r«i*niu plačana T (oUrlnL
II. izdaja.
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj razven T ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna itevilka Din 1*—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20’—, za tujino 80'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telelon uredništva 30-70. B0-G9 tn 30-71
Jugoslovan
Rokopisov no vračam«
Oglasi po tarifi In dogovoru.
Uprava v Ljubljani. GradiSče 4, tel. 30-G8. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St 24. tel 29-G0.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt ček. nič., Ljubljana 1G.62L
St. 98
Liubliana, sreda, dne 29. aprila 1931
Leto II.
LIJON BERARD, francoski pravosodni minister, eden izmed kandidatov za mesto predsednika
republike.
Predsedniške volitve v Franciji določene na 13. maja
Pariz, 28. aprila. AA. Danes bo predsednik vlade predložil predsedniku republike v podpis dekret, ki se z njim sklicuje na dan 13. maja velika narodna skupščina k izvolitvi novega
prp-’ -ir,ika r«1—
Albert Thomas v Beogradu
 grad, 28. aprila. 1. Z brzovlakom je davi
ob 8. dopotoval v Beograd ravnatelj Mednr rodnega urada za delo g. Albert Thomas, še predno je vlak prišel, se je na peronu zbralo večje število uglednih oseb za — jem odličnega t 'ta. Zunanje mlrr trstvo je zastopal pomočnik Fotlč, za francosko poslaništvo pa je prišel odpravnik poslov. Navzoči so bili še zastopniki raznih gospodarskih ustanov. Ko je ob prihodu vlaka Thomas stopil lz vagona, se je pozdravil z navzočimi, nato pa se je odpeljal v hotel »Srpski kralj«. Danes ob 10. dopoldne Je Thomas pcsetil predsednika vlade, ob 10'30 pa ministra za so-cljalno politiko In narodno zdravje. Ob 13. Je minister za socijalno politiko Nikola Preka priredil na čast Thomasu kosilo v hotelu »Srbski kralj«. Kosila so se med drugimi udeležili tudi ministri dr. Marinkovič, inž. Sernec in Stanko Šibenik. Popoldne ob 16. je imel Thomas v dvorani Industr-^-.ke zbornice konferenco z zastopniki delodajalskih organizacij. Ob 18. je posetil Delavsko zbornico, kjer je imel konferenco z za-
r.  (jplo—•-’*! O”""'"'-eclJ.
Program konference Male antante
Bukarešta, 28. aprila, n. V ponedeljek 4. maja bo v Sinaji politična konferenca zunanjih ministrov Male antante. Na dnevnem redu konference bo v prvi vrsti vprašanje o zadržanju Male antante napram nemško-avstrijski carinski uniji. Pričakujejo, da bo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš na konferenci znova predlagal, naj se sklene trgovski sporazum med državami Male antante in Sovjetsko unijo. Na konferenca bodo zunanji ministri držav Male antante razpravljali tudi o sovjetskem dumpin-gu. Inicijativo za razpravo o tem vprašanju bo dala romunska delegacija.
Komunistična špijonaža v Nemčiji
Frankfurt, 28. aprila, n. »Frankfurter Zeitung« poroča, da je policija izsledila veliko komunistično industrijsko špijonažno mrežo po vsem Porenju. Razkrila Je celo vrsto komunističnih celic. V nekem podjetju so policijski agenti aretirali inženjerja, ki je komunistom dajal vse načrte in črteže. V Kolnu so aretirali 14 komunistov.
Položaj na otoku Madeiri
London, 28. aprila. AA. Portugalske čete so pričele vojno operacijo proti upornikom na otoku Madeira. Angleški državljani so nastanjeni v nekih hotelih, ki so jih obkolili angleški mornarji. Vladne !n uporniške čete so priznale to ozemlje za nevtralen pas.
Lizbona, 28. aprila. AA. Službeni komunike pravi, da se je oddelek vladnih čet izkrcal 20 km severovzhodno od Funchala in porušil radio-postajo. Po daljšem boju z uporniki »e ie zopet umaknil na vojno ladjo. Ujel je 16 vstašev. Akcijo so podpirala letala in vojne ladje
Southampton, 28. aprila. AA. Semkaj je prispel iz Madeire vikomt Ullswater. Dejal je, da so prebivalci otoka zbežali v gore. Uporniki se pridno pripravljajo na obrambo. Kopljejo strelne jarke in minirajo ceste. Vstaši imajo težke topove in veliko strojnih pušk. Po mestu križari vojaštvo v jeklenih čeladah.
Lizbona, 28. aprila. AA. Po uradnih vesteh iz Madeire so se vladne čete izkrcale pod varstvom zapornega ognja vojnih ladij v bližini Funchala in takoj zasedle mesto. Ko so čete uničile nekaj mestnih naprav, so se vrnile s 16 ujetniki na vojne ladje.
Madjarski teroristi pred sodiščem
(lana ieroritsiične skupine iz Subotice so priznali svoge zločine - Cilji njihove akcije Soudeležba madjarskib uradnih mest - Proces proti skupini, ki je organizirala atentat na vlak s poklonitveno deputacijo iz Savske banovine
Beograd, 28. aprila, o. Pred nekaj dnevi je bil pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu končan kazenski proces proti članom madjarslce teroristične organizacije v Subotici, ki so bili zaradi svojega nezakonitega in terorističnega delovanja obtoženi zločinov po členu 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. V tej skupini so bili obtoženi: .acko Mihajlo, Bodiš Tivadar, Samo Janoš, Zvarinji Jene, Račko Dezider, Nanaj Cabo, Kasibaj Ištvan in Kalman Dragotin. Po členu 2. omenjene'"' zakona je bil obtožen Rak Elek.
Proces je trajal pet dni. V tem času je sodišče ugotovilo krivdo obtoženih, ki so pred sodiščem brez vsakega pritiska priznali svoje zločine. Glavna oseba v tej skupini je bil Račko Mihajlo. On je od oktobra 19929. pa tja do svoje aretacije v oktobru 1930 bival v Subotici in vzdrževal veze s sovražniki naše države na Madjarskcm z namenom, da dobi pomoč za pripravljanje nasilne spremembe političnega stanja v naši državi. Daljnji njegov cilj je bil, da se nekateri doli kraljevine Jugoslavije nasilno odcepijo od celine in spoje z madjarsko državo. Sredstva za borbo, ki jih je Račko priporočal ostalim obtožencem, — našim državljanom — so bila tale: V slučaju vojne z Madjarsko naj bi se ne odzvali svoji vojaški dolžnosti. Objekte, ki služijo javnemu prometu, naj bi v korist Madjarski a v škodo naše države z razstrelivi porušili. Da bi omogočil izvedbo te protidržavne akcije, je Račko svoje pomočnike oskrboval z denarjem in jih spravljal na Madjarsko, kamor je tudi sam hodil. Tam se zarotniki dobivali potreben pouk v ravnanju z razstrelivi in z orožjem. Vsa ta skupina je bila v zvezi z neko družbo na Madjarskem, ki deluje proti ureditvi naše države in proti javnemu miru pri nas.
S priznanjem obtoženih je dokazana nji-
hova zveza z nam neprijazno razpoloženimi duhovi na Madjarskem, dalje soudeležba uradnih oseb pri prehajanju teroristov preko mejo in pri vežbanju in ravnanju z razstrelivi in orožjem. Te vežbe so se vršile v okolici Budimpešte, na madjarskem vojaškem vežbališču, kjer so teroriste preskrbovali z orožjem in z eksplozivnim inaterijalom.
Na osnovi teh dokazov je sodišče obsodilo: Račka Mihajla na 6 let robije, Saba Janoša in Zvarinjija Jeneta vsakega na 4 leta robije, Bodiša Tivadarja in Kalmarja Dragutina vsakega na 3 leta robije, Na-naja Caba in Kasibaja Ištvana vsakega na 2 ieti robije, a Račka Deziderja na 1 leto robije. Rak Elek, ki je za vse te akcije vedel, pa jih iz strahu pred maščevanjem ni prijavil oblastvom, je bil oproščen kazni. Vsi obsojenci so bili razen tega kaznovani z izgubo častnih pravic za pet let.
V tej teroristični aferi sta dva momenta posebno važna: 1. nepobitno ugotovljeno dejstvo, da so teroristi dobivali vso moralno in materijalno pomoč iz Madjarske, in 2. da je bilo v to akcijo vpletenih nekaj bednih kreatur, pri katerih nikakor ni šlo za idejen boj, temveč so jih vodili samo najnavadnejši materijalni oziri. Slučaj Račka Mihajla, ki je bil kolovodja te tolpe, je povsem edinstven. On se je zapletel v to akcijo, ker so mu nekatere budimpe-štanske osebnosti po svojih agentih obljubile, da bodo šolale njegovo hčer, če jim napravi nekatere protiusluge. On je na to pristal kar iz lahkomiselnosti. Ko so mu nalagali vedno težje obveznosti, je napravil vse, kar so od njega zahtevali; sam pa se je s tem materijalno okoriščal.
Z zaključkom te afere pa še ni končana akcija, ki jo vodijo naši sovražniki, poslužujoč se brezvestnih ljudi, proti naši državi. Pred državnim sodiščem za zaščito dr-
žave se je začela danes nova kazenska razprava.
Bistvo zločinov je isto, samo osebe na zatožni klopi so nove. Začela se je razprava proti Andreju Tilmanu, Antonu Kor-manu, Miji Kirhmajerju, Aleksandru Grosu in drugim, skupaj proti 15 osebam. Od teh so trije zbežali preko meje. Oni so obtoženi po členu 1 zakona o zaščiti države. Dva od obtoženih sta iz boljše družbe, onadva sta advokata, drugi pa so obrtniki in kmetje. Tudi sedanji obtoženci se, kakor obtoženci iz prejšnjega procesa, niso dali zavesti k zločinskim akcijam proti državi iz prepričanja, teur. eč iz malenkostnega koristoljubja. V o’ tožnici, ki je bila danes prečitana pred sodiščem, se obtoženci dolže, da So pripravljali nasilno odcepitev ozemelj od naše državne svojine. Dalje sj obtoženi, da so, kakor tisti iz prejšnjega procesa, stali v tesni zvezi z našimi so vrayn"3 na Madjarskem, da so dobiva1! od njih orožje in razstrelivo, da so se dajali poučevati v ravnanju z orožjem in razstrelivom, in da so imeli nalogo rušiti objekte, ki služijo javnemu prometu. Oni so lansko lepo poskušali izvršiti atentat na vlak, s katerim se je peljala v Beograd pokle-itvena deputacija iz Savsko bano vino.
V obtožnici državni tožilec podčrtuje, da so obtoženci priznali dejanja brez kakršnegakoli pritiska in da so sami prečitali zapisnike, predno so jih podpisali V teku razprave pridejo gotovo, kakor v prejšnjem procesu, na dan dokazi o delu naših sovražnikov v sosednih državah, ki so v nekaterih jugoslovanskih emigrantih s Perčecein in Paveličem na čelu našli zveste izvrševalce svojih namer. Za sedaj je jasno, da je ta afera v zvezi s prejšnjo, ker so vse osebe iz inozemstva iz istih krogov zapletene v sedanjo afero.
Sestanek komisije za kontrolo avstrijskih financ
Francija, Anglija in Italija so se sporazumele, da se sklice seja te komisije radi proučitve nemško* avstrijske pogodbe
Rim, 28. aprila, n. »Tribuna«: poroča, da so zastopniki Velike Britanije, Francije in Italije izmenjali svoja mišljenja o tem, da bi se pred sestankom Sveta Društva narodov vršila seja komisije, ki ima nalogo kontrolirati avstrijske finance. Ta komisija, ki so jo leta 1923 ustanovili zastopniki držav, ki so jamčile za takratno avstrijsko posojilo, namreč Velika Britanija, Francija in Češkoslovaška, bo morala sedaj proučiti zasnovano avstrijsko-nemško carinsko unijo in ugotoviti, dali jo ta carinska unija v kakršnemkoli oziru v nasprotju s protokolom z dne 4. oktobra 1922, s katerim je Avstrija napram zavezniškim državam prevzela obveznost, da bo varovala svojo politično in gospodarsko nezavisnost.
To vest komentira rimski list tako-le: Izgleda, da so končno našli pravo pot. Čudimo se že, pravi list, zakaj so si vlade, ki so direktno prizadete spričo zasnovane av-strijsko-nemške carinske unije, toliko razbijale glave pri iskanju procedure, po kateri naj bi se rešil ta problem in ustvaril forum, ki bi bil kompetenten, da sklepa o tem vprašanju, ko vendar že obstoja organ, ki so ga ustanovili za to, da kontrolira in nadzira vso, kar sc nanaša na finančni in gospodarski položaj v Avstriji. Ta organ je baš ta kontrolna komisija, ki ima še to prednost, da jo je ustanovilo Društvo narodov, v katerem so včlanjene vse države. Ta komisija bo torej mogla rešiti to vprašanje v interesu vseh držav, posebno pa onih, ki so direktno prizadete zaradi nameravane avstrijsko-nemške carinske unije. List končno izraža prepričanje, da bodo vladni krogi to vest potrdili in da bo finančna kontrolna komisija zavezniških držav proučila z vso resnostjo in rešila s pozitivnimi rezultati vprašanje zasnovane nemško-avstrijske carinske unije.
Dunaj, 28. aprila. AA. Korbiro poroča: Včeraj je dunajska vlada prejela vabilo
tajništva Društva narodov, naj se da zastopati na majskem zasedanju Sveta društva narodov, na katerem pride v razpravo avstrijslco-nemški protokol o carinski uniji. Avstrijska vlada je odgovorila, da vabilo sprejme, in sporočila, da pride v njenem imenu v Zenovo podkancelar in minister zunanjih zadev dr. Schober.
Dunaj, 28. aprila, d. Snoči je prišla iz Rima sem vest, da bo nemško-avstrijski carinski načrt proučil tisti finančno-kon-trolni odbor, ki je bil leta 1922 postavljen, da vodi finančno jerobstvo nad Avstrijo, in da v glavnem pazi na to, da ostanejo avstrijske zastave za posojilo Društva na-
rodov neomejeno ohranjene za obrestno službo tega posojila. Ker pa te zastave z načrtom carinske zveze niso na noben način tangirane, namerava avstrijska vlada za slučaj, da bi se vest iz Rima izkazala za resnično, obvestiti finančno kontrolni odbor, da sedanjim finančnim položajem Avstrije ni dan niti najmanjši povod, ki bi upravičeval kontrolni odbor h kakemu nastopu. Tudi s carinsko zvezo na noben način ne bo tangirana obrestna služba za posojilo Društva narodov. Ta korak Avstrije bo najbrže združen z diplomatično akcijo v Rimu in bo izvršen morebiti že v najkrajšem času.
Razvoj političnih prilik v Romuniji
Jorj^ina stranka bo sodelovala pri volitvah z liberalci, narodno-
kmetska stranka pa s socijalisti in narodnimi manjšinami
go. Danes je prevzel svoje resorne posle.
Bukarešta, 28. aprila. AA. Rador poroča: Novinarji, ki so tukaj zastopani na kongre-
Bukarešta, 28. aprila, n. V političnih krogih prevladuje splošno prepričanje, da bo vlada meseca junija razpustila parlament in takoj nato razpisala nove volitve. Ministrski predsednik prof. Jorga je poslal prvakom svoje stranke pismo, v katerem je dejal, da on ni šef stranke in da se volitev aktivno ne bo mogel udeležiti. Voditelji Jorgove stranke so se včeraj sestali s šefom liberalne stranke Duco. Na tem sestanku so sklenili, da nastopijo pri volitvah enotno. Nacionalno-kmečka stranka pa je sklenila, da bo pri volitvah sodelovala s socialisti in narodnimi manjšinami.
Titulescu je včeraj odpotoval iz Romunije v London. Pravijo, da se bo umaknil iz političnega in diplomatskega življenja. Med tem je v Bukarešto prispel zunanji minister Ghica. Takoj po svojem prihodu se je sestal z ministrskim predsednikom Jorgo in v posebni avdijenci je kralju položil prise-
su Male antante tiska, so včeraj položili venec na grob neznanega junaka. V imenu jugoslovanskih novinarjev je govoril direktor 2ivančevič, v imenu češkoslovaških pa urednik Svihovski. Danes v torek, sprejme novinarje predsednik vlade prof. Jorga, v sredo pa Nj. Vel. kralj Karol.
Dogodki na Španskem
Madrid, 28. aprila. AA. Vojno ministrstvo je pozvalo večje število oficirjev, naj podajo ostavko ali pa naj preidejo v rezervo, ker je vlada sklenila, da zniža vojsko.
Železniška nesreča v Parizu
Pariz, 28. aprila. AA. V bližini bastilslce postaje sta snoči o 19. trčila dva vlaka. Ranjenih je bilo 80 potnikov,
Fašistovska nasilja v tržaški cerkvi
Tržaški fašisti so vdrli med mašo v šentjakobsko cerkev in razgnali ljudstvo
Beg z dežele
Š« vedno j© narodna zakladnica dežela s evojim kmetskim prebivalstvom. Živila, si-rovine in vedno svež ljudski materija 1 daje narodu samo dežela. Vsa mesta se razvijajo le vsled dotoka z. dežele in če bi usahnil ta, bi usahnila tudi mesta. Prav tako pa tudi industrija živi v prvi vrsti od dotoka z dežele, ker fabrike in mestuo življenje tako zelo izčrpavajo ljudi, da bi zmanjkalo tudi pri vedno večjem izpopolnjevanju strojev ljudi, če ne bi dajala dežela vedno novih sil. V največjem interesu mest in na-&ih podjetij je zato, da je dotok z dežele vedno stalen, a da je tudi kvaliteta v mesto prihajajočega življa čim boljša. Kajti od kvalitete dotoka je tudi odvisna bodoča miselnost in moralna sila mest. V tem je vzrok, da bi se morala mesta vse drugače zanimati za napredek dežele, kakor pa se dejansko.
Kakor pa je dotok z dežele potreben in koristen ter za le premnoge kmečke ljudi edina možnost, da se prežive, tako pa postane škodljiv in usodepoln, kadar zavzame prevelik obseg. Takrat pa že ne moremo več govoriti o dotoku sil z dežele, temveč o begu z dežele in že več let slabi ta pojav naše kmetsko gospodarstvo, ki je še vediu. osnova vsega našega gospodarstva.
Zlasti katastrofalen pa postane beg z dežele takrat, kadar ljudje ne dobe dela in kadar je vsa posledica bega z dežele ta, da se v mestih poveča brezposelnost, na kmetih pa manjka delavcev za najpotrebnejše delo. Izguba je s tem dvakratna: mesto mora prehranjevati brezposelne ljudi, ki bi mogli na deželi dobiti delo, na kmetih pa zastaja delo, ker manjka onib ljudi, ki v mestu ne morejo najti dela. Škoda, ki jo vsled tega trpi narod in vse njegovo gospodarstvo, je na dlani.
Beg z dežele je zalo treba ustaviti. To pa je do>segljivo le na en način, da postane dežela prav tako privlačna, kakor je mesto. To pa danes ni in samo še prirojena ljubezen do rodne grude preprečuje, da ne nastane splošen beg z dežele, kakor se je v nekaterih deželah tudi v resnici že zgodilo. Danes je žal tako, da je dežela privlačna le za turista, ne pa za tistega, ki išče delo. Meščan hiti v deželo na odpoči-tek, kmetski človek pa v mesto na zaslužek in tudi zato, da pride v mesto.
Pri tem pa je treba vpoštevati še psihološki moment, ki veča beg z dežele. Vedno bolj se vsiljuje narodu mnenje, da so mesla tako silno nad deželo. To mnenje se širi od vsepovsod in izb a jr. še iz onih starih fevdalnih časov, ko je moral kmet pred vsakim slugom stati s klobukom v roki in v največji ponižnosti. Od listih dob se je to mnenje skoraj ukoreninilo in vsak mestni človek, ki zna komaj pisati in brati, se smatra silno mnogo nad kmetom, ker pozna pair pridobitev civilizacije, ki jih na deželi že ne poznajo. Odtod tudi tisti tako smeš.io neumen predsodek o manjvrednosti kmeta in tisto nekulturno govorjenje o >zabite.n kmetu«, kar je zlasti priljubljeno pri bogatih, a nenaobražonih meščanih. A v tem omalovaževanju kmeta in njegovvg-i dela je velik — in morda največji — vzrok bega ■i dežele. Dati kmetu večji ugled, je zato prvi ,-ogoj za ustavitev bega z dežele, ker je v tem tudi pogoj kmetove ljubezni do zemlje.
V /.vezi s tem pa je treba dvigniti tudi vse kulturno življenje na deželi. Priznati je treba, da se je v tem pogledu že mnogo storilo, a treba je storiti še več. Vas mo-a priti do svojega kulturnega življenja, la bodo ljudje na deželi imeli doma lepo, da jim ne bo treba samo garati, temveč da jim bo dana tudi lepa zabava. Standard življenja na deželi je treba dvigniti, ker je sedanji prenizek. Kmetski človek, ki je okusil življenje p) fabrikah in mestih, ta se ne vrne več na deželo, tega je mesto čisto osvojilo, pa naj v mestu pogine od lakote.
A sanacija vasi, dvig kmetijske produkcije, izboljšanje cen za kmetske pridelke, uvedba domačega dela v kmetskih hišah, vse to so sredstva, ki morajo omejiti beg ■t dežele. Ali poleg teli materielnih odpo-močk iv bo vedno odločilnega pomena tudi psihološki. Ne bo konca bega z dežele, če »e bo manj cenilo kmetsko delo od mestnega, če se bo govorilo in postopalo, ko da je dežela manj od mesta. Dežela in mesto sta dva enakovredna faktorja, ki morata drug drugega dvigati, ker le tako bosta oba napredovala.
Danes se polaga največja pažnja na razvoj mest, kjer se hoče koncentrirati vse dobrine, ki jih sploh rodi kulturno življenje, d oči m naj deželi ostanejo le ostanki. To je »motno naziranje in škodljivo prizadevanje, ker dežela ne more živeti h ret kulturnih
Trst, 28. aprila, v. Kakor vsako nedeljo so se šentjakobski in magdalenski Slovenci tudi predvčerajšnjim ob i). uri zbrali v šentjakobski cerkvi, kjer je župniški upravitelj Ivan Omerza imel običajno pelo mašo s slovensko pridigo. Kakor v zadnjem času sploh se je zbralo v nedeljo v prostorni cerkvi silno mnogo ljudstva, da posluša božjo besedo v materinščini. Spredaj lik za obhajilno mizo je bilo mnogo slovenskih otrok in za njimi vse ljudstvo.
Maša se je bila že pričela, ko so vdrli v cerkev fašistovski elementi iz šentjakobskega okraja. V majhnih skupinah so prodrli na vse dele cerkve. Ko se je duhovnik obrnil do ljudstva in mu v slovenščini pričel oznanjati božjo besedo, so zagnali fašisti velik hrup in sc pričeli vesli tudi na-
Beograd, 28. aprila. Novoj ob 23 05 odpo tuje iz Beograda pod vodstvom svojih učiteljev sto učencev beograjske trgovske akademije v Zagreb, da bodo prisostvovali proslavi Zrinjskega in Frankopana ter da vrnejo obisk zagrebških tovarišev, ki so prisostvovali svetosavski proslavi v Beogradu. Ti obiski med beograjskimi in zagrebškimi učenci so se začeli pred dvema letoma, ko so zagrebški dijaki prisostvovali svetosavski proslavi v Beogradu. Te izmenjave obiskov med Beogradom in Zagrebom so velike važnosti za naeijonnlno vzgojo oinladine in dviganje njene ljubezni naprain kralju in domovini. Učitelji so pozvali učence, naj v čim večjem številu
Sinoči Be je vršil v krasni dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani redni letni občnd zbor G remija trgovcev v Ljubljani.
Uvodoma je načelnik g. Gregorc pozdravil navzoče, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano Trgovskega doma, ter posebno pozdravil zastopnika kr. banske uprave dr. Frana Sinka, zastopnika Zbornice TOI g. Ivana Jelačina ml., zastopnika Trgovskega društva »Merkur« dr. Windischerja, zastopnika gg. Kovača in Medicarja ter zastopnika gremijalne šole gosp. Gruma.
Spomnil se je nato umrlih članov: Frana Berganta, Ivana Verniku, Frana Peterca, Janeza Poženela, Petra Kozina, Adolta Mikuscha, Ane Gerber, Josipa Bahovca, Jeana Fajdiga, Jaroslava Neškudla, Josipa Ferenca, Marije Pock, Franja Szantnerja, Ane Lapajne, Lucije Treo, Leo Lavriča, Frančiške Palčar, Petra Slepiča, Jerneja Serjaka, Jakoba Molana ter Honiga, kar zborovalci stoje vzamejo na znanje.
Poročilo načelstva.
G. načelnik analizira sedanje gospodarsko stanje ter posebno povdarja skrb Gremija -.a omiljenje davka na poslovni promet. V istem smislu se je Gremij zavzel tudi pri zaščiti trgovskih interesov na polju avtonomnih davščin. Poročilo posebno povdarja ogromen oddih vseh pridobitnih krogov z viteškim aktom našega vladarja dne 6. januarja 1929. Izvršile so se v javno-političnem življenju spremembe, ki so v teku leta 1929. doprinesle k ratifikaciji mednarodnih paktov in s tem utrdile položaj naše države in ugled v zunanjem svetu. Zakonodaja je prišla v pospešeni tempo, in kadar nov obrtni red, h kateremu je Gremij prispeval mnogo gradiva uzakonjen, bodo prenehale razne anomalije, ki še vladajo v trgovskih vrstah. V is-razdobju tudi Gremijeva zasluga, da je v letu 1929. bila trošarina na vino in žganje razši—ena na vso državo.
Leto 1930. je potekalo v znamenju rapidnega padanja cen, poslovni promet se je znatno skrčil in zaostal za prejšnjimi leti. V tem letu je zakonodaja še prav izdatno poslovala. Važen je predvsem vinski zakon, nadalje zakoni o nelojalni konkurenci, prisilni per-vnavi in o razprodajah. Pri sestavi banovinskega proračuna je Gremij stavil svoje predloge, pretežna večina potrebščin banskega proračuna pa kliub temu odpade na trgovino. Važna je bila tudi reorganizacija finančne uprave, ureditev 20n/o kronskih priznanic, kakor tudi preuredbe taksnega zakona, ki se postopoma izvršujejo.
Posebno pažnjo Je Gremij posvečal samoupravnim davščinam, posebno proračunu mestne občtr - ljubljanske.
Po tej splošni gospodarski analizi grcmijal-nega delovanja je g načelnik podrobneje poročal o podrobnem delu, ki se je zelo pomnožilo (intervencije, pismene vloge itd. pri posameznih oblastih). Zadovoljivo se je rešilo vprašanje zapiranja in odpiranja trgovin ter praznovanja. Tudi drugim javnim vprašanjem je posvečal Gremij ",o pažnjo. (Vprašanje carinarnice, poštnega, telefonskega in brzojavnega omrežja, tujski promet, gremijalno šolstvo, so-cijalno skrbstvo itd.). Končno se je g. načelnik zahvalil vsem, ki so pomagali pri '•-'lu, posebno pa g. dr. Plessu kot uredniku stanovskega gla-si.a, ter uredniku kulturno-gospodarskega mesečnika g. Kavčiču.
Poročilo tajništva.
Tajniško poročilo, ki je pokazalo precizno sliko vsega gremijalnega dela, povdarja napredek Nabavi jalne zadruge uslužbencev drž. železnic,
dobriii. Ne vse v mesta, temveč misliti je treba tudi na deželo, v tem je glavno sredstvo ,/roti begu z dežele in prtrti povečava-nju brezposelnosti v mestih.
prani ljudem zelo nasilno. Deca je pričela bežati iz cerkve. Žene so s strahom in trepetom branile svoje otroke in se ž njimi umikale proti izhodom. Možje so stali mirno, ne da bi se postavili nasilnežem v bran. Premagovali so svoj srd. Solze so jim silile v oči, a pobesnelih nasilnežev niso zadrževali, da ne bi ti to vzeli kot izzivanje in za povod za še večje nasilje.
Duhovnik je stopil med svoje ljudstvo in ga branil. Otroke je miril, češ naj vztrajajo. Ljudje so se ozirali vanj, kakor da bi iskali pri njem pomoči. Ko so fašisti opazili, da se je duhovnik postavil v bran, so odnehali. Precejšnje število ljudi je zapustilo cerkev, za njimi so odšli še fašisti in nato se je maša nadaljevala.
prisostvujejo tej proslavi. Letos se pridružijo potovanju k proslavi Zrinjskega in Frankopana beograjskim učencem tudi učenci iz Ljubljane in ostalih večjih centrov naše države. Za letošnjo proslavo je razpisan natečaj za najboljša dela učencev in sicer za učence v Zagrebu, učence v Beogradu pod naslovom: Moji vtisi s proslave Zrinjskega in Frankopaan leta 1931, za zagrebške učence pa pod naslovom: Moji vtisi s svetosavske proslave leta 1931. Najboljša dela bodo nagrajena z nagradami po 500 Din. Nagrade se bodo razdelile na letošnji proslavi Zrinjskega in Frankopana v Zagrebu.
kakc*r tudt razvoj ostalega zadružništva, katerega članstvo predstavlja v Ljubljani ,/« prebivalstva, kar povzroča trgovini težak boj. Na vsakih 60 prebivalcev Ljubljane pride ena trgovina, zato je rentabilnost trgovine In podjetnost nazadovala. Poročilo v naslednjem priporoča trgovstvu, naj se konkurenca v interesu skupnosti giblje v dostojni in realni formi. V zadnjih letih se čuti močan porast novih trgovskih obratov, tako da znaša skupno število članstva 1368 trgovcev. V Isti zvezi se dotika poročilo pomanjkanja pozitivne industrijske politike s strani mestnega magistrata, ki je odvrnil industrijo iz gospodarskega centra naše banovine. Vprašanje inozemskih ln tudi domačih trgovskih potnikov se mora in se bo zajezilo. S primerno besedo žigosa g. tajnik tudi one »boljše kroge«, ki briskirajo našo trgovino z nakupovanjem v inozemstvu. Parola: »prvenstveno kupuj domače blago« mora postati tudi načelo naše naku-pujoče javnosti.
Poročilo se bavi tudi o trgovstvu na obroke, kateri bo treba tudi v nadalje posvečati vso pažnjo, ter konča z besedami gen. tajnika dr. Windischerja: »Dobri Bog naj nam da srečo, voljo in sposobnost, da bo mogoče najti pravo pot v nelahkih časih, ki jih izpoveduje bodočnost* !
Kot nadaljna točka dnevnega reda se je predložil s strani blagajnika g. Železnika računski zaključek ter je bil predložen proračun gremija za 1. 1931., ki izkazuje na rednih dohodkih 75.000 Din, na stroških pa 207.350 Din, katerih primanjkljaj se pokrije z gremijalnimi dokladami. Predlog je bil soglasno sprejet.
K besedi se je nato oglasil zastopnik kr. banske uprave g. dr. Sink, ki je v imenu oblasti želel gremiju veliko uspeha in napredka ludi v bodoči poslovni dobi.
Volitve.
Po prečit? n ju pravil se Je predložila enotna volilna kandidatna lista:
N ač e 1 s t v o: Načelnik: Gregorc Ivan, I. pod-načelnik: Vidmar Stane, II. podnačelnik: Smrkolj Albin.
Odbor: 1. J. J. Kavčič, 2. Soss Karol, 3. Bahovec Josip, 4. Pogačnik Pran, 5. Meden Vi or,
6.	Verbič Anton, 7. Fabiani Pavel, 8. Pavlin Fr.,
9.	inž. J. Kobi, 10. T*'«,hovec Ivan, 11. Breznik Venčeslav, 12. Krek Janko.
Namestniki: 1 K. A. Kregar, 2. Čebin Domenik, 3. Demšar Lovro, 4. Kamenšek Fran,
5.	Klemenc Fran, 6. Sušnik Alojzij, ki je bila enoglasno sprejeta.
Po izvršenih volitvah se je oglasil k besedi zastopnik TOI g. Ivan Jelačin ml., ki je v daljšem zanositem govoru apeliral na nov odboi- v izvajanju svojih dolžnosti ter posebno p tčr-tal razne očitke usmerjene na zbornico ter y > daril, da le zbornica vedno in ob vsr’:i priliki bila in tudi bo pripravljena trgovskenu stanu nuditi svojo pomoč. Trgovstvo pa opozarja, da si mora pač tudi samo vsaj posredno pomagati iz velike stiske, ki jo povzroča sedanja gospodarska kriza. Posebno je to vprašanje zveze Slovenije z morjem, važnost tujskega prometa ter potreba po zavarovanju trgovskih nameščencev. Izvajanja g. Jelačina so poslušalci odobravali z burnim aplavzom. (Zborovanje se še nadaljuje.)
Goriški nadškof dr. Sedej obolel
•frst. ‘28. aprila, n. Listi poročajo, da je gori-ški nadškof dr. Sedej znova obolel. Kakor znano, je nadškol dr. Sedej šele pred kratkim okreva) od operacije. Udeležiti se je mogel tako svečanosti o priliki svojega jubileja. Pred dnevi pa se je njegovo zdravstveno stanje spet poslabšalo, tako da je moral leči. Njegovo zdravje je sedaj zelo omajano.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 38. aprila. AA. Danes od 11. do lil. se je vršila pod piedsedništvom ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve generala Petra Zivkovita seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o tekočih zadevah.
Smrt 101-letne Zorke Karadjor-djevič, tete Nj. Vel. kralja
Pariz, 28. aprila, d. Danes je v Parizu umrla v starosti 101 leta princesa Zorka Karadjordje-vič, vdova princa Jurija Karadjordjeviča in teta Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Nastopna avdijenca našega poslanika v Bruslju
Pariz, 28. aprila. AA. Belgijski kralj Albert ,e sprejel danes v avdijenco jugoslovanskega poslanika generala Pešiča, ki mu je izročil svoja akreditivna pisma.
Bruselj, 28. aprila. AA. Ko je general Peter Pešič predal svoja akreditivna pisma belgijskemu suverenu. je odšel z vsem osobjem poslaništva na grob Neznanega junaka in položil tam krasen venec z jugoslovanskimi traki. V spremstvu g. poslanika so bili jugoslovanski častniki, ki študirajo v Belgiji. Tam je poslanika pozdravil v imenu belgijskega vojnega ministrstva polkovnik Coltin.
Premestitev
Bengrad, 28. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra za promet v soglasju s predsednikom ministrskega sveta prestavljen pri železniški direkciji v Ljubljani lv. Petrič-Miiller v 174 a in šel odseka za vzdrževanje zgradb v Ljubljani v gradbeni oddelek v Ljubljani v isti skupini in kategoriji.
Seja VZS
Beograd, 28. aprila. A A. Vrhovni zak onodajni svet je imel sejo od 16. do 18.30. Končana je bila razprava o zakonskem predlogu o umetniških šolah in zakonskem predlogu o delavnicah. Kot referenti ministrstev so prisostvovali seji inšpektor ministrstva za prosveto Peter Krstič, svetnik finančnega ministrstva Mijuško-•vič, inšpektor ministrstva z zgradbe Draguliil Maslač in referenti ministrstva za trgovino :n industrijo. Prihodnja seja bo jutri 29. ob 16.
Na dnevnem redu bo zakonski predlog o muzejih in čuvanju starin.
Razprava proti 25 zarotnikom
Beograd, 28. aprila. 1. Na državem sodišču za zaščito države se je danes dopoldne začela razprava proti zarotnikom, ki so obtoženi posku-šenega atentata na vlak pri Striživojni-Vrhpo-Iju. Ob 9. dopoldne so bili obtoženci privedeni v dvorano. Takoj nato je prišel tudi sodni kolegij s predsednikom Ljubomirom Arneričeni na čelu. Državni tožilec je dr. Gjerman Jadrov. Obtožence branijo advokati Dimitrije Krčevinac, Dušan Ilič, M. Ačimovič, Isajlo Levi, Milenko Obradovič, dr. Andrija KarčHi, dr. Slepan He-fer, g. Petrovič in dr. Boleslav Bole. Večina njih brani ex offo. Predsednik koustatira, da so obtoženci Mijo Seleckovič, Ignac Dimitrovič in Andrej Crvie zbežali v inozemstvo, da so bili zakonito povabljeni k razpravi, a se niso odzvali. Ko so bile prečitane generalije, je državni tožilec začel čitati obtožnico. V smislu člena 2. zakona o državnem sodišču za zaščito države obtožuje državni tožilec naslednje obtožence: 1. Seleckoviča Mija iz Andrijeveev pri Brodu, 2. Vilmami Andreja iz Djakova, 3. Hermana Antona iz Djakova, 4. Aleksandra Grossa, 5. Kuskana Ivana, 6. Dimitroviča Ignacija,
7.	dr. Crviča Antona iz Dobrinja, 8. Kirhmajer-ja Mija iz Djakova, 9. Devčiča Dragana iz Zagorskega, 10. Karaviča Franja iz Djakova, 11. dr. Željka Klemena iz Levrečine, 12. Budrovra Antona iz Budrovcev, 13. Stjeviča Luka iz Viš-kovca, 14. Nikiča Simona iz Gorenjega in 15. Caniča Franja iz Djakova.
Štiri eksplozije v Zagrebu
Beograd, 28. aprila. AA. Neznana oseba je položila »noči pod grm v parku na Trgu kralja Tomislava v Zagrebu pet zavojev z razstrelji-vom, od katerih so štirje eksplodirali v času od 3.50 do 5.30 zjutraj. En zavoj so našli neeksplodiran. Eksplozija ni napravila nikake škode. Preiskava je v teku
Velika dobavna pogodba med Rusijo in Italijo
Rim, 28. aprila. AA. Včeraj je bila podpisana v ministrstvu za korporacije je nova pogodba o dobavi italijanskih proizvodov Sovjetski Kusiji. Pogodbo so podpisali za Italijo finančni minister Moneoni in minister z korporacije Botlal, dočim je Sovjetsko Rusijo zastopal njen trgovinski ataše Levenson. Gre za dobavo v »kupnem zuesku 350 milijonov lir. Trgovski in industrijski krogi so s to pogodbo zadovoljni. Blago bodo morali dobaviti tekom leta 1931.
Kini, 28. aprila. AA. Časopisje navdušeno pozdravlja sklenitev rusko-italijanske trgovinske pogodbe, ki so jo podpisali v ponedeljek. Časopisi poročajo, da je italijanska vlada prevzela jamstvo za 75% vseh plačil, ki bodo razdeljena na 25 mesecev po dobavi blaga. Rusija bo naročila električni materijal, umetna gnojila, avtomobile, kemične produkte, parnike z najmodernejšo opremo itd. Ruska naročila v ladjedelnicah ne smejo prekoračiti 100 milijonov lir.
Zaključek milanskega velesejma
Milan, 28. aprila. AA. Snoči je bil zaključen enajsti mednarodni velesejem. Senator Puricelli je pri tej priliki obrazložil domačim in inozemski!" razstavljalcem uspehe letošnje ' editve.
Trocki bi se rad naselil v Španiji
Madrid, 28. aprila. A A Bivši komunistični voditelj Trocki je naprosil špansko vlado, da mu dovoli naselitev v .lužni Španiji. Poročajo, da bo vlada njegovi prošnji najbrže ugodila. Zahtevala bo samo, da opusti vsako politično delovanje.
VKlvMHNSKA NAPOVKP Dunaj. 28. aprila, d. Le malo boljše in i« vedno hladno spremenljivo vreme.
Sto beograjskih dijakov na obisku v Zagrebu
Zborovanje ljubljanskega gremija trgovcev
J. Sediry:
Boljševiško preganjanje beloruske kulture
Vedno jasneje se kaže, da se ruski boljševilki tudi v notranji politiki niso odreldi ruskega toperialiama iz dobe carizma. SamoodloSba narodov jim je bila sanvo začasno uspešno sredstvo; nikdar rtieo z njo mislili iskreno. Kako si rdeča Moskva ne želi narodnega razvoja, če ni v službi boljševizma, kažejo najnovejši dogodki v sovjetski Belorusiji.
Ko so prišli zahodni beloruski kraji pod Poljsko, »o moskovski boljševild izvabili v sovjetsko Belorusijo vse pomembnejše beloruske književnike, znanstvenike in kulturne delavce, četudi niso bili komunističnega mišljenja. Obljubili so jim v narodnem in literarnem oziru popolno svobodo. Ko so beloruski kulturna delavci videli nastajati v Minsku, glavnem mestu sovjetske Belorusije, tako važne kulturne ustanove kakor belorusko univerzo in znanstveno akademijo, ki jima je položil temelje prot. Vladimir IMčeta, po rodu Srb, so izgubili nezaupanje. Kmalu nat0 so boljševikd slovesno proglasili Janka Kupala za laureata beloruskega pesništva in mu določili veliko dosmrtno častno penzijo. Tudi ostali beloruski znanstveniki in književniki so lal&o razvijali svojo delavnost, dokler se boljševiška oblast ni utrdila. Nato pa so začeli ruski boljševiki preko beloruskih komunistov veduo bolj brzdali beloruski narodni razvoj.
Pod izgovorom prvovrstnih strokovnjakov so najprej na beloruski poljedelski visoka šoti zamenjali beloruske profesorje z ruskimi. Nato so zahtevali, naj se na beloruski univerzi predava vedno več predmetov v ruščini, cež da jih bodo lahko razumeli tudi ruski slušatelji. Ko »o pred meseci moskovski boljšcviki ukinili na kravkovski ukrajinski univerzi stolico «a ukrajinsko književnost in zgodovino ter zavezali usta in odvzeli pero iz rok enemu izmed najvedjih sodobnih znanstvenikov, zgodovinarju prot. Hruševokemu, »o istočasno začeli
še bolj zatirati tudi belorusko kulturno delovanje. Vtaknili so v ječo n a.j večjega beloruskega zgodovinarja Lastovskega, literarnega zgodovinarja Hareokega, predsednika beloruske znanstvene akademije Vladimirja Pičeto, člane akademije: Lesika, Smoliča in Nekraševiča, razen teh pa še učenjake Pry»čepaua, A<lamoviča, Bsliokega, Krakounta-ga, Cvikeviča in Savicke-ga. Večina najboljših književnikov in literarnih kritikov je v ječi kakor n. pr. Aljahnovič, Dudar, Zaredci, Pustča, Lukavič in celo najboljšega beloriMikega pesnika Janka Kupala. Mnogo izmed njih jih je že obsojenih na smrt, češ da so sejali uiržrojo proti vladi. Z Jankom Kupa-<»m in IhuatoiMkim so postopali tako surovo, da so odpovedali njuni živoi. Zato se je Ihnau-touski v ječi obesil, Kupala pa nevarno ranil in kmalu nato umrl.
Kupala je bil mehka, nežna beloruska duša, ki je bolehal na tuberkulozi. Četudi ni bil komunist, vendar se ni nikdar eksponiiral proti bol j še v ikoni. AAi njim lo ni bilo dovolj. Zahtevali so, da postane borbeni komunist. Ker tega ni starti, je padel kot žrtev v boljševidko ječo.
Janko Kupala je bii še razmeroma mlad. Narodi! se je leta 1882. v bližini Vilna. Odkar je >Dom in Svet« prinesel kratek pregled beloruske književnosti, se je začel zanimati za slovensko pesništvo. Njemu kot pesniku narodnega preporoda je bil najbližji Simon Gregorčič. Lansko leto na pomlad je nameraval priti zdravit svoja pljuča v Slovenijo s češkoslovaškim posredovanjem, a.ga boljševiška vlada ni pustila.
Mnogo njegovih del iz zbirk »Žaiujfca«, »VeČ-na pesem«, »Uničeno gnezdo«, »San na Kur-gatii«, »Po življenjskih poteh« je prevedeno v nemški in francoski jezik. Tudi mi bt bili dolžni počastiti apoutin tega malo znanega našega prijatelja s lem, da bi preveli nekaj ujegovih del.
Seja občinske uprave celjske okolice
Na občinski seji, ki se je vršila v soboto /.večer, je župan g. Mihelčič najprej dal v debato ustanovitev vodne zadruge, ki bi pospešila regulacijo Savinje in njenih pritokov, po končanih delih pa čuvala in izpopolnjevala regulačne naprave. Take vodne zadruge obstoje v Banatu in Medmurju in občina je od njih dobila pravila, ki jih sedaj proučuje. O tej Btvari se je razvila zelo živahna debata, v katero je posegalo več kot polovica navzočih odbornikov. V Bi so iz različnih vidikov pojasnjevali problem regulacije Savinje in pritokov in so izjavili, da se strinjajo z ustanovitvijo vodne zadruge. Ko bodo pravila sestavljena, se bo osnoval pripravljalni odbor.
Za finančni odsek je potem poročal g. Kukovec Gostilničarska zadruga se je pritožila proti doplačilu na trošarino za vino za leto 1930., pritožba se odkloni in se zadruga lahko pritoži še na banski upravi. Popisnemu odboru, ki je imel mnogo dela, ker ima okoliška občina mnogo kmetijskih gospodarstev, se nakaže 10.000 dinarjev, ki jih naj odbor po lastni uvidevnosti razdeli med popisovalce. Olepševalnemu društvu, ki bo zasadilo Jožefov hrib ter podaljšalo Aškerčevo ulico s platanami, se nakloni 3000 dinarjev. Za cesto pod Jožefovim hribom, ki jo bo občina z mestno občino uredila, se napravi proračun 80.000 Din. Na Jožefovem hribu in v Zavodni se bodo napravili potrebni kanali. Nekaterim društvom se naklonijo manjše podpore. V daljšem govoru razlaga nato župan, kako stoji zadeva z gradnjo palače OUZD. V daljši debati zahteva več odbornikov, naj občina zastavi vse svoje sile, da bo OUZD, ki ima na celjskem področju več zavarovancev kakor Maribor, zidal v Celju primerno palačo. Soglasno se sklene, da naj župan ter odbornika g. Kukovec ter g. Hrastnik z zastopniki mestne občine v Ljubljani in v Zagrebu osebno intervenirajo. Za cesto v Lisce se po poročilu referenta g. Strenčana določi 30 kubičnih metrov dobrega gramoza, da se ta važna cesta temeljito popravi. Po nekaterih slučajnostih je bila seja zaključena.
Pismo iz Smarinega pri Liliji
Kako potrebno je, da imajo posamezne vasi svojo ročno brizgalno, se je pokazalo pri zadnjem požaru na Bregu; pred prihodom šmar-tinske požarne brambe je požar lokaliziralo domače prebivalstvo s svojo ročno brizgalno. Gašenje pri tem požaru je vodil načelnik našega gasilnega in reševalnega društva šolski upravitelj g. Makso Kovačič. Revizorji še niso končali svojega posla. Oddali pa so svoje delp že popisovalci, ki so vršili svojo dolžnost po obširni naši občini.
Gričerjev Lado se je te dni zelo odrezal, ker je postavil na Koncu vasi proti Mali Kostrelnici javno stražo: moža v vitežki opravi. Vse hodi glodat to čudno srednjeveško prikazen.
Umrli so po Veliki noči g. Franc in ga. Ivanka Knaflič, ga. Marija Hostnik, g. France Zavrl, oče kresniškega postajenačelnika, v nedeljo je pa preminul dobri mladenič g. Viktor Kolar, sedlarski pomočnik iz Šmartna, pokopali smo ga ob veliki udeležbi vseh v ponedeljek popoldne. Na Polšniku je smrt ugrabila agilnega trgovca g. Hinka Humra v najlepši moški dobi.
Težko je obolel g. Jakob Škoda, starejši ko-larski mojster, obč. odbornik in posestnik na Uštju; moral se bo podvreči operaciji, ter je že v javni bolnici v Ljubljani. Marljivemu obrtniku želimo skorajšnjega okrevanja.
Toča. Na Javorju je 27. t. m. dopoldne med močnim grmenjem padala debela toča. Zares nenavaden vremenski pojav.
Razgrajaču Ignaciju Trostu je sodišče prepovedalo za dobo dveh let obiskovati javne lokale, osobito krčme in točilnice.
V grajščinskom gozdu pod Bogenšperkom je pretekle dni pogorel velik kompleks gozda. Kako je ta ogenj nastal, ni še dognano. Ogenj so udušili okoličani.
Hrastnik
Krajevna t>rotituberkulozna lig« t Hrastniku priredi v okvirju letošnjih »protituberlculoznih dni« v nedeljo 3. maja t. 1. ob 17. uri v Narodnem domu poučno predavanje v zvezi 8 predvajanjem filma o jetiki. Vstop prost.
toso popolnoma nepotrebne
skrbi...
Kadar sc zgodaj spomladi trenuin* solncc smehlja z jasnega neba, a potem se zopet nepričakovano ulije ledena ploha, tedaj se bojite *a Vašo nežno kožo. Ali to so prav nepotrebne skrbi l Elida Creme de chaque heure varuje in neguje Vašo kožo in pokrije obraz in roke s povsem fino skoraj nevid-ljivo kopreno. Potem naj bo zunaj še tako nestanovitno vreme — Vaša koža ostane nedotaknjena, vedno enako plemenita in nežna — kajti Elida Creme de chaque heure jo varuje in neguje.
6
9
t
7
ELIDA CREME DE CHAOUE HEURE
Kulluva.
Samson. Oratorij Samson spada med one in-strumentalno-vokalne skladbe, ki prineso na koncertni oder dejanje in ga tam razvijejo. Je to popolnoma dramatsko delo, ki bi se moglo skoro celo vprizoriti na gledališkem odru. HSn-del je to glasbeno formo izoblikoval do popolnosti. Mnogi poznejši oratoriji so zapustili načelo, da naj se v njih vrši dejanje in so bolj razgrabljajoče ali pripovedujoče vsebine. Samsona pa preveja skozi in skozi svež duh borbe med pravovernim Izraelskim ljudstvom in neverniki Filistejci. V tem boju je Samson redno zmagal in bil strah in trepet Filistejcev. Toda končno je podlegel, ne njihovi moči, temveč ženski zahrbtnosti in zvijači. Z lasmi izgubi svojo čudovito moč, postane ujetnik Filistejcev, ki ga oslepe in zasužnijo. Tu pričenja Handel. Samson je tenor, ž njim sta ves čas Mikah in Manoa (alt in bas), oba Izraelca in vodita Samsona ter zbor Izraelcev. Druga stranka je Ha-rafa (bas), nadut in našoperjen Filistejski junak, ter zbor Filistejcev. Vsa simpatija je na strani Samsona. Nekako med obema strankama se spočetka pokaže Dalila (sopran), pozneje pa pride odločno na stran Filistejcev. Tragedija konča s smrtjo Samsona in več tisočev Filistejcev. Toda vera Izraelskega ljudstva v njihovega edinega Boga pomaga tudi preko tragičnega konca Samsonovega in oratorij konča s slavnico na čast Bogu. »S 1 o g at bo 4. maja zvečer z izvedbo tega oratorija predstavila Hfin-dla, ki je pri nas kaj malo znan. Koncert se prične ob 8. uri zvečer v Unionu.
V včerajšnje poročilo o Slehrniku ge je med
drugim vrinila nerodna pomota, ki jo je pozoren čitatelj zavoljo konteksta gotovo že sam odkril; v drugi koloni v šesti vrsti od zgoraj te stavek pravilno žitne: »Zlasti predigri (ne pa: prologu) in pa koncu, ki sta ob najbolj daleč dvignjena od realnosti.. .c
REPEKTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Drama.
Začetek ob 20. url zvečer.
Sreda, 29. aprila: »Pri belem konjičku«. Red A.
Četrtek, 30. aprila; »Siehernikt. Predstava v operi. Red D.
Petek, 1. maja: Zaprto.
Opora.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, 29. aprila: »Oj ta prešmenlana ljubezen«. Premijera izvirne operete. laven.
Četrtek, 30. aprila: »Slehernik«, dramska predstava. Red D.
Petek, 1. maja: Simfonični koncert v Unionski dvorani. Izven.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Sreda, 29. aprila. Zaprto.
Četrtek, 30. apnila ob 20. uri: »Cirkuška princesa« ab. C. Ku[>oiii.
Petek, 1. maja: Zaprto.
Sobota, 2. maja ob 20. uri: »Odgodma 0016«. Zadnjič. Cene od Din 12 do 2.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 4. maja ob 20. uri: »Cirkuška princesa«. Gostovanje mariborskega gledališka.
C tilda:
jFczpzi mor
Homan	59
Nellu je kar sapo zaprlo pri tem nepričakovanem ogovora. Zardel je do ušes in v zadregi poveril oči. V jasni mesečini je Farnmor proučeval mladeničeve poteze in videl mu je v dno srca. Nehote se je prežimo nasmehnil. Mladeničev značaj mu ni ugajal. Za poezijo mlade ljubezni ni imel zmisla. »In,< je nadaljeval brezobzirno, »ali smem vprašati, na čem zidaš svoj roman, 3 kakšno pravico ga sploh zidaš?«
Ognjena rdečica je izginila z mladeničevega obličja — nato je smrtno prebledel. Se sam se je komaj zavedel svoje ljubezni in šele to nenadno, brezsrčno vprašanje je obudilo v njem pravo spoznanje.
»Pravico?« je ponovil z obotavljanjem in nemirno. »Nikake pravice nimam, gospod; komaj majhno upanje.«
»Majhno, praviš. Torej upanje je?«
»Kdo ga nima, kadar ljubi?« je zamrmral Caryll komaj slišno.
»Torej si mnenja, da ti je Lucilia naklonjena?«
Hladna in brezobzirna so bila ta vprašanja, toda tako ukazovalna, da je mladenič moral odgovarjati.
»Da — ne — ne vem — ne morem nič reči,« je s težavo izustil. »Prijazna je z menoj, toda to je z vsakomer. Rada me ima, to vem, toda morda samo kot brata.
Sčasoma pa — mislim — da —«
»Dovolj,« ga je s hladnim smehom prekinil Farnmor. »Vidim, da domnevaš, da moreš upati. Ce je tvoje upanje utemeljeno ali ni, bo čas pokazal. Zdaj pa te vprašam: ali si že kaj govoril o ljubezni t mojo varovanko in brez mojega dovoljenja?«
»Niti besedice; prisegam. Zatajeval sem se in molčal, ker sem se bal s kakšno besedo oskruniti njeno čisto otroško dušo.«
Ta odgovor je stricu ugajal. Ohola, zaničljiva nevolja, s katero je podiral upanje zaljubljenega mladeniča, se jo nekoliko polegla. Molčal je in korakal gori in doli nekaj minut. »Ako bi bil izrabil svoj bratovski položaj do nje brez mojega dovoljenja, da bi si pridobil njeno naklonjenost, tedaj bi ti bil to štel v zlo. Tako pa boš imel v meni pokrovitelja, če se bom uveril, da ti je Lucilia naklonjena. Toda tu moram staviti en pogoj.«
Lionel je molče povesil glavo. Farnmor je bil njen varuh in je imel pravico tako govoriti.
»Cuješ, stavim ti pogoj,« je ponovil lord. >Za čas dveh let ti prepovedujem, da ji govoriš o tvoji ljubezni in da sploh poskušaš si pridobiti njeno ljubezen. Po dveh letih bo že v starosti, ko bo vedela, kaj hoče. Do tedaj bo imela o svetu več pojma, kakor ga ima sedaj. Tedaj govori z njo. In če se bo pokazalo, da je bilo tvoje 'sedanje upanje utemeljeno, skratka, če bo ona videla v tebi svojo srečo, se jaz ne bom upiral tvoji želji. Daj mi besedo, da se boš do tedaj zatajeval. To zahtevam od tebe.«
Nello se je trenutek časa obotavljal. DVe letil Zdela se mu je večnost; toda uvidel je, da je Farnmorova zahteva pravična, zato je zaupno obljubil, kar je stric od njega zahteval.
»Dobro,« je nadaljeval Farnmor, »medtem bom poskrbel za tvojo bodočuost, da bož v takem položaju, da boš mogel dostojno preživljati Lucilio, če te bo vzela za moža. Ne bom te podprl samo z denarnimi sredstvi, ampak bom tudi svoj vpliv uporabil, da se povzpneš na primerno mesto.«
Mladi Caryll je začudeno in neverno pogledal strica. Svojim .ušesom ni verjel, končno pa se mu je začel burno zahvaljevati.
Farnmor ga je prekinil sredi govora. »Ni treba, da se mi zahvaljuješ,« je rekel mrzlo. »Ne zaslužim tvoje zahvale. Kar nameravam napraviti v tvoje dobro, ne napravim zaradi tebe, ampak zaradi nje.«
Te besede so delovale na mladeniča kakor leden curek, zakaj njegova hvaležnost je bila iskrena. Vkljub svojemu razočaranju pa je opazil v Farnmorovem mirnem in trdnem glasu odmev neke šiloma potlačene bolesti. Zato je s samoza ta jeva njem premagal boječnost, iu sledeč svojemu nagonskemu občutku, je rekel:
»Ali vas smem še nekaj vprašati, lord Cecil?«
»Seveda,« je rekel Farnmor, ki se je že okrenil, da bi odšel.
»Ali je popolnoma v skladu z vašo željo to, da postane Lucilia moja žena? Morda ste v .svojem srcu proti temu?
Svečanosti na otoku Krku
Otok Krk obiskujejo Ljubljančani zelo radi in veljajo tam za dobre goste. Te dni so se vršile slovesnosti desetletnice osvobojenja in ujedinjenja in so potekle nad vse lepo in dostojno. Vršile so se akademije Sokola in gimnazijske mladine iu so bile naravnost oblegane. Krasne iluminacije javnih poslopij in obale so dale lepim pomladanskim nočem čarobno lice. V nedeljo je bilo svečano odkritje spominske plošče na Frankopanov! trdnjavi ob navzočnosti partisočglave množice iz celega Krka, zastopnikov vlade, vojske in sokolstva. Nato je sledilo razvitje prekrasnega sokolskega prapora društva Krk. Kumoval je praporu savezni podstarešina E. Gangl, ki je bil nad vse prisrčno pozdravljen. Da je bilo slavje še veličast-nejše, je prispel na Krk naš novi mogočni luksuzni parnik »Prestolonaslednik Petar«, kar je izzvalo nepopisno navdušenje. Napredek naše trgovske mornarice vliva opravičeno vero v boljšo bodočnost našemu Jadranu in zavist naših nasprotnikov, ki jim ni včeš naše delo in vztrajnost našega napredovanja in konsolidacije države.
Prekrasen spomladanski dan je mnogo pripomogel k lepim slovesnostim, da je narod lahko svobodno zarajal na svobodnih tleh. Želimo dragim otočanom, mrtvi straži našega Jadrana najlepših uspehov za bodočnost.
Nezvesti prijateljici je hotel obraz izpačiti
Obsojen na dosmrtno ječo.
V ponedeljek se je vršila pred veli Irt in senatom v Zagrebu glavna razprava proti 43 lelne-mu kočijazu Ivanu Šepeucu iz Zaloga pri Ljubljani, katerega je državno tožitelstvo obtožilo zaradi umora Slovenke Marije Čelofige. Šepeuc je pri zaslišanju na dolgo in šdroko govoril o svoji preteklosti, dočim je bil zelo kratek na vprašanja o umoru samem. Povedal je kako se je ločil od »voje žene in nato živel z Marijo Celo fig a, kgteri je dal v shrambo ves svoj denar, ki ga je zaslužil. Kočijaž je menil, da je Mariji izročil okoli 85.000 Din. Kmalu je pa opazil, da ga vara in te je z njo »pri ter zahteval svoj denar nazaj. Marija mu denarja ni izročila ln ji je kočijaž radi tega grozil, da bo z njo temeljito obračunal. Zaradi teh groženj je Mi obsojen enkrat na mesec dni zapora, drugič pa na 4 dni zapora. Končno mu je Marija izročila njegove stvari, glede denarja mu je pa rekla, naj se obrne na neko hranilnico v Mariboru, kjer je denar vložila. Kočijažu so v Mariboru, ko je prišel po denar, pojasnili, da je ves denar že dvignjen. Obtoženec je priznal, da je nož, s katerim je Marijo napadel, njegov, da ga je pa vzel seboj slučajno. Priče so pa izjavile, da je imel namen Marijo umoriti.
Ko se, je vrnil lz Maribor* v Zagreb je hotel razčistiti s svojo prijateljico zadevo glede denarja in je povabil Marijo na sestanek. Marija se ga je pa ogibala. Dne 15. februarja je Marijo srečal v bližini gostilne, kjer je služila. Ko ga je zagledala je pospešila korake. Zaklical je zanjo: »Kaj bežiš, kdo ti kaj hoče!« »Tedaj se ji je približal. Marija je začela kričati na pomoč, kočijaž je pa zamahnil z nožem in jo težko ranil na glavi. Pred sodniki je izjavil, da ni Imel namena Marijo umoriti, nego samo iz-paiiti jii obraz, da bi se ga za vedno spominjala. Sodnik je obtožencu pojasnil, da mu je hotela Marija izplačati 8000 Din, samo da bi jo pustil v miru. On ji je pa rekel, da mu ni do denarja, temveč do nje, ker je vanjo tako zaljubljen, da brez nje ne more živeti. Priče so tudi potrdile da je Marijo kočijaž čakal več dni, ko se je vr-niliz Maribora, da bi z njo z nožem obračunal. Državni tožilec je obširno dokazoval, da je Šepeuc imel namen po zrelem prevdarku umoriti Marijo Čelofiga, nakar je bil Šepeuc obsojen na dosmrtno robijo. Se predno ga Je sodnik vprašal, ali je z obsodbo zadovoljen, je Šepeuc razburjeno vzkliknil:	»Nisem zadovoljen, vložil
bom priziv in revizijo.«
Obup razbojnikove matere
Razprava proti razbojniku Mediču
V ponedeljek se je nadaljevala razprava proti razbojniku Todoru Mediču v Šibeniku. Ta dan je vladalo za razpravo izredno zanimanje. Dvorana je bila popolnoma zasedena. Prvi je bil zaslišan Filip Genda, kateremu & o lani pogoreli dve hiši in skedenj. Obtožnica trdi, da je požigalec Todor Medič. Priča je podrobno popisal, kako je nastal požar. Povedal je tudi, da so razbojniki vrgli v njegov vodnjak neki strup, da bi zastrupili vso rodbino.
Nato je bila zaslišana Medičeva mati Steva-nija. V sodni dvorani je prišlo do dramatičnega prizora. Nesrečna žena je stopila v dvorano oblečena v staro ponošeno kmečko obleko z belim robcem na glavi. Rila je onemogla in izčrpana. Todor Medič, ki je dotlej sedel na klopi, je vstal, šel materi nasproti, jo objel in hotel poljubiti. Nesrečna žena, ki je kot mati že mnogo pretrpela, je zavrnila poljub in začela jokati. Medič je pa sedel zopet na klop. Pred predsednikom senata je stara mati izjavila, da ne bo pričala proti sinu. Ko je zapuščala dvorano, ni mogla sina več pogledati, in ko je bila obupen jok. Med tem prizorom so jokale tudi na hodniku, so še slišali v sodno dvorano njen vse žene v dvorani. Nesrečna razbojnikova mati je vzbudila sočutje pri vseh.
Lani je Todor Medič napisal celo pesem, v kateri preti orožnikom, da jih bo ubil, če ga bodo skušali ujeti. To pesem je poslal po nekem seljaku starešini sodišča v Kostanjih. Medič je priznal, da je spisal lo pesem. Pri na-daljnem zaslišanju je podrobno opisal svoje hajduško življenje, ni pa hotel povedati, s kom se je družil in kje se je skrival po begu iz ši-beniške ječe. Razprava je bila nato prekinjena. Včeraj je prišel na vrslo zločin o umoru orožnika Zekiča, katerega je po obtožnici izvršil Medič. Kot edina priča je bila zaslišana Medičeva sestra Sava.
Jz Dravsfee banovine
d Banska uprava razglaša; Urugvajska republika je imenovala za svojega častnega podkonzula na Sušalcu g. A. Ivanovima. Naša vlada je novemu podkonzulu izdala eksekvalur.
d Kr. banska uprava razpisuje v območju oreškega cestnega odbora v Radovljici službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za cestno ■progo od km 6-815 do km 1(M50 na banovinski cesti Javornik—Rečica—Zagorice in za progo od km 0 00 do km 1-825 na banovinski cesti Bled—Zasip. Prošnje je vložiti najkesneje do
15.	maja 1931 pri sreskem cestnem odboru v Radovljici.
d Važno za lastnike italijanskih triptikov.
Avtomobilski klub opozarja s tem lastnike italijanskih triptikov, da pazijo pri povratku iz Italije, da jim italijanske carinske oblasti ne zaključijo tripLika, ako to sami izrečno ne žele. V zadnjem času se ponovno dogaja, da posamezni organi italijanskih carinskih oblasti iz nepoznanih razlogov zaključujejo še veljavne triptike, to celo proti izrečni želji lastnikov, s čimer utrpe slednji Škodo, ker so primorani nabavili sd nove triptike. Obenem 60 naprošeni prizadeti v takem slučaju nemudoma javiti tajništvu Autokluba v Ljubljani, Kongresni trg štev. 1, I.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d Občina Slatina Radenci šteje po ljudskem štetju z dne 31. 3. t. m. 155 hiš za stanovanje (1. 1921. 143 hiš), 154 družin (1. 1921. 130), 674 prebivalcev, od tega 321 moških in 353 ženskih. Število prebivalcev je narastlo od leta 1921. za 81 oseb.
»PAN« OVRATNIK VEDNO ČIST
BREZ PRANJA.	943-1
d Pevsko društvo »Sava« ima 10. maja izlet v Iški Vintgar. Zbirališče na Poljanskem mostu, od koder se odpeljejo izletniki z avtobusom točno ob 7. uri do Dolenjskega mostu, kjer se pridružijo tam zbrani udeleženci in na to do Iške vasi. Povratek z večernim vlakom iz Škofljice. Prijave sprejemata do 3. maja tovariša Drago Vrhovec in France Pavlica.
Obledele obleke barva v različnih barvah iu plisira tovarna Jos. Reich. 898—2
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 759'7, termometer 6‘2, relativna vlaga 82%, tiho, oblačnost 10, dež (16 mm), v Mariboru je kazal barometer 757'9, termometer 7'6, relativna vlaga 84%, tiho, oblačnost 3, dež (G'2 mm). Drugod je bilo vetrovno in večinoma oblačno ter deževno. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 15'8, (5'4), v Mariboru 12-8 (5-8), v Zagrebu 19'4 (7'4), v Beogradu 22-6 (8-6), v Sarajevu 21-5 (7-3), v Skoplju 22-4 (8'4), v Kum boru 20 )12-6), v Splitu 18-4 (12-2), na Rabu 19-4 (10'2), na Visu 18'8 (9). V oklepajih so označene najnižje temperature.
Pijte original »CHABESO«. 1114
d Neznana utopljenka. Drava je naplavila na levem bregu pri Sv. Marku niže Ptuja truplo neznane ženske, ki je ležalo že delj časa v vodi. Utopljenka je 100 do 165 m visoka, na eni nogi je imela obut visok, črn čevelj na zadrgo, gornja del čevlja od klobučevine, na novo polemplan, nogavice črne, okoli vratu pa črn črtast trak, lfi je najbrže od ostanka od obleke.
d Iz kaznilnice pobegnil. Iz kaznilnice v Stari Gradiški je pobegnil 28-letai Franjo Rožman, rodom iz Tržišča, srez Novo mesto.
d Vlomna tatvina v Ločah. V Ločah, srez Konjice, je bfilo vlomljeno v trgovino Aleksandra Weischa. Vlomilci so odnesli več zlatnine in srebrniine, perila in obleke v skupni vrednosti 8600 Din.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izberi tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 998
Ejubljcmu
Sreda, 29. aprila 1931: Peter. Pravoslavni:
16.	aprila: Agapija.
Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesli. *
■ Pozor veslači na Ljubljanici! Terenska tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice objavlja: Zaradi regulacijskih del v Ljubljanici se odvaja skoraj vsa voda po Gruberjevem prekopu. Zatvornice v tem prekopu bodo zato pri vsaki nekoliko večji vodi manj ali več dvignjene ali tudi odprte, kar bo vplivalo na brzino odtekajoče se vode. Veslači na Ljubljanici se zato opozarjajo na nevarnosti, ki iz tega izvirajo, posebno v progi od odcepitve Gruberjevega prekopa do mestnega kopališča na Ljubljanici, zato naj se vedno prej prepričajo, kako je z brzino vode v Gruberjevem prekopu, da se preprečijo nesreče. Obenem *e občinstvo opozarja, da je prehod preko mostiča zatvornice pri Gruberjevem prekopu strogo prepovedan. V to svrho je mostič dobro zagrajen. Proti vsem, ki bi se na zatvornici zalotili, se bo kazensko postopalo.
■Iz bolnice. Enoletna hči dninarice iz Zgornjih Lok, občina Češnjica v kamniškem srezu, Tončka Žavbi je padi« * klopi in ti poškodovala desno nogoi
Maribor
m Prebivalstvo Maribora in okolice. Sedaj so znani rezultati ljudskega štetja ne samo v Mariboru, ampak tudi v vseh okoliških občinah. Ker se predmestne občine, ki so najtesneje združene s pravim mestom, združujejo z Mariborom v neločljivo celoto, bo zanimalo vsakogar, kakšen je prav za prav ta celotni ali veliki Maribor. Ako prištejemo k celotni enoti le najueposrednejšo okolico, t. j. Studence, Novo vas, Tezno, Pobrežje, Krčevino in del Košakov, dobimo tako 47.271 prebivalcev, če pa štejemo še ostali del občin Radvanje, Košaki in Rošpoh, ima Maribor s svojo okolico po sedanjem ljudskem štetju točno 50.537 prebivalcev in med njimi, skupaj s tujimi državljani, samo 2837 Nemcev po materinskem jeziku. Seveda pa moramo k temu prišteti še 15 do 20 tisoč mlač-nežev, zastrupljeni z nekdanjim nemčurstvom, ki pa polagoma vendarle ginejo. Največja okoliška občina so Studenci s 4335 prebivalci, slede pa po velikosti: Pobrežje s 8965, Košaki z 2253, Krčevina z 2159, Radvanje z 2006, Tezno s 1695 in Rošpoh s 1007 prebivalci. Če bi se tedaj okolica priključila mestu, kar bi bilo naravno, bi štel Maribor preko 50.000 duš, med katerimi se peščica 2800 pravih Nemcev docela izgubi.
m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Bela Horvat, učitelj ln gdč. Marija Rockova, učiteljica; Matija Naprotnik, posestnik in gdč. Kristina Falnogova, hči posestnika; Franc Teichmann, mizar in gdč. Alojzija Krajnčeva, zasebnica; Srečko Peer, slaščičar in gdč. Marija Resnikova, prodajalka; Jakob Klobasa, posestnik in gdč. Ana Zamudova, trgovka; A-lojzij Tratnik, prevoznik in gdč. Albina Ruštova, zasebnica ter Konrad Ferš, tesar in ga. Marija Ilergova, ovdovela Tementova, posestnica. Bilo srečno!
m Trstenjakova razstava. Razstava slik akad. slikarja Trstenjaka v veliki kazinski dvorani je vzbudila v Mariboru veliko zanimanja in lepo število umetnin je že prodanih. Odprta bo do
1.	maja.
Radi kvalitete in cene — samo
»Karo čevlje!«	885
m Solnograški nogometaši v Mariboru. V soboto 2., in v nedeljo 3. maja gostuje v Mariboru Salzburger Atletik Sportklub. Prvi dan bo igral s 1SSK Mariborom, drugi dan pa s SK Ra-pidom.
m Velika kolesarska dirka. Mariborski kolesarji bodo priredili v nedeljo 3. maja kolesarsko dirko okoli Pohorja. Proga je dolga približno 200 km. Start ob 6. uri zjutraj pri vodovodu na Teznu.
m Smrt Ivana Gorupa. V ponedeljek zvečer je v svojem stanovanju na Koroščevi cesti št. 34 umrl splošno znani trgovski zastopnik Ivan Gorup, star -61 let. Na njegovo izrecno ieljo ga bodo pokopali v sokolskem krofli.
m Usmiljenim srcem! Uboga vdova, ki mora skrbeti za 3 male otroke, četrtega pa pričakuje, je brez premoženja in brez dohodkov, se priporoča za kakršnokoli podporo! Darove sprejema naše uredništvo na Aleksandrovi c. 24. Tam je na razpolago tudi njeno ime.
m Lahkomiselno potovanje. Trafikant Maks Turnšek v Nazarjih je poslal v soboto 41-letnega hlapca Antona Blaža v Mozirje po tobak in mu dal 2000 Din, da ga plača. Blaž je poslušal in šel, spotoma pa ga je premotil vrag in namesto po tobak v Mozirje je odšel v Celje in od tam v Maribor. Za Turnškov denar se je od vrha do tal na novo oblekel, ostrigel, obril in bil je sploh docela nov človek. Da bi pozabil na preteklost, je svojo staro obleko sploh zavrgel. V Mariboru si je privoščil v veseli ženski družbi še vino, a imel je naposled le smolo. Iztaknili so ga in — aretirali. Pri njem so našli še krog 800 Din. Oddan bo sodišču.
Celje
* Svečana izročitev orožja rekrutom celjskega 39. peš. polka. Danes se je v Celju prvič na svečan način izročilo orožje novim reprutoin. Zjutraj je prišla vojaška godba iz Maribora in na dvorišču vojašnice Kralja Petra svirala vojakom, ki so se postrojih in čakali prihoda polkovnega komandanta. Ko je komandant g, polkovnik Kostič prišel, so ga vojaki pozdravili in stali v strumnih vrstah. Komandant jim je v lepem govoru razlagal pomen svečanega čina. Po njegovem govoru so vojaki trikrat vzkliknili Nj. Vel. kralju, godba pa je zaigrala državno himno. Nato so vojaki v vrstnem redu pristopili ter od svojih četnih komandirjev sprejeli orožje. Na enak način se je izročitev vršila uro pozneje v vojašnici Kralja Aleksandra.
* Predavanje v Obrtnem domu. V soboto dne
2. maja ob 20. bo v dvorani Obrtnega doma, vhod iz Vodnikove ulice, predavanje g. Ogrina načelnika Zavoda za pospeševanje obrti o važnih obrtnih zadevah.
* Gostovanje ljubljanske opere. V nedeljo
3. maja bo po dolgem času zopet gostovala ljubljanska opera v Mestnem gledališču. Predvajali bodo priljubljeno Smetanovo opero »Prodana nevesta« pod taktirko g. Neffata ter z go. Gjungjenac v naslovni vlogi. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek.
* Občni zbor savinjske podružnice SPD v Celju. V soboto se je vršil 37. občni zbor Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Zbor je otvoril in vodil predsednik g. ssv. Tiller. Osrednji odbor je zastopal gosp. dr. Senjor. članov je bilo zelo malo. Predsednik se je spominjal lani umrlih zaslužnih planincev, dolgoletnega predsed. podružnice Frana Kocbeka, ustanovnika Petra Majdiča ter bivšega tajnika učitelja Zdolška. Zahvalil se je za podpore, ki so jih dali Banska uprava, Zveza za tujski promet v Mariboru, Celjska posojilnica. Celjska mestna hranilnica, celjska mestna občina in g. Majdič. Lani sta se otvo-rili dve novi koči, in sicer Kocbekov dom na Korošici in koča na Golleli (Mozirske planine). Vsega ima sedaj podružnica v oskrbi osem planinskih koč. Uresničila se bo želja, da se postavi v Logarski dolini velika matična stav-
ba poleg obeh že obstoječih koč. Tajniško poročilo je podal g. Kranjc, blagajniško pa gospod Vrtovec; denarni promet je znašal lani 800.000 Din. Za zimsko-sportni odsek je podal izčrpno poročilo g. Kopinšek.
. Smrtna kosa. V ponedeljek je v ljubljanski bolnici umrl gosp. Karnilo Gradišnik, carinski liradnik, star 36 let. Pokojni je bil sin znanega šolnika pokojnega Armina Gradišnika in brat učitelja g. Stanka in lekarnarja gosp. Fedorja Gradišnika. Pred vojno je študiral medicino, po prevratu pa je stopil v carinsko službo in je bil nazadnje carinski uradnik na Rakeku. Truplo so prepeljali v Celje in bo pogreb danes ob 17. uri iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje. — V javni bolnici je 27. t. m. umrl 361etni hlapec Strgar Prane iz Šmihela pri Mozirju, 28. t. m. je umrla 771etna Gaberšek Cecilija, prevžitkarica z Ostrožnega.
* Koroški klub pododbor Celje ima svoj sestanek v soboto 2. maja ob 20. uri v klubovi »obi hotela »Evrope«.
* Protitnberkulozno predavanje priredi celj-^.^toberkuIoEna liga v nedeljo 8. maja'ob
10.	uri v Mestnem kinu. Predvajal se bo tudi film. Vstopnine ni.
* Koncert »Oljke« v Gornjem gradu. V nedeljo 3. maja priredi pevsko društvo »Oljka« iz (jelja pevski izlet v Gornji grad, kjer bo ob 15. uri v škofijski palači priredilo koncert z bogatim in izbranim sporedom. Na ta koncert se opozarjajo prebivalci Gornjemu gradu bližnjih krajev.
* Gasilsko društvo dobi svoj prapor. Ob proslavi 601etnice društva bodo nekatere celjske dame poklonile gasilnemu društvu prapor. Prispevke sprejemata ga. Stermecki ter ga. Jel-lenzova.
* šoferski izpiti in pregled motornih vozil, ki letos še niso bila pregledana, se bodo vršili v soboto 2. maja ob li. uri pred poslopjem sreskega načelstva In to za mesto Celje ter za oeljski srez.
* SK Celje javlja, da se bo tenišče v parku otvorilo 1. maja. Člani in igralci naj se čim-
8reje prijavijo v trgovini Fischer in drug. — dborove seje bodo odslej vsak torek ob 20-30 v kolodvorski restavraciji.
* Najdba, 25. t. m. je bila Na okopih najden« orpalka za*blje. Dobi se na policiji.
* Nezgode. 251etnega posestnikovega sina Fermeta Ivana iz Kleč pri Sv. Petru pod Sve-luni gorami je v soboto nekdo zahrbtno napa-Ji motiko in ga hudo poškodoval. — V rlesi pri Zidanem mostu je v soboto neki avto povozil 91etnega rudarjevega sina Galeta Franca. Kolesa so šla fantu črez trebuh. — 401etni Pospeh Ivan iz Vitanja si je pri padcu zlomil levo nogo. — Vsi ponesrečenci se nahajajo v oeljski bolnici.
* Velika tatvina. Iz stanovanja zobozdravnika Sadnika na Krekovem trgu je v nedeljo, ko ni bilo razen kuharice in sobarice nikogar doma, bilo pokradeno mnogo obleke, perila in vrednostnih predmetov v skupni vrednosti 14'300 dinarjev. Ker je sobarica isti dan brez sledu izginila je padel sum nanjo.
Zidani most
Za veliki koncert Rdečega križa, ki bo v soboto 2. maja zvečer, vlada veliko zanimanje ne 8a,119 X Zidanem mostu, marveč tudi v vseh okoliških krajih. Za smer proti Ljubljani bo radi tega tudi vozil opolnoči posebni osebni vlak do Trbovelj, da se bodo mogli vrniti ude-ležnild iz Hrastnika in Trbovelj. Kakor bo koncert dal brez dvoma polno mero umetniškega užitka, tako ta prireditev ni nikakega elitnega značaja. Obleka naj bo toraj poljubna, kakor kdo hoče. Saj je društvo Rdečega križa v znamenju splošne enakosti, bratstva in ljubezni. Duševna lepota naj bo deviza te prireditve. Da se omogoči udeležba vsem brez razlike se je določilo razmeroma na obsežnost in kvaliteto programa zelo nizko vstopnino. Prosimo pa, naj kdor le more poleg vstopnine nakloni še vsaj nekaj prostovoljnega prispevka. Veliko srčno zadoščenje naj bo vsakomur ob misli, da bo ves prihod le za podporo izmed bednih najbednej-iim — Odbor.
Rimske toplice
Osebna vest. Dosedanja poštna upraviteljica gdč Kuža M e g 1 i č e v a je premeščena iz Rim-skin toplic k poštni upravi v Beograd, njeno dosedanje mesto pa je bilo dodeljeno gdč. Milki Petričevi iz Ljubljane.
Sokolsko društvo Rimske toplice - Šmarjeta je v kratkem času utrpelo kar dvoje velikih izgub. Nedavno v začetku meseca je odšel iz Rimskih toplic dosedanji vaditelj in načelnik br. Jerko Zupanc na svoje novo službeno mesto v Radeče pri Zidanem mostu. Z njim, ki je bil vzoren telovadec in neumoren sokolski delavec, je društvo izgubilo mnogo. Minulo soboto pa se je poslovil od svojih bratov in sester Sokolov kakor tudi od svojih znancev in prijateljev Sokolske-mu društvu načeljujoči starešina br. Zdravko Kuhar, ki je odšel istotako na svoje novo službeno mesto v Radeče pri Zid. mostu. Poleg izgube, ki je nenadomestljiva v sokolskih vrstah, pa so močno občuteni tudi gasilci, katerim je imenovani dolgoletni in dobri tajnik. Obema odhajajočima bratoma je sokolsko društvo priredilo lep poslovilni večer. Slednjemu agilnemu odborniku pa so tudi gasilci skupno s Sokolskim društvom priredili odhodnico. Obema bratoma, ki sta s svojim odhodom zapustila v naših vrstah globoke vrzeli, se najiskreneje zahvaljujemo za njuno zvesto in bratsko delo ter
!lma želimo na novem mestu še večjih uspehov. Idravo! — Skupno z zgoraj omenjenima je odšel v Radeče pri Zidanem mostu tudi g. Karel Carotta, ki bo otvoril novo tovarno podpetnikov »Peta« d. d., katera bo pričela z obratovanjem le prihodnji teden.
Gasilci bodo imeli v nedeljo v proslavitev svojega patrona svečano mašo v župni cerkvi v Šmarjeti.
V naše kopališče pride v nedeljo 3. maja t. 1. ob otvoritvi sezone 1200 železničarjev iz vseh delov naše države, kjer bodo priredili veličastno prireditev v velikih prostorih tukajšnjega kopališča.
Avtobusna prometna zveza z Rimskimi toplicami in Celjem, kakor smo poročaK, ne bo vzpostavljena, kot smo izprva dozuali, ker na omenjeni progi med Laškfm in Rimskimi toplicami ni v to zadostnega prometa.
Bik ga je popadel
Huda ii« sreča zidarskega mojstru
G listanj, 28. aprila.
Pri posestniku Ravnjaku v Kotljah se je te dni pripetila nenavadna nesreča, ki bi kmalu zahtevala človeško žrtev. Gospodar se je namreč namenil, da popravi lesene strope v hlevu z zidanimi oboki. Dogovoril se je z zidarskim mojstrom g. Hvalejem radi oddaje del. Imenovani je prišel, da si ogleda dela. Vstopil je v hlev brez domačega gosnodarja. Ko je pristopil k plemenskemu biku, ki je precej divji, ga je ta vrgel z glavo v jasli, skočil na njega ter ga s sprednjima nogama in rogovi preobračal in tlačil po jaslih. Gospo« r je našel močno poškodovanega zidarskega * ij tra v zelo kritični situaciji ter ga rešil izpod rogov pobesnele živali. Z rešilnim avtom Rdečega križa je bil nemudoma prepeljan v slovenjgraško bolnico ter ima močno poškodovan prsni koš in hude notranje poškodbe.
Drzna tatvina
Vola sta pri belem dnevu odpeljala.
Bučka, 27. aprila.
Na sejmu v Bučki dne 25. t. m. se je zgodila drzna tatvina. Neki kmet je prodal par volov ter so se odpravili po kupčiji vsi skupaj v gostilno k Kaplarju na likof ter vola privezali zunaj k drevesu. Ker je bila družba precej dobro razpoložena, so se precej zamudili. Medtem ko so kupec in prodajalec prav veselo pili in prepevali, sta zunaj ta čas dva zlikovca vola odvezala in ju odpeljala po cesti proti Raki. Ker jih je pa par korakov od Kaplarja nekdo vprašal, za koliko prodasta vola, sta bila brž pripravljena storiti kupčijo. Ker nista držala cene visoko, so bili kmalu edini in so že hoteli skleniti tudi kupčijo. Medtem so opazili tatvino n obvestili orožnike. Ko sta zlikovca zagledala može postave, sta takoj pustila vole in izginila v množici. Kljub takojšnjemu iskanju po orožnikih ni bilo mogoče predrznih tatov spraviti pod ključ.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 28. aprila.
Hlapec Josip B. je privozil ob 10. dopoldne °d Sv. Petra mostu Čez Ambrožev trg z enovprežnim mesarskim vozom v zelo naglem diru. Baš v tem trenutku je privozil nasproti z enovprežnim mesarskim vozom po Poljanski cesti od mesta proti Ambroževem trgu v zmernem tempu hlapec Ivan A. B. je zadel z desnim voznim kolesom v levo zadnjo nogo A. konja in mu jo tako poškodoval, da je moral A. odpeljati konja k živmoadravmiku. — V Zg. Šiški je bilo na stavbišču nove remize Uloradeno med
1.	in 2. uro ponoči 34-letaemu tesarskemu preddelavcu Mihi Kunstiu iz Kleč kolo, vredno 1500 Din. Kolo je bilo zaklenjeno z avtomatično ključavnico. — Z dvorišča hotela Lloyd na Sv. Petra cesti je bilo ukradeno slugi pri tvrdki Rozman Ivanu Grabnacu kolo, vredno 1800 Din.
Jlelavec Franc Kralj iz Zg. šiške je prijavii policiji, da mu je bila ukradena iz nezaklenjenega kovčka žepna ura, zapestna ura, suknjene hlače in več drugih malenkosti v skupni vrednosti 819 Din. Kovčeg je imel shranjen v nezaklenjenem podstrešju.
Vače pri Litiji
Popravek. Ni resnica, da orlovska zastava še vedno visi v farni cerkvi sv. Andreja na Vačah s prelepljenim napisom »Orel«, ki da je še zelo srn’ •	zastava,	ki jo ima pisec v mi-
®hh, m bivša orlovska zastava, ker je od vsega pocetka, odkar je bila nabavljena, last prosvetnega društva. Na zastavi ni sploh nikakega n-pisa. Pač pa je na njej viden (ne pa čitljiv!) orel, ki je simbol sv. Janeza Evangelista, čigar slika je na zastavi. Tudi ni resnica, da bi bili na dotično zastavo prilepili neko svetnico, kajti slika ne predstavlja nikake svetnice, marveč svetnika — sv. Janeza Evangelista, zaščitnika prosvetnega društva. Neresnica je tudi, da je moral sv. Anton, ki da je prišel poštenim potom v cerkev, v kot in da na njegovem mestu v cerkvi izziva bivša orlovska zastava. Res je marveč, da tega svetnika sploh ni v cerkvi in da bivša orlovska zastava v cerkvi nikogar ne izziva, ker je v cerkvi sploh ni. — Župni urad Vače.
Ž^oicvan/c pc zvezdi večernici
Dušan, ki je plezal po pajčevini navzdol, se Je domislil ni, da mora biti pajek, ki jo je napredel, ogromna in nevarna zver. šele tedaj, ko je zaslišal ?,?upm,£lic sv°ie prijateljice, 'je zaslutil vso veliko novo nevarnost. Obstal je v flobin° ter opazil pajka, obenem pa tudi njegov zapredek — Danico in čučiruči. »Pogum! Pogum1 Po-morem vama!« je zakričal In pričel še mrež plezati proti sredini velikanske
Požar upepelil hišo in gospodarsko poslopje
Rešena samo živina -- škoda znaša preko 60.000 Din, zavarovalnina
pa 35.000 Din
Slovenjgradec, 26. aprila.
V nedeljo je pričelo okrog 16. ure goreti v Spodnjem Podgorju pri Slovenjgradcu. Vnela se je hiša in gospodarsko poslopje. Veter je skoraj onemogočil gašenje. Vrli gasilci so bili takoj na mestu. Goreti je pričela najprej hiša, ki je imela leseno streho. Veter je raznašal iskre daleč naokrog, in tako je pričelo goreti tudi bližnje gospodarsko poslopje. Rešiti so mogli z največjo težavo in življensko nevarnostjo samo nekaj glav živine, vse drugo je pogorelo.
Pogorelca posestnika Medved Jernej in Lorbek Albert imata škode preko 60.000 Din, ki je pa delno krita z zavarovalnino v znesku
35.000	Din.
Ogenj je po vsej priliki nastal po nesreči. Domači so kuhali južino in iskre iz dimnika so po vsej verjetnosti radi vetra užgale leseno streho, ki je bila takoj vsa v plamenu.
Zopet nov dokaz, da je treba hiše kriti le z opeko, kar je omogočeno z malimi stroški in tako očuvati hišo marsikaterega požara in občutne škode!
Zločin nezakonske matere
Novorojenčka je zadavila in vrgla v stranišče
Slovenjgradec, 26. aprila.
Te dni je vzbudila aretacija mladega dekleta v našem mestu zopet senzacijo. Ljudje so mislili, da je to zopet kaka tatica, ki je bila aretirana v zvezi z zadnjo tatvino v našem mestu. Ogorčenje se je zelo povečalo, ko se je razširil glas po mestu, da mora naša kriminalna kronika zaznamenovati zopet žalostno poglavje skrajne brezsrčnosti.
Pri tukajšnjem gostilničarju V. je služila za deklo Metna R. Antonija, doma iz Pameč pri Slovenjgradcu. Nihče ni slutil, da je mirna in pridna dekla izvršila pred 6 meseci grozen zo-čin, ki je prišel zdaj slučajno na dan.
Pri nekem posestniku v Pamečah je dninar K. v soboto 24. t. ni. čistil stranišče. Pri čiščenju pa je zapazil v svojo grozo mrtvo, že razpadajoče trupelce otroka. Pozneje so ugotovili, da je bil otrok moškega, spola. Ves prestrašen je šel javit v mesto orožnikom o tej najdbi. Po
raznih izpovedbah in zasliševanju so orožniki spoznali za detomorilko zgoraj imenovano 19-letno deklo, ki je svoj zločin pozneje tudi priznala.
Sodnijska komisija je ugotovila, da je prišlo dele živo na svet in da je bilo najbrže takoj po porodu zadušeno, da bi detomorilka zbrisala sled za novorojenčkom, ga je enostavno vrgla v stranišče. Prvotno se je detomorilka izgovarjala, da je bil splav, nato pa, da je prišel novorojenček mrtev na svet, sodnijska komisija pa je prisilila mlado zločinsko nezakonsko mater k pravemu priznanju.
Oče umorjenega otroka je sin nekega posestnika iz Pameč.
Ker je detomorilka priznala svoj zločin, je bila pogojno izpuščena začasno Iz zaporov, dokler se ne bo vršila proti njej razprava, najbrže pri okrožnem sodišču v Celju.
Ptuj
»Cirkuška princes..n na tujskem odru. Prihodnje gostovanje mariborske operete v Ptuju bo v ponedeljek 4. t. m. Uprizoril se bo eden izmed največjih operetnih šlagerjev poslednjega časa, Kalmanova »Cirkuška princesa«,
Novo mesto
Stavbena in kreditna zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Novem mestu ima svoj redni občni zbor v soboto 2. maja ob 18. uri v poslopju okrožnega sodišča, soba 30.
Škropilni avto je že stopil v akcijo. Kakšna sreča, da ga imamo!
Glasbena matica, podružnica Novo mesto, priredi s sodelovanjem šolske mladine v soboto zvečer in v nedeljo popoldne mladinsko spevoigro v štirih dejanjih »Sirota Jerica«. Spisal I. Albrecht, uglasbil E. Adamič. Na klavirju spremlja gospa Fakinova.
Cigani so se stepli v stroški hosli tam nekje za otoškim gradom. V pondeljek je prišel v šmihel-stopiško občinsko pisarno cigan Tomaž Brajdič, ki jo šele pred kratkim zapustil kaznilnico, istotako radi pretepa in nasilja med lastnim ciganskim svetom, ter izjavil: »Sooči sem ustrelil v nogo tistega »rujavega hudiča«, ker me je vedno zbadal, da ga pri vas tožim in mi je grozil.« Pravil je nadalje, da ni nič hudega, ranjeni bratranec niti v bolnico ni šel, se bo že doma pozdravil. Tomaž si bo mtiral iti pa najbrž spet nekam hladit jezo.
Tujsko-proinetna konferenca. V ponedeljek je sklical tujsko-prometni svet kr. banske uprave v Ljubljani na tukajšnjem županstvu sestanek, ki so se ga udeležili zastopniki občine ter tuj-sko-prometnega društva. Iz Ljubljane sla prihitela ravnatelj lujsko-prometnega sveta g. Narte Velikonja in ravnatelj Tujsko-prometne zveze g. Pintar. Razgovor se je tikal tujsko-prom. razstave, ki se je udeleži tudi Novo mesto ter o pripravah zanjo, o razstavnem materijalu in sličnem. Pokazali bomo, kako lep košček sveta je fu doli pri nas in kako poceni se tu živi.
Kavkaški kozaki so se na svoji evropski turneji ustavili tudi v našem mestu ter priredili v nedeljo popoldne na Malenškovem travniku v Kandiji grandijozno »Džigitovko«. Bilo je lepo
in zanimivo.
Brežice
Cepljenje, svinj proti rdečici. Srezlci kmetijski odbor brežiški votiral je pavšalno svoto za cepljenje svinj v tem srezu proti rdečici, tako da bo plačal lastnik svinj samo Din 5 od komada. V sodnem okraju Brežice bo izvršil cepljenje gospod živinozdravnik iz Brežic, v sodnem okraju Sevnica pa oni iz Sevnice. Cepitev se začenja takoj počelkom maja. Znižana cena velja seveda samo za skupne cepitve svinj onih .posestnikov, ki jiih v ta namen prijavijo takoj bodisi pri občini ali direkteno pri gospodih ži-vinozdravnikih. Za poznejše posamezne cepitve to seveda ne velja. Ker je cepljenje proti rdečici edino zanesljivo sredstvo za preprečenje te živalske morilke in ker ni mogoče zgoirajšnega razglasiti po vseh vaseh, se vabi vsak bralec 1e vesti, da objasni zgornje svojim sosedom in jih napoti k takojšnemu javljenju svinj v svrho cepitve. — Predsednik SKO: Urek.
Zagorje
Požar. V noči od nedelje na ponedeljek je izbruhnil v vasi Jazme požar, ki je uničil stanovanjsko hišo delavcu trboveljske cementarne Francu Šinkovcu. Goreti je pričelo okoli 4. ure zjutraj. Kljub tenvu, da so sosedje kmalu pritekli na pomoč, niso mogli rešiti hiše in pogorela je do tal. Šinkovec i >v • ;• r ženo, ki pa to noč niso prenočevali pod domačo streho.
Športne vesti. V nedeljo je SK Zagorje prvi-kratodigral nogometno tekmo na tujih tleli, in sicer v Hrastniku, kjer je igral s SK Hrastnikom z izidom 1:3 (1:1). Poraza je največ kriva slaba postava. V predigri sta igrali rezervi obeli moštev z rezultatom 6 : 3 za Zagorje. — Za športni dan, ki bo v nedeljo, vlada silno zanimanje; mnogo se seveda komentira nastop oldiboya. Vse priprave so v potnem razmahu, tako da bo ves obširni program gladko izpeljan.
Trbovlje
Na prošnjo 11. skupine bo rudnik 1. maja praznoval.
Cesta v 1’odmeji. Banska uprava je pričela te dni nadaljevati z delom na rekonstrukciji banovinske ceste Trbovlje—Savinjska dolina. Zaenkrat zaposluje pri delih samo 40 delavcev.
Šahovski klub Trbovlje je imel pred kratkim svoj letni občni zbor, na katerem se je sklenilo, da se pritegne k gojitvi te priljubljene družabne igre čim večje število prijateljev. Mlademu klubu želimo mnogo uspehov.
Vojaški obvezanci. V smislu odloka komande vojnega okrožja v Celju in sreskega načelstva v Laškem poziva županstvo vse v Trbovlje pristojne vojne obveznike, rojene v letih od 1900 do 1910, da se zglasijo z vojaškimi dokumenti takoj, in sicer najkasneje do 15. maja 1931 v pisarni vojaškega oddelka, soba št. 2 občine Trbovlje. Hrastničani v občinski pisarni v Hrastniku. Od letniku 1900 do 1905 pridejo v poštev samo oni, ki so bili sposobnim spoznani in od letnika 1906 do 1910 vsi sposobni in začasno nesposobni. Proti onim obveznikom, ki bi se temu pozivu pravočasno ne odzvali, se bode postopalo v smislu tozadevnih vojaških predpisov.
Jesenice
Ureditev'šolskega vrta. Vrt pred osnovnošolskim poslopjem ob Prešernovi ulici je letos izredno lepo urejen. Zasajenih je na novo veliko število vrtnic in drugih cvetic. Poleg tega je opaziti na notranji strani novo, nizko in okusno ograjo.
Sokolski oder. Sokolski oder se pripravlja za igro »Vozek, ki jo hoče podati kot zaključno predstavo letošnje sezone.
Cepitev otrok. V soboto 2. maja se prične cepitev otrok za jeseniško občino. Za mesto Je-sepice se prične 2. maja ob 15. uri v občinski posvetovalnici (stara šola), za Savo v torek 5. maja ob 15. uri v telovadnici meščanske šole; za že šolobvezne bo za Jesenice 6. maja ob 14. uri, za Sv. Križ nad Jesenicami v četrtek 7. maja ob 14. uri v osnovni šoli pri Sv. Križu. Pregled se bo vršil za Jesenice v soboto 9. maja ob 15. uri, za Savo v torek 12. maja ob 15. uri, za šolo Jesenice v sredo 13. maja ob 14. uri, za Sv. Križ nad Jesenicami v petek 15. maja ob 14. uri. Poudarja se, da bodo v šoli cepljeni le šolarji. Stroga dolžnost je vsake matere, da da otroke cepiti!
Dolenji Logatec
Skampolo na našem odru. V soboto 25. t. m. je gostoval v tukajšnjem Sokolskem domu gor. logaški sokolski dramski odsek z igro Scain-polo. Moramo priznati, da s toliko dovršenostjo na našem odru še ni bilo igre.
Laško
Postaja za bencin. Opetovano smo že opazili, da si morajo avtomobilski potniki iskati po raznih trgovinah bencin za svoje avte. Osobito je to zelo mučno v nedeljah popoldne, ko so vse trgovine zaprte. Da bi se temu zlu odpomoglo, bi bilo dobro, da si postavi mestna občina ob hotelu Henke avtomat, kakor ga vidimo po raznih mestih in ki je potnikom prav priročen.
Trebnje
Pogozdovanje. Učiteljstvo v Dol. Nemški vasi P°d vodstvom upravitelja g. Jakoba Novaka in učiteljice gdč. Anice Kozjekove je priredilo s svojimi učenci pogozdovaiiie smrekovih sadik na parceli g. Gennovška Florjana iz Dol. Po-nikev. Zasadili so 1000 smreke v enem dnevu. Na delu je bilo 62 otrok.
K ul ul;. Popisovanje v naši občini je dovršeno. Treba je le še prepisati družinske liste. Ker je prepisovanje ogromno delo. je občina naprosila tukajšnje gdč. učiteljice in učiteljice iz šole Dol. Nemške vasi, da . prostem času prepišejo po en popisni krog za občino. Občina je učiteljice pozvala na »inteligenčni kuluk«, katerega bodo gdč. učiteljice izvršile za našo občino.
Toča. V ponedeljek je pričela padati precej debela toča, ki je trajala približno eno minuto. Cesta je bila posuta kakor z grahom. Zanimivo je to, da je pričela toča padati pri lepem soln-čnem vremenu, takoj za tem pa močan dež.
Sokolstvo
Tekme članov in članic na orodju
Načelništvo sokolske župe Ljubljana je priredilo v nedeljo 26. t. m. župne tekme na orodju za člane in članice. Člani so tekmovali v telovadnici sokolskega doma na Taboru, članice pa v telovadnici v Narodnem domu. Tekme na orodju so bile za člane v višjem, srednjem in nižjem, za članice pa v višjem in nižjem oddelku. Udeležba je bila za ljubljanska društva prav zadovoljiva, dočim smo pogrešali udeležbo mnogih podeželskih društev, ki imajo gotovo sposobne tekmovalce, oz. tekmovalke.
Članov je tekmovalo 100 in sicer v višjem oddelku 2 vrsti in 6 posameznikov, v srednjem oddelku 6 vrst in 2 posameznika in v nižjem oddelku 8 vrst in 3 posamezniki. Tekma je obsegala vsa glavna orodja, plezanje po vrvi in preskoke čez konja vzdolž. Potek tekme je bil vzoren in vseskozi discipliniran. Tekmovala so naslednja društva: Ljubljanski Sokol, Sokol I, Sokol II, Sokol IV, šiška, Domžale, Ribnica, Kočevje, št. Vid nad Ljubljano ln Dolenja vas pri Ribnici.
Članic je tekmovalo skupno 55 iz društev: Ljubljanski Sokol, Sokol I, Sokol II, Vič, Ribnica, Kočevje in Domžale. V višjem oddelku je tekmovalo 13 članic v 2 vrstah in 1 posameznica, v nižjem oddelku pa 7 vrst. Tekme članic je vodila župna načelnica sestra Adela Mužino-va, članov pa načelnik brat Vrhovec s pomočjo sodniškega zbora, ki je bil kos svoji nalogi.
V jeseni bodo tekme v lahkoatletiki in pričakujemo do tedaj, da bodo prav vsa župna društva postavila k tekmam tekmovalce, oz. tekmovalke. Uspehe tekem za naraščaj in članstvo bomo, čim bodo števci izvršili svoje delo, takoj objavili. Zdravo!
Ustanovitev sokolske čete v Ivanjkovcih
V nedeljo 19. t. m. se je vršil v Ivanjkovcih občni zbor Bralnega in izobraževalnega društva, na katerem je bil izvoljen ožji odbor, ki deluje v zvezi s prosvetnim odsekom sokolske čete, ustanovljene isti dan takoj po občnem zbtru Bralnega društva* Na ustanovnem občnem zboru sokolske čete je zastopal sokolsko župo Maribor znani sokolski delavec brat dr. Pivko, ki je v zelo jasnih in 1	’•	besedah tolmačil udeležen-
cem pomen Sokolstva, njegove cilje in naloge. Z velikim zanimanjem so navzoči, med njimi 10 članov ormoškega Sokola, poslušali br. predavatelja. Br. dr. Pivku se je zahvalil za njegova temeljita Izvajanja brat Adolf Fridl. Starosta ormoškega Sokola br. Sevnik je obljubil pomoč novi četi pod okriljem matičnega društva ormoškega Sokola.
Udeležba je bila prav zadovoljiva in se je priglasilo k sok'-’-'9 četi 44 članov in 11 članic. Na zboru je bila izvoljena tale uprava, ki je bila predložena župni upravi v potrditev: starosta br. Lovro Petovar, podstarosta in tajnik br. Adolf Fridl, načelnik br. Drago Prah, podna-čelnik br. Joško Simončič, načelnica sestra Danica Petovar, prosvetar br. Rado Bitenc, blagajnik br. Vinko Polak, knjižničarja br. Joško Simončič in sestra Vlasta Bitenc, člani uprave br. Josip Janžek, Štefan Rižnar in Franc Ribič.
S telovadbo članov, članic, naraščaja in dece se je že pričelo v prostorni dvorani staroste br. Petovarja. Čvrsti sokolski četi želimo mno'o u^ehov in krepkega razvoja. Zdravo!
‘Radio
Ljubljana, sreda. 29. aprila. 12.15 Plošče (instrumentalna in jugoslovanska glasba). 12.45 Dnevue vesli. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio orkester. 19.00 V. Moderndorfer: Vraže mer koroškimi Slovenci. 19.30 Dr. N. Preobra-ieinshij: Ruščina. 20.00 Slovenske narodne pesmi pojejo s spremljevanjem radio orkestra: gdč. Korenčan in gg. Mirko Jelačin in Drago Žagar.
22.00 Časovna napoved in poročila, naipoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, četrtek, 30. aprila. 11.45 Šolska ura: Otroške narodne pripovedke (Moderndorfer). 12.15 Plošče (Slovenske pesmi, Singerji). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Plošče. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje.
19.00 Dr. Mirko Ruipet: Srbohrvaščina. 19.80 Dr. Reya: Klima Severne Amerike. 20.00 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. 20.30 Pevski solistični večer ge. Pavle Lovšetove in hčerke Koncert Radio orkestra. 22.30 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sreda, 29. aprila. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Glasbena otroška ura. 18.30 Novice. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Praga: Simfonični koncert. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Zvočni film.
Zagreb, četrtek, 30. aprila. 10.30 Prenos cerkvene svečanosti in akademije iz Ozalj grada ob proslavi Zrinjskega in Frankopana. 17.00 Jugoslovanska glasba. 18.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Novice. 22.40 Po tujih postajah.
Beograd, sreda, 29. aprila. 10.00 Šolski Radio
11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Popoldanski koncert.
18.00 Narodne s kitaro. 19.00 Predavanje. 20.00 Narodne melodije. 20.30 Pevsko društvo »Gaj-retc. 21.30 Plošče. 22.00 Poročila. 22.20 Ruska ura.
Beograd, četrtek, 30. aprila. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče.
17.00 Predavanje. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Narodne z dudo. 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 22.30 Poročila. 22.50 Večerni koncert
Praga, sreda, 29. aprila. 11.15 Plošče. 12.25 Bratislava. 16.30 Otroška ura. 17.30 Iz zgodovine gramofona. 19.00 Narodne pesmi. 20.00 Koncert v Brnu. 21.30 Koncert.
Praga, četrtek, 30. aprila. 11.15 Plošče. 12.80 Moravska Ostrava. 16.20 Otroška ura. 16.30 Komorna glasba. 19.05 Prvi maj nekdaj in danes. 19.25 Mandoline. 20.00 Koncert ojiernega orkestra. 21.00 Orkestralni koncert.
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek
Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani.
Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno
Industrijalizacija naše države
Nemška teika industrija pripravlja studijsko potovanje po naži državi, da se njeni zastopniki na turu mesta prepričajo o bogastvu nafti h rudnikov, proučijo iorvore energij An si ustvarijo temelje za analitično presojanje možnosti induM rijailizaci je naše države.
Znamo je, da naša država izvaža letno ogromne količine surovin, ki jih moramo v obliki izdelkov wi[w#t uvažati in plačevati inozemstvu pni toni delo in dobiček. S tem seveda Se ni rečeno, da si moramo brezpogojno ustvariti močno lastno industrijo in se « lem povsenn omancipiraitii od inozemskega dovoza. Po principih delitve dela, tei je danes krilatica gospodarskega snovanja v okrilju zasebnega go-upodarstvn, se kažejo tendence ia najbrže bo pokapala tudi Siva potreba, da se bo moralo tudi mednarodno gospodarstvo teinu principu prilagodili. Ca toreij vedno ia stadno naglažanio iin kritično presojamo giibanja agrarnega pro-'tekcijonizma v industrijskih državah, ki s tem onemogočajo razvoj im prodajo nažrtih agrarnih pridelkov, moramo biti v principu vsekakor nenaklonjeni vsaki neprimerni in protekcijo-mistiični industmjaliizadji naše države. Večnih dn brezmiselnih zaščitnih carin, ki se v premnogih slučajih brezverno izkoriščajo na škodo skupnosti, mora biti konec. Po narodno gospodarskih principih bomo razvijali postopoma samo ono industrijo, ki je tudi življenja omožna. Seveda izvzamemo iz tega kroga vso ono industrijo, ki je potrbua v svrho zaščita naše državne suverenosti. Listov vzgojni industrijski rok pa moramo skrčiti na minimumi.
Drugo tudii še odprto vprašanje je, ali bo odtok naših malih lcapitalov, ki Jih danes plačujemo inozemstvu, v bodoče ko bomo morali plačevati visoke dividende tudi tujcem, manjši od današnjega, posebno, če se bodo ustvarjale visoke zaščitne carine, ki pri nas običajno ščitijo samo tujega kapitalista. Tudi o tem nimamo najboljših skušenj.
Nekoliko drugače izgleda stvar, če nameravajo Nemci z našim prirodnim bogastvom dobiti vire surovin, ali še bolje, če nameravajo iz naših surovin izdelati pri nag polizdelke in te dovajali svoji težki industriji; kajti tako delo bi našega narodnega gospodarstva ne oškodovalo, pač pa bi mu še koristilo. Te koristi bi bile še večje, če bi Nemoi v naši državi ustvarili nekako raapečevališče svojih industrijskih tedelkov in poiiadelkov za Balkan in
Levanto. Le na tej osnovi je trgovinska koncepcija s Nemci mogoča.
C« spreijmemo to poslednjo tezo, za uas nevarnosti seveda še niso odpravljene, kajti skušnja i* sedanjega stanja industrializacije naše države nas uči in dnevno prepričuje, kako veliki in opasni so vsi oni priveski, ki prihajajo a tujim kapitalom v državo. Po dosedanjih skušnjah pa tudi vemo, da »o ravno s strani našega severnega soseda ti priveski še prav posebno neprijetni in na premnogih poljih škodljivi.
Mi vemo in tega se moramo stalno zavedati, fantu silijo Nemoi k nam. Njihovo gospodarstvo preživlja opasno gospodarsko krizo, brezposelnost zadohiva čedalje širše dimenzije. S polno paro beži namSki kapital iz države in išče boJj-še in sigumejše zaposlitve. Nemški industrijd niso šli iz idealizma v Rusijo. Gospodarska ekapanzivnost pritiska z milijonskimi atmosferami na vse štiri strani. Proti zapadu nemštva je vpostavljema nepredušna stena, tudi vzhod ne nudi dovolj ventilacije, leni večji je zatorej pritisk na jug in tudi tem nevarnejši.
Mii smo v takem položaju, da moramo napredovali le s pomočjo tujega kapitala, ampak ta tuj kapital naj bo samo hipoteka, katero lahko ob vsakem času, kadar nam pač razmere to dovoljujejo, amortiziramo. Zato sprejmemo vsakogar, ki hoče z našim blagom zaslužiti, varovati pa moramo naše lastninske pravice brezpogojno, da si ne ustvarimo države v državi.
Za slučaj, da se zgornja teza uresniči, pa je predvsem potrebno, da se naš domači kapital zaveda svoje dolžnosti in « vsemi razpoložljivimi sredstvi partimpira na tej industrializaciji, zato da bomo na svoji zemlji tudi gospodarji.
Je pa še nekaj, o čemur morajo premišljevati naši narodni gospodarji. Z našim prirodnim bogastvom smo pripravljeni nuditi dela tujcem, ampak za to moramo zahtevati protivrednosti, mi moramo Nemcem uudiitii poleg dela tudi jelo. Mi se medsebojno lahko kom-pletiramo, to se pravi iui moramo prodali naše pridelke, potem pa bomo kupovali tud.1 nemške industrijske izdelke. Le na tej kotnpletaciji in seveda parteoipircmju našega kapitala na neini-ftkih načrtih pri nas, je mogoča induslrijali-zacija.
Nič drugačne ne smejo biti smernice jugoslo-vameko-avstrijskih pogajanj v Beogradu.
Gospodarske vesti
X Sreski kmetijski odbor v Murski Soboti (ožji odbor) je imel v sredo, dne 15. aprila svojo četrto redno sejo, na kateri je razpravlja o kmetijskih vprašanjih Prekmurja. V soboto, dne
2.	maja ob pol 8. zjutraj se vrši na Breškem načelstvu peta (zadnja) seja ožjega odbora, takoj nato ob 9. uri pa spomladansko zasedanje celokupnega odbora. S prispevkom sreskega kmetijskega odbora je razdeljenih 14 travniških bran in dva trijerja. V poizkusne svrhe se razdeli med člane rodovniških organizacij 60 slanih rudninskih kamnov za lizanje živine.
V svrho obnove po toči poškodovanih gozdov je razdeljenih za Din 2'500'— brezplačnih sadik. Za razdelitev kmet. orodja med najmarljivejše obiskovalce zimskega kmetijskega tečaja v Gornji Lendavi je odobreno Din 800"—. Za poizkuse pri zatiranju sadnih škodljivcev je določen znesek Din 1500'—. Akcija za znižanje davčnega količnika za zendjarino se nadaljuje.
K nakupu dobrih bikov prispeva sreski kmetijski odbor 15 občinam po 500‘— Din. Za nakup štirih prevoznih drevesnih škropilnic.
X Delovanje stalnega odbora za gospodarsko proučevanje držav eentralne in jugovzhodne Evrope. Zasedanje odbora v Beogradu, na katerem so posamezni referenti v nedeljo obrazložili svoje zamisleke je imelo svojo značilnost v zaključnem govoru predsednika g. Milivoja Pi-lje. G. Pilja je posebno obrazložil delo. s katerim se je odbor v podrobnostih bavil. V prvi vrsti je odbor preciziral stališče do zaključkov posameznih agrarnih konferenc, ki so se vršile in ki se bodo v bližnji bodočnosti nadaljevale. Nadalje je g. predsednik posebno naglasil, da so imela vprašanja v prvi vrsti administrativen značaj. Poleg drugih važnih ugotovitev pa je treba posebno podčrtati dejstvo, da zanimanje Evrope za agrarna vprašanja vedno bolj narašča, čeravno so uspehi konferenc vse prej kakor zadovoljivi. Tudi vprašanja preferenčnega sistema so bila predmet proučevanja in se je ta sistem izkazal za naše prilike, kot edino sredstvo za saniranje gospodarske krize. Ta akcija pa mora najti odmeva po vseh zainteresiranih evropskih državah in v tem tiči važna naloga odbora.
Dobave
Dne 11. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi
Iiomorskega arsenala v Tivtu ofertalna licitaci-a glede dobave raznega lesa.
Dne 8. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave ‘2800 m volnenega blaga.
(Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri ekonomskem od delku omenjene komande.)
Dne 15. maja t. 1- se bo vršila pni Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave masti, testenin, in ješprenjčka; dn« 16. maja t. 1. pa glede dobave fižola, oflja, čebule, krompirja, kis«, riža, »droba, sladkorja,
42650—427 (42650), kasa 426*25—427, junij 426-50-427, dec. 426-75—427-50 (427). 4% agr. obv. —, 7% Bler 83-25—83-50 (83—83-50), Bler 93-25—93-50 (93). 7% pos. hipot. b. 84-25—85 (85), Beglučki 67-50-68 (67-75-68).
Banke: Hrvatska 50—55, Prastediona 925 do 930, Union 174—176, Jugo 73—74, LjublJ. kred. 120 d., Medjunarodna 66-50 d.. Narodna banka 7850—7950, Srbska 188—190. — Industrija: Šečerana Osijek 295—300, Trboveljska 300-307, Slavonija 200 d., Vevče 128. — Tob. srečke 15—21, Rdeči križ 38 d.. Zemaljska 140—144, Nar. šumska 25 d., Guttman 128 do 132, Slareks 38—40, Danica 80—90, Nar. mlin. 45 d., Dubrovačka 370—390, Oceanija 190—200.
Beograd, 28. aprila. 7% inv. pos. 89“25, 7% Bler 95-50, \% agr. obv. 50—51, 6% begi. obv. '8—69, voj. škoda 426-50—427‘50, uit. maja 427, Narodna b. 7840.
Duuaj, 28. aprila. Bankverein 16-05. Kreditni zavod 45"50, Dunav-Sava-Adria 13"85, Prioritete 89, Trbovlje 37'60, Leykam 3.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 28. aprila. 7% Bler 82.
Newyork, 28. aprila. 8% Bler 92—93. 7% Bler 82—82-50, 7% pos. drž. Hip. b. 83-25—84.
Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, brez prometa.
Novi Sad, 28. aprila. Pšenica 79-80 kg: sred-njebaška 165—170, baška okolica Novi Sad 160 do 165, Sombor 152"50—157-50, potika, gornje-baška, gornjebanat. 172-50—176 50, ban. Bega šlep 165—167-50, sremska 78 kg 152-50—157-50, okolica Indjia 78 kg 157-50-162-50, slav. 78 kg 152-50-157-50, šlep 77-78 kg 150-155. - Moka: baška Ogg, Og 250—265. 2. 215—225, 5. 195 do 205, 6. 187-50—192-50, 7. 152-50—157-50, 8 130 do 135. Vse ostalo neizpreinenjeno. Promet: pšenica 5 vagonov, koruza 45, moka 1, otrobi 1 vagon. Tendenca: pšenica: trdna, ostalo: ne-izpremenjeno.
Sombor, 28. aprila. Pšenica: baška potiska 165—170 (80 kg). Koruza: baška 100—102, maj 102—105, Dunav šlep 102—104. Moka: baška 5. 190—200, 7. 150—160, 8. 135—140. Vse ostalo neizpreinenjeno. — Tendenca: neizpremenjena. Promet: 221 vagonov.
Budimpešta, 28. aprila. Tendenca: lahka promet: miren. Pšenica: maj 15-46—15-55 (15-46 do 15-47), junij 1537—1546 (1532—15-34). Rž: maj 13-85-13-93 (1385-1388). Koruza: maj 13-60-13-70 (13-59-13-60). julij 13-86-14-02 (13-83—13-85), trans, maj 10-85—1095 (10-80 do 10-85), jul. 11-10 (11-10—11-12).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, promet: 10 vag. hrastovih
pragov, 1 vag. bukovih hlodov.
čaga in kave. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 7. maja t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg tovotne masti, 200 plošč železne pločevine in 2325 komadov raznih pil.
Direkcija državne železarne Varcfi »prejema do 6. maja t. 1. ponudbe glede 300 doz toaletnega mila, glede dmbave raznih tiskovin in kuvert.
Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 7. maja t. 1. ponudbe glede dobave 50 komadov medeninastih cevi Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 7. maja t. 1. ponudbe glede dobave 100 m »Mamila« lanenega motvoza.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 10. majja t. 1. ponudibe glede dobave 5C00 tornadov tiskovin.
(Predmetni oglasi r.a natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Borzna poročila
dne 28. aprila 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana. 28. aprila. Amsterdam 22-855, Berlin 13’54. Bruselj 7-9102. Budimpešta 9-9124, Cu-rih 1093-80—1096 80, Dunaj 8-0011. London 276-04-276-84, Newyork 56-63-56-88. Pariz 222-21, Praga 167-95-168-75. Trst 296‘62 do 298-62.
Zagreb, 28. aprila. Amsterdam 22'855 bi. Dunaj 798-61—801-61, Berlin 13-525—13-555, Bruselj 791-02 bi., Budimpešta 989-74—992-74, London 276-04—276-84, Milan 296-544—298-544, Newyork ček 56-63—56-83, Pariz 221-21—223-21, Praga 167-95—168-75, Zttrich 1093-80-1096-80.
Beograd, 28. aprila. Berlin 13 5250—13-5550, Bruselj 78912—792-12, Dunaj 798-71—801-71, London 27604—276-84, Newyork 56-63—56-83, Pariz 2221-21—223-21. Praga 167-95—168-75, Ziirich 1093-80—1096-80.
Dunaj, 28. aprila. Amsterdam 285-68, Atene 9-215, Beograd 12-4950, Berlin 16921, Bruselj 98‘85, Budimpešta 123-85, Bukarešta 4-2275, London 34-5613, Madrid 73'25, Milan 37-2075, Newyork 71040, Pariz 27-75, Praga 210363. Sofija 5-1475, Stockholm 190'30, Kopenhagen 190-10, Varšava 79-59, Zttrich 136-81.
Crih, 28. aprila. Beograd 913, Pariz 20-2875, London 25-2437, Newyork 518-92-50, Bruselj 72*225, Milan 27-175, Madrid 52'80, Amsterdam 208-65. Berlin 123 01. Dunaj 7303, Sofija 3-76, Praga 15-37, Varšava 58-15, Budimpešta 90o0.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 28. aprila. Drž. papirji: 7% inv. pos. 88-25-88-50 (88-25-88), vojna škoda ar.
Spevi
četrtek, dne 30. aprila t. 1. — Prijavnina znaša Din 5-—.
7. Vrstni red tn obliko startanja določi vodstvo dirke.
8. Dirka se ob vsakem vremenu. Razglasitev rezultatov še isti dan na prijateljskem sestanku.	SK	Zagorje.
Na dvorišču hiše v Selenburgovi ulici 4 se odda s 1. avgustom dve sobi za
poslovne
prostore
Pojasnila v pisarni „Croatiae“ tstotam.
1148
Nogavice, rokavice, volna in bombni 469
•sjoenojo In r veliki izbiri pri KARL PRELOG
Ljubljana, Židovska ■11 oa In Stari trg
Telelon 2059
Premog f \ suha drva
P«gat*iL, Bohotiteva ■Ilca 5
Pianini! Pianini! Pianini!
Iz Berlina je došel potnik tovarne klavirjev in pripeljal s seboj 3 pianine za reklamo, ki jih proda zelo poceni. Pianini so s pravim angleškim mehanizmom. — Vprašati v hotelu ►Slon«.	1149
V nedeljo se igra prvič za lige.
Prihodnjo nedeljo se otvori državno prvenstvo po ligah. V zagrebški ligi se odigra samo ena tekma in sicer Concordla : Hašk. V Ljubljani bi moral Igrati z Ilirijo Gradjanskl. vendar Ilirija ni vzela na znanje spremembe, ki jo Je določil savez in se bo tekma vršila 31. maja kot je bilo prvotno določeno.
V beogradskt ligi se srečata Soko in Sašk (Sarajevo).
Največ tekem se vrši v vojvodinski ligi, kjer je tudi največ udeležencev. V Sabcu Igrata Mačva : Vojvodina, v Vel. Bečkereku Obiltč : PSK, v Subotici Bačka: Sand in v Osijeku Slavlja : Gradjanskl.
Razne vesti.
Jakšič, internacijonalnl vratar beogradskega Sokola, ki je zastopal Jugoslavijo v Montevideu, bo odslužil svoj kadrovski rok v Ljubljani in se Je že prijavil za Ilirijo.
V Novem mestu Je preteklo nedeljo gostoval Gradjanskl lz Karlovca in premagal domačega Elana s 7:2 (3:2).
Pojačanje su.šaške Viktorije. Glasom poročila zagrebških »Novosti« so pristopili k Viktoriji Sušak znani bivši plavači splitskega Jadrana Senjanovlč, Bonačič in Gazzart. Omenjeni so bili radi notranjih klubskih sporov izključeni Iz Jadrana.
/
Za male prince Ut princeske
najmodernejši vozički v zalogi pri
JOSIP KVEDER
Krekov trg 10.
5630
Razširjajte Jugoslovana!
Razpis.
velike medklubske dirke, katera se vrši v nedeljo, dne 3. maja 1931. v Zagorju ob Savi po sledečem sporedu:
1. Glavna sknpfna: Proga: Zagorje-Trojane-Krašnja-Domžale ln obratno 78 km. Start ob 9'30 v Zagorju vis a vls gostilne Ernejc. Obrat v Domžalah pred restavracijo »Slokar«. Cilj v Zagorju kot je start.
2. Skupina juniorjl: Proga: Zagorje-Trojane-Blagovca-Krašnj a In obratno 52 km. Start ob 9'45 kakor glavna skupina. Cilj v Zagorju kot Je start.
Nagrade: Prvi, drugi in tretji vsake skupine častne kolajne.
Splošna določila.
1. Vozi se po določilih pravilnika Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije.
2. Dirka je odprta za vse člane klubov, kateri so včlanjeni v Koturaškem Savezu kraljevine Jugoslavije, ter je obvezna za vse člane klubov »Triglavskega pododbora«.
3. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ter se mora strogo držati cestno policijskega reda. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem ln rabljivo zavoro. Prireditelj ne odgovarja za škode, katere povzroče dirkači med vožnjo.
4. Odredbam vodstva se Je najstrožje pokoriti.
5. Protesti se upoštevajo 15 minut po izvršeni dirki z vplačilom Din 30 —, kateri znesek se vrne, ako Je protest odobren.
6. Prijave sprejema predsednik kluba g. Lavo-slav Mmuh, Zagorje ter m Iste zaključijo r
150/150 na dobrem blagu Din 55*—
»Breda« žepni robci kom. Din 2’—
Entlanje, ažuriranje, predtiskanje
Specijelni entel oblek
Vezenje mehanično umetno in ročno Taniburiranje hotelskih in Koatilnitarakih
zaves.
MATEK & MIKEš
LJUBLJANA, poleg hotela Štrukelj.
GRADBENO PODJETJE
IVAM
SLOKA!
STAVBENIK
IMA VIAPREJ SVOJE . OBRAT O V ALISCE IZKLJUČNO
V LASTNIH PROSTORIH V TRNOVEM
KOLEZIJSKA ULICA $T. 7
TER NI Z GRADBENIM PODJETJEM V ŠTUDENTOVSKI ULICI ŠTEV. 7 V NIKAKl ZVEZI
PRIPOROČA SE VSEM P. N. INTERESENTOM ZA NAROČILA VSEH V GRADBENO STROKO SPADAJOČIH DEL. KATERA BO TUDI VNAPREJ IZVRŠEVALO S PRIZNANO SOLIDNOSTJO