iircdrušivo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ]j[ Naročnina za ozemlje SHS: leino 18U D, za pol leta 90 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — št- pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. jfT 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D, — Plača in toži se v Ljubljani.
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Poštnina plačana v gotovini.
SZIiAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni štev'
f
leš držami de!
ž<2S
Minister Stojadinovič je objavi! v »Politiki« sledeči ekspoze o našem državnem dolgu:
»Ako hočemo govorili o našem finančnem položaju, moramo najprej dobro poznati položaj našega državnega dolga. Poznamo čas, ko ni imela naša država iako rekoč nobenega doiga. — Neki angleški ekonomist je v gospodarskem delu, ki ga je izdal leta 1871 in v katerem piše o dolgovih vseh držav, ugotovil, da smo tedaj nahajali samo tri države brez dolgov, in sicer: v Evropi Srbija, v Ameriki republika Bolivija in v Afriki republika l.ibe-ria. Ti časi so se pa preživeli; tekom zadnjih 50 let so se tudi te države zadolžile in to v znatni meri.
Srbija je sklenila prvi dolg na predvečer srbsko - turške vojne v letu 1876; potem, se je nanovo zadolžil a med vojno še v letih 1877 in 1878. Po tem času je državni dolg zbog potrebe zidanja novih železnic, novih državnih stavbišč, kakor tudi za kritje državnega budžeta, vedno bolj rastel. Balkanske vojne so leta 1913 primorale Srbijo, da je sklenila nov dolg v iznosu 250 milijonov frankov, tako da je dosegel državni dolg prve dni jan. 1914 iznos 903,310.500 frankov. To je bil dolg Srbije ob začetku svotovne vojne.
Prve dni januarja 1923 je znašal naš predvojni dolg 781,430.500 frankov in anuitete za ta dolg iznašajo danes 43,967.700 frankov. Naš predvojni dolg sc deli danes sledeče:
1. posojilo 2% 1881
2. posojilo iobačno
A W
4 /o
5 o/ J /o
3. renta
4. posojilo
5. posojilo 4.5%
6. posojilo 4.5%
7. posojilo 5%
1895
1902
1906
1909
1913
18.360.000 8,770.000
328.030.000
35.726.000
63.116.000
97.348.000
230.080.000
Celokupno 781,430.500
Bil je uprav srečen slučaj, da nismo sklenili naše predvojne dolgove v Zedinjenih državah, v Angliji ali v Švici, ker stoji njih valuta danes al pari z zlatom. Ako bi dobili svoječasno posojila iz omenjenih držav, bi bil položaj naših dolgov danes popolnoma drugačen. Večina naših predvojnih dolgov je bila sklenjena v Franciji; zbog padca francoskega franka, se je efektivno zvišanje naših obligacij reduciralo na eno tretjino: za vsaki dolar katerega pošljemo danes v Pariz ne plačamo 5 frankov, ampak 15 frankov po pariški borzi. Razen tega, se je placiralo del predvojnega dolga v Nemčiji in Avstriji, mirovna pogodba nas oprošča od pla-Čanja tega dela našega dolga in temu dejstvu se je zahvaliti, da plačamo za rento 4% leta 1895 samo 4,030.200 frankov anuitete, namesto da bi plačali 15,080.000. Ravno tako plačamo za posojilo 4.5% leta 1909 za 1,875.000 frankov manj nego znaša predvidena vsota. S tem smo se osvobodili anuitet v znesku okroglih (> milijonov frankov, odnosno oprostili smo se sedmega dela našega dolga.
Padec denarja je prinesel koristi državni blagajni. Plačilo kuponov in amortizacij se izvršujejo v dinarjih.
K tem predvojnim dolgovom, ki jih je sklenila kraljevina Srbija, je treba prišteti tudi še bremena nove države SHS. Medtem ko se je zatekala Srbija, ko je potrebovala gmotna sredstva, vedno samo v inozemstvo, se je nova država naslanjala
tudi na domači denarni trg, kar je uajooijši do.Kaz za našo gospocio.i-sko in finančno moč.
Prvo posojilo nove države je bilo izdano leta 1919 v 6% bonih v celokupnem iznosu 269 milijonov jugoslovanskih kron in 12 milijonov dinarjev. V teku zadnjih 4 let je bilo to posojilo popolnoma vplačano, lako da danes nimamo več nego za 8 milijonov dinarjev bonov v cirkulaciji. Drugo notranje posojilo, ki je že večje važnosti nego prvo, je pa 7% posojilo iz leta 1921 v iznosu SCO milijonov dinarjev. Končno se je sklenilo še tretje notranje posojilo leta 1922 v svrho likvidacije agrarnega vprašanja v Bosni. Boni znašajo 130 milijonov dinarjev in anuitete 6,050.000 dinarjev. Poslednja dva dolga predstavljata naš konsolidiran dolg.
Poleg tega ima naša država še dolgove pri Narodni banki. Dne 22. marca t. 1. so znašali boni izplačani pri Narodni banki 2.956,000.000 dinarjev. Država plača sedaj 1 % obresti za del tega dolga. Država ima pa pri Narodni banki kredit, ki znaša 297 milijonov v različnih inozemskih valutah. Ako vzamemo kot povprečno vrednost kurz franka, bi znašal ta kredit 1.910,000.000, zato bi se moglo znižati državni dolg za celo to svofo, ako bi se hotelo izvršit takoj likvidacijo.
Kar se tiče inozemskih dolgov, ako ne računamo one sklenjene s francosko, amerikansko in angleško vlado v letih 1919—1920, dolgovi, ki spadajo, dasi so bili sklenjeni po vojni, vendar med medzavezniške dolgove, smo v zadnjih štirih letih sklenili samo eno zunanjo posojilo, to je posjilo z banko Bleir in drug iz Nevv Vorka v iznosu 25 milijonov dolarjev, od katerih smo dobili do sedaj 15 milijonov. Kuponi tega dolga znašajo celokupno 1,200.000 dolarjev, ali 120 milijonov dinarjev na leto.
Potemtakem tvori naš državni dolg sledeča letna bremena:
1. Predvojni dolgovi (48 milijonov frankov) 312 milijonov dinarjev.
2. Povojni zunanji dolgovi : 120 milijonov dinarjev.
3. Notranja posojila: 50 milijonov dinarjev odnosno celokupno 482 milijonov dinarjev.
Lahko trdimo, da ta bremena nas preveč ne težijo (tako govori gosp. Stojadinovič) ker smo garantirali anuitete za zunanje dolgove z dohodki monopolov in z kosmatimi dohodki železnic, samo dohodki monopolov znašajo 1.700,000.000 dinarjev ; čisti dohodki znašajo približno eno milijardo, medtem ko nam zadostuje za anuitete 482 milijonov.
Iz tega se razvidi, da je finančni položaj naše države zelo ugoden in da je treba samo vztrajnega, intenzivnega dela da saniramo naše finance. To je pa naloga nove skupščine.
0 padcu ogrske krone.
ffi
ISS I
Padec ogrske krone se je pojavil v istem času kakor resna borzna kriza. Oba ta pojava sta v gotovi zvezi in jih je torej treba razmotri-vati skupaj. Finančnogospodarski umetnakarji so v zadnjih letih teoretično in praktično poskušali z ogrsko krono, seveda brez uspeha. Gospodarskih zakonov ne moremo kar tako narekovati; nasilne odredbe sicer lahko naravni razvoj koli-kortoliko ovirajo, ne morejo pa spremeniti končnega zaključka.
Hugon Konyi pravi, da je padec ogrske krone v zadnjih tednih v veliki meri posledica ukinjenja one znane nareabe, ki je prepovedala tujemu posestniku efektov prosto razpolaganje s svotumi, dobljenimi iz skupička njegovih vrednostnih papirjev. Po ukinjenju te prepovedi je devizna centrala prisiljena, da vsaj deloma nagradi pravico razpolaganja s tako nastalimi kronskimi zahtevami — nasledstvene države so izvzete. — Napaka ne liči v ukinjenju odredbe, temveč v tem, da so odredbo sploh kdaj razglasili. Ta prepoved je tuje imejitelje ogrskih efektov nekako presenetila in prestrašila, in sedaj porabijo prvi trenutek, da se ogrskih efektov znebijo. Bojijo se, da bo prišel čas, ko bodo njih vrednostni papirji vsled kake podobne prepovedi kar nekako zaostali. Odredba, ki se ni brigala za praktično življenje, se je morala seveda ob praktičnem življenju razbiti, na škodo splošnega namena. Prenagljena prodaja vrednostnih papirjev tujcem in v tujini je bila gospodarskopolitično popolnoma zgrešena. I/. skupička takih prodanih efektov dobljene valute niso mogle biti gospodarsko zmeraj primerno naložene v domači industriji in trgovini, na drugi strani so pa inozemski kupci izkoristili izborno borzno konjunkturo in so prodali veliko množino akcij, ki so jih bili itak kupili v špekulacijske namene. Za to dobljene svoier. če jih spremenimo v dobro valuto, so bile pa večinoma tudi večje kakor je biki nakupna cena. Zaključek te prodaje v inozemstvu, ki so jo slavili kot narodnogospodarsko delo, je bil pa ta, da je šlo več dobre valute iz dežel ven kakor je je bilo pa prišlo prej noter.
Šele v drugi vrsti stoji mednarodna špekulacija, ki je kakor povsod tudi tukaj izkoristila situacijo in pripomogla k padcu krone. Špekulacija izkoristiti pač staro skušnjo, da denar hitreje izgublja na vrednosti kakor bi pa bilo pričakovati po hitrosti inflacijskega procesa. Iz tega bi se lahko naučili nauk, da je prodaja večjih množin efektov v tujino šele tedaj priporočljiva, koristna in gospodarsko dobra, če so prodani efeki najmanj deset let pod zaporo.
Drugi vzrok padca krone in borzne krize je pa tale: trg je bil preplavljen vsled emisije gratisakcij, oziroma prav nesorazmero poceni novih akcij. To je treba dobro premisliti. Luksus emisije gratisakcij in drugih takih podobnih akcij bi si lahko privoščile samo take družbe, ki sploh ne uporabljajo nobenega bančnega kredita. Družbe pa, ki morajo najeti denar oziroma se po-služiti blagovnega kredita in ki so na ta način neposredno prisiljene pomnožiti inflacijo, take družbe pa z izdajo gratisakcij gospodarskopolitično zelo grešijo. Če se to pojavi v preveliki meri, se mora pojaviti seveda močen vpliv na denarno vrednost in na eleldni trg. Take družbe bi sebi in splošnim gospodarskim težnjam bolj koristile, če bi izdajale mlade akcije po ceni, ki odgovarja razmeram, in bi tako svoje kreditne potrebe krile iz svojega, oziroma na normalen način. Sledeč tej pravilni gospodarski politiki ne bi jemale potrebnih kapitalij iz banke, temveč bi jih dobile na trgu in bi tako zmanjšale promet bankovcev.
Padec krone je nadalje pospešila nezdrava deviz, politika v uvozni in izvozni trgovini. Omejitev dovolitve
deviz bi se bila lahko spravila v sklad /. omejitvijo imporinih dovolitev; z izdajo irnportriega dovoljenja bi bili morali obenem določiti tudi kurz zahtevane valute. Tedaj bi lul tako obrtnik kakor tudi trgovec lahko kalkuliral s fiksnimi številkami; negotova bi bila samo delavska plača. Na ta način bi se pa tudi povečala odporna sila gospodarskih krogov napram draginji. Enako bi bili lahko delali tudi v eksporinem prometu, s tem, da bi bili napram izvozniku obenem z dovolitvijo izvoza določili tudi ceno ekspertne valute. Izvoznik bi se bil tako izognil pogubni špekulaciji, ker bi bil lahko računal z gotovimi številkami. Ta devizna politika je zapeljala trgovino in industrijo k nenavadnemu nalaganju kapitala. Trgovina in industrija ni krila deviznih potreb, ni bilo mogoče kupiti ne izdelanega blaga in ne surovin; trgovina in industrija sta torej, hoteč ostati gibljivi, naložili svoj kapital, postavši deloma prost vsled prodaje zalog, od osem do osem dni na borzi. Ta način nalaganja kapitala se je vedno bolj širil. Široka javnost je potom časopisja zvedela za to navidez zelo dobičkonosno nalaganje kapitala in zaceli so se polagoma baviii s tem ludi taki krogi, ki so bili gospodarsko čisto neizšolani in pa lej kupčiji popolnoma tuji. Ono občinstvo, ki je bilo v preteklih časih v denarnih stvareh skrajno konservativno in je strogo gledalo na to, kateremu denarnemu zavodu bo zaupalo svoje prihranke, je začelo na debelo dvigati svoje vloge in jih nalagali popolnoma brez kontrole pri deloma tujih bančnih firmah, na-stavših v zadnjih časih kar iz nič. Te dvige, odvzete denarnim zavodom, cenijo samo v Budimpešti na tri milijarde kron. Več milijard znaša tudi ona svofa, ki sta jo naložili trgovina in industrija. Bolezen se je razširila tudi na deželo, pošiljali so ven okrožnice in agente, da nabirajo denar.
Proti temu nenormalnemu razvoju niso ničesar ukrenili. In vendar je bilo jasno, da se morajo pojaviti posledice v tistem trenutku, ko nepoklicane tvrdke odtegnejo ta denar trgu. lako je šlo naprej. Vsled obilno tekočega kapitala so naslali — posebno v težkih papirjih — kurzi, ki so daleko prekašali ono notranjo vrednost dotiene akcije, katero bi bilo sicer mogoče doseči v najugodnejših razmerah, šele prav v zadnjem času se je vlada odločila da bo tako naloženi denar obdavčila, oziroma se te kupčije sama udeležila.
Gori omenjeni momenti borzne in kronske krize so deloma posebne narave. Koncem koncev so pa tudi ii momenti pojavi one bolezni. Ki jo imenujemo svetovno denarno bolezen in ki se je lotila denarja vseh vojaško premaganih držav, baj se je ta rakova bolezen lotila celo denarja držav zmagovalk , izvzemši Ameriko in Anglijo. Rešitev evropskega denarnega gospodarstva je morebiti deloma odvisna od Francije, če bi hotela v reparacijskem vprašanju malo popustiti. Fvropsko gospodarsko ozemlje je organična celota, ki je ne moremo na eni točki smrtno raniti, ne da bi ogrozili tudi drugih delov. Spremeniti se mora mentaliteta ljudi in mora priti do veljave zopet predvojna gospodarska morala.
Tako je tudi problem ogrske krone del evropskega gospodarskega problema.
Napisali smo te vrstice, da vidimo, kako je pri padcu kakšne valute treba upoštevati vse mogoče okolnosti in presojati stvar z vseh gospodarskih vidikov.
Kreditni denar.
Gospodarski odnošaji so tekom dolge dobe kulturnega razvoja človeštva zavzeli tako obširen obseg, da bi se medsebojnim plačilnim veznostim nikakor ne moglo prih^v okom samo s kovanim novccm. Neizmerni promet z blagom, velikansko nakopičenje kapitala, razsežne trgovske zveze, ki segajo dostikrat od najskrajnejše točke zemeljske oble do druge, vse to je povzročilo, da se je razvil medsebojni promet, ki šteje na miljarde.
Tehnično bi bilo nemogoče, da bi se ta neizmerni promet vršil samo s plačilom v gotovem kurantnem novcu. Ves kovani denar, ki je razpoložljiv, ne bi zadostoval niti za vsa ogromna plačila enega dneva. — Vsled tega se je moralo poiskati še drug način, kako nadomestiti plačila v gotovini s kurantnim novcem potom prikladnejšega sredstva. To nadomestilo se je našlo v resnično velikopotezni organizaciji kreditnega denarja.
Najstarejša, že v starem veku poznata oblika denarnega nadomestka je nakznica ali nakazilo. I/. nakaznice se je tekom časa razvila menica, ki se je najprvo rabila v J2. stoletju v Florenci. Posebnost menice, da se jo lahko žirira t. j. da se jo dstopi z vsemi pravicami komu drugemu, podaje menici veliko pro-stejšo in gibčnejšo vporabo, kakor pa nakazilo. Na podlagi meničnega prava uživa menica tako v mejah lastne države, kakor tudi preko mej v mednarodnem trgovskem prometu tako splošno vporabo, da se danes velik odstotek vseh posebno pa inozemskih plačil izvršuje potom menice. Poleg menice pa se je razvilo tudi moderno bančno nakazilo ali šek in pa poštni šek.
Menica in šek pa sta šele v drugi vrsti novčno nadomestilo. Pravo nadomestilo kovanih novcev pa je papirnati denar, bankovec ali nov-čanica.
Papirnati denar tvori neobrcsflji-ve, takoj plačljive nakaznice, ki jih izda namesto kovanega denarja ali država sama, ali pa od nje v to pooblaščena banka. V prvem slučaju govorimo potem o državnem papirnatem denarju, v drugem pa o bankovcih.
Tildi papirnati denar ozir. bankovec ima že svojo precejšnjo starost. Na Francoskem so jih izdali že v početku 18. stoletja in se je ta poizkus ponovil za dobo francoske revolucije v podobi zloglasnih nakazil (asijanti), katere je izdala te-
dajšnja uprava za 45 miljonov frankov.
Izdajanje papirnatega denarja pa ni brez nevarnosti za državno gospodarstvo. Na drugi strani pa je seveda, jako zapeljivo za državno upravo, da si pridobi z izdajanjem papirnatega denarja potrebna brezobrestna denarna sredstva, iz katerih si krije del svojih potrebščin.
'le vrste denar dobi svojo nominalno vrednost vsled financijelne avtoritete dotične države. Država pa si izposluje sama sebi s papirnatim denarjem kredit; zato obdrži tak denar le toliko časa svojo polno imensko (nominelno) vrednost, dokler^ kredit države ozir. njena finančna zmožnost nista izpodbita. Vsled tega je prevelika množina papirnatega denarja in v časih krize papirnati denar v splošnem velika nevarnost za državno gospodarstvo, ako ne more papirnati, »kreditni denar« kriti z gotovim — novcem.
Država pa lahko poveri, kakor že omenjeno, da izda papirnati denar tudi kaka banka n. pr. v Jugoslaviji »Narodna banka« in potem dobimo papirnat denar, ki ga imenujemo bankovec. Za tak bankovec mora biti pripravljeno vedno kritje v kurantnem kovanem novcu oziroma v metalni podlagi. Poleg denarne podlage imamo pri nas podano varnost tudi v vrednosti državnih domen.
Država pazno nadzoruje poslovanje pri takih bančnih zavodih.
V	bilanci »Narodne banke« za marec 1923 beremo, da imamo na vrednosti metalne podlage v znesku 347,921.000 Din, na vrednosti drž. domen pa 2.138,377.000 Din. -Nasprotno temu ima pa banka razen drugih manjših obveznosti na novčanicah v obtoku 5.405,809.000 Din. Število novčanic se je pa pomnožilo v marcu za 65,594.000 Din.
Vkljub temu vlada v Jugoslaviji občutno pomanjkanje kapitala. — Vzrok pa so odločno pretirane cene vsem življenskim potrebščinam, katere so posledica gospodarske politike onih gotovih krogov, koji imajo za špekulacijo z valuto in z živili vedno dovelj denarja, medtem ko pa mora industrija in solidna trgovina plačevati 14—20%, ako hoče dobiti primeren kapital na razpolago. Poleg tega si da vsak izvoznik plačevati v tuji veljavi in tako izvoz našo valuto preje ubija, kakor ozdravlja. Želeti bi torej bilo, da se devizne špekulacije in špekulacije z živili z vsemi sredstvi za-tro, ker le s tem se prisilijo gotovi krogi, da vlože svoje kapitale v trgovska in industrijalna podjetja.
Od inozemskih bank, ki imajo enako nalogo kakor naša »Narodna banka« je pred vsem imenovati nai-starejšo evropsko 1694 ustanovljeno
Angleško banko. Njene novčaniee veljajo od leta 1844 splošno kakor denarno sredstvo in smejo imeti višino do 18,450.000 funt šterlingov deloma proti kritju potom državnih zadolžnic, deloma v zlatu.
Francoska banka se je ustanovila leta 1800 kakor akcijska družba in in ima od leta 1848 monopol za izdajanje novčanic v višini do pet tisoč milijonov frankov, glede kritja pa ni podrobnejših določb.
Posebno izrazovito pa se kaže namen, kolikor možno omejiti vporabo kovanega denarja v današnjem novodobnem gospodarskem življenju, pri nakazniškem promelu in to pri poštnih nakaznicah ter poštnem in bančnem šeku.
Da bomo rejeni hi zdravi,
sezimo pa hrani pravi.
Kuhajte za to »PEKATETE«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
OeSo¥na dolžnost na Bolgarskem.
Po sklepu mirovne pogodbe so bolgarski državniki prevzeli nalogo, da iščejo sredstva za gospodarsko povzdigo dežele, ki so jo tri zaporedne vojne popolnoma izčrpale. Posebno pa so njena že poprej nezadostna prometna sredstva vsled dolgotrajne vojne sedaj v obupnem stanju in to tembolj, ker ni mogla Bolgarska računati na kako finančno pomoč od zunaj. K tej nalogi se je pridružila neizogibna potreba, da se mladina organizira, da se na eni strani zajezi rahljanje državne discipline, na drugi pa, da se ljudstvu ohrani smisel za delo in fizično uveljavljenje, ter da se ob enem v različne panoge gospodarstva uvedejo racijonalne moderne metode.
To so bili v splošnem vodilni nagibi za uvedbo zakonite delovne dolžnosti na Bolgarskem, ki je stopila v veljavo z dne 14. junija 1920. Temeljna ideja za predložitev do-iičnega zakona je v »Zadrugi« starih Slovanov, posebno pa Bolgarov. Kakor v Zadrugi, se tudi tu z delovno dolžnostjo delovne moči združujejo v skupine, ki imajo delati za skupen blagor. Delovna dolžnost zasleduje med drugim — in ne na zadnjem mestu — namen, da vežba osebo za samostojno fizično delo, ki naj jo usposoblje, da si more v slučaju potrebe samostojno služiti kruh.
Sicer pa se zdi, da je bila zasno-valcem zakona o delovni dolžnosti vodilna tudi temeljna ideja češke sokolske organizacije, čeprav ni še na Bolgarskem marsikaterega le-
Stev.
HKHttflMB
meljnega pogoja za to. Ta zakon, ki so ga kmetski poslanci sprejeli v neuglajeni obliki, je naletel na najostrejši odpor pri meščanskih opozicijskih strankah, ki so ga brezobzirno kritizirale, zlasti še, ker je vseboval mnogo pomanjkljivosti in nedostatnosti. Tudi sosednje države, ki so slutile v tem, prikrit namen tajne vojaške organizacije, so ostro odklanjale delovno dolžnost in prišlo je cclo do diplomatičnih korakov zapadnih vlasti, ki so izzvale marsikatero izpremembo na tem zakonu. (Jeseni 1921.)
Zaključna sodba o uspehih delovne dolžnosti na Bolgarskem se danes ne more še izreči, posebno zato ne, ker nekatere določbe zakona — zlasti one glede delovne dolžnosti ženske mladine — nale-tejo še vedno^ na organizatorične težave. V splošnem pa se more reči da so se dosegli vsaj nekateri uspehi, ki jih tudi nasprotniki tega zakona ne morejo tajiti. Zlasti so uspehi glede poljskega dela znatni, ker so prinesli državi, oziroma doličnim občinam velik gmotni dobiček, ra-zun tega, da je delovna dolžnost ugodno vplivala na mestno prebivalstvo, posebno na ljudi po pisarnah, v fizični, vzgojevalni in zdravstveni smeri, ker fizični napori na pianem dobrodelno vplivajo na trudne živce. Posamezni slučaji, ko je kdo morda trpel na svojem zdravju, ne morejo izpremeniti te sodbe.
Na čelu dela delovnih obvezan-cev sloji po zakonu »Generalno ravnateljstvo za delovno dolžnost«. To ravnateljstvo obstoji iz upravnega, tehničnega, oskrbovalnega in ra-čunsko-nadzorovalnega oddelka.
Prvi člen zakona določa, da morajo vsi bolgarski državljani obeh spolov vršiti zakonito delovno dolžnost in sicer moški po dovršenem
20.,	ženske pa po 16. letu. Pri delovni dolžnosti se razlikuje »redna« ki traja 8 mesecev, ter »začasna«, ki traja leto 10—12 mesecev. Dvajset odstotkov sposobnih za delo se morejo odkupiti od delovne dolžnosti, in sicer moški za 12.000 do
48.000 levov, ženske pa za 3.000 do
15.000 levov — primerno njihovim premoženjskim razmeram. Odkupnina za začasno delovno dolžnost znaša 100 do 300 levov za vsak dan. Ti razmerno visoki zneski povzročajo, da se jih je doslej le malo odkupilo, ker raje sami vršijo zakonito delovno dolžnost.
O delovnih obvezancih vodijo občinski uradi sezname, ki so pod nadzorstvom obvezancev in se objavljajo. V vsakem okrožju je urejena »Okrožna delovna pisarna«, ki obsega pet skupin in ima nalogo, da organizira »redne« obvezance. Za izdelavo načrtov o gospodarskih in tehničnih delih, ki se imajo izvesti, skrbijo »Višji delovni svet« in
LISTEK.
Gustav Freytag.
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
Fink je sam pri sebi nekaj zamrmral, kar je lahko pomenilo, da sc strinja s tem naziranjem, ali pa tudi nasprotno, in nato glasno rekel : »V splošnem sem zadovoljen s teboj, le prokletega zardevanja se moraš to zimo temeljito odvaditi, kajti to dela možki obraz neznosen«.
Gospo pl. Baldereck pa je nasprotno plahost in skromnost tajin-stvenega mladeniča naravnost navdušila, in ko ji je hčerka odločno rekla: »Fink je popolnoma drugačen mož in mi mnogo bolj ugaja«, je zmajala z glavo in smehljaje dejala: »Tega otrok moj, ti ne razumeš, v vseh tujčevih kretnjah se lahko opazi neka plemenitost in naravna gracijoznost, ki mora nehote človeka očarati«.
» *■ *•
Prispel je veliki dan, katerega se je imela otvoriti plesna šola. Po zaključku pisarniških ur se je
Anton urno oblekel in stopil po Finka v njegovo sobo. Vodnik je z izvedenim očesom preizkusil no-vinčevo obleko. »Pokaži mi svojo rutico«, mu je velel. »Pisana svila? Sram te bodi! Tu ti dam svojo. Zlij na njo nekoliko parfuma. Kje imaš rokavice?«
Med takimi nauki je peljal prijatelja pred razsvetljeno baroničino hišo.
Ko je stopal Anton po stopnji-cah navzdol, so se odprla vrata Jordanove sobe, in gospod Specht je pomolil glavo venkaj ter posla! za tovarišem svoj najradovednejši pogled.
»On gre!« je zaklical nazaj v sobo. »Nezaslišano! Kaj takega se še ni dogodilo, kar svet stoji. Sami plemenitaši so tamkaj. I.epe reči bodo še nastale iz tega!«
»Zakaj bi pa končno tudi ne šel, če ga povabijo?« je zavrnil dobrodušni gospod Jordan tovariševa očitanja. Nihče ni več vedel, kako bi nasprotoval, le gospod Piks je z zofe razdraženo zaklical: »Toda meni ne ugaja, da sploh sprejme tako povabilo. On spada v pisarno in k nam. Kaj pametnega in dobrega se v oni družbi gotovo ne bo naučil.«
»Pri takih plesnih družbah si baje dogajajo zelo čudne stvari. Skrajna nemorala je tamkaj, poleg tega pa so ljubezenske spletke in dvoboji na dnevnem redu. 'Toda Wohlfart je bil vedno naklonjen takim rečem. Kmalu ga bomo videli, ko bo nekega jutra odšel iz hiše z dvema pištolama pod pazduho, toda, kako bo piišel nazaj, tega sploh ne maram omeniti. Po lastnih nogah ne, to jc gotovo.«
»Neumnost«, ga nevoljno zavrne Fink. »Če bi Woh!fart iskal kaj takega, bi lahko našel tudi drugod in ne ravno pri plesu.«
»In francosko mora govoriti«, nemoteno nadaljuje Specht.
»Zakaj ne celo turško?« zakliče gospod Piks.
In sta se gospod Piks in gospod Specht zapletla v prepir o jeziku, v katerem se razumevajo v salonu gospe pl. Baldereck. Vsi tovariši pa so soglašali v eni točki, namreč, da je napravil WohIfart skrajno nevaren in usodepolen korak, ko se je odločil za obisk te plesne šole, in da spravlja ta korak njega samega v neizrečeno nesrečo, hkrati pa moti in postavlja na glavo splošni človeški red.
*	* *
»Odšel je!« je zaklicala teta, ko se je po razgovoru s slugo vrnila v sobo.
»To je zopet Finkovo delo«, je dostavil principal.
Sabina je povesila oči na svoje delo. »Veseli me«, je dejala končno, »da je uporabil Fink svoj upliv v to svrho, da napravi prijatelju veselje in zabavo. On sam ne ljubi plesa, in zanj pomenijo te vaje bolj žrtev, nego veselje.« Brat vprašujoče pogleda sestro, in ona mu rahlo prikima. »In kako privoščim Wohlfariu, da pride malo med ljudi* Izmed vseh gospodov je on največ doma. Skoraj vsak večer, ko grem spat, vidim luč v njegovi sobi. Drugi imajo zunaj sorodnike ali dobre znance in prijatelje, toda on je popolnoma sam. Trdosrčno bi bilo zahtevati od njega, da bi živel celo leto tako.«
»Do zdaj je bil dober in priden«, je rekel principal, »videli bomo, ali bo tudi v bodoče tak ostal.«
»Toda kako je bilo mogoče, da je prišel v to družbo?« je zaklicala teta.» Pomislite vendar, ta gospa pl. Baldereck —«
Sabina je potrkala z naprstnikom po mizi: »Fink jim je zapovedal, in
Štev. 51.
*«c^-sjaaqncagawPH
on&atm 'vr u :>
»Okrožni delovni sveti.« Prvemu predseduje »glavni ravnatelj za delovno dolžnost« in ga tvorijo generalni tajniki vseh ministrstev in predstojniki oddelkov »Glavnega ravnateljstva za delovno dolžnost.« — Okrožne delovne svete pa tvorijo okrožni prefekti kot predsedniki, predstojnik »Okrožne delovne pisarne,« okrožni inženir, okrožni agronom in okrožni delovni nadzornik.
Delovni načrt, ki ga je izdelal »Vrhovni okrožni delovni svet,« mora odobriti ministrski svet. Vpoklicevanje delovnih obvezancev ima pričeti s 1. aprilom in sicer po vrstnem redu. S 15. novembrom se večina obvezancev odpušča. Preko zime se dela le v rokodelskih delavnicah, kjer delovne obvezance poučujejo strokovno izvežbani mojstri v različnih rokodelstvih. Pri tem se vpoštevajo moderne pridobitve v obrti.
Začasni« delovni dolžnosti so 'podvrženi vsi mladi ljudje od 20. do 40. leta. Delo začasnih obvezancev gre na korist doličnih občin, dočim delo rednih« obvezancev služi pospeševanju državnega gospodarstva. Rednim delovnim obvezanccm preskrbuje država hrano in stanovanje, začasni pa se morajo sami oskrbovati in stanujejo v bližnji hiši.
V	letu 1921 je bilo vpoklicanih okroglo 40.C00 rednih obvezancev. Porabljali so se za zgradbo in popravljanje cest in železniških prog, za osuševanje močvirij, za delo v državnih drevesnicah, kopališčih, žrebčarnah itd. V letu 1922 je bilo vpoklicanih okoli 20.000 obvezancev, ki so vršili ista dela, kakor v I prejšnjem letu. Dobiček, ki ga je imela država od teh del, se ceni nad 200 milijonov levov.
Sodbe o volji obvezancev za delo so na sploh ugodne. Vendar so se v doiičnih občinah, ki so v rokah opozicijskih strank, dogajali tu pa tam slučaji odpora. Istotako je gotovo, da se bo opozicija iz političnih razlogov tudi nadalje upirala temu zakonu. In verjetno je tudi, da pride, ako bi sc sistem izpremenil, do izdatnih izprememb na tem zakonu. Ni pa misliti, da bi moglo priti do popolne njegove odprave. To dejstvo je vsekako najbolje izpričevalo o koristi te uredbe.
Ivi. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Rudišče v Venčacu sc je imelo pred vojno eksploazirati po gotovem načrtu in se je imela ruda voziti v svrho predelave v Atene. Tudi Venčac je treba preiskati, da se vidi, ali se da na poglagi tamošnjih ležišč zgraditi železna industrija tam in v njegovi okolici, ali pa naj
Popolnoma pravilno je, da je to storil.«
»Toda prosim te, kako pa bo šlo Wohlfartu med temi ljudmi?« je zopet zastokala teta. Kako bo izha-lal in kako se enačil s temi lahko-živci? Za to je potrebno mnogo denarja.«
»Prepustite to skrb njemu«, veselo odvrne Sabina. »Zam se nam Pi treba ničesar bati.«
*	* *
Odšel je«, je dejal zvečer Karel svojemu očetu. »Popolnoma nove lakaste čevlje sem mu prinesel; in nov klobuk, vse novo od glave do peta. Iako mora biti torej človek napravljen, ako hoče plesati med odličnimi ljudmi.«
»Ti bi pač tudi rad šeL plesat?« vpraša oče.
»Ne«, odvrne Karel, »temveč le videl bi rad, kaj delajo na plesu.«
»Tu v krčmi pri »Modri luni« vidiš lahko kaj takega vsako nedeljo; pri odličnih ljudeh tudi ni nič drugače, le da se tamkaj rahlejše Primejo, in poleg tega z rokavicami.«
»No, jutri ne bo malo prahu na Antonovi obleki!«
(Dalje prihodnjič.)
bi se ruda ekspoafirala samo za račun kake bolj oddaljene industrije.
Najvažnejše delavnice v Srbiji za predelavo železa so vojnotehnični zavod v Kragujevcu in železniške delavnice v Nišu. Vojnotehnični zavod, ki ima seda) okrog 1600 delavcev (delavk) je igral veliko na-vlogo i za zboljšanje domačih železnic, obratov in industrije, kakor^ tudi vsled čisto samoniklih slovitih obrtnih šol, ki se nahajajo Pri tovarni. Železniška delavnica v Nišu je bila pred vojno in tudi v vojni dobi v stanju popraviti vse naše lokomotive in vagone, kar je bilo velike narodne koristi. Sedaj so zopet obnovljene in ko bodo popolnoma dograjene bodo vršile isto vlogo kakor pred in med vojno. Absolutno potrebno je, da se pri tehniških železniških delavnicah osnuje enako obrtna šola za vajence in pomočnike, kakor je obrtna šola v Kragujevcu. Za železnice ozkega tira se bo odprla v Kraljevem v Srbiji delavnica za popravo lokomotiv in vagonov.
V Beogradu ie obstojala velika tovarna poljedelskih strojev Bratov Oodjevac, ki je imela okrog 350 delavcev, ki je izdelovala in popravljala ^ stroje, vlivala predmete iz litega železa in izdelovala blago iz kovnega železa, poljedelsko orodje in stroje, moste, blagajne itd. Na žalost pa je bila ta tovarna med vojna porušena in ni do danes popolnoma obnovljena. Ona je bila upeljala izdelavo mnogih novih predmetov ter novih načinov dela v Srbiji in je pospeševala upeljavo novih načinov izdelovanja v gotovih obrtih (postelje, brizgalke, mrtvaške rakve in kovinske zlitine itd.). Namesto nje obstoja sedaj pod drugimi lastniki delavnica za popravila gospodov L. Godjevac in R. Tomič.
Dalje je pred vojno obstojala tudi tovarna »Balkan« v Beogradu, ki je bila srednje velika in ki je vršila popravila ter izdelovala predmete iz litega in kovanega železa, poljedeljske stroje itd. Ta tovarna je bila med vojno opusiošena in sedaj z ogromnimi napori svojih neumornih lastnikov gg. Popovičev obnovljena. Poleg teh obstoja še nekoliko manjših delavnic, kakor g. Draga Nikoliča: Jug; potem Stano-levič in Graovae, Save Lozaniča in dr. Dve taki se nahajata v Nišu. Ravnotako obstoja nekoliko delavnic za postelje.
V Leskovcu se nahaja tovarna železnih izdelkov in podkev g. Joviča in Kukarja in poleg njihove tovarne delavnica za izdelavo predmetov iz medenine.
v V Srbiji se je udomačila lepa ključavničarska obrt, ki se na žalost vsled vojne ni mogla razviti v mehanične delavnice in tovarne.
V Beogradu obratuje Osrednjo podjetje Gliše Josipoviča za izdelavo žičnega platna, ograjne žice, žičnih sit, žičnih prepletenin, peres za pohištvo in poleg tega izdelujejo sita. To podieije je tehnično zelo lepo urejeno in zelo dobro tehnično vodeno.
, ^ letošnjim letom je začela obratovati beograjska »strojna tovarna in tovarna za železne konstrukcije, d. d., ki izdeluje največje žel. konstrukcije, strešne konstrukcije, mostove, kotle, nite, stroje, vijake in matice, dvigala, elevatorje, kezone, rezervarje, skretnice in okretnice, vagonete za poljske in gozdne železnice, kompresorje za hladilne naprave in hladilne inštalacije, moderne pekarije in štalacije za pivovarne za tovarne alkohola in podobne naprave. Tovarna je v stanju izdelati letno okrog 250 vag. želez, konstrukcij. Delavnice te tovarne so izvanredno dobro opremljene z vsemi potrebnimi stroji in z livarno.
V Srbiji so v starejših dobah izdelovali kovači vse potrebe za kmete; v zadnjem času pa so se vedno bolj omejili in napravila, razen posameznih mojstrov, ki še sedaj izdelujejo dobre voze, pluge in dr. Mi v Srbiji imamo zlate kovaške roke, da se lahko ž njimi pohvali-
mo. Naši kovači so bili predmet občudovanja v Franciji in v Nemčiji, la zaklad je treba samo ohraniti in ga vsmeriti v moderni smeri, da se jih izkoristi in jim pomaga, da modernizirajo svoje orodje.
(Dalje sledi. HajaBIIEBiai&3!BBBa&aSQllsg|!BgBBHBEl
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba JURIJA", Ljubljana
Kralja Petra trg 8._______Telefon št. 220.
Izvoz in uvoz.
Izvoz hrastovih železnih pragov. Po
sklepu je Ekonomsko-financijski komite ministrov z veljavnostjo z dne 27. aprila določil izvozno carino za špeci-jalni hrastov stavbeni les (žagane hrastove železniške pragove preko 270 cm dolžine) po 15 dinarjev na komad.
Izvoz krmil. Ekonomsko - financijski kornitet ministrov je s 30. aprilom t. I. ukinil prepoved izvoza sena, muhara, suhe detelje in ovsa ter sveže repe. V bodoče se bo pobirala za oves in za rezance sladkorne repe pri izvozu izvozna carina 10 Din na 100 kg, medtem ko so ostali našteti predmeti prosti iz-vozne carine.
Narodno gospodarske zadev e
Industrija.
Tovarna orožja v Bosni, škodove tovarne v Plznu so poslale nekaj strokovnjakov v našo državo, da preiščejo po-goje, pod katerimi bi se mogel prenesti de! Škodovih iovarn v našo državo. Poleg tega je obstojal že poprej načrt, prenesti neko kompletno tovarno orožja iz Avstrije v našo državo. Vojno ministrstvo je tudi že odposlalo posebno komisijo strokovnjakov, da preišče leren v Bosni, kjer bi bilo najpriprav-nejše mesto za zgradbo take tovarne, ker se nahajajo lam tudi veliki železni
rudniki.
Obrt.
Preizkušnje za tesarske vajence. Pokrajinska zadruga tesarskih mojstrov za Slovenijo v Ljubljani naznanja svojim članom, da se vrše preizkušnje za tesarske vajence v dneh 14. in 15. maja 1. I. v Ljubljani. Oni tesarski mojstri, ki doslej svojih vajencev še niso prijavili k preizkušnji, naj to store do 8. maja t.
I.,	ker se bodo pozneje došle prijave mogle upoštevati šele v jesenskem terminu.
Oenarstvo.
Obtok bankovcev v Nemčiji se je v
tretjem tednu aprila povečal za 258.1 milijarde na 609b.l milijarde mark.
Prornei.
Brodarski promet na naši obalji. Na
naši obalji vršijo obalno in tovorno plovno službo sledeče parobrodarske družbe: jadranska plovidba deln. družba na Sušaku, »Dalmacija« parobro-darska delniška družba v Splitu, Dobro-vačko parobrodarska delniška družba v Dubrovniku, Obalna plovidba d. z o. z. v Dubroniku, Korčulanska plovidba L. Depolo & Co., v Korčuli in »Boka« brodarska družba v Kotoru. Navedene pa-roplovne družbe vzdržujejo in vršijo službo na sledečih linijah in zveznih progah: Na spodnjih progah med Bakrom, Splitom in Kotorom vozijo paro-brodi Jadranske plovidbe in Dalmatie. Na spodnjih linijah med Dubrovnikom, Trstom in Bari vozijo parobrodi Dobro-vačke paroplovidbe d. d. — Med Splitom in 1 rstomvozijo porobrodi Dalmatie d. d. — Na lokalnih progah pri morju vršijo službo parobrodi »Jadranske plovidbe«. — Na lokalnih linijah v srednji dalmatinski obali vozijo parobrodi »Dalmatie«, medlem ko vršijo na lokalnih progah južne dalmatinske obale prevozno službo parobrodi dubrovniške obalne plovbe, kurčulanske plovbe in ladje brodarskega delniškega društva »Boka«. — Poleg teh domačih družb vršijo na naši obalji plovno službo še sledeče inozemske parobrodar. družbe: Parobrodarska družba »Puglia« in »Babi«, »Lloyd Triestino« v Trstu in »Costiera« na Reki. — Vozni redi pa-robrodarskih zvez vseh navedenih družb z navedbo tonaže posameznih parnikov za tovorno službo so interesentom na vpogled v pisani trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Davki.
Prijave o prireditvah radi plačila veselične takse. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno : Po novih predpisih ministrstva za finance se morajo vse prijave o prireditvah radi plačila veselične takse v bodoče vlagati pri kompetentnem oddelku finančne kontrole in ne več, kakor do sedaj, pri davčnem uradu. Oddelek finančne kontrole bo po vplačilu takse žigosal vstopnice in jih izročal strankam ter izven sedeža davčnega urada na željo stranke tudi določal pavšalno takso, katere izmero odobri davčni urad. Izven sedeža davčnih uradov se uvede plačilo takse s poštno položnico, da se strankam prihranijo nepotrebna pota. Strankam, ki bodo na ta način plačale takso, se pa priporoča, da se radi pravočasnega plačila takse in sicer glede formalnosti točno ravnajo po navodilih organov finančne kontrole.
Trgovski register.
V	trgovski register so se vpisale nastopne iirme: Mg. Lovro Jurše, lekarna v Podčetrtku. — Izbrisali sta se firmi: Nicifor M. Pivljakovič, carinski posrednik v Dravogradu in Franc Zupan, trgovina z mešanim blagom v Gradu.
Razno.
X1.H1. redni letni občni zbor »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, r. z. z n. z. v Ljubljani« se je vršil dne 26. aprila t. I. Bilanca za upravno leto 1922 izkazuje velik napredek te naše najstarejše in največje posojilnice. — Upravno premoženje je doseglo dne 31. decembra 1922 245,962.26897 K. Pomemben je ob času splošne denarne krize prirastek po okroglo 42,000.000 kron pri hranilnih vlogah, ki so znašale ob sklepu minulega leta 190,463.34404 kron. Povpraševanje po kreditih se je razvilo v pravcato obleganje ravnateljstva; pritisk se je stopnjeval zlasti v jesenski sezoni. Stanje posojil se je vsled tega dvignilo na 192,926.01652 K ter s lem naraslo proti prejšnjeletnemu za okroglo 69,000.000 K. Da se je omogočilo zadostili vsaj najnujnejšim zahtevam po kreditih, se je posluževal zavod rceskompta pri Narodni banki. Ta reeskompt se je proti koncu leta že znatno zniževal, tako, da znaša stanje 31. decembra 1922 še 23,300.000 K. Portfelj lastnih vrednostnih listin v postavki 37,618.15005 K tvorijo izključno prvovrstni čehoslovaški in jugoslovanski papirji. Poleg vojnih posojil so odpisani nemško-avstrijski in ogrski papirji. Cisti dobiček izkazuje 1,608.33801 kron. Pri tem je vpoštevati, da se je posluževal zavod zvest starim tradicijam in v svesti si svojega poklica na domačem denarnem trgu čim kulant-nejše obrestne mere pri kreditih. To je lahko uveljavljal tembolj, ker je krepko fundiran, kar pričajo med drugim tudi mnoge nepremičnine, med drugim tri ogelne hiše na najboljših prometnih mestih v Ljubljani, ki so vse odpisane na nizke bilančne postavke. Rezervni zakladi so narasli po predpisu dotacij iz novega čistega dobička na dva milijona 761.988 80 K. Število deležnikov se je zvišalo na 4.118. Denarni promet je presegel 1.800.000.000 K. — Občni zbor je določil za razne narodne obče-korislne namene 200.000 K ter naklonil med drugim za Trgovsko Akademijo v Ljubljani 100.000 K.
Gospod Fr. Stupica, založnik raz-streljiv, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1 nas prosi za objavo sledeče notice: Posestniki rudokopov, kamnolomov, stavbeniki, kmetje itd. se opozarjajo na policijsko naredbo, glasom katere je potreba za dobavo vsake vrste raz-streljiva (smodnika, kamniktita, dinamita, litanita, kapic, vžigalne vrvice) oblastveno dovolila in sicer ne od pristojnega županstva, ampak od pristojnega okrajnega glavarstva, v katerem se prosilec nahaja. Da ne bodo dotič-niki, ki rabijo razstreljiva, imeli nepotrebnih potov, se vsi v lastnem interesu opozarjajo, da si o pravem času preskrbe potrebna navodila, ker so predpisi zelo strogi in se od strani založnikov razstreljiv ne bode delalo nobene izjeme.
Novo špedicijsko podjetje. V Ljubljani se je osnovalo novo špedicijsko
podjeijc pod ivrdko »Slavenska iran-sportna družba z o. z.«, ki bo začela v najkrajšem času poslovali na Dunajski cesti št. 31 pod vodstvom g. Alberta Pečevnika, bivšega ravnatelja in upravnega svetnika delniške družbe »Orient« v Mariboru.
Gospodarska razstava v Pragi. Ze-medelska jednota (Gospodarska zveza) Čehoslovaške republike priredi I. 1923. v dobi od 16. do 21. maja zopet gospodarsko razsiavo v Pragi. Vodstvo si je postavilo nalogo predočiti sedanje gospodarsko stanje v poljedelski in poljedelsko - industrijski panogi ter stopnjevanje razvili iz razstave največji trg za gospodarske slroje in rejno živino v Srednji Evropi. Ministrstvo železnic češkoslovaške republike je obljubilo znižano vožnjo na državnih železnicah. Glede dovoza razstavljenega rna-terijala iz tujine, je vodstvo storilo potrebne korake, da se dovoz in razprodaja inozemskega blaga, katero bi obenem bilo tudi z ozirom na cene deležno vseh ugodnosti in olajšav na razstavo omogoči. Ministrstvo zunanjih zadev je dovolilo poselnikom razstve, ako dokažejo, da v resnici tja potujejo, znižane pristojbine za vidiranje potnih listov v sledečem obsegu: posetnikom iz Bolgarije, Estonske, Litve, Latiške, Ogrske, Nemčije, Poljske, Avstrije, Ru-
munije, Grške, Ukrajine, Rusije in kralj. 11S, ako imajo v istih stalno bivališče, 75%-no, posetnikom iz ostalih držav 25%-no znižanje.
Popis in pregled živine, vozi! in opreme. Mesini magistrat razglaša, da je od 5. maja 1923 naznaniti mestnemu vojaškemu uradu v Mestnem domu vso vprežno živino, vozila, avtomobile, motorna kolesa, bicikije in opremo. Opustitev se kaznuje z globo od 100 do 300 dinarjev ali z zaporom.
Italijansko - jugoslovanska - ogrska trgovska zbornica na Reki. Reški trgovci so na nekem zborovanju sklenili resolucijo, ki zahteva ustanovitev laško - jugoslovanske - ogrske trgovske zbornice na Reki.
Zanimanje Švice za naše rude. Neka velika švicarska tvrdkaje poslala svoje zastopstvo v našo državo, da prouči razmere v rašem rudarstvu. Najbolj jo zanima manganova ruda v Bosni, katere namerava naročiti za poizkus 200 do 300 vagonov.
Veliki sejem v Bruslju se je vršil od 9. do 25. aprila. Prihodnji semenj bo od 1. do 16. aprila 1924. Iztisk kataloga letošnjega sejma je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Jesenski mednarodni vzorčni velese-menj, ki se vrši v dobi od 2.-9. sep-
iembra 1923 v Pragi, bode, kakor se pričakuje, najlepši izmed vseh dosedaj prirejenim Prijavnice, oko prav so bile šele pred tednom razposlane, se vračajo že izpoljene, kar dokazuje da je zanimanje za la semenj kakor v ČSH tako indi v inozemslvu vedno večje. Na spomladanskem velesejmu, čigar uspeh je bil z ozirom na današnjo splošno situacijo sijajen, se je pojavilo mnogo povpraševanj po blagu iz SHS (vino, preproge, čipke, poljedeljski produkti itd. Zalibog se tem povpraševanjem ni moglo ustreči, ker je bil poset razslavljal-cev iz kralj. SHS na Praškem velesejmu primeroma zelo majhen. Priporoča se lorej domačim izvoznikom in producentom, da se v večjem številu udeleže Praškega velesemnja, ker se jim nudi lepa prilika doseči zveze s trgovci in intereseti celega sveta. Indusirijci in izvozniki, ki se za ta velesemenj zanimajo dobijo informacije lahko direklno pri upravi velesejma v Pragi ali pa od če-Rok za prijave konča 31. maja.egavze.n škoslovaških zastopniških uradov. Rok za prijave konča 31. maja.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (3. t. m.)
baška pšenica 77—78 kg 2—3 odst. defektna 3 vagoni 453.75, 76—77 kg 2—3
odst. defektna 1 vagon 413.75, ječmen 64 — 65 kg ponudba 310, banalski 67 — 68 kg ponudba 320, oves ponudba 290, povpraševnje 285, koruza 17 in pol vagonov 257.50—260, 11 — 12 odst. defektna en vagon 225, duplikat kasa za maj, 8 vagonov 267.50, banatska ob Smederevo ponudba 270, sremska ponudba 262, povpraševanje 257, moka baška »00« en vagon 695, »0« ponudba 685, »5« povpraševanje 550, »6« povpraševanje 512.50, otrobi v papirnatih vrečah ponudba 150, v vrečah iz jute ponudba 165.
Zagrebški žifni trg (2. I. m.l. Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 450 — 460, koruza žolta 262.50 - 275, bela 300 - 310, defektna 200—250, rž 375—380, ječmen za pivovarne 325-345, za krmo 300-310, oves 287.50-300, fižol pisani 500-650, beli 450—500, pšenična moka »0«6S7.50 —712.50, »2« 662.50—688.50, »4« 637.50 — 662.50, za krmo 225—250, ržena 525 — 540, otrobi drobni 160—180, debeli 250.
Cene živini v Italiji: Voli I. vrste 6.35 do 6.70 lir, II. vrste 4.80 do 6.10 lir, lil. vrste 4.10 do 4.60 lir; krave I. vrste 5.15 do 6.20 lir, II. vrste 3.90 do 5 lir, II!. vrste 3 do 3.80 lir; teleta 1. vrste 5.80 do 6.10 lir, 11. vrste 4.60 do 5.70 lir za kilogram žive teže.
Ea amerikanska pensilvanska različna
strojna olja Tovotna mast
Kemični in tehnični predmeti Lahki la amerikanski
bencin
n I
I 1
| LjuDijana §
Pipan & Cie
družba z o. z.
Ljubljana
HOOtoBaBEBSBra
1 osla5aite* »Trgovskem listu**!
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Grilzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko in malo!
Franc Erjave
pri „ZLAT1 LOPATI"
trgovina z železnino in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmidt (Miihlaisen) nasproti križanske cerkve.
Veletrgovina
JLSsrabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko	i
in deželna pridelke,
raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
) IIII <
RAZPRODAM
Vullc^rt kose
dobro sortirane velikosti, od 50 do 90 cm dolge, po jako ugodni ceni. Nudim APARATE namesto klepanja in brušenja kos.	ZAHTEVAJTE	PROSPEKTE	!
q celo Jugoslavijo: za IVAN SAVNIK, Kranj, Gorenjsko
CDIICDIICDIICDIIOIICDIIOIICDIICDIIOIICDIICDIICDIICDIICDIK
> II CD 11 CD 0
llllti
tllllllllilllilllllllllllilllllllllllllllllllllllHIIIIlllllllllIHHHililiillllUIMMIIIIIIIII
GUMuaste trakove
za cepljenje trt priporoča
tvrdka Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ulica 7
Podružnica Novo mesto, Glavni trg 73
T
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter, žveplo in modra galica.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, masi, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
vseh vrst ^
CIRIL SITAR
^ LJUBLJANA ^etra
“i'
m
m
m
m
m
m
n
m
m
.a
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBflBBBBBBBBHIgB
Naznanilo preselitve. g.
pii lil liste “
i, ju um im« umu si. I tlSEIiljP, 13 SS \l preselila
na Mestni trg št. 25
(nasproti mestnega magistrata) ter bo vsled na novo urejene trgovine še nadalje
prodajala po znižanih cenah.
E
m
m
m
m
m
m
.i«
Na veliko in malo!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje polreb-ščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, lehlnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. =111=111=111=111=111=11
llllllllllllllllllllllllllllllll
Originalno, zajamčeno pristno
ERENY! DIANA francosko žganje
male steklenice, zaboji po 100 steklenic srednje steklenice, zaboji po 50 steklenic velike steklenice, zaboji po 25 steklenic
po originalnih tovarniških cenah, originalni tovarniški popust — je stalno na zalogi pri
FRANC GULDA — MARIBOR.
=“* Leop.TRATNIK
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 25
Naprava kompletnih elektrarn za vsako napetost. — Zaloga raznih strojev, svetil, žarnic in inštalacijskega materijala. — Popravila elektromotorjev.
Naslov za brzojavke: Motor Ljubljana.
Načrte in proračune na zahtevo.
********************************************************
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljano. - Glavni urednik Robert Blenk. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - Tisk tiskarne »Merkur« irgovsko-industrijske d d