, . .in- K fr.* » t -4 ALIoUriAri MARBURG Ml r: - J^gv 1; 17 S i. Beilagen i ¥S / // •■IPQWI ■t. «5. Številka. itatrilJka a tast« Maribor, dne 8. novembra 1917. ata, pfeA m Ms LM ffndstvu v pouk In zaliav@„ Ivajo sJhR1 posebac S^jTiSITW imigifÄvajö Mamoi nas^A iijtiaia pfou Tako naši Nemci vsikuar in povsod izigravajo kmeta proti izobražencem. Kmetom s« laskajo, duhovnike, učitelje, uradnik», zdravnik», proiesorje itd. ¡ a neprestano napada;o. Zakaj d»l«jo Naraci tako? Mer s» bojijo za svoj krak i» za svoj vpliv. „.^j Kranjski grof Barbo, katerega oče j» bil št dober Slovenec, je pred kratkim pokazal v državnem sBoru svojo vsenemško barvo. Rekel j» sicer, da ni sovražnik slovenskega ljudstva, toda tako s» j» sa-mo radi tega izrazil, da j» potem tem huj» lopnil po nas, ko j» izustil besed»: „Pri slovenskih kmetih ni niti sledu kak» želje po samostojni slovenski ali celo jugoslovanski državi." Tako je tudi ravnal celjski poslanec Marckhl. Njemu je neka „slovenska kmetica" odprla svoje srce ter mu j« razodela pomislek» Eoper našo samostojnost; baje mu j» tudi pravila, da imamo Slovenci premalo nemških šol. Ednako j» delalo in dela ptujsko vsenemško motovilo, znani nam „Stajere." Vedno izigrava kmeta proti razumništvu. «Sploh je bil ravno radi tega ustanovljen, da bi slovensko prosto ljudstvo vpregel v vsenemški jarem. Toda zdaj mora sam spoznajti, da s» mu j» ta nakana popolnoma ponesrečila. Slovenci nismo bili še ijkdar tako jedini, kot dandanes. Vsi za fronto in na fronti smo. za samostojno jugoslovansko državo. Naj se tudi „Stajerc" vsiljuje v vojašnice, naj hodi vohat na fronto in naj tam oznanuje svoj vsenemški evangelij, nič mu ne bo pomagalo, pristašev ne bode dobil. Vsanemškega evangelija je sit ves svet, najbolj pa mi, južni S 1 o v a -a i. Tudi znani nemški pisatelj Hans BarČ v Gradcu hodi po tej poti. Izdal je knjižico „Die steirische Landschaft" („Štajerska pokrajina"). V njej piše ta-ko-le o Slovencih: „Slovensko ljudstvo j« krotek, dober in prija-Mi rod. Slovenec OVende) je poln pesmi, flokler s» š» ni naučil nemščine." — Nemščine s» je po njegovem mnenju naučilo na-pol-raaumništvo, ker razumništva. kot ga imajo drugi narodi, ta vsenemški apostol n» prizna slovenskemu ljudstvu. Tako-lt piše o naših izobražencih: „N a-pol-oraikanci, kat»r» to ljudstvo proizvaja, strašno hujskajo; in tisti po-lohneni, nevo£lj'ivi in lokavi S lev» n-si spravljaj» svoj» ljudstvo »b dobro ime. Kmet, kateri svoj» otrok» rad poSilja ▼ nemške šol», j» dobrodušen in skromen" (str. 12). Odtod izvira tijdi silno nasprotovanj» proti jugoslovanski državni samo^: 'piosti. Nemec misli, da je le on sam rojen za gospoda. Nemški poslanec dr. Steinwender je rekel na nekem zborovanju v Beljaku na Koroškem dne 11. julija 1897 te-le besede: „Mi Nemci smo narod gospodov (Her-r t n v o 1 k) in mi moramo gospodovati!" V samostojni jugoslovanski državi pa bi N»mci n» i-meli nobenih pr»dpravi». i m imaše&n s posebnim czirom ma nju razmerje na mestnem Irgu. Priobči A. Kosi, Središč». jSogosto s» slišijo pritožb« in naši domači listi pišejo pogosto o t»m, da vlada med kmetskim prebivalstvom, zlasti med onim, ki prinaša ali privaža živila na mestni trg, in med meščani nekaka mržnja in sovraštvo, skratka, da se ti ljudje ne razumejo prav med seboj. Trdi se posebno o meščanu, da s kmetskim ljudstvom ob nakupu živil grdo in surovo ravna in da se na tak način veča prepad med mestnim in Kmetskim prebivalstvom vedno bolj in boli* Ker se slišijo pritožbe o tem od vseh strani, ti glasovi gotovo niso izviti iz trte, marveč imajo de-jaasko podlago. Vpraša se le, je-li vladalo tako razmerje med kmetskim in mestnim prebivalstvom vedno, ali pa je zavladalo še le v poslednjem Času — y. sedanji vojskini dobi. Jaz trdim: Kmet, ki živila prodaja, in meščan, ki jih mora kupovati, se že od nek» daj n» razumeta. Meščan navadno ne pozna kmets-> kih trudov in misli, da pridelki kmeta takorekoč sami iz zemlje lezejo, on pa lahko roke križem drži ali pa spi. Ni se torej čuditi, da je mestni človek nejevoljen, ako mora plačati to, kar po njegovem mnenju kmetu zemlja takorekoč zastonj da. Odtod mržnja meščana do kmeta, ki jo je sedanja obča draginja še močno poostrila. Toda ne povsod v enaki meri; v. nekaterih krajih, oziroma mestih, se v tem oziru gospod in kmet bolj, v drugih pa zopet manj razumeta. Odvisno je to od raznih okolščin, zlasti pa od tega, ako sta si po govorici ali jeziku enaka, ali različna. Moja stara navada je, da si vselej, ko me do-y»d» pot v kako mesto in imam količkaj časa, ogle« dam vrvenj» prodajalcev in kupčevalcev na takozva-nem mestnem trgu, kjer je dnevni ali pa tedenski sejm. Tu hodim po cele ure okrog med vrstami prodajalcev, gledam, poslušam in opazujem. Tako sem si ogledal letošnjo pomlad v treh tednih zapored mestu» trii» v Ptuju, v Mariboru in v Zagrebu. Kaj s»m opazil? V Ptuju in Mariboru med mestnim in Vm»tskim prebivalstvom ostro, trdo, neprijazno raz» m»rje, v Zagrebu pa prisrčno, nekako dbmače občevanje, da je opazovalcu kar nekako toplo pri srcu. „Kumica" sem „kumsk" tje, in mestni gospod prime ........................—T ■ ■i i QTCli LrfID 1 Hi\ i ni »pais&im, OoteU P«*«.) V kritje »n» izm«d tek šan« t» j» pomikalo na-Se desno krilo in jo tudi zastdlo, daai p« priamegih izgubah. Od t» lanc» so bil» »»vi ruskih pušk iu strojnic 1» š» dobrih 50 korakov. Major s» j» postavil na vrh t» utrdb«, nastavil kukdfc) t»r »otril s poveljniškim ponosom bojno polje. Sovražni, dolge-Spiiasti bajoneti so mu «trl«li vidi» p«d nos, pa »e i« Se r«dno zafhial: „Cerau tolik« strahu? Saj ai videti soben»®» ifoisaP Zapovedal j» 9« rezervi svojega bataljona: „Naprej!" Poveljeval j» dv»ma v«doma r«z»rv« n»k stot-Bik, ki s« j« vl»kel po trebuhu do majorja, da ga S» pravočasno opozori na sovražno premoč, ki je tako blizu. Ko ga zapazi major, da kobaca pr»vidno po vsob štfrih, mu zabrusi posmehljivo: „Kaj s» bojiš? Hodi ravno, kakor t» j» ustvaril Bogi" Stotnika j« ugihpnil ta očit«k v živo in zrav-aai s« j«. V leta trenutku ga j« prevrtala sovTažna fcrogla skoai tr«buh. Major, zapaaivSi, da s« j« avil stotnik v smrtn«M boju kot irv, hiti k njemu, da M fft dvignil. Pa pr«dno s» ga j» S» dotaknil z roko, te p»jEOflil» ta* »}«s« i«Vl«nks skoa» glav«. Padel je po dolgosti liki poclsekaa hrast in bolestno viknil, da se j« oprijel pri te» kriku vsakd« za srce. Po licu so s« mu pocedlil» krvave riže, roke «o hlastno krč«vito pulile travo, truplo j» podrhtaval» in iz pr» je privrele grgrojoče hrop»nje, — znak s«rti . . . Nikd» ga ni posiloval, nikomur se ni s«ilil, t«ar j» vzdihnil pritaj»n»: »Prav s» mu zgodi!" — Nato s« j« zai«l« naš» moštvo zakopavati z mrzlično naglostjo; saj vsako prodiranj» proti ž«le-znioi bi bilo br«z artil«rijsk» priprav» blaznost, polet v nenasitno žr»lo smrti. Nas vseh s» je oklenila mufina aavest: da smo predani vsi v nemilo usodo pogina. Pr»d nami ruska premog, kat»r» ni mogoče streti, za nami pa široki Dnjestr, ki nam grozi z mokre vefcostjo, ako nas sovražnik napade in vrže. Bili smo primorani s» postaviti na stališče: ali se držati za vsako ceno in do zadnjega moža, ali utoniti v reki, ki požira ž» skozi stoletja nedolžn» člo-veffke irtve. Rusi so streljali brez prestanka. Junijsko lepo solne» j« pripekalo, kakor bi nas kdb Žgal v hrbet. Celi roji črnih, debelih muh so nas obletavali, hoteč se nas lotiti že koj pri živem telesu. Stali smo na stopnici obupa, desar ne zabim nikdar! Vsak trenutek emo bili pripravljeni, da se dvignejo Rusi izza leleaniSk« proge in nas pokoljejo vse do zadnjega. V peklensko mučnem pričakovanju sovražnega napada je na naSem levem krilu nekaj zagomazelo, »aŠumelo po visoki, osuStni travi, zemlja se j« po-trasla as. nekaj tr«u«tkor; iz grl »iSik sos«dov j» »orli obupni kril: Kanil!'" Da, kakih 50 korakov pred bojno črto našega »v»ga krila je zamrgolel in se zazibal cel gozd kozaških sulic, ki so grozile kot drveči plaz podreti naš obrambni val in ga poanati v Dnjestr. Kozaški, konji so bojevito hrzali, se vspenjali na zadnjo noge, ko so zadlrdrale strojnic» tirolskih strelcev in je potil» iz stotine obupno hrabrih pušk. Konji in suli-žarji so se zakotalili po travi v kriku in jeku. Preko trupel zadetih so silile ter se zaganjale nov» in zopet nov» vrste jezdecev. Kričalo in vpilo s» j» obojestransko, da je ječala že s krvjo napita zemlja, odmevalo v junijski vročini razpaljeno nebo-j Kozaški napad treh polkov je trajal le nekaj minut in na stotine konj ter mož je krilo pred nami travnato gališko ravan. Posamezni jezdeci so še begali po planoti, konji brez jezdecev so Še tavali preplašeni, po travi se je treslo v zadnjih izdihljajih polno ranjencev, pobrcavale napol ubite živali. Naval kozakov je bil odbit. Le na nekaterih mestih s« jim je posrečilo, da so predrli naše bojno Črto in napadli tirolske strelce od zadaj. Videl sem naše ranjence, ki so imeli po sedem in še več zevajoči ran od težkih kozaških sabelj. Kot hrast orjaškega Tirolca je preklal kozak z mečem od rame do ledenj z enim samim udarcem. Seve, potipal je tudi Tirolec kozaka na smrt z bajonetom. Obležala sta o» ba mrtva, si pa Se tiščala in porivala kot mrliča o-strine v telesa, kakor bi se bor ila še po smrti. Naskok kavalerije na infanterijo je v modernih bojiH groana blaznost, ti konia vselej s popolnim pora* »o» konjeniStva. fl^aljs prihodnjič.) Stran 2. sunavsoii öüspodas. kumeka ali kumico i j od pazduho, žene ga (jo) na svoj dom, kramljata spoloma o domačih obiteljskiii razmera, kajpada — v istem jeziku. Ne bojita se drug drugega. Vse drugače je to v Mariboru in v Ptuju, kier vlada med meščanom in kmetom razlika v jezi-. ku. Tu se lahko opazi med obema strankama nekako prisiljeno razmerje, ki ga hipna razburjenost takoj spremeni v surovost in robatost. V Ptuju 11. pr. sem bil priča, kako je hotela neka mestna gospa u-boai kmetici prevreči jerbas jabolk, ker so se ji zdela predraga. Kot ob strani stoječ opazovalec sem to preprečil, sam kupil potem nekaj jabolk ter se doma ob tehtnici prepričal, da jabolka niso bila predraga — le pomislite: minulo pomlad, ko so bila jabolka redka, 1 kg samo 50 vinarjev. Sicer pa je dotična kmetica takoj potem prodala za zahtevano ceno ves jerbas jabolk. Ugajal mi je na tej kmetski ženi njen mirni nastop. Ko jo je mestna gospa zmerjala v nemškem jeziku zaradi prevelike cene jabolk, je mirno odgovorila: „Ce so vam predraga, pustite jih, jaz vem, kaj so jabolka vredna, in nič se ne bojim, da jih n« prodam!" Tako je prav! Kmetskemu prodajalcu bi priporočal, da ostane v takih slučajni miren, dostojnega vedenja, dasi je to včasih težko. Ni mi pa ugajala v Mariboru na ulici kmetica, ki je nesla na glavi pokrit jerbas. Na vprašanje neke gospe, nese li mleko, je odgovorila surovo: „Kaj vas briga," Tak odgo-yor na prijazno, skoraj proseče vprašanje ni bil na mestu. Opazoval sem še nadalje dotično gospo. Se eno kmetico je vprašala radi mleka, a ta ji ni dala nobenega oagovora; molče je hitela dalje. Dostojno si-oer ni, na vprašanje ne odgovoriti, a vsekakor je bilo bolje, kakor pa odgovarjati s surovostjo. Kaj je namen pričujoče moje razprave? Povedi; ti sem hotel, da je med kmetskim in mestnim prebivalstvom vladalo že od nekdaj nekako neprijazno razmerje, ki ima svoj vzrok v tem, ker meščani po večini vse premalo poznajo kmetske razmere. To neprijazno razmerje je povsod tem večje, kjer se oba navedena sloja — meščan in kmet — v jeziku ne razumeta in si ne moreta drug drugemu povedati tega, kar bi si rada povedala. Da je sedanja draginja in zlasti veliko pomanjkanje živil po mestih vzrok zavisti in iz nje izvirajoče mržnje meščana do kmeta, je jasno ko beli dan. 52 zavisti izvirajo razne slabe lastnosti, kakor obrekovanje, hudobija, surovost, preganjanje itd., zato j6 prav laliko uvideti, na kateri strani tiči vzrok, da se „med kmetskim in mestnim prebivalstvom koplje vedno večji prepad." Kmetskemu prebivalstvu, ki so mu te vrstice v prvi vrsti namenjene, nujno svetujemo, naj ohrani v vseh takih slučajih, kjer se mestni ljudje zadirajo vanj in ravnajo morda surovo in odurno ž njim, kolikor mogoče mirno kri. „Rahla beseda srd potolaži" pravi naš pregovor in marsikdo je že s svojo hladnokrvnostjo premagal onega, ki ga je surovo napadel. Važn*> gosp^ldarak© zadeve v soboto, dne 3. novembra, je imel gospodarski svet mariborskega okrajnega glavarstva, v ka-terem so zastopniki vseh strank in stanov, svojo mesečno sejo pod predsedstvom g. namestniškega svetnika pl. Weiss. Ker je tvarina, ki se je obravnavala, v'mnogem oziru tudi splošne važnosti, prinašamo kratko poročilo o tej seji. Rekvlriranje živine. O tem predmetu je poročal živinozdravnik g. Fišer. Poročevalec je omenjal, da zahteva vnovčeval-nica v6dno več goveje živine za vojaštvo in za civilno prebivalstvo. Mariborski okraj je posebno modno obremenjen. Težka in debela živina izginja, posebno močno pa izginjajo vprežni voli in žal tudi krave-mlekarice. Povprečna teža goveje živine, ki se odvzema, je sedaj določena na 300 kg. Bati se je, da na spomlad sploh ne bomo več imeli starejše, 0-ziroma težje živine. Sedaj se je še organiziralo 13 tisoč železničarjev, ki zahtevajo vsak mesec do 2 ker mesa za vsako osebo svoje družine. Vsled tega je 0-stalo prebivalstvo silno oškodovano. Namerava se 0-mejiti uporabo mesa v gostilnah, in sicer tako, da se bo goveje meso uporabljalo v gostilnah samo za stalne goste. Na vprašanje g. Lichtenwallnerja, kako je z oddajo svinj, pojasni g. Fišer, da je sedanja, o d -d a j a svinj popolnoma prostovoljna. Nihče ne more nikogar siliti, da bi moral oddati svinje. Ce pa hočeš prodati ali kupiti prase ali svinjo, se moraš obrniti na uradnega nakupovalca. Odslej torej niti mesarji, niti voja-Žki nakupovalci in ne zasebniki ne smejo sami nakupovati svinj. Edino pravico nakupovanja svinj in naprejprodaje ima živinska vnovčevalnica, oziroma njeni uradno nastavljeni nakupovalci. To je takozva-ni svinjski monopol. Ker pa na ta način skorogoto-vo vnovievalnica ne bo dobila dovolj svinj, in ker se govori, da kmetje svinje pridno debelijo za lastne potreb«, pripravlja oblast načrt, da bi se tudi svinje prisilMi* potom rekvirirale. kakor se rekvirira goveja Živina. Čudno je zvenelo, ko j« g. Fišer pov-darjal, d», se bo «oralo tekom časa natanko določiti, koliko svinj, oziroma kako težke svinje bode smel kmet zaklati za domačo rabo in da se sploh mora natančneje določiti količina mesa in masti, ki se bo smela uporabiti na kmetih za posamezno osebo. Cu-dna je ta razlaga tembolj, ker je vendar jasno, da se bo s takim postopanjem vzelo ljudstvu na kmetih veselje do skrbne odreje in do pitanja svinj. Edino, kar še dandanes ima kmet boljšega, je košček domačega mesa in mast, s katero si zabeli svoj tenkood-merjeni živež. Ce mu še to po znanem načinu odmerite, bo postal nevoljen, in tako se bo s takim neprevidnim in neopravičljivim korakom skupni stvari mnogo več škodovalo, nego koristilo. Saj kmet da vse svojo govejo živino mastom, -vojaštvu in indjist-žiji. Ne kratite mu grižljaja svinjskega mesa! Ce ima kako svinjo za prodaj, jo itak rad odda. Navzoči kmetski zastopniki so bili presenečeni, da je g. Fišer glede oddaje svinj stopil na stran meščanov in mesarjev. Po našem mnenju je tudi cena 5—7 K za debele svinje na vsak način prenizka. Svinja stane našo gospodinjo, predno jo vzredi, ogromno truda. In če sme tovarnar za parhent, ki je stal meter nekdaj samo 40—80 v, računati sedaj po 40—80 K, bo pač gospoda pri zeleni mizi tudi za dragocene svinje morala nastaviti malo višje cene. To bi bilo pravično. Druga živila in potrebščine. Drugi poročevalec, vodja prehranjevalnega u-rada g. dr. Lajnšič, je uvodoma povdarjal, da imajo gospodje, ki določajo cene kmetskim pridelkom, zelo nesrečno roko. Za belo repo so n. pr. določili mnogo višjo ceno (35 K), kakor za dragoceni krompir, i Za zelje so določili ceno 45 K za 100 kg, za korenje, ki da mnogo manj dela, pa 30 K. Za krompir in zelje bi se morale določiti višje cene, kakor za vodeno repo in korenje. Naša uradna politika cen je popolnoma napačna. Sedaj se rekvirira krompir od hiše do hiše, ker se ga potom prostovoljne oddaje ni dobilo to-iiko, kakor se ga zahteva. Mariborskemu okraju je n. pr. predpisano, da bi moral oddati 1125 vagonov, dosedaj se ga je dobilo samo — 54 vagonov. Tako visoke zahteve so pred vsem krivi napačni podatki pri popisovanju zemljišč, oddaja in poraba zgodnjega krompirja, slaba letina v mnogih krajih, popolnoma napačne cenitve pri izkopavanju, tatvine itcl. Ce bodo torej rekvizicijske komisije od koga zahtevale več krompirja, kakor ga je obvezan oddati, naj pojasni: 1. da je imel na njivi vsajenega več zgodnjega krompirja, za katerega je še bil prost promet, 2. da mu je toliko in toliko krompirja bilo ukradenega, 3. da njegova s krompirjem nasajena njiva ni bila tako velika, kakor jo je zapisal merilec in popisovalec v poletju, 4. da je bil pridelek vsled suše in slabe lege zelo majhen. Na vsak način se mora pustiti za seme za 1 nektar vsaj 20—25 meterskih sto-tov (kar je itak zelo malo), 100 kg se mora pustiti za hrano za osebo do nove letine, 22% cele letine pa se ti mora pustiti za krmo in za. izgubo. Bele repe je letos v mariborskem okraju v izobilju. Cena je nenadoma poskočila od 9 na 35 K za 100 kg. Dosedaj se je razposlalo v okraju nad 40 tisoč meterskih stotov repe. Repe je toliko, da je i-mel prehranjevalni urad v Mariboru dne 3. novembra ponudbe za 280 vagonov. Zal, da je železnica, oziroma vojaška uprava, naenkrat ustavila ves promet z repo in tako ležijo celi kupi repe ob kolodvorih na prostem. Repo pošiljamo samo na štajersko, t izven dežele ne. Celo na Vransko in v Rogatec je S šla mariborska repa. Iz Slavonije, kjer je letos zelo malo tega blaga, ponujajo visoko cene — 12fl K — za našo repo, a oblast ne dovoli izvoza. Po našem mnenju bo mnogo repe, ki je sedaj mkopičena v velikih množinah, segnilo in postala bo nevžitna. Oblast naj vendar malo bolj skrbno varuje kmetske pridelke in naj da nakupljen krompir in repo tako spraviti (v zemljo), da še bo tudi spomladi vžitna. Kmetom pa svetujemo, da si obdržijo obilo bele repe za hrano ljudem in živini. Zelja jo malo, radi tega si pomagajmo z repo. Rekvizicija sena je izvečine že opravljena. Vojaška oblast je zahtevala iz mariborskega okraja 225 vagonov; 110 vagonov se ga je že dobilo, 75 vagonov se ga je odpisalo, tako dla ga je še treba s-praviti do 40 vagonov skupaj, kar se bo baje dobilo. Sedaj se vršijo sestanki županov in drugih mož po posameznih krajih, da se tako organizira oddaja sena in se prepreči prisilna rekvizicija potom vojaštva. Slaba bo letošnjo zimo radi mleka. Ze sedaj se čuti ne samo v mestih, ampak tudi mnogokje na deželi tako hudo pomanjkanje tega živila, da se je v zimskih mesecih bati najhujšega. Tega je krivo pomanjkanje krav (ki so se rekvirirale), pomanjkanje sena in močnih krmil. Sicer pa je tudi cena mleka v primeri z drugim blagom daleč prenizka. Ce bi bila uradno določena cena za mleko vsaj nekoliko vi-Sja, bi ljudje tudi iz oddaljenih krajev spravili več mleka t mesto. Slaba bo tudi z mastjo. Kmetje nimajo svinj prav s iim odebeliti, grozi se z rekviriranjem svinj, cena za špeh, po kateri bi ga moral oddati kmet (7 K 50 v), je zelo nizka. Ogrski Speh pa se prodaja po 27 K 1 kg. — Iz tega vidimo, dla višja oblast sama dela proti temu, da bi pri kmetih vzbujala veselje do veijega pridelovanja nasti. Obljubljeno je, da pride v kratkem v naše kraje dovolj vojne kave, cikorija pa je čisto izostala. Ljudje rabijo vinske peške in razne vrste žita za kavo. Petroleja bo v zimski dobi dokaj več kot dosedaj. Odslej ima vsaka družina pravico do gotove množine petroleja. Kdor ga ne dobi, naj se pritoži na okrajno glavarstvo. Domači rokodelci: čevljarji, krojači, šivilje, tkalci in drugi morajo dobiti več petroleja, kakor druge obitelji, ker opravljajo tudi ponoči svoje delo. Prehranjevalni urad je tudi oskrbel drva in premog. Vsak dan se razdeli po občinah v okraju 4 vagone drv. Za mesec oktober še ima okrajno glavarstvo obljubljenih 75 vagonov premoga. Glede sadja je osrednja oblast napravila veliko pomoto, ko je za zgodnje slabejše sadje določila cene po 80 vinarjev za 1 kg in še višje, za žlahtne mošančke pa se plačuje samo po 50 do 60 vinarjev 1 kg. Pozno sadje je mnogo prepoceni. S sadjem je 0-kraj res dokaj dobro preskrbljen. Kostanja smo dobili že 6 vagonov. Mila pride v kratkem več vagonov in se bo oddajalo samo na karte. S sladkorjem gre bolj slaba. Na karto se ga bo odslej dajalo na deželi samo % kg, v mestih pa % kg. Na zimo bo treba s sladkorjem zalo varčevati. Jajc je zelo malo. Prehranjevalni urad prosi kmetsko ljudstvo, naj kolikor more odda jajca za sladkor. Jajca se oddajo večinoma za krepčilo ubo-'im ranjencem, ki se prevažajo po železniei. Rekvizicija žita. Okrajni glavar pl. Weiss je nato poročal, 'da f e je letos oddalo tako malo žita, kakor še nobeno leto. Nasledek tega je, da bosta okraj in mesto sedaj več tednov dobila zelo malo moke in kruha. Dovoz od ci-ugod je popolnoma izostal. Oblast je morala odrediti prisilno oddajo potom rekvizicijskih komisij od hiše do hiše. Temu se lahko izognejo tiste občine, •d prostovoljno oddajo odvišne množine. Razgovor. Tem poročilom je sledil razgovor, katerega so se udeležili gg. Lichtenwallner, dr. Lajnšič, Petro-van, Urban, Žebot in drugi. C. kr. okrajni žetveni komisar Petrovan je izjavil, da je bilo popisovanje obdelanih zemljišč večinoma krivo in zelo slabo i z p e 1 j a n o -in ne more služiti kot podlaga za izračun-ianje oddaji podvržene količine pridelkov. Sprejel se je predlog, v katerem gospodarski svet odločno ugovarja, da bi se vzeli ti napačni podatki kot ključ za oddajo. Popisovanje zemljišč je stalo davkoplačevalce ogromno denarja, a je sedaj za nič. — Komisijonar g. Urban je pojasnil, da tudi tisti, ki so pridelali samo koruzo im nič drobnega (žlahtnega) zrnja, ne dobijo odslej več krušnih kart. Ce hočejo dobiti krušne karte, morajo oddati vso koruzo, kar je ne rabijo za seme in krmo. Proti temu se je sicer odločno ugovarjalo, a g. Urban je izjavil, da se tega ne da drugače urediti. Ali naj ubogi viniČarji ii najemniki uživajo samo koruzo? Izobraževalna društva, na d sle! Bliža se nam četrta vojskina zima. Tsepovsod gledamo ruševine grozovite svetovne vojske — rudi na polju društvenega delovanja, Mnocra naša izobraževalna društva so več ali manj zaspala i« razpadla. Toda prejkoslej mora napočiti dan miru, ki nam prinese ogromno novega dela. Cas je za to skrajni, da oživimo vsa naša izobraževalna društva, Pozivamo v imenu naše štajerske „Slovenske krščansko-socijalne zveze" vsa ¡naša pri njej včlanjena izobraževalna društva, naj nemudoma skličejo od-borove seje. Ce je malo odbornikov doma, naj začasno dopolnijo njih število iz kroga mlajših mladeni-čev, zavednih mladlen in naših za izobrazbo vnetih starejših mož. K odborovi seji se lahko povabijo razni mladeniči in mladenke, ki imajo veselje do društvenega dela. Treba je pregledati, v kakšnem položaju je društvena blagajna. Zadnja dva meseca se naj pobere vsa udnina. Brez denarnih sredstev je nemogoče društveno dlelovanje. Tem potom se lahko dobi veliko novih udov. Nadalje je treba pregledati društvene knjižnice Mnoge so v neredu, nekatere so morda celo že propadle. Sedlaj bo že več časa za branje, zato naj se knjižnice spopolnijo z novimi knjigami, stare, izposojene pa vse dobijo nazaj. Ponekod, kjer ni strogega reda pri društveni knjižnici, so udje raznesli knjige na vse strani. Ker se ni skrbelo, da bi jih vrnili, pa je sedaj knjižnica skoraj prazna. Pri odborovi seji se naj napravi načrt za zimsko delo. Tu pridejo v poštev redni pouini sestanki io gledališke predstave. Vojska nam je dala na razpolago nebroj gradiva, ki se lahko obravnava pri obširnejših odborovih sejah in poufcnih sestankih. MladeniSke in dekliške zveze, ki so podlaga Irištvenega življenja, naj vsepovsod oživijo. Na no- 8. novembra 1917. SLOVENSKI t#SF«' Str a» gu Čase se moramo liitro pripravljati. Sleherni Slovenec, sleherna Slovenka mora da:.danes vedeti, kt\i hočemo Slovenci in Jugoslovani v naši Avstriji. Prva odborova seja vseh naših društev, naj lxi t-osvečena spominu velikega našega voditelja in bu-uitelja dr. Jan. E. Kreka. Ob misli in spominu na njegova dela, na njegove nebrojne žrtve, na njegovo veliko nesebično ljubezen do slovenskega naroda in do njegove lepše bodočnosti si ogrejmo vsi društveni delavci in delavke svoja srca za novo, smotreno in velikopotezno društveno delovanje v smislu proigra-ma Krekovega! italijanski bojišče. Od zadnjega našega poročila so naše armade zasedle naslednje kraje: Dne 30. oktobra obmejni trdnjavo Palmanovo (zahodno od Gradiške). Dne 31. oktobra so ob spodnjem in gornjem toku reke Til-ment, in sicer med mestoma Latisana in Kodroipo , kateri smo tudi zavzeli, obkolili naši velik del italijanske armade. Vjeli smo pri tem nad 00.000 mož. Usti dan so naši mornarji in mladostrelci zavzeli obmorsko kopališče Gradež (južno od Ogleja). Dne 31. oktobra smo vzeli Lahom močno utrjeno mesto Hu-min (Gemona) ob srednjem toku reke Tilment in mostišče Pinzano (na desnem bregu Tilmenta). Naši so ta dan popolnoma izčistili levi breg reke Tilment. Dne 2. novembra so naše prednje čete prodrle na posameznih mestih na desni breg Tilmenta. Dne 4. t. m. je stal že velik del naše armade na drugi strani rek». Naslednji dan, dne 5. novembra, je cesar Karel osebno vodil naše čete ob Tilmentu na zahodno -stran. Godbe so svirale vesele koračnice, ko so na-še zmagovite Čete korakale na mnogih krajih čez reko. Sovražnik izpraznjuje vse svoje postojanke na zahodnem bregu Tilmenta in se umika pred našimi vedno dalje proti zahodu. Od severa prodira v jugozahodni smeri general Krobatin vedno dalje proti velikanski benečanski ravani. Ta dan (dne 4. nov.) se je začela krhati tudi tirolska bojna črta. Dne 5. novembra na je armada maršala Konrada-Hecen-doria pognala Italijane z velikega dela dolomitske (Dolomiti so južnovzhodno tirolsko obmejno gorovje) fronte od 'Križne gore do prelaza Rolle. Naši so iztrgali Italijanom blizu meje ležeči gorski mesteci Cortina d' Ampezzo in San Martino di Castrozzo. ;.Na sloviti dolomitski gori Col di Lana, katero so lansko leto Italijani pridobili z znano veliko raz-strelbo, veje avstrijska zastava. Na tirolski meji so morali Italijani zapustiti svoje prav močno utrjene postojanke v širini 150 km. Kadorna bo imel veliko dela^ in skrbi, predno bo svoje umikajoče se Čete s-pravil na varno. Divje umikanje Italijanov. Lahi, kakor hitro so premagani, bežijo, kar jih nesejo noge. Tako se sedaj umika tepena Kador- , ____ __________ _ ____ nova armada brez vsakega načrta. Angleški in fran- j likih" gornjeitalijanskih trdnjav med rekama Piave in nam bodo še prav dobro služile — proti njim. Pred j vsem strelivo in vseh vrst orožja; čisto novega bla- j ga zelo veliko. Zarubili smo jim cel tovorni vlak ' 30.5 cm topov, ki so jih najbrže še le pripeljali. La- j hi so tako hitro bežali, da so popustili dragoceni to- . vorni vlak, le lokomotivo so odpeli in odkurili. Veliko skladišče sukna, čevljev, moke, riža in kave so : pustili. Železnice v Krmin in Čedad neprestano vozijo plen v Avstrijo. V Vidmu, Čedadu, Huminu, La-tisani in drugih večjih krajih na ravani so naši u- : plenili ogromne množine izbornega laškega vina, ki se uporabi za vojaštvo in bolnišnico. Vojni poročevalci poročajo, da je vina na Laškem toliko, da ga nimajo spravljenega v sodeh, ampak kar v velikih cementnih jamah. Francozi in Angleži prihajajo Lahom na pomoč. V Londonu, Parizu in Rimu se vršijo neprestano posvetovanja četverosporaizumovih vojskovodij i n generalov. Posvetujejo se, kako rešiti Italijo pred splošnim porazom. Ministrska predsedlnika francoski Painleve in angleški Lojd Žorž sta dne 3. t. m. od-[ otovala iz Pariza v Rim, kjer se bo vršilo veliko vojno posvetovanje. Sloviti francoski general Foch .ie že dospel v italijanski glavni stan, da pomaga Kadorni reševati Italijo. Foch bo baje prevzel vodstvo francoskih in angleških pomožnih Čet, katere sedaj noč in dan spravljajo v gornjo Italijo. Pomožna armada bo baje štela v 14 dneh 80.000 mož. Tudi velik del solunske armade nameravajo spraviti na italijansko fronto. | Strah prt d He endoriom. Poveljnik Civrieux, vojaški kritik pariškega li- j sta „Matin", izvaja, da je glede na vojaški položaj ; v Italiji pričakovati še drugih prebitij. Konrad pl. ! Hecendorf, ta zakleti sovražnik Italije, še ni stopil j na pozorišče, stoji pa s svojimi četami pripravljen • na. južnem Tirolskem. Piave ali Pad. Vojni strokovnjaki si sedaj belijo glave, kje se bo mogla bežeča laška armada, postaviti naši v bran. Najprvo so trdil', da se bo to zgodilo ob Tilmentu; pozneje so pisali, da bo reka Piave, ki izvira blizu koroško-tirolske meje in se severovzhodno od Benetk izliva v Adrijo, glavna obrambna črta Ivadornove armade. Iz sedanjega položaja pa se da sklepati, da se Lahi sicoro gotov,o tudi ob tej reki ne bodo mogli držati, ker so HeceihciorieVe čete že začele prodirati iz Tirolskega v smeri proti jugozahodu in ogrožajo desni breg Piave. Ce se še bo začela tudi naša armada, ki stoji na črti Asiago—Arsiero—Adiža, gibati proti jugu, se bo moral Kadorna najbrž umakniti celo do reke Pad (Po), ki teče v skoro ravni črti od francosko-švicarske meje proti vzhodu in se južno od Benetk izliva v Adrijo. Mogoče pa tudi je, da se bo laška armada umaknila samo do ' asu ve- V avstrijski državni zbornici j« ob začetku torkove seje kratko proslavil zbornični predsednik sijajne zmage naših armad na italijanskem bojišču ter sporočil vest, da so naše čete prekoračile na celi črti reko Tilment ter da je moral sovražnik izprazniti na Tirolskem dolomitsko fronto, kar je zbornica z navdušenjem vzela, na znanje. — Zbornični predsednik je nato sporočil zbornici, da so delegacije sklicane na dne 3 decembra, vsled česar se bo vršila volitev v delegacije v eni prihodnjih sej. Zbornica je nato razpravljala o nedeljskem počitku in o mezdah delavcev v rudnikih. Poslanec dr. V e r s t o v š e k je podrobno slikal razmere v državnem premogovniku v Skalah pri Velenju. Delavstvo v tem rudniku je prepojeno pravega domoljubja ter popolnoma zaupa v vodstvo rudnika, zahtevati se pa mora odločno, da se vse potrebno ukrene glede prehrane prebivalstva ter glede zdravstvenih zadev. Nato je poslanec izražal zadovoljstvo, da se je tudi jugoslovansko delavstvo izjavilo za združenje Jugoslovanov) na podlagi državtnopravne izjave z dne 30. majnika. Prihodnja seja v petek, dne 9. novembra. Bosanski sabor ne bo sklican, kakor se je prvotno mislilo, še v tem letu ali vsaj v dogled-nem času, čeprav so se vsi zastopniki Bosne in Hercegovine izrekli za sklicanje sabora, ker se vlada o-cividno boji raznih odkritij o dogodkih zlasti v začetku vojske. V Nemčiji so se izvršile važne politične s-premembe. Dosedanji nemški državni kancelar dr. Mihaelis, ki je ob enem tudi pruski ministrski predsednik, je odstopil in na njegovo mesto je bil imenovan bavarski ministrski predsednik in eden izmed vodij nemških katoličanov, grof Hertling. Nemškim protestantom in nasprotnikom katoličanov ne gre v glavo, da bi mogel biti na čelu nemške vlade — zaveden katoličan. Španija je dobila novo ministrstvo, kateremu načeluje Garcija Prieto. Tudi nova vlada se je izrekla, da Španija v tej svetovni vojski ostane nepristranska. ■eoski častniki Lahov ne morejo urediti. Vojaki pra- j vijo, da, jih je sovražnik tako nepričakovano napa- i ■del in je bil umik tako nenadoma ukazan, da so vo- ; jaki kar brez orožja bežali iz svojih postojank. Celi j polki, divizije in brigade so položile orožje in se u- j dale Avstrijcem. Lahi na mnogih krajih, posebno ob j Tilmentu, niti niso imeli toliko časa, dn bi uničili ; nakupičena živila in drugo vojno gradivo. Kadorna slab poveljnik. Kadorni očitajo, da se je preveč zanašal na svojo moč in na oslabelost sovražnika ter naše nameravane ofenzive sploh ni smatral kot resne. Ko je bila fronta prebita, pa ni umel ustaviti splošnega umikanja čet. Istotako tudli ni znal umikanja svoje armade tako urediti, da bi preprečil tako ogromno obkolitev, kakor je bila ona pri Latisani, kjer je izgubil en dan nad 00.000 vjetih. Splošno se očita Ka-derni, dia je njegovo slabo vodstvo krivo, da je laška armada izgubila v 12. bitki že blizu četrt milijona mož vjetih in okrog 2000 topov. Kadorna pa je mnenja, da so vse nesreče krivi njegovi slabi vojaki. V resnici pa je krivda na obeh straneh. Štajerski Slovenci zavzeli Humin. Humin, eno najmočnejših utrjenih mest v gornji ¿talij), so vzeli naši voji s treh strani. Bila je to silna utrdba; najmočnejša, jd je zapirala prehod v Italijo čez Tilment. V mirnih Časih so izdali Italija^ ni veliko denarja, da so ga utrdili. Človek bi si mislil, da so ga zdaj med vojsko še bolj utrdili, a ga niso, ker niso računali, da bodo hodili rakovo pot. Mislili so, da pridejo vsaj v Ljubljano, Če bi pa morali nazaj, no, saj bi jih bili prejeli strelski jarki . pri Soči in kaverne tam na Krasu in v gorah. \ ; treh dneh je Humin padel. Prvi so vdrli v pas teh > strašnih utrdb Jugoslovani: štajerski Slovenci nagega hrabrega 26. strelskega in Črnovojnifckega polka. Slava jim! Velik plen ob Tilmentu. Samo ob reki Tilment so naši odlvzeli Lahom nad 700 topov, katere niso mogli spraviti čez reko. Med plenom se nahaja mnogo dragocenih reči, ki Pad (Benetke, Trevizo, Padova, Vičenea, Verona in Mantova). Kdo je bil prvi v Gorici? Prvi so vkorakali v Gorico hrvatski junaki 96. pešpolka z generalom Zeidlerjem, braniteljem Gorice, na čelu. Godba je igrala, Hrvati, branitelji Gorice, so posadili prvi v nedeljo zjutraj na razvaline Gradu visok železni drog s črno-žolto avstrijsko zastavo, a nad njo velikega avstrijskega orla. Koj ko ie zavihrala na Gradu avstrijska zastava, so jo u-mikajoči se Lahi pozdravili s topovskim ognjem. Bolelo jih je. Zastavo sta razvila na Gradu 181etna sa-perja Andrija Marušič iz KorČule (37. strelski polk) in Jožef Sulc (2. lovski bataljon), Ceh. doma. blizu Misde Boleslave. Cesar v Gorici. Le p dan je bil pondeljek, dne 29. oktobra, še lepši je bil prizor, ki se je nudil brž popoldne v Gorici na Travniku. Skoz Raštelj je prijezdil na čelu generalov in drugega odličnega spremstva sam cesar Karel ob zvoku cesarske himne. Travnik je bil ves natlačen — laških vjetnikov. Cesar se je ljub'ez-njivo razgovarjal z raznimi dostojanstveniki, z generaloma Boroevičem in Zeidlerjem, deželnim glavarjem proštom Faiduttijem ter si dal predstaviti kot zastopnici v Gorici preostalih domačinov dve nuni-uršulinki, ki sta se znali Italijanom v cerkvi tako skriti, da jih niso mogli vzeti seboj. V mestu je ostalo na isti način kakih 40 ljudi. S spremstvom si je ogledal cesar Gorico in okoli štirih popoldne odjezdil do Rajte, kjer je sedfel na avtomobil. Sočutje je zrcalilo ljudomilemu vladarju z obraza ves čas in zastopnikom mesta in dežele jo cesar zagotavljal cesarsko milost napram tako hudo prizadeti Goriški. Cesarica Žita na italijanskem boji&čn. Cesarica Žita je dne 6. t. m. dospela s cesarjem Karlom na italijansko bojišče, kjer je obiskala junake, ki korakajo na fronto, in ranjence v bolnišnicah. Cesarska dvojica je bila povsod sprejeta z velikim navdušenjem* Cesarjev godovi» dan se je obhajal po vsi Avstriji, posebno pa na Slovenskem, zelo slovesno. Na tisoče vernih Slovencev in Slovenk je preteklo nedeljo vroče molilo za srečo blagega našega cesarja, ■ia bi prav kmalu priboril naši domovini tolizaželje« ni mir. Bog živi cesarja Karla in cesarico Žito! „Zarja"-Gradec. V soboto, dne 10. t. m., se bo vršil v društvenih prostorih občni zbor slovenskega katoliškega akademičnega tehničnega društva „Zarja." Stoletnica velikega Jugoslovana. Dne 8. novembra 1917 je minulo 100 let, kar je bil v Kraljev-eih pri Sv. Juriju ob Sčavnici rojen velik Jugoslovan Davorin Trstenjak, župnik v Stareta trgu pri Slovenjgradcu, plodovit pisatelj slovenski in narodni ter politični organizator štajerskih Slovencev. To, kar danes nadaljujejo in izvršujejo naši poslanci in voditelji, to "delo je zapričel že okoli leta 1848 in ga vodil do svoje smrti dne 2. februarja 1890 slavni naš rojak Davorin Trstenjak. Naša dolžnost je, da kot rojaki velikega Jugoslovana Trstenjaka proslavimo stoletni spomin njegovega rojstva. Slava, trikratna slava njegovemu spominu! f Šolska sestra Petromila Kukovič. Na vernih duš dan je umrla v Spitaliču pri Konjicah č. šolska sestra Petromila Kukovič iz Velikovca. Z višjim dovoljenjem je prišla na svoj rojstni dom iskat zdravja, a našla je smrt. Bila je na njo dobro pripravljena. Sama je odredila, da jo nosijo belooble-čena dekleta Marijine družbe in jo pokopljejo polog njenega očeta. Pogreba se je udeležila velikanska množica ljudi iz domače iare, pa tudi iz Konjic, iz Zič, iz Loč in iz Ponikve. Domači pevski zbor je zapel ob odprtem grobu ginljivi ..Blagor mu." Na veselo svidenje nad zvezdami! Sedmo vojno posojilo. V trenotku, ko prodirajo naše zmagujoče armade vedno dalje v Italijo, je vladla razpisala 7. vojno posojilo. Pogoji so zelo ugodni. Podpisati je mogoče: 1. 4 01etnodavka prosto. 5Yt% no državno posojilo v( kosih po 50, ion, ?00, 1000. 2000, 10.000 in 20.000 K. Obresti se bodo izplačevale v polletnih obrokih za nazaj dne 1. februarja in dne 1. avgusta vsakega leta. Posojilo sc bo vračevalo v letih 1923 in 1957 na temelju izžrebanj. Vračevalo se bo po popolni imenski vrednosti, med tem, ko znaša podpisovalna cena le 92 od 100. 2. Davka proste ravnotako 5%% n e državne zakladnice v kosih po 1000, 5000, 10.000 in 50.000 K, ki se jih bo vrnilo dne 1. avgusta 1926 po polni imenski vrednosti. Podpisovalna cena je določena s 94 K od 100, obresti se bo naknadno izplačevalo v polletnih obrokih dne 1. februarja in dne 1 avgusta vsakega leta. Podpisovalni rok se je pričel v pondeljek, dne 5. novembra 1917, in se neha v pondeljek, dne 3. decembra 1917, ob 12. uri opoldne Friglasiti se more pri vseh poštnil uradih, davki -ii bankah, hranilnicah, domaČi!, posojilnicah in šolskih nabirališčih, kjer je dobiti tu- Straw fli vsa natančnejša pojasnila. Kdor more, naj podpiše 7. vojno posojilo. Natančnejše v inseratu na 8. strani. Naš cesar podpisal 24 milijonov 7. vojnega posojila. Naš cesar je podpisal 12 milijonov K 7. avstrijskega in 12 milijonov K 7. ogrskega vojnega posojila, torej zavsem 24 milijonov K 7. vojnega posojila. Za Tiskovni dom so darovali p. n. gg. Kristan Mihael, slikar v Slivnici, 5 K; Ratej Vinko, postilion, Sv. Jakob v Slov. gor., 20 K; Jamšek Nikolaj, župnik v Razborju, 50 K; Kovač Jožefa v Konjicah ^00 K; Gornik Alojzij, posestnik pri Sv. Petru niže Maribora, 20 K; Kostanjevec Ivana, kuharica na Dunaju, 10 K s pripombo: „Malo, a od srca,,; H. K. mesto kinčanja groba 20 K; Javšovec Franc, superior v Celju, 20 K; Batistič Kata v Mariboru 5 K; Neudauer Alojz v Gornji Radgoni nabral 21.40 K; Klampfer Janez, mladlenič v Partinju, 4 K; vžitkar Juršinski 10 K: Slovenski oslepeli vojaki v Gradcu 22 K; Sturm A. v Mariboru 20 K; Gril Jurij, p. d. Hekrl, Gradiše pri Lučanah, 200 K; Rožman Janez, župnik v Zavodnjem 200 K; Mlinarič Franc v Mariboru 2 K; Stegaršek A. v Mariboru 1 K; Meško Anton, deželni poslanec, 10 K; ZemljiČ Matija, župnik pri Sv. Tomažu, 200 K; Klemenčič Janez, Sv. Martin pri Vurbergu, 2 K; Vojniška duhovščina 210 K; Nabrano v kaplani j i v Šoštanju 25 K; G. G. v Gradcu 1000 K; Neimenovana v Gradcu 80 K; t A. Turnšek v Nazarjih 50 K; Lajh Fr. pri Malinede-Iji 2 K: Ploj Matej 5 K; Ploj Marija 5 K; Ploj V. 2 K, vsi trije iz G. Senarske. Prisrčna hvala! Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru. Slovenski oslepeli vojaki v Gradcu s« zbrali za Tiskovni dom — 22 K! Res v srce nas je ganilo. ko smo prejeli ta dar oslepelih revežev! Darovali so po 2 K Štajerci: Kramer Franc, Šošter Franc, /ilavec Filip; Kranjci: 1'leško Anton, Mevle Franc, l'ilipič Franc, Korošec Franc, Pirjevec Franc; Istri-ani: Runko Peter, M esse Maks, Sugar Jurij. C. sestra, ki streže oslepelim junakom in ki nam je posla-ia ta dar, res opravičeno piše: „Milo se mi je storilo. ko so mi naši oslepeli vojaki prinesli svoj prispevek za Tiskovni dom. Oslepel vojak je že itak žrtvoval najdražje, kar je imel — luč oči — za domovino in za vse njene interese. Vsak tak nesrečnik, ki še poleg tega položi svoj dar na narodni oltar, zasluži, (1 a mu postavimo z 1 a t spomenik n a še ljubezni. Sprejmite torej skromni, a velikodušni dar najbednejših žrtev svetovne vojske!" Cenjeni čitatelji. v koliko srečnejšem položaju ste Vi, ki imate zdrave oči! Ako oslepeli vojaki žrtvujejo za Tiskovni dom, koliko ložje stori to vsak drugi Slovenec, ki ima zdrave oči in zdrave ude. Z a. t o, d r a-•i i č i t a t e 1 j i, n a j Vam bodo slov e n s k i slepci v spodbudo in posnemanje, da tudi ,Vi odločite skromen dar za isti narodni namen in ga pošljete na naslov: Tiskovni dom v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Graški Slovenec za Tiskovni dom. Iz Gradca ne nam piše: Z velikim veseljem sem čital oklic na slovenski narod zaradi ustanovitve »Tiskovnega doma« v Mariboru. Vem, da se bo naše dobro in zavedno ljudstvo v polni meri odzvalo temu oklicu in prispevalo po svojih močeh. Postavimo si trdnjavo v našem Mariboru, proti kateri bodo zaman vsi sovražni napadi Ena misel, ena želja se me je polastila, ko sem čital ta oklic. Kaj je z inšim mariborskim slovenskim šolskim vprašanjem ? Ali bi merodajni krogi ne tehtali tudi vpra šanja, da se zajedno s Tiskovnim domom dvigne dom naši nadi, naši bodočnosti — naši mladini! Mladina je naša edina rešitev. Skrbimo za to, da nam sovražnik ne zastrupi teh malih. Bodimo edini za narodno stvar, delajmo skupno za našo bodočnost! Č. g. Rajmund Bratanič, c. in k. vojni kural, ki se nahaja že od 1. 1914 v ruskem vjetništvn, piše svoji sestri Mariji Cerovšek v Šmarju pri Jelšah obširno pismo, datirano z dne 9. maja 1917. Piše, da se mu ne godi slabo, a se nahaja v kra ju, kjer je ena sama mrzla pustinja. Iskreno pozdravlja vse sorodnike in znance. Njegov naslov je: vojni kurat R B., Dauria, Zabajkajskaja oblast, Sibirija. Občni zbor »Zgodovinskega društva«, obenem slavnostna seja v spomin stoletnice rojstva Davorina Trstenjaka se vrši 11. novembra t. 1. ob pol 3. uri popoldne v ravnateljski sobi posojilnice v mariborskem Narodnem domu. Vspored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Spomin stoletnice Trsten jakovega rojstva (Govor). 3. Poročilo o društvenem stanju in delovanju. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi Predsedstvo. Nemški zagrizene!. Vojno-preskrbovalni urad ,|e razposlal lepake, s katerimi prosi prispevkov ža namene vojnega skrbstva. Ti lepaki so sestavljeni ne samo v nemščini, marveč tudi v slovanskih jezikih. Nekaj takih slovenskih lepatov je prišlo v roke mariborskim Nemcem, celo mestnemu svetu se jih je SLOVENSKI «OSPOn.ft-R. doposlalo precejšnje število. Nad tem velikansko z-gražanje v nemškem taboru. Njeno Veličastvo Vesoljna Germauija je globoko užaljena in hudo razkačena, ker se njenim ljubim otrokom vsiljuje takšen jezik, kakor je slovenščina. Pozvala je svoje verne oprode, mariborske občinske zastopnike, da so v mariborskem občinskem svetu vložili oster ugovor zoper uradno pospeševanje poslovenjenja in zahtevali od nemških poslancev, da stopijo zoper vlado v ostro opozicijo. Slovenski jezik torej upliva na nemške nacionalce na tak način in s tako močjo, kakor rdeča barva na gotove živali. To velja za politiko. Za gospodarsko življenje pa je tem nemškim zagrizen-cem slovenščina dobro sredstvo, s katerim so razni trgovci, obrtniki in prodajalci slovenske odjemalce vabili k sebi ter jim izvabljali denar. Za to je slovenščina dobra. Dobra je tudi za tiste neštevilne Nemce, ki ne samo po nedeljah in praznikih, temveč vsak dan stikajo po slovenskih vaseh in trgih za živili. Tukaj nič ne ugovarjajo zoper slovenščino, še marveč prav lepo prosijo s slovenskimi besedami raznovrstnih živil. Kako gladko jim takrat teče slovenščina, Kakor dla bi jim žuborela naravnost iz srca. Kadar ima Nemec od slovenščine koristi, se Vesoljna Germanija ne čuti razžaljene; le kadar gre za enakopravnost slovenskega jezika in za pravice slovenskega naroda, razvname duh Germanije nemškega Mihelna, da bljuje jezo in sovraštvo zoper slovensko ljudstvo. Pa bo prišel dan obračuna tudi za nemško farizejstvo in za vsenemško zagrizenost. Posnemajte! Spodnještajerski Nemci in nemš-kutarji najodjočnejše ugovarjajo zoper slovenske lepake, katere jim je doposlal vojnopreskrbovalni u-rad. Take lepake mečejo, kakor poroča nemški dopisnik iz Slov. Bistrice, ogorčeni v koš. Slovenci, posnemajte! Vi imate pravico do slovenskih dopisov in slovenskih tiskovin. Koliko pa je uradov in uradnikov na Spodnjem Štajerskem, ki vam pošiljajo samo nemške dopise in nemške tiskovine. Posnemajte syo-dnještajerske nemškutarje! Kdor je uradnik n!a Sp. Štajerskem, mora znati slovensko in mora uradovati slovensko. Ce ne, ne sodi med Slovence; naj pobere šila in kopita in naj gre! Posojilnice na Slov. Štajerskem, članice Zadružne Zveze v Ljubljani, so podpisale 4., 5. in 6. vojnega posojila za se nad 1,700.000 K, za stranke pa nad 2,700.000 K. Vseh vojnih posojil so podpisale imenovane posojilnice za se čez 2 milijona K, za stranke čez 4 milijone K, kar jasno priča o domoljubnem mišljenju slovenskega kmetskega ljudstva. Radost med begunci. Sijajne zmage našega orožja ob Soči so vzbudile zlasti med našimi goriškimi begunci nepopisno radost. Ljudje kar ver joti niso hoteli, ko je prihajala ena vesela vest za drugo. Ko so se pa prepričali, da zmagovalna po ročila niso sanje, temveč radoslna resnica, so se jim razjasnili obrazi in po dolgih, dolgih mesecih so se zopet enkrat vdajali prisrčnemu veselju. Na mah je bilo pozabljeno, kar so morali pretrpeti na bridkih potih begunstva, saj jim je žarko razsve tila nada, da bo v kratkem konec pregnanstva Otresli so se pa obenem tudi morečega strahu, da bi postala solnčna Goriška plen grabežljivih Italijanov in bi bili goriški Slovenci odcepljeni od o-stalih Jugoslovanov. Sedaj so proč te grozeče skrbi: Goriško je zopet naše in ostane naše! Pri vsej radosti pa begunci nismo pozabili, da smo dolžni tudi zahvalo in sicer v prvi vrsli vsemogočnemu Gospodarju bojnih trum. Gotovo povsod, kjer prebivajo naši goriški begunci, so v teh dneh kipele vroče zahvalne molitve pred prestol Najviš jega. Begunci v Gornji Savinjski dolini smo imeli v torek, dne 30. oktobra popoldne v samostanski cerkvi v Nazarjih slovesni blagoslov z zahvalno pesmijo. Kljub slabemu vremenu je bila cerkev pole a. Tudi več domačinov je prihitelo z nami zahvaljevat se Vsemogočnemu. Slovenska podjetnost in iznajdljivost. Od Sv II j a pod Turjakom nam poročajo: Kdo bi mislil, da bi si tu pod Veliko Kapo in Črnim Vrhom svetili z elektriko! Marsikdo nas menda zavida, zlasti sedaj, ko je povsod tako trda za svečavo. Mislil bo pa menda kdo, da je tu zopet kak Nemec ali kaka nemška družba na delu. Ne, to je mož-do-mačin, zaveden Slovenec, g. Jakob Jaš, oskrbnik pri milijonskem posestniku g. Pergerju v Mislinji. Električni motor žene turbina na vodo. Ista turbina bo gnala tri mlinske kamne in vsesavala vo do za hidrantično stiskalnico s 500 volti in najnovejšimi pripravami za pripravljanje jedilnega olja. Vse to je misel g. Jaša, vse izvršuje v svoji režiii. Sam ni šolan, kar vedno obžaluje. Zato pa da šolati 3 svoje sine, dva v gimnaziji v Celju, ene ga v gozdarski šoli v Brucku na Gor. Štajerskem. Mi, ki vživamo dtbrote g Jaša, ga lepo zahvaljujemo, vsa slovenska javnost nam pa mora čestitati, da imamo tako skušenega, pa — kar nam Slovencem tako manjka — tako podjetnega moža. Bog nam daj mntfo takih mož, ki bi znali tako 8. novembra 1917* izrabljati vodne sile in druge zaklade bogate naš slovenske zemlje* Podpirajmo misljone! Piše se nam: Oelo življenje misijonarja je neprestana daritev za zveličan-¡e duš, to razvidimo iz sledečih vrstic afrikanskega misijonarja iz misijonske družbe sv. Jožefa: „Prestavljen sem v Igango, da nadomestujem blagega o. Drantmana, ki se je moral vrniti v Evropo, da se IKidvrže nevarni operaciji. Dal Bog, da se vneti misijonar zdrav vrne v svoj deloknog! Moja sedanja župnija je naravnost velikanska; Šteje namreč krog 100.000 duš, ki se morajo še le učiti spoznavati pre-sladka imena Jezus in Marija. Da, 100.000 duš v krempljih hudega duha, duš, na katere preže še od vseh strani krivoverci, ki se trudijo na vse načine, da se jih polaste. Na mojem prvem misijonskem po tovanju sem moral krvavečega srca tisočem ubogih otročičev odkloniti prošnjo za sv. krst. In zakaj to? Ker mi primanjkuje sredstev za njih vzdrževanje v misijonu. Toda ali naj dopustimo, da nam jih ugrabijo protestanti, ki razpolagajo z bogatimi pripomočki? Naj li ostanemo brezbrižni, ko nam tisoči teh ljubljencev božjega Srca kliče: „.Usmilite se nas, u-smilite vsaj vi, prijatelji naši!"? Ne, tisočkrat ne! In naj mi bo še toliko trpeti, če tudi mi je gladu u-mreti, naj pride karkoli, na vse sem pripravljen, le samo, da te nedolžne duše pridobim za Jezusovo vero, da morejo nekoč gledati neizmerno veličastvo božje in uživati nebeško veselje. V imenu Jezusovem in Marijinem in iz ljubezni do tistih duš, za katere je naš Odrešenik prelil svojo dragoceno kri, prisrčno prosim blaga srca, da mi pomagajo, da morem Gospodu privesti one tisoče, ki tako hrepene po sladki sreči, poznati imena Jezusa in Marije! Vsi ti o-tročiči bodo dan za dnem pošiljali svoje molitvice k Vsemogočnemu za vse one, kateri nam bodo, vkljub žrtvam, katere jim nalaga straSna svetovna vojska, omogočili, za Časa njih pouka in priprave na sveti krst sprejeti jih v misijon. Trdno zaupam v Gospoda in moje upanje ne bo osramočeno!"' Kdor želi sodelovati pri velikem delu reševajnja neumrjočih duš in postati deležen zasluženja misijonarja doma. naj si nabavi „Misijonski Klaverjev Koledar 1918." Glejte inserat! Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) sprejema prijave za sedmo avstrijsko vojno posojilo. Prodajalna Tiskarne sv. Cirila se mora vsled odloka c. k. namestništva kakor vse druge proda jalne od zdaj n a p r e j vsak dan že ob 5. uri popoldne zapreti. Časniki se bodo raditega od pete ure naprej dobivali v upravništvu „Slov. Gospodarja" (vhod pri g!avn h vratih na desno). Domače klanje svinj na kmetih je sedaj še prosto in ni treba za to nikjer prositi klavnega dovoljenja. Vsaj do L decembra ali do 1. januarja bo ostalo pri starem. Nasprotniki kmetskega ljudstva se trudijo, da bi pri vladi izposlovali odredbo, da bi ljudje na deželi smeli klati samo toliko svinj, kolikor bi jih predpisala oblast. Če bo grof Clary res u-godil nakani mesarje^ in meščanov in bo določil, koliko in kako težke svinje bo smel posestnik zaklati za domačo rabo in bo moral imeti za to še uradno dovoljenje, potem ni čuda. če bo postalo naše ljudstvo še bolj nezadovoljno s tujci-uradniki, ki nam ku-fl^o take odredbe. - \ Zaradi vojaških rekvizicij. Po Slov. Štajerju začele- z veliko strogostjo vojaške rekvizicije. in a podlagi popolnoma netočniii podatkov o nasadu se zahtevajo množine, da ljudje ne vedo, kaj bo za nje same ostalo. Zato je treba pomniti: Krompirja si sme vsak producent (posestnik ali najemnik) obdržati za vsako osebo v družini 100 kg. 'Ako je torej 5 o-seb v družini, si sme obdržati 500 kg. Za seme si sme za hektar ohraniti do 25 me ter ski h stotov. Za krmljenje in za izgubo, i. j. za gnil krompir, se od-računa 22% od pridelano količine. Te množine naj si vsakdo sešteje in io si sme obdržati na vsak način. Le kar je več, do toga ima rekvi/.icijska komisija pravico. Komur so torej predpisali toliko, da bi moral oddati tudi od množino, ki mu pristoja, temu ni treba vse pred no množine oddati, pač pa mora takoj javiti okv ne'iir, glavarstvu, kaj je str-ril in zakaj je to storil. Isto velja tudi o drugih pridelkih, ki se sedaj rekvirirajo. Pšenice, rži, ječmena, koruze, prosa in ajde morajo vsakemu posestniku pustiti Miko, da bo imel do nove žetve, t. j. do L avgusta 1918 (koruze do L oktobra 1918) na mesec 10 kg vsega zrnja za osebo. V to količino se računajo v jed-naki meri vse vrste žita, ki jih imaš v zalogi. Semensko žito ti morajo brezpogojno pustiti, nadalje ti morajo pustiti vse zadnje žito in 20% pridelanega ječmena in koruze (ko si odračunil seme) za krmo živini. 'Ovsa morajo pustiti za vsakega konja na dan 1 kg. Fižola ti morajo pustiti za osebo 12 kg na leto in seme. Promet z vinom in sadjevcem prost. Cesarski namestnik grof Clary je naznanil poslancu dr. Korošcu, da ostane promet z vinskim in sadnim moštom na Štajerskem, še tudi nadalje prost in da je samo za prevoz tega blaga iz dežele treba prevoznega dovoljenja. Opustila se je tudi misel, ustanoviti ur M za promet z vinom in sadjevcem. Sadjevec še torej ni zaplenjen. 8. novembra 1017. SLOVENSKI GOSPODAR. •Vran 8> Za prevoz zelja, repe in korenja po železnici v množinah od 100 kg naj-rej se mora dobiti prevozno dovoljenje, ki ga daje urad za promet z zelenjavo in sadjem na Dunaju aH v Giyidcu (Gemüse- u. Obst-Landesstelle). Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletr-govcev je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi mehki neotesani 45-55 K, trdi 70-110 K, mehke deske 96-128 kron, trde deske 130—142 K. Popraševanje po hrastovem lesu in po mehkih deskah je vedno večje, blaga primanjkuje. Hmeli. Na hmeljskem trgu v Žatcu naraščajo cene za tuj hmelj in so se gibale med 95—120 K za 50 kg, tudi so že pokupljene vse zaloge tujega hmelja starih letnikov po 50—60 K za 50 kg. Nemški na-kupovalci kupujejo stare hmeljske zaloge za prime-sek k tobaku za nemško vojaStvo. Deželni davek na vino. V zadnji seji deželne ga odbora je predlagal finančni poročevalec pl. Kaan, da se deželni vinski davek za slučaj, ako se ne uvede državni vinski davek, pobira tudi v letu 1918. Slovenski odbornik dr. Verstc-všek je zopet odločno ugovarjal proti temu davku, ki je zaradi tega krivičen, ker ga mora plačevati samo večinoma slovenski del dežele. Dohodki iz tega davka znašajo dosedaj približno 150.000 K. Ugo vori slovenskega odbornika i iso nič pomagali nemško nacionalna večina deželnega odbora je sklenila proti glasovoma dr. Verstovšeka n Ha genkoferja pobirali ta davek še za leto 1918. Zemljiški davek. V finančnem odseku je posl. Benkvvič pri razpravi o vojnih dokladah na direkt ne davke predlagal, da se črla oni del cesarske naredbe od marca 1. 1917, s katerim se je raz veljavilo postave o odpisu zemljiškega davka vsled vremenskih nezgod, peronospore itd. in da se v tem oziru zopet upelje prejšnje določbe. Ostali agrarni poslanci so se temu predlogu pridružili. Vojni vjetniki. Posl. dr. Benkovič in tov. in-terpelirajo domobranskega ministra radi nameravanega odtegnjenja vjetnikov iz Sp. Štajerske. Ukradeno 12.000 vreč moke. Iz Dunaja poročajo, daje iz kladišča paromlina Vouviller bilo ukradeno 12.000 vreč moke v vrednosli 72.000 K. Velika zaplemba mauufakturnega blaga. K a Dunaju so zaplenili te dni 189.000 kg razne a manufakturnega blaga, ki se je imelo prodati v inozemstvo za oderuške cene, sedaj pa se bo to blago prodalo za normalno ceno revnemu prebivalstvu Svojega strica je vjel. Blizu Tolmina je go riški Slovenec pešec Florijan Sfiligoj vjel svojfga strica Jožefa Forlando, ki je služil kot major v ); -ški armadi. Nepričakovano srečanje! Maribor. Kdor hoče v mariborskem okraju prevažati drva ali kak drug les po železnici, mora za t(. imeti prevozno dovoljenje, ki se dobi v prehranjevalnem uradu mariborskega okrajnega glavarstva v Kdmunil Smidovi ulici. Maribor. Stari dravski most bodo začeli te dni podirati. Na desnem bregu bodo pustili samo nekaj metrov mostu za spravljanje odpadkov v Dravo. Ruše. Dne 24. oktobra je umrl mladenič Anton Romat, krojač. Bil je 25 let cerkovnik v Rušah, ves kinč v tej cerkvi je delo njegovih pridnih rok, za kar mu bodi plačnik ljubi Bog. Vsem pobožnim ruškim romarjem se priporoča v pobožno molitev! Sv. Barbara pri Mariboru. Dne 4. novembra je preminul obče spoštovani Fr. Skofič, učitelj v p. Previden s sv. zakramenti za umirajoče, je blagi pokojnik mirno v Gospodu zaspal v 75. letu svojega življenja. Bil je tudi več let organist pri Sv. Barbari. Kot učitelj je vestno služboval in neumorno deloval pri Sv. Petru pri Mariboru, v Središču, pri Kapeli, pri Sv. Antonu v Slov. gor., pri Sv. Rupertu v Slov. gor., pri Sv. Juriju v Slov. gor., pri Sv. Križu nad Mariborom, pri Vurbergu in naposled pri Sv. Barbari, Za njegovo požrtvovalno ljubezen do šolske mladine in za trud naj mu bo žemljica lahka! Na svidenje nad zvezdami! Marija Snežna na Velki. V nedeljo, dne 28. o-ktobra,, je umrla Julijana Pivec in čez dve uri je vzela njeno devetletno hčerkico Juliko seboj. Bila je komaj 31 let stara, ko jo je Bog poklical v svoje naročje. Bila je dobra mati svojih otrok; zelo lepo jih je učila, moliti, bila je goreča častilka sv. zakramentov. Mati in hčerka sta pokopani skupaj v eno grobnico. Na svidenje v nebesih! Sv. Križ na Murskem polju. Tužno se je dne 18. oktobra oglasil naš zvon, ko nam je naznanjal, da nas je zapustila pridna mladenka 'Antonija Mari-nič iz Kokorič. V najlepšem cvetu let ji je kostna je-tika ugonobila mlado življenje. Zapustila nam je lep vzgled potrpežljivosti in hrepenenja po Marijini dru- žbi, čegar Članice so ji tudi priredile krasen sprevod. Njena izguba je za mater-vdovo in druge domaČe tem večja, ker jim je dne 7. julija 1. 1. padel v Galiciji njeni brat Alojz tudi v najlepši dobi 21 let. Bog naj oba sprejme v svoje brezkončno veselje — domačim pa podeli svojo tolažbo! Stoprce pri Rogatcu. Tatovi, ki so lansko jesen in zimo strašili po rogaškem okraju, so se prejšnjo nedeljo, dne 28. oktobra, zopet tukaj pojavili. Izbrali so si zopet viharno noč, da se šum ni slišal. Udrli so pri mnogih posestnikih, kradli, kar jim je prišlo pod roke. najljubša so jim bila živila in obleka. Tudi letošnjo dobro vinsko kapljico so si v dveh kleteh privoščili. Po cigaretnem papirju, ki so ga v neki kleti pustili, se da sklepati, da so bili ti tatovi Hrvatje. Konjice. V Konjiški vasi je umrla Marij;1 Pe-lelinek. p. d. Lukačeva. Nemila smrt nam jo je u-grabila v cvetu njene mladosti. Bila je zvesta članica Križevske družbe in Dekliške zveze. Naj počiva v miru! Konjice. Naš mladeniški sestarek 14. p. ni se je dobro obnesel. Lepo število zavednih mla-deničev je vstopilo v »MladeniSko zvezo«. Upamo, da se bodo vsi z istim navdušenjem udeleževali mesečnih sestankov in sploh vstrajali na poti prave izobrazbe in omike. — Tudi »Dekliška Zveza -našega »Bralnega društva« kaj vsirajno, čeravno tiho deluje. Imamo mesečne sestanke, kjer pridejo v pretres vsa vprašanja, ki se tičejo mladinske vzgoje, pa tudi vprašanja, ki jih je spravil na dan sedanji veliki čas Pevski zbor pa skrbi za potrebno razvedrilo. V četrtek, 25. p. m. pa smo opravili sv. mašo zadušnico za ustanoviteljem na šh društev, nepozabnim dr. Janezom Krekom. S hvaležnostjo v srcih smo^molili za dušni mir velikega pokojnika. Galicija pri Celju. Tukaj je dne 23. oktobra umrl Alojzij Sklamba, posestnik na Hramšali. Pri o-icleščevanju hrastovega listja je padel z drevesa, si stri hrbtenico in umrl po velikem trpljenju. Blagemu mladlaniču svetila večna luč! — Iz vojnega vjetnišl-va na Ruskem se je oglasil po treh letih Miha Tr-novšek, p. d. JeraČev. Starši so ga že dolgo objoka-vali kot rajnega, pred kratkim pa prejmejo dopisni co iz Rusije, da je Miha zdrav! Koliko veselje za potrte starše! Petrovče. V nedeljo, dne 11. novembra, se bo \ršil občni zbor Dekliške zveze. Večernice ob pol 3. uri, nauk za Marijino družbo in nato zborovanje v društveni sobi. Vsporecl obeta biti jako zanimiv, zato ste vse mladenke, 4ie satno prejšnje Slanice, naj-prijazneje vabljene, da pridete v najobilnejšem številu. Dolžnost Vas kliče. Torej v nedeljo vse v Petroviče ! Vransko. Nesreča je hotela, da sta na Vologi pod lipo dne 23. oktobra našla na pašniku devetletna šolarčka Jožek Slapnik in Julika Zupan granato od strelne vaje in se ž njo igrala: izstrelek pa ni hotel razumeti nedolžne šale in je oba otroka smrtno razmesaril. Pogreba, dne 25. oktobra se je udeležila, vsa šolska mladina in obilo drugega ljudstva. Previdnosti ni nikoli preveč! Sv. Ilj pod Turjakom. Za nami je lepa cesarska slavnost. Vsakdo se je moral nasmehniti malim „soidatom-pevcem." Po slavnostnem govoru smo vzljubili presv. cesarja Karla, prijatelja miru, vsem svojim narodom pravičnega vladarja in ljudomilega kneza trpečega ljudstva. Pomenljiv prizor, kako je „Jugoslavija" prosila presv. vladarja s Simon Gregorčičem, da „osrečiti jo hoti." Pri igrici „Cašica kave" smo se spominjali prav živo blaženih časov miru. Vsi, mali in veliki, kot pevci, deklamatorji in i-gralci, so lepo rešili svoje vloge. Ni čudo! Saj je veljalo vse ljubljenemu našemu cesarju Karlu, saj je šlo vse od srca. Goriški begunci dobijo prostovolj-r«i dar 77 K. Podgorje pri Slovenjgradcu. Tukaj je dne 5. oktobra, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal v 56. letu svoje starosti Janez Vrčkovnik, i», d. Novak. Bil je 30 let cerkveni ključar in ravno tako dolgo občinski odbornik, devet let župan in član okrajnega zastopa. Bil je zelo priljubljen ter dober in izvrsten župan. V teh težkih dlnevih je rad pomagal vsakemu, kolikor je bilo v njegovi moči. Za njim žaluje cela občina, posebno pa žena in otroci, štiri hčerke in dva sinova, katera sta na bojnem polju in se nista mogla udleležiti pogreba, kateri se je vršil dne 7. oktobra, Da je rajni Novak bil čislan in spoštovan, spričuje njegov pogreb, katerega se je u-deležil vodja okrajnega glavarstva ter velika množica ljudi, ki so prišli od vseh strani. Pogreb je bil veličasten: Podgorje še ne pomni tako slovesnega pogreba. Rajnega sta na zadnji poti spremila dva gg. duhovnika: domači č. g. župnik Pečnik ter č. M. kaplan iz Starega trga. V farni cerkvi je domači Č. g. župnik govoril ganljive besede o rajnem županu in zvestem cerkvenem ključarju. Blagi Novak naj v miru počiva,! Spoštovani rodbini pa nage so-žalje! Sv. Peter pod Sv. gorami. Življenje za cesarja in domovino je doslej darovalo 47 mr ž in mla-deničev iz naše župnije. Doma pa je 18. oktobra t. 1. smrt pretrgala nit življenja 41 let staremu kmetu Jožefu Osojnik, ki zapušča žalujočo vdovo in 4 otročiče. Bil je zvest naročnik >Slov. Gospodarja«, mož vere, vesele narave, vobče priljubljen, kar je pričal njegov pogreb. Svetila mu večna. luč! Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo, 30. septembra, je imela tukajšnja podružnica „Svete vojske" svoj občni zbor. V 4. poslovnem letu je Štela 78 udov, med temi 3 abstinente in 75 znxernikov. G. profesor dr. Kovačič iz Maribora je govoril o silnih škodah nezmernosti v pitju zlasti med vojsko, kaplan M. Avšič od Sv. Križa pa je razložil v iskrenih besedah, kaKo dobra reč je za človeka abstinenca ali popolna zdržnost glede pitja alkoholnih pijač. N.ij bi govora obeh govornikov-abstinentov rodila vsaj ta sad, da bi naši ljudje uživali letošnjo nad vse močno vinsko kapljico previdno in zmerno^ ker bo sicer premnogo škode na duši in na telesu. — Dne 9. okt. je tukaj umrl najstarejši mož v župniji, Anton Stip-lovšek-KrišItauski, v 89. letu svoje starosti. Rajni, brat bivšega župnika v Ločah, Valentina Stiplovšek in oče c. kr. davkarja Franca Stiplovšek na Vranskem, je bil priden gospodar, ki je lejx> oskrbel vse otroke. — Smrt voditelja Slovencev dr. Kreka je tudi nas močno potrla. Na občnem zboru naše posojilnice dne 14. oktobra mu je njen' načelnik izpregovo-ril sožalnico in vse ude povabil k mrtvaškjemu opravilu. ki se je vršilo dne 16. oktobra zanj. Mladeniš-ka zveza se je velikega rajnika spominjala na svojem sestanku dne 21. oktobra. Koprivnica. Dne 25. oktobra je umrla Jožefa Kunej, hčerka tukajšnjega župana, cerkvena pevka :n igralka tukajšnjega Bralnega društva. «Bila je v cvetju mladosti, stara 27 let. Telesni ostanki so bili prenešeni dne 28. oktobra iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče ob mnogobrojni udeležbi. Pogreb je vodil ob asistenci dveh duhovnikov č. g. župnik Do-beršek. Sv. mašo-zadušnico pa. je služil č. g. Cepin, vpoko/eni župnik. Svetila pokojnici večna luč! Dunaj, 7. novembru, Italijansko bojišče. I t a 1 i j a n i so v pon o 1n e m u m i k u proti reki P i a v i. Naša. zasledovalna podvzet-ja potekajo načrio-na. Obkoljevalno skupno delovanje avstro-ogrskili gorskih čet je prisililo južno-zahodno od mesta T o 1 m e z z o nekaj tisoč Italija-n o v, d a so se u d a 1 i. Iz nemškega uradnega poročila. Berolin, 7. novembra. Italijansko bojišče. V gorovju in na benečanski ravan i se nadaljuje zasledovanje. Vjeli smo več tisoč mož. V strelskih jarkah nobene zime ved. Iz Monakovega se dne 7. novembra poroča: Iz Rima došla poročila pravijo, da so razmere v Italiji popolnoma drugačne, kakor jih slikajo italijanska uradna poročila. Komisar z>a živila je priznal, da Italija ne more zdržati nobene zimske vojske več. Veliko vojakov se je branilo, da bi se še nadalje bojevali, več vojakov je pa bilo ustreljenih, ker so dezertirali. Povsodl se je klicalo: „V strelskih jarkih nobene zime več!" I. I'., P o d v i n c i pri Ptuju: Do danes še nismo dobili tistega poročila. — M. Z. Oplot-nica: Cena 3 K za liter je cena za „srednje" vino, t. j. vino. ki ima do 16% sladkorja, Za vino nad 16% pa se sme zahtevati primeroma več, a trdno do-. ločene cene ni. Cena za izabelo je sicer določena na \ K, a zdi se nam, da je prenizka, in da se malokdo drSi te cene. — Slovenski rudar, M e ž a ob Dr\vi: Zakaj se ne podpišete? Dopisov brez podpisa ne moremo priobčiti. — P e t r o v č e pri Celju: Vrlim vojakom vračamo iskrene pozdrave! — I .i o v a - S v. Benedikt: Mladoletnim (do 16. leta) se ne sme prodajati tobaka. — Mnogim d o-p i sn i kom: Vsled skromnega prostora, ki ga i-mamo tokrat na razpolago, smo morali izpustiti mnoge dopisov, vse h,Žrtve" in več drugega gradiva. Loterijske Številk»: Tí3í, dae 81. oktobra 1917. *1 16 7« «0 21 Dtrnsj, dn« 8 no rt labra 1917. 30 33 85 18 22 mm mm ■ ■■■■■ mmmmmmrnm vmamrn. m MALH NAZNANILA. I ÄD» beseda «tane 6 vinarjev. petim*« 18 vin, Mrtvaška oznanil* In sahvale vsake petitvreta 24 v. Izjar* in ''cslano 86 vinarjev. Za v»i-kiatno objavo znsten popu«. Inser&ti i» «prejemajo le proti predplačilo. Zadnji čas za sprejemanje inseratov torek opoldne. Umetni mlin Enkovii v Slov. Bi s trie i ¡»menj» moko za plenico, naredi takoj je*m«novo kalo in zmelje vse gospodarsko mletje. 914 Prldnsga vlnifiarja, ki i»a več d«> ' lavskih moči, «pr«jme,ia Halsi« takoj go«p* Filipi na Žankovič v Mariboru, Meljska cesta 12. Vi-ničar dobi lepo msteioc plača, ima prostorno stanovanje s dre ma sobama. Na razprlago so au njiv«, breapkčaa k* rja t» in mleko dveh kr»r. Radi se tadi bkko svinje. 989 Na prodaj 2 nov! postelji, omarica za jidils, svate podobe, velika nra, pločevinast štedilnik, stoli, stara obleka ta žensk», i reviji, zlsta in srebrna maja ara ter prstan«. Gospa A.nto»ija Gtsrjak, Krčevine 193. Marikor, 9*S Vlniflar z 2 dolavsk. močmi se sprejme za majhen vinograd v Krčevingh pri Mariboru. Vprafi» se: Marlbar, Crttličaa ulica it. 31. 934 Iščem d«brega, spretnega, zsne-sljivsga mlinarja za moj le skoraj novi dv«tečajnl mlin s stojami. Z zaslužkom se delira. Vpraša se nri J. LerstaLV, p. 8v. Fettr pod Sv. Garami, Bp. Štej. 943 Armadne ure zapestnice natacSno regulirana ln repaiirar.e. Nikel ali jeklo K 26—, 80 —, 85 —; z radiom svetlobno ploščo K 30—, 85 — 40"—; are t v lačno zapestaico K 60'—, 60*—; J 4 kar. zlate ure z vla-čno zapestnico K 130"—, 160-—. 8 letno piBmeno jamstvo. Pošilja se po povzetja. Zamenjava dovoljena, ali pa denar nazaj. Prva tovarna ur Ivan Konrad, o. in kr. dvorni dobavitelj v MOSTU št. 1461 (Bris), Češko. Glavni eenik zastonj in poštnino proste. Hiša za najtmnik« in obrtnike ob prometni Viktringhofovi e«sti v Ma ribtru, nadstropna, s poslopjem na dvorišču, v iimtri 6.6 □* m, «a ulici dolga 3 j m, pripravna i za vsako obit, se radi boitsni 1 psd ugodnimi pog. proda a mi-zarstTom tred. Ponudb* sprtjt-raa do. 1 decembra, g. Jan. Andrej Jiajeen v Miribirn. 967 Voziček za mleko za 1 osebo, že rabljen vendar dobro ohraaje«, ali nov «e kopi. Rihard Ogriseg, vinogradno posestvo, Sturmberg, Pesnica pri Maribora. 915 ri katerih se lahko ;> poveraša, je našlo riti pod „Šafer S t. 950" na npram tega lista Ir Nove vati št 74 |r! Ptuju je odšla dae 24. oktobra nesnano ] kam Antonija Modič, begaaka ii Gorica. Stara je 54 let, j« božja- : «toa i« i «a slab spomin. Ne sebi 1 ima temno domašo % imiko obleko | in predpasnik ter ruto na glavi, j Nicaa ne listin in no denarja. čs ; 8« jo dob', proiim naj se jo pri- s pei;e ii* dom ali pa naicani. To- ' zadevne strošl» rada pevrn«®. j Iv&nka Petek begunka Nora vas 74 pri Ptuju, Deklo ali pošieoo sirot« išče po- j sestrica brez otrok, Vajeia m o- ! ra biti viafeaga poljskeja dela; I čs je pridna, je labks do moje . siniti pri meai, Naslsv ▼ apravn. -8!ov. Gosp. god „Sirota 952" j Posestvo se da v najem, katero obstoji iz njiv in travnikov, ste- j norčijo ia hlev. Na posestvu «e \ lahko redi i do 5 glav živine. ! Dr» i a stelje dovolj. Več se izre ■ pri Ustniku Earl Cimperšek, trgo- ; vee Serrica ob Bari, Sop. Št»- | jerske 965 i V popolno oskrbo sprejmem krop-kega nladsolča poštenih staršev za dneino de!o v mlinu, ali kot učenca. Alojz Kupec, Taljčai «lin, Sv. Pavtl pri Prtb»'dn, tajersko. 9S4 Šivilja išče sluib» kot ponočnica. Naslov: Emilija Sranjc, Činiat, p. Fal. 95B 1 do 2 lijaka ali dijakinji bs ■prejmeta v narodni obitelji »a atanovanja U h raso. Vpraša se v Mariboru ▼ Mliaski uliii >2/1 na levo. 058 Proda se posestvo gostilno Ia trgovino blizu farne cirkve Sv. Benediktu v Slov. gor. Ctna se isve pri g. Franc ia Ivani Štrlea, Sv. Banedikt ▼ 81. gor. 948 Učenka se ieli nčiti v trgovini. Rada bi kje na Štajer«ktm. Naši v » u^ravn. Slav. Gosp, pod „Učenka za trgovine 919'. ~ ErojaSkega učenca sprtjme ttkoj Ivan Partllč ¡¡r®;»ški mojster v Sfude*«ih pri Mariboru, Okrajna cesta 3. 980 5AKVÄLA, Iskrsra fcvaia vse m, ki so ipr«za?!i ea zsdsji pati »slo ljubljeno hčerko, oz. sestrico, vnuki»jo Miriko. Dramljt, £0. okt. 1917. Žalujtča rodbina Kolar. 942 j Bkupaa slažka za organlsta in cerkovnik» pri farni eerkri se labko nautopi. Več pove iapni arad v omihtlu, p. Mozirje. 911 Delavci se proti dobremu plačil« sprejmejo v parei šagi Ort»r, Maribor, Meljska cesta. 919 Kupi se m&lo posastv« v slovea-skem kraja blisu Maribora ali Rčdgcne,. ako mogoče v bližini cerk;e. Zeli se lep sadonosnik n askoliko gozda ter študente i dobro pitno vodo in ravni obdelovalni svet. Csna po docrovoru. Ponudba na saakv pod Šifro ,A. h. 67® Poste restaate Giadbeck Wsstfalea, Deuttchland. 922 Anton Mučič, usnjarski mojster v 81av. Bistrici ip?tjme v»l dslav-lev 83 drve dekti in plača od ffitjtsrskegja B*in;a K 20. Preskrbi »e tedi hrana in obuvalo. — Sptsjmem tudi učeaca, od 16 do 17 let starega na tri leta. Tudi dobi hrano in obleko. 924 Posestva 20 oralov, M»z3 Miri-bora, sp»sobno za mlefcarja, f-e proda. Vprsia se pri; šistevše Novsk, Korošsa nI., »aribor. 928 Hiia na T«g»t'uof-o;i cesti št. tO so prsla ali pa zanr-enig. Vpraša sa «i jfosastaiku #lušič, M»ri-b*r. 960 Viničar. Do 21. listopuda ali taioj se išče pridni, spretni, tresni in skn š«ni vinogradnik (vi-nižar) biti mora ne pod 32 let starosti in ožen-jea, ki je smožen zraven svojega dela nadzorovati tudi drnge vinograde. Daljša spričevala se naj pošljejo ped naslov: ,Tiichiig L. 1301" Kienreich-ora anončna posredovs!" ' Gradec, Sackstrfs.-t (Klenr. Išče se upravnik smožen slovenskega in nemškega jezika, kije dovršil vinarsko šola in je izboren vinegradnik-neakademik. Biti mora Slovenec z večletnimi odličnimi spridi vali, zelo pošten, neoženjen ali oženjen brez otrok. Ponudbe se naj pošiljajo na naslov: „Ttiehtig L. 1301« Kienrtich-ova anončna— ekspediega, Gradec, Sackatiasae 6. (Kisnr. 42 ) WM! z lepim vrtou ss proda. Vpraša Iss v Stud ncih pri Mariboru, Feldetrasse IG. 929 Dva velika soda: 5706 in 18001, 1 še dobra, se prodata. Cena 32 v j liter. Tudi lep voz za dva konja \ (koleselj) se proda. Krčema pri | Mariboru št. 161 in 162. 931 s------ j Malo posastvo naprodaj, tseri | okoli 5 oralov rodovltse njive, \ travnik, sadonosnik, hosts, stnde-'■ nas pri hili, hiše in gospodarsko ! poslopje v dobrem ¡ste na. Pcse-! atve je oddaljeno '/j ure od že-Isisniške postaje in trga Še t rje pri Jelšah. Več povo R. K., po ščitnik, Senovicn št 26. p. Šmarje pri Jelšah. 900 Glasovir, 8 «/a okt. se proda za 200 K. Gregor Krpač, organist v Šmsrtnu pri Slov, Gradcu. fOl Trgovina z mešanim blagom s hišo Tred a a deželi, se išče za nakup. Ponudbe e navedbo prodajne cene in stanja dolgov aa naslov: Ver-valtung dea Realif&ten-)#arktes, beh. bef. Realitilten Verkehr, Grade«, Hammerlinggf »m 6. 883 Kupim veti ko »noiino sadja (jabolk, hrušk, kostanja) po najboljših sena h. Marija Herko, Maribor ob državni cesti 24. 883 Maj er ¿P s 4—6 delavskimi močmi se išče. Poleg zelenjavnega vita in mnogo polja dobi 4—51 mleka, kurjavo, kakor tudi 600 do 70* K stalne plače, a» gotova dela v poletja «0 v in posimi 70 v. Rihard 0-grizeg, Stubenberg pri Mariboru, p. Pesnica. 8i3 „URAX-žreblji za čevlje" Patent glavice „Mauan s trikotno ostrino. Pošilja se vsako množino po pošti proti povzetju. Velikost št. 2, 1 zavoj po 1000 komadov K 5 85 Velikost št. 3, 1 zavoj po 1000 komadov K 7 85. Mnstrle q Versanilwerte „DRAI" Gradec, Stranciiertasse Št. 15, (KUar. 48.) Vlaič»r s 5 delavskimi močmi s« sprejme. Poleg mleka od 2 krav, vrta ia obilo zem]j», Še dobi 800 K stalne pUče, kakor tudi za razna dela 80 v dne?niaa v poletja in 74 v ptzimi paltg pijače ia kurjav». Rih«rd Ogriseg, 8tu-besbsrg pri Mariboru, p. Pesaita. ___________________892 Vila na deželi z vrtom ali veijim posestvom se kupi. Eventnelno Di te kujilo tudi večjo vilo. pripravljeno za zavod (penzijon). Ponudbe z navedbo ikrajne cene in dolgov na: Verwaltung des Rea-litätsn-MarktM, beh. baf. Realitäten Verkehr, Gradec, Hammer-linggaase it. 6._ 884 Gostilna na deželi tudi z meaarijo se išle za nakup. Ponudbe, v katerih se naj navede cena in br«-mena, se pošljejo na naalov: Ver valtong des Realititen-Marktu, beh. bef. Realitäten Verkehr, Gradec, Bammerlinggaue 6. 886 Kmetija a dobroohranjenimi poslopji se išče za nakup. Pismene ponadbe, ▼ katerih se mora navesti vel'kost posestva, prodajna cena in stanje dolgov, se naj pošiljajo na: Verwaltung de« Realitäten-Markte«, bth. bef. Realitäten Vsrkehr, Gradec, Hammer-linggasM. 887 Yini^arja z vočjo družino sprejme graščinsko oskrbništvo Jožefa pl. Kie-pach v KriSevcih na Hrvalksai. _____________890 Repo In zelje kupuje M. Berthjg, Maribor. 850 Posestvo ie mogoče z Itpim goa-dom kupi Matija Obran, Maribor, Fisihcrgagss 9. 883 Na prodaj a«v« zidan« tio ia d?o nadstropB» Mi« v ■•stu. davka in obilnakih doklad proste, s velikimi is majhnimi stanovanji jroti soiata obrnjen«, a« prodaj« pod lahkiod pogojL Vpraša se pri Jožefe N«kr«p v Maribor* Mozart-stra««« H. 29. 484 SLIVE, JABOLKA kupi 764 i OS. SEREC. Marih«r T«getthoff ovt ulica štev. 67. lEiiiiiliiiii sa K 8"20 i«« ¡Ali 4 K 3« v. I ? ««3 h> mer * lavi pc 40 saiii Sob«»® vr«Es sa vjltrs 1jx se sasas radij». Loniai«a-sa kuhinjske ša-telko „RapM" polovi na tiaoie žuželk t «al soji, X 570. Lovile« sank ,N«va" K 2 90 kom. Povsod aajboljii ospehi. Mnogo pohvalnih M ki». S« pelilja proti oovsatjs. ?<>iteiaa SO vin. SM^>liIjal^ea rt«*»*», Dsasaj m./7a. Netliag-3Mss St S«. (I JURIJ JUTSRSCHNIG sUHav in »iesltmt* 9 MAKsstnmsi —- Braadisgass« št. i-- 2S priporoča slaraesan občiiutv.-,, da jai poveri vsa dela noje atra-ke. Izvršujem jih v vseh «logi«, »lika» sob«, trgovine, dvatans, »sad« itd. po aiaki «eni. 2fil Gospodje ki so dobro upeljaui i industri-alnih krogih, pri Špediterjih, lekarnarjih, drogistih, rudnikih, poljedelskih sadru^th in veleposestnikih, dobe korutao ssuitopstto v kemični tovarni Hugsn Polftk, Kri. yisogradl, Jungmannova ullsa it. 33. 746 Pozor! Franc Drobnij lesni trgovec v Laškem trgu kopi vsako množine bukovih drogov (švelarjer) ter plača iste po 7'50 komad. Kupit» pa tudi okrogel bnkov les. 764 Pridnega vlnlSarja s (najmanj) 4 delavskimi močmi, se sprejme pri gospej Kdnig, vinograd, Št. Peter pri Maribora. 785 Rastlinski lim SILESIA 16 99 destiliran Iz viša lastnega pridelka. Pri oslabeloiti od starosti in želodčnih težkočah je Iz vin& destiliran atar kacjak ž« stoletja xnano preitkuiens okiepčilo. 12 let atareos v 4 pollitrekih steklenicah pošljem franko za 60 K, mlajšo £ letsega, čudovito bolečino tolažeie vdrjavalno sredi !to «oper trganje v udih, 4 pollitrtke steklenico 48 K. Vino od 66 litrov naprej. Beli rizliag ia ?deči bur-guniea per liter K 4'60. Tijr: veii i L. t IlertI, »«iefioaestnik, grad uktllč pri Ko-_____njisah, atejerak«. Vs«h vrst im za lurjavo iadi iia štoru takoj kupi E. Wasisk, Maribor, Tegethofova ulica štev. 19. ioipe" ki »o dobro upeljan« v indoairi-alsih krogih, pri špediterjih, lekarnarjih, drogistih, rudnikih, poljedelskih ss)dxug«li in 7elepci>sst-nikih, dobe koristjo «u>opnvo v kemični tevarni Hugon Pollak, Kri, Vinograd!, Jttngmannova oStes It. 33. 746 tekoč, za takojšnjo porabo j« poštne in železniške «rade, oblssti in industrije. Ce?sa zm 2 kg K 1*60. Za pjskašnjo se pošilja po pnštaem povzetju td 5-kg naprej Pri večjem naročilu prednostne cene. Velika razpošiljalnica: (Kienr. 40.) Indnstri n Ver9andwerk gUrsi", Gradec, Stranehergssse it 15. Teltfon 2565. '■M Gosje peruti in perje z ali brez trdega in stranskega perja (kjer mogoče tudi srednje glavno pero) kupuje vsako množino tovarna krtač Mavr v Steyr ju na Gornje Avstrijskem. (Moise ia) Dražba cerkvenega vina bo v torek dne 13. novembra 1917 pri v. Petra pri Cerkveno predstojništvo. 9Í7 mm dni? KUPITE Klaverjev koledar 1918. To je pravi misljoneki isoledlds*, katerega naj bi imeli v vsaki hiši i » d! u ž i m L Lepo in poučno beriio za ljubo mladino. Tudi našim vrlim vojakom, posebno ranjencem po bolnišnicah in lazaretih, bo Klaverjev koledar zvest tovariš in prijetna tolažba v težkih urah. Jako genljive kol tudi zabavne povestice s slikami so vzete iz misijonskega Življenja in kažejo ideal krščanske ljubezni. Naj omenimo povesti:) »Dobri pastir«, »Misijonarjev kuhar«, »Misijonar kot zobozdravnik«, »Bičanje preide, Jezus pa ostane« i. t. d. — Izmed lepih slik bi ljube bralce posebno znale zanimati sledeče: »Slika afri-kanskega malika«, »Škof Ceneč na obisku pri črnem glavarja«, »Trije srečni črni prvoobhajanci v starosti 75tih, 3Ve in štirih let«. I koledar stane 40 winarje^ poštnine prosto; kdor pa naroči cel tucat (12 kosov) ali več, dobi pri vsakem tucatu en koledar zastonj« 948 Naročila sprejema DRUŽBA SV. P DTRA KLAVERJA. LJUBLJAN ; r red škofijo 8. 8. novembra 1917. SLOVENSKI «0$P«iI>AM. Stran Z. Dražbe vina v Framu. V pondeljek, dne 12. novembra 1917 se vrši dražba cerkvenega vina v Bukovcu in Črešnjevcu pri Framu. Začetek ob 10. uri dopoldne v Bukovcu. 949 Cerkvena predstojništv?o v Framu m Zahvala» t globoki žalosti nad smrtjo našega preljubljenega moža oziroma očeta, gosp. Franca Auguštin, veleposestnika in obč. odbornika izrekamo vsem, ki so rajnega spremili k zadnjemu počitku, najsrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvalimo prečaati t»mn gosp. župniku slivniškemu za versko tolažbo v bolezni in za po delitev sv. popotnice, preč. g. kaplanu in dragim sorodnikom in prijateljem, ki so prihiteli, da so počastili ranjkega. V Dobrovcah, dne 25. okt 1917. Zit premnoge dokaze odkriteg» sošnta, ob smrti našega prel jub j enega, napozebnags s>na. «tiroma brata Karla Brezočnik, c. k?, računskega pod asinlka, »—mi—imi— m umi -« ki je dne 23. akt. mirno v Gospoda zaspsl, ii.?eks«io vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prav toplo ztkralo. Prar posebno pa se čstiiao dolžni, zahvaliti se prečaititi dtshovičiai ter gospodom in gospodičnam pevkam. Iskreno zs^ralo naj sprejmejo vei številni domači in *o,i ndeležniki pogreba. Bog povrni vsem stot.ro! Sr. Lovrenc, dne 5. nov. 1917 •51 Žalujoča rodbina Brezočnik. 3»S H n. m* 938 Žalujoči ostali. ZAHVALA. Povodom bridke, nenadomestljive izgube naše iskreno ljubljene pre-blage soproge, oziroma mamice in tete gospe Marije M, izrekamo tem potom za vse v tako obilni meri izkazano sočutje našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo ;>reč. duhovščini, v prvi vrsti veleč. g. dekanu Tomažiču za ganljivi govor ob odprtem grobu predrage ranjke in vsi*m blagim srcem, ki so jo spremili k večnemu počitku. štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi leta 1918 stalne viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji za delo v amerikan-8kih vinogradih in drevesnicah v gojenji in sajenju sadonosnikov in sicer priredi te tečaje: 1. na deželni sadje- in vinarski šoli v Mariboru. 2. na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici. Ti tečaji se začnejo dne 15. februarja in se končajo s 1. decembrom 1918. V Mariboru se sprejme 14, in v Silberbergu pa 2fi viničarskih in posestniških sinov. Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje, popolno hrano in mesečno plačo 10 K. Izobrazba v teh kurzih je v prvi vrsti prak tična, teoretična le v toliko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne viničarje. Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabnosti. Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti koleka proste prošnje najkasneje do dne' 15. januarja 1918 na štajerski deželni odbor. V tej prošnji se mora izrecno povedati, v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti: 1. dokaz, da je prosilec star 15 let, 2. spričevalo poštenega obnašanja, katero mora potrditi župnik, 8 zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni. 4. šolsko odpustnico iz ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo od dne 15. februarja do dne 1. decembra 1918 nepretrgoma v tečaju in H« slušajo vse izobrazbe zadevajoče na-redbe deželnih strokovnjakov V Gradec, v oktobru 1917. (gg mem.) ŠTAJERSKI DEŽELNI 0DB0E. z družino se takoj sprejme pri graščinskem oskrbništvu v Gornjem Ptuju, p. Ptuj. 897 Asi ZAHVALA. Dne 4. t. m položili smo k večnemu počitku telesne preostanke na-Sega nepozabnega, dobrega in skrbnega očeta, oziroma soproga, tasta in zeta Antona Turnšek. Veličastni pagreb je nam bil dokaz, kako spoštovan je bil blagi pokojnik. V naši tugi in žalosti nam je bilo to tolažilno. Radi bi se zahvalili vsakemu posamezno, a ker to ni mogoč«, izrekamo tem potom zahvalo častiti duhovščini z gospodom dekanom na čelu za veličastno cerkveno opravilo, gospodom pevcem za ginljivo petje, vsem darovalcem krasnih vencev, gospodoma Ivanu Hribarju, ravnatelju sedaj v Mozirju, in Rudolfu Maister, c. kr. majorju v Mariboru, katera sta mesto venca podarila večjo svoto v blagi namen, in vsem onim, ki so od blizu in daleč prišli izkazat pokojniku zadnjo čast, zlasti gospodu voditelju politične ekspoziture v Mozirju, gaail nim društvom, raznim korporacijam ter odposlanstvom iz okolice, iz Celja, Maribora, cele Savinjske doline in iz drugih krajev Spodnje štajerske. Marija Nazarje, d»e 24 vinotoka 1917. 38t> Buče pri Kozj-m, dne 29. oktobra 1917. Žalujoča rodbina I v ni k. . otle aa žganje tu za kuhanje ter parjenje svinjske krme, slamoresnice, mline i t. d. vse prvovrstno ima naprodaj m jflteiR if# M^mmm* Najsrčnejša hvalo vsem ki so izkazali našemu n?pozabnemu možu in dobremu očetu zadnjo čast in vsem, ki so položri vence na njegovo krito! Prisrčna hvala g žup»iku Sircu za ganljive besede cb odprtem grobu, ka kor tudi g. županu Duernanu in gospej Dreflakovi, koja sta nam toliko pomo gla v teh težkih dnevih. Enako g. dr. Schusterju za ves trud. S posebno hvaležnostjo pa se bomo spominjali vedno cenj. nadučiteljeve rodbine Sekimikove za njeno odkrito prijateljsko pomoč, ki nam jo je izkazala ves čas dolgotrajne ¡»olezni. Za »jo ne najderne zahvale v besedah, naj ji poplača Bog! 847 I M »oštanl štev« ISO. Sv. Florjan pri Rogatcu, dne 20. oktobra 1917. »17 941 B o d bi a a Turniekova. Rodbina Aiiernik. t Naš iskrenoljnbljeni nepozabni soprog aia, brat, stric gospod Vladimir Fepian, l§j uradnik c. kr. okrajne)a glavarstva Slovenjigratfec ter lovee pn ne»em c. in kr. lavekem batiljenu je dne 2. septembra 1917 v 35 ldia s*oje »Urosti storil za domovino junaško murt. Sfetc mašj-zadašniae u prehitro odvzela pokojnika «o so brala t pondeljek. dce I oktobra 1917 v žapnijuki ccrkvi v Šmart-fc ncin, tor torek dne 3 J. oktobra 1917vmess»i cerkvi y Sl«venign.dc«. Ob enem se te« potom zahraljojeai» za došle izraze sožalja rte» ostalim aoroduikom in znancem. Slovenjgradec, dne 1. novtinbra 1917. Mihael Ferjan. oje. Tar«zija Ferjan, «»proga. Milan Ferjan, brat. Pavlina Ferjan rej Runsve, avakinj*. MIlan in Danica, nekaka. 846 fp ' ' ' Stei-S ••' te •: v , MČUsMM • .'..V? H 1 I i * -Strsn 8. SLetTBPfMH mt&mim. 1 8. «tT«*bra 191' i/4 "i ' S % «*»*«(»! ? * sva Kznosi ' Davka prosto 5 Davka prosti 5 1| o o 8 8" II o 3 o 110 posojilo aviii zakladni doiži 9250 P Podpisovalec prejme nagrado l\2°\0 in pri državnem posojilu, ki se amortizira, vrhutega enomesečno obrestno nagrado. BrŽaifllO possjilo se v letih 1923 do 1957 z žrebanjem povrne. Državni zakladni listi se dne 1. avgusta 1926 plačajo nazaj« Podpisovanja in pojasnila pri poštno-hranilBioiemJuradu in pri poštnih uradih, pri davkarijah, državnih blagajnah, pri avstro ogrski banki in njenih podružnicah, pri vseh bankah, bankirjih, hranilnicah, zavarovalnih zavodih, kreditnih zadrugah in njih 'zvezah. ; g§ Ugodnosti avstro-ogrske banke in blagajne za vojno posojilo pri posojilih v svrho podpisovanja. n ec. 1 Ubftftri] la nbM» KMtite mmib&Hu mamin mtsoL ONi BeSkemb mu Dfafti u BtodBatm»