotkov prihodkov. Med
razpravo je predsednik šmar-
ske vlade, Marjan Aralica opo-
zoril na dejstvo, da zelo naraš-
čajo stroški, na katere nimajo
neposrednega vpliva, z zako-
nom določeni, materialni stro-
ški in podobno. Možnosti za
bistvena odstopanja pa ni, saj
bi kršili zakon. Tudi podpred-
sednica šmarske vlade za po-
dročje družbenih dejavnosti,
Kristina Kampuš, se je prito-
ževala, da predstavljajo večino
postavk plače, inaterialni stro-
ški in fakture, kjer so brez bi-
stvenega vpliva. Član šmarske
vlade za področje zdravstva,
dr. Janko Cakš, je opomnil, da
se polovica denarja iz občin-
skega proračuna namenja za
družbene dejavnosti, od tega
pa za področje zdravstva le
petina. Opozoril je na pomanj-
kanje denarja za učinkovito
organiziranje občinske zdrav-
stvene dežurne službe.
Za dejavnost petih politič-
nih strank v šmarski občini (za
SLS, SKD, SDP, LDS in SSS)
je v proračunu namenjenih
nad 3 milijone tolarjev. Z dru-
gim popravkom so tem šmar-
skim strankam, ki prejemajo
proračunski denar, namenili
za tretjino več denarja.
BRANE JERANKO
Št. 38 - 24. september 1992
Pet Gorenjevih podjetij v državne roke?
Koliko ljudi bo v Gorenjevih podjetjih
moralo na cesto? Ulica govori o številld dva
tisoč, vodilni pa odgovarjajo, da bodo preži-
veli vsi tisti programi in podjetja, ki se bodo
znala prilagoditi trenutnim tržnim raz-
meram.
Konkretne odgovore so zaposleni v Gore-
nju pričakovali na okrogli mizi, ki jo je
organiziral svobodni sindikat z namenom,
da bi se pogovorili o nadaljnjem razvoju
Gorenjevih podjetij, lastninskem preobliko-
vanju in sodelovanju delavcev v teh proce-
sih ter ohranjanju delovnih mest. Predstav-
niki sindikata so na okrogli mizi jasno po-
vedali, da se ne strinjajo z zniževanjem stro-
škov samo na račun odpuščanja delavcev.
Žal so na to okroglo mizo povabili predstav-
nike vlade, konkretno ministrstva za delo,
industrijo ter republiške zbornice. Žal zato,
ker so gostje iz Ljubljane večino časa pora--
bili za razprave o uspehih vlade pri zniževa-
nju inflacije, bolj malo pa so se izkazaU
s poznavanjem razmer v Gorenjevih podjet-
jih. Na okrogli mizi je sodeloval tudi vršilec
dolžnosti predsednika poslovodnega odbora
Gorenja Ivan Vitežnik. Ocenil je, da imajo
Gorenjeva podjetja vse možnosti za izhod iz
sedanjih težav, saj imajo tisto, kar je v tem
trenutku najpomembnejše, to pa je tržišče
in to pretežno v tujini. Za premagovanje
težav pa bo potrebno očiščenje, kar prepro-
sto pomeni - ostali bodo programi in podjet-
ja, ki se bodo znala prilagoditi trenutnim
tržnim razmeram. Koliko ljudi bo moralo
na cesto, tudi Vitežnik ni pojasnil. Bil pa je
prepričan, da brez odpuščanja ne bo šlo in
to zlasti v administrativnih službah, ki so
obstojale zaradi potreb dosedanjega si-
stema.
Ivan Vitežnik je še pojasnil, da je j
Gorenjevih podjetij kandidiralo na nateč
za pomoč pri sanaciji. To so podjetja G
Nazarje, Procesna oprema, Elektronika,
ki in Metalplast. Zaradi velikega štev
prijavljenih podjetij Velcnjčani ne računt
na kakšno posebno finančno podporo, t
žava naj bi jim pomagala predvsem pri rej
vanju problemov v zvezi s preteklimi obv(
nostmi, o morebitnem prenosu družb^
lastnine v državne roke pa se bodo zač
dogovarjati v tem tednu.
IRENA BAf
Nujna takojšnja sanacija
V šlorski železarni niso več pripravlleni delati v sedanlih razmerah
Delavci štorske železarne ta
mesec niso dobili plač ob obi-
čajnem izplačilnem dne\'u, to
je 18. v mesecu, vodstvo pa ter-
ja takojšnje uresničevanje sa-
nacijskih ukrepov, ki jih je ne-
da\'no že sprejela slovenska
vlada. To so med drugim pove-
dali na tisko\-ni konferenci, ki
jo je pred tednom dni sklical
direktor Boris Marolt.
Marolt je tokrat odločno po-
vedal, da v Štorah niso več
pripravljeni poslovati v seda-
njih nemogočih razmerah.
Nujna je takojšnja sanacija,
kar pomeni razmejitev seda-
njih in preteklih obveznosti,
deblokado žiro računov ter
vzpostavljanje možnosti za fi-
nanciranje redne proizvodnje.
Zaradi neuresničevanja sana-
cijskih ukrepov se pojavljajo
težave pri dobavah v tujino,
kar se ni dogajalo niti med
lansko junijsko vojno. V žele-
zarni so po direktorjevi oceni
štorih vse, kar je v njihovi mo-
či, vse potrebno je za uresniče-
vanje sanacije pripravil tudi
upravni odbor slovenskih že-
lezarn. Po tiskovni konferenci
se je vodstvo štorske železarne
v petek odpravilo v Ljubljano,
kjer so se s»predstavniki vlade
in upravnega odbora dogovar-
jali o reševanju problemov. Po
teh pogovorih pričakujejo, da
bo železarni zagotovljeno
4 milijone nemških mark in da
se bo postopoma začela sana-
cija iiresničevati v praksi.
Nemalo težav so železarjem
povzročile letos še poletne re-
dukcije električne energije.
Samo v jeklami so zaradi tega
zabeležili 300 milijonov tolar-
jev izpada realizacije, kar po-
meni dvojne bruto osebne do-
hodke. Kljub težavah v Štorah
poskušajo redno poravnavati
svoje obveznosti za elektrika.
plin, dajatve in prispevke ter
račune raznim kooperantom.
»Plačujemo toliko, kolikor
lahko, ker se zavedamo, da bi
neporavnavanje računov spra-
vilo v težave ljudi v našem
okolju, tega pa si zagotovo ne
želimo,« je še povedal Marolt.
IRENA BAŠA
Etol v Škofji vasi
Etol se je konec minulega
tedna uradno in v celoti prese-
lili iz mesta v Škof jo vas. V pe-
tek so odprli novo upraNTio
zgradbo, s tem pa organsko
povezali administrativne in
laboratorijske službe s proiz-
vodnjo, kar pomeni lažje delo
in zniževanje stroškov.
Celotna kvadratura izredno
lepe upravne zgradbe znaša
5500 kvadratnih metrov, od
tega so laboratorijem namenili
1500, skladiščem 2500 in ad-
ministraciji 1500 kvadratnih
metrov. Objekt je gradil In-
grad s kooperanti, za opremo
so poskrbeli v Stolu Kamnik,
Pohištvu Celje ter nemškem
podjetju. Naložba velja 6,2 mi-
lijona nemških mark.
Etol vsekakor sodi med pa-
radne konje celjskega gospo-
darstva, trenutnim gospodar-
skim težavam pa se v zadnjih
dveh letih tudi niso mogli
izogniti. V letu 1990 je znašala
realizacija 63 milijonov nem-
ških mark, lani 45, letos pa naj
bi znašala 35 milijonov nem-
ških mark. Zaradi razpada ju-
goslovanskega tržišča se je
v Etolu proizvodnja prepolo-
vila, s tem pa seveda tudi re-
alizacija, kar pomeni veUke
težave. Temu prilagajajo tudi
zaposlovanje. Pred dvema le-
toma so imeli 244 delavcev,
konec letošnjega avgusta 209,
do konca leta se bo redno ali
z dokupom let upokojilo 15
ljudi, tako da bodo imeli 190
zaposlenih. O odpuščanju za-
enkrat ne razmišljajo, ker ra-
čunajo, da bodo povečali pro-
izvodnjo in našli delo za tiste,
ki bi se morda pojavljali kot
tehnološki viški.
*
V Etolu načrtujejo tudi ne-
kaj novih naložb. V zadnjih le-
tih so investirali 10 milijonov
nemških mark, v to je vključe-
na tudi nova upravna zgradba,
do konca leta 1993 bodo inve-
stirali še 4,5 milijonov nem-
ških mark. Razširili bodo
obrat sadne predelave, poso-
dobili siruparno in opraševal-
nico. S sodobno tehnologijo in
proizvodi bodo po oceni vršil-
ca dolžnosti direktorja Ivana
Fermeta sposobni konkurirati
na zahtevnih tujih tržiščih,
s tem pa bodo uresničili tudi
svoj cilj - to je 30 do 40 odstot-
na udeležba izvoza v celotnem
prihodku.
IRENA BAŠA
Stiki z Nemci
Predstavniki Obrtne zborni-
ce Slovenije so se v petek se-
stali z delegacijo Obrtne zbor-
nice mesta Wiesbaden in po-
krajine Hessen iz Nemčije. Tu-
jo delegacijo je vodil predsed-
nik gospodarskega odbora in
poslanec v hessenskem parla-
mentu ter predsednik nemško-
slo venskega združenja Kari
Hermann Ritter.
Na srečanju so predstavniki
slovenske obrtne zbornice pri-
kazah   zgodovino   celjskega
sejma ter nekatere zanim
podatke letošnjega poslova
in obiska sejma.
Obrtna zbornica Slovet
je stike z Obrtno zbornico n
sta Wiesbaden navezala pr«
bavarske obrtne zborni
Zavzemajo se za tesno sode
vanje med našimi in nemški
obrtniki in podjetniki ter
komercializacijo teh povez
Po sejmu se bodo vsebin
pogovori med obema zborj
cama še nadaljevali.
gospodarski
barometer
Kdo koga ne razume
v Stubičkih Toplicah so se
včeraj sestali slovenski in hr-
vaški gospodarstveniki. Pogo-
vor je bil namenjen konkret-
nim vprašanjem, predvsem ca-
rinskim predpisom, medna-
rodnim pogodbam ter proble-
mom v plačilnem prometu. Po-
dobno srečanje gospodarstve-
nikov z obeh strani meje je bi-
lo spomladi v Rogaški Slatini.
Tudi tokratno srečanje je or-
ganiziralo Podjetje za gospo-
darsko svetovanje iz Šmarja
pri Jelšah.
Tri nova podjetja
v Gorenju Servis so se odlo-
čili, da bodo v naslednjih me-
secih ustanovih tri nova po-
djetja. Prvo se bo ukvarjalo
s proizvodnjo in montažo
opreme za osebno zaščito ter
zaščito premoženja. S pomočjo
tujega partnerja bodo nadalje
ustanovili podjetje za izdelavo
in servis klima naprav, njiho-
vo tretje podjetje pa se bo uk-
varjalo s hitrimi prevozi blaga.
Zamenjali bodo cen
Poletnemu remontu tretje
bloka šoštanjske termoeh
trame sledi zdaj še rem(|
najnovejšega in največje'
bloka s 345 MW. Tako imer
vani petici bodo zamenj
pregrevalnik, kar pomeni ;
menjavo čez 200 ton oziroi
40 kilometrov cevi. Te so Ši
stanj čani uvozili iz NemS
za letošnji remont petega b
ka, ki bo zajemal še razna di
ga opravila, pa bodo plač
5,5 milijonov nemških mark
Suša oklestiia
prideiek
Poletna suša je povzroč
precej škode v vinogradih
sadovnjakih konjiškega Zla
ga griča. Ocenjujejo, da bo p
delek grozdja manjši za 30 c|
stotkov, grozdje, kolikor gaj
ostalo, pa bo razmeroma kii
litetno. Z obiranjem rizvai
bodo začeli v začetku prihc
njega tedna, v prvih dneh (
tobra pa še z obiranjem bel«
pinota in modre frankinje.
po oem so devize?
Tečaji deviznih valut na dan 23. 9. 1992
ponudba in povpraševanje
Ponudba:
- Podjetje Agis - TAP
d. o. o. iz Ptuja nudi grelno
ventilacijske naprave, viso-
kotlačne izmenjevalce toplote,
ključavnice in kljuke, zapiral-
ne mehanizme, tečaje in zadr-
žala, dvigala ŠIP, ogledala, za-
stirala, sedeže, ročaje in kon-
zole, opremo za motoma kole-
sa, posode, glušnike ter ostalo
drobno opremo. Informacije:
tel. 062/772-131 (Ivan Šebela).
- Madžarsko podjetje Me-
tallica RT iz Csongrada nudi
Rogla 92
Na Rogli se danes začenja
tradicionalno srečanje čla-
nov društva Manager. Gost
srečanja naj bi bil tudi
predsednik slovenskega
predsedstva Milan Kučan,
za jutri pa je predviden po-
govor s predsednikom slo-
venske vlade, dr. Janezom
Drnovškom. Na Rogli bodo
razglasili letošnjega me-
nedžerja in menedžerko
leta.
avtomatski ventil (zračni od-
vod), majhen avtomatski ven-
til, varnostno ključavnico
z zapahom za dvokrilna vrata,
ključavnico z zapahom, vodo-
mere tipa Superjet, verižne
stopnice in verižno stopnično
ograjo, okrasne okove za žalu-
zije in sklopno požarno lestev.
Prospekt je na voljo v infor-
macijski pisarni CIS GZS. In-
formacije: tel. 36-63-31-788
(Mihaly Fulop).
- Podjetje Trma d. o. o.
Kranj - Zastopstvo in trgovina
- nudi pribor za čiščenje in
zaščito orožja, ki vsebuje pa-
sto za briniranje orožja, zaš-
čitni lak, specialno olje, na-
ravno polimo sredstvo, vrvico
za čiščenje z zanko, krpo, je-
kleno volno in prejo. Pribor je
novost na evropskem trgu in je
patentiran. Informacije: tel.
064/49-097 (g. Treven).
Povpraševanje:
- Podjetje Metka - Tkanina
in konfekcija Celje vabi k so-
delovanju zastopnike za pro-
dajo proizvodov - tkanin, po-
steljnine in konfekcije. Delo je
pogodbeno in se opravlja na
področju Slovenije (razdeljeno
po regijah). Informacije: tel.
34-112 (Vita Orčar).
- Podjetje VDT d. o. o.
Ljubljana išče generalnega za-
stopnika za celo Slovenijo.
VDT je zastopnik ameriške
firme Norad Corporation, ki
proizvaja vrhunske zaslonske
filtre za vse vrste računalni-
ških monitorjev. Informacije:
061/375-412 (Marko Grm).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ah direktno 215-631.
O evropskih
standardih
v cestnem
transportu     ^
v okviru prireditev MedJ
rodnega obrtnega sejma j
v soboto na Golovcu priprai
predavanje za vse tiste, ki
profesionalno ukvarjajo z (
javnostjo javnega transpo
blaga in potnikov. Na pre(
vanju so strokovnjaki iz (!
smosa, bivši svetovalec ;
nemškem združenju prevoz
kov BDF Johannes Hallman
inženir Zlatko Zaletel obri
navali tri sklope vprašanj. C
vorili so o organiziranju in
vajanju izrednih prevoz"
evropskih standardih in t<
nologiji v cestnem transpor
Hallman pa je svetoval, ka
izračunati lastne cene za pi
voze in obstoj na mednard
nem tržišču. Predstavil
združenja Videotrans iz Bell
je pa so prikazali tudi deloV
nje elektronske borze tovd
in tovorišč, ki delujejo tO
evropslimi prevozniki, ter p,
gram za kalkulacijo cen za i
samezne prevoze.
Št. 38 - 24. september 1992
5
vabljivr ponudbe
pbrti zanimajo vlado
Večina lanskih zahtev slovenskih obrtnikov še ni uresničenih
Az knjige zahtev, ki jo je slovenska
l,rt predložila republiški vladi v času
lOskega sejma, je bilo zelo malo uresni-
enega. Še več - Petrletova vlada je na-
jesto obljubljene pomoči za odprtje 60
ijoč novih delo\'nih mest v zasebnem
;|(torju, obrtnike že dober mesec zatem
Usenetila s hladnim tušem,« je bilo sli-
[ti v uvodu seje skupščinskega odbora
J podjetništvo in obrt Republike Slove-
ije.
V času 25. MOS se je v Celju sestal
dbor za podjetništvo in obrt, ki ga v ok-
hru Republiške skupščine vodi podpred-
idnik ZZD Bogo Rogina. Seje so se ude-
žili tudi podpredsednik vlade za gospo-
arsko področje mag. Herman Rigelnik,
jinister za malo gospodarstvo dr. Maks
jajnikar in predsednik Gospodarske
J)omice Slovenije Feri Horvat, ki je me-
yi, da bi v zdajšnjih razmerah v Sloveni-
jmorali ne samo enakopravno, ampak
Llo pospešeno razvijati malo gospodar-
bfO.
feri Horvat, predsednik Gospodarske
ibornice Slovenije:
I »V GZS podpiramo izenačitev gospo-
iarskega sistema in ukrepov ekonomske
lolitike, skratka pogojev poslovanja, za
se gospodarske subjekte. To velja za
elika, srednja in mala podjetja ter za
jbrtnike, torej ne glede na obliko lastni-
:va. Še več, mi se dobro zavedamo, da je
elež malega gospodarstva v celotni go-
)odarski strukturi še vedno premajhen
I se zelo zavzemamo za njegovo hitrejše
ovečanje. Zato smo tudi v GZS zastavili
rsto aktivnosti, poskušamo prilagodili
>ebino našega dela temu delu gospodar-
va in razveseljivo je, da vse več obrtni-
ov in podjetnikov povprašuje po naših
oritvah - od informacijskega sistema do
ravnega svetovanja in predvsem tudi
fs>,'prašujejo po storitvah na področju
'puspeševanja gospodarskih odnosov
j, mjino. Temu prilagajamo našo organi-
.jiranost in letos smo v naš upravljalski
parat od območnih zbornic preko
ranžnih združenj do upravnega odbora
iZS vključili preko sto predstavnikov
lalega gospodarstva. S tem pa mislimo
tveda tudi nadaljevati.«
Člani odbora so opozarjali, da je veči-
i ključnih, lanskih zahtev še vedno le
i papirju. Eden prvih, odločnejših ko-
lkov nove vlade v korist slovenske obrti
bil storjen le z uvedbo moratorija na
ačilo zamudnih obresti. Hladen tuš, ki
so ga obrtniki omenjali na začetku, je
bila namreč odločitev Petrletove vlade,
da obrtniki v obdobju od lanskega de-
cembra do letošnjega marca plačujejo
zamudne obresti z 281 tisoč odstotno let-
no obrestno mero. Oderuške zamudne
obresti bo zdajšnja vlada po 30. septem-
bru, ko poteče moratorij, nadomestila
z veljavno obrestno mero (R plus 30 od-
stotkov), obrtnikom, ki so visoke obresti
kljub vsemu plačevali, pa bo plačane
zneske prekvalificirala v odplačevanje
glavnice.
Vlada kaže pripravljenost za sodelova-
nje tudi pri večini drugih vprašanj. Tako
so sredi julija vladni predstavniki in od-
bor za podjetništvo in obrt poenotili sta-
lišča do programa devetih točk, ki bi
vzpodbujal razvoj malega gospodarstva
v državi. Ob vprašanju zamudnih obresti
gre po besedah ministra Tajnikarja še za
možnost odpiranja žiro računov pri
SDK, ki je obrtniki kot fizične osebe zdaj
nimajo (s tem pa jim je onemogočena
tudi finančna poravnava z dolžniki),
vladno priporočilo za znižanje v nekate-
rih občinah pretirano visokih najemnin
za poslovne prostore, selektiven pristop
bank do deviznih računov obrtnikov,
zvišanje olajšav za reinvestiranje na 30
odstotkov, zmanjšanje prispevkov na
bruto plače, ki bi omogočalo odpiranje
novih delovnih mest, vprašanja odprav-
nin pri prekinitvi delovnega razmerja in
ustanovitev rizičnega sklada za obrt,
v katerem bi ob ministrstvu za malo go-
spodarstvo z dvo tretjinsktm deležem so-
delovalo tudi ministrstvo za delo.
Podpredsednik vlade Rigelnik je po-
udaril, da je vlada že pred štirimi meseci
ugotovila, da je v Sloveniji cena denarja
obupna. »A brez sanacije bank in razre-
šitve vprašanja javnega dolga, ne more-
mo ničesar narediti,« je bil jasen v odgo-
voru, da si vlada sicer zaradi znižane
inflacije prizadeva za ukinitev velikega
R. Poslance pa je še spomnil, da je spre-
jem lastninske zakonodaje, kot osnove za
reševanje večine gospodarskih vprašanj,
odvisen od njih in ne od vlade. Strinjal se
je s Francem Golijo, ki je opozoril na
divjo privatizacijo in kriminal v velikem
gospodarstvu z ustanavljanjem »by-pass
firm.« Vitomiru Grosu, ki je v Celju na-
sprotoval sanaciji bank (češ, da bi bilo
s propadom slovenskih laank, ki imajo
veliko premoženje, zaposlujejo pa le
kakšnih 6 tisoč ljudi, slovensko gospo-
darstvo rešeno bremen dolgov iz prete-
klosti), pa je odgovoril, da ima vlada za
sanacijo bančništva pripravljen druga-
čen predlog.
I. STAMEJČIČ
»Pametne države,« je dejal Vitomir Gros,
»obrtnikom povsem sprostijo delež za re-
investiranje. Tudi, če v celoti vlagajo na-
zaj v širitev proizvodnje in državi v tem
času ne plačujejo davka, je država na
boljšem. Reinvestiranje namreč vpliva
na hitrejšo gospodarsko rast celotne dr-
žave in tudi v Sloveniji bi morali to vede-
ti,« je pokomentiral prizadevanja obrtni-
kov in vlade, da bi delež olajšav za rein-
vestiranje dvignili vsaj na 30 odstotkov.
Obrtniki so zvišanje zahtevali že lani,
vlada to pobudo podpira - a najbrž bo na
njeno uresničitev treba še čakati... Os-
nova za zvišanje deleža olajšav je namreč
sprememba Zakona o dohodnini, ki mora
skozi skupščinsko proceduro.
belisifo pariiiranle po graškem vzoru
v središču Celja prihaja zara- j
i katastrofalnega prometne-J
i in parkirnega nereda do po-;
Dstih, a povsem upravičenih^
isteričnih izbruhov stanoval-j
fv,« je v uvodu raprave o oda- ,^
javnih parkirišč v upravlja-1
je zasebniku dejal predsed-i
ik celjskega IS Mirko Krajnc. i
Pri tem je opozoril na ne-i
činkovitost pristojnih občin-
cih služb in policistov, ki
Celju zaradi neurejenega
fometnega režima ter nedis-
ipline in nekulture voznikov,
ikakor ne morejo vzpostaviti
Saj osnovnega reda. Parkira-
le po pločnikih, na robu ce-
išča, pred vhodi v lokale in
lanovanjske hiše ter pred Po-
fajinskim muzejem se je pred
fatkim razširilo še na dvoriš-
^ Prothasijevega dvorca...
Ob tem pa ima samo mesto
ovolj urejenih javnih parkir-
ih površin, nekaj parkirišč je
Idi brezplačnih, in če bi voz-
iki to dosledno upoštevali, bi
5 celjskih ulicah in pločnikih
^ko kaj hitro zavladal red,
" menili v izvršnem svetu, ko
^ z javnim razpisom ponudili
Jipravljanje vsa javna parki-
'šča in avtoport, nadzor na
'^vozom na tržnico ter odvoz
'Opravilno   parkiranih   vozil
Pajkom.
V razpisnem roku so se,
kljub povabilu občinskih
upravnih organov podjetjem,
ki so ustrezno registrirana,
prijavila le štiri. V občinskem
sekretariatu za urejanje pro-
stora in varstvo okolja ter iz-
vršnem svetu so za upravljalca
izbrali podjetje Kostra iz Ce-
lja, ki je pripravljeno sodelo-
vati pri odvozu nepravilno
parkiranih vozil in upravlja-
nju avtoporta z ZŠAM, pri za-
gotavljanju parkirnega in pro-
metnega reda z občinsko stra-
žo in redno zaposliti 14 delav-
cev, ki že zdaj nadzirajo javna
parkirišča.
Je torej Celje s tem le korak
bliže parkirnemu in promet-
nemu redu v mestu? V občin-
skih upravnih organih priča-
kujejo, da bi z doslednim upo-
števanjem odloka o promet-
nem redu, ki je v zaključni fazi
skupščinskega sprejemanja,
ter skrbnim nadzorom novega
upravljalca parkirišč, to lahko
dosegli. »Konec koncev,« pra-
vijo »se je tudi avstrijski Gra-
dec pred leti še dušil v prome-
tu, odkar pa je nadzor nad
parkiranjem prevzela zasebna
firma, je parkirnih mest (v sa-
mem središču izredno dragih,
drugod pa cenenih) dovolj.«
I. STAMEJČIČ
Obrt kot socialno zatočišče
Celjski obrtniki so tudi letos
čas celjskega obrtnega sejma
izkoristili za sklic slavnostne
skupščine svoje obrtne zborni-
ce. Na njej so podelili dve zla-
ti, sedem srebrnih in eno bro-
nasto plaketo. Dobili so jih
obrtniki Ivan Klokočovnik in
Franjo Podbregar, Cveto Fric,
Vili Kragolnik, Jože Kraljic,
Kosta Mihajlovič, Franc
Stropnik, Ivan Sešel, Ivan
Kločovnik in Fanika Pavič.
Podeljeni sta bili tudi dve pla-
keti in eno priznanje Obrtne
zbornice Slovenije, ki so jih
prejeli Ferdo Ježovnik, inž-
. Marjan Zagože in Franc Mi-
helin.
Poleg slavnostnega dela je
bila to priložnost, na kateri so
lahko kaj več spregovorili
o stanju obrti v Celju — in nas-
ploh, še posebej zato, ker je bil
med številnimi gosti tudi naj-
bolj pristojen mož za vpraša-
nja slovenske obrti minister
dr. Maks Tajnikar.
Predsednik obrtne zbornice
Celje Leopold Drame je po-
udaril, da celjsko obrtništvo
trenutno šteje 1400 obrtnikov,
ki delujejo v 16 panožnih sek-
cijah. Najmočnejša sekcija je
avtoprevozniška. Žal se v tem
času ni povečalo število obrt-
nikov proizvodnih dejavnosti;
skok navzgor beležita le trgo-
vinska in gostinska dejavnost.
Prav ti dve pa sta tisti, ki sta
v mestnem jedru popolnoma
izrinili ostalo obrtno dejav-
nost, kar je Leopold Drame
ocenil kot posledico nenačrtne
prostorske politike. Hkrati je
ugotovil, da obrt vse bolj po-
staja socialno zatočišče, kajti
mnogi, ki izgube delo, se sku-
šajo preizkusiti v obrti, ne da
bi za to imeU znanje in materi-
alno osnovo. Socialna »obre-
menjenost« obrti se kaže na
primer v tem, da večina obrt-
nikov glede na visoke prispev-
ke izbira najnižje zavarovalne
razrede. __■.
SENCE
na sončni strani alp
BISTBEJŠE POLITIČNE
VODE - Iz strahu pred volil-
ci oziroma njihovim odloča-
njem na voliščih in potem ko
je bilo iz »volilne baze« seda-
njih republiških delegatov
vse pogostneje slišati »DosV
vas 'mamo«, so strankarski
veljaki začeli razmišljati
o koristnosti povezav. S tem
pa so se naposled začele bi-
striti politične vode na Slo-
venskem, kar je samo v ko-
rist volilcev.
Domnevamo lahko, da se
bo že pred volitvami sloven-
ski politični prostor razdelil
na tri glavne sredinske dele
(od desne k levi): krščanska
demokracija, liberalna de-
mokracija in socialnodemo-
kratska demokracija. Obrob-
no vlogo (od 0,5 do največ
5 odstotkov glasov, kot je pri
razvitih demokratičnih na-
rodih) naj bi odigrala skraj-
na desnica, medtem ko skraj-
ne levice za zdaj v Sloveniji
praktično ni. Po volitvah pa
ni izključena celo tako ime-
novana velika koalicija (ima-
jo jo v Avstriji), če bi Drnov-
škovi liberalni demokrati
dobili več kot 30 odstotkov
glasov in Peterletovi krščan-
ski demokrati več kot 25 od-
stotkov glasov, saj bi ti
stranki skupaj večinsko ob-
vladovali parlament in sesta-
vili novo vlado.
Za zdaj se parlamentarne
stranke v glavnem pogovar-
jajo z večjimi ali manjšimi
zunajparlamen tamimi
strankami. Krščanski demo-
krati napovedujejo priključi-
tev »močne zunajparlamen-
tarne stranke« s sedežem zu-
naj Ljubljane. Narodni de-
mokrati se pogovarjajo o mo-
rebitnem nastopu z Gospo-
darsko stranko dr. Eda Pirk-
majerja (nekdanji razlaščen-
ci), liberalci so usmerjeni
v skrajno desno k Slovenski
nacionalni stranki Zmaga
Jelinčiča.
V ponedeljek je Socialno
demokratska prenova podpi-
sala izjavo o skupnem nasto-
pu z Demokratično stranko
upokojencev Slovenije
(okrog 30.000 članov) in
z Delavsko stranko Slovenije
(do volitev naj bi imeli
20.000 članov). SDP pa pri-
čakuje nadaljnje povezave,
zlasti s socialisti, s krščan-
skimi socialisti in morda celo
s Pučnikovimi socialdemo-
krati. Skupen nastopna voli-
tvah ali po njih z dr Jožetom
Pučnikom, ki je pod predniki
prenoviteljev doživel kar ve-
liko krivic, bi bil zlasti mo-
goč, če bi na čelo SDP prišel,
kot omenjajo možnost, magi-
ster Marko Voljč, nekdanji
kandidat za predsednika
vlade.
Vse mogoče in manj ra-
zumljive povezave pa bodo
res v korist volilcev, ki se bo-
do laže odločali, pa tudi
skupni kandidati bodo ned-
vomno bolj kakovostni, kot
bi bili, če bi na volitvah na-
stopalo 15 ali več strank.
DVA FRANCELJNA,
PROSIM! - Naposled bomo
dobili prave tolarje in se po-
slovili od bonov, s katerimi
živimo že skoraj eno leto.
V začetku bo prav zabavno,
ko bomo dajali pri blagajnah
dva »franceljna« ali »pri-
možka« ali pet »ivank«, če
bomo bankovce imeli in koli-
ko jih bomo imeli, seveda. Od
»jurjev« in »jezerov«, kot
Prekmurci rečejo tisočakom,
se bomo poslovili do po-
mladi.
Ob pravih tolarjih, ki sc
posledica konvertibilnosti
sedanjih bonov in uspeha
Drnovškove vlade, saj si je
Slovenija nabrala že več kot
milijardo dolarjev deviznih
rezerv (mali slovenski gospo-
darski čudež imenujejo ta
uspeh v tujini), sta zanimivi
še naslednji zgodbi:
• prva govori o tem, da so
se čez noč v Sloveniji pojavili
»strokovnjaki«, ki očitajo
strokovnjakom za denarne
zadeve, da nimajo pojma. Po
mnenju »strokovnjakov« bi
morali bone v tolarje zame-
njati v razmerju 1:10 in ne
1:1, kot je sklenila vlada.
Očitno v posocialistični
družbi še nismo izkoreninili
naglavnega greha samo-
upravne družbe, da so se vsi
»spoznali« na vse in mnenja
strokovnjakov niso obvelja-
la, če niso bila všeč politikom
oziroma ozkim interesom po-
litikov in drugih ljudi;
• druga je vezana na do-
gajanje v slovenski skupščini
in ob njej. Ko je vlada sporo-
čila novico o pravih tolarjih,
se je našel delegat Z. Z. (za-
četnici sta zato, da mu ne bi
delali reklame, ime iz naj-
manjše parlamentarne stran-
ke je znano piscu - op. p.) in
sredi skupščinskega zaseda-
nja sklical novinarsko konfe-
renco. Ker noben pameten
skupščinski poročevalec ne
hodi več na take »novinarske
konference«, ki so brezplod-
ne, je bil Z. Z. užaljen. Ni mu
šlo v glavo, da njegovih glo-
bokoumnih misli noče zvede-
ti noben predstavnik javnih
glasil. Še bolj pa je bil uža-
ljen, ker je moral svoje pri-
pombe, ki jih je hotel sporo-
čiti vladi, napisati sam.
Kakšna krivica, bi vzkliknil
Kalimero, zakaj pa imamo
vendar novinarje, če ne za to,
da pišejo po ukazu, ko se
strankarskim genijem in ge-
nijalcem tega ne da početi.
TRETJINEK   BREZ   IZ-
KAZNICE - Slovenski krš-
čanski    demokrati    (SKD)
znova potrjujejo ugotovitev,
da so ena najbolje organizi-
ranih (več kot 400 organiza-
cijskih enot po vsej Sloveniji)
in vodenih strank v Sloveni-
ji, pa tudi ena najbolj številč-
nih (več kot 30.000 članov).
SKD    se    niso    zapodili
v »predsedniško« dirko na
vrat na nos, kot so se narod-
njaki, ljudskostniki, liberalci ^
ali socialisti, torej še preden
so bile sploh razpisane voli- ;
tve za predsednika republi-
ke. V miru bodo krščanski
demokrati na osmih volilnih '
konvencijah (od 30. septem- ;
bra do 14. oktobra) izbirali ^
med   trojico   Ivan   Bizjak, i
dr. Andrej Capuder in Ivan \
Oman. Zahtevna naloga 600
elektorjev po  vsej državi,
med katerimi bodo tudi Ce-
ljani imeli kar precej besede.
Poznavalci dajejo največ
možnosti, da bo uradni kan-
didat SKD, ki ga bodo javno
predstavili 17. oktobra na
velikem vseslovenskem tabo-
ru krščanskih demokratov
v Ljubljani, dr. Andrej Capu-
der, eden najboljših preva-
jalcev na Slovenskem, pisa-
telj in bivši minister za kul-
turo. Njegov moto je bil v mi-
nistrskih časih Moli in delaj
(Ora et labora po izvirnem
Benediktovem načelu iz 16.
stoletja). Vprašanje je le, če
bo Capudrova kandidatura
obveljala. Na predstavitve-
nem pogovoru z novinarji je
namreč dejal, da ne potrebu-
je članske izkaznice SKD,
kar je v nasprotju z 12. čle-
nom statusa SKD, ki predpi-
suje, da ima vsak član SKD
člansko izkaznico ...Za zdaj
se Capuder predstavlja kot
»tretjinek«, kar je lepa in
skoraj pozabljena slovenska
beseda. Ima pa prav, saj so
v predtekmovanju za pred-
sedniškega kandidata
v stranki trije, do 14. oktobra
je torej vsak samo tretjina
pravega kandidata..
Št. 38 - 24. september 1992
Sejem drsi v mariborske roke
Direktor Stepa ViaHo Podhostnik zavrača očitke Celjanov - letošnji sejem presegel vse rekorde
Bolj kot kdajkoli prej je bilo letos slišati
očitke, da Celjanom polzi iz rok ena največjih
gospodarskih manifestacij v Sloveniji. Direk-
tor mariborskega podjetja Step Vlado Pod-
hostnik, ki v slovenski obrtni zbornici pokriva
sejemsko dejavnost in skupaj s celjskim Go-
lovcem organizira sejem, pa zatrjuje: »Sejem je
in bo ostal v Celju, vendar od mesta pričaku-
jem konkretnejše in učinko\'itejše vključeva-
nje v priprave, predvsem pa bolj usklajeno
delovanje.«
»Konec dober, vse dobro, bi lahko zelo na
grobo ocenil letošnji mednarodni obrtni se-
jem,« je dan pred zaključkom sejma povedal
Podhostnik. »Tokratni sejem me je ponovno
prepričal, da gre za daleč največjo gospodar-
sko manifestacijo v Sloveniji in da se lahko
kosa z nekaterimi zahodnoevropskimi tovrst-
nimi prireditvami. Nekaj pomanjkljivosti je še
vedno v organizacijskem smislu, upoštevati pa
je treba možnosti, ki jih lahko ponudi sejmišče
oziroma samo mesto. Skupaj z Obrtno zborni-
co in vsemi organizatorji bo treba stopiti sku-
paj in ugotoviti, kako v bodoče reševati pro-
storske in infrastruklume pomanjkljivosti.«
Ste lahko bolj konkretni? Kakšne možnosti
ima Celje za organizacijo takšne sejemske ma-
nifestacije in kako vi kot eden izmed organiza-
torjev ocenujete letošnji sejem?
Celje ima imenitne pogoje za takšno priredi-
tev. Tako kot vsako leto smo tudi tokrat izvedli
anketo med obiskovalci ter razstavljalci in po-
datki so resnično razveseljivi. Rekordno števi-
lo obiskovalcev kaže, da posli na takšnem sej-
mu cvetijo. Analiza zbranih podatkov je poka-
zala, da so obiskovalci letos potrošili več kot
smo pričakovali. Kar 60 odstotkov obiskoval-
cev je na sejem prišlo poslovno, s čimer je
dosežen osnovni cilj vsakega sejma. Naslednji
razveseljiv podatek je, da je sejem obiskalo 32
odstotkov ljudi, ki so zaposleni v obrti ali
v privatnih podjetjih. Tudi ta odstotek je bi-
stveno višji kot v preteklih letih. Iz družbenih
podjetij je prišlo 23 odstotkov ljudi, lani le 15
odstotkov. Tako imenovanih splošnih obisko-
valcev je bilo 45, lani 60 odstotkov. Letošnji
sejem je kot odličen ocenilo 56 odstotkov obi-
skovalcev, kar je daleč najvišja ocena v pri-
merjavi s preteklimi leti. Za dobrega je sejem
ocenilo 40 odstotkov obiskovalcev, 4 odstotke
ljudi pa je menilo, da je sejem slab. Po podat-
kih iz ankete nihče ni ocenil, da je sejem zelo
slab. Za prihodnja leta je pomemben še poda-
tek, da bo 97 odstotkov vprašanih še prišlo na
ta sejem. Glede na to, od kod prihajajo obisko-
valci, pa so letošnji podatki naslednji: 91 od-
stotkov jih je prišlo iz Slovenije, 7 odstotkov iz
Hrvaške, nekaj malega iz Bosne, ostali so bili
Avstrijci in Italijani.
To so ocene obiskovalcev, kaj pa samih raz-
stavljalcev?
Večina je sejem ocenila z oceno štiri, če vza-
memo šolsko lestvico od ena do pet. To je
visoka ocena, če upoštevamo, da bo treba v bo-
doče rešiti problem pomanjkljive infrastruk-
ture sejmišča ter razširiti prostor za vso mno-
žico razstavljalcev in obiskovalcev.
Promet je ena kritičnih točk tega sejma. Le-
tos ste se organizatorji sicer trudili, vendar se
gneči kljub temu ni bilo mogoče izogniti. Vrsto
let se govori o tem, da bodo organizirani avto-
busni prevozi do sejmišča, kar je v svetu nor-
malna rešitev. Kdaj lahko pričakujemo kaj po-
dobnega v Celju?
Odgovorni za promet v Celju, predvsem Ko-
munala, občina ter policija, so letos vložili
veliko napora, da bi odpravili prometne in-
farkte. Vendar ceste so propustne za določeno
število vozil, z organizacijo se določene stvari
dajo odpraviti, rešitev pa vidim v tem, da se
pmščejo primerna parkirišča zunaj mesta ter
od tam organizira prevoz. To ne predstavlja
bistvenega stroška, gre samo za dogovor med
organizatorji in odgovornimi ljudmi za
promet.
Na letošnjem sejmu ste uvedli novost. Zve-
čer je bilo sejmišče zaprto, gostinska ponudba
in zabavni del naj bi se preselila v mesto, kjer
pa stvari niso zaživele tako kot ste si zami-
šljali.
Bojim se, da smo organizatorji, ki smo pred-
lagali, da se del sejemskega dogajanja seli
v mesto, nekoliko prehiteli stvari. S strani ob-
čine, turističnih, gostinskih in hotelskih orga-
nizacij so nam zagotovili, da se bodo potrudili
in nadomestili dogajanje na sejmišču v Celju
samem. Menim, da je nekaj bilo storjenega,
vendar ljudje niso bili dovolj obveščeni in to je
verjetno razlog, da pobuda ni zaživela. Nekaj-
krat sem predlagal, da bi se morali takoj po
sejmu sestati vsi odgovorni in na osnovi svežih
vtisov pripraviti predloge za prihodnje leto.
Če pogledamo sejmišča po svetu, so stvari
malce drugače organizirane. Konkretno za ta
sejem potrebujete dva ali tri tedne za njegovo
postavitev, v svetu so stojnice postavljene in
vsak razstavljalec natančno ve, kje je njegovo
mesto. Lahko kaj podobnega pričakujemo tudi
v Celju?
Začasna postavitev nekaterih objektov terja
prostor. Mi smo letos naredili nove pokrite
razstavne površine in upam, da so objekti za-
dovoljili vedno zahtevnejše razstavljalce. Z za-
gotovitvijo novih površin lahko sejem razširi-
mo za teh deset dni, ko traja sejem. Pobuda je
na strani mesta in tistih, ki lahko prispevajo
k povečevanju prostora. Kar tiče stalniJi raz-
stavnih mest pa menim, da se pojavlja precej
težav zaradi vse večjega števila razstavljalcev.
Mi bi želeli selekcionirati razstavljalce in s tem
doseči bistveno večjo kvaliteto. Drugo, kar že-
limo, je primerna razdelitev po branžah. Če
želimo to doseči, potem ne moremo razsta
Ijalcu vsako leto omogočiti istega razstavne;
prostora.
Letos je bil sejem petindvajsetič zapovrstj
V Celju so ljudje, ki so veliko storili za to, da;
je postavil na noge. Nekateri so bili zato ogo
čeni, ker ste ob jubileju na njih preprosto p,
zabili. Kako to komentirate?
Za to pripombo slišim prvič, stvari ne po;
nam in niti ne vem, od kod takšni odmevi.
Celjani gledamo sejem s svojimi očmi. Kal
komentirate odnos med Golovcem in Stepoi
torej dvema glavnima organizatorjema in kal
bi odgovorili na očitke, da celjski sejem v
bolj prehaja v mariborske roke? Med drugi
smo letos slišali precej pripomb tudi na odlo(
tev, da je večina sejemskih inšpektorjev priš
iz Maribora, kar pomeni dodatne stroške?
V dogovoru iz preteklega leta, ki smo j
potrdili s pogodbo, smo poskušali reševč
stvari in organizirati 25. sejem. Vse dogajan
na sejmu je pripravljeno v dogovoru z oben
organizatorjema. Ko smo se odločali za pos
mezne službe, snio poskušali pritegniti tiste,
imajo izkušnje na tem področju. Sam ne vidi
nobenih posebnih težav.
Lahko vi, kot direktor Stepa, torej podjet
ki v okviru slovenske zbornice pokriva sejei
sko deja\'nost zagotovite, da bo mednarod
obrtni sejem tudi v prihodnjih letih ostal v m
stu ob Savinji in se ne bo preselil v Marib(
kjer je sedež vašega podjetja?
Brez zamere, ker sem se zasmejal ob te
vprašanju, vendar je teoretično in praktično
nemogoče. Sejem se je v Celju gradil čel
stoletja, Celje je s to manifestacijo zače
Obrtna zbornica pa se je pred trinajstimi L
uspešno vključila v ta projekt. To se kaže tu
v tem, da iz leta v leto preraščamo svoje zmo!
Ijivosti. Iz leta v leto razmišljamo o boljši org
nizaciji in širitvi sejma, tako da kakršna k(
druga rešitev ne pride v poštev. Sejem je in I
ostal v Celju. V obrtni zbornici se bomo potr
dili, da bo sejem kvalitetnejši, uporabne]
skratka takšen, ki bo v čast obrtnikom, podj«
nikom ter mestu Celje. Pričakujemo pa od m
sta Celja, da se bo konkretneje in bolj učink
vito vključilo v priprave, predvsem pa prič
kujem, da bo delo bolj usklajeno.
IRENA BAS
Korak z Evropo tudi pri zakonodaji
Slovenija je pred sprejemom zakona
o gospodarskih družbah, ki bo zajemal
tudi nov obrtni zakon. Pri oblikovanju
zakonodaje so si slovenski obrtniki po-
magali z izkušnjami sosednjih držav, za-
konskemu urejanju obrti pa so namenili
tudi enega izmed posvetov med letošnjim
obrtnim sejmom.
70 tisoč zaposlenih v obrtni dejavnosti
ustvarja preko 7 odstotkov slovenskega
družbenega proizvoda, zato je zasnova
nove zakonodaje za obrtnike izredno po-
membna. Da bi zakonodajo pripravili
čim bolje, so slovenski obrtniki preverili
vsebino podobnih aktov v Avstriji, Italiji
in Nemčiji. Na sejemskem posvetu so
strokovnjaki obrtnih zbornic iz sosed-
njih držav predstavili njihovo zakonoda-
jo, ki večinoma sloni na dolgoletni tradi-
ciji in obenem upošteva sedanje razmere.
Namestnik sekretarja Obrtne zbornice
Slovenije Pavle Sedovnik je med drugim
povedal, da bodo v Sloveniji pripravili
model, ki se bo zgledoval po avstijsko
nemški zakonodaji. Ta bo omogočala po-
polno odprtost, predvidene niso nikakrš-
ne omejitve, obrtnik bo lahko opravljal
dejavnost v vseh pravno organizacijskih
oblikah, prav tako niso predvidene nika-
kršne omejitve pR številu zaposlenih. IB
izmenjave učencev so koristne
Minuli četrtek so v prostorih
Obrtne zbornice Celje pripra-
vili Mednarodni posvet o po-
klicnem izobraževanju za po-
trebe obrti. Ob predstavnikih
Obrtne Zbornice za Miinchen,
Zgornje Bavarske in Slovenije,
so se posveta udeležili tudi
predstavniki slovenskih mini-
strstev za šolstvo in šport, za
malo gospodarstvo, za delo in
izobraževanje, ter Gospodar-
ske zbornice Slovenije, Zavo-
da za šolstvo in šport, delavci
sindikata Slovenije in Bioteh-
nične fakultete.
Predstavnik Obrtne zborni-
ce za Miinchen in Zgornjo Ba-
varsko Peter Nickel je podrob-
no predstavil model nemškega
poklicnega izobraževanja,
predvsem dualni sistem izo-
braževanja. Učenci v Nemčiji
namreč samo enkrat ali dva-
krat na teden obiskujejo pouk,
kjer pridobivajo strokovno-te-
oretično in splošno znanje, šti-
ri dni v tednu pa imajo prakso
v podjetju. Stroške tega izo-
braževanja podjetja sama kri-
jejo, prav tako pa se v okviru
osnovnih predpisov sama od-
ločajo, kako bodo znanje po-
sredovala naprej. Da bi v nem-
ških malih in srednjih podjet-
jih še povečali kakovost izo-
braževanja, so pri obrtni zbor-
nici za Miinchen in Zgornjo
Bavarsko ustanovili mrežo
izobraževalnih centrov, ki jih
je država podprla. Prirejajo pa
tudi številne tečaje, na primer
s področja vodenja podjetij.
Njihov cilj je uveljaviti dualni
sistem izobraževanja v vseh
evropskih državah. Zaradi te-
ga so medsebojne izmenjave in
vključitev tujih vajencev
v nemško poklicno izobraže-
vanje dobrodošle, je še pouda-
ril Peter Nickel.
Na posvetu so predstavili še
slovenski model poklicnega
izobraževanja.
GRETA SENIČ
Prenovitelji za širitev sejma
Zadnje dni 25. MOS si je razstavišče celjskega Go-
lovca ogledal tudi predsednik SDP Slovenije dr. Ciril
Ribičič. Z ministrom za malo gospodarstvo, sicer čla-
nom stranke, dr. Maksom Tajnikarjem sta po ogledu
sejma odgovarjala na novinarska vprašanja. Med zani-
mivejša stališča vodstva SDP sodi podpora prizadeva-
njem celjskih sejmarjev za razširitev razstavnih povr-
šin na območje sosednje vojašnice, kar celjski prenovi-
telji predlagajo že od lanskega odhoda jugo-armade iz
mesta ob Savinji. jg
Dobitniki Zlatiii Celiov
Marija Brezavšček, solastni-
ca podjetja Kamnolast iz Nove
Gorice:
»Priznanje nam pomeni zelo
veliko. V družini imamo dva
sinova, ki bosta nadaljevala
družinsko tradicijo in nam je
priznanje tudi spodbuda za
nadaljnje in boljše delo. Na
sejmu se letos prvič predstav-
ljamo in čeprav smo v podjetje
vložili veliko dela, nas je na-
grada kljub vsemu presene-
tila.«
Anton Ježovnik, Ključa\Tii-
čarstvo iz Žalca:
»Priznanje mi pomeni neke
vrste plačilo za preteklih 20 let
moje obrtne dejavnosti. V pri-
hodnje se bomo še bolj trudili
izboljšati naše izdelke, pred-
vsem pa bomo še več poudarka
namenili funkcionalnosti na-
ših proizvodov.«
Stane Jakša, lastnik podjet-
ja Jakša d.o.o. iz Ljubljane:
»Iskreno rečeno me nagrada
ni presenetila, čeprav je nisem
niti pričakoval. S pomočjo
takšnih sejmov v našem po-
djetju izboljšujemo programe,
širimo trg in se približujemo
neposrednim kupcem, do ka-
terih bomo v prihodnje morali
imeti še kvalitetnejši pristop.«
Trgovina ni enosmerna cesta
Trgovina ni nikoli enosmerna cesta, za dobre sosedske
odnose pa morajo biti vzpostavljeni tudi dobri odnosi na
področju gospodarstva in trgovine. Takšna je bila osred-
nja misel, ki se je na sejmu vlekla med pogovorom pred-
stavnikov slovenske obrtne zbornice ter delegacije trgo-
vinske industrijske zbornice avstrijske Štajerske.
Dosedanje sodelovanje med Slovenijo in avstrijsko Šta-
jersko so ocenili razmeroma dobro. S področja, ki ga
pokriva avstrijska zbornica, v Sloveniji že deluje pet ali
šest mešanih podjetij, s slovenskim gospodarstvom pa je
navezalo poslovne stike 28 malih podjetij oziroma obrtnih
delavnic. Avstrijci so pohvalili letošnji sejem v Celju,
pozitivno pa so ocenili tudi pripravo novega zakona
o zunanjetrgovinskem poslovanju. Ta bo podoben avstrij-
skemu in bo odpravil še zadnje omejitve pri poslovanju.
Ovir že doslej ni bilo veliko, pojavljale so se le pri trgova-
nju s hrano in nekaterimi tekstilnimi izdelki.
IB
Nov leasing oprem
v času MOS je bilo skle-
njenih veliko poslovnih do-
govorov, navezanih dosti sti-
kov med poslovnimi part-
nerji in podpisanih tudi ne-
kaj pogodb. Med njimi ima
največjo težo sporazum med
SKB podjetjem za promet
z nepremičninami in avstrij-
skim podjetjem CA Apollo
leasing iz Dunaja.
Gre za prvo leasing kredit-
no linijo v višini 25 milijonov
avstrijskih šilingov in se na-
naša na uvoz opreme in traj-
nih potrošnih dobrin. Spora-
zum sta podpisala Franci
Gerbec, direktor SKB PNN
in predstavnik CA Apollo
Leasing Kurt F. Weisinger in
bo vezan za dobo dveh let in
pol. Vrednost kupljene opre-
me bo kreditirana s strani
SKB PNN in posamično ne
bo smela presegati \Tedno
5 milijonov šilingov (ok
700 tisoč mark), pri čemer
lastna udeležba znašala
30 odstotkov ali več vredi
sti nabavljene opreme.
SKB PNN bo svojo nc
ponudbo na področju Icasi
opreme v prvi vrsti namen
novoustanovljenim manjš
in srednjim podjetjem, f
djetjem v procesu prestm
turiranja, podjetjem, ki u\
jajo novo tehnologijo
obrtnikom. Predvidevajo,
bo s področja uvoza trajr
dobrin največ zanimanja
avtomobile. Pripravljalna
izvedbena dela bodo v kri
kem začele opravljati v iiJ
nu in na račun SKB P^
tudi vse poslovne enote
banke po vsej Sloveniji.  ^
PRIMOŽ ŠKE?
Št. 38 - 24. september 1992
7
Beiem ni vreča krompirja
[/afo se ga ne da preprosto seliti Iz kraja v krai,^ le prepričan airektor Celjskih sejmov Franc Pangerl
ifVio sem pred začetkom letošnjega sejma napovedal 250 tisoč obiskovalcev, so
^ogi zmajevali z glavo. Število smo ne samo dosegli, ampak celo presegli,« je
jjdovoljen direktor Celjskih sejmov magister Franc Pangerl, ki ocenjuje letošnji
^jem, razmišlja o prihodnji sejemski manifestaciji, o vlogi Celja ter o govori-
cah, da bi takšen uspešen sejem radi spravili pod kakšno drugo streho.
I Zaprli ste vrata letošnjega sejma,
Lji \Tsti so ocene in podrobne analize,
^kšni so pr^i vtisi?
I prve ocene ob koncu sejma so rela-
Ijvno ugodne. Relativno zato, ker se
bt eden glavnih organizatorjev zave-
iamo, da nikdar stvar ni narejena ta-
[0 dobro, da ne bi mogla biti še boljša.
Jato bomo sejem podrobno analizira-
i, to pa bo osnova za sejem v prihod-
ijem letu. Številke so letos rekordne,
0 velja tako za obiskovalce kot raz-
tavljalce in so resnično vredne zavi-
lanja. Posebej nas veselijo rezultati
aikete, ki dajejo določeno podobo
, sejmu. Največ pripomb je bilo tudi
okrat na račun prometa in tehničnih
)omankljivosti, ki jih želimo tudi sa-
ni v bodoče odpraviti.
Sami ste dejali, da se z zaključkom
etošnjega sejma za vas začenjajo pri-
irave na MOS 93. Najbrž se boste
irganizatorji znašli pred dilemo — ali
selekcionirati razstavljalce ali prido-
|)iti dodatne prostore in povečati sej-
piišče. Kateri izmed teh možnosti ste
bolj naklonjeni?
[ Osebno podpiram razširitev sejmiš-
b in te možnosti obstojajo. Ne gre za
ieke bistvene širitve, lahko pa bi
t manjšimi rešitvami še sprejeli tiste
kzstavljalce, ki so letos ostali zunaj.
1 Kako ocenjujete sodelovanje mesta
Celja, tako predstavnikov občinske
vlade, Komunale, policije, skratka
vseh, mimo katerih ne more sejemsko
dogajanje? V mariborskem Stepu,
s katerim skupaj oi^anizirate sejem,
so menili, da se bo moralo Celje aktiv-
neje vključiti v priprave takšne velike
manifestacije.
Menim, da se je mesto tvorno vklju-
čilo v sejemska dogajanja. Verjetno
gre pogosto za napačno razumevanja
vloge Celja. Ne gre le za to, koliko
sodeluje občinska vlada, gre za širši
pojem. Sami predstavniki občine so
pri pripravi programa sodelovali, res,
da je bil precej p>ozno pripravljen.
Osebno nisem slišal ničesar o kakš-
nem večjem nezadovoljstvu in pri-
pomb na račun tega sodelovanja. Me-
nim, da je mesto živelo s sejmom, res
pa je tudi to, da nikoU ni toliko vklju-
čeno, da ne bi moglo biti še bolj. Da-
nes, ko se vidi pomembnost tega sejma
za Slovenijo in prostor Alpe Jadran,
bomo gotovo še bolj sodelovali in de-
lali z roko v roki. Mesto in razne sliiž-
be prav gotovo lahko iztržijo še kak-
šen dodaten tolar.
Med sejmom jc precej vroče krvi
povzročila izjava direktorja Stepa
Vlada Podhostnika, ki je v pogovoru
za mariborski radio ocenil, da Celje ni
primemo za takšen sejem in da je pre-
majhno. Nasploh se pojavlja veliko
govoric, da celjski sejem drsi v mari-
borske roke. V Stepu to zanikajo, kak-
šen je vaš komentar?
Vsak udeleženec lahko ima in pove
svoje mnenje, tako je bilo verjetno tu-
di v tem primeru. Osebno sem trdno
prepričan, da obrtnega sejma ni mo-
foče seliti na nobeno drugo lokacijo,
ie večkrat sem dejal, da ima Celje
določene komparativne prednosti.
Mesto je geografsko na sredini Slove-
nije, ima največje sejmišče, ki ga je
možno še razširiti. Prometne zagate,
ki nam jih očitajo, bi se pojavile tudi
v drugih mestih, v Mariboru, Ljublja-
ni ali Kranju. Celje tega sejma ne mo-
re izgubiti, to ni vreča krompirja, ki bi
jo prenašali tako, kot bi si nekateri
zamislili. Sejem je sestavljen iz obi-
skovalcev in razstavljalcev, te silne
množice ni mogoče prestaviti čez noč.
Obiskovalci so po anketi sodeč zelo
zadovoljni z lokacijo in sejmom, kar
nam potrjuje, da je sejem na pravem
mestu. Trdim, da smo v mestu ob Sa-
vinji dobri gostitelji te sejemske prire-
ditve. Obrtni sejem, sem prepričan, bo
ostal v Celju.
Se pa na celjskem sejmu po svoje
lomijo kopja v odnosih med Ljubljano
in Mariborom, mar ne?
To je po vsej verjetnosti res, zraven
je tudi nekaj politike. Sam osebno pri
tem ne sodelujem. Moja naloga je, da
opravim svoje delo, da poskrbimo za
dobro organiziranost sejma, da je do-
bro postavljen in da so obiskovalci ter
razstavljalci zadovoljni.
Podobno kot predsta\aiiku Stepa
tudi vam zastavljamo vprašanje - za-
kaj ste ob jubileju pozabili na vse tiste
zaslužne Celjane, ki so gradili ta obrt-
ni sejem?
Težko bi rekel, da smo na njih poza-
bili. Povabili smo preko 400 različnih
pomembnih ljudi, predstavnike poli-
tičnega in gospodarskega življenja.
V glavnem smo bili s temi ljudmi v sti-
kih, marsikomu smo poslali stalno
karto, če pa je prišlo do napake, se
opravičujem. Nikogar nismo nameno-
ma izpustili. Stvari bomo preverili in
upam, da v prihodnje do podobnih
napak ne bo prišlo.     IRENA BAŠA
Dan Nemčije
Predzadnji dan medna-
rodnega obrtnega sejma je
bil namenjen sodelovanju
slovenskega in nemškega
gospodarstva.
Obrtna ztx>rmca Slove-
nije je ob tej priložnosti
pripravila pogovor o mož-
nostih gospodarskega so-
delovanja med slovenskimi
gospodarstveniki ter go-
spodarstveniki iz nemške
pokrajine Baden-Wurten-
berg. Srečanja so se udele-
žili slovenski rojaki, po-
slovneži iz te poJo-ajine, ki
želijo v prihodnje navezati
tesnejše poslovne stike.
Predstavniki zbornice so
jih podrobno seznanili
z možnostmi, kako lahko
tujci opravljajo gospodar-
sko dejavnost v Sloveniji,
finančnim poslovanjem,
davčnim sistemom, tujimi
vlaganji ter poslovanjem
s tujino. Splošni predstavi-
tvi je tudi tokrat sledil za-
nimiv borzni način pred-
stavitve obrtnikov. Podob-
no kot na pogovorih z Av-
strijci in Madžari so slo-
venski obrtniki lahko
predstavili svojo dejavnost
in povedali, na katerih po-
dročjih želijo tesnejše po-
slovne stike s tujci. Žal pa
s takšnim načinom pred-
stavitve naši obrtniki očit-
no niso bili najbolje sezna-
njeni, saj je bU odziv zelo
skromen. IB
Zagrebčani pri
Cinkarni
čeprav se večina sloven-
skih gospodarstvenikov
pritožuje nad poslovnim
sodelovanjem s Hrvaško, se
vendarle najdejo izjeme.
Razstavni prostor Cinkar-
ne so med sejmom obiskali
)predstavniki Chromosa in
karbona iz Zagreba, s ka-
terima kljub sedanjim raz-
meram celjsko podjetje
ohranja dobre poslovne
stike.
Vodja nabave v tovarni
barv in lakov Chromos Za-
greb Boško Uzelac je med
obiskom na sejmišču pove-
dal, da s Cinkarno sodeluje
njihovo podjetje že 20 let,
sam pa je letos prvič obi-
skal celjski sejem. Poslov-
no sodelovanje med podjet-
jema je zaradi konkretnih
težav, zlasti prevoza in ca-
rine, sicer nekoliko manjše
kot v preteklosti, vendar
Zagrebčani in Celjani ra-
čunajo na postopno ureja-
nje razmer. Velika ovira
v poslovanju je zaenkrat
tudi razmerje med sloven-
skim tolarjem in hrvaškim
dinarjem, plačilo pa v glav-
nem poteka v obUki kom-
penzacij. Podobno je sode-
lovanje s Cinkarno med se-
jemskim obiskom opisala
tudi predstavnica podjetja
Karbon iz Zagreba Nada
Petkovič, ki je izpostavila
dolgotrajnejšo pot surovin
iz Slovenije na Hrvaško.
Razlog so predvsem ovire
na carini. V obeh zagreb-
ških podjetjih pa namera-
vajo poslovno sodelovati
s Cinkarno tudi v pri-
hodnje, jg
REKLI SO
Anton Roječ, celjski
župan:
»Izhajati je treba iz tega,
da je celjski sejem celjska
lastnina. Sejma ne bi bilo, če
ne bi bila angažirana določe-
na sredstva, lastnik teh sred-
stev pa je občina Celje. Kot
lastniki izrekamo vse priz-
nanje tistim, ki so razpola-
gali s tem premoženjem, ta-
ko Obrtni zbornici Slovenije,
Stepu in Celjskim sejmom.
Zbodel me je podatek, da so
bUi razstavljalci najmanj za-
dovoljni z servisno dejav-
nostjo. Mi se zavedamo, da
mora biti na razpolago več
telefonov, da mora biti ure-
jena kanalizacija. Že večkrat
sem dejal, da naj ta sejem
raste, se zakorenini in dobro
zakoreninjen sejem bo dajal
tudi svoje plodove. Mi se za-
vedamo pomanjkljivosti, nji-
hovo odpravljanje pa je po-
vezano z denarjem. Nikakor
se prihodnje leto ne sme zgo-
diti, da bi morali odkloniti
tiste, ki se želijo predstaviti
na tem sejmu. Jasno nam
mora biti, kakšen pomen ima
in ga bo imelo drobno gospo-
darstvo, sejem v Celju pa po-
meni prav manifestacijo tega
dela slovenskega gospodar-
stva.«
Stane Kramberger, pred-
sednik izvršilnega odbora
Obrtne zbornice Slovenije:
»Letošnji mednarodni
obrtni sejem je bil enkratna
promocija obrti in podjetni-
štva, Slovenije in mesta Ce-
lje. Mnogi se morda ne zave-
dajo pomena obiska števil-
nih visokih delegacij in po-
slovnežev, ki so prišli v Slo-
venijo iz tujine. Prišli so iz
Avstrije,   Nemčije,   Italije,
Madžarske, Bolgarije, orga-
nizatorji srečanja na Ljubeč-
ni so pripeljali k nam pred-
stavnike velikih svetovnih
firm. To je izjemnega pome-
na za slovensko gospodar-
stvo. Zato se sam ne bi spoti-
kal ob tem, kje je manjkal
kakšen telefon ali kakšen ja-
šek za kanalizacijo. Šlo je za
predstavitev slovenske obrti
m podjetništva in ta jc bila,
brez pretiravanj, vrhunska.«
Številke
govorilo
Letošnji sejem je obiskalo
264.500 obiskovalcev. Po re-
zultatih ankete med obisko-
valci sodeč, so imeli največ
pripomb na parkirišča, visoke
cene gostinskih uslug, promet
ter gnečo pred blagajnami.
Med razstavljalci se je za di-
rektno prodajo odločilo 65 od-
stotkov sodelujočih. V posebni
anketi so razstavljalci primer-
jali sejme v Sloveniji, celjski
sejem je skupaj z radgonskim
dobU najvišje ocene, za njima
sta se uvrstila ljubljanski,
kranjski in mariborski sejem.
V tujini pa si želijo razstavljal-
ci sodelovati predvsem na sej-
mih v Avstriji ter na Madžar-
skem. Razstavljalci so bili po
anketi sodeč tokrat najbolj za-
dovoljni s prijaznostjo organi-
zatorjev, najslabše pa so oce-
nili servisno službo. Kar 94
odstotkov razstavljalcev je
v anketi zagotovilo, da bo tudi
prihodnje leto sodelovalo na
celjskem sejmu.
Tovarniška 35, Celje
telefona: 063/38-711, 38-656, fax: 063/38-493
Računalniški inženiring
Alarmno-varnostni sistemi
Računovodske storitve
Trgovina
IZREDNA PONUDBA PODJETJA SPEKTRA: \
V darilnih butiidli SPEKTRA na Ljubljanski cesti, v novem SDK-ju,j
z dvoriščne strani in na Šlandrovem trgu 7 v Žalcu: ^
TEKSTIL, KOZMETIKA, USNJENA GALANTERIJA
V prodajalni pohištva SPEKTRA na Šlandrovem irgu 7, v Žolcv,
izredna ponudba LEŽIŠČ, SAMSKIH POSTELJ in PISALNIH MIZ iz masivnega lesa.
UGODNE CENE in ODLIČNI KREDITNI POGOJI!     Delovni čas od 8. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure .
Št. 38 - 24. september 1992
5
Z Razbojniki v sezono
V prenovUeni gleUališkl hiši s predznakom kiasično le moderno
Celjski ansambel se je pod
režijskim vodstvom gosta iz
Zagreba, Roberta Raponje, za-
čel za novo sezono pripravljati
že na začetku minule, da bi
jutri, 25. septembra premierno
uprizoril Schillerjeve Razboj-
nike.
Razbojnike je celjsko gleda-
lišče odkrilo na novo, saj so
bili v Sloveniji nazadnje upri-
zorjeni leta 1930. Kasneje jih
niso več uprizarjali, morda tu-
di zato, ker smo Slovenci dobi-
li svoje Rokovnjače. Zato bo
celjska premiera toliko bolj
zanimiva, še posebej zato, ker
so Razbojniki ena najzname-
nitejših   evropskih   tragedij.
V času njenega nastanka so
gledalci ob posameznih prizo-
rih izgubljali zavest. To je igra
o družini, ljubezni in uporu.
Celjski poklicni ansambel
stopa v novo gledališko sezono
kadrovsko sicer nekoliko
okrepljen, vendar je bilo po-
trebno za ta projekt povabiti
k sodelovanju še številne go-
ste, ob tem da je zaseden do-
mala   ves   umetniški   zbor.
V glavnih vlogah bomo videli
Jožeta Pristova, Petra Bošt-
jančiča in Ivana Rupnika, kot
goste, Milado Kalezič in dru-
ge. Sceno je zasnoval Ivica Pr-
lender, kostume pa Zlatko Bo-
urek. MP
Pahljača ahonmalske ponudbe
Kulturni center Ivan Napotnik Velenje zagotavlja bogato sezon
Velenjsko občinstvo bo
v novi sezoni deležno zajetne-
ga svežnja kulturnih priredi-
tev, ki so jih pripra\ili v Kul-
turnem centru Ivan Napotnik,
kjer so razpisali kar štiri ra-
zlične abonmaje in za bogate-
nje duha predvideli tudi več
gostovanj priznanih domačih
in tujih ansamblov.
Pet koncertov bo v okviru
glasbenega abonmaja, ki ga
bosta začela violinist Tomaž
Lorenz in harfistka Mojca
Zlobko. Naslednji koncert bo
v znamenju 300-letnice Tarti-
nijevega rojstva, ko bo nasto-
pil Komorni orkester Sloven-
ski solisti, za njimi pa se bodo
predstavili solisti zagrebške
operete, Slovenski kvintet tro-
bil, flavtistka Irena Grafenau-
er in Slovenski komorni zbor.
Prav tako pestro sestavljen
je gledališki abonma, in sicer
s šestimi predstavami. Kot pr-
vo bo nastopilo Mestno gleda-
lišče ljubljansko s Pirandelije-
vo satiro Kaj je sresnica. Dra-
ma iz Ljubljane bo gostovala
z Molierovim delom Ljubezen
zdravnik po sili, celjsko gleda-
lišče pa bo v goste pripeljalo
Shilerjeve Razbojnike. Velenj-
čani bodo nato gostili Teatar
u gostima z delom Nišam ja
rapaport, gledališče iz Nove
Gorice pa bo zaigralo Fevdea-
uja komedijo Poskrbi za Ame-
lijo, medtem ko bodo Tržačani
v abonmajski ponudbi pred-
stavili satiro Alda Nicolaja
Hamlet v pikantni omaki.
V tej zares pestri glasbeni in
gledališki ponudbi pa ne gre
prezreti mladinskega in Piki-
nega abonmaja, ki tudi že ima-
ta svoje stalno občinstvo. Vsak
od njiju prinaša po pet različ-
nih glasbenih ali drugih pred-
stav, pisanih mladini in otro-
kom na kožo, razen tega pa
imajo mladi, pa tudi upoko-
jenci, kar 25 odstoten popust
pri nakupu abonmajev, abo-
nenti iz krajev, ki so od Vele-
nja oddaljeni več kot 5 kilome-
trov, pa kar 40 odstoten po-
pust. Podobnih ugodnosti pri
nakupu vstopnic imajo pri
Kulturnem centru Ivan Na-
potnik v Velenju še več, ob
dejstvu, da stane gledališki
abonma le 2400 tolarjev, glas-
beni pa 2 tisoč tolarjev. Mla-
dinski in otroški abonmaji pa
so še za polovico cenejši. Vpi-
sovali jih bodo do 2. oktobra.
MP
Po petsto letih
V Pilštanju nad Lesič-
nim so domači kulturniki
letos že obudili nekdanje
pastirsko binkoštovanje,
pripra\'ili tradicionalno
slikarsko kolonijo likoMiih
pedagogov, prihodnjo so-
boto, 26. septembra, pa bo-
do obudili še veliki ži\4nski
in kramarski Miholov
sejem.
Tokrat bo sejem le
v obliki prireditve, ki izvi-
ra iz bogate pilštanjske se-
jemske tradicije, saj je bil
prvi Miholov sejem že dav-
nega leta 1431. Prihodnjo
soboto bodo postavili kra-
marske štante, prignali ži-
vino, jo pregledali, pobrali
»štungeld«, kupci in meše-
tarji bodo »glihali«, po li-
kofu, sklenitvi kupčije ob
pijači, pa bo še križakanje.
Pilštanjski kulturniki ob-
ljubljajo tudi bogato pred-
stavitev domačih obrti:
žganjekuharjev, lončarjev,
kovačev, pletarjev, čevljar-
jev, steklarjev in suhoro-
barjev.
BJ
Gradovi minevajo,
fabrike nastajajo
v prostorih Narodnega mu-
zeja v Ljubljani poteka obsež-
na predstavitev industrijskega
oblikovanja na Slovenskem iz
časa 19. stoletja. Za ta čas je
predvsem značilno to, da se
domača ročna obrt umika hi-
tremu tehnološkemu razvoju
in industrializaciji na vseh po-
dročjih.
Ta pojav je še posebej izrazit
v drugi polovici stoletja, ko na
naših tleh obratujejo tovarne,
ki se s svojimi izdelki uspešno
uveljavijo v celotni Avstro-
Ogrski monarhiji in tudi preko
njenih meja. Razstava je se-
stavljena iz več delov, od kate-
rih vsak prikazuje nejzanimi-
vejše artikle posameznih go-
spodarskih panog: kovinske,
keramične, steklarske, pohi-
štvene, tekstilne, tiskarske in
knjižno oblikovanje.
Z razmahom množične, in-
dustrijske izdelave, so posa-
mezni izdelki dosegli mnogo
nižje cene kot ročno narejeni
in večinsko slabše situirano
prebivalstvo si je lahko kupo-
valo kvalitetna oblačila, pohi-
štvo, uporabno posodje in
mnoge druge predmete, ki dvi-
gujejo življenjski standard.
Razstava se ne osredotoča na
njihovo funkcionalno na-
membnost, temveč na vizuelno
podobo, ki na svoj način odra-
ža kulturno identiteto okolja,
v katerem so nastali.
Razstava prikazuje tudi
precej predmetov, ki so nastali
v tovarnah na območju širše
celjske regije, kjer je bilo še
posebej razvito steklarstvo in
keramika, njihova kvaliteta in
izvirnost pa uspešno presegata
zgolj lokalen interes.
BORIS GORUPIČ
ZAPISOVANJA
Meteorologija
Srednje
Evrope
Piše Tadej Čater
Društvo slovenskih pisate-
ljev je letos že sedmič po vrsti
organiziralo mednarodno lite-
rarno srečanje Vilenica 92, ki
združuje pisano ustvarjalnost
na področju med Baltikom in
Jadranom, se pravi takoime-
novano Srednjo Evropo.
Z drugimi besedami, priredi-
tev yilenica je nastala v bistvu
iz enega samega razloga: iz
tekme med zahodom in vzho-
dom izločiti srednjeevropsko
senzibilnost in jo ohraniti ne-
poškodovano. Toda ali lahko
danes, ko že odkrito govorimo
o koncu hladne vojne, ko v na-
ši neposredni bližini divja ena
najbolj krutih in grozovitih
vojn, kar jih pomni zgodovina,
še sploh govorimo o srednjee-
vropskem kulturnem pro-
storu?
Na prijaznem sprehodu po
kraških travnikih sva z za-
grebško kolegico Slavenko
Drakulič načela tudi to recimo
že kar večno temo. In moram
priznati, da se z njo pravza-
prav močno strinjam; namreč
če je bil še dve ali tri leta nazaj
pojem Srednje Evrope res še
v funkciji kulturnega združe-
vanja, ohranjanja kulturnih
značilnosti narodov, ki ne so-
dijo bodisi pod patronat nek-
danje Sovjetske zveze bodisi
pod budno oko Washingtona,
potem je Srednja Evropa da-
nes le še meteorološki pojem.
Kar je trdil že razvpiti
Handke.
Dejstvo je, da si vojne nihče
ne želi. Ko se je najprej na
Hrvaškem, nato pa še v BiH
razplamtela vojna, sta bili ti
dve državi avtomatsko izklju-
čeni iz obroča, ki je vse do ta-
krat oklepal to famozno Sred-
njo Evropo. Ne le, da so se
premaknile meje, ki so oklepa-
le srednjeevropski kulturni
prostor. Ta Srednja Evropa je
naredila celo potezo več. Izlo-
čenca je pustila krepko na ce-
dilu, hi zato razumem Slaven-
ko, ko pravi, da ni res, da bi
o tej Srednji Evropi sploh raz-
mišljali,  pač pa je naloga
Srednje Evrope, da razmiši
tako o nas kot tudi o sebi.
In kakšno je danes mesi
Slovenije v tej srednjeevrops\
meteorološki združbi ozirom
ali je Slovenija izvzeta iz
balkanske krčme, ki se je d
mala vsi otepajo? Slovenj
pisatelji so Vilenico ustanov
v ideji ohranitve oziroma - bi
točno - priključitve k Sredi
Evropi. In to nalogo so vzi
skrajno zares. Rezultat tega
seveda ugoden položaj, ki j
v tem političnem (in ne tu:
kulturnem) projektu uživa n\
ša država. Toda ali ni to e
sama bipokrizija, ki z realni
stanjem nima ničesar opravi
Projekti združene Evrope, j
srednjeevropskega kulturne^
prostora z jasno razvidno o
diščino, so le politične gov
ranče, ki z eksistenciah
stvarnostjo, ki se kot huc\
križa otepa vsakršnega uj
verzalizma, nimajo ničet
skupnega. Drugače povedal
potem ko je Evropa uspela i
alizirati lastno utopijo na th
ZDA, jo želi speljati še don
Pa pri tem sploh ne upoštei
nemoči univerzalizma, katei
ga se otepa celo Amerika. B
čem povedati, da ni nakljuc\
da se ravno v času prazno\\
nja petstoletnice lastnega c
stoja, tudi Amerika ukva.'
s problemom smiselnosti w\
verzalizma in iskanja iden&i
te, kakor se je naslavljala teii
letošnjega mitinga v Vilem
Mi se pa še kar utapljal
v idejah tipa Evropa 19:
Evropa zdaj ali nikoli, itd. K
da bi nam bila ta stara Evroi
sposobna nuditi kaj več, kol
lahko nudimo sami. Sicer se
pa dovolj ozreti le na tv eki
ne, kjer nas vsakodnev,
bombardirajo z vestmi o vo
na Balkanu. Tam je nami
treba iskati mater Evropo.
Poetična erotika Nace Rejnik
Osrednje velenjsko likovno
razstavišče, galerija Kulturne-
ga centra Ivan Napotnik,
v tem mesecu predstavlja ki-
parko Naco Kojnik. Umetnica
razstavlja serijo svojih skulp-
tur in risb, ki prikazujejo por-
trete in akte.
Naco Rojnik je mogoče uvr-
stiti v krog ustvarjalcev, kate-
rim je še posebno blizu ten-
denca v sodobni umetnosti, ki
v središče svojega zanimanja
postavlja človeka, s čimer se
njena dela uvrščajo v niz z bo-
gato zgodovinsko kontinuite-
to. To velja za portret in tudi
za akt, kajti oba motiva prite-
gujeta zanimanje ustvarjalcev
že od daljne preteklosti, ko so,
pa četudi brez ustreznega zna-
nja in izkušenj, želeli upodobi-
ti sebe ali sebi podobne. Civili-
zacijski predniki so si za takš-
no ravnanje izmišljali vse mo-
goče razloge in ne nazadnje
tudi vsa mitološka in religioz-
na umetnost, prikazuje bogove
in njihove podanike v povsem
človeški obliki, kar je med
drugim tudi lep dokaz, da nar-
cisoidnost ljudskega roda res-
nično ne pozna nikakršnih
meja. Zato je tudi jasno, da bo
figuralika vedno aktualna
v upodabljajoči umetnosti, ne-
koliko se le razlikuje v načinu,
ki pa nastaja predvsem v sood-
visnosti od časa in mesta na-
stanka posamezne podobe.
V tem kontekstu tudi skulp-
ture Nace Rojnik temeljijo na
historičnih argumentacijah in
mogoče se še najbolj aktualizi-
rajo preimerjave z impresioni-
stično plastiko kot sta jo npr.
znala razviti Rodin in Rosso,
razvidni pa so tudi manieri-
stično fin de sieclovski po-
udarki. Ob tem velja omeniti,
da slednji tudi sicer niso redki
v sodobni slovenski umetnosti.
Njeni majhni ženski akti, torzi
sledijo vodilu, ki jih postavlja
pod skupno entiteto enega ti-
pološkega vzorca, ki ga mode-
lira v različne variacije. In če
se v zvezi z njenimi portreti
lahko uveljavi sintagma po-
etični realizem, pa v določe-
nem nasprotju s tem njeni akti
kažejo na bistveno bolj sproš-
čen in drzen pristop.
Ti oznaki pa se še stopnjuje-
ta v njenih risbah, kjer gre tu-
di za raziskovanje enega vzor-
ca, ki prikazuje skupino golih
ženskih figur v nedoločenem
prostoru. Risbe dajejo obču-
tek, da so nastale v trenutkih
sprostitve silovite koncentra-
cije, njihova ekspresivnost in
agresivnost ne dopuščata ni-
kakršnega dvoma in drugačne
možnosti kot je ta, ki je vsebo-
vana v risbi. Zato risbe, kot bi
nekdo morda pričakoval, ne
delujejo kot nekakšne predlo-
ge za večja in pomembnejša
dela, torej skulpture, temveč
imajo status samostojne in za-
okrožene likovne enote. Zato
je razmerje med njenimi pla-
stikami in risbami dopolnjujo-
če in kot takšno razpira večpo-
menskost in heterogeno zasno-
vo umetnosti, kakor jo Naca
Rojnik pojmuje in ustvarja
BORIS GORUPIČ
NACEUSKIH PlATNiH
Mesečniki, ZDA, 1992
(Sleepwalkers)
grozljivka
Scenarij: Stephen King; Režija: Mick
Garris; Glavne vloge: Brian Krause,
Madchen Amick, Alice Krige
Charles Brady in njegova mati Mary
sta zadnja predstavnika izumirajoče vr-
ste Mesečnikov. To so grozljiva bitja
- mačke, ljudje in plazilci obenem! Če se
jim zahoče, lahko spremenijo podobo,
hranijo pa se z življensko silo mladih
devic. Usoda je Mesečnikom zaukazala
nenehno gibanje, da bi tako ušli mreži,
ki se okoh njih splete na vsakem kraju,
kjer se zadržijo... Mreži njihovih smrt-
nih sovražnikov - mačk!
Na lovu za hrano prideta Charles in
Mary v mestece Travis, idilično oazo
lepote in miru v državi Indiana. Po paz-
ljivem preučevanju si Charles za svojo
novo žrtev izbere lepo srednješolko Ta-
nyo Robertson. Dobrohotna Tanya pa se
nenedoma izkaže kot žilava borka. Do-
datne teževe bo Mesečnikom povzročil
tudi maček Clovis, željan maščevanja..
Stephen King že leta plaši svoje bral-
ce z edinstvenim stilom horrorja. Zdaj
se je odločil kino obiskovalce prestrašiti
z zgodbo, ki jo je namenil prav njim - gre
pa za prvi Kingov scenarij za celovečer-
ni film, ki nima za podlago katerega od
njegovih že objavljenih del.
S tem kuponom imate
5 odstotkov popusta
pri ogledu filma
Mesečniki v kinu
Metropol.
Št. 38 - 24. september 1992
0
jeleni Jarh In
ruske »umetnice«
fii miru za celjske Zelene,
jaj so tožilstvu ovadili svo-
^adonedavnega predsedni-
, Jožefa Jarha. Očitajo mu
ftonepravilnosti, med nji-
i celo poskus zvodništva.
Zgodba zveni kot nekakš-
a italijanska tračarija,
njej manjkata leše siciljan-
[3 mafija in gospa Ciccioli-
a. Lahko bi se smejali, čene
I kazalo, da je nejverjetneje
snična. Pa pojdimo naprej
jej z animi ve j šemu.
V imenu Zelenih Celja je
irgusta lani Jožef Jarh, do-
edavnipredsednik Zelenih
elja, pisal Sergeju Mihajlo-
1, atašeju zakulturo na sov-
tskem veleposlaništvu
Beogradu. Mihajlova jesez-
inil z načrti Zelenih Celja,
3 katerih želijo v Celju od-
reti»šolo modernega ali
lasičnega baleta in ritmične
i artističnegimnastike«,
;s dobiček pa naj bi se »zbi-
li na posebnem računuza
Dmoč černobilskim otro-
3m«. Jarh je v pismu Mihaj-
vuobljubljal službe za ru-
[6 oziroma sovjetske umet-
ce. Kot doberkadrovik pa
še posebej specificiral ne-
ij pogojev, ki jih morajo-
netnice izpolnjevati. Na-
ijamo kar originalno pi-
Do, ki ga hranijosedaj na
(leposlaništvu Rusije v Be-
[radu:
j»... Ako budete u moguč-
nosti da odaberete njihov
atraktivniizgled u starosti
do najviše 23 godine, može-
mo ih angažovati poredre-
dovne nastave još za video
filme, reklamne spotove,
plesnapozorišta i maneken-
stvo. Tako bi se njihova za-
rada i mogučnostaranžmana
mnogo uvečala (osobe ne
smiju biti pušači in poželjno
jeda imaju rodenu boju
kose)...«.
Člani takoimenovanega
začasnega Izvršnega odbora
Zelenih CeljaRudolf Kerš,
Milan Kovačič, Drago Čer-
nič, Harold Flis in Pavel-
Kavšek so te dni Jožefa Jar-
ha ovadili celjskemu temelj-
nemutožilstvu. Očitajo mu
podajanje krive ovadbe na
njihov račun, lažnoprikazo-
vanje dejanskega stanja in
poimensko blatenje v jav-
nihmedijih, odtujitev in pri-
laščanje lastnine Zelenih Ce-
lja,samovoljno razpolaganje
z deuiarjem Zelenih, lažno iz-
dajanje zauradno osebo in
zlorabo položaja predsedni-
ka Zelenih Celja. Večina-
očitkov izhaja iz zapleta le-
tos poleti, ko so Jarha med
njegovoodsotnostjo odstavili
in brez njegove vednosti
vstopili v strankineprostore
v krajevni skupnosti Dolgo
polje. Jarh jih je zato ovadil-
tožilstvu.
V ovadbi, ki je z naslova
začasnega vodstva Zelenih
Celja te dniromala v roke
celjskemu javnemu tožilcu
Milanu Birsi, so omenjenetu-
di Jarhove aktivnosti v zvezi
s celjsko »baletno šolo«. Ker-
*š,Kovačič, Čemič, Flis in za-
časni predsednik Kavšek
o tem pišejo:
»Brez vednosti lO ZC je
Jožef Jarh dne 24.6.1991
v vlogilegitimnega predsed-
nika lO ZC in ZCR v imenu
ZC Mestnemusekretariatu
za notranje zadeve - Oddelek
za tujce. Mačkova 1,Ljublja-
na, poslal dopis, s katerim je
skušal pod krinko lažnesoli-
darnosti s černobilskimi
otroki zase in za svoja somi-
šljenikaMiroslava Juga in
Daniela Preskarja (oba iz
Celja) pridobiti vizeza poto-
vanje v ZSSR, z lažnim na-
menom, da navežejo kultur-
ne,politične, gospodarske,
izobraževalne in druge stike
s krajibivanja teh otrok.
V resnici si je omenjena sku-
pina, predvsem JožefJarh, že
vseskozi prizadevala čim la-
že priti predvsem do»ple-
salk« iz tedanje ZSSR. Po
Jarhovem načrtu naj bi jih-
pripeljali v Celje, nastanili
v »njegovi« garsonjeri, Zele-
niCelja naj bi jim zagotovili
prvo plačo, v nadaljevanju
pa bi se žekako preživele
s svojo lastno dejavnostjo, ki
bi jo v angažmajunavedene
trojke čez dan izvajale
v plesni šoli v delu z mlado-
letnomladino, zvečer pa
(verjetno) z njihovimi očeti
v mraku nočnihlokalov ali
v siju reflektorjev nočnega
»shovvbusinessa« .. .V vso
humano akcijo zakrinkano
trgovino z »belim blagom«
jepoizkušal pritegniti tudi
ruske konzularne predstav-
nike, ki so sevsled zgoraj na-
vedenih kulturnih, strokov-
nih in drugihciviliziranih
pobud celo odzvali Jarhove-
mu povabilu (v imenu ZC)
inprišli v Celje, vendar se za
njegove »plesne« ideje niso
kajprida menili. Zato se je
v začetku tega meseca sam
podal v Kijev,od koder se je
te dni tudi vrnil — zaenkrat,
kolikor vemo, še brezplesalk,
ki bi mu kovale predvideni
dobiček in dvomljivo slavo.«
Omenjena skupina, ki se-
daj vodi celjsko stranko Ze-
lenih, je odomnevnih Jarho-
vih načrtih s plesalkami
z vzhoda zapisala nekajbe-
sed tudi v daljšem besedilu,
ki je služilo kot osnova za
ovadboJarha. Tam pravijo:
»S svojimi neumnimi in
žaljivimi izjavanji je proti
ostalim članomzačasnega lO
obrnil celo svojo ženo Tere-
zijo Jarh (zaposleno pri ZC—
trenutno na porodniškem),
ker naj bi s svojimi sklepi
moralno infinančno podprli
njegove zvodniške ambicije
pod krinko plesne šole,kar
pa seveda ni bilo res in smo
vso Jarhovo nadaljnjo aktiv-
nost vimenu ZC pod tem na-
slovom odločno prepovedali,
gospo Terezijo pa les težavo
prepričali, da si je vse dejan-
sko izmislil njen mož sam.O-
stali člani lO smo sicer mne-
nja, da je ples lahko enako-
vredna,kultuma, rekreacij-
ska in zabavna dejavnost,
nikakor pa se nismostrinjali
z Jarhovimi načrti, da bi bile
ruske ali ukrajinskeslači-
punce ponoči angažirane na
barskem odru, podnevi pa bi
vodilevzgojnoizobraževalni
proces v plesni šoli.«
Pavel Kavšek, predsednik
začasnega izvršnega odbora
celjskihZelenih, ki je sodelo-
val pri Jarhovi odstavitvi, je
na račim JožefaJarha v po-
govoru za Novi tednik te dni
zatrdil, da se je Jarh nase-
stankih hvalil, da v svojo
garsonjero vodi mlajše mla-
doletnice,ki jih tam »obliku-
je v bodoče aktivistke Zele-
nih Celja«. Kavšekje še dejal,
da se ostalim članom izvrš-
nega odbora ni zdelo naj-
boljprimerno, da Jarh to
počne v svoji prazni garso-
njeri, saj bi mulahko kdo
očital kakšne nezakonite na-
mere.
Kakorkoli, Zeleni Celja so
pričeli javno zlivati gnojnico
na JožefaJarha. Malce čudno
je le, da svojega predsedni-
ka, ki v več kot dvehletih ni
uspel sestaviti niti občinske-
ga statuta in pravilnika-
stranke, ob vseh očitkih niso
odstavili že prej. Zadeva
z ruskimi»umetnicami« je
namreč le ena izmed obtožb
na Jarhov rovaš. Svojebo se-
veda najprej moral reči javni
tožilec. V Novem tedniku pa
bomoprihodnji teden zapisa-
li kaj več o ostalih obtožbah
Rudolfa Kerša,Milana Kova-
čiča. Draga Čemiča, Harol-
da Flisa in Pavla Kavška na-
račim Jožefa Jarha.
BRANE PIANO
^ekateri sodni procesi pred vojaškimi sodišči in likvidacije na Celjskem v letih 1941 do 1945
nadaljevanje
Leopold Wirth, kovač iz
p. Selc; Mirko Dečman, po-
lar iz Zaverš, in neko dekle
niča, ki je bilo doma sicer
ekje pri Mestinju, med vojno
a je delalo in živelo na pose-
ivu v Slomu pri Ponikvi (nje-
ega priimka se nihče izmed
avedenih ni mogel spomniti).
*r je moralo celjsko okrožno
odišče primer odstopiti voja-
Itemu sodišču divizije KNOJ
Ljubljani, gradivo tega so-
išča pa ni dostopno, ni mogo-
f ugotoviti, kakšna je bila
izsodba sodišča. Znano je le
), da so bili vsi štirje likvida-
irji obsojeni na zaporne
azni.
Primer, ko je žrtev lik\ida-
>rjev postal eden izmed čla-
posadke sestreljenega za-
^zniškega letala, se je zgodil
bližini Pristave pri Mestinju.
tem zločinu se v teh krajih
3vori še danes. Po pripovedo-
pnju J.Š. in njegove žene
* Š., I. D. iz Cest in še nekate-
h drugih domačinov je leta
ali 1945 (točnega datuma
[ ne spominjajo) nekje nad
olom pri Pristavi izskočil
ien izmed članov posadke se-
feljenega zavezniškega leta-
' in se zatekel k partizanom,
•partizani so bili: F.L, L.Č.,
T. in S. T. Imenovani so za-
^zniškega letalca najprej pe-
5li h Gašperju Čemošatu
Gaberce, ki je znal angleško
'fed vojno je bil v Ameriki),
^to pa so ga odpeljali na sa-
f^ten kraj in ga usmrtili. Ra-
za usmrtitev naj bi bila
'^tnina, ki jo je usmrčeni imel
sebi in so se je likvidatorji
polastiti. Kot mi je po-
vedala I. D., je navedena če-
tverica razen zavezniškega le-
talca umorila tudi več civili-
stov, med njimi tudi njenega
brata Antona Čakša. Za njego-
vo smrt in grob so Čakševi iz-
vedeli šele po vojni, in sicer od
enega izmed likvidatorjev. Po
pričevanju C.Š. iz Gaberc je
bila žrtev teh likvidatorjev tu-
di Rozalija Verk iz Kačjega
dola (kraj blizu Kristanvrha),
katere sicer niso umorili, am-
pak »samo« posiUli, vendar si
je zaradi tega sama vzela živ-
ljenje tako, da se je vrgla pod
vlak.
Med likvidiranimi na Celj-
skem so bili tudi nekateri ujeti
pripadniki nemških oborože-
nih sil in pripadniki belogar-
distične enote. To se je v več-
jem obsegu zgodilo julija in
avgusta 1944, ko so enote IV.
operativne cone izvajale ope-
racije za osvoboditev Zgornje
Savinjske doline. Takrat so
v posameznih okupatorjevih
postojankah partizani zajeli
tudi večje število okupatorje-
vih vojakov, v Ljubnem pa tu-
di nekaj pripadnikov belogar-
distične enote. Borci VI. SNO-
UB Slavka Šlandra so ob zav-
zetju okupatorjeve postojanke
v Ljubnem zajeli 28 pripadni-
kov t.i. Forstschutza (gozdna
zaščita), gestapovca Gitnerja,
župana občine Ljubno ter 10
članov belogardistične skupi-
ne, ki jo je organiziral bivši
sekretar rajona OK Zgornja
Savinjska dolina Nikola Ba-
kovski, sestavljali pa so jo sko-
raj izključno samo dezerterji
iz partizanskih enot. Vsi ti, ra-
zen nekaj mladoletnih belo-
gardistov, so bili po zaslišanju,
predani   bataljonu  VDV  in
ustreljeni. Kakšno je bilo sicer
postopanje z vojnimi ujetniki,
ki so bili zajeti v operacijah za
osvoboditev Zgornje Savinj-
ske doline, zvemo iz poročila,
ki ga je štab IV. operativne co-
ne NOV in POS dne 6.8.1944
poslal Glavnemu štabu NOV
in POS. V navedenem poročilu
se glede postopanja z ujetniki
navaja: »Vsi ujeti vermani so
prostovoljno stopili v naše vr-
ste. Razporejeni so po naših
edinicah. Nekaj ujetih sovraž-
nikov nemške narodnosti smo
poslali na Dolenjsko, nekaj jih
je ostalo v naših edinicah.
Ostale smo na njihovo željo po
predhodnem pogajanju izpu-
stili. Ker so se Nemci v Ljub-
nem borili do zadnjega in se
predali, ko so bili tako rekoč
že podsuti, smo vse streljali.
V Lučah so se na naš pismeni
poziv, da se predajo, ker se bo
z njimi sicer isto zgodilo kakor
v Ljubnem, bili pripravljeni
predati, a s pogojem, da jih
pustimo brez orožja v Celje.
Zato smo pustili vse razen
treh, in to komandanta verma-
nov, šturmfirerja Puklna iz
Celja - Slovenca in orožnika
Lazova (Rus). Ti so bili likvi-
dirani, ker smo dobili podatke
od civilov, vermanov, ki so se
predali, in samih nemških
žandarjev, da so bili zagrizeni
in delali svinjarije. Nemce iz
Luč, ki so se predali, je naša
četa, pustivši jim obleko, pe-
ljala v Gornji grad, da bi poz-
vali tamkajšnjo posadko,ki do
takrat še ni padla, na predajo.
Po padcu Gornjega gradu smo
jih s spremstvom poslali do
Nazarij, mimo katerih so ko-
rakali z belo zastavo, nemška
posadka jih je začudeno gleda-
la in jih pustila naprej proti
Mozirju. To smo pustili zaradi
tega, da vnesejo demoralizaci-
jo med ostalo nemško vojsko
na Štajerskem ter bi pobijali
nemško propagando, da parti-
zani vse pobijejo. V Gornjem
gradu smo isto postopali kot
v Lučah. Zadržali in likvidira-
li smo gomjegrajskega župa-
na, ki je bil znan terorist nad
našim ljudstvom, in Slovenca
- gestapovca, desno roko tega
župana. Mislimo, da je bil naš
postopek pravilen. V Ljubnem
smo postrelili vse do zadnjega.
V Lučah in v Gornjem gradu
smo na njihov pismen dopis,
da se predajo pod pogojem, da
jih izpustimo domov, vse izpu-
stili, razen takih, ki so imeU
grehe nad našim narodom...«
Vseh likvidacij, ki so bile
v letih 1941-1945 izvršene na
celjskem območju, seveda ni
mogoče prikazati. To ni mogo-
če že zato, ker o večini likvida-
cij nimamo dovolj podatkov;
pa tudi če bi jih imeli, bi to
bila za enega raziskovalca
preobsežna in prezahtevna na-
loga. Zato se bomo omejili na
obravnavo samo tistih likvida-
cij na Celjskem, ki so bile še
zlasti problematične.
Ena prvih, hkrati pa tudi
najodmevnejših Ukvidacij, ki
so jih partizani izvecf i na Celj-
skem, je bila likvidacija za-
koncev Ivana in Štefanije
Čmak, lastnikov graščine
Štrosnek in žage na Gomil-
skem, ter njihovega vrtnarja
Ivana Bobka. Imenovane so
partizani I. štajerskega bata-
ljona v noči s 25. na 26. okto-
ber 1941 zajeli v gradu Štros-
nek in jih odpeljali na Dobrov-
Ije, kjer so jih ustrelili. Iz pri-
čevanj nekaterih posamezni-
kov, ki so sodelovali pri njiho-
vem zajetju in usmrtitvi, je
mogoče sklepati, da jih parti-
zani najprej verjetno sploh ni-
so nameravaU usmrtiti, ampak
jih kot talce z Nemci zamenja-
ti za nekatere zaprte komuni-
ste. To domnevo potrjuje tudi
poreklo braslovške orožniške
postaje o napadu partizanov
na grad Štrosnek z dne
26.10.1941. Navedeno poroči-
lo med drugim namreč navaja,
da so partizani Čmakovemu
zetu Francu Rojniku dejali, da
bodo Čmaka in njegovo ženo
izpustili, »če bosta izpuščena
od oblasti aretirana Leon No-
vak in Jožef Hermanko.« Roj-
nika naj bi partizani tudi poz-
vali, da si ti dve imeni zapiše
in ju sporoči nemškim obla-
stem.
Nadaljevanje prihodnjič.
Zakonca Štefanijo in Ivana Čmak so likvidirali na Dobrovljah s 25. na 26. oktober 1941. Pravih
razlogov za usmrtitev ni mogoče ugotoviti.
Št. 38 - 24. september 1992
1C
Za čistejše
okolje v PirešicI
Zaselki v gališki kraje\Tii
skupnosti so bili eni zadnjih
v žalski občini, kjer doslej še
niso imeli organiziranega od-
voza smeti. Problem so rešili
v kratkem času, v akcijo pa se
je vključila večina gospodinj-
stev.
Za odvoz odpadkov so se
v dobrem tednu dni dogovorili
in akcijo tudi uresničili pred-
vsem krajani v zaselkih Velika
Rrešica, Pemovo in Železno
s pomočjo Komunalnega po-
djetja Celje ter zasebnega po-
djetja Vigrad. To podjetje je
krajanom ponudilo ugodne
plačilne pogoje ter brezplačno
dostavo zabojnikov do vsake-
ga gospodinjstva. Akcijo je
podprlo 98 odstotkov gospo-
dinjstev, v organiziran odvoz
odpadkov pa se tudi v prihod-
nje lahko vključijo vsi zainte-
resirani krajani. Razgovori že
potekajo s krajani v zaselku
Osreke, kjer želijo zaradi od-
daljenosti med posameznimi
domačijami postaN^iti večji
kontejner. Krajani so tako do-
kazali skrb za lepše in čistejše
okolje v svojem kraju. Temu
bodo v prihodnje namenili še
večjo skrb, predvsem želijo
usposobiti izvir pitne vode
v tako imenovani Bezgeče\'i
jami. MP
Kozjanci se stiskajo
Na Kozjanskem si že dolgo
prizadevajo, da bi preutesnje-
nima osnovnima šolama
v Kozjem in Lesičnem omogo-
čili pogoje dela, ki bi bili
v skladu z veljaNTiimi predpisi.
Za obe šoli, v katerih je po
približno dvesto učencev, na-
meravajo rešiti prostorsko sti-
sko s šolskima prizidkoma,
z večjim šte\ilom učilnic.
Prihodnji teden naj bi obja-
vili javni razpis za izvajalca
del, z gradnjo pa bi začeli še
jeseni, če bo le dovolj denarja
ter primerni vremenski pogoji.
Za prizidka, ki bi ju zgradili
predvidoma do leta 1994, je
v občinskem proračunu tre-
nutno rezeiTiranih 11 milijo-
nov tolarjev, šmarska občina
pa se je poleti prijavila tudi na
letošnji razpis ministrstva za
šolstvo. V občini trenutno še
ne vedo, če bo za letos na raz-
polago tudi denar iz republi-
ške blagajne.
V kratkem pa se bodo sestali
člani komisije za šolstvo pri
šmarski vladi, ki bodo preso-
dili, ali je z denarjem, ki bo na
voljo, mogoče financiranje
obeh  gradenj  prizidko\'  do
tretje gradbene faze. Sicer se
bodo morali odločiti za grad-
njo enega samega prizidka, pri
tem pa bo odločilno tudi števi-
lo rojstev v Kozjem oziroma
Lesičnem.
Pri tem je znano, da v indu-
strijskem Kozjem zadnja leta
njihovo število znova bistveno
narašča, za Lesično pa bo tre-
ba podatke še izračunati. Zna-
no je tudi, da iz sveta šole
v Kozjem že zahtevajo odgo-
vor glede gradnje njihovega*
šolskega prizidka.
BRANE JERANKO
Shod krščanskih demokratov
Krajevna organizacija Slovenskih krščanskih demo«
kratov v Vitanju z več kot 150 člani ne sodi le med
najštevilčnejše, ampak predvsem med najbolj priza.
devne. Takšna je bila tudi ocena na nedeljskem shodu
članov stranke, ki sta jo potrdila tudi gosta: podprod.
sednik stranke Ivan Oman in predsednik sveta SKD
Izidor Rejc.
Udeleženci shoda, ki so dodobra napolnili vitanjskj
kulturni dom, so najprej prisluhnili Jožici Ahaj, ki
pripravila poročilo o delu krajevne organizacije in
izvolili nov 15-članski odbor. Z zanimanjem so pri.
sluhnili predvsem obema povabljenima veljakoma, ki
sta srečanje izkoristila zlasti za pojasnjevanje svojil)
stališč pred bližnjimi volitvami.
Z izsillevanjem do cest
Brez cest ni razvoja niti
življenja v posameznih kra-
jih. Krajam, ki jim v dolgih
letih ni uspelo priti do spo-
dobne ceste, se zato zadnje
čase vse bolj odločno borijo
za tisto, kar je večini samo-
umeN^no. Pri tem tudi ne gle-
dajo na sredstva, saj s sami-
mi besedami in obljubami
očitno ne gre.
V Jurkloštru, kjer že 14 let
zaman trkajo na razUčna
vrata, so se odločili za 24-
umo cestno zaporo vseh
vpadnic v kraj. To bodo na-
redili v ponedeljek, 5. okto-
bra, če ne bodo dobili nika-
kršnega odgovora do pone-
deljeka, 28. septembra. Cesta
Mišji Dol-Jurklošter je v re-
publiški pristojnosti, zato je
potreben odziv od tam.
Kljub odločenosti, da gredo
do konca, so se pripravljeni
pogajati.
Že prejšnji petek pa so
krajani zaprli cesto Planina-
Golobinjek, nezadovoljni,
ker podjetje Meja Šentjur za
cesto, ki jo gradijo, noče ni-
česar prispevati. Predsednik
gradbenega odbora Anton
Senica pravi, da bodo tak
ukrep ponovili, če dogovor
ne bo mogoč. MBP
Gobarski piknik
Prizadevni laški gobarji, ki
se združujejo v družini Sinji
goban, so tudi letos, čeprav je
tudi za gobe sušno leto, pri-
pravili tradicionalni gobarski
piknik. Ta bo to soboto,
26. septembra opoldne na nji-
hovi stalni točki - Šmohorju.
Ob gobarjenju in spoznavanju
z gobami obljubljajo še bogat
srečolov in tekmovanje z gor-
skimi kolesi na Šmohor. Start
bo ob 12. uri pred samopo-
strežno trgovino v Debru.
TInsko jeseni
v krajevni skupnosti
Tinsko so že dalj časa neza-
dovoljni zaradi plazu, ki je
poškodoval tudi njihovo
cestno zvezo z dolino Tinš-
čice, proti Loki pri Žusmu
in Sodni vasi. Na zadnji se-
ji šmarske vlade so poveda-
U, da je sanacija plazu
predvidena še za letošnjo
jesen, omogočili pa bi jo
s pomočjo republiškega de-
narja za naravne nesreče.
BJ
Hare Krišna v Celju
Jutri, v petek, bo v Narodnem domu v Celju Hare Krišna
festival, ki ga prireja Mednarodno društvo za zavest Krišne iz
Ljubljane. Festival, obljubjajo organizatorji, bo paša za oči,
balzsim za ušesa, nektar za jezik in radost za srce. Na koncertu
bo mogoče prisluhniti tradicionalni duhovTii glasbi, pripravili
bodo predavanje iz zakladnice indijske modrosti, pripravili
vegetarijansko poslastico in posebno presenečenje. Program bo
vodil Krišna Kšetra Prahbu iz ZDA. Festival bo ob 18. uri.
V spomin
Miloš Volk
v ponedeljek, 28. sep-
tembra, bi daleč naokrog
znani humanist, družbeni
delavec in funkcionar
v številnih društvih in
družbenih organizacijah
Šoštanja in Velenja, Miloš
Volk, praznoval visoki,
90. življenski jubilej. Žal
mu je praznovanje prepre-
čila nenadna smrt.
Miloš Volk se je rodil le-
ta 1902 v številni in narod-
no zavedni šoštanjski dru-
žini Heleni in Jakobu Vol-
ku. Doma se je izučil za
krojača, vendar tega pokli-
ca ni opravljal, saj ga je
vsega prevzela telovadba
v tedanjem društvu Sokol.
Z veliki napori seje izobra-
zil za učitelja telov>adbe.
Leta 1930 je odšel v Banja
Luko, kjer je prevzel mesto
učitelja telovadbe v tam-
kajšnji Sokolski župi. Po
okupaciji leta 1941 se je vr-
nil v Šoštanj, od koder ga je
okupator z vso Volkovo
družini izselil na Hrvaško.
Med okupacijo je delal
v železarni in rafineriji
v Sisku.
Njegovo življenje je pre-
vevala telovadba. Že leta
1922 je sodeloval na prvem
sokolskem zletu v Ljublja-
ni, kasneje pa na številnih
manifestacijah in ^letih
v E\'Topi. Po vrnitvi v Šo-
štanj, leta 1945, je postal
okrajni fizkultumi referent
in sestavljal številne nasto-
pe in akademije, na kateri
so nastopili inladi. To so
bili zlati časi novo nastale-
ga telovadnega društva
Partizan v Šoštanju.
Po drugi svetovni vojni
je služboval najprej na
okraju v Šoštanju kot refe-
rent za obrt in industrijo,
po ukinitvi okraja pa je bil
načelnik oddelka za gospo-
darstvo občine Šoštanj in
kasneje Velenja - vse do
upokojitve. V petdesetih
letih je bil šoštanjski žu-
pan. Honorar za opravlja-
nje te funkcije je prepustil
občinski blagajni za huma-
nitarne namene.
Posvečal se je društvom
in družbenopolitičnim or-
ganizacijam, predvsem pa
gasilstvu - sodeloval je tudi
v republiškem odboru in
bil soustanovitelj Gasilske-
ga muzeja v Metliki. Doma
je bil nazadnje predsednik
gasilske zveze Velenje, ki
ga je imenovala za svojega
dosmrtnega častnega pred-
sednika. V gasilstvu je de-
lal ceUh sedemdeset let in
med drugimi odlikovanji
prejel  najvišje priznanje
- bronasti kip gasilca. Po
upokojitvi je bil vrsto let
predsednik krajevne skup-
nosti Šoštanj, dolga leta
predsednik ribiške družine
Paka in h^ati republiški
sodnik. Vsa povojna leta je
bil tajnik TVD Partizan in
organizacije Zveze borcev.
Bil je tudi član upravnega
odbora društva upokojen-
cev, delal v planinskem in
olepševalnem turističnem
društvu ter mestni organi-
zaciji Rdečega križa. Kljub
častitljivim letom je še ved-
no vodil vrsto telovadcev
- veteranov. Našel pa je tu-
di čas in pravo besedo za
slovo na pokopališču od
svojih rojakov.
Po vsem, kar je v življe-
nju dobrega naredil, se ga
bomo prijatelji in vsi, ki
uživamo sadove njegovega
dela v Šoštanju in širši
skupnosti, vedno spomi-
njali.
VIKTOR KOJC
Obnovljena cerkev Sv. Miklavža
Med številnimi velikimi in lepimi cerkvami v Savinjski do
znova blesti majhna in skromna cerkvica na Vimperku i
Polzelo, posvečena Sv. Miklavžu, zavetniku otrok in splaval
V zadnjih dveh letih so obnoviU zvonik, ostrešje in fas
cerkvice, v nedeljo pa je bila cerkev ponovno blagoslovlj«
Uradni viri pravijo, da sega njen začetek v šestnajsto stolt
vendar ji strokovnjaki glede na videz pripisujejo še dve stol
več. Ves čas pa je bila priljubljena romarska pot za štev
vernike. Tudi nedeljska slovesnost je to potrdila. Pri blagosli
tveni maši, ki jo je opravil dekan Branko Zemljak ob somaš«
nju domačega župnika Jožeta Kovačeca in še treh iz sosedi
far, se je zbralo toliko ljudi, da je bilo komaj dovolj prost
Posebej so se zahvalili vsem, ki so v obnovo cerkve vložili vel
svojega dela, časa in denarja.
T. T. i
Zlata Rupnikova iz Mlač
v Ločah pri Poljčanah sta avgusta v krogu svojih najožjih sorodnikov in prijateljev praznovala
zlato poroko Frančiška in Alojz Rupnik iz Mlač.
Frančiška, najmlajša izmed destih otrok Neže in Janeza Pliberška, je danes stara 71 let. Svoje
življenje je namenila družini in gosf)odinjenju. Alojz, upokojenec in član Zveze borcev, pa je
dopolnil že 79 let. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, njuna zrela leta pa razveseljuje tudi
osem vnukov.
Stojno selo
ali
Florjan?
Krajani haloške krajet
ne skupnosti Stojno sel(
v šmarski občini, želij
preimedovati svoj kn
v Florjan.
Zato so pred kratkii
v Stojnem selu in Strme
izvedli anketo ali si krajai
želijo preimenovanja ter (
želijo priključitev k bodo*
občini Rogaška Slatini
Večina je odgovorila priti
dilno, šmarska vlada pa j
njihovo željo posredoval
geodetski upravi, pri čem«
bodo zadnjo besedo rek
poslanci občinske skupšč
ne.
Ker je v šmarski občil
še nekaj podobnih prizad'
vanj, bodo priporočili, i\
bi zaradi manjših stroške
to sporočili skupščini. Tal
bi zaradi varčevanja '
vprašanja reševali skupn'
v paketu. Podatki o str'
ških preimenovanja še nil
znani. i
Št. 38 - 24. september 1992
1
Črna odlagališča odpadkov v žalski občini
savinjska dolina, s hribi in grmičevjem ob-
jpa, ritmizirana pokrajina, kjer vse kipi v br-
lečem zelenju, je pojem rodovitnosti zemlje in
,potc ambienta. A na pogled še tako lirična
lila nosi v sebi temne madeže, ki so plod
fezvestnega človeškega ravnanja.
To, da so samo v žalski občini evidentirali
46 divjih odlagališč odpadkov ni le še eden od
jhoparnih podatkov, temveč dejstvo, ki govo-
da se počasi in vztrajno zastrupljamo. Da ne
if za nikakršno pretiravanje, nas lahko pouči
jjdija, ki jo je po naročilu Izvršnega svta
l)čtne Žalec opravil Inštitut za urejanje pro-
pva celjskega Razvojnega centra. Nosilec
rojekta je bila Darka Domitrovič-Uranjek, ki
že vrsto let ukvarja z ekološko problemati-
), Uradno rečeno gre za »Kataster črnih odla-
ilišč odpadkov v občini Žalec s predlogom
Icrepov za njihovo sanacijo.« Poglejmo si ne-
aj ugotovitev tega projekta.
Evidentirana odlagališča odpadkov zavze-
iaj() površino kar 58,5 hektarov, s tem, da
sta v hribovitih predelih niso zajeta. Na div-
b smetiščih so popisali: kosovne odpadke
;aroserije starih avtomobilov), gospodinjske
Ipadke, gradbene odpadke, hmeljevino (le, če
pomešana z ostalimi odpadki) ter mešane
ipadke.
Se posebej je problematična lokacija tistih
ivjih odlagališč, ki so na ravninskem območju
jčine ob vodotokih, v opuščenih strugah, nad
jmočji s podtalnico.
Črna smetišča so tudi sredi najkvalitetnejših
emljišč, v opuščenih gramoznih jamah, kate-
h rekultivacija bi lahko pomenila pridobitev
ovih kmetijskih površin za intenzivno kme-
jsko rabo. Primeri največjih tovrstnih črnih
ilagališč so: črno odlagališče v opuščeni gra-
oznici v Letušu-Roje, sredi polj v Trnavi,
rapečeva jama in Jakulova jama v krajevni
mpnosti Šempeter, opuščena gramoznica pri
ivšem prostoru za predvojaško ob Savinji
v krajevni skupnosti Žalec, opuščena gramoz-
nica v petrovški gmajni v KS Petrovče.
Vrsta črnih odlagališč je nastala tudi v opuš-
čenih glinokopih, peskokopih in kamnolomih,
ki so največkrat na robu gozda ali v gozdu.
Prizanešeno ni niti vrtačam na kraškem sve-
tu, kjer so odlagališča veliki onesnaževalci
podzemnih voda (na območju ponkovljanske
planote so jih odkrili kar 12; na kraškem tere-
nu je tudi odlagališče odpadkov keramične
industrije Liboje v vrtači pri domačiji Frače
v Libojah).
Primer skrajno malomarnega, nikakršnega
odnosa do okolja, je gmajna KS Braslovče, kjer
so še vedno velike površine odlagališč (obsega-
jo kar 168,200 m2), na katerih so ostanki od-
padkov od velike vodne ujme leta 1990. Ne le,
da teh odpadkov niso odstranili, temveč se jim
pridružujejo še sveži. Ostanki poplave so bili
zabeleženi še v krajevnih skupnostih Letuš,
Šempeter in Vrbje. Ti podatki, in še več bi
lahko naštevali, so izkaz »blata naše vesti,« ne
le odnosa do lastnega okolja, ampak tudi do
samega sebe. Zato je dolgoročno potrebno za-
četi danes, pri slehernem krajanu te lepe doli-
ne, kajti le tako bodo institucionalne rešitve
imele svoj pravi smisel.
Sanacija črnili odlagališč
črna odlagališča ne pomenijo le estetskega
odklona, temveč predstavljajo vitalno nevar-
nost za okolje in s tem ljudi. Zato bodo priori-
teto pri sanaciji imela divja smetišča, ki ogro-
žajo vire pitne vode (so na območju varstvenih
pasov pitne vode), ležijo na prodnatih površi-
nah Savinjske doline in glede na sestavo ogro-
žajo podtalnico in tista, ki so zaradi svoje lege
na kraškem terenu (zelo dobro propustne ka-
menine) in ogrožajo podtalje in podtalnico
(obstojajo primeri črnih odlagališč na Ponikvi
in v Kalah, kjer je z barvanjem dokazana po-
vezava vrtač oziroma kraških podolij, v kate-
rih so črna odlagališča, s podzemnimi vodami,
ki tečejo skozi kraško jamo Pekel).
Med ukrepi za sanacijo črnih odlagališč so
predlagali odvoz odpadkov; zasipavanje ali
prekrivanje črnih odlagališč na nepropustnih
tleh z inertnim zasipnim materialom (v spod-
njem sloju lahko tudi z gradbenimi odpadki),
na vrhu pa s humusom, da se lahko izvede tudi
zazelenitev. Ponekod bi uporabili kombinacijo
odvoza odpadkov in zasipavanja odlagališč.
V hribovitih in gričevnatih predelih naj bi
zasipe in zazelenitev saniranih odlagališč
opravile za dogovorjeno odškodnino krajevne
skupnosti same oziroma krajani.
Pri večjih odlagališčih bi se sanacija izvedla
v okviru javnih del. V izhodiščih projekta med
drugim navajajo nujnost uvedbe metode »sor-
tiranja odpadkov na izvoru« kot tudi to, da se
po izvršeni sanaciji in rekultivaciji določi po-
rabnik prostora.
Z uvedbo komunalne inšpekcije, ki bi bila
seznanjena z urbanistično dokumetacijo, bi bil
opravljen nadzor ustreznosti izvajanja pose-
gov v prostor.
Na jesenskem zasedanju bodo ta projekt
obravnavali poslanci skupščine občine Žalec.
Vendar pa je tu tudi vprašanje odgovornosti
vsakega posameznika ali bo svoje okolje varo-
val ali degradiral do tistih meja vzdržljivosti,
ko postane sam ogrožen.
HELENA DOLIN-AR
Suša In gasilci
Med območji, ki jih je letošnja suša huje prizadela, so
:udi vitanjski del Paškega Kozjaka, Brezen in Stenica.
Zaradi apnenčaste sestave tal tod vedno primanjkuje
/ode, letos pa so usahnili tudi tisti izviri, ki so doslej
i^eljali za stanovitne.
Kmetije bi se brez pomoči vitanjskih gasilcev znašle
/ težkem položaju. Sprva so gasilci vozili vodo na prošnjo
posameznih gospodinjstev za minimalno plačilo, potem pa
je stroške prevzela konjiška občina. V času od 30. julija do
12. septembra je vitanjsko gasilsko društvo s svojo 5-tisoč
itrsko cisterno prepeljalo blizu milijon litrov vode. Pri
;em so z deset let staro avtocisterno, ki se je nenehno
svarila, prevozili 2 tisoč kilometrov po slabih in strmih
:estah. Požrtvovalni gasilci so za dovoz vode porabili 720
jr.
Tokratna suša in velike potrebe po dovozu vode pa so
Dokazali, da vitanjski gasilci potrebujejo novo, močnejšo
ivtocistemo s pogonom na vsa štiri kolesa. Nakup takšne
ie načrtujejo skupaj z Občinsko gasilsko zvezo Slovenske
Konjice.
FRANJO MAROŠEK
Telefonija z mrtve točke
Zasedanje poslancev šentjurske
skupščine, ki je bilo sklicano za pretekli
teden, so zaradi nesklepčnosti družbeno-
političnega zbora preložili za štirinajst
dni. Na seji naj bi razpravljali tudi o pe-
reči problematiki telefonije v tej gospo-
darsko šibki občini.
Šentjurčani naj bi čakali na širitev te-
lefonije še kar do leta 1995, četudi so
brez telefonskih priključkov celo vodilni
gospodarstveniki. Pri tistih občanih, ki
telefon imajo, pa je pogosto potrebno ve-
liko časa in živcev, da se na drugi strani
telefonske žice lahko sploh kdo oglasi.
Zato je šentjurska vlada imela s PTT
podjetjem že več pogovorov, pied krat-
kim pa se je odločila celo za soinvestira-
nje v poštno infrastrukturo. Plod vsega
naj bi bilo 1440 novih telefonskih prik-
ljučkov - trenutno jih je na Šentjurskem
2400 - zato pa so poštarji privolili v so-
investiranje Sentjurčanov v šentjursko
vozliščno centralo. Ta naj bi stala 112
milijonov tolarjev, poštarji bi vozlišče
zgradili v letu dni, Šentjurčani pa bi od-
šteli za telefonske priključke po 3500
mark tolarske protivrednosti. Podjetja,
ki imajo najbolj pereče potrebe, bi vpla-
čala telefonske priključke vnaprej.
Vrednost celotne naložbe v centralo,
prenovo objekta, kabel med Celjem in
Šentjurjem, digitalne prenosnike in kra-
jevna omrežja pa znaša po predračunvi
340 milijonov tolarjev.
BRANE JERANKO
Po svetu so povsod zgovorni podatki
o številu telefonskih priključkov, ki slu-
žijo za najrazličnejše raziskave. V Slove-
niji, komunikacijsko slabo razviti državi,
pride na sto prebivalcev 35 telefonov, na
celjskem območju (omrežna skupina 063)
pa jih je celo polovica manj od sloven-
skega povprečja, 17. In kako je po obči-
nah celjskega območja? V Celju in Vele-
nju imajo na sto prebivalcev po 23 telefo-
nov, v Žalcu 16, v vseh drugih občinah pa
le od 10 do 12 priključkov. Na zadnjem
mestu, z 10 telefoni na sto prebivalcev, je
občina Šmarje.
Po podatkih šentjurskega izvTŠnega sve-
ta je v mestu Šentjur, upravnem in go-
spodarskem središču občine, le 19 telefo-
nov na sto prebivalcev, v Loki pri Žu-
smu, na Prevorju in Planini pa komaj do
5. Občinska posebnost je Grobelno, kjer
pride na sto prebivalcev kar 45 telefo-
nov. V tej občini je trenutno nekaj pro-
stih številk le v Dramljah.
Asfaltirana cesta na Brezen
Krajani Gornjega in Spodnjega Brezna nad
jtanjem so slovesno odprli asfaltirano cesto
'tanje-Brezen. Trak je simbolično prerezal
-publiški minister za planiranje dr. Davorin
*ačun.
Nova cesta je dolga 3,5 kilometra in vredna
'reko 28 milijonov tolarjev. Preko 5 milijonov
olarjev je prispevala Republika Slovenija iz
»■edstev za demografsko ogrožena območja,
'^ekaj preko 2 milijona je dala iz proračuna
občina Slovenske Konjice, krajevna skupnost
Vitanje pa 500 tisoč tolarjev. Krajani so sami
prispevali dve tretjini denarja in opravili veli-
ko postovoljnih delovnih ur.
Alojz Gornjak, predsednik gradbenega od-
bora, je prispevek krajanov takole ocenil: »As-
faltirana cesta Vitanje-Brezen je za nas velika
pridobitev in ponosni smo nanjo. S skupnimi
napori in delom lahko krajani veliko naredi-
mo. To smo dokazali prav na tej cesti.«
F.JURAČ
Srečanje duševno prizadetih
Minuli teden je Društvo za
pomoč duševno prizadetim
osebam v občini Žalec organi-
ziralo družabno srečanje pri-
zadetih otrok in njiho\ih star-
šev ter skrbnikov na lovskem
domu Rinka nad Gotovljami.
Na srečanje je prišlo preko
130 prizadetih, vabljenih go-
stov iz centra za socialno delo,
predstavnikov društva iz
Šentjurja ter drugih. Prvi del
srečanja so namenili strokov-
nemu posvetu, v veselem delu
pa so se prizadeti skupaj s svo-
jimi najbližjimi poveselili
v družabnih igricah. Za glasbo
je poskrbel duo Pogladič,
manjkalo pa ni tudi humorja,
petja in plesa.
K uspelemu srečanju so svo-
je prispevali tudi žalski gasil-
ci, ki so vsem omogočili pre-
voz, ter lovska družina Žalec,
ki je brezplačno ponudila svo-
je prostore.
Srečanje je znova potrdilo
uspešno delo društva. Število
članov narašča (še vedno se je
mogoče včlaniti na sedežu
društva na osnovni šoli Ljube
Mikuš), prvo obletnico pa je že
proslavil oddelek delavnic pod
posebnimi pogoji v Žalcu, ki
ga starši ugodno ocenjujejo.
Seveda pa bo pri povečanem
številu članov in tistih, ki se
žele vključiti v delo delavnic,
potrebna njihova prostorska
širitev. Ob tem pa si društvo
prizadeva za zagotovitev pri-
mernega statusa vseh prizade-
tih tudi v okviru nove zakono-
daje. Tudi o vsem tem je tekla
beseda na veselem srečanju.
RUDOLF KOPUŠAR
Nekropoia
privabila
obisicovaice
Rimsko nekropolo v Šempe-
tru in jamo Pekel je letos obi-
skalo že 30 tisoč izletnikov.
Turistični delavci v Šempetru
so z obiskom zadovoljni. Vse
kaže, da bosta tudi jeseni oba
kraja dobro obiskana, saj pri-
hajajo učenci osnovnih in
srednjih šol. Obiskovalcev iz
tujine je bilo doslej nekaj več
kot tisoč.
T. T.
planinski kotiček
Na Matajur
Planinsko društvo Celje vas v nedeljo, 27. septembra
vabi na 1643 m visoko mejno goro Matajur, ki velja za
najlepšo razgledno točko slovenskega predalpskega sveta.
Odhod avtobusa bo v nedeljo ob 6. uri zjutraj s parkiriš-
ča na Glaziji do Liveka. Od tam bo vzpon na najvišji vrh
na skrajnem jugozahodu - Matajur. Sestop bo v vas Svina,
kjer vas bo ponovno čakal avtobus. Hoje v obe smeri je za
približno 6 ur. Prihod v Celje je predviden okrog 19. ure.
M. M
Št. 38 - 24. september 1992
15
V vrh zaradi Gardalanda
Tina Lenito ie biia iani z Oiimpijo na poi(aiu prvaiiov v atietiiii četrta, za soboto pa
napoveduje še boijši nastop Cellanli - Nagrada: iziet v Gardaiand
Pokal e\Topskih prvakov
v atletiki se je uveljavil šele
pred desetletjem in v tem
tekmovanju Celje doslej še ni
bilo zastopano. Mladinke
Kladivarja Cetisa bodo v so-
boto na štadionu Ruffini
v Torinu torej postavile nov
mejnik v zgodovini najbolj
uspešne športne panoge
v mestu ob Savinji, izkušnje
s tovTstnim prvenstvom pa
ima samo Tina Lenko, ki je
lani v Parizu okrepila mo-
štvo Olimpije.
»Ljubljančani so spn,'a na-
črtovali, da bom nastopila
v teku na 200 metrov. Po po-
škodbi Lužarjeve sem šele
četrtič v karieri tekla na 400
metrov in z osebnim rekor-
dom 57,07 zasedla 3. mesto.
Start v pokalu pr\^akov na
prvi pogled ni nič posebne-
ga, toda nastop na najvišji
klubski ravni v konkurenci
z vrstnicami iz drugih evrop-
skih držav opravi svoje, in
Pariz je bil mika\Tio športno
doživetje,« se lanskega na-
stopa spominja Tina Lenko,
ki bo prihodnji mesec dopol-
nila 17 let in bo še dve sezoni
nastopala v mladinski kon-
kurenci, v Torinu pa bo ime-
la tudi vlogo kapetana.
Olimpija je bila lani četr-
ta, kakšen pa je vaš cilj?
Na drža\Tiem prvenstvu
smo ob točkovanju z mad-
žarskimi tablicami presegle
lanski rezultat Ljubljan-
čank. Torej bomo izboljšale
tudi njihovo uvrstitev.
V klubu so pri napovedih ne-
koliko zadržani in najpogo-
steje omenjajo uvrstitev oko-
li 10. mesta, toda če je bila
Olimpija lani četrta, je v To-
rinu za nas rezervirano tretje
mesto.
Napoved je zelo optimi-
stična. Ali jo lahko pripiše-
mo samo mladostni vihra-
vosti?
Šprinti ter skok v daljino
in višino so naše najmočnej-
še discipline. Forma je že
prava, ob trenutnem navdi-
hu pa bo nekaj res odvisno
tudi od sreče. Točkovanje je
klasično, torej za zmago toli-
ko točk kot je ekip in potem
po eno manj, vse do zadnjega
mesta, ki prinaša eno točko.
Čeprav je ekipa zelo mlada,
nam poguma za boj s še 17
prvakinjami držav ne manj-
ka. Rezultati z zadnjih tek-
movanj se gibljejo okoli
osebnih rekordov. Matulova
in Randjelovičeva pa sta na
pionirskem pr\'enstvu v No-
vem mestu dosegli nova dr-
žavna rekorda. Za vse je to
bila prava spodbuda.
Lani si bila izbrana za naj-
boljšo mlajšo mladinko
v Sloveniji in v teku na 200
metrov osvojila članski na-
slov, letos pa je precej ni-
hanj. Zakaj?
Že na začetku sezone sem
prav na ekipnem državnem
prvenstvu osebni rekord
v teku na 400 metrov popra-
vila na 56,89, nato pa zašla
v veliko krizo. Tudi za tri
sekunde sem zaostala za naj-
boljšim dosežkom in zato
povsem opustila misel o tre-
ningu na nizkih ovirah. Zdaj
je spet vse v redu in pozimi
bom začela tudi s tekom na
400 metrov z ovirami. V tej
disciplini konkurenca ni ta-
ko močna in bi se lažje pre-
bila do mladinskega EP. Na
ovirah sem doslej nastopila
le enkrat, na državnem pr-
venstvu in bila je prava po-
Led za vsakogar
v Mestnem parku se bo jutri
po hokejski tekmi Cinkama-
Hrvaška (predvidoma ob 20.0)
začela sezona rekreativnega
drsanja. Drsališče bo odprto
ob petkih od 20. ure ter ob so-
botah in nedeljah od 10-11.30
in 15-16 ure.
lomija. Nikakor nisem ujela
ritma in pred vsako oviro
sem stopicala, a je kljub vse-
mu nekaj volje še ostalo.
V Torinu boš opravljala
kapetansko vlogo. Kakšna je
ekipa?
Na štadionu smo bolj malo
skupaj. Treninge imamo
v različnih terminih in pri
različnih trenerjih, a to ni
nobena ovira. Odlično se ra-
zumemo, le malo bo treba
»popaziti« na mlajše, druga-
če pa je vloga kapetana pri-
jetna dolžnost. Vodstvo klu-
ba nam je za nagrado oblju-
bilo izlet v Gardaiand. Pra-
vijo, da v primeru, če bomo
pridne. S tem ne bo proble-
mov, drugi kriterij pa naj bi
bila uvrstitev do 6. mesta.
Tudi s tem ne bomo razoča-
rale. ŽELJKO ZULE
V torek za pokal
v 2. kolu nogometnega po-
kala na območju MNZ Celje
bodo igrah: Zreče-Papirničar,
Svoboda-Era Šmartno, Vran-
sko-CR Krško, Odred-Dravi-
nja (vse v torek, 30.9. ob
16. uri) in Hmezad-Sodniki
(sreda, L. 10.).
Judo s Štefanom
Čukom
Vodilno moštvo slovenske
lige v judu Ivo Reva je pripra-
vilo začetne tečaje, ki jih bo
deloma vodil tudi olimpijec
Štefan Cuk.
Zdaj za EP
Z zmago Janeza Sitarja se je
na Skednju pri Slovenskih
Konjicah končala 13. sezona
tekmovanj za pokal Alpe-Ja-
dran v motokrosu, ki je prvič
navrgla skupno zmago sloven-
skega zastopstva. Lovoriko je
osvojil Boštjan Kampuš iz
Ščavnice ob Dravi, šesti je
Peršoh, sedmi Jelovšek (oba
Koplast team), točke pa je
osvojil tudi Laščan Vogrinc.
Prireditelji so po tekmi vložili
uradno kandidaturo za EP
1994 ali 1995.
Na 11. pokalu evropskih pr-
vakinj v atletiki za mladinke
bodo v Torinu ekipo Kladi-
varja Cetisa zastopale: Ana
Knez, Tina Matul, Tina Len-
ko, Tina Jurčak, Renata
Pungaršek, Špela Šolar, Sa-
bina Kranjc, Anja Valant,
Mateja Bezjak, Elizabeta
Randjelovič in Sabina Voršt-
nik ter kot gostje Jolanda
Steblovnik, Elvira Alibabič
in Romana Šega.
Cvet strelstva v Rečici
Ob zaključku strelske sezone bodo na strelišču v Rečici
pri Laškem v nedeljo pripravili revijo najboljših sloven-
skih strelcev in odprto nagradno tekmovanje v treh disci-
plinah. V Rečici bo v nedeljo zbrana slovenska strelska
elita, na čelu z Rajmondom Debevcem. Ob tekmovanju bo
odprta razstava strelskega orožja. Revija najboljših strel-
cev se bo pričela ob 9. uri, dve uri kasneje pa še odprto
nagradno tekmovanje, v katerem lahko nastopijo vsi člani
strelskih družin.
Začetek z derbijem
v torek se bo začelo državno prvenstvo v hokeju na ledu, med kandidati za uvrstitev v finale pa
je tudi ekipa Cinkarne, ki je pred tednom dni v prijateljski tekmi v gosteh premagala vodilno
moštvo alpske lige EC Graz s 6:2. Pri finalistih lanske končnice prvenstva Avstrije sta sicer
manjkala dva kanadska hokejista, kar pa ne zmanjušuje odlične predstave Celjanov, pri katerih
so doslej po pričakovanju največ pokazale letošnje okrepitve: Šahraj, Vnuk, Ščurjenko, Rojšek,
Mišenko (stojijo z leve) in vratar Ušakov (čepi). Na drsališču v Mestnem parku se bo moštvo
Cinkarne jutri zvečer pomerilo z reprezentanco Hrvaške, ki bo naš nasprotnik v kvalifikacijah za
svetovno prvenstvo, že za uvod novega prvenstva pa bo v torek ob 18. uri v Celju derbi med
Cinkarno in Oiimpijo.
Foto: EDO EINSPIELER
Šf^tni koledar
Petek, 25.9,_
Hokej na ledu
Celje: prijateljska tekma
Cinkarna-Hrvaška (18).
Sobota, 26.9._
Atletika
Torino: pokal prvakinj za
mladinke z udeležbo ekipe
Kladivar Cetis. Od 12. ure.
Kegljanje
Celje: prijateljski dvoboj
Slovenija-Avstrija (moški in
ženske, od 14. ure).
Košarka
Velenje: Elektra-Tinex (19),
Ljubljana: Unicom-Comet
(18), Ježica-Rogaška (2. kolo
zelene skupine moške SKL,
19); Celje: Inpos-Polzela (2.
kolo rdeče skupina moške
SKL, 19. 30).
Nogomet
Slovenj Gradec: Slovenj
Gradec-Papimičar, Veržej:
Beltrans-lhnezad (6. kolo in.
SNL-vzhod); Senovo: Rudar-
Šentjur, Brežice: Svoboda-CR
Krško, Štore: Kovinar-Zreče,
Vransko: KTV Vransko-Ljub-
no. Kozje: Odred-Hrastnik (3.
kolo MNZ Celje, vse 16. 30).
Tenis
Šentjur: odprto prvenstvo.
Od 9. ure, še jutri.
Nedeija, 27,9._
Kolesarstvo
Slovenske Konjice: 2. cestna
dirka za pokal Slovenije. Start
ob 12. uri na Slomškovi cesti.Č
Nogomet
Celje: Publikum-Koper, Ro-
gaška Slatina: Steklar-Mura,
Maribor: Železničar-Rudar
kolo SNL); Slovenske Konji(
Dravinja-Rudar (T), Ajdovš«
na: Primorje-Era Šmartno
kolo II. SNL, vse 15).
streljanje
Rečica pri Laškem: reV
najboljših slovenskih strele
(od 9. ue).'
Torek, 28.9,
Hokej na ledu
Celje: Cinkarna - Olimpija
kolo SHL, 18).
Sreda, 30.9,
Košarka
Sofija: Slavija-K. Afroct
(prva tekma predkola poki
Ronchetti za ženske); Slov«
ske Konjice: Comet-Ježii
Rogaška Slatina: Rogašk
Slovan (obe 19), Škofije: t
com Marcus-Elektra (3. ko
zelene skupine moške SK
20); Polzela: Polzela-Podbo
je, Idrija: Idrija-Inpos (3. ko
rdeče skupine moške SKL, d
19).
han^rama
Nogomet
Slovenska liga
6. kolo: Rudar-Zagorje 2:1
(0:0), strelec: Vidovič 2; Ljub-
Ijana-Publikum 1:0 (0:0), Naf-
ta-Steklar 0:0. Vrstni red:
Olimpija 10, Ljubljana 9, Naf-
ta, Mura, Rudar 8, Naklo, Ma-
ribor, Koper 7, Studio D, Za-
gorje, Izola 6, Publikum, Gori-
ca 5, Steklar, Svoboda 4, Že-
lezničar, Potrošnik 3, Slovan
2.
11. Slovenska liga
5. kolo:EraŠmartno-Jadran
1:1 (0:1), strelec: Maglica; Tri-
glav-Dravinja 2:0 (0:0). Vrstni
red: Triglav 8, Jadran, Primor-
je. Rudar 7, Medvode, Domža-
le, Gidos, Dravinja, Tabor Ja-
dran 6, Vevče, Avtobum 5,
Dravograd 4, Era Šmartno 3,
Ihrija, Korotan 2, Napredek 0.
m. Slovenska liga
5. kolo: Kovinar—Papimičar
1:1 (0:0), Hmezad-Pobrežje 1:5
(0:1); Vrstni red: Ižakovci 9,
Impol, Pohorje 8, Bel trans 7,
Papimičar 6, Pobrežje, Kovi-
nar 5, Slovenj Gradec, Roga-
šovci, Kungota 4, Rače, Alu-
minij 3, Lipa, Hmezad 2.
MNZ Celje
2. kolo: Šentjur-Odred 1:0,
Hrastnik-KIV Vransko 1:0,
Ljubno-Kovinar 3:0, Zreče-
-Svoboda2:l, CRKrško - Rudar
(S) 5:2. Vrstni red: Šentjur,
Hrastnik 4, Zreče 3, Svoboda,
CR Krško, Ljubno 2, Odred,
KIV Vransko, Rudar (S) 1, Ko-
vinar 0.
Košarka
Slovenska liga
Moški: l.kolo - zelena sku-
pina: Comet-Tinex 94:90
(48:47), strelci: Nerat 27, Gole,
Železnikar 23, Mijovič 8, Ko-
žar 7, Šmid 4, Perkič 2; Roga-
ška-Unicom 96:91 (48:38),
strelci: Virant 22, Jurkovič 21,
Tabak 19, Novakovič 14, Ka-
linger 10, Cerar 6, Petovar 3,
Tišma 1; Slovan-Elektra 86:84
(79:79, 67:67, 45:30); strelci:
Rizman 31, Tomic 17, Mrzel
14, Lipnik 9, Plešej 7, Sow,
Leskovšek, Brešar 2.
Rdeča skupina: Maribor-
-Polzela 73:63 (30:29), strelci:
Urbanija 30, Tumšek 8, Cen-
celj, Vasiljevič, Cizej 7, Golt-
nik, Feščenko 2; Kokra-Inpos
83:54 (42:36), strelci: Pipan 17,
Medved 14, Aničič 11, Nidor-
fer 4, Herman 2.
Atletika
Prvenstvo Sloveniji
Novo mesto: pionirji -
m ovire: 3. Bračič 14,66; 1
m: 1. Kolar 2:39,33; 2000 n
Kolar 6:05,19; kopje: 1. Šol
49,32; disk: 3. Solajič 36
pionirke - 60 m: 1. Matul'
(pio. rek. SI), 100 m: 1. Mi
12,62; 4 X 100 m: 2. Klad
Cetis 51,73; 4 X 300 m: 2.1
divar Cetis 2:55,37; daljavi
Valant 535; višina: 1. Val
159; kopje: 1. Randjelo\
44,82 (pio. rek. SI); disk:
Randjelovič 22,54; krog
2.Randjelovič (vsi KI) 9,98.
Športne igre
Singen (Nemčija): mlad
- 100 m: Goršek 12,2, Krai
12,7 (izpadla v polfinali
1000 m: 1. Steiner 2:31
4.Srebot 2:41,1; višina:
Kranjčec 185, 3. Svet 180; (
Ijava: 1. A. Topolovčan 640,
Jemejšek 622; krogla: 1.
Stepišnik 15,02, 2. Hajni
13,21; končna uvTstitev: 1. C
Ije; mladinke - 100 m: 6. Rol
13,5; Vaši 14,1 (izpadla v p(
finalu); 800 m: 2. Pungarš
2:25,2, 4. Kovač 2:35,0; višii
2. Kaukler 155, 6. Dobrar
145; daljava: 2. Govedič 51
krogla: 3. Žnidaršič 8,76, S
me 769; končna uvTstitevij
Celje. f
Judo
Inter-liga 4. kolo:
Reya-Wolfsberg 7:0 (70:0) I
Vrstni red: Impol 17, Ivo Re
15, Olimpija, Leibnitz ]
Graz 8, Drava, Leoben, Mai
bor, Wolfsberg 6, Gorišnic^
Villach 0.
11. Slovenska liga ^
1. kolo - Slovenska Bistri<
Ostrožno-Impol II 5:2, Ostre
no-Šiška 7:0; Lipovšek, Koj
vinc, Džakovič, Bevc, Fabj
po dve zmagi, Kanfelc, Seti
kar po 1; Kranj: Ivo Reya
-Triglav 7:0 bb, Ivo Reyai
-Branik preloženo. |
Kegljanje
Prijateljski tekmi |
Ženske:Mlaka(Rijeka) - Ei
2449:2361 (Ledinek 357, Tki
čič 397, Lesjak 369, Grobeli
400, Šeško 404, Petak 43
Mlaka-Emo 2367:2420 (Le(
nek 421, Tkalčič 384, Lesj
387, Grobebiik 409, Šeško 4(
Petak 418).
Št. 38 - 24. september 1992
13
Evropski deliut: pius osem
Celjski rokometaši so na
prvi tekmi predkola pokala
prvakov proti Zametu
i zmago s 25:17 presegli tudi
najbolj optimistična priča-
kovanja in si na široko odpr-
li vrata k dvoboju z evrop-
skim prvakom Zagrebom.
Po sinočnji povratni tekmi
na Reki (redakcijo smo zak-
ljučili zgodaj dopoldne, ko
rezultata seveda še nismo
vedeli) je seveda že vse jasno
o debiju rokometašev Celja
Pivovarne Laško na evropski
sceni: če so zmagali, ali izgu-
bili z manj kot osmimi goli
razlike, bo v nedeljo, 27.t.m.,
ob 18. uri v Golovcu gostoval
Zagreb (povratna tekma bo.
prihodnjo soboto v zagreb-
škem Domu športov), v na-
sprotnem pa je njihovo sode-
lovanje v konkurenci naj-
boljših evropskih klubov
končano.
Na prvi tekmi v velenjski
Rdeči dvorani so pred okoli
tisoč gledalci gole dosegli:
Pungartnik 7, Serbec 5, Jer-
šič in Čater po 4, Tomšič
3 ter Šafarič in Ocvirk po 1,
z odličnimi obrambami pa se
je izkazal tudi vratar Stra-
šek. Na prvo tekmo v evrop-
skih pokalih so se priredite-
lji zelo dobro pripravili in
s pregledovanjem navijačev
ob vstopu v dvorano (na sli-
ki) možnost izgredov zmanj-
šali na minimum, levji delež
k zmagi pa je prispeval tudi
Uroš Serbec (na sliki v sko-
ku), ki se je odlično vživel
v vlogo organizatorja igre.
Foto: EDO EINSPIELEI^,
Klaričeve čistke?!
v zadnjem tednu je v taboru
nogometnega prvoligaša iz Ce-
Ijaprišlo do številnih spre-
memb: klub sta zapustila se-
kretar FranciRamšak in po-
možni trener Jože Ivačič, v de-
lo pa se je vključilselektor slo-
venske reprezentance Bojan
Frašnikar, ki pa ni sprejelvseh
obveznosti.
Prašnikar je na zadnjem do-
govoru v ponedeljek načelno
potrdilvmitev na Skalno klet,
vendar je v naslednjih urah po
temeljitempremisleku spreme-
nil svojo odločitev. »Imam slab
občutek, zato bomv Publiku-
mu samo v vlogi svetovalca in
morda vodil nekaj treningov-
.Na klop ne bom šel, kajti kot
selektor ne morem tvegati bor-
be zaobstanek in morebitne
poraze,« je v torek dopoldne,
posebej zaNovi tednik, pove-
dal Bojan Prašnikar in še do-
dal, da se je vzadnjih mesecih
na Skalni kleti marsikaj spre-
menilo, a še vednoškriplje na
številnih koncih.
Po odstopu Franca Ramšaka
je v.d. sekretar Milan Špec,
obenemludi upravnik štadi-
ona na Skalni kleti, s katerim
bo naslednjihdvajset let kot
najemnik upravljal NK Publi-
kum. Zamenjavasekretarja tu-<
di pomeni spremenjeno raz-
merje v Predsedstvu kluba,
kizdaj vse bolj postaja ljub-
ljanski. Darko Klarič je obe-
nem odkritonapovedal, da bo
k odstopu prisilil še predsed-
nika Antona Aškerca,ki ima
mandat do začetka leta 1996.
ŽELJKO ZULE
Minuli teden je vodstvo NK
Publikum z javnim izstopom
začelo spritiski na nekatere
celjske novinarje, ki so se za-
merili predvsems kritičnim pi-
sanjem. Med najbolj izpostav-
ljenimi je naša hiša:nekdanji
novinar Darko Klarič in nje-
gov kolega Vlado Barabaš se-
očitno še nista sprijaznila
z demokracijo.
Srednja tehniška šola Celje,
Pot na Lavo 22
objavlja
JAVNO PRODAJO
OFFSET tiskarskega stroja
ROMAJOR 314.
Javna prodaja bo 2. 10. 1992 s pričetkom ob 9. uri
v prostoru A-3, na Srednji tehnišl<i šoli Celje.
Izklicna cena je 250.000,00 SIT. Vplačilo varščine in
ogled bo eno uro pred prodajo. Prometni davek plača
kupec.
Družbeno podjetje
»LJUBEČNA« IKI Ceije
proda najugodnejšemu ponudniku:
1. Počitniško garsonjero v Gajcu na otoku Pagu.
Garsonjera meri 25,75    in ima 73    vrta.
2. Počitniško garsonjero v Barbarigi pri Pulju, površine
26,85    s 30,75    vrta.
3. Počitniško garsonjero v Barbarigi pri Pulju, površine
31,60    s 30,00 m' vrta.
4. Okrog 5 ha travnikov v Šmikiavžu.
5. Enosobno stanovanje, površine 40,00    na
Ljubečni, Cesta v Celje 10.
Podrobnejše informacije dobite v splošno-kadrovskem
sektorju podjetja. Ponudbe oddajte v tajništvu podjetja do
konca septembra 1992 na naslov: »LJUBEČNA« IKI Celje,
Kocbekova 30 - Ljubečna, 63001 Celje, p.p. 13.
»UUBEČNA« IKI Celje
Sejemski pokai
spet v Gotovije
Tradicionalno konjeniško
tekmovanje v preskakovanju
zaprek se je na hipodromu
v Škofji vasi pred tisočglavo
množico končalo s trojno zmago
1 zastopstva iz Gotovelj. V par-
hirju M z višino zaprek 130 cm
je nalogo najbolje opravil To-
'maž Laufer (Satelit) pred Majo
I Novak (Grece) ter lanskim zma-
govalcem in državnim prvakom
Alešem Pevcem (Lukas), tekmo-
vanje pa je veljalo tudi za pokal
MOS. V parkurju L (120 cm) je
šele v baražu zmagala Maja No-
vak (Ferret) pred Alešem Pev-
cem (Lukas), v parkurju A (110
cm) za mlade konje pa je bil
najboljši Ljubljančan Finžgar,
medtem ko je domačin Aleš Ku-
čer zasedel 3. mesto. Nastopajo-
či so imeli precej težav s posa-
meznimi ovirami, tako da je za-
radi neposlušnosti konj pogosto
prihajalo do zanimivih za-
pletov.
Foto: EDO EINSPIELER
> prvimi nastopih celjskih
iportnikov v evTopskih poka-
ih in začetkom ligaških tek-
novanj, smo se v športnem
iredništ\'u NT&RC odločili za
lovost: sta\'nico, ki naj bi med
ljubitelji športa na širšem ob-
močju še bolj podžgala vzdušje
l>red velikimi derbiji in drugi-
mi pomembnimi tekmovanji.
Naloga je zelo preprosta. Na
tuponu morate obkrožiti tipe
I - zmaga domačih, O - neodlo-
čeno (pri košarki podaljšek!),
2 - zmaga gostov), pri nastopu
mladinske ekipe atletinj Kla-
divarja Cetisa na pokalu prva-
kinj pa samo uvrstitev: v zgor-
njo polovico nastopajočih (do
vključno 9. mesta), ali pa
v spodnjo polovico prvakinj 18
evropskih držav.
Za bralce Novega tednika,
ki bodo pravilno napovedali
vseh pet tipov, smo pripravili
denarne nagrade v višini 5000,
3000 in 2000 tolarjev. Nagra-
jence bomo v primeru večjega
števila pravilnih napovedi iz-
žrebali, če pa nagrad ne bomo
razdelili, se bo nagradni sklad
prenesel v naslednje kolo.
V poštev bodo prišli samo
kuponi s poštnim žigom do
vključno sobote, 26. septem-
bra, pošljite pa jih na naslov:
Novi tednik. Trg V. kongresa
3a, 63000 Celje, s pripisom
Golding loto.
1. Rokomet: Celje Pivovarna Laško - Zagreb 1    O    2
2. Hokej: Cinkarna - Olimpija 1    O    2
3. Košarka: Inpos - Polzela 1    O    2
4. Nogomet: Železničar - Rudar (V) 10    2
5. Atletika: Kladivar Cetis na PEP 1.-9. 10.-8
Ime in priimek:_.-
Naslov:
Št. 38 - 24. september 1992
i14
Urška je izbrala
sedem srečnežev
Zadnji sejemski dan smo na
našem razstavnem prostoru na
Golovcuzaključili tudi na-
gradno akcijo NT&RC. Iz veli-
ke skrinje, kamor sobralci No-
vega tednika in Sejemske peti-
ce ves teden prinašali kupone-
(nabralo se jih je nekaj tisoč),
smo izžrebali sedem dobitni-
kovlepih nagrad, žrebanje pa
so lahko spremljali tudi poslu-
šalci RadiaCelje v neposred-
nem prenosu. Pravila igre je
sprernljala komisij a :Fortunat
Krivec, predstavnik Gk)renja
Glin, Ernest Marguč iz ŠRC-
Golovec in Rado Pantelič iz
našega uredništva, srečo pa je
delilaMiss Celja 92, Urška
Oblak (na sliki). Vse skupaj sta
z igranjem inpetjem popestrila
še kla\iaturist Igor Korošec in
pevec TomoHartman. Ob kon-
cu sta na prizorišče prišli še
dve srečniizžrebanki: Milena
Frece, ki je dobila Glinovo
garnituro klopi inmize ter ma-
ti Helene Kocbek, ki je prejela
gla\-no nagrado, Glinovovrtno
hišico (na sliki). Obe sta bili
kar brez besed od veselja.
Vnašem uredništvu pa upamo,
da jima bosta nagradi pripra-
vili velikoprijetnih trenutkov.
Dobitniki nagradne igre NT&RC
na iVIOS 92
1. nagrada: Vrtno vikend hišico s prigradno lopo dobi
HelenaKOCBEK, Na otoku 6, Celje.
2. nagrada: Vrtno vikend hišico dobi Zoran SKORJA,
Cesta naSvetino 45, Laško.
3. nagrada: Barvni TV sprejemnik s teletekstom Samsung
stereodobi Anica ZAGOŽEN, Šmarjeta pri Celju 14,
Škofja vas.
4. nagrada: Glasbeni stolp Samsung dobi Benjamin GOV-
ŽE,Poženelova 5, Laško.
5. nagrada: izvenkrmni motor Tomos TX 4 dobi Zdenka
VIDALI,Podšmihel 9, Laško.
6. nagrada: Avtoradio Phillips s kasetofonom dobi Helena
KRACUN,Lahovna 15, Celje.
7. nagrada: Pivsko garnituro Glin Nazarje dobi Milena
FRECE.Badna reka 34, Vinski vrh.
10 tolažilnih nagrad, majic z znakom NT&RC, prejmejo:
AnicaLAMOVŠEK, Jelovo 3, Radeče pri Zidanem mostu;
Brigita LEBAN,Preložnikova 5, Vojnik; Jože BIDER, Dol
Suha 3, Rečica ob Savinji;01ga PRUNGL, Studence 56,
Žalec; Damjan JUH, Otemna 4, Šmartno vRožni dolini;
Špela ZAJC, Liboje 82, Petrovče; Andreja MACUR,U1-
.29. novembra 48, Celje; Zvone Pejša, Ul. Frankolovskih
žrtev30, Celje; Jožica GRADIŠNIK, Javornik 26, Štore in
Zvonko FILIPŠEKiz Lutarij 7, Ponikva.
Žrebanje nagrad je bilo v nedeljo, 20. septembra 1992 ob
12. urina prostoru Novega tednika na Mednarodnem obrt-
nem sejmu v Celju.
Športne sobote na Radiu Celje
v nedeljo se je v ustaljeni
termin ob 11.30 v spored Ra-
dia Celjevmila oddaja Time-
out za šport, z novo tekmoval-
no sezono pa izšportnega
uredništva prihaja še ena no-
vost: večerne športne oddaj e-
,ki bodo trajale do 22. ure.
V podaljšanem programu bo-
mo prenašali predvsem tekme
rokometaševCelja Pivovarne
Laško, naši reporterji pa bodo
tudi na drugihpomembnejših
športnih prireditvah v regiji.
Tako bomo v soboto vTorinu
spremljali nastop atletinj Klj
divar Cetisa na pokaluevrop
skih prvakinj, košarkarsl
derbi Inpos-Polzela ter kegljj
škidvoboj Slovenija-Avstriji
prostor pa bomo odmerili tui
drugimsobotnim prvenstvi
nim tekmam.
NAJNOVEJŠE V FOTOLIKU!
- Zastonj razvijanje filmov Kodak, Konica in Agfa, kupljenifi
pri Fotoliku. Velja do razprodaje filmov!
- Sprejemanje naročil za fotografiranje na matičnem uradu
- Največja in najboljša izbira baterij v Sloveniji
FotoHk je generalni pokroviteli »fato-IHea«
Iz objavljenega posnetka lahko vidite, kako zanimive postanejo
fotografije čez določen čas. Ta, ki jo gledate, je bila narejena pred več
kot tridesetimi leti na Pečovju nad Storami in prikazuje življenje na
deželi nekoč. Verjetno bi se danes še kje lahko naredil podoben
posnetek, vendar vedno težje, zato takšna fotografija deluje tudi kot
dokument nekega časa, ki ga je fotograf dokaj avtentično zabeležil.
V enciklopediji bi stala takšna fotografija poleg slike današnjega utripa
z naslovom Na deželi nekoč in danes.
Avtor fotografije je Franc Vrečko iz Griž, ki si je prislužil tedensko
nagrado.
POTORIZmOL
Kardeljeva 20
63 310 Žalec
Tel./fax: 063,713-970
063/711-256
Foto RIZMAL tudi v Celju
v hali A na Golovcu - foto laboratorij
atelje
trgovina
expres razvijanje tudi v pol ure do formata fotografij
13 X 18 (normalni rok 1 dan)
- parkirni prostor, dostop z Mariborske in Dečkove
- preslikave, razvijanje Dia filmov, barvne povečave in
kaširanja
- prvi mesec razvijanja filmov - gratis!
Ponoreli telefon,
sreča in razočaranje
Ce imate telefon, potem
prav gotovo obstaja telefonska
številka,podobna vaši, na ka-
tero ljudje kličejo to ali ono
podjetje,ustanovoali - če imate
srečo - zgolj posameznika. Go-
tovo stezaradi pomote že veli-
kokrat dvignili telefonsko slu-
šalko. Včasih senajbrž za šte-
vilko gor ali dol zmoti tisti, ki
kliče, drugič »sezmoti« tele-
fonska centrala. Kakorkoli že,
vse se ponavadi končabrez za-
pletov s pojasnilom in opravi-
čilom. Bolj nerodno pa je, kose
takšne zmote pojavljajo pogo-
sto in kar naprej in klicane-
mukončno tako prekipi, da se
začne lažno predstavljati za
recimopodjetje, ki ste ga po-
klicali, pa vam obljubi dostavo
tega alionega blaga, zrecitira
nadvse ugodne cene ali obljubi
sanjskeprodajne pogoje.
Nekaj podobnega se je zgo-
dilo tudi nam. Vsaj tako smo
zaključiliradijski Sherloki, ko
smo hoteli razvozi jati primer.
K nam jeprišla poslušalka, ki
je zatrjevala, da je v našem
Sejemskemvrtiljaku, večerni
sejemski oddaji, dobila nič več
in nič manj kotpotovanje na
Kanarske otoke. Njena srečna
številka naj bi bila 19.takoj
smo ugotovili, da nekaj ni v re-
du. Prvič se je v našemvrtilja-
ku vrtelo le 18 številk, drugič
prav nobena nagrada niob-
Ijubljala poti na Kanarske
otoke. Tretja napaka je tičala
še vdejstvu, da se ji je oglasil
ženski glas, medtem ko je
v našemstudiu vse klice sprejel
naš producent Franček Pun-
gerčič.
Poslušalka je sicer zavrtela
pravo številko našega studia,
a očitnodobila napačno zvezo.
Tista, ki se je oglasila pa je
bila gotovodobro podučena
o dogajanju (najbrž je doživela
že kakšen podobenklic) in je
poslušalko nemudoma nagra-
dila s sanjskim potovanjem.
Poslušalkina velika sreča pa
se je po obisku v našem ured-
ništvu žalhitro spremenila
v razočaranje. Tudi to je igra
naključij.
N. K.'
Kaj je prinesel
stanovanjski
zakon?        ^
v torek, 29. septembra, b(
mo z gosti v studiu po 9. urip
skusili odgovoriti na vpraš;
nja, kaj je prinesel pred letoi
dnisprejet stanovanjski zakcfi
VeUko ljudi se je odločilo 5
ugodennakup prej družben
stanovanj, zdaj pa je pred nj
mi skrb zaupravljanje in vzd
zevanje le-teh. So bili no
lastniki na topripravljeni, 1:
eno od vprašanj, ki jih bo gi
stom zastavila IVANAST^
MEJČIČ, v oddaji pa bomo v
seli tudi vaših vprašanj.
Z NT&RC brezplačno
v Gardaiand
Tudi druga skupina naših izžrebancev je zadnjo soboto
doživela Gardaiand v vsem sijaju. Prijetna vodička agen-
cije DOBER DAN, prijazen šofer Izletnikovega avtobusa,
super zabava v mestu tisočerih vrtiljakov, nagrade Top
shopa iz Žalca ter papirnice Gracer in še in še...
Verjamemo, da bo tako tudi 10. in 17. oktobra, ko bodo
Gardaiand doživeli še drugi naši srečneži. V oddaji Radia
Celje Teen val v soboto bomo izžrebali kar 23 novih potnikov,
saj smo obljubili, da bosta Top shop in papirnica Gracer
prispevala po 10 dodatnih sedežev za srečneže. Z vami lahko
potujejo tudi vaši najbližji prijatelji in znanci, najbolje pa bo, da
se za podrobnejše informacije in prijave obrnete na organiza-
torje izleta - agencijo DOBER DAN v Šempetru, telefon
701 -305.
Z NT&RC potujejo v GARDALAND: Danilo JEREB, Te-
harje 36 a, Sandi ZIDANŠEK, Ul. Miloša Zidanška 8, Šent-
jur in Metka BRECL, Zadobrova 14, Škofja vas.
Tolažilne nagrade v obliki poletne majice pa prejmejo: Ma-
ruša ŠČUREK, Iršičeva ul. 8, Celje, Alja TIHLE, Nova cerkev
120 in Jernej GROBLER. Pondor 8, Tabor. ]
kupon NT&RC v Gardaiand
Vprašanje: V Gardalandu je tudi kavbojsko mesto, v katerem
lahko vidimo kavboje, pa tudi Indijance, (obkroži)
a) DA
b) NE
Inne in priimek:_
Naslov:__
Starost:__
Št. 38 - 24. september 1992
5
odmevi
fli bil politični
pmor!
Zavist, gospod Milan Dob-
^, je odgovor na Vaše vpra-
ianje, zalcaj je Peter Rotar
jinoril Ivana Krambergerja.
javist, ki je značilna za Slo-
vence (pa ne samo zanje), in, če
^ete še kaj, okoliščine, v ka-
drih je obsojeni (čez tri mese-
;e bova zvedela, če je bil res
porilec, ko bo višje sodišče
jdepalo o pritožbi tožilca in
zagovornika na sodbo) živel.
/ krajih, kjer je pijača od ra-
lega jutra do poznega večera
lekaj vsakdanjega.
Politični umor ni mogel biti
e iz gla\Tiega vzroka, ker Ivan
[ramberger ni bil »predsedni-
ki kandidat«. I*rvič, volitve za
iredsednika republike še niso
azpisane, torej uradnih kan-
lidatov za to funkcijo še ni-
(lamo. Kaj se gredo razne
tranke in strančice s »kandi-
lati«, je njihov problem. Dru-
[ič, če bi že privolil v Vašo
ezo o »predsedniškem kandi-
latu«. Vas moram opozoriti,
la se je DONS (Domovinska
larodna stranka s sedežem
Škofji Loki) javno odrekla
vanu Krambergerju kot svo-
emu »kandidatu«, ko je bil ta
e živ. Tretjič, v Jurovskem
lolu je Ivan Kramberger na-
topil kot zasebnik, saj je bil
ijegov uradni shod napovedan
ele za 19. uro, začel pa ga je
ib 18. uri.
Svetujem Vam, če dovolite,
la se prenaročite na drug ča-
opis (najbolje časnik), ki jih je
Sloveniji pet, da boste celo-
iteje obveščeni o zadevah, ki
fas zanimajo. Dogodki se, žal,
le začno šele takrat, ko pri
ekom vzbudijo pozornost,
tnpak imajo svojo zgodovino.
VLADO ŠLAMBERGER,
Ljubljana
^Jazmišljanje ob
izboru Miss
(eija 1992
^ v 37. številki Novega tedni-
' a je bil objavljen tekst o izbo-
'u Miss Celja 1992. Opremljen
je bil tudi s fotografijami.
Savno te fotografije, še pose-
bej tista na naslovni strani, so
)ovzročile med nami, ki Uršo
»znamo, pravi val ogorčenja,
lislimo, da je fotografija pre-
laba za objavo. Kdor Urško_
Oblak osebno pozna, ve, kako
lepo dekle je v resnici. Zato bi
bilo prav, da bi takšno pred-
stavili tudi bralcem Novega
tednika.
Želim, da mi avtorica teksta
Nataša Gerkeš odgovori oziro-
ma razloži, kaj pomeni ko-
mentar pod sliko z nogami le-
potic. Saj si ga lahko morda
kdo zelo dvounmo razlaga. Po
mojem mnenju bi bilo dovolj,
če bi napLsala le: »Najlepše
noge se skrivajo pod številko
7.«.
Ne želim samo kritizirati
avtorjev, ki so pripravili ta
prispevek. Rada bi napisala
nekaj o tem, kdo je Urša
Oblak, ki jo poznam že več kot
deset let. Je sedemnajstletno
dekle kot mnogo drugih, pa
vendar drugačno. Njena lepo-
ta ni samo telesna. Lepa je tu-
di duševno. Prav nič se ni
spremenila, ko je bila izbrana
za Miss Celja. Ostala je pridna,
poštena, vedno pripravljena
pomagati sočloveku in brez
kančka egoizma. Ko sva se
srečali dan po zmagi, mi je po-
vedala, da je zelo srečna. Ko
mi je pokazala darila, je rekla,
da je vesela, ker so tudi dekle-
ta, ki niso zmagala, dobila da-
rila. Meni, ki sem po poklicu
vzgojiteljica, se zdi ta duševna
plat lepote še pomembnejša od
telesne.
Vsi, ki poznamo Uršo Oblak
smo veseli, da je letošnja Miss
Celja postala prav ona. Naslov
si je zaslužila zaradi lepote in
nje same, za kar pa imajo za-
slugo tudi njeni starši, ki so jo
tako lepo in z veliko mero lju-
bezni vzgojili.
V imenu vseh njenih prijate-
ljev in znancev želim Urši še
veliko uspehov in sreče na nje-
ni življenjski poti ter da bi
ostala takšna, kot zna biti sa-
mo ona - preprosta, pa vendar
dovolj samozavestna, da pre-
MILENA OBREZA,
Žalec
Pravzaprav je škoda besed.
Ker pa ste name naslovili
vprašanje, vam odgovarjam.
S tem, ko sem zapisala, da se
najlepše noge skrivajo pod šte-
vilko 7, ki se je na koncu spre-
menila v 1, sem mislila samo
to, da so to bile pač najlepše
noge večera. Kaj je tu dvoum-
nega, žal, ne razumem. In ker
do Urške nihče iz naše hiše ni
bil žaljiv, s čimer bi se verjetno
strinjala, bi napisala le še, da
ji s takimi pismi kot je to, de-
late medvedjo uslugo.
NATAŠA GERKEŠ
PREJELI
SMO
Je mogoča
talcšna
neumnost?
Slovenska država se pri-
pravlja na zamenjavo denarja.
Dan zamenjave naj bi bil po
nekaterih podatkih 7. oktober,
ko bomo izgleda izgubili pri-
ložnost za pametno potezo na
monetarnem področju in bomo
stopili nazaj na jugoslovansko
pot, kakršno je začrtal že Mar-
kovič.
V medijih je bilo objavljeno,
da je Odbor za kreditno mone-
tarni sistem in poUtiko sloven-
ske skupščine presodil, da je
najboljša menjava 1:1, kar me-
če veliko senco na strokovnost
omenjenega odbora, kakor tu-
di na politično usmerjenost
njegovih članov. Če že govori-
jo, da je denar državni simbol,
naj ga potem na tak način tudi
obravnavajo.
Edina pravilna zamenjava
starih za nove bankovce bi bi-
la 100 starih za 1 novi tolar. Že
enostavna logika, ki jo ima
vsak slovenski kmet, lahko po-
jasni vse skupaj. Zdaj je vred-
nost enega SIT pribUžno
0,0172 DEM ah bolj jasno
- 1 SIT je 1,72 pfeniga pri vred-
nosti 58 SIT za 1 DEM. Pri
menjavi 1:100 bi se razmerje
SIT napram trdnim evropskim
in svetovnim valutam dovolj
pametno ustalilo, saj bi vred-
nost sedanjega tolarja prevze-
la enota stotin. To bi pomenilo
takšne vrednosti v primerjavi
z DEM: 1 stotin bi bil vreden
1,72 pfeniga in 1 SIT bi veljal
1,72 DEM. Zgolj za primerjavo
naj povem, da je najmanjša
nominala evropskega kovanca
(če izvzamemo Albanijo in še
kakšno podobno državo) 0,6
SIT. S tem bi postala logična
tudi odločitev Odbora, da po-
šlje v obtok kovance, ki naj bi
bili zamenjani do konca leta.
Če pa ostanemo pri sedanji od-
ločitvi odbora (morda so se le
zmotili in pozabili napisati
dve ničli za številom 1), bi naj
manjši kovanec za 1 stotin ve-
ljal le 0,000172 DEM, kar bi
pomenilo, da je kovina v ko-
vancu vredna okoli 100 krat
več kot je njegova nominalna
vrednost. V tem primeru lahko
pride do rušenja ali vsaj hude-
ga načet j a slovenskega mone-
tarnega  sistema.   Enostavno
povedano bi nekdo kupil za
5000 tolarski bankovec eno
stotinskih konacev in jih nato
kot kovino prodal za 100 krat-
no vrednost in tako iztržil 500
tisoč SIT. Mislim, da ni pred-
pisa, ki bi lahko preprečil tako
obliko trgovine.
Še ene zadrege pa bi se rešili
kar mimogrede. Stari tolarski
bankovci bi lahko ostali v ob-
toku kot drobiž do zamenjave
za kovance. Razlika med novi-
mi in starimi bankovci bi že
sama izključevala možnost za-
menjave in špekulacij.
Obenem bi lahko počakali
tudi z izdajo 5000 tolarskega
bankovca, kar bi Republiki
Sloveniji prihranilo ogromno
vsoto denarja. Ker si ne mo-
rem predstavljati take kronske
neumnosti, še enkrat mislim,
da je Odbor storil napako pri
obveščanju novinarjev, kajti
tako velika neumnost prav res
skoraj da ni mogoča.
ZMAGO JELINČIČ,
Slovenska
nacionalna stranka
Odprto pismo
Svoboilnemu
sindiicatu
Žeiezarne Štore
Položaj štorskih železarjev
se iz dneva v dan poslabšuje.
Nimamo dovolj surovin, elek-
trike, plina in rezervnih delov
za normalno proizvodnjo.
Vse te težave bi človek pre-
nesel, če bi imel vsaj primemo
plačo, ki bi bila redno izplača-
na. 20 odstotkov plače dobiva-
mo v bonih (Lipa Šentjur in
Center Celje), kjer pa izgubiš
10-20 odstotkov v primerjavi
z denarnimi nakupi v zasebnih
trgovinah.
Ze tretje leto zapored se
zmanjšuje število zaposlenih,
bodisi z upokojitvijo, odprav-
ninami ali pa metanjem na ce-
sto (borzo). Po zakonu, ki ga je
sprejela še Peterletova vlada,
bi se morale plače v podjetjih,
kjer so prisilno zmanjšali šte-
vilo zaposlenih, dvigniti, ker
bi naj masa za plače ostala
enaka. To pa zato, ker morajo
preostali delavci delati več.
V železarni imamo monor
polni Svobodni sindikat in
sindikat Neodvisnost. Leta
1991 je Svobodni sindikat, ki
ga vodi g. Tomo Majer, podpi-
sal kolektivno pogodbo za vse
zaposlene. Od takrat dalje do-
bivamo plače, ki so za 20-50
odstotkov nižje, kot je zapisa-
no v kolektivni pogodbi. Ra-
zlika v plači se mesečno obra-
čimava v ECU-jih in bi jo naj
ob lastninjenju prelili v delni-
ce. Koliko bi naj za te delnice
potem dobili, če bi jih prodali?
10 odstotkov, morda 20 od ce-
lotne vrednosti, če jih bo sploh
hotel kdo kupiti.
Po drugi strani pa imamo
v železarni, po govoricah, ki se
širijo že nekaj mesecev, pri-
bližno 100 ljudi, ki dobivajo
plačo po kolektivni pogodbi
ali celo večjo. V kapitalizmu
imajo delničarji pravico ime-
novati vodstvo firm. Pri nas pa
se veselo norčujejo iz bodočih
delničarjev - delavcev.
Če hoče železarna izplavati,
moramo imeti kader, ki bo na
vodilnih mestih dobro plačan
- vendar le če dobro dela. Sedaj
so med njimi tudi takšni, ki si
teh plač ne zaslužijo. Nagraje-
vanje proizvodnega dela, ki
poteka pretežno v 3 ali 4 izme-
nah, je popolnoma izničeno.
Žal se moram sklicevati na go-
vorice, ker informacij ni — pla-
če so tajne. Toda, kjer je dim je
tudi ogenj - v Štorah se je tako
ali drugače vedno vse izvedelo.
Pol leta nazaj sem bral v Delu
ali Nedeljskem kakšne plače
imajo direktorji BMW, IBM,
Mercedesa, VW...
Med te menedžerje v žele-
zarni Štore spada tudi pred-
sednik Svobodnega sindikata
g. Tomo Majer, ki naj bi na
mesec dobil skronmih 80 tisoč
tolarjev. Malo slabše plače pa
dobita še dva njegova sodelav-
ca — vse tri pa plačujemo žele-
zarji. Če bi g. Majer delal še na
starem delovnem mestu, bi
imel 3 krat manjšo plačo. IJo.
kolektivni pogodbi pa bi mo-
ral imeti isto plačo kot prej,
preden je postal veliki šef SS
železarne. Delavci, ki delajo
v vročini, prahu, mrazu, pa
dobivajo za tri ali štiri izmen-
sko delo od 20 tisoč - 35 tisoč
SIT (všteti so nedeljski, nočni
in praznični dodatki). Zato
pač zahtevamo javne plače, da
bomo vedeli pri čem smo. Spo-
sobnemu vodstvu ne bo nihče
očital velikih plač, ker jih bo-
do lahko imeli tudi ostali.
Če že imamo sindikat, naj ta
dela v korist delavcev od di-
rektorja do snažilke, ker ga mi
plačujemo in nima pravice
uporabljati mafijskih metod.
Zato vas, g. Majer, javno
sprašujem in zahtevam, da po-
veste resnico o svoji plači.
Vzeli ste si pravico, da zasto-
pate vse delavce v železarni, za
kar pa vas ni nihče pooblastil.
To pravico ste si vzeli sami ali
pa so vam jo dali? Delavec, ki
dela v železarni, pa si poleg
primerne plače zasluži tudi
primeren topli obrok za mali-
co. O malici je bilo v NT pred
pol leta že precej napisano, pa
žal ni skoraj nobenih razlik.
No ja, vsaj žlic je sedaj dovolj.
Hvala vam za to, sedaj ne jemo
več juhe z vilicami. Za firmo
Hemavs, ki vodi prehrano
v železarni, je važen samo pro-
fit. Tako plačujemo kislo vodo
po 50 SIT, trimvit 80 SIT...
Sindikat Neodvisnost je zah-
teval izboljšanje malice, pa ga
Svobodni ni podprl. Le zakaj,
g. Majer? Ste udeleženi kot
delničar pri Hemavsu?
In, če gremo jutri vsi žele-
zarji na borzo, bodo tako ne-
kateri imeli čudovito podporo,
drugi pa bomo skozi prste gle-
dali. Svobodni sindikat in
g. Majer, lahko bi vas bilo
sram, če imate vsaj trohico po-
štenja, prav tako pa tudi tiste,
za katerih koristi delate. Za
delavce že ne!
JANEZ KLANJŠEK,
Šentjur
zahvale,
pohvale
Javna zahvala
Gospodu Alojzu Omiku in
njegovi družini iz Celja, Ulica
heroja Lacka, se iskreno zah-
valjujemo za vrnjen mobitel.
V času obrtnega sejma je bil
namreč omenjeni aparat po-
motoma shranjen v škatli pe-
kača, ki ga je kupila družina
Ornik. Za njihovo poštenost
iskrena hvala!
Družina OGRIZEK
Hvala za pomoč
Letos smo doživeli hudo ne-
srečo. Zgorel nam je traktor.
Takoj so nam nesebično pri-
skočili na pomoč vaščani kra-
jevne skupnosti Vrbje pri Žal-
cu. Njim in gospodu Jožetu
Turku, avtokleparskemu moj-
stru, ki je vodil solidarnostno
akcijo, se za pomoč in novi
traktor iskreno zahvaljujemo.
Družina ŠTEFAN BALiS,
Vrbje
Žalec, Cesta žalskega tabora 10
objavlja
na podlagi sklepa delavskega sveta
RAZPIS ZA PRODAJO
USTANOVITVENIH DELNIC ZA
DOKAPITALIZACIJO PODJETJA
z razvojnim načrtom podjetja se predvkJevajo dodatna
vlaganja v modernizacijo proizvodnih kapacitet s ciljem
izt)oljšati poslovne učinke podjetja ter izboljšati delovne
in ekološke pogoje.
Osnovni podatki o podjetju
Dejavnost: livarstvo, modelarstvo ter proizvodnja strojev
in naprav
Poslovni podatki: celotni letni prihodek 12 milijonov
DEM, število zaposlenih 330.
Status podjetja: podjetje v družbeni lastnini p. o.
Pogoji za odkup ustanovitvenih delnic:
Ustanovitvene delnice lahko odkupijo vse fizične in
pravne osebe.
Ustanovitvene delnice so navadne delnice na ime.
Nominalna vrednost delnice je 100 DEM.
Vplačilo delnic je v denarju v tolarski protivrednosti DEM
po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vplačila.
Pravica do soupravljanja in dobička je odvisna od števila
delnic v primerjavi s celotno osnovno glavnico podjetja.
Rok za vpis delnic je 8 dni od dneva objave. Delnice
lahko vpišete na sedežu podjetja vsak delovni dan od 6.
do 14. ure v splošni pisarni podjetja ali pošljete izjavo
o vpisu po pošti na naslov Ferralit Žalec, Cesta žalskega
tabora 10, 63310 Žalec.
Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu vsak
delovni dan od 6. do 14. ure, št. telefona 713-131 (063),
interna 13.
Št. 38 - 24. september 1992
Življenje,
prelito v verze
/Vnika Peperko se je rodila leta 1907 v Laški
vasi nad Štorami. Njeno življenje pra\'zaprav
ni nič posebnega - je življenje ženske, matere,
kmetice, katere pr\a naloga je vedno bila - po-
skrbeti za dom in družino.
Ampak, danes petinosemdesetletna Anika je
kljub temu zanimiva. Zanimivo se je, na pri-
mer, z njo pogovarjati. Zanimivo je poslušati
pesmi, ki jih še vedno piše. Zanimivo je poslu-
šati zgodbo njenega življenja, ugotavljati, ka-
ko dober spomin ima, pa čeprav je sedaj že
nekaj časa priklenjena na posteljo... Navse-
zadnje pa je zanimivo vedno, kadar se srečata
dve različni generaciji. Tokrat ena skoraj še iz
devetnajstega, druga pa že iz enaindvajsetega
stoletja...
Življenje
Nana, kot jo kličejo, živi danes v Kompolah
nad Storami. v hiši svojega vnuka.
Rodila je dva otroka. »Samo hčerka mi je
ostala. Sin je umrl, ko je bil star pet dni.«
Mamo je zgodaj izgubila. »Ko sem bila stara
tri leta, mi je mama umrla. Imela sem jo zelo
rada, zato sem bila takrat grozno žalostna. Od
takrat sem si želela, da bi se tudi moje življenje
čimprej končalo. Pri hiši nas je bilo deset
otrok, in oče nas je >raztalal< okoli. Mene so, ko
sem bila stara tri leta in pol, vzeli v rejo. Moja
rejnika nista imela otrok in sta me imela zelo
rada; jaz pa sem jima to ljubezen vTačala.
O vsem tem je Nana napisala tudi pesem:
Ko mamica umrla je,
in jo je grob zasul,
takoj odloči oče se:
>Tako bom naredil !<
Veliko je pri nas otrok,
vseh preživet' ni moč,
tri in pol letno Aniko
bom dal najpr\'o proč!
Kak' men' bilo pri srcu je,
ni nič premišljeval,
in kolk' se solz prelilo je,
ni nikdar spraševal.
Nelfoč In danes
»Takrat so bili popolnoma drugačni časi kot
so danes,« se Anika razgovori. »Takrat so imeli
kruh samo kmečki ljudje, revni pa nič. Jaz sem
v šoli kruh imela. Moja rejnika nista bila boga-
ta, ampak spominjam se, da onadva večkrat
nista jedla kruha, da sem ga lahko dobila jaz.
>Pozre ne sme biti nikoli lačno,< sta govorila.«
Nezaposleni niso imeli kruha,
da bi ga otrokom dali,
podpore pa v tistih časih
niso nobenemu dajali.
»Jaz pa sem jima obljubljala, da bom, ko
bom imela službo, ko bosta onadva stara, jaz
njima pomagala. Govorila sem jima, da jima
bom vračala ljubezen, ki sta mi jo dajala. Pa
nisem imela te priložnosti. Oba sta umrla, ko
sta bila stara šestdeset let. Jaz pa jih imam že
petinosemdeset, pa še vedno živim!«
Ker še te mladine
pred devetdesetimi leti
na svetu ni bilo,
ne ve, kako
se je ljudem takrat godilo!
V šolah
»Kljub temu, da sta me imela moja rejnika
zelo rada, mi nista pustila, da bi se še naprej
šolala. Jaz pa sem imela šolo zelo rada. Zadnji
šolski dan sem zelo jokala; še sem hotela hoditi
v šolo. Šolski nadzornik in moj učitelj Tone
Seliškar sta šla k rejnikoma in jima dejala, da
bi me morala pustiti naprej v šolo. Pa ni nič
pomagalo.
Toneta SeUškarja, ki je bU moj učitelj, sem
imela zelo rada. Bil je pesnik in pisatelj in
samo njemu sem pokazala svoje pesmi. Veliko
mi je pomenilo, ko me je prosil, če mu jih dam.
Rekel je, da jih bo imel za spomin.«
Prva pesem
»Vedno sem rada brala in pisala. Prvo pesem
sem napisala, ko sem bila stara enajst let.
Takrat je v Celje prišel regent Aleksander. To
je bil velik dogodek. Meni pa se je še posebej
imenitno zdelo, saj je bil on prvi znan človek,
ki sem ga videla živega!«
In Nana mi, ko jo prosim, kot iz topa izstreli
svojo prvo pesem, ki jo je napisala pred štiriin-
sedemdesetimi leti. Pesem je dolga, ampak ona
se ni med recitiranjem niti enkrat zmotila.
Že precej dolgo je, odkar se je v Celje pripeljal.
Veste li, ta naš regent,
oj ti presneti šment.
Pa je resnica to!
Bilo mi je tako prijetno, da je skoraj never-
jetno.
Jaz mislila sem si,
pač lepo celjsko mesto ti!
Gotovo vredno si časti,
ki te takrat je doletela,
da bi te večja ne hotela.
Čuj, sam regen t je tod
imel po tebi hod.
In ko te on zagledal je,
s ponosom nate rekel je:
»Kako si lepo ožarjeno,
bod' tisočkrat pozdravljeno<
Tri vojne
Anika je preživela tri vojne. Najprej prvo
svetovno. Takrat je bila še otrok.
Med drugo svetovno vojno je že bila poroče-
na, stara čez trideset let. Mož je delal v Nemči-
ji, ona pa je pomagala partizanom.
»Takrat smo se morali v šoli učiti nemščino.
Meni se je neumno zdelo: Taki stari osli, pa
morajo hoditi v šolo! Ker pa sem videla, da so
hodili tudi starejši od mene, sem šla tudi jaz. In
sem se kar veliko naučila.
Med drugo svetovno vojno sem doživela tudi
nekaj zelo smešnega. Ampak, takrat me je se-
veda zelo skrbelo... Partizani so imeli vedno
odprta vrata v našo hišo. Potem pa k nam
nekoč priteče sedem Nemcev, in začne vpiti: >V
vaši hiši skrivate bandite!< >Nikoli jih še ni
bilo< sem jih prepričevala. Pa vendar, bolj kot
sem jim trdila, da partizanov pri nas ni bilo še
nikoli, bolj so me prepričevali, da so jih videli.
>Če ne pri vas, pa pri vaših sosedih! Tam so jih
zagotovo videli!« so bili vztrajni. Jaz pa da ne
in ne. Ko so le videli, da ne bodo ničesar
dosegli, so odšh. Tisti, ki je šel zadnji, se je
sklonil k meni na uho in mi zašepetal: >Pa so
bili pri vas partizani! Še sam sem bil z njimi.<
Takoj sem vedela, zakaj je šlo. To sploh niso
bili Nemci, temveč preoblečeni partizani, ki so
kontrolirali, če jih bom izdala!«
Najboljša sta Tito in Bog!
»Nikoli se nisem ukvarjala s politiko, pa
vendar vem, kako je bilo včasih in kako je
sedaj. Najbolje nam je bilo v Titovih časih.
Da bi imel naš predsednik srce plemenito,
tako kot ga je imel nekoč tovariš Tito!
V silnem bogastvu in razkošju je živel,
kljub temu je za vse revne ljudi
zla to srce imel.
Ob Nanini postelji pa stoji veUk križ, nad
posteljo je slika Jezusa in na polici kar nekaj
knjig s krščansko tematiko.
»Že od otroštva verujem v Boga. Danes mla-
di v Boga ne verujejo, mislim, da so ravno zato
takšni, kot so. Mi smo živeli v strahu, vedno
smo vedeli, da nas bo, če nihče drug, za naše
grehe kaznoval Bog.
Sicer pa sem, razen tega da sem za Boga in
posmrtno življenje slišala, to tudi doživela.
Vedno, preden umre kdo, ki ga poznam, se mi
kaj čudnega zgodi.
Tako sem, nekaj dni preden je umrl moj oče,
delala na njivi Kar naenkrat je zapihal močan
veter, ampak čutila sem ga samo jaz. Nekaj dni
po tistem je oče umrl.
Zadnjič pa sem videla, kako je nenadoma
začelo nekaj pihati iz štedilnika. Povedala sem
vnuku. To se mu je zdelo čudno, saj je bil
>šporhet< ves dan ugasnjen. Dva dni zatem je
umrla moja prijateljica iz Laške vasi.«
Politike Anika danes ne spremlja več. »Pre-
pričana sem, da je tako med Srbi, Hrvati, Tur-
ki, Bosanci, Nemci, Slovenci veliko dobrih, pa
tudi slabih ljudi. Nemogoče je reči: >Ta narod
je slab!< Slabi so lahko samo posamezniki.«
NINA M. SEDLAR
...^.........   . Foto: EDIMASNEC.
Poskočna bolha v kupčevem žepu
Od začetka fabruarja letos, torej slabih
osem mesecev, stoji na kompleksu podjetja
Avto Celje ob Ipavčevi ulici okoli štirideset
»novih« vozil znamke fiat 126 P, direktno
uvoženih iz Poljske in namenjenih našemu
kupcu. Ves ta čas so ta vozila, med ljud-
stvom imenovana »pičipokiji« in »bolhe«, iz-
postavljena najrazličnejšim vremenskim
vplivom in smogu, ki ga proizvajata celjska
industrija in promet.
Ko jih človek vsak dan gleda, se ne more
znebiti občutka, da to pravzaprav niso več
novi avtomobili, in se obenem vpraša, zakaj
jih nihče noče. Pa se neukemu opazovalcu
kar hitro ponudi možen odgovor, da so ta
vozila nemara predraga, nevredna cene, ki
jim jo je določil prodajalec.
Ker pa nas je zadeva le preveč žgečkala,
smo se domislili »igrice« in podjetju Avto
Celje ponudili v prodajo »naš«, osem mese-
cev star fiat 126 P, ki je bil ves čas, od
nakupa pri Avto Celje v letošnjem februarju
do danes, garažiran (ker je bil lastnik osem
mesecev v tujini) in ima zato na števcu regi-
striranih le slabih sto kilometrov. Avto je še
vedno v garanciji, sedeži so še vedno oblle-
čeni v polivinil... in je, pravzaprav prav tak,
kot nov. V bistvu je veliko boljši od onih, ki
na kupce še čakajo. Naš avto je od dneva
nakupa dalje na suhem, čistem, ni bil izpo-
stavljen sončni pripeki in ne mrazu na za-
četku leta.
»Koliko dobimo zanj, če ga prodamo pri
vas?« smo po telefonu vprašali uslužbenca
v prodajni službi Avto Celje.
»Stoosemdeset, največ dvesto tisoč tolar-
jev,« je bil prijazen odgovor.
Ker nas je potem še zanimalo, koliko je
v teh osmih mesecih naš avto izgubil na
vrednosti, smo vprašali, koliko stane nov
fiat 126, poljske proizvodnje.
»Tristošestindedemdeset tisoč dvesto to-
larjev in ga lahko dobite takoj.«
Naš avto, ki je enako star kot tisti, ki so še
naprodaj, ki ima skoraj enako število prevo-
ženih kilometrov, je pa zagotovo bolje ohra-
njen glede na mesto »skladiščenja«, je torej
skoraj polovico manj vreden.
Ker pa se nam tisti »pičipokiji« na Avto
Celje smilijo, ker jih nihče noče, in bi se celo
znalo zgoditi, da bodo na prostem prebili še
vso dolgo zimo, prodajalcu predlagamo, da
jih podobno cenovno ovrednoti, kot je naše-
ga. Kupci bi bili neizmerno veseli, četudi gre
v tem primeru za neugledne, majhne, hrupne
in smrdljive bolhe, ki jih z zahodnoevrop-
skih cest grdo odganjajo, za naše razmere pa
so še kar prikladne. Le da so, žal, predrage.
MARJELA AGREŽ
Lepše
Okorni, kar nekam sra-
mežljivi koraki po pisti, naj-
prej v oprijetem miniju in
potem v kopalnem kostimu,
so sedemnajstletno Žalčanko
Uršo Oblak pripeljali do na-
slova najlepše izmed desetih
lepotic, ki so se 11. septem-
bra zvečer v Celju potegova-
le za lepotno krono.
Urša Oblak je nosila šte-
vilko sedem, voditeljica le-
potnega tekmovanja je veliki
množici obiskovalcev prire-
ditve povedala, da gre za se-
demnajstletno dijakinjo
3. letnika gimnazije Center
Celje, in da je dekle rojeno
v znamenju dvojčka. Vse
ostalo se je dalo le videti in
potem oceniti, da je Urša
najlepša v tej lepotni deset-
niji.
Odločitev strokovne žirije
je bila enotna: Miss Celja je
Urša Oblak, številka sedem.
Sledila je naznanitev prve in
druge spremljevalke, aplavz,
žvižganje, objemi in - zastor
je padel. Marsikomu je osta-
lo v spominu le to, da je zma-
gala sedmica. Morda še to,
da je bilo lepo dekle iz Žal-
ca..., za našo »sedmico« pa
je bil to dogodek, ki ga ne bo
nikoli pozabila. Morda ji bo
celo malce ukrojil življenj-
sko pot, ji dvignil samoza-
vest, jo popeljal v svet, ki ga
pred kratkim še slutila ni.
Ugibanja. Pa, saj sploh ni
treba ugibati. Kaj ni najpri-
kladneje o vsem tem po-
kramljati in izvedeti iz prve
roke? Miss Celja 92 vendar ni
le številka!
Za vse je »kriva«
Marija
utrujena je, za njo je osem
šolskih ur pouka. Ni ji še či-
sto jasno, zakaj smo jo pova-
bili na razgovor, kaj vse jo
bomo spraševali. Pa smo za-
čeli tam, kjer se je vse skupaj
začelo. Na lepotno tekmova-
nje se je najprej treba prija-
viti. Se je Urša prijavila sa-
ma? »Za to sploh vedela ni-
sem. Sestrična Marija je kar
brez moje vednosti izpolnila
kuponček iz Novega tednika
in me prijavila na tekmova-
nje. Ko mi je to povedala,
sem jo debelo pogledala,
obenem pa mi je bilo to čisto
všeč, saj sem si na tiho žele-
la, da bi se ukvarjala z ma-
nekenstvom, takšna tekmo-
vanja pa ti lahko odprejo
vrata v ta svet. Sicer pa to ni
bila moja prva izkušnja te
vrste. Poleti sem se udeležila
tekmovanja za miss Topolši-
ce in tam sem postala prva
spremljevalka zmagovalke.
Tudi takrat me je sestrična
Marija prijavila brez moje
vednosti. Za tekmovanje sem
izvedela le dva dni pred na-
stopom. Ker v omari nisem
imela niti enega primernega
oblačila, mi je teta na hitro
sešila lepo večerno obleko.«
Sestrična Marija ima očit-
no odlične organizacijske
sposobnosti, ki so Uršo po-
peljale v svet, o katerem sa-
njari marsikatero dekle.
Svet manekenstva je pisan,
vznemirljiv, poln blišča, sla-
ve in denarja. Svet, ki ga živi
današnja rnladina, pa je dol-
gočasen, pust, enosmeren in
brezperspektiven. Takšen je
v očeh marsikaterega mlade-
ga človeka, ki tava v brezve-
terju in sanjari o idolih, ki se
mu porogljivo smehljajo
z naslovnic najrazličnejših
revij in časopisov. Ti smejoči
se in zapeljivi obrazi pač ne
smejo poved
povezano z
uspehom. j
Oblak nased
»Ne, splol
ali do denar
kaj novega, i
neš tisto, kai
nji teden se
iz Ljubljane
neka manet
ki me je po\
jo. Bila sem
zame tudi \|
da sem še ki
sobna. Pred
vpisala v p\(
v Celju, kji
balet, šest L
olino, zdaj
učim klavirj
izzivi, posk
v nekem srni
di z man«
spremlja gl;
pa je neka
vredno posk
srednji šoli
v Ljubljan
stvom pa bi
la ob študiji
misel mi ne
manekenstv
la je na pn
me vleče v š
Vse bolj opa
ma človek
občutenja,
njost zame
pomembna.
Bi bila Ui
na, če ne
Št. 38 - 24. september 1992
16,17
O Urške bilo nI nobene
fflnooift brhkih deklet
sploh pomembno zmagovati,
biti vedno prvi, v ospredju?
»Ne verjamem, da je lahko
kdo vedno prvi, je pa lepo, če
kdaj stopiš v ospredje. In po-
razi tudi morajo biti, nekdo
mora biti zadnji. Če si dovolj
močan, lahko premagaš tudi
poraze.«
Blišč žarometov...
Da so bile naše finalistke
zares prave začetnice, so
razkrivale s hojo, ki je bila
okorna, in gledalec je na tre-
nutke dobil občutek, da bo
katera zdaj zdaj padla, se
spotaknila. Pravzaprav pa je
bil to svojevrsten čar, ko se
je lepota mladosti srečala
z oviro, ki je tej lepoti prav
simpatično ponagajala. Pa
tudi občinstvo ni kazalo
kakšne posebne zrelosti, ki
bi odganjala neprijetno
spremljevalko - tremo. Urša
Oblak se tistega dne takole
spominja:
»Res je, nobena ni znala
hoditi, zato smo bile najbrž
prav smešne. Veliko pa nare-
di trema. Ko sem stopila na
pisto, sem mislila, da ne bom
zmogla niti koraka. Grozno
sem se počutila. Publike
sploh nisem videla in slišala,
samo reflektorji so me bodli
v oči. Mislim, da smo se vse
podobno počutile. Pred na-
stopom si je najbrž vsaka že-
lela, da bi bila prva. Gledaš
svoje konkurentke, jih oce-
njuješ ... in se mi je zazdelo,
da so vse lepše od mene, kar
naenkrat sem na sebi videla
same slabe točke. Prepričana
sem bila, da bo zmagala
Karmen. Je pa lepo, da je
organizator nagradil vseh
vseh deset. Vse bomo šle na
skupen dvodnevni nagradni
izlet v Izolo, vse smo lahko
obdržale oblačila, v katerih
smo tekmovale... in sploh
mi je všeč, da imamo vse ne-
kaj od tega.«
Tak, kot ie ati
Urša Oblak je res lepo de-
kle, vitko s svojimi triinpet-
desetimi kilogrami in stoše-
stinsedemdesetimi centimer-
ti v višino. Sedemnajsta leta
pa so tista, ki ljubezenske
strune že kar krepko nape-
njajo. Pričakovali smo kon-
kreten odgovor na vpraša-
nje, kako je bilo njenemu
fantu všeč, da je postala miss
Celja, pa smo dobili takle
odgovor:
»Ne, resnega fanta pa še
nunam.«
In kakšen bi moral biti
princ, ki bi Uršo osvojil in jo
osrečil?
»Bil bi super, če bi bil tak,
kot je moj ati. Predvsem pa
bi moj fant moral videti
v meni človeka, ne figuro.
Prava lepota je znotraj člo-
veka.«
Je res, da Urša Oblak še ni
bUa v diskoteki?
»Res še ne. Imam starše, ki
me imajo zelo radi, a me pre-
cej strogo vzgajajo. Kot da se
vedno bojijo zame. Saj bi
lahko šla v disko, a bi morala
biti točno ob dogovorjeni uri
doma. Ta ura pa je takšna,
da bi šla vedno prva iz di-
skoteke, to pa nočem in zato
raje ne grem. Saj ju razu-
mem, a vseeno... čim zasli-
šita besedo disko, takoj po-
mislita na temačnost, ciga-
retni dim, alkohol... se pač
bojita zame.«
Da bi skrenila in se pri-
družila tistim mladim lju-
dem, ki tavajo, in tisto, kar
iščejo, najdejo v drogi?
»To ne verjamem, ker ima-
ta zaupaljje vame. K drogi se
zatekajo predvsem tisti mla-
di ljudje, ki se s starši ne
morejo pogovarjati, ki nima-
jo pravih prijateljev in ki ni-
majo prav nikogar, h komur
bi se lahko zatekli po pomoč,
ko se srečajo s problemi, sti-
skami.«
Ima Urša prijatelja, tiste-
ga pravega, ki te nikoli ne
pusti na cedilu?
»Prijateljev imam veliko,
ampak jaz jih dobro ločujem
na tiste, s katerimi grem po
šoli na kakšen sok in se z nji-
mi pogovarjam o vsakdanjih
rečeh, in na tiste prave prija-
telje, ki jim lahko veliko za-
upam in ki me dobro pozna-
jo. To so tri moje dobre pri-
jateljice iz mojega domačega
mesta.«
V razvitem svetu imajo le-
potna tekmovanja dokaj vi-
soko mesto. To so prireditve,
ki so na visoki kakovostni
ravni, kjer se srečujeta po-
nudba in povpraševanje,
kjer cvetijo posli za industri-
jo, medijsko propagando ter
svetovno modo. Pri nas pa
smo še na začetku, ko je pro-
mocija ženske lepote mar-
sikje še zaznamovana z naj-
različnejšimi predsodki in
ko so dekleta, ki se spustijo
v tovrstne avanture, pogosto
označena kot avanturistke in
sebi všečna bitja. Zlasti to
velja za okolje, ki ga označu-
jemo kot provincialno, in
takšno Celje gotovo je. Kako
ga je občutila letošnja miss
Celja?
»V Sloveniji se odnos do
takšnih prireditev zelo spre-
minja. Samo če pomislim na
zadnji izbor miss v Portoro-
žu, lahko rečem, da je šlo za
prireditev na visoki ravni.
Tu pa je drugače. Ljudje te
različno ocenjujejo, nekateri
to odobravajo, drugi se zgra-
žajo. Neprijetno je, ko se ozi-
rajo za tabo, kažejo nate
s prstom, ti pa ne veš, kaj si
ob tem mislijo. No, zdaj se na
to ne oziram več, sicer pa se
je vse skupaj že precej pole-
glo. Tisti četrtek, ko je izšel
Novi tednik in reportaža
v njem, bi najraje sploh ne
šla v šolo. Me, ki smo se od-
ločile za to tekmovanje, smo
zbrale veliko poguma in pre-
pričana sem, da se bo odnos
do tovrstnim prireditev tudi
pri nas zelo hitro spremenil.«
Kaj miss Celja, ki je po ho-
roskopu dvojček, še rada
počne?
»Rada imam glasbo vseh
vrst, tako da ne bi mogla re-
či, kateri pevec ali skupina
mi je najbolj pri srcu. Glasbo
izbiram predvsem po trenut-
nem razpoloženju. Včasih
grem tudi v kino ali pa vza-
mem v roko knjigo, ki si jo
sama izberem. Grozljivke
imam rada. V horoskop pa
ne verjamem, ga pa prebe-
rem. Za vsak primer.«
MARJELA AGREŽ
Alta moda hrez fotoaparatov
Vrhunski Italllanski modni kreatoril so v MIlanu predstavili svoie modele - Bi za
eno cenejših Versacejevih kril odšteli skoraj 3 milijone lir?
Sredi septembra je italijanska mod-
na prestolnica Milano tri dni žarela
v blišču svetovnega modnega dogaja-
nja. Sejma Modit in Vende mode s svo-
jimi 600 tisoč kvadratnimi metri povr-
šine gotovo sodita med največja evrop-
ska sejmišča, med 13. in 15. septem-
brom pa je bilo vse dogajanje v Milanu
podrejeno enemu samemu cilju - pred-
staviti svetu novo italijansko modo za
pomlad-poletie 93,
Milanski sejem vrhunske mode je bil
- tako kot večina podobnih prireditev
- zaprtega tipa in namenjen predvsem
komercialni prodaji veletrgovcem. Le-
ti se pričakovanjem organizatorjev se-
veda niso izneverili, kupčije so se skle-
pale in nenazadnje so na svoj račun
prišli tudi številni novinarji in fotore-
porterji, ki spremljajo vrhunsko modo.
Čeprav so bili italijanski mediji v tem
času dobesedno preplavljeni z modnim
dogajanjem, intervjuji z najslavnejši-
mi kreatorskimi imeni in pikantnimi
zgodbicami iz razkošnih sprejemov za
najbolj imenitne goste, se je bilo že za
čisto preprosto, včasih morda celo po-
nesrečeno fotografijo potrebno zelo
potruditi. Razstavljalci svoje modele
prodajajo - in kot vzorčne modele, ki
bodo spomladi polnili trgovine sirom
sveta, naj jih kupijo veletrgovci, ki jim
je septembrski milanski modni blišč
tudi namenjen...
Slovenska modna oblikovalka Vla-
sta Cah-Žerovnik, ki pripravlja mod-
no rubriko v našem časopisu, pa k te-
mu dodaja, da je bilo milansko modno
srečanje »po tihem« namenjeno tudi
modnim oblikovalcem. Čeprav s foto-
grafiranjem ekipe najbolj priznanih,
vrhiinskih kreatorjev niti ne poskušajo
tvegati, pa v beležkah nastajajo števil-
ne skice, drobne zabeležke, ki bodo pri
kasnejšem delu in ustvarjanju še kako
dragocene... In tako je tudi prav, saj
se vtisi že po nekajurnem ogledu pre-
pletejo in pomešajo med seboj. Visoko
modo - Haute Couture - ustvarja le
peščica vrhunskih kreatorjev, preosta-
li pa »pret-a-porter« modo ustvarjajo
tudi tako, da kar najbolj vestno »pre-
plonkajo« domislice in podrobnosti,
razstavljene ter videne v Milanu.
Podrobneje o milanski modni pusto-
lovščini, za Novi tednik jo je spremlja-
la Vlasta Cah-Žerovnik, v Tednikov!
petici, ki izide 30. septembra. Za da-
našnjo pokušino pa le fotografija iz
enega števUnih modnih katalogov ter
podatek, da je za preprosto Versaceje-
vo krilo, enega njegovih cenejših mo-
delov, v Milanu potrebno odšteti sko-
raj 3 milijone lir. Že preračunavate?
Nikar se ne trudite, bolje bo počakati,
da nekaj »preplonkane« visoke milan-
ske mode pride tudi v naše trgovine...
Sloviti stilist Pino Lancetti s svojo vodilno manekenko, med zadnjimi pripravami na
velik modni spektakel...
Št. 38 - 24. september 1992
18
Nov kinološki
center v Lokrovcu
CeUe se poslej uvršča meti kinološko
razvita mesta
Tale mastif Jureta Cekute je žel nedeljena priznanja in tudi
nekaj spoštovanja. Pa ne samo zaradi svoje drže, tudi zaradi
bližnjega sorodstva s psom dr. Janeza Drnovška psom. Psa sta
namreč prava brata. Upati je, da zaradi tega kdo ne bo pripisal
celo pasji udeležbi kakšnih predvolilnih namenov...
V soboto so v celjskem Lo-
krovcu uradno odprli novo ki-
nološko vadišče, ki pomeni za
celjske kinologe in Celje ter
regijo izjemno pomembno pri-
dobitev. Celje se poslej že
u\'ršča med kinološko ^az^-ita
mesta in območja, po dokonč-
no urejenem vadbenem centru
pa se bo lahko potegovalo za
največja in najimenitnejša
mednarodna kinološka tekmo-
vanja in prireditve.
Da pomeni nov kinološki
center v Lokrovcu bistveno
vasjo raven nadaljnjega razvo-
ja kinologije na Celjskem, je
posebej v svojem pozdravnem
govoru poudaril predsednik
kinološkega društva Celje
Dragan Juhant in med načrte
uvrstil še hotel za pse, stro-
kovno rast društva z večjim
številom inštruktorjev ter ure-
ditev vadišča po mednarodnih
standardih in normah, da se
bo Celje lahko odprlo tudi
v kinološko Evropo. Za poseb-
ne zasluge pri urejanju lokrov-
škega poligona in objektov so
se javno zahvalili Mirku
Krajncu, gospodarju in pod-
predsedniku društva.
Slavnostni govornik je bil
podpredsednik vlade dr. Jože
Pučnik, ki se je izognil kakrš-
nikoli politični barva v svojem
nagovoru. Kot se zadnje čase
vse bolj spodobi je novo vadiš-
če posvetil župnik Drago Svet-
ko iz pristojne župnije sv. Du-
ha v Celju, člani društva pa so
s svojimi štirinožnimi prijate-
lji požeb nekaj iskrenih in
burnih aplavzov.
Da se je zadnje poletno so-
botno dopoldne zbralo na Lo-
krovcu več kot tisoč ljudi in
vsi pomembnejši straiikarski
veljaki, pa je mogoče povezati
s sloganom, ki ga je bilo mogo-
če prebrati na parkirnem pro-
storu : psi imajo same dobre
lastnosti, pa nobene človeške
slabosti!
MITJA UMNIK
Največja razstava ur v Celju
Približno 120 slovenskih
urarjev se je minulo nedeljo
zbralo v hotelu Celeia, da bi si
ogledali doslej največjo pred-
stavitev oziroma rastavo ur
v Sloveniji, ki jo je na pobudo
uspešnega in uglednega urarja
juvelrrja Franca Jazbinška iz
Nemčije pripravo! celjski urar
Viktor Lečnik.
»Namen razstave je spodbu-
diti slovensko urarsko stroko
za nastop v novih tržnih raz-
merah, v katerih ure marsikje
in vse pogosteje prodajajo pre-
kupčevalci na ulicah in tržni-
cah, ali pa prodajalci v trgovi-
nah, ki se spoznajo le še na
cene. Kupec pa je lahko zado-
voljen samo, če ga strokovno
poučimo, kaj lahko dobi za
svoj denar. Zagotoviti pa mu
moramo tudi servisne stori-
tve,« pravi avtor razstave.
Urarji v Sloveniji doslej niso
bili pretirano povezani med
seboj. Vsakih štirinajst dni
imajo sestanke, ki pa se jih le
redki redno udeležujejo.
V Mariboru so že pred leti
ustanovili sekcijo urarjev pri
Obrtni zbornici Maribor, ki
dokaj aktivno deluje, letos
maja pa so v sodelovanju
s Tehnoimpexom iz Ljubljane
in nemškim proizvajalcem
Junghans ustanovili tudi Od-
bor urarjev pri Obrtni Zborni-
ci Slovenije. Urarji so se začeli
zavedati pomembnosti medse-
bojnega povezovanja, enotno-
sti cen blaga in storitev, zavze-
majo pa se tudi za ponovno
ustanovitev urarske šole
v Celju.
Žal je zanimanje za finome-
hanične poklice v Sloveniji
majhno, po besedah urarjev pa
njihov poklic tudi ni dovolj ce-
njen. V Nemčiji je drugače,'
pripoveduje urar juvelir Franc
Jazbinšek, ki že od leta 1966
živi in dela v Nemčiji. »Tam
postaneš najprej strokovnjak,
preden lahko začneš delati ali
smeš odpreti svojo delavnico.
Med mladimi je zanimanja ve-
liko, saj se rmiogi odločijo za
urarski poklic po končani ma-
turi. Mislim pa tudi, da gre za
razliko v kulturi nošenja ur.
V Nemčiji namreč na uro gle-
dajo kot na modni dodatek,
vsak ima torej več ur, z njimi si
krasijo tudi domače stene, pri
nas pa zadostuje samo ena ura.
Če želiš uspeti, je po moje nuj-
no povezovanje urarstva s pro-
dajo nakita, saj sta to dve
medseboj prepleteni dejav-
nosti.«
GRETA SENIČ
Št. 38 - 24. september 1992
19
• V ponedeljek, 14. sep-
tembra dopoldjie, je Senka
poklicala na policijsko po-
stajo in povedala, da jo
njen sosed Darko Ž. zmerja
in da pred njenim stanova-
njem povzroča kraval. So-
sed Darko je bil to dopold-
ne zares zelo neprijazen do
svoje sosede, našpičen pa je
bil zato, ker ni mogel pre-
našati Senkinih otrok, ki so
se preveč drli. Ker bi Dar-
ko lahko vso zadevo rešil
na bolj priljuden način, bo
šel za kazen k sodniku za
prekrške.
• Istega dopoldneva so
dobili policisti obvestilo iz
okolice Celja, da sinko
Franc P. tepe svojo mamo
in leta za njo z nožem v ro-
ki. Možje postave so nemu-
doma intervenirali, ugoto-
vili, da klic ni bil lažen in
nehvaležnega sina poslali
k sodniku za prekrške.
• ^fada iz okolice Celja
pa je v torek, 15. septembra
popoldne potrebovala po-
moč, ker se je nad njo spra-
vil Janez Z., s katerim je
prisiljena deliti dražesti
skupnega gospodinjstva.
Z Janezovo grobostjo pa se
je tokrat morala srečati tu-
di Nadina hčerka, zato je
bila policijska intervencija
tembolj nujna. Policisti so
potem zagledali pijanega
možakarja, ki ni kazal prav
nobenih znakov, da se bo
umiril, zato so ga poslali na
treznitev na policijsko po-
stajo.
• V stanovanju Andreja
P. na Hudinji je bilo spet
zabavno in glasno. In je so-
sedom spet prekipelo in so
spet poklicali na policijsko
postajo. Triperesna detelji-
ca, Andrej P., Alojz P. in
Damjan P., si je v sredo po-
noči spet privoščila žurko,
ki je žgečkala ušesa in živ-
ce sosedov. Ker so dečki
resno skrunili javni red in
mir, bodo šli k sodniku za
prekrške.
• V četrtek zvečer je bila
ogrožena Celjanka Matilda
K., faktor, ki jo je ogrožal
pa je bil sam Matildin ex-
soprog, gospod Avgust K.,
ki je v rožnatem stanju po
stanovanju razgrajal in po-
čenjal same oslarije. Z loči-
tvijo se torej za Matildo ni
nič spremenilo, slaba to-
lažba zanjo pa je, da, reva,
ni edina takšna. Tudi Gustl
bo stopil pred sodnika za
prekrške.
• Občani s Ceste na Do-
brovo pa so v četrtek zve-
čer sporočili, da imajo sit-
nosti s sosedo Vido, ki raz-
graja in zmerja vse poprek.
Zaradi dolgega in kosma-
tega jezika bo šla tudi Vida
k sodniku za prekrške.
• V četrtek zvečer je po-
klicala tudi Milica z Lave,
ker je v njenem stanovanju
razsajal Vinko P., ki brez
božjega blagoslova živi
skupaj z njeno hčerko. Po-
licisti so našli Vinka hudo
alkoholno zdelanega, do-
datno pa so ga zdelale še
tabletke, s katerimi si je
skušal umiriti živce. Vinko
je končal v bolnišnici, kjer
so mu spraznili želodec.
• V petek, pet minut po
polnoči, je poklical nekdo
od osebja v restavraciji na
Hudinji, ker se je tam na-
hajala skupina pijanih go-
sto.v, ki je očitno izgubila
domotožje. Pa bo krajši ko-
nec potegnila točajka, ki je
pozabila na zapiralni čas in
je gostom veselo točila vse
do trenutka, ko se ji je zaz-
delo, da jih ima poln kufer.
Pijani gostje so bili menda
kaznovani kar doma.
• Cistilka Hedvika
s celjske avtobusne postaje
je bila v soboto zjutraj
energična. Policistom je
prijavila, da se je nek mo-
ški polulal kar pred njo na
straniščnem stopnišču. Ko
je šel možakar prvič lulat,
je lulanje plačal, ko ga je
drugič pritisnilo, pa je me-
nil, da je stroške za to uslu-
go poravnal že prvič in je
zato napravil lužico kar
pred zgroženo Hedviko.
Ker ga je Hedvika poučila,
da se vsako lulanje plača
posebej, je bil zelo hud.
Sandi bo moral zadevo
obrazložiti tudi sodniku za
prekrške.
M. A.
Tragične posledice
nečistiii računov
Začelo se Je sojenje po lanskih dogodkih y celjski Zagati
Pred petčlanskim senatom
Temeljnega sodišča Celje, eno-
te v Celju, se je v sredo,
16. septembra, pričelo sojenje
Marjanu Šošteriču iz Celja, ki
je 17. julija lani v ulici Zagata
v Celju streljal na zakonca Ro-
landa in Jolando Koella. Ro-
land Koella, švicarski držav-
ljan, je zaradi hudih strelnih
ran po dvajsetih dneh od do-
godka v celjski bolnišnici
umrl, njegova žena Jolanda pa
je ostala živa.
Na sojenju so pred sodni se-
nat stopili: obtoženi Marjan
Šošterič ter oškodovanka Jo-
landa Koella in Šošteričeva
žena Zlatka Šošterič, obe kot
priči.
Iz izpovedb obtoženega in
obeh prič je jasno, da so bili
odnosi med družinama Koella
in Šošterič zelo napeti in proti
koncu že kar sovražni. Šlo je
za poslovne odnose in neso-
glasja v zvezi z gostinskim lo-
kalom Obuti maček v Zagati,
ki ga je Marjan Šošterič dal
v najem Jolandi in Rolandu
Koella, ki naj bi grobo kršila
določila pogodbe o najemu,
zlasti v tistem delu, ki govori
o stroških za najemnino in
opremo. Kljub temu, da je imel
ta spor že svoje mesto na celj-
skem Temeljnem sodišču, je
vzel obtoženi Šošterič zakon
v svoje roke in je dal v noči
pred tragičnim dogodkom ves
lokal sprazniti. To dejanje je
naslednje jutro pri zakoncih
Koella rodilo ogorčenje in po-
poldanski incident v prodajal-
ni z obutvijo Obuti maček, last
Zlatke Šošterič, ki jo je Jolan-
da Koella v navalu jeze razde-
jala. Ko je na kraj hudega pre-
pira prišel še obtoženi Marjan
Šošterič, je le-ta streljal s pi-
štolo in oba zakonca Koella
hudo telesno poškodoval.
Obtoženi Marjan Šošterič je
na sojenju med drugim pove-
dal, da je streljal zato, da bi
oba oškodovanca, ki naj bi
ogrožala njegovo ženo, one-
sposobil, zlasti še pokojnega
Rollanda, ki se ga je bal, saj je
bil fizično veliko močnejši od
njega in ki naj bi mu že pred
tem nekajkrat resno grozil.
Nikogar ni hotel umoriti, zato
se tudi ne čuti krivega za deja-
nje, ki mu ga očita obtožba, je
povedal, in dodal, da je bilo
vse skupaj nesrečen splet oko-
liščin.
Pričevanje oškodovanke Jo-
lande Koella se je v marsičem
razlikovalo od izpovedb obto-
ženega, zlasti v tistem delu, ko
naj bi bil povod za Šošteričevo
streljanje fizični obračun med
Jolando in Rolandom Koella
ter Zlatko Šošterič. Po pripo-
vedovanju Jolande Koella ni
šlo za nikakršno fizično nasilje
in ogrožanje Šošteričeve, zara-
di česar bi bil obtoženi prisi-
ljen uporabiti orožje.
Priča Zlatka Šošterič je na
sojenju trdila, da je šlo dejan-
sko za fizično nasilje nad njo
in za moževo obrambno reak-
cijo, ki jo je izzval strah. Zara-
di poškodb, ki jih je utrpela, je
šla, takoj po policijskem zasli-
šanju, v spremstvu kriminali-
stov, po zdravniško pomoč
v bolnišnico, je še povedala na
sojenju. Sicer pa sta obe priči,
vsaka po svoje, navajali pri-
mere groženj in izsiljevanj
v času medsebojnih sporov
pred usodnim dogodkom
17. julija lani.
Po zaslišanju prič je na-
mestnica temeljnega javnega
tožilca senatu predlagala, naj
sodišče zasliši še dve novi pri-
či, senat pa je predlagal nov
dokument, mnenje strokov-
njaka, izvedenca sodnomedi-
cinske stroke, ki naj odgovori
na vprašanja, povezana z na-
stankom telesnih poškodb
Zlatke Šošterič. Zaradi tega je
bilo sojenje preloženo na ne-
določen čas.
MARJELA AGREŽ
PROMETNE NfIGODE
Tovornjak v potoku
V četrtek, 17. septembra do-
poldne, se je pripetila nezgoda
na regionalni cesti v kraju Za-
lože, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana,
gmotna škoda pa znaša okoli
115 tisoč tolarjev.
Iz smeri Polzele je proti An-
dražu vozila tovorni avtomo-
bil 22-letna Nataša Cimper-
man iz Prebolda. Izven naselja
Andraž je skrenila s ceste, pri
tem pa je vozilo drselo ob cest-
ni ograji in se nato prevrnilo
ter obtičalo v potoku Ložnica.
V nezgodi je voznica utrpela
hude telesne poškodbe.
Smrt v križišču
Nesreča, ki je zahtevala še
eno človeško življenje, se je
pripetila minuli četrtek ob
19.50 uri v semaforiziranem
križišču na magistralni cesti
v kraju Ruše.
Po magistralni cesti je iz
smeri Velike Pirešice proti Pe-
trovčam vozil osebni avto 66-
letni nemški državljan Franz
Ratej iz Nemčije. V Rušah je
pri zeleni luči zapeljal v kri-
žišče in zavil v levo, in to v tre-
nutku, ko se je iz smeri Pe-
trovč pripeljal 42-letni moto-
rist Aco Ferenc iz Šoštanja,
s katerim se je vozila 14-letna
sopotnica Mateja F. iz Šošta-
nja. Motorist je silovito trčil
v sprednji del osebnega avto-
mobila, tako da je, skupaj s so-
potnico padel preko vozila na
cestišče. Mateja F. je na kraju
nezgode poškodbam podlegla,
voznik Ferenc pa je bil hudo
telesno poškodovan.
Pet poškodovanih
Na magistralni cesti Arja
vas-Velenje, v kraju Studence,
se je minuli četrtek zvečer pri-
petila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno poško-
dovana, štirje udeleženci pa so
utrpeli lažje poškodbe. Gmot-
na škoda je ocenjena na okoli
500 tisoč tolarjev.
Po magistralni cesti je iz
smeri Velenja proti Arji vasi
vozil osebni avtomobil 24-let-
ni Senad Memič, državljan
BiH, ki je na začasnem delu
v Avstriji. V kraju Studence je
v ovinku zapeljal na levo polo-
vico vozišča, kjer je trčil
v osebni avto, ki ga je iz na-
sprotne smeri vozila 26-letna
Irena Kramar iz Hramš. V tr-
čenju se je hudo telesno poško-
dovala voznica Irena Kramar,
lažje pa je bil poškodovan njen
sopotnik, 25-letni Anton Kra-
mar iz Velenja. Lahke telesne
poškodbe so utrpeli tudi so-
potniki v Memičevem vozilu,
17-letna Hilda G. iz Litije, 32-
letni Sulejman Memič iz Av-
strije in 26-letna Emsuda
Smajič iz Litije.
Umri po šestili dneii
Iz celjske bolnišnice so
16. septembra sporočili, da je
umrl Milorad Topič (49) iz
Slovenskih Konjic, ki je bil
udeleženec v prometni nezgo-
di, ki se je pripetila 11. sep-
tembra na regionalni cesti
v Slovenskih Konjicah.
Trčenje na tirih
V petek, 18. septembra zju-
traj, se je pripetila nezgoda na
nezavarovanem železniškem
prehodu na magistralni cesti
v kraju Dobovec. Človeških
žrtev ta nezgoda ni terjala, je
pa nastala velika gmotna ško-
da, ki znaša 4 milijone 500 ti-
soč tolarjev.
Tomislav Pavelič (43) iz Za-
greba je vozil tovornjak s pri-
klopnikom iz smeri Rogatca
proti Dobovcu. ko je peljal čez
železniški prehod, je iz smeri
Rogatca pripeljal potniški
vlak, ki je zadel desni bok to-
vornjaka in prikolice. Tovorno
vozilo je odbilo na desno stran
proge, priklopnik pa na levo.
Pri trčenju je vlak s prednjim
delom iztiril.
Preko travnika
v avto
Na regionalni cesti v naselju
Badmirje na Mozirskem, se je
v ponedeljek, 21. septembra
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, gmotna
škoda pa znaša okoli 230 tisoč
tolarjev.
Iz smeri Gornjega Grada je
proti Radmirju vozil osebni
avto 27-letni Gorazd Pirnat iz
Radmirja. V levem nepregled-
nem ovinku je zapeljal v levo
preko vozišča na travnik, kjer
je trčU v tam parkiran osebni
avtomobil, last Mirka Dujmo-
viča iz Maribora. Voznik Pir-
nat je v aesreči utrpel hude
telesne poškodbe.
Izsledili voznika
Policisti celjske policijske
postaje so 16. septembra izsle-
dili pobeglega voznika oseb-
nega avtomobila, 44-letnega
Martina Bevca iz Žalca, ki je
14. septembra ob 22.45 uri na
Ljubljanski cesti v Celju pov-
zročil hujšo prometno nez-
godo. M. A.
mini KRIMICI
Krive so hrvaške
race
Do nepravilnosti pri lovu, ki
je sprožil blažji mejni incident
ob reki Sotli, je prišlo 13. sep-
tembra dopoldne.
Tega dne so hrvaški lovci lo-
vili v Rajnkovcu na hrvaški
strani mejne reke Sotle. Med
lovom naj bi se nekaj rac dvig-
nilo nad hrvaškim ozemljem in
priletelo v slovenski »zračni
prostor«, med tem preletom pa
so hrvaški lovci s puškami me-
rili nanje. Eden od lovcev je
ustrelil, šibre pa so zadele
manjšo pločevinasto barako,
last Franca Š. iz Pristavice, ki
stoji le 150 metrov stran od
Sotle, na slovenski strani. Na-
stala je škoda, s primerom pa
se zdaj ukvarja policija.
Okradeni Rudi
v času od 14. do 16. septem-
bra je neznanec vlomil v pro-
store Rudijevega doma na Do-
nački gori, ki je last planin-
skega društva iz Rogatca.
Storilec se je v notranjost
priplazil skozi okno v pritlič-
ju, odnesel pa je daljnogled,
ponošene kavboj ke in nekaj
orodja. Planince iz Rogatca je
s tem oškodoval za okoli 20
tisoč tolarjev. Dva dni po pri-
javi tatvine so policisti prijeli
storilca, 48-letnega Ivana K.
s Ptuja in ga predali ormoškim
kolegom.
Leteči nahrbtnik
v petek, 18. septembra do-
poldne, je s prodajnega pulta
v hali G na MOS v Celju izginil
nahrbtnik, ki je visel na obe-
šalniku, vreden 11.500 tolar-
jem Oškodovanec je Rok Z.,
zasebnik iz Ljubljane.
Kladivo v hrbet
Na Dalmatinovi ulici 5 v Ce-
lju so se minulo nedeljo prepi-
rali Miodrag D., Drago S., Iz-
tok K. in Dani K. Zadeva pa je
postajala vse bolj vroča in Mi-
odraga je druščina začela pre-
tepati. Takrat pa je Miodrag
zgrabil za kladivo in ga zalu-
čal Dragu S. v hrbet in mu
s tem poškodoval rebro. Zade-
va bo našla svoje mesto na so-
dišču.
Pretep v Jami
Do medsebojnega fizičnega
obračunavanja je prišlo v pe-
tek, 18. septembra v času med
23. in 24. uro v gostilni Jama
v Stranicah.
Prepirali in stepli so se Emi-
lijan in Borut F. ter Jože B., ki
je bil v družbi z Valentino L. in
Andrejem T. Ko sta se Valenti-
na in Andrej hotela odpeljati,
vsak s svojim avtomobilom, je
k Valentininem vozilu stopil
Emilijan F. in brcnil v desna
zadnja vrata. Potem je stopil
še do Andrejevega avtomobila
in dvakrat krepko brcnil v le-
va vrata in v bok vozila, vmes
je še zlomil anteno, za konec
pa še z vso močjo udaril po
strehi. Na Valentininem avto-
mobilu je škode za okoli 20
tisoč tolarjev, na Andrejevem
pa za okoli 20 tisočakov. No,
navsezadnje pa je le bolje, da
se je Emilijan znesel nad plo-
čevino, kot pa da bi se lotil
krhkih ženskih kosti.
Posilstvo
Kratek sobotni izlet se je za
petnajstletno Z.F. iz Sloven-
ske Bistrice slabo končal.
Petnajstletna Ž. je bila mi-
nulo soboto s prijateljico v bi-
stroju v Tepanju. Tam sta de-
kleti srečali znance, med kate-
rimi je bil tudi 20-letni D.S.iz
Gabrovnika. Ž.F. ga je prosila,
naj jo pelje domov v Slovensko
Bistrico, med vožnjo proti do-
mu pa je fant zapeljal v gozd
in jo tam spolno zlorabil. Zo-
per storilca je sestavljena ka-
zenska ovadba.
M. A.
Popravek
v prejšnji številki NT smo
na tej strani, pod naslovom
Kraja brez muje, zapisali, da
je bilo odklenjeno vozilo, iz
katerega je neznanec ukradel
fotokopirni stroj, last krajevne
skupnosti Polzela. Naknadno
smo izvedeli, da vozilo ni bilo
last te krajevne skupnosti, am-
pak nekega občana, ki je pre-
važal fotokopirni stroj. Za na-
pačno informacijo se prizade-
tim opravičujemo.
M. A.
Prometna vzgoja za najmlajše
v mali šoli žalskih vrtcev so tudi letos pripravili prometno vzgojo. Malčki ob njej spoznavajo,
kako je treba hoditi po mestnih ulicah, kako varno čez prehod za pešce... Vrtce obiščejo policisti,
ki jih popeljejo na sprehod in jim pokažejo, kako se je treba na cesti obnašati. Vsak otrok dobi
rumeno rutico in kresničko, ob koncu leta pa prometno značko.
T. TAVČAR
Št. 38 - 24. september 1992
20
Št. 38 - 24. september 1992
21
Silno potrebna
nepotrebnost
»Pa Si ie dočakal svoje pi-
smo bralca,« me je v novinar-
ski maniri pohvalil naklonjeni
radijski duh na stopnišču
uredniške hiše in takoj mi je
bilo jasno, da ne vem o čem
govori. Malo sem namršil obr-
vi, ko sem prebral, da mi hoče
uslugo narediti sam predsed-
nik neke polzelske kratice,
s svojim pesticidnim stilom:
pošpricaš in potem imaš mir,
svoje otroke pa še naprej fu-
traš z zastrupljeno hrano. Raje
dajte mladini prostor za mla-
dinsko družabno življenje, kot
da se greste z mano slinasto
pomilovanje, otroci pa po va-
ških kičastih kafičih dobivajo
tisti znameniti blagoielečji po-
gled, zaradi katerega ne bodo
nikoli več mogli dojeti glasbe
svojih vrstnikov. Hvala tudi za
neiskreno vabilo, vendar bom
pot do ljudi, ki kot vidite znajo
natrositi marsikatero bridko,
našel sam, ne glede na to ali se
to ujema s številkami na va-
šem horizontu ali ne. No zdaj
pa tole postano žaloigro vrzi-
mo v pomije in se zazrimo
v širni svet, kjer se v medij-
skem viharju tisočerih resnic
najde tudi kakšna domača.
Potovanje seje tokrat začelo
tistega sobotnega popoldneva,
ko sem po okusnem kosilu že
bil trdno odločen, da se ta te-
den ne bom loteval deratizaci-
je in iz vame razdalje ne bom
s palčko drezal v lokalne kul-
turne fekalije, čeprav bi me
veselilo, da se s svojim odme-
vom pred javnostjo obglavi še
kakšen celjski kulturbundo-
vec. Ugotovil sem namreč, da^
postati človek, ki zelo hitro do
kolen zagrezne v politično
brozgo, ni niti približno tisto,
kar bi si želel, zato sem razi-
grano odskakljal nazaj k nara-
vi. Z Matevžem sva tako kre-
nila na še kar dolgo pot iz
Motnika do Rumanje vasi pri
Novem mestu. Tamkajšnji
fantje so nas tudi letos povabi-
li na memorialno družabnost
in ob tem organizirali koncert
z nekaj lokalnimi in gostujoči-
mi zasedbami. Hladen zvezd-
nat večer je bil, ko se je kara-
vana iz Krškega, ki se nama je
pridružila na poti, že udoma-
čila za vaškim Kulturnim do-
mom in so Brane, Štefan in Oh
v organizatorski mrzlici skr-
beli za zabaven program, da so
hvalabogu enkrat tudi tonske
vaje skočile iz mučnih konven-
cionalnih okvirov in ni bilo
treba bežati na mraz. Mlado
občinstvo,  ki  se je zbralo
v presenetljivem številu, je bi-
lo plesno razpoloženo in videl
sem frizure, za katere sem mi-
slil, da so že izumrle. Nisem si
zapomnil imen vseh štirih
frakcij s katerimi je igral Bra-
ne, vendar lahko rečem, da je
starost glasbenikov povsem
ustrezala stilom, ki jih je bilo
prepoznati, tako starega pan-
krtskega punka do hard cora
mucev z čeroki frizom. Kratko
in zabavno. Od gostujočih so
se tokrat nenapovedano pred-
stavili Zagrebčani Vegetarian
Soup in navdušili s plesnostjo
in zgoščenim nastopom prav
vse prisotne. Preden smo na
koncu še kratko zarajali, so na
oder, kjer sta gagnila že dva
ojačevalca, pripuzali še Rije-
čani Zona industriale, ki so se
obnašali, kot da so požrli rde-
čo mušnico, pa je niso. Imenu
dosledno so še kar zatežili, če-
prav so se sami sebi izgleda
zelo dopadli. Tudi njim je po-
tem potekel rok trajanja. Vse
skupaj bi bilo še veliko lepše,
če bi ob sebi imel še svojo
Sanjsko, ki sem jo ves čas po-
grešal in žalost utopil v dveh
glažkih vinčka.
V mestu sem srečal Primoža,
ki mi je zaupal skrivnost da so
akademiki odprli novo galeri-
jo. No, malo prelistajte tale si-
voplavi časopis, meni se danes
ne da. To je vse!
prireditve
Na Vimperku nad Polzelo bo v nedeljo ob 15. uri kon-
cert kvinteta Lastovka, ob desetletnici obstoja. Pripravili
so splet domačih narodnih, dalmatinskih in duhovnih
pesmi.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes,
v četrtek, 24. septembra ob 10.45 predpremiera igre F.
Schillerja Razbojniki v režiji Roberta Raponje za gimna-
zijo Center Celje. Jutri, v petek, 25. septembra ob 19.30 bo
ista predstava za abonma premiera. Ista predstava bo za
abonma sobota večerni in izven tudi v soboto, 26. septem-
bra ob 19.30. V ponedeljek, 28. septembra ob 8.45, 10. in
11. uri pa bo plesna skupina Igen Studia za ples Celje
v prostorih gledališča uprizorila predstavo Potovanje
v modro. V torek, 29. septembra ob 19.30 bo predstava
Razbojniki za abonma torek in izven. V sredo, 30. septem-
bra ob 11. uri pa bo ista predstava še za abonma Srednje
šole Borisa Kidriča II.
V knjižnici na Muzejskem trgfu si še vedno lahko ogleda-
te izposojno razstavo z naslovom Slovenija, ali te poznam?
V Zdravilišču Laško bo danes, v četrtek 24. septembra
gostovala folklorna skupina Lipa iz Rečice in predstavila
domače pesmi, plese in družabne igre.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo jutri, v petek,
25. septembra ob 20. uri koncert Zdraviliških ansamblov:
Musica Camerata Rogaška, ki ga vodi Eduard Pečarič,
Ženskega pevskega zbora, pod vodstvom Mihele Pihler in
Moškega pevskega zbora, pod vodstvom Franca Plohla.
V torek, 29. septembra ob 20. uri pa bo večer folklore, na
katerem se bo predstavila folklorna skupina Emona iz
Ljubljane.
V galeriji KLjUB je odprta razstava reporterskih foto-
grafij Eda Einspielerja z naslovom Absurdi.
V galeriji Mozaik v Zidanškovi ulici bo do jutri, petka
25. septembra še na ogled retrospektivna razstava Adija
Arzenška ob njegovi 60-letnici.
V razsta\'nem salonu podjetja Alpos Šentjur bo danes,
v četrtek 24. septembra ob 17.30 odprta razstava likovnih
del članov Društva likovnikov amaterjev Celje (razstavlja
10 članov) na temo Šentjur in okolica. Na ogled bo do
konca meseca.
V dvorani Kulturnega doma v Šentjurju bo v soboto,
26. septembra ob 20. uri slavnostni koncert Moškega pev-
skega zbora Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja in Meša-
nega pevskega zbora iz Šentprimoža na Koroškem. Ob isti
uri bo v kulturnem domu na Ponikvi pri Grobelnem glas-
beno kulturni program z naslovom Mladi rojaku Slomšku.
V dvorani Glasbene šole v Šentjurju bo jutri, v petek,
25. septembra ob 19.30 koncert bivših učencev Glasbene
šole Skladateljev Ipavcev.
V Likovnem salonu bodo danes, 24. septembra ob 19. uri
odprli novo razstavo z naslovom Odsotnost figure enajstih
avtorjev in ene skupine. Razstavo si lahko ogledate do
17. oktobra.
V domu n. slovenskega tabora v Žalcu bo danes, 24. sep-
tembra, ob 19.30 uri koncert Godbe slovenske policije.
Godbo vodi dirigent mag. Milivoj Štefan Šurbek, solistka
na klavirju pa bo Željka Ivkovič.
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. A SMALL VICTORV - FAITH NO MORE (5)
2. L.S.I. - THE SHAMEN (4)
3. AINTNODUBT-JIMMVNAIL (2)
4. SEXY MF - PRINCE (3)
5. GOOD STUFF - B-52'S (6)
6. THIS USED TO BE MY PLAVGROUND - MADONNA (6)
7. JUST ANOTHER DAY - JON SECADA (2)
8. HOW DO YOU DO - ROXETTE (1)
9. DAMN I WISH I WAS YOUR LOVER - SOPHIE B. HAWKINS (5)
10. ONE LOVE - DR. ALBAN (1)
DomaČe zabavne melodije:
1. v AMERIKI - CONTINENT (3)
2. PUNCA BISTRE GLAVE - CALIFORNIA (2)
3. POLETNA TOPLA NOC - ČENA (5)
. 4. GRAJSKA DAMA - AVIA (6)
5. LE SEBE ŠE IMAM - PANDA (4)
6. LE TEBE SANJAM - CHATEAU (3)
7. GATE NA GLAVO - LACNI FRANZ (9)
8. ZNOREL BOM - PAVLE KAVEC & PRIJATELJI (1)
9. KDO TE JE NAMAZAL Z BARVICO - MERCEDES BAND (6)
10. OSTANI MLAD - PETER PAN (1)
Narodno-zabavne melodije:
1. NA PLESU - BRATJE IZ OPLOTNICE (6)
2. UUBEZEN NA PRVI POGLED - TRIO STANKA FAJSA (5)
3. VEM ZA DEŽELO - GORENJCI (3)
4. ANDRAŽ - DAN IN NOČ (7)
5. OB TRGATVI - ANSAMBEL BRANETA KLAVŽARJA (2)
6. NAŠE MALO KRALJESTVO - MARELA (6)
7. DOLINA SE BUDI - SLOVENSKI KVINTET (8)
8. SAMO, DA SEM DOMA - VRTNICA (1)
9. VEČNO JE MLADA - PODKRAJSKI FANTJE (1)
10. AL' SEM RES PREMAJHEN - MARKO GALIČ (4)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
LIFE IS A HIGHWAY - TOM COCHRANE
BAKER STREET - UNDERCOVER
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
ZAKAJ STAR SONG SE ŠE VRTI - JANEZ BONČINA
ŠESTNAJST LET - MIRAN RUDAN BAND
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
PESEM ZA MAMICO - TRIO MIRA KLINCA
PA KAJ ZATO - FANTJE Z VSEH VETROV
Nagrajenca: Teodora Zidar, Velenjska c. 10, 63310
Žalec
Matjaž Konda, Iršičeva 6, 63000 Celje
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij_
izvajalec_
lestvica domačih zabavnih melodij--
izvajalec-
lestvica narodnozabavnih melodij_
izvajalec-
ime in priimek:-
naslov:_
Št. 38 - 24. september 1992
22
Prgišče poletnega Pariza
Sonce je prav peklensko
žgalo, ko sem 1. avgusta letos
stala s težkim nahrbtnikom
pred Gare de Lyon v Parizu.
Obdajala me je nepopisna
množica turistov s celega sveta
in skozi glavna vrata železni-
ške postaje (to je namreč Gare
de Lyon) so se dobesedno usi-
pale nove in nove tone turi-
stov. Resnici na ljubo smo bili
vsi rahlo obupani in zmedeni,
saj bi se v neverjetnem hrupu,
ki so ga povzročali gradbeni
stroji na okoliških gradbiščih,
gneči in vročini še Parižani
težko znašli. Pa nam je obraze
kar nekako vleklo v nasmeh.
Bili smo v Parizu in ta čudovit
občutek, vam povem, človeka
kar nekako napolni z energijo.
Prenavljajo, gradijo
Pariz na veliko prenavljajo.
Od najmanjših cestnih lukenj
tja do velikega muzeja Louvre
— vse je obdano z zidarskimi
odri in hrupom. Na novo se
preoblači znamenito gledališ-
če Commedie Francaise, še
vedno je z zidarskimi odri ob-
dana velika kupola Napole-
onove grobnice, v načrtu pa je
velikopotezna obnova Panthe-
ona, kjer ležijo posmrtni
ostanki nekaterih največjih si-
nov francoske zemlje: Rousse-
auja, Voltaira, Hugoja, Zola-
ja... Večina prostorov te
zgradbe je že nekaj mesecev
zaradi propadanja zaprtih za
oglede.
Z novim leskom nameravajo
Parižani prebarvati že tako le-
sketajoče se Elizejske poljane.
Na žalost pa so s poseganjem
v umetniški predel okoli
Montmartra povzročili več
škode kot koristi. Porušili so
veliko starih hiš, ob znameni-
tih stopnicah postavili moder-
no dvigalo, ki grobo izstopa iz
okolice, majhne art galerije pa
so zamenjale prodajalne s ce-
nenimi spominki. Znameniti
bohemski caffeji na trgu sli-
karjev Plače du Teatre so da-
nes draga turistična zbirališča
petičnežev, preostali slikarji
pa povečini rišejo portrete mi-
moidočih. V novem, moder-
nem delu Pariza — La Defense
- nove stavbe iz betona, kovine
in stekla rastejo kot gobe po
dežju v vrtoglave višine. V bli-
žini snežnobelega modernega
slavoloka se dviga največja
knjižnica na svetu. Po prvot-
nem načrtu naj bi zgradili štiri
ogromne stolpe za shranjeva-
nje knjig. Zapletlo se je pri de-
narju in kritikam francoskih
davkoplačevalcev je država
ustregla. Danes se rojevata sa-
mo dva stolpa.
Umetniški utrip
Kralj letošnjega pomladne-
ga Pariza je bil Toulouse-Lau-
trec. Na stenah Grand Palais
je viselo vse, kar so strokov-
njaki in kustosi uspeli zbrati
o njegovem življenju in delu.
Ko je junija Lautrec zapustil
Pariz, se je v centru George*s
Pompidou pričel Manifeste.
Pod tem imenom se skriva pre-
gled dogajanj in tendenc so-
dobne umetnosti v obdobju od
1960 do 1990: Pop art. Novi
realizem, Minimalizem, Anti-
forma.   Konceptualna  umet-
nost ... Med Baselitzom, Ra-
uschenbergom, Kleinom,
Lichtensteinom in Warholom
je visel tudi (bivši naš) Braco
Dimitrijevič. Veliko zanima-
nja je zbujala tudi razstava Od
Bonnarda do Baselitza, ki je
bila na ogled v Narodni knjiž-
nici. Zaradi pomanjkanja pro-
stora so grafike in risbe po
abecedi zložili v ogronme knji-
ge in obiskovalci smo dobe-
sedno listali po razstavi.
Poleti imajo gledališča tudi
v Parizu po večini relache, let-
ni odmor. Gledališki utrip se
zato iz svečanih dvoran preseli
na ulice, v atrije in parke. Re-
žiserji in igralci se sicer v glav-
nem ukvarjajo s komedijami,
zanimivo pa je, da je veliko
občinstva privabil sicer »težji«
Kralj Lear v Kripti sv. Agnes.
Precej živahni so bili letos
poleti lutkarji. Vsak večer so
bile na mostu St. Louis lutkar-
ske predstave, sodelovali so
lutkarji s celega sveta. V ži-
vahnem direndaju so se mešali
jeziki kot v Babilonu. Podobno
razigrana je bila ploščad pred
Centrom Georges Pompidou,
kjer so od zgodnjega jutra do
pozne noči potekali koncerti
glasbenikov, zbirali so se lut-
karji in gledališčniki, slikarji
so ustvarjali in množice mla-
dih so resnično uživale. Naj
dodam, da je bila ta ploščad
. zgrajena prav v ta namen.
Moda od Diorja do
Tatija
Na levo in desno od Elizej-
skih poljan vodijo ulice, kjer
so v izložbah jaguarji, ferrariji
in mercedesi. Tam se bleščijo
imena, kot so Dior, Yves-Saint
Laurent, Chanel... V te trgo-
vine stopajo le izbranci z de-
belimi žepi.
Na drugem koncu mesta so
veleblagovnice Printemps,
Galeries Lafayette, Mono-
prix,... Tja sicer lahko vstopi-
te, a se človek še vedno precej
nelagodno počuti ob cenah.
V bolj revnem predelu pod
Montmartrom najdete vele-
blagovnico Tati. Cene so tam
šokantno nizke, a je na žalost
podobno tudi s kvaliteto. Pa še
neverjetna gneča ti pobere vso
voljo do kupovanja. Za mlade
obstaja srednja pot. To je bo-
ulevard Saint Michel - poln tr-
govinic z dostopnimi cenami
in privlačno ponudbo.
Pa še besedica ali dve o le-
tošnji modi.
Klap, klap, klap za vse vitke
in suhe z nogami kot ponede-
ljek. Izložbe so se šibile pod
kratkimi, izrezanimi oblekami
sčrno -belimi cvetličnimi vzor-
ci. Strašno aktualna so 60. leta
s hlačami na zvonec in čevlji
z debelimi petami.
Pravi šok za fante. Modemi
Francozi radi nosijo srajce
svojih praprapraprapradedov
iz 18. in 19. stoletja. Dolge bele
ali črne srajce s širokimi roka-
vi, pod vratom pa starinske
pentlje, naborki, vrvice kri-
žem-kražem. Za bolj pogvimne
prodajajo starinske suknjiče
in ogrinjala, v butikih pa se
bleščijo celo lasulje z dolgimi
kodri.
Veleblagovnice se počasi
polnijo z jesensko robo. Barvi
sta rdeča in črna, veliko je za-
drg, materiali pa so težki iji
mehki.
Išče se Parižan
Ko se človek poleti potepa
po Parizu, sreča vse vrste lju-
di. Vse barve, starosti, spole,
namene, zanimanja ..., kar jih
obstaja na svetu. Le ena vrsta
ljudi je bolj redka. To so Pari-
žani. »Le kaj naj človek počne
tukaj, ko je pa toliko teh turi-
stov?! Kot gosenice so!« je bil
nič kaj prizanesljiv star Pari-
žan, ki sem ga z muko odkrila
pri Slavoloku zmage. Resnici
na ljubo, Parižani res poleti
pobegnejo iz Pariza. Malo si-
cer zaradi turistov, delno pa
tudi zato, ker je življenje v Pa-
rizu veliko dražje kot drugje
v Franciji. Pa tudi naporno,
seveda. Poletno vreme je lahko
v velemestu, kot je Pariz, res-
nično ubijalsko. V tistih vro-
čih, zadušljivih dneh se ljubki
pariški vodnjaki napolnijo
z napol nagimi turisti in psi, ki
se intenzivno hladijo.
Ko se vroči dnevi ohladijo,
turisti zapustijo Pariz. Marsi-
kakšen ima solze v očeh. Pari-
žani pa se vračajo. Pariz, to
toliko opevano in slavljeno
mesto, se počasi vrača v svoje
vsakdanje tirnice. In čaka na
novo poletje.
MANICA JANEŽIČ
Foto: ANDREJ LAPAJNE
Bankok - Benetke
daljnega vzhoda
v tajski prestolnici je mogo-
če početi marsikaj. V železni
turistični repertoar sodi ogled
najpomembnejših muzejev in
templjev, za kanček pusto-
lovščine pa ne smeš zgrešiti
krokodilje ali pa vsaj kačje
farme...
Ob prvem mraku nastopi
čas za pokušino tajskih dobrot
ali pa ogled tradicionalnih
plesov. Za tiste, ki želijo spoz-
nati razuzdani del Bangkoka,
je na voljo vse polno barov,
kjer posedajo moški z nami-
šljenimi pohotnimi obrazi,
pred katerimi se v ritmu glas-
be zvijajo razgaljena dekleta.
Tudi časopisni oglasi nič kaj
sramežljivo ponujajo družbo
rosno mladih deklet. Mnoge
med njimi je v vode prostituci-.
je prignala revščina. Za dekle-
ta revnih hribovskih vasi je to
pogosto edini način, da omo-
gočijo sebi in svoji družini
spodobnejše življenje. Končno
si lahko oddahnejo pred večno
grožnjo lakote in si namesto
slamnate kolibe lahko omislijo
pravo hišo z vsemi pritiklina-
mi sodobnega življenja. In
medlem si doma prizadevajo
verjeti, da je imela njihova hči
pač srečo in si je našla dobro
službo v pisarni...
Bangkok so nekoč prepletali
številni kanali, po katerih se je
odvijal nadvse živahen promet
in trgovanje. Tržnice na vodi
so bile nekoč ena glavnih zna-
menitosti milijonske prestol-
nice. Žal so začeli vodne poti
počasi zasipavati, s čimer je
tudi vzdevek »Benetke daljne-
ga vzhoda«, začel toniti v po-
zabo. Na veliki, umazano rjavi
reki Chao Praya pa je tudi da-
nes vedno živahno. Če želite
kar najhitreje priti z enega na
drugi konec mesta, je rečna la-
dja gotovo najprimernejše
prevozno sredstvo. Lesena
barkača pa žal ne nudi poseb-
nega udobja. Prepolna ladja
prihrumi do lesene ploščadi, se
je dotakne le za trenutek in že
odbrzi naprej, s še več potniki
in manj prostora na krovu. Kr-
mar se zanaša le na signale
pomočnika, ki s piščalko
v ustih čepi nekje na kljunu
barkače in skrbi, da ladja ne
nasede na rečnem bregu. Ne-
prestano se izmenjujeta nez-
nosen hrup motorja in ostri
brlizgi piščalke, ki ti parajo
ušesa. Ce ti slučajno uspe priti
do sedeža, pa te vožnja osreči
s pljuski vode, ki neprestano
sili preko roba barkače.
Bangkok je znan pod bolj ali
manj zvenečimi vzdevki, a le
redki tujci vedo, da se uradno
imenuje Krungthepmahanak-
hornbowornrattanakosinma-
hintaravuthavamahadilok
popnopparatratchathaniburi-
romudomratchhaniwetmaha-
sathan! Ime, ob katerem si je-
zik gotovo lomijo tudi domači-
ni pa je v vsakdanji rabi skraj-
šano le na Krungthep - mesto
angelov.
IGOR FABJAN
Št. 38 - 24. september 1992
23

št. 38 - 24. september 1992
24
Do kdal seiemo
Ajda spada v družino ščav-
nic. Ima majhne srčaste liste in
plodove, ki so vTh stebla zdru-
ženi v grozdke. Steblo je meh-
ko, zato rado poleže. Plod je
trikoten. Obdan je s sorazmer-
no trdo luščino, ki jo je treba
odstraniti, da postane užiten.
Iz ajde delajo kašo in melje-
jo moko. Ajda vsebuje bolj ka-
kovostne beljakovine kot jih
ima pšenica.
Ajda se seje s sejalnico za
žito in zanje z žitnim kombaj-
nom. Seje se lahko kot glavni
posevek spomladi, v stmišče
pa čim prej po žetvi ječmena.
Velja načelo, da je treba ajdo
posejati isti dan, ko smo poželi
ječmen. Semena se rabi okrog
110 kg na ha.
Kdor se odloči za setev ajde,
mora jeseni posejati ozimni
ječmen ali najzgodnejšo sorto
pšenice. Od ječmenov je dobra
vsaka sorta, od pšenic prideta
v poštev le ana in novosadska
rana dve, če se da še kje dobiti
seme novosadske.
Požeto stmišče je potrebno
takoj plitvo preorati. Gnojiti
je treba skromno, da ajda ne bi
polegla. Najbolje je, da gnoji-
mo bolj obilno ozimnemu ječ-
menu ali pšenici in damo tedaj
več NPK gnojila z manjšo
vsebnostjo dušika.
Če je jesen dolgo topla in ne
nastopijo zgodnji mrazovi, aj-
da lepo dozori. Kdor pa se boji
zgodnjega mraza, naj izbere
zavetno lego, kjer se hladen
zrak ne zadržuje. Bolj gotovi
so pridelki na nekoliko dvig-
njenih površinah kot ob ka-
kem potoku v dolini, kjer ima
mraz mlade, kot pravijo.
Za mraz je ajda občutljiva,
za kolobar pa ne. Če bi jo kdo
sejal spomladi kot glavni po-
sevek, naj se ne boji, da ne bi
uspela. Le na sredstva za var-
stvo zoper plevele je precej ob-
čutljiva.
Slovenci imamo dve sorti aj-
de, to sta darja in siva. Za če-
belarje nista primerni, ker ne
medita. Medonosne sorte ajde
so sila redke. Ptice in divjad
imajo rade medonosno ajdo,
pa jo pojedo že na njivi. Naši
predniki so gojili medonosno
ajdo. Dajala je majhen pride-
lek semena, zato pa večji pri-
delek medu. Danes se ajda goji
zaradi zrnja. V to smer jo tudi
žlahtnijo.
Ajdo žanjejo z žitnim kom-
bajnom. Pridelek je okrog tono
do tono in pol zrnja na ha. Po
žetvi je treba zrnje plitvo raz-
prostreti na suhem, zračnem
prostoru in ga vsak dan prelo-
patati, da ne splesni. Šele po-
vsem suho zrnje sodi v vreče,
ki naj bodo iz tkanine, ki pre-
pušča zrak.
Ajde ne sejemo spomladi,
zato ker premalo rodi. Pšenica
da po šest in več ton pridelka
na ha, ajda pa največ tri. Obi-
čajno pa lahko pričakujemo
pridelek okrog tone in pol.
Nizka rodnost je tudi vzrok,
da ajdo malo sejemo.
Iz ajdove kaše se da narediti
odlične jedi. V Prekmurju jo
dajejo v krvavice. Iz ajdove
moke se delajo rezanci, štruk-
Iji, pecivo in kruh. Vendar mo-
ra biti ajdove moke le manjši
del, večji del pa naj bo pšenič-
ne moke.
Na koncu dolgujem še odgo-
vor na vprašanje, do kdaj se
seje ajda. Moja babica me je
učila, da do Jakoba. Torej mo-
ra'biti v zemlji najkasneje do
petindvajsetega julija. To je
skrajni rok, ko ima kmet še
možnost, da jo bo pridelal, si-
cer pa velja načelo, da se seje
ajda čim prej po IS.juUju, ko
se požanje žito. Seveda pa jo
lahko sejete tudi aprila.
Piše:
IDA TEPEJ
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Iz prejšnjih let vajeni, da je
sredi septembra dež že kar
precej ohladil in jesensko
obarval vreme, nekateri letos
na dolgo in široko govorijo
o »indijanskem poletju.« Toplo
sonce nam konec septembra še
kako prija, koledar pa nas
hkrati odločno opozarja, da se
bo vendarle potrebno pripra-
viti na hladnejše dneve...
V zadnjih nekaj številkah je
naša modna svetovalka Vlasta
Cah-Žerovnik že pisala o naj-
bolj značilnih novostih in po-
sebnostih letošnje jesensko-
zimske mode, s tem pa nada-
ljuje tudi danes.
Če kdaj, potem so gotovo
spomladi in jeseni najbolj pri-
ljubljena ženska oblačila ko-
stimi. Odvisno od kroja, mate-
riala in barv - kostim je lahko
eleganten, lahko pa tudi po-
vsem športno-udoben kos gar-
derobe. Poleg tega pa ima še to
prijazno lastnost, da blazer
zjutraj prijetno greje in pod
seboj skriva lahno bluzico, ki
je ravno zadosti sredi dneva,
ko se temperatura še vedno
dvigne preko 25 stopinj Celzi-
ja... In če moda na kostime
gleda zdaj manj, drugič spet
bolj naklonjeno'- potem letos
o tem ni potrebno niti razmi-
šljati. Kostimi, seveda ukroje-
ni po letošnjih modnih linijah,
so skoraj na vrhu lestvice naj-
bolj priljubljenih jesensko-
zimskih oblačil.
_ ^UcedništvcL-
Novi icostimi,
novi iciobuici
Vam je v letošnji modi bolj
všeč vpliv avantgarde ali kla-
sične elegance? Če se ne more-
te odločiti za eno izmed teh
dveh alternativ, ju lahko zdru-
žite v skladno in prefinjeno ce-
loto!
Sploh ni tako zapleteno in
učeno, kot ste morda prvi hip
pomislile .* . Vsekakor pa mo-
rate poznati najbolj osnovne
modne trende, še posebej le-
tošnje kroje kostimov, ki so
s svojo nežno poudarjajočo re-
dengot linijo, postali pravi
modni hit sezone jesen-zima
92/93.
Upoštevati bi veljalo tudi
goreče navdušenje mode nad
oprijetimi dolgimi in z izzival-
nimi razporki opremljenimi
krili...
Pa materiali? Verjemite, da
vam bo izbira kvalitetnega, pa
čeprav dražjega materiala pri-
nesla mnogo več zadovoljstva
z novim kostimom, še posebej,
če ga boste opremile s klobu-
kom v istem tonu oziroma
vzorcu. Povprašajte svojo mo-
distko - morda ji bo uspelo iz
istega blaga kot je kostim, iz-
delati tudi klobuk. S tem boste
upoštevale najnovejše predlo-
ge slavnih stilistov Valentina
in Lagerfelda. Tale dva na fo-
tografiji sta všeč tudi meni. Pa
vam?
VLASTA
Nagradno vprašanje:
KATERE BARVNE KOMBINACUE SO HIT SEZONE
JESEN-ZIMA 92/93?
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:................................................
Točen naslov: .................................................
Starost:..........Teža:...........Konfekcijska št.
Najljubše barve: .............................................
Št. 38 - 24. september 1992
25
Z ugodnostmi pritegniti kupce
V Avtotehniki Celje je v juli-
ju in avgustu potekala nagrad-
na akcija, katere namen je bil
pospešitev prodaje vozil Rena-
ult, Citroen in Škoda. Vanjo so
vključili vse kupce, ki so v tem
času vplačali vozila omenjenih
programov - teh je bilo okoli
150 - gla\'na nagrada pa je bil
barvni TV sprejemnik Go-
renje.
V podjetju bodo tudi v bo-
doče pripravljali podobne ak-
cije in še vrsto drugih presene-
čenj za svoje kupce, saj proda-
jalci Avtotehnike ne skrbijo
samo za osnovne potrebe po-
trošnikov in uporabnikov nji-
hovih storitev, temveč jih želi-
jo vedno znova presenečati in
na ta način obdržati stik z nji-
mi in kvalitativno izboljšati
sodelovanje. V prihodnje bodo
svoje kupce spremljali tudi pri
nadaljnji uporabi vozila in jim
ponudili možnost izboljšav in
zamenjav. Zagotavljajo origi-
nalne rezervne dele in poo-
blaščen servis za znamke Re-
nault, Citroen in Škoda, naj-
dete pa jih lahko v Celju, Mo-
zirju, Rogaški Slatini in Ptuju.
Ob 20 letnici podjetja Cimos
nudijo kupcem posebno ugod-
nost — brezplačno enoletno
vzdrževanje vozila (servisira-
nje, rezervni deli ipd^.
PRIMOŽ ŠKERL
Božo Kolar prejema barvni TV sprejemnik Gorenje. »Ker sem hrbtenični bolnik, sem se odločil za
nakup Citroena AX, ker je mehak avto in za svojo ceno tudi nudi kvaliteto. Za akcijo sploh nisem
vedel, zato sem toliko bolj presenečen.«
Foto: EDO EINSPIELER
Posebnost na razstavi: Osebno oklepno vozilo BMW. Njegova cena je trikrat višja od »normal-
nega« tipa (okoli 240 tisoč nemških mark). p^f^. ^dO EINSPIELER
Avtoprevozniki v težavah
Združenje šoferjev in avto-
mehanikov Celje je v sodelo-
vanju s sekcijo za promet pri
Obrtni zbornici Slovenije pri-
pravilo Mednarodno razstavo
namenskih vozil, opreme in
storitev v cestnem prometu.
Na njej so se predstavili neka-
teri vidnejši proizvajalci to-
vornega in turističnega pro-
grama, kot so Mercedes,
MANN, Iveco, Volvo, TAM
— gospodarska vozila in drugi.
Namen razstave, ki je bila
v sklopu celjskega sejma, je bil
približati proizvajalce in ku-
pce, ki so se lahko na ta način
neposredno prepričali o kvali-
teti posameznih vozil, saj so
pripravili tudi testne vožnje.
Organizirali so tudi posvete in
razprave o vlogi slovenskega
avtopjevozništva v novih raz-
merah ter v njih opozorili na
nekatera nerešena vprašanja,
kot so težave z dovolilnicami
za opravljanje mednarodnega
cestnega prometa, zakon
o prevozih v cestnem prometu,
predpisi in normativi (teža, vi-
šina, širina, osni pritisk vozila
ipd.) ter prometna policija.
Naštete težave našim prevoz-
nikom onemogočajo enako-
pravno vključevanje v medna-
rodne transportne tokove, po
mnenju večine sodelujočih pa
ni dovolj samo spremljati raz-
voja, temveč poiskati optimal-
no pot za izhod iz težav. Zav-
zeli so se tudi za možnost uvo-
za rabljenih vozil.
PRIMOŽ ŠKERL
AVTO
ŠKORJANEC
Rezervni deli,
avto $tekla,
renta car,
odkup poškodovanih vozil
63000 CELJE
Mariborska c. 115,
telefon (063) 38-811
ŠENTJUR,
telefon (063) 741-008.
MONTPREIS, d.o.o.
Planina pri Sevnici
vabi k sodelovanju
in odkupuje naslednje vrste hlodovine in rezanega
lesa:
hlodovina: javor, jesen, bukev
rezan les:
javor: 25, 32, 50, 60 mm
češnja: 25, 32, 50, 60 mm
bukev: 25, 32, 37, 50, 60 mm
Rok plačila 20 dni po prevzemu blaga!
Večje količine tudi avansiramo!
Pokličite na tel. 063/783-205
do 8 h zjutraj ali po 20 h zvečer
Se priporočamo!
ZORO d.o.o.
TRGOVINA
AVTOMATERIAL
ŠENTJUR,
TELEFON (063) 741-173
prodaja avtomobilov
ford, model 93, VW,
golf 3.
Na zalogi:
ford CLX 1.8 D, letnik 91, za
20.800 DEM
fiat uno za 14.950 DEM, do
registracije
fiat tipo za 20.636 DEM, do
registracije
tavria za 495.000 SIT, do re-
gistracije.
Odkup vozil jugo.
Avto Celle z
novim programom
Pretekli teden so v prostorih
Avto Celja na Ipavčevi ulici
odprli prodajalno in pooblaš-
čen servis vozil Fiat Lancia.
To je poleg salona in trgovine
vozil Peugeot in Ford letos že
tretja novost v podjetju, ki na
ta način uspešno nadomešča
izpad programa Crvene Za-
stave.
Avto Celje bo nastopal kot
dealer za Fiat Lancio, v po-
djetju pa jamčijo za kakovost
servisa in kvaliteto originalnih
rezervnih delov, saj so bili nji-
hovi strokovnjaki na izpopol-
njevanju v Torinu. Servisne
delavnice so v ta namen pre-
novljene in posodobljene,
v vsakem trenutku pa sta za-
gotovljena servisiranje in do-
bava rezervnih delov. Avto
Celje ima lastni uvoz in lahko
kupcem ponudi vsa vozila iz
še Pande ali Lancie Y 10 do
najboljšega Fiata Crome ali
Lancie Theme, vsi avtomobili
pa so antikorozijsko zaščiteni
in opremljeni s katalizatorjem.
Plačate jih lahko v tolarjih ali
devizah, možen pa je tudi na-
kup po sistemu leasing. Vozila
so na zalogi oziroma vam jih
dobavijo v štirih tednih.
Ob otvoritveni slovesnosti
so predstavniki podjetja na-
gradili lastnike vozil Fiat Lan-
cia s kuponi za servisni pre-
gled in pranje avtomobila in se
tako skušali zahvaliti kupcem
za zaupanje in priporočiti za
nadaljnje sodelovanje.
PRIMOŽ ŠKERL
Št. 38 - 24. september 1992
26
Št. 38 - 24. september 1992
27
Št. 38 - 24. september 1992
28
št. 38 - 24. september 1992
29
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici se je
rodilo 16 dečkov in 21 deklic.

Celje
Poročili so se trije pari od
teh Branko POTOČNIK iz Bu-
kovžlaka in Janja MALGAJ iz
Lokrovca.
Biserna poroka: sklenila sta
jo Ivan in Justina GOLEČ iz
Tmovelj pri Celju.
Velenje
Poročili so se: Andrej FIŠER
in Darja RUTNIK oba iz Vele-
nja, Branko REHERMAN iz
Lokovice in Ana BIZJAK iz
Paske vasi, Oto MRAVLJAK
in Janja FELICIJAN oba iz
Škal, Dušan URŠNIK iz Skor-
nega pri Šoštanju in Marjana
LORENC iz Šoštanja ter Bo-
jan KOŠICA in Nina GO-
STENČNIK oba iz Velenja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Vinko SPO-
LE NAK iz Ponikve in Polona
BORŠTNIK iz Žagaj a pri Po-
nikvi.
( 'talec
\ Poročili so se: Jože STREN-
j ČAN iz Celja in Karmen PIN-
/TARIČ iz Žalca, Marjan
OGRAJŠEK iz Galicije in Vi-
vijana MIKLAVC iz Pod vina
ter Igor BERGANT iz Tabora
in Mojca MEŽNAR iz Kaple.
SMRTI
Celje
Umrli so: Albert VIŠNER,
79 let iz Zreč, Stjepan NE-
GAR, 68 let iz Brežic, Terezija
VODEB, 74 let iz Celja, Anton
FIJAVŽ, 58 let iz Bukovja pri
Stranicah, Stjepan ZORZO, 55
let iz Studenc, Anton LEDI-
NEK, 64 let iz Kozja, Vladimir
WEBER, 73 let iz Celja, Ana
VODENIK, 83 let iz Sloven-
skih Konjic, Franc JAMNIK,
73 let iz Ljubnega ob Savinji,
Rozalija HRASTNIK, 80 let iz
Vojnika, Marija BRDNIK, 90
let iz Celja, Franc PIRŠ, 59 let
iz čače vasi, Franc PEPERKO,
64 let iz Šmarja pri Jelšah,
Frančiška DEŽELAK, 84 let iz
Laškega, Ana KUZMAN, 69
let iz Celja, Jože AMON, 66 let
iz Celja, Jože SIKOŠEK, 84 let
iz Celja, Frančiška POLŠAK,
82 let iz Hrast j a ob Bistrici,
Milorad TOPIČ, 49 let iz Slo-
venskih Konjic, Karol FER-
LIČ, 60 let iz Pilštanja, Franc
ČERENAK, 55 let iz Celja, Jo-
že VEBER, 60 let iz Celja in
Anton FIRER, 61 let iz Brdc
nad Dobrno.
Velenje
Umrli so: Ana RUPNIK, 75
let iz Šoštanja, Iva OCEPEK,
63 let iz Velenja, Janez KO-
VAČ, 84 let iz Radane vasi in
Tatjana KRANJC, 39 let iz Ve-
lenja.
Šentjur pri Celju
Umrla je Amalija KNEZ, 87
let iz Brodnic.
Žalec
Umrli so: Rozalija VELIGO-
ŠEK, 69 let iz Zabukovice, Pa-
vla PINTAR, 78 let iz Dolenje
vasi, Franc RAMŠAK, 41 let iz
Matk in Franc CESTNIK, 81
let iz Prebolda.
gremo
v kino
KINO UNION
24.9.:    RAJSKO    POLETJE
- ameriški film
od 25.9.: MESEČNIKI - ameri-
ški film
KINO METROPOL
od 24.9.: MORILCEV DNEV-
NIK - ameriški film
KINO MALI UNION
do 28.9.: BARFLY - ameriški
film
od 29.9.: BATMAN - ameriški
film
KINO ŠENTJUR 25.9.: RAJSKO
POLETJE - ameriški film
27.9.: MORILCEV DNEVNIK
- ameriški film
KINO ZDRAVIUŠČE ROGAŠKA
SLATINA
24. in   25.9.:   MAŠČEVANJE
DVOJČKOV - ameriški film
26. in 27.9.: ZADNJI SKAVT
- ameriški film
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinarjev na
veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta za male
živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do
10. ure, vsak dan popoldan od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna
služba za nujne primere organizirana v popoldanskem času in noč-
nem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska postaja
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organizi-
rana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od
15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško,
telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva
pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veteri-
narski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas veterinar-
jev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je
organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, nepreki-
njeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure zjutraj nasled-
njega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob
praznikih. Telefon na veterinarski postaji: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veterinar-
ski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen ob
nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do
9. ure. Do nedelje, 27. septembra bo dežural dr. vet. Ciril Kralj,
telefon 841-410, od ponedeljka 28. septembra dalje pa dr. vet. med.
Drago Zagožen, telefon 841-769.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Na šentjur-
ski veterinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15.
ure vsak dan, od 15. ure popoldan do 7. ure zjutraj naslednjega dne
pa je organizirano dežurstvo. Od jutri, petka, 25. septembra dalje bo
dežural dr. vet. med. Franci Zapušek, telefon 741-935.
borza dela
Informacije o prostih delovnih mestih objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje območni enoti Celje,
dne 21. 9. 1992
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih.
Delovna organizacija Poklic Delovno mesto
Občina Žalec dipl. grad. inž. svetovalec za varstvo okolja
Občina Žalec dipl. ekonomist svetovalec za varstvo okolja
Občina Žalec dipl. grad. inž. • inšpektor
Občina Žalec dipl pravnik višji svetovalec
Dom učencev KDK, Ljubljanska vzgojitelj v domovih pomočnik ravnatelja
21, Celje
CETIS Celje ekonomist za komercialo trg. zastopnik - sedež v Kranju
inž. grafičarstva
IMPULS d.o.o., Čuprijska 4, Celje   ekonomski tehnik, ekonomist komercialni predstavnik
OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH     dipl. pravnik, pravnik svet. za prem.-pravne zadeve
Sekretariat za gospodarstvo
MICRODATA-LINK d.o.o. Celje      prevajalec komercialist-prevajalec
Savinjski magazin d.o.o. Žalec       KV slaščičar slaščičar
Šlandrov trg 35
Botipue Mini Maxi Milka Volane      konfekcionar, šivilja šivilja
Koroška vas 9, Zreče
Prenova d.o.o. zidar, pom. zidar zidar, ali pom. zidar, dela
Ferpete 5, Frankolovo
škorpion Trg. z neživili prodajalec prodajalec
Grobelno 102
GOSTIŠČE »štajerska klet« kuhar kuhar
Gobec Friderik, Pristava 29
GOBEC IGNAC, Bistro NACI,        natakar, pom. natakar natakar
Vrbje 45
KAFE BARON, Teharska 51, Celje natakar natakar
GLOBUS d.o.o., Mariborska 185, natakar natakar
Celje
Ktadnik Zagajšek Štefka, BISTRO
DAJDAM natakar natakar
Zagata 1, Celje
STEKLARNA   BORIS   KIDRIČ, graver, strugar priprava kovinskih modelov
Rog. Slatina
DOBRINA    d.o.o.    Veleprodaja pom. prodajalec prodajalec na tržnici v Ljubljani
izvoz-uvoz
Gorica 81, Gorica/Slivnici
VOLANC ANTON, izdel. drobnih nekvalificirani delavec pomožni mizar
lesnih izdelkov, Koroška vas 9, otxJelava lesa
Zreče
GOP KONGRAD tesar tesar opažev
GOP KONGRAD zidar za zid. in omet. zidar
Št. 38 - 24. september 1992
30
Št. 38 - 24. september 1992
31
Št. 38 - 24. september 1992
33
Pa ja ne boš pozabil...
Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, sicer Celjan,
ki pa ni dal skozi gimnazijske šole prof. Jožeta Zupančiča, je
slednjega zaskrbljeno opozoril, da je te dni objavljen razpis
za rainateljsko mesto Gimnazije Celje. Ob vseh zadregah,
nesklepčnosti in poslanski abstinenci, s katerimi se Zupan-
čič srečuje v republiškem parlamentu, bi kaj lahko pozabil,
da 15-dne\ni rok za prijavo v šolstMi še vedno pomeni le 15
dni.
Prezrta obrt
Obiskovalci celjskega sejma so bili zelo navdušeni nad
letošnjo novostjo, hišo starih obrti. Z zanimanjem so si
ogledovali kovače, lončarje, čipkarico... Nekateri bolj
natančni pa so ugotavljali, da je imela ta predstavitev eno
veliko pomanjkljivost: na njej niso prikazali najstarejše,
obrti... J
Da te kap!
Približno takole vzdihujejo krajani Šmartnega ob Paki,
ko gledajo iz dneva v dan veai kup nesnage ob grajskem
obzidju nad obrati Era Vino Šmartno. Pa bi vse skupaj še
kar razumeli - eno od divjih odlagališč, pač - česenesnaga ne
bi nabirala v neposredni bližini domovanja Emila Ster-
benka, v velenjski občinski vladi zadolženega za ekologijo.
Sploh, ker je veliko odlagališče nad potokom, iz katerega se
napaja tudi hišno vodovodno zajetje pitne vode... ■
Naval Mariborčanov
v anketi, ki sojo organizatorji letošnjega obrtnega sejma-
izvedli med obiskovalci, se je izkazalo, da so najbolj mno-
žično navalili na sejmišče Mariborčani. Menda zato, ker so
bila tamkajšnja sredstva obveščanja zelo učinkovita, še zla-
sti pa se je bojda izkazala mariborska televizija. Prav vam
je. Celjani. Zakaj pa nimate svoje televizijske postaje, da bi
vedeli za sejem v svojem mestu... :
Zaposlenim na celjskem
sodišču sc vse bolj kolca
po starih časih politične-
ga (partijskega) cnoumja.
Pa ne zato, ker bi imeli na
to obdobje posebej lepe
spomine, ampak zato, ker
se že zdaj držijo za glavo
zaradi strahu, kaj vse jih
v političnem pluralizmu
še čaka. Pni strankarski
obračuni med ex in ne\v-
leaderji se namreč že za-
čenjajo - za vzor politič-
nega(?) obračunavanja pa
bo v Celju najprimernejša
stranka Zelenih...
Celjska socialdemo-
kratska stranka je vir
sposobnih in podjetnih-
Ijudi, bi lahko zaključili
ob šušljanjih, da bo ob
županskem mestu v Celju
socialdemokrat prevzel
tudi izvršno oblast. Res
pa je, da so to samo šu-
šljanja, saj se razpleta
današnjih (četrtkovih)
dogodkov v celjski skupš-
čini ne upa napovedati
nihče - niti socialdemo-
kati...
IZJAVA
TEDNA
»Obrt raste in je vse
čvrstejša kljub neumno-
stim, kijih mi delamo,« je
ob obisku celjskega sejma
dejal predsednik sloven-
skega parlamenta dr.
France Bučar.
stran(ka) šauivcev^
V tednikovi Petici boste lahko zasledili
imena tistih (pridnih) sodelavcev stranke
šaljivcev; ki bodo zasedli zadnje sedeže ve-
selega a\i:obusa dvodne\Tiega izleta v Slo-
vensko primorje. ki bo 2. in 3. oktobra. Za
dobro voljo bodo poleg naših sodelavcev
skrbeli tudi nekateri godci z leve strani, ki
jih imajo še posebej veliko za rokavom.
Skratka Novi tednik in Radio Celje ter Ted-
nikova petica izpolnjujejo obljube o ugod-
nostih, ki jih imajo člani stranke šaljivcev.
Pridružite se nam s šalami tudi vi!
Papiga
»Veš, moja papiga je včeraj popila nekaj
bencina in potem je poletela proti stropu, se
med poletom parkrat obrnila in padla na
tla.«
»Žalostno. In je bila mrtva?«
»Kje pa, zmanjkalo ji je bencina.«
Hlajenje
Mama \praša hčerko: »Kje pa imaš svoje-
ga mlajšega bratca?«
Hčerka: »V hladilniku.«
Mama: »Ampak, notri je mrzlo, tega ne
smeš.«
Hčerka: »Oh, ne bo ga zeblo. Sem vrata
dobro zaprla."
Sredstvo
»Pil sem ves večer, zdaj pa bi rad nekaj,
da bi se streznil«
»Tukaj imate račun!«
Speclaliteta
v gostilno je zavil Janez in se pozanimal,
kaj mu priporočajo za večerjo:
»Imamo, kar se vam srce zahoče.«
»Super. Jaz bi nekaj od divje svinje.«
»Auh. Ravnokar nam je je zmanjkalo.
Ampak, če že hočete imamo dobro domačo
svinjo... pa bom poslal kuharja, da jo bo
malce izživciral«
Šale za današnjo stran so prispevali: Ivan
STRMOLE iz Celja, Karolina LOKOŠEK iz
Laškega in Franc MIRKIČ iz Celja.
naj muzikanti povedo
Muz'ka tudi gnar najdej
v okolici Vojnika je bil
včasih še posebno glasen
Franc Kroflič, ki je sprva
udarjal po velikem bobnu
v »malodolski pleh muz'ki«,
potem pa raztegoval meh po
številnih ohcetih in veseli-
cah. Boben je »pojerbal« sin
in če je kakšen domač praz-
nik, po Malih dolah še odme-
va prijetna muzika Krofli-
čevih.
F^anc pa ob gledanju slik
tudi obuja spomine.
»Včasih so ohceti čisto
drugače izgledale. Po cel >ke-
den< so trajale, pa še nas niso
pustili domov, saj je ohceti
sledilo pogostivanje. Pa saj
tudi nismo mogli narazen, ko
pa smo si imeli toliko pove-
dati. V glavnem je bila govo-
rica muzka in ples ter stari
običaji. Tudi jaz se rad
spomnim Podoglarjev, ki so
prišli pod okno zapet. Mogo-
če zato, ker so tudi oni zbrali
precej denarja za muzikante.
Običajno smo si ga morali
zaslužiti z ugibanjem, pod
katerim krožnikom je denar.
Na krožnikih je bila v kozar-
cih mešana pijača, vse sku-
paj pa je predstavljalo sode
vina, ki so ga furmani pod
klancem morali prodati mu-
zikantu, ker pač konji niso
potegnili v strmi breg. Zače-
tek pesmi je nekako tak:
»Furmani pripeljali so tri
sodčke zrelga vinca ... Pod
klančkom se ustavili, upeša-
la je žvinca. Pripregli so ko-
njičke tri, le vojz, le vojz, ga
godec ti.<
Trije furmani so seveda
vsak svojega hvalili. Pa je
naprimer prvi rekel: >Mojga
vzem. Če bo nevesta tega pi-
la, bo sigurno trojčke rodila.<
Pa je drugi nadaljeval: >Kaj
boš ti svojga hvalu. Če bi
tvojga mačku na rep vlil, bi
se še tisti posušil.-
To >koštvanje< je lahko tra-
jalo tudi po več ur in včasih
so se zmenili, če muzikant ni
bil ravno spreten pri ugiba-
nju (kje je denar) kar za vse
tri sode za tolk pa tolk okro-
glih. Za koliko smo se >zgli-
hali', toliko skladb pa sem
moral potem neprekinjeno
igrati. Muzika je bila tudi
dobra podlaga za razne igri-
ce, ki smo jih ob takih pri-
ložnostih zganjali. Skrili
smo naprimer predmet - de-
nar in tisti, ki ga je iskal, je
moral najprej poiskati viši-
no, na kateri smo predmet
skrili. . Glasneje sem igral,
bolj se je približal točnosti.
Hitreje sem igral, bližje je bil
predmetu. Nadvse zabavno
je bilo, če je bil predmet skrit
kje v hlačah.«
Ob gledanju fotografij
Franci prešteje 56 ohceti, več
godovanj in sploh veselja-
čenj.
»Koliko sem jih pa ven iz-
pustil - niti ne vem. Sem že
malce v letih. Spomnim pa
se, da je bilo povsod zelo
luštno.«
EDI MASNEC
Ena iz Francovega rokava
»Natakar, v tej juhi plava osa...«
»Žal mi je - muh nam je že zmanjkalo.«
zavarovalnica triglav
Nič ni tako varno
Da ne bi potrebovalo zavarovan/a
Št. 38 - 24. september 1992