PROSyETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE IMMNM« Uradniški In upniški preeteri: SS9T South Uwadale An. Office of PublittUoa: 265? SoutiwLawtitfele A v«. Telephone, Rockwell 4S04 Neodvisna židovska država ustanovljena v Palestini Britski vrhovni komisar Cunningham , odpotoval domov. Egiptske čete invadirale Palestino. Amerika priznala židovsko državo • Jeruzalem, Palestina. 15. maja — Ustanovitev prve neodvisne židovske države po 1,878 letih je bila naznanjena, ko je Velika Britanija zaključila svoj mandat v Palestini, katerega je dobila od stare Lige narodov narodov pred 30 lati. ProklamScija neodvisnosti je bila izdana v Tel Avivu, kjer so se sesuli člani židovske skup-Ščine. Proklamočijo je prečital David Ben Gurion, predsednik vlade židovske države, nakar so jo člani kabineta in skupščine podpisali. Gurion je naznanil, da je ime židovske države Izrael. Haganah, židovska milica, je armada, nove židovske države. Formirana je bila v dobi oto-manskega cesarstva. Milica šte-, je sedaj okrog 85,000 mož in tvorijo jo židje v sUrosti 17 do 35 let. Veliko število židovskih miličnikov se je v drugi svetovni vojni borilo na strani zavezniških sil proti Nemcem in Italijanom. Židovska milica je dobila le tala, katera so bila kupljena v tajnosti in driana na evropakih letališčih. Piloti letal so židje. ki so prej služili v britski in a-meriški letalski sili. Ta letala bodo jedro letalske sile židovske države v Palestini. Židovska milica kontrolira letališča, s katerih so se britske letalske sile -umaknile. v- Poročila pravijo, da so parni-ki, naloženi z orožjem in strelivom, na poti v Tel Aviv in Hai-fo. Začasna židovska vlada je preklicala britsko odredbo, ki je bila izdana 1. 1039 in je omejila Domače vesti Nov grob v K Arma, Kans — Tukaj je po glavni stan poveljstva britskih oboroženih sil v Palestini. V Palestini je ostal general dv°n>—bolezni umrla Julia Gordon MacMillan. poveljnik! Vehovc (P° P™*™ ">ožu Godi-britakih čet. On bo nadziral1 na)- 84141 ^ društva 434 evakuacijo čet. Evakuacija čet SNPJ» d0"* 06 Slovenake Bis-mora biti dovršena do 1 aveu-1 tric*> Štajersko. v Ameriki od sta. Tj 1006, ves čtt v tej okolici. Za- Kairo. Egipt 15. maja — Vls-'puiča moia Joeva 8lna- »®»lro da je naznanila, da so egiptske tri vnuke dru*ih ,orod- čete invadirale južno Palestino Dve vojaški koloni sta prekoračili mejo danes zjutraj. Premičr Mahmoud tookra$hy je po radiu naznanil, da je bila invazija odrejena z' namenom vzpostavitve miru in reda v Pa lestim. Nepotrjeno poročilo pra vi. da so prve egiptske čete in vadirale Palestino pred zaklju čenjem britskega mandata in u-stanovitvijo židovske države Sirijske in lebanonske čete so zbrane v bližini severne meje Palestine in pripravljene za invazijo. Trans jordanske in iraške čete se bližajo meji zapadne Palestine. Egiptski kralj Farouk je oklical preki sod in imenoval premierja Nokrashyja za vojaškega govemerja. Waahington. D. C« 15. maja — Predsednik Truman je presenetil svet z naznanilom, da je A-merika priznala židovsko drža vo Izrael v Palestini. Naznanilo je povzročilo veaelje med židi, med Arabci pa jezo in razočaranje. Akdja pomeni, da je Amerika na strani nove židovske države v Palestini. "Ameriška vlada je bila informirana o ustanovitvi židovske države v Palestini," je rekel Truman. "Začasna vlada priaeljevanje Židov v Palestino. - te države je apelirala na Ame-Preklicala je tudi zakon, ki je riko za priznanje. Amerika pri-prepovedoval prodajanje zemlje zna^a vlado židovske države." Židom. ' Truman je naznanil priznanje General Alan G. Cunning-; židovske države, ko se je več ham, britski vrhovni komisar v tisoč Židov zbralo pred poslop-Palestini, se je ukrcal na britsko jem v Washingtonu, kje/ je u-križarko Euryalus v Haifi, ki ga j rad židovske agenture. Nazna- je odpeljala domov. Britska zastava na strehi hotela Kralja Davida v Jeruzalemu je bila odstranjena. V tem hotelu je bil Ameriška resolucija poražena Rusija priznala obstoj židovske ve M. 15. maja. — Generalna skupščina Združenih naroddfr ni dovršila nobene akcije gleda palestinskega vprašanja, ko je Velika Britanija u-radno zaključila avoj mandat v Palestini. Ameriška resoluciji" za ustanovitev začasnega pover-jeništva za Jeruzalem pod na-čelništvotn komisarja Združenih narodov je bila poražena Sprejet je bil predlog, da skupščina imenuje posredovalca. ki naj bi skušal pridobiti Žide in Arabce za sklenitev pre mirja v Palestini. Po sprejetju predloga je Iraški delegat A srni Khaltdv vzkliknil "Igra je končana. Vsa stvjr Je nelegalna.** Naznanilo, da je Amerika priznala novo židovsko državo v Palestini, je povzročilo presenečenje med delegati. Dr Abba nilo je izzvalo veliko veselje med židi. Takoj po objavi naznanita je zavihrala zastava židovske države na strehi poslopja. Spopad med pike ti • i. «. m policijo St. Paul, Minn., 15. maja. — Policaji ip piketi so se spopa-ilt pred klavnico Swift a Co. Dva poboja sta bila pretepena, ko sta skušala priti v klavnico skozi vrsto piketov. Kompanija je izposlovala injunkcijo pri sodišču, ki'prepoveduje masno pike tiranje klavnice. nikov. »Is Clevelanda Cleveland —V bolnišnici je u-mrl James Blatnik iz Eucllda, star 04 let, doma iz Hinj. Tu kaj zapušča brata Karla in Sama —V bolnišnici Mt. Sinai je prestala operacijo Frances Zakraj -šek. Nov grob v Mlaaourlju Naylor, Mo—Tukaj je umrla Anna Lipold. stara 77 let. rojena v Spodnjih Krašah blizu Ko-karjev, Štajersko, v Ameriki 40 le^, zadnjih 30 let tukaj na far-mt Zapušča moža. tri ainove. hčer, 12 vnukov in vnukinj, dve sestri v Milwaukeeju in eno v starem kraju. Bila je čitateljica Prosvete. Is Puebls Pueblo, Colo.—Dne 4. maja je umrl John Zupančič, član društva 21 SNPJ, s(ar 74 let, doma iz Višnje gore, Dolenjsko, v Ameriki 50 let, ves čas tukaj-- Bil je naprednega mišljenja in upepeljen v Denverju. Zapušča šest sinov in tri hčere —Dne 5. maja je umrl gostilničar Frank Blatnik, sUr 56 let, doma Is vasi Ratje pri Hinjah, Dolenjsko Tukaj zapušča ženo, hčer in brata. v Rockvalu, Colo., pa sestro Bil je član KSKJ in pevskih društev Prešerne in Slovenca in harmonikar, kar je pripomoglo, da je bil priljubljen. Indoneška republika računa na anie-riiko pomoč Bata vi ja, Java, 15. maja—"In-doneška republika se zanaša na Ameriko in organizacijo Združenih narodov, da ji bosta pomagali in garantirali pošten plebiacit. od čigar izida zavisi uaoda teh otokovje dejal premier Amir Sjarifudin. "Plebt acit bo velika preizkušnja ne samo za nas. temveč tudi za Ameriko in Združene narode. Ho-landija ne bo mogla vztrajati pri trditvi, da indoneško vprašanje je njena, ne svetovna zadeva." sovjetski uradniki in listi ne trdijo. da so dtskuzije o izravnavi razlik med državama mogoče. Listi v Moskvi ao informirali rusko ljudstvo o Izjavah pred-eednika T ruma na m državnega tajnika Marshella, da Amerika Hiilel Silver. načelnik ameriške n* bo revidirala politike napram branže židovske agenture. je sprejel naznanilo z navdušenjem na znanje • Andrej A Gromiko, ruski delegat. je m formiral skupščino, da je Sovjetska unija priznala obstoj židovske države v Palestini, ni pa naznanil diplomatič-nega priznanja. rusko ljudstvo vidi možnost razgovorov z ameriko Moakva, 15 maja. — Rusko Sovjetska unija sprejela predlog ljudstvo še vedno upa. da bo poslanika Smitha glede diskusij prišlo do razgovorov med So- j za izravnavo razlik med njo in vjetsko unijo in Ameriko kot Ameriko Mnogo Rusov še vidi posledica not. katere sta izme- možnost razgovorov, njala ameriški poslanik Walter Pravda, glaailo komunistične B Smith.in ruski zunanji mi stranke, in Izvestje. glaailo so-nister Molotov v Moskvi, dasi, vjetake vlade, sta objaviU Tru manovo in Marshallovo Izjavo, kakor tudi vsebino puma. kal* ro je naslovil premiefju Stalinu Henry A. Wallace, kandidat za 'pradaadnika ' Združenuih držav Pravda pravi, da j# izmenjaj not in laja v vzbudila pozornost vsega svata. , Ruski listi so objavili poročil* časmške agenture Associated Prees iz Waahingtona. da nista Amerika in Sovjetske unija pod vseli še nobenih korakov v smeri revizije smernic in dosege kompromisa Wallacpvo od« prto pismo premier ju Stalinu je povzročilo splošno zanimanje, Sovjetski uniji. Objavili ao tudi poročila In komentarje listov in diplomstov zunsnjih držav. Pojaanila o stališču ameriške vlade so btls objavljena na prvih straneh ruskih lartov Upanje ruskega Ijodstvs ae je dvignilo, ko je čaaniška agentu-ra Taaa objavila 'nacnanilo, da je Ustava jeklarske * unije revidirana Komunisti ne bodo dobili uradov Boeton. Maea.. IS. maja. — U stava jeklarske unije, največj« unije v Kongresu industrijskih organizacij, je bila revidiram na njeni- konvencij} v teyi me stu. Revizija ja udarec komu-nistorrff ki ne bodo imeli pozlcl* uradih krajevnlk unij in glav« nem stanu mednarodne unije. Komunisti ne bodo i zt oljem za delégate in ne za člane odbo rov jeklarske uni^e. Na konvenciji je okrog 3J00 delegatov Resolucija za revizijo ustave jt bila sprejeta z veliko večino glasov. Štirinajst članov eksekutivne ga odbora razpravlja o proble mu, ali naj podpišejo zapriaežc ne izjave, da niso komunisti, v soglasju s provizija Taft-Hart leyevega protidelavskega zako na. Philip Murray, predsednik unije, je informira) delegate, da «o jeklarske kompanije nazna nile, da ne bodo Sglenile nove pogodbe z unijo, ča ne bodo u-radniki podpisali zapriseženih izjav, da niso komunisti. , Delegat Robert Ratner iz Los Angolesa je vprašfl: "Kdo bo odločal, kdo je ali ni komuniat'" Vprašanje je izzvalo protest. De egatl so vpili: "Komunisti, ko munlstl" in "Agenti Kremlina.' Zadeva odločitve glede podpisa protikomunistlČnih izjav v soglasju s provizijo Taft-Hart-leyevega zakona jI bila izročena Članom eksekutivnega odbora. Murray, ki je tudi predsed nik Kongresa industrijskih orga nizacij, je dejal, da bo morale sodišče odločiti o ustavnosti o-menjene provizije protidelav-skega zakona. Jeklarska unljs ima 028,000 članov. Uradniki bodo mo-ali razkriti tajnosti Zadevni načrt sprejet v nižji zbornici Waahingtosi. D. C. 15 maja - Načrt, da morajo člani kabine«a in drugi uradniki eksekutivnega departmenta razkriti tajnoet* n predložiti vse dokumente in papirje kongresnim odsekom, ako jih zahtevajo, je bil eprejet v nižji kongresni zbornici z '210 proti 142 glasovom Po sprejet -u je bil poslsn aenatu Gotovo je, da bo predaednik Truman vetiral načrt, če bo sprejet v senatu. Avtor načrta a kongresni k Hoffman, repub-ikanec Iz Mlchlgana. Clanl kabineta in drugi uradniki se bi izpostsvili kazni, ako bt se uprli izročitvi tajnih dokumentov kongresnim odsekom v svrho pr etaka ve in leglsiarije z jama veljs le za pradaadnika Združenih držav Provizija, ki je določala kazni za časniksrje, ki bi objavljali; nor oči I a o zaupnih informscijah. dsnih kongresu je bila izločana iz načrta pred glasovanjem Ne i črt uključuje določbo, da ne sme noben vladni uradnik vseti e seboj državnih dokumentov,1 kadar rastgnira Nekateri bivši uradinkl ao pisali členke in knjl-1 ge, osnovane na državnih dokumentih Med temi je bil Henry Morgenthau. ki je odnesel veli-' ko število dokument«iv iz urada, ko je rssignirel kot federalni zakladnik V Washingtonu prevladuje dvom. da bo senat sledil nižji, zbornici in sprejel načrt Ako ga bo. je gotovo, da ga bo predsednik Truman vetiral nadziranj trošenja ameri skega denarja Hoffman dal zagotovilo članom eenotnega odeeka HOLANDIJA UNlCl LA ŽIVILA Waaklngton. D. C. 15. maja.— Fantastično izvajanje arflerlšk«- Čile, IS. maja. >-Poslanska zbornica je podprla vlado s sprejetjem načrta, da se komunistična stranka razglasi za nelegalno Načrt je bil apre jet ■ 03 proti 20 glaaovom. finančna nestabilnost v Evropi povzročila tako situacijo v Ho-landijL vodteld avstralskih unu zapretej z oklicem stavke Sydney, AvatrslHa. — (ALN) Člani eksekutivnega odbora u- ni je žeieznlčSrjev ao ae soglasno izrekli za oklic stavka, ki bi izolirala državo Viktorijo od o-stele dežele ako bfi desničarska krilo državne vlade sprejelo načrt, da ae komuntatičn* strsnka rszglaai za nelegalno. Voditelji mornarske unije ao ludi zapretili z ustavitvijo plovbe med avatralakimi lukami, a ko bo prottkomunistlčni načrt sprejet Devet drugih unij je dalo zagotovilo, ds ae bodo udeležile "direktne akcijo" proti vladi, ako bo načrt sprejet V teh uniiah ao strojniki, tesarji, jeklarski, pristaniščnl In drugI delavci, Voditelji unij ao ko-mu rt lat 1 in naeprot/ilki komunistov V nasprotju a federalno avstralsko vlado, ki je v rokah delavske stranke, vlada dažavo Viktorijo koalicija, za*topajoča, induatrljce In velepoeestnike Ta hoče uveljaviti protldelavskl zakon, ki bt ohromil uhlje In pre povedal atavke Oklic stavke je preprsčll sllčne namere v državi Oueensland pred nekej tedni. Viktorija je na drugem mestu kot avstrslaks državs s ozirom na Induatrije in število prebival cev, ne productra pa dovolj pre-moge Stavka železničarjev in mornarjev bi ti ko j povzroči U krizo Avstralske unije ao označile protikomuniatlčni načrt za sredstvo in orožje v kampanji za u-ničen je delavskega gibanja Ker protldelavskl el«*nenti nisi uape-II v prizadevanjih, da avstrslska vlada uveljavi prot klela vek« zakone, ao podvsell akcije v državah, v katerih imajo oblast Država Viktorija je prvi sluča preizkušnje Grožnje unij, da bodo okllcale stavko, ao težke klofuta reakciji. TRUMANZAHTEVA DODATNO VSOTO ZA OBRAMBO Ponovil je izjavo, da je njegovo upanje v mir omajano KABINET ODOBRIL SMITHOVO NOTO Waaklngton. D. O. 15. maja.— Predaednik Truman ja pozval kongres, naj sanktionlra potrošnjo dodatne vsote $2,434,441,000 za obrambo v prihodnjem fiskalnem letu, ki sa priČna 1. julija. Poziv je v piamu, katero ja Truman naslovil kongrasnlku Martinu, republikancu In pred-edniku nižje zbornic«. Truman ja naglaail v pismu, la situacija zahteva zvišanja ls-latkov za vzdrževanja in povečanje oboroženih sil. V svoji ooslanicl kongresu v marcu je Truman dejal, da ja treba zvi-lati vojaški proračun. Predaednik je zahteval dodat no vsoto $1,542,307,000 za arma-lo, $069354,000 za mornarico, 1221,704,000 za letalsko silo, 1086,000 pa za urad obrambnega «ajmka Forreetala. Ob» kon-iraani zbornici ata sprejeli načrt, la se letalska sila poveča na 70 do. bila odmev po vsem vsatu. Smlth j« v noti naglasll, da j« Amerika pripravljans sa disku-d je s Sovjetako unijo v svrho izravnave razlik med državama Truman In državni tajnik ata Izjavila, da Amerika na bo revidirala svoje politika napram Rusiji, Smlthovs nota ni bila geste za sklicanje konference med Ameriko in Rusijo, na ks-ten nsj bi a« vršil« diakuzij« o Izravnavi razlik msd državam« in svetovnih problemih. Truman je na sestanku a čaa nlksrji priznal, da ao on In vsi člani njegovega kabln«ta odobrili Smithovo nyjo, preden je bila doetavljena ruskemu zunanjemu ministru Molotovu. Ponovil je tudi prejšnjs izjavo, da le pi 1 prav I jen sestati at a pre« mlerjem Stalinom v Waahing-tonu in za diakuzij« o ameriško-Smvjetskih problemih, zaeno pa je naglaail, da ni izglsda gl«de sranžiranja takega asatsnka. Organiziranja obramb-nik enot v Jugoslaviji Belgrsd, 15. maja. —» Jugoslavija namerava organizirati dvtt ne obrambne enote as zaščito prstf možnimi nafftdi is sraka, padalci in strupenim plinom, a» ko ji bodpt* » returned. < oí communication* and unsolicited article* will aet be returned. Other manuscripts, auch as »torte*, piafs, poema, etc« will be returned la sende» only whan accompanied by seli-sddtessed and stamped envelope. Naslov aa esa, bar law slik s listami P R 0)B V £ T A SIMMS So. Uwndala Ave* Chicago 23. IUlaoU Vsakega nekaj Détroit, MIch.—Ameriška zunanja politika pa mi res ne gîte v glavo. Naši diplomatje se ne držijo ni* gotovega, nié stan(-v finega, nič pravilnega, le manj pa kaj kor\kretnega. Kar daneb predlagajo in izsilijo, Jutri It zavržejo. Poleg tega pa so Jâkp kratkovidni in menda ne vidijp pedenj pred nosom. Oglejmo si mirovno konferenco, ki ee Je vrtilo prfd dobrim letom. Na tej konferenci so bd-rantall za trst In'Gorico. Nikakor niso mogli priti do Vra vega sporazuma. Italiji niso mogli dati TrtU, ker je napovedala zaveznikom vojno, Jugoslavijji pa ga tudi niee hoteli dati, keglje poSUla svobodna ljudska ro- Lobieti mlekarskih Interesov so napeli Vfee sila. da v lcongrasu preprečijo preklic 62 lefaiarega sakona, ki nalaga dsvek na umetne maslo (margarina). Isdeiano Je is rastlinskih sokov In Ima anakn hranilno vrednost kakor naturno maslo. Je pa veliko ceneje. TI lofctett so v nitji zbornici pogoreli ln Ugleda, da bodo tudi v sensfhl. Umetno maslo Je podvrženo precejšnjemu davku—od 10 do 20 cantov funt—tudi v okrog 20 državah. 'O» t Grčija in Španija I ________ . x • publiko in se otresla monarhi- Ko bodo bofloči kronlkarjl pisali zgodovino današnjih dni, kLtu jn drugih parazitov. Da, bodo lahko sardonlčno muzali čudovito zveriženl amorolnosti in pr0glasitev Jugoslavije za re> nemoralnosti zapadne diplomacije, ki jadra pod znamko *'demo- publiko, je bil hud udarec za kraclje" Sicer je motno, do todi o sodobni sovjetski zunanji po- reakcijo, katero so zastopali za^ lltiki ne bodo imeli preveč laskavega mnenje, todo kar Je Že se- pgdni diplomati na pariški mi-daj gotovo, Je to, da bo njih kronika govorilo, da Je bila njena roVni konferenci. Po dolgem diplomacija na polju machlavelatva komaj eenca napram diplo- prerekanju pa so prišli na dafi maciji zapadnih "demokratičnih" sil. In to poeebno glede mo- z načrtom, naj Trst z okolico * narho-fašlstične Grčije in klerofašlatlčne Španije, da o drugih postane svobodna driava, kateri drla voh tukaj ne govorimo. ' naj načeluje governor. Dokler V Grčiji se v imenu "demokracije" kotalijo glave po pesku ka-1 pa zavezniške velesile ne izvoll-kor so se kotalile v Nemčiji po prihodu Hitlerja na krmilo. In Jo gbvernerja, upravlja Tržaško sicer feostavljojo ob'zid tiste ljiidi, ki so se v zadnji vojni herojsko svobodno otemlje angloomeri-borlli proti naclfašlstičnlm okupatorjem in njih grškim kvizlin- ška ln Jugoslovanska vojašl-gom. Z onglo-amerlškim orožjem in pod anglo ameriški»^ vod- oblast. To ozemlje, so pote stvom po gorah in dolinah seveda preganjajo in streljajo tudi razdelili na dvetonir anglo-grftkc gerllce, k» «o se drznili postaviti po robu domačim fašistom f™***»* ^ ^ in tujhn imperlalistom iz razl6ga, ker hočejo svobodno Grčijo.U« od treh držav ima 5,000 Vo-' Ti imajo vsaj priliko, da ae brlnljo pred tulim In donyčlm grot- J«™v v STO. Jem, dokler ne popadajo kakor oo popadala fepartakovci, *jlh dav- iugeo ovonaka delegj^a n\ predniki, pri Tirmopllah. ' . >DodDlwU u § prot~ Vse drugače pa je z onimi modernimi šparUkovcl, ki Že od leta 1044 trohne pq ječah zato, ker niso hoteli ne nemških niti angleških okupatorjev ln ker so po umiku hltlerjevcev proti domačim kvizlingom obrnili orožje, Kot se glase poročila iz Aten, se je. mIj ki je bilo ugtvarje-grška "demokratična" (!!!) vlada odločila, da vsaj malo Izprazni l £ ^^ tnJe p#fiU Mpadne ječe in postavi ob zid tisoč teh žrtev. Vse zato, ker Je 1. moja ne- dipiomacijti Najprvo so se hvo- izpadle, kot smo . ki komunist napravil atentat na justlčnega ministra Hrlstoaa I ^ da ^ ^^ yolk git ln koza Ce bi se Rusija ali Jugoslavija Ladasa. „ . , „ cela, danes pa vidfmo, da je vsej toliko prizadevali kot ae je Ame- Tlsoč življenj za4?no življenje! Taka je "demokratična justlca' gkupij velik (^„ko. Že več kdt rika, *bl zapadnjaki kričali ln grških monarhofašistov pod vlado "liberalnega" premierja Sofu leto dni ifcfejo governerja, da bi protestirali, da bi bilo joj. lisa. • I upravljal Tržaško svobodno o- Na justlčnega ministru Ladasa Je bil storjen atentat zato, )u?r zemlje, a ae še sedaj niso spo je postal miniaturni Himmler v miniaturni Grški. Lodaa je pla-1 rasumeli in tako je Trst še do-čal svoje življenje, ker je postal pravi krvnik. Specifično Je bil 1 ntH brez načelnika in svoje nanj storjen atentat zato, ker Je dal umoriti 125 nasprotnikov ae- vlade. danjega režima. Dosledno jc /.utiral tudi delavstvo in strogo iz- Danes Amerika in Anglija vajal represijske zakone. Da vlada maščuje njegovo smrt, se Je podpirata v Trstu reakcijo ln odločila da postavi ob zid tisoč "komunistov'*? ki so v Ječi že od bivše fašiste, Jugoslavija pa se 1944 ker so se po "osvoboditvi postavili po robu novim "osvobo- bori za delavstvo in za splošen jevaicem" ped vodstvom Winstona Churchilla in domačih kvlz- napredek veega revnega ljud-jln^ov * stva. Vsaka zona ima svoj pro- Kakot poroča Allied Labor News, je to krvavo "čistko" sank- gram. a napredka ni nikjer, cionital tudi Dwight ?. Grlswold. On ni dvignil mezinca za pre- Ameriške vlada je potrošila ve-prečenje tega barbarstva, odnosno Je izrazil svoje "zadovoljstvo, I llko milijonov, pa nič ng zaleže, d. je bilo zadoščeno justlci . . F Tudi državni tajnik George Mar-K Pred italljanlkimi volitvami shall ni mignil z mezincem nad temi umori, marveč Je poolal pa so se Amerika, Anglija ln grški vladi "globoke simpatije* radi smrti Justlčnega ministra L».I Francija sporazumele in pred 0-dasa. Nič ni protestiral kljub temu, da se rad joče nad "Izgubo g®1«- <*• Tr»| lUl demokracije" ? sovjetski sferi. Angleško zunanje ministrstvo je ^^ tem« —i, . j« podpisala ta sklep o protestom —rodi miru, saeno pa Izjavili, da ae ne odpove trstu in Gor d. Oglejmo si malo, kako d nas napreduje Tršaško svobod bilo ustvarjd Ob času Mesni so in d» bile knjige prijateljice1 H. Itarminia. Pa. — Vse kaže, da svetovni kapitalisti zavlačujejo stabiliziranje svetovnega miru z narnenom, da ne morejo turisti potovati po Rusiji; kjer bi vidteli. napredek, ki je bil dosežen od časa revolucije. % Da, kapitalisti se boje napredka v Sovjetski Rusiji, zato so v letih 1910-192! podpihovali in-, tervenčno vojno, toda niso uspeli, nakar ao iskali druge poti in končno nallt v Hitlerju avoje arodje in ga naščuvali, do Je napadel Rusijo, tudi to pot se jim ni posrečil peklenski naklep, oe-daj pa ponovno ščujejo svet pro ti tej proletarski državi in javno kričijo, da toliko časa ne odne hojo, dokler Rusija ne epremeni svojega sistema.'1 Radi bi investirali denar V Rusiji in drugih alovanakth drŽavah, ter iskori ščali tamkajšnja ljudstvo, kot izkoriščajo nas zadnjih 75 iet ski zaključek vrže v koš. Rusija se pa s tem ne strinja, kar je popolnoma razumljivo; Se-ve, kakor običajno, tako tudi za ta polom skušajo narediti odgovorno Rusijo. Amerika bo pač morala sama pogoltniti svoje po-litičhe kozlt. Vnašanje je, kaj se bo zgodilo dO 15. maja, ko se bodo Angleži umaknili iz Palestine/ V ozadju vse te zavozljane zadeve je arabsko olje in judovski glasovi v Ameriki. Letos je namreč volilno leto za prnd»ed-nika Zedinjenlh držav. Italijanske volitve pa so tako pričakovali. vsaj izrazi 10 svojo zaskrbiJenost" nad streljanjem nedolžnih Iju- Ma Rusija In ^oaUvUa za£ * di i Grčiji. Protestirala Je v Atenah tud. danska vlad. proti tem M* *e ft" a razvije^onhikt ln cksekucijatn, ki so povaem podobne nacljskim barbarskim mori- *** raZVlJ° konillkl ,n tvom, v Oslu. glavnem mestu Norveške, se Je prejšnji petek vP^J narod je osvo- znak protesta pa ustavilo vse delo za dve minuti. kodi 1 Trst, sedaj pa tako posto- Griewold bi bil le ekeckuclje seveda lahko ustavil, kajti je *na-lpjmje? gMmo zg no, da grška vlada pleAe tako kakor giKlejo njeni ameriški bosal|8000 JUK08i0vansklh žrtev. Kje v Atenah ln Wahhtngtonu. Tudi naftlm organom Javnega mne- je dostojnost? Kje pravica? Bo-nja, ki so nedavno .pretočili toliko solza radi "poslljenjš demo-| Jjp^olt bo pokazala, kakšni bo- kracije"*na CchoslovaŠkem, tr masne cksekucije grških "komunistov" ne kratijo spanca. Te Žrtve so prav toliko krive atentata na justlčnega ministra v Atenah kakor papež v Rimu — odnosno sc manj. Bllčno vlogo kot v Grčiji igramo do rezultati te zavofcljane diplomacije trde pasti. Druga diplomat)čna nerodnost od strani Amerike je zadeva Pa leatine. Amerika ja najprvo pritiskala na zbornico Združenih igrajo! — tudi v Španiji Kskw poroča v Nsttonu z'dne 8. maja Del Vayo, bivši lojallstlčnllnbrodov, da je sprejela predlog zunanji minister, se ameriško-vatikanska-angleška diplomacija I «a razdelit* Palestine med zdaj buvi t manevri, kakofci testavrirala Špansko monarhijo. Tu-1 Arabce in Jude. sedaj pa nastc>-kaj ne ure za kak notranja preobrat bistvenega pomena, to Je oči-1 P« oroti zaključku Združenih ščenje Španije Kranctivega klerofaiistlčnega ražlma Gre samol nart»dov. dasi ie sama vsilila zato. kako bt zapadne demokracije z Vatikanom vred prepleskaleMoUčni zaključek, španski klerofati/rm tako, da h. pred .vetom lahko nastopal vsaj I O« novembra meseca je bilo t podobno •'demokracijo" kskoi Ishko nastopa klerofašlallčnl Sa-lacatjev režim na Portugalakcm. To bi kvalificiralo Španijo, da bi bila lahko sprejeta v "Marshajlov načrt." i Kskor pravi Del Vayo, ki ee naheja v Franciji, je sadnji Tay-lorjev jc Trumsnov poslanik v Vsttkanul obisk generala fianca \-elial temu vprašanju iMyron Taylor je bil v Madridu tiste d nt, ko )r ntfta zbornica kongresa vključila tudi Španijo v Maishallov nafert ) Kg»t. oortn « IM Vayts se v vseh pruAdetth krogih in državah bavtjo a tole skemo: Najnovejše xioeraclje predvidevajo momentalno »ptamembo fasade- ustanovitev novega španhkeua te jima. s«*stoječega is gene-ialov in civiliatov. ki naj bt povabil pretendenta Dona Juana v Madrid ubitih v Palestini že 2,000 oseb borba mod Arabci in Judi pa se še vedno nadaljuje, toda vsled stališča ameriške vlade, niso mo-Združeni narodi ničesar u niti. da bi ustavili preliva krvi. Amerika se namreč noče zameriti Arabcem radi o IJa ln prišla Je pred Združene norele s predlogom, da se lan Torej večina italijanskega naroda ja sedaj "rešena". Vil gre tti ao odpuščeni desničarskim volilcev, inj po smrti jim bodo odprta na otežaj nebeška vrata. Toda vprašanje je, če se morda ni tudi sv. Peter pridružil ko munistom . . . Preobrati se vrše na tem svetu, zato je možno, da se vršijo' tudi na drugem svetu. Ker se katoliška cerkev ne drži več Kristusovih naukov, potem Je logičdo, da po šmrti neumrljive duše hodijo po drugih potih v nebeoe, vice in pekel, j Naj Vatikan še tako zavaja siromašno in nepoučeno ljud stvo, ne bo ustavil zamaha pro-lotarskega 'ljudstva, ki gre na prej po začrtani poti, dokler ne doseže svojega cilja—svobode in demokracije, združenja vseh za tiranih in Izkoriščanih delavcev X sem bil navaden kot eden sponeorjev Ameriške ga slovanskegO kongresa v za-padni Penni. Seveda, pritožil se nišam, ker vem, da ne bi ničesar opravil. Pisal sem sledeče pismo: The Editôr of Pittsburgh Press: As a regular reader of your saper, and especially now while am on the sick list, I notice you have beeh publishing the lamas of all the Wallace for ^resident petition signers. The undersigned will be proud to, ^ave his name among the other endorsers for the third Naši domači problemi so tako zamotani In zavozljanl, da ne Verjamem, da jih je mogoče spraviti v red. Ameriška fašistična mašina si je polomila vsa kolesa in rte more nikamor naprej. Republikanski kandidati letajo iz ep? države v drugo, toda nimajo nobenega pozitivnega programa. No, ker nimajo konstruktivnega programa, se pa zaletavajo ob komunizem in ga mlatijo kar naprej, dasi ravno Ameriki ne grozi nobena nevarnost od strani komunistov, vsaj jih ni^več kot 40 ali 50 tisoč v vsej «aželi. In ta majhna skupina ustvarja strah in grozo med pravovernimi svobodnimi Ponovno izvolitev ta visoki urad, toda on ne&. ničesar slišati o odpovedi in vztra-a, da bo ponovno izvoljen. Tragično Je, ker "nekateri naši de lavgki- voditelji klečeplazijo za reakcionarnimi kandidati, ki nimajo nobenega konstruktivnega programa. To Je dokaz, da se vodilni delavski voditelji malo brigajo za unijsko delavstvo. A-ko se voditelji ne bodo pravočasno zbudili in spoznali svoje zmote, se lahko zgodi, da bodo v nekaj letih uničene vse unljfe in delavstvo bo zopet tam, kjer je bilo pred mnogimi leti. Ameriško delavstvo stoji danes pred zelo kritičnem položajem. Mi nirAamo druge alternative, kot da gremo na delo za tretjo stranko in pomagamo izvoliti Henryja VVallacea in senatorja Taylorja. Program progresivne stranke je delavski, ljudski program! Progresivna stranka je za sporazum z Rusijo, proti vojni in prieijni vojaški službi, za boljše socialno zavarovanje ln večjo staroatno pokojnino, proti Taft-Hkrtleyevem zakonu itd. Delavstvo si naj zapomni, če reakcija zmaga pri prihodnjih volitvah, pot^m bo brez vsakih pravic in delodajalci bodo zopet počenjali i nami, kakor bodo sami hoteli. Še predno bo objavljen ta do-pia, bo oklicana velika stavka avtomobilskih delavcev pri Crysler Motor Co. v Detroitu, ker so vsa prizadevanja za sporazum popolnoma akrahirala. Unija zahteva 30c poviška na u-ro in boljše socialne pogoje, toda kompanija je ponudila samo šest centov ln pol poviška na u-ro, aedaj pa je še to umaknila. Unija ni mogla sprejeti take ponudbe in tako je napovedala stavko. Kottko časa bo trajala ta stavka, v kateri je prizadetih 75,65« avtomobilskih delavcev, je težko reči. Na yidiku je tudi stavka pri General Motor Co " Pri t^j družbi pa je uposlenih čez 250,000 delavcev. Potekla bo pogodba tudi med unijo in Fordovo kom-panljo, kakor tudi Packard Motor Co. Dalje je potekla pogodba med unijo ln United Steel Co., katera je že vnaprej naznanila. da ne bo prietala na tviša ' Rpsi odgovarjajo kapitalistom, da eb pripravljeni trgovati s nji mi blago za Mago in ne bo nihče na izgubi, okn ao JegO kapitali sti nočejo, bodo Sli pa 'Itaprej brez njih. To so tudi besede trdne pesti, kaj ne! Rusija se tudi pripravijo za obrambo, če bi zopet navalili nanjo, kakor so še tolikrat v preteklosti. Spornih jam se besed našega starega borca Etbina Kristana v letih 1014-17, ko bo ga hrvatski sedrugi nadlegovali glede oboro že vanje. Odgovoril jim Je, ako se posreči kakšni posamezni državi osvojiti socializem, se bo morala oborožiti do zob, da se zavaruje pred napadom kaplta liettčnih držav. Za te beaede so Kristana nazivali "puikarja", toda on je dobro vedel, kaj je govoril in čas je pokazal, kako prav je sodil te zadeve že tedaj Stalin je že^ponovno in ponovno Izjavil, do Rusija noče vojne, ampak želi živeti v miru in dokazati svetu, da se da bolje Živeti v socialistični družbi kot pa pod sistemom krepkega individualizira. Ako pa bi skušala kakšna dežela zastaviti Rusiji pot pri tem eksperimentu, bo ec vrnila z dvoj- candidate. party I signefi this petition, because I bellve that Henry Wallace belongs to the 1% who are thinkers of thio country; and I signed the petition, becauOb I think that I belong to that 9% who ore trying to think. According to my estimation, those who are now worried that they endorsed mr. Wallace, belong to those 90% who think from today to tomorrow. c' .' i i Ignorance does not excuse us from the law. Statements as the above about public thinking were made at one time by the American inventor Thomas A. Edison. May I add, some peo-, pie never pass the child age and when they pass away, they are still considered only as overgrown children. They never learn of our greet men of the country. So I will vote and work for Henry Wallace, because I consider him a great man as well ae a great citizen. Your truly, Anton Zornik.^ Pittsburgh Press pa je objavil samo sledeče iz zgornjega pisma: Praises Wallace. Another protest letter bore the name of Anton Zornik, Box 202, Hermi-nie, Pa. MI signed the petition, it said, "because I believe that Henry Wallace belongs to one percent who are thinkers of this country and . . . because I think I belong to that 9 percent who are trying to think." Spodaj pa Je Press pristavil še sledeče besede: "Anton Zornik has been listed by the American Slav Congreos of Western Penna as one of its sponsors. This organization follows the Communist Party line consistently." Da, mi potrebujemo delavsko časopiaje, v katerem se lahko pa za vsak udarec nim udarcem. Rusija se zaveda, da ima prijatelje po vsem svetu. Samo v Zedibjenih državah jfc 1295 ljudi, ki mislijo dobro o ruskem sistemu, 22% pa simpatičnp gleda na kolektiviatlčnl eksperiment. Tako Je zapisano v omenjenih knligah, ki sem jih «tal. nad razmerami. Pri- so nobena novuat niti presenečenje Angleško zunanje minlatr-Ta režim b» dal'to komestjoUlangtstom (klerofašletomVl stvo se ukvarja s tem vprašanjem že /sdnjlh 15 let — odkar je da bi kralj takoj ne /aaadel ptcMnla, marveč bi postal le častni btls proklamirana španska republika Toda kot provi Del Voyo, predardnik legcntskega sveto, katerega le Pranco lani ustanovil.| Vlsda bi potem ra/|dNals "sv<»l»>dne" volitve, ki na) bi Juana polic na ti iii karkoli se Aa zg«>di t i>on Juanom. t<> te daj ostane samo lastni predsednik sli pa formalno aasedc tmn. je potovo to. ds bi pravi vladsr «< \ednn ostal general Ftanco. kar ta skema ne predvideva njegovo odsttanitev sil likvidacijo V te. | provtrončni vladi na t bi sodelovali tudi desničarski "socialisti* pod vodstvom Indaleria IMeta To na,i b* monarho-fašističnemu težimu dalo. "demokratuiit presti!" Piieto je baje pripravljen igrati to nečedno vlogo. Tej »keml je baje naklonjen tudi Va*1 tikan Intrige in manevri za vzp<»stavttev španske monarhije nI» ,e v teh manevrih ameriška vlada zdaj veliko bolj aktivna kakor pa angleška, daat tudi Uevin in Attlee ne mirujeta. ' Čudno je." pravt Del Vayo. "da s* kakšna demokracija (Amert kol toliko prisade \ a da bt posadila k rs ho na Izpraznjene evropske trone. še bolj žalostno pa je. ds ta protestsntovska demokracija išče diplomattčnr zaalombe odx katoliške cerkve " V resnici čudno tn »aloatno Ampak ta politika ni čudna in žalostna samo v Španiji in v Grčiji, marveč še marsikje drugje Tudi v zapsdni Nemčiji, kjer se onim industrijskim in bančnim mogotcem, ki so postavili Hitlerja na krmilo, copat odpirajo eon-čni dnevi. železntčarskimi železnlčarsklmi Nesreča je, da imamo danes v Ameriki na krmilu vlado, ki je tako sovrafna Rusiji. Slednjo neprenehoma dolžl, da hoče 0-svojltl svet, čeprav so Rusi dokazali, da so vol narodi enakovredni ln so dali svojim številnim narodnostim enake pravice in vsaka sovjetska republika si vlada sama v sporazumu s so-vjeti. Tukaj nas tolažijo, da je 14 milijonov ljudi* ki so zainteresirani v svobodno podjetništvo ali kopitolizefn, na drugi strani pa previdno molčijo, da ima dobiček od svobodnega podjetništva samo si,000 os^b Torej leti, ki žanjejo profite, ae boje ao-ciallzma, ne pa ljudstvo, ki nima ničesar Izgubiti v socialistični družbi, pač pa lahko veliko pridobi. Prijatelji, to Leto je važno, ker ae bodo vršile splošne volitve, te nje mezd Pogajanja eoiM tudi ] voUtv# ^ lollko ^ vi¡ne izjalovila med — —1-1—1 družbami in bratovščinami. Danes je ameriško delavstvo na veliki preizkušnji ln če ne bo aolidarno nastopalo ter golilo «za j da bodo pametno volili I tretje stranke, ne bo ni se tudi organizujejo kandidate tretje nič ostalo od današnjih unij. V teh velikih stavkah se bo poka-salo, v koliko je delavstvo solidarno, zavedno ln zhtoinn za boibo. Ta borba pa je veliko odvisns od voditeljev. Ce bodo znsli prayilno voditi svoje član-stvo, potem bomo uspeli, v na aptotnem slučaje pa bomo po rezani na vsej črti. Bodočnost bo odgovorila na vse to. Anion Jnrca. zato, ker imamo sedaj tretjo stranko z Wallacem na čelu. A-gitlrajmo za tretjo strano, usta navijajmo klube 'progresivne stranke in nagovarjajmo ljudi. V Pen-¿tndent- £ C je in 400 organizatorjev se pravijo za politične tečaje, avstvo se mors izobraziti, da bo ripravljcno, kadar bo prišel da vzame vajeti v svoje roke. Sedaj hočem objaviti vsebino pisma, ki sem gs pisal v angleščini Pittaburgh Pressu, s ga je priobčil samo del. nstalo pa izpustil, na koncu pa me je o-švrknil. ds sem sopotnik komu- jatelji, prispevajmo za obrambo našega tiska,* katerega bi radi klerikalci uničili. (Konec) Anton Zornik. Velik ljudski shed za izvolitev VVallacea New York. N. Y.—Jugoslovan -sko-ameriški odbor za izvolitev Henryja Wallaces sklicuje veliki ljudski shod v nedeljo, 23. maja, začetek ob pol treh popoldne v Jugoslovanskem smeri-škem domu, 405 W. 41st st., New York. Kot glsvni govornik bo nastopil John Rogge, bivši asistent zveznega pravdnika in sedanji predsednik Wallaceve«js odbora za državo New York. Govoril bo tudi Martin Kraaich, glavni blagajnik Hrvatake bratske zs-jednice. Imeli bomo tudi lep program; na katerem bodo nastopili tem-bursškl zbor Jadran in pevska zbora Jedinstvo in Slovan. Vabimo vse J^gqglovane, da se gotovo udeleže tega važnega shoda Vstopnina 50c. Odbor S pota V Proeveti It. 91 sem pomotoma poročal, da je umrl prvi slovenski časnikar 1. 1902. a gin alti bt se moralo 1. 1922 Drugega februarja 11. Ja minilo 2S lat. odkar je za vedno /atisnil oči Dalje bi ae moralo glasiti, da živi na Dunaju Buhov bratranec. ne braL Toliko v pojaanilo • Matijs Pogorele. PONDELJEK, 17. MAJA IM. nevarna "velikodušnost Marshallev načrt—mehanizem, ki naj omojtoča izvedbo zloglasne Trumanove doktrine 4 Bivši predsednik angleške delavske stranke Harold Laski je napissl za agencijo "Overseas News Agency" (ONA) sledeči članek o Marshallovem načrtu in o zapadnem bloku: Sedsj so jasni vzroki, iz kate-........ ? S^S^SLS^ 16 državam kot skupnosti .ode-načrt za združitev zapadne Ev- . . ... . . „.. _ ..«.w rope. Churchill bi hotel *r»«U{^«t^^rL&fVL^ države zapadne Evrope in uvesti odnose med to skupino in ZDA.'- Njegov pravi namen ima1 strateško ozadje: za gospoda Churchilla Je ustvaritev zaped-nega zidu proti komunizmu glavno vprašanje. Toda moje mnenje je, ds je naša naloga kot socialistov, braniti politično svobodo zapadne Evrope. Kakršna koli ideia za združitev mora v prvi vrsti braniti in nato dvigniti življenjsko raven Evrope. Mora biti tudi v bistvu dovolj močna, da odbije položaj prednje postojanke za strateške načrte ZDA in za gospodarske načrte ameriškegs monopolističnega kapitalizma. Pri tem si moramo ogledati razna razdobja, skozi katera je do sedaj šel Marthallov načrt Na pariški konferenci so ob takratni odločni podpori Bevina in Bidaulta predložili ameriški vladi predloge, ki so Imeli vsaj navidezno kako dobroto. Govorilo se je takrat o gospodarskem sodelovanju v Evropi; skušalo se je združiti to sodelovanje ekspanzijo svetovne trgovine; govorilo se je o pomoči—toda brez kakršne koli prednosti—za gospodarsko obnovo ^iemčije, ki ]e bila povezana toda odvisna od*širših vprašanj razvoja in obnove vse Evrope. • In načrt je določal osnutek povsem evropske uprave. ZDA bi kot kralj v ustavni monsrhiji izvajale nekak vpliv—in to je bilo neiz čsvl posebej na podlsgi ločenih dogovorov. Ne smemo pozabltf, da je Truman v kongresu izjavil, da bo ves aparat pomoči Evropi lahko vsak dan podvržen spremembam na podlagi razvo-, ja zunanje potftlkfe. To pomeni jasno, da bodo usedli politično nadzorstvo nsd vsako državo, ki bo prejemala pomoč. Zdi se mi torej, da Trumanov program ni mo preosnova programa, ki sts ga v Parizu izdelala JJevip in Bidault—in o katerem se je dalo tudi izraziti Številne 'pomisleke—pač pa je v popolnem nasprotju z njlnr^ Ta načrt ne omogoča gospodarske enotnosti Evrope. Zf-padno Nemčijo postavlja v prvo vrsto v, novi svetovni polit j». Ta načrt postavlja vsako o* 16 držav pod strogo ameriško nadzorstvo, in jaz nikakor ne vi- dim, kako bi to nadioratvo vskladili z neodvisnostjo. It gospodarske pomoči napravijo orodje, ki je odvisno od smeriške zunanje politike in podvrženo posledicam akcij, ki bi Jih ZDA pod vzele na podlag konc<$>dJe, ki jo Imajo o Sovjetski zvesi kot močni sovražni državi. Vsi nainent Trumanovega načrt* so totratešte narave ln na-pravlkjo ameriško silo—akupno z wanštreetskiml afarlsti v ozadju—edinega gospodarja tistega Gspodsrstva zspadne Evrope, o terem pravijo, da ga hočejo dvigniti. MoJe mnenje je, da Trumanov načrt ni nič drugega nego mehanizem, ki bo omogočil Izvedbo zloglasne ln Izredno nevarne tVumsnove doktrine Ne vidita torej, kako Je možno zgraditi v Evropi socialistično goapodarstvo na takih načelih, ki so nalaič poetsvljena. da te to onemogoči. Morda bi nam spočetka lahko dobavljali nekaj dolarjev, toda s časom bi neizbežno povzročili stolno razdelitev Evrope ter bi demokratično in socialistično svobodo na-domeitill t ameriškim gospodarstvom, ki ne bi bilo nič manj realno, ¿oprav indlrektno. Ljudje, ki so na oblasti v vseh državah, bi morali dobro premisliti, preden sprejmejo tako nevarno velikodušnost. ¿*0 a VETA i Zagovornik manjšinskih Američanov Dufi je Amerika obljudena s prebivalstvom, ki izhaja iz nasjp ljencev hmogih narodov ln ljudstev ostalih štirih kontinentov, se niso vsi ti naseljenci porazgubili med večino prebivalstva. Nekateri, iz raznih razlogov, tvorijo med nami "manjšine," ki se razlikujejo od ostalih Američanov radi različnosti v običajih ali vero-z po ved i, ali pa radi druge pol ti. In vendar so s ostalimi Američani vred s svojim delom In svojim umom oblikovali 4n dali značaj življenju te dešelt, so obogitlll znanost, industrijo, u-metnost, glasbo ln filozofijo v Ameriki. , V Bodobnem času je več C. ô'Mahon.y ino prelaka-u cen Jeklu. Njegova reaolnSÙa. Id le določala Il20.000 sa preiskavo. Je bila „ r . ia y konferenčnem odboru obeh sbornic. S lom Je vlsda ilcor peihrenll* 1120.000. Jeklarski trust pa bo mimo posprsvljal velike profite na rséiin komu mentor. ss»= Težave in uspehi ruske produkcije med vojno videva popoln preporod gospodarstva v pokrajinah, ki jih jp bila okupirala hltierjaAska Nem | čija.—(Prtm. dne t.) Po 61«nSu A DHUGOVA v «. »tov t«»optM "Ea UtJrn mir ln lfudrfku rtt-mokracija" Nedavno je izšla v Moskvi Ifnjiga N. Voznesenskega, člana aka< demije, predsednika planske komisije SZ: "Vojno gospodarstvo Sovjetske zvese med domovinsko vojno". Avtor knjige analizira bogato dokumentacijo s številkami in dejstvi ter Izvaja splošne zsključke, ki jih v naslednjem ffedajamo. V prvih poglavjih knjige opi- suje Voznesenski, kako Je ,Sovjetska zveza v kratkem času postals močna državs s veliko __________- industrijo, naprednim kmeti j- bežno-^-tods ne bi imele nepo- ,tvom in t visokim življenjski*« • i t ___UL m/.L a V> ' T" • . • ___ . a. j.___s _a.___ sredne oblssti v svojih rokah. niVojem svojega prebivalstva. To vsekakor oprsvlčuje sovjet-1 Celotna pr0izvodnja velike industrije Sovjetske zveze je bila sko stališče, da se je od Evrope zahtevalo, nai se odpove svoji neodvisnosti v zameno zs ameriško pomoč. Danes se mi zdi, ds ni mogoče zanikati, da so bili pariški predlogi na široko spremenjeni v programu za evropsko obnovo (ERP), ki gs je Truman predložil kongresu.. Tu je malo govora o gospodarski ekspanziji Evrope; nssprotno, jedro načrta ni v tem, da se nudi pomoč za .razširitev sedsnjih naprav, pač to," da se ustvari neke vrste nova UNRRA, v kateri je vsa ob-, last v ameriških rokah. Zahteve po dobavi jekla, ki so bile postavljene v Parizu, so bile znižane na tretjino; količina strojev za izdelovanje jekla ln poljedelskih strojev se je znižala za SOVr, dobava surovih kovin pa je bila popolnoma črtana. Trumsnov nsčrt se omejuje na živila, tobak in premog. Nobenega govora ni o obnovi trgovinskih odnosov med zapadno, ln vzhodno Evropo, o čemer se je sicer govorilo pri pariških predlogih. Toda po Truhiano-vem načrtu se zdi, da je ta po-treba izginila. Dočim je pariški, odbor poudaril, da se nemško gospodarstvo ne sme obnoviti - na škodo drugih držav, ki »o bile njene žrtve,, in ds bi morals Nemčija plačati reparacije ter pomagati pri obnovi ohienjenih držav, gleda ameftška vlada na zapadno Nemčijo—kakor Je iz-lavtl vojni minister Kenneth C. Royal—kot temeljni šteber pro-grsma za evropsko obnovo". Dočim je pariški odbor predlagal nsj bi Nemčija dobila samo t»% vse ameriške pomoči, zahteve vlade od kongrese, naj JI odloči 25'-«. Dočim so v Parizu mislili na evropako uprsvo ln samo smeriške nssvete, določs Trumanov nsčrt neposredno ameriško «ad-zorstvo. Vsaka država, ki dobi pomoč, mora sprejeti ameriške zahteve glede carinskih tarif In nsdr.orstvs trgovine z inozem 1 stvom. stsbilizirsti svojo valuto in teče je s tujimi vslutami Vsaka država, ki prejme ameriška živila in premog, mora polotiti v Waahlngtonu zadostno količino lastne valute, M r krije vrednost tega blaga - Ameriški upravitelj se bo s celo vojsko pomsgsčev nastanil v Evropi, da nadzoruje izveje- lets 1040 11.7-krat večja od Industrijske proizvodnje carske Rusije leta 1013; proizvodnja Industrije mehaničnih in metalur-gičnih konstrukcij pa se je povečala za 41-krat. Ti dve števil-ki najbolje dokazujejo, v koliki irteri je Sovjetaka zveza prekosila kapitalistično Rusijo. Sovjetska proizvodnja valjanega jekla, ki je temelj mehaničnih vojnih konstrukcij, Je bila leta 1040 «0-krat večja kot leta 1013. . Pred revolucijo pa v Rusiji proizvodnja avtomobilov, traktorjev, aluminija, magnezija, kavčuka itd. sploh ni obstoj sls Splošni razvoj produkcije se je nadaljevsl tudi vse do druge svetovne vojne in ni prenehsl celo niti v zadnjih mesecih leta 1941, ko so bili najtrši In naj kri tični meseci vojnega gospodar stva Sovjetske zveze, ker evs kulrana podjetja ns vzhodu še niso mogla proizvsjsti. Tej evs kuaciji posveča avtor posebno poglavje. Evakuacijo je vpdi Iržavnl odbor za obrambo r linom na čelu. V teku treh ip*-secev leta 1041 je bilo evakuiranih več ko 1300 velikih podjet predvsem vojnih tovsrn, milijoni in milijoni prebiyslstvs, na stotine drugih podjetij, ns deoft tisoče orodnih strojev zs vsljan železa, stiskalnic, kladiv, turbi motorjev 4td. To je bila najtež, in najstrašnejša doba za Sovjet sko zvezo in njeni tovrtžniki ter tako imenovani prijatelji so trobili po svetu o "zsdnjlh" dneyih Sovjetske države. "Zgolj stsljn skemu vodstvu in gotovosti zmago, za katero je bilo treba pripraviti v* potrebno, je bil«, mogoče oprsviti to herojsko de lo," previ avtor v svoji knjigi Premestitev prolzvsjslnih ai Iz območjs fronte na vzh6d dr Jave je preprečila nemškemu okupatorju uporabo industrij skih podjetij in zajamčils utrdi tev ln daljni razvoj vojnega spodaretva Sovjetske zveze prve polovice leta 1042 Je proi* vod ns zmogljivost dosegls viši no, ki Jo Je Imels ns vsem področju Sovjetske zvere ob zadetku vojne ' 22A0 velikih industrijskih podjetij Je bilo /t/r ije nih na novo samo na vzhodu So vjetake zvese in več ko 0000 podjetij Je bilo obnovljenih v osvobojet th pokrajinah Zshvs- zgodovinske bitke za Berlin n. >r. je sovjetaka armada vrgla v >orbo 4) tisoč topov ln možnar- J«v- Samo socialistični industriji je zahvaliti brzl razvoj vojaške tehnike. V treh mesOcih zadnjega eta vojne so proizvajali vssko .eto 30,000* tankov, avtomobilskih topov in oklopnlh vozil, do 40,-000 letal, 130,000 topov vseh ka-Ibrov, do 450,000 mitraljezov in brzootrelk, več kot 3 milijone pušk ln skoro 2 milijona svto-matičnegs orožjs. V razdobju od 1942 do 1044 Je znašala proizvodnja povprečno 100,000 mož-narjev letno, lamo leta 1044 so izdelsll več fcot 240 milijonov granat, bomb ln min ter 7 mlli-ard 400 milijonov nabojev. I Pogozdovanje v Dalmaciji Letošnja pomladna pogozdo-vflna dela so zavzela zelo velik obseg. Ze do 7. marca so izpol nili načrt za pogozdovanje do 91%, za melioracijo krasa pa do 40ri. Najlepše uspehe so dosegli v splitskem okrsju. KMALV tO thttlK obratovati ', nova tovarna za konservlršnje paradižnikov in [ so£ivja v Opuzenu. Začeli so jo graditi lani. 2e lani so tudi prejeli stroj», ki so delno inštalirani. Pq načrtu more novo to-varha *ačetl obratovati v prvi polovici tega leta. več Američanov, ki se zavedajo ali jim postsja jasno, da je po ttebno zagotoviti te Amertčsne —tujerodne, zsmoVce. Indijance, JOde in druge—da obstanejo tu da je pokazal, kaj vse lahko za-dppe Američane zgolj radi razlike v njihove polti—črnce, Kitajce, Filipince, Japonce, Indi jance It) Mehikance. Svoji knjigi je dal nas 10v: "Bratje pod 1 kožo (tiskana je bila med voj-no). V končnem poglavju te knjige pisatelj pravi, da bodo nekega dne vsi Američani bra tje—ali pa bodo sužnji. Naslednja knjiga— "Predsod ln «ruge-oa oosianejo vu- „ (p^udkf)>_jr mr. McWU. zanje pravice n « n, eno ameriških manj- dif,. . . . ..... so njih dedičina, katerih pa so pogosto oropani, včasih kot posledica predsodkov, včasih, ker jih v gotovih krajih prezre. Žnan med prijatelji takih Američanov je mož, ki je izrazil svoje nazore, opazovanja in upe v številu svojih knjig. Ta mož je pisatelj Carey McWilliams, po poklicu odvetnik ln bivši nase-Ijeniški in atanovanjski komisar v Californiji. Zgodilo se jo, da je pritegnila njegovo pozornost najprej manjšinska skupina v Zed. drŽavah, ki je bils delno domačega lavo rs-tu so bili ameriški sezonski farmski delafcl v Californiji. Njegova prvs knjlgs, ki Je vzbudila splošno pozornost, se je na našala na te seleče se delavce. V svoji drugi knjigi je podal snov vzeto it žlvljehjs selečih so farmskih delsvcev širom Zed. držsv. Ta njegova študija pri-kasuje domačine, izhajajoče la starejših naseljeniških skupin, dalje Mehikance, mehiške naseljence, črnce, kanadske Francoze in Amerlčsne nemškega, ita lijanskega, ogrskega, portugalskega in japonskega izvora. (Ako bi to knjigo pisal danes, bi vključevala tudi Portorlčano.) Kér si je s svojo študijo tega predmets nsbral precej znsnja o tem vprašanju, je inr. McWilliams za svojo tretjo knjigo zbral skupaj dejltva ln številke, liams izbral eno ameriških manj šinskih skupin, katere polt ni bela. Jo so bili ameriški Japonci in v Ameriki rojeni njih po-totacl—okrog stotlsoč teh le ar mada izselila i* n|lh domov po napadu na Pearl Harbor. Plsa telj McWilliams v svoji knjigi nsvsjs, ds .je tu očitna nestrp nost ln rasna zapostavljenost, saj vendar nismo odredili nič sličnega proti v Ameriki živečim Nemcem ln Italijanom ali njih tu rojenim otrokom, čeprav so bile Zed. drlave v vojni Nemčijo ln Italijo ravno tako kot z Japonsko. Bilo Je docela logično, da je mr. McWllliams zatem obdelal problem ene skupine Američanov, ki je pogosto predmet ver ske nestrpnost). V svoji zadnj knjigi "A Masaue for Prlvllege" se bavl a rnsitlmi pojavi tako svanih "mrzlih pogromov" na— ¿ide, posebno z otlrom na se denje omejitve njihovih prilik uposlltve, vzgoje, oddiha in naj denjs stanovanj. Mr. McVVUliams poseže v zgodovino antisemitizma v Amerl ki tja do I, 1IJ77, ko je bil za beležen prvi slučaj v javnost ker je neki irakl lastnik hotela v razkošnem letovišču odrsko' sobo bogatemu newyorškemu bankirju, ki je bil avstrijski Žid. Stvar |e vzbudila mnogo zgražanja ln bila vOlo predmet pridig v cerkvah v onih dneh. 'isateljeva študija skrbno beleži, kako se Je nestrpnost v tem pogledu razvijala od tedaj pa do današnjega časa. Pride do za ključka, da ustvarja predsodke proti Zidom ali proti drugim manjšinskim skupinam ekunom-ska ln socialna negotovoat ljudi, ki skušajo pokrepltl svojo laatno samozavest s tem, da nastopajo proti nekomu kot napram "nižje stoječemu/' ali pa ivračajo vziok svojega neuspeha in slabe sreče na kako skupino. Skrbno dokumentirana knjiga antisemitizmu, kot njegove prejšnjo knjige, razkrivajo mr. C*reya McWilllamsa kot moža, ki vrši svnj delež, da bi mogla demokracija delovati za vse Američane, Je še mnogo drugih, ki gp bore kakor on, da bi ailo pri nas vzpostavljeno merilo individualne vrednoto vseh Američanov. Tako dobiva na mnogih frontah moč gibanje proti predsodkom ln sa postav 1 Jan Ju —v tem Je upapolnu znamenje našega t asa, (Common Couaell) V MAKEDONIJI v ' so začeli izkorlščsti dragoceni oniks. V Makedoniji so bila znana že pred vojno velika ležišča finega marmorji. Ob vznožju Sar planine v tetov-skem okraju Je pa tudi bógato ležišče dragocenega oniksa, Pred vojno oniksa v Makedoniji aploh nlto predelovali, ampak so ga nekaj izvažali. Po osvoboditvi Je začel v Skoplju obratovati kamnoseški industrijski obrat za obdelavo marmorja ln onlkss. Za to podjetje, ki se imenuje "Makedonski uniks", so začeli luni graditi novo poslopje. V sedmih mesecih so ga sgradill. Letošnjo januarsko proisvodno nalogo so presegli sa 184.6H. Makedonski oniks jo telo lep ln Ima še tem večjo vrednoot. Ia njega izdelujejo razne okrasne predmete, predvsem pisarniške potrebščine n »,„_t>, —— ▼ rroevon ao ne is delavska vesti. Ali lib Hiato vsak dani ■iWr '. ! ..¿.i a Jat Petletni plan za puvotJgo in rpzvoj racionalne ekonomije v Sovjetaki zvezi po vojni pa prod- Seveda le bile seše vrofte sadnje poletje * * » in bo vro4e tudi TO lete. Zs nad dva mOaeca je e sslogt nad M» ss is okraj... kal pa VII VI ps lak ko napravile plsa še seds) kake se ebrs* niti te aeiansns letne vroMne — inelalirajle nočne hladilno veter alce v vaši klšl all apart-ila. Tudi najbolj vroči dnevi se Isbko prebijejo, ako sle se v noči dobro prespali. V ¿res noč klad nem domu se vroč. duši 11 vi srsk. vsled ksterofa se cele are premet ujela, pote« ne ven Is vaših sob . . . nadomesti s hladnim, rasevošenim srs< kom Is od sunal. Ta nalakko •pramllalott srak vos napravi občutno hladna)«« ... In vi lahko udobno spile ... ker snlšs lemperalaro v vaših Ne čakajte na prlbod vročih dni. Hala prtllsči-le nova pela ss udobnejšo polelue »panje. Sas yevr OlAliff ar aar nearest siere COMMONWEALTH EDISON COMPANY PRED SONČNIM VZHODOM MOVKLB ANTON INOOUČ "Jaz pa Jovo!" je odgovoril fant nekoliko, zmeden. Segel j t je v roko in nadaljeval malo tiše: "Nisem mogel spati, moral sem Izvedeti za tvoje ime. Milojka si? Lahko noč, Mi-Jojka!" In odšel je vzravnan kot zmagovalec. Tam na robu planine se je povzpel na skalo, Ji pomahal in zaklical: "Ml-loj-ka!" Od tistega večera je bila njegova pesem glasnejša, a tudi njena je dobila vsebino, ki je p*ej ni imela. * „ Čez nekaj dni je spet prišel, tokrat zgodaj zjutraj. "Milojka, pokaži mi oči! Zadnjič j« bil mrak, pa jih nisem videl dobro." Potegnil jo je k sebi in ji dolgo gledal v oči. Tedaj je tudi ona videla od blizu njegove. Imel je vroč pogled; Milojka se je za hip izgubila v njem. Ko se je zavedala, je fant že odhajal. A je prišel spet. Tretjič je hotel videti njene Uie. Dolgo jih je gledsl in jih ob slovesu mehko pobožal. Ko je prišel v četrto, Je hotel vldStl njene . ustne. Toda nI jih samo gledal, za slovo jih je poljubil. V peto Je prišel gledat njen beli vrat, toda ni ga gledal, obsul ga je z vročimi poljubi, da je Milojka Ječala od sreče. V šesto je prišel ljubit njene prsi in tedaj ji je povedal, da jo bo zasnubil. "Ah, Živka, teta Živka, kako lepi so bili tisti čssl!" js zsvzdihnils Milojks in obmolknila sredi pripo\%dovanja. Žlvki, ki jo je vsa zsmaknjena poslušala, so privrele solze v oči. "Tudi jsz sem bila nekoč dekle, tudi jaz sem . . ." Njeno pripovedovanje je pretrgal glasen smeh In'hrup. Takoj potem so se odprla vrata In v kuhinjo je stopil mlad moški v temni obleki. V očeh mu je žarelo .veselje, usta so se mu smejala. "Živka, vina nimamo več," Je začel; ko Je za-v gledal ob štedilniku lepo neznanko, Je utihnil. "Gospod Branko, to je Milojka, izgnanks s Kosovega. Pogoftlla sem jo In JI posodila obleko naše gospe, ker je bile njena mokra," Je Živka brez zadrege razložila. "Mislil sem, da je kska Mirlna znanka! Pra-va gospa. Kar sedite!" je Branko pomiril zbe gano Milojko in se spet okrenil k Živkl. "Pojdi po vina!" Živka je odšla v klet, mladi gospodar pa Je sedel nasproti Milojkl, jo gledal In nadaljeval ves zavzet: "Kako ti prlstoja! Dovoli, da te tikam, vesel sem nocoj, objel bi ves svet. Sedi, kar sedi." Vstal je, se sprehodil po kuhinji, nensdoms je prijel zmedeno Milojko za roko.j "Pridi k nam v sobo! Vesel sem, okoli mene mors biti vse veselo. Pridi, no! Nikar se ne boj! Sami domači ljudje.. Trije Hiojl prijste-Ijl, eden s svojim dekletom. Oblečena si tudi lepo No, pojdi!" Ker se Milojka-ni premaknila, Jo je potegnil zs seboj. V razkošno razsvetljeni sobi sts sedels za mi- zo dva mlada moška in si prepevala, v kotu se je na dlvanu objemal parček. "To je izgnanka Milojka, tudi ona se naj veseli ob naši sreči," je Branko predstavil zmedeno Milojko. "Živela, živela!" sta vzkliknila oba moška pri mizi in Ji hitels nasproti. "Počasi, tovariša, Milojka Je—moj gost! Milojka, sedi «emle! Vino je ie tu! Hvala, Živka, za vino in lepega gosta. Trčimo! Živela Milojka! Jaz sem Branko, Branko Sarič!" Milojka ni prišla do besede, niti do misli. Morala Je trčiti z vsemi po vrsti, vzeti pečenke, pa spet piti. Vsi trije moški so se zgrnili okoli nje, jo občuhovsje gledali in napljall njenim očem, usUm, lasem, vratu, grudim. Milojki so se sprva zdeli moški smešni, celo odvratni, kmalu pa jo je prevzela prijetna omama, predajala se je njihovemu laskanju. Tile trije mlacB moški pravijo, da Imam prekrasne temne lase, Ji je šlo skozi misli, toda kdo jih Je opazil že davno prej? Opazil jih je s sosednje planine In prišel, da položi roko nanje. Ah, kako prijetno Je to, če jo boža moška roka!. "Pljmo na zdravje tvojim ustnicam, lepa Milojka!" Čaša, ki se dotika njenih vročih ustnic, je prijetno hladna. Ali ni pustil nekdo zaradi njenih ustnic svoje ovce, da so u, razkropile po planini? Prišel Je k njej, da se jih dotakne, da Jih poljubi. Na svojih ustnicsh čuti žgoče moške ustnice, čigave so? "Milojks, Milejka! Zakaj te nisem spoznal pred leti?" } Milojka se smehlja. Kako vendar? Saj je pasla na sosednji planini ovce, ali se ni s svoje plsnine spustil v globino in spet vzpel na njeno planino, jo objel in se zagrizel v njen vrat? Vsa leta je čutila njegov ljubeči vgriz. In zdaj jo ljubi na isto mesto. "Pojmo in veselimo se!" se Je utrgalo iz njenega prekipevajočega srca. "Pojmo in veselimo se!" se je utrgalo iz nje nega prekipevajočega srca. "Pojmo in veselimo «e!" Je ponavljal v&jeni Branko in objel Milojko okoli pasu. "Pojmo!" sta zaklicala pijana tovariša. Milojka se je dvignila, počakala toliko, da je stala trdno na nogah, potem pa zapela: "Oči su ti, Jano, , črna pomrčina, ' grudi su ti, Jano, beo sneg s planine. Of, Jano, Jano, ubava si, Jano. • • Njen glas je bil mehak in je moškim palil ^iuše in jemal njihovim mislim poslednjo ostrino. "Živela, Milojka!" « Čaše so se znova nspolnile, se dvignile in se zalesketale. "Milojka, kako bele prsi imaš!" v (Dalje prthadajlč.) vori. Bil Ja v Dechauu nekak Presterlov sluga, Presterlu je nosil hrano iz SS-ovske kuhinje. Prestari ga Je stalno jemal s seboj, tako celo v Augsburg, kamor Je bil prestavljen. TJ« je odlel s Presterlom prostovoljno, d njegovih navodilih je v Augs-tmrgu organiziral mladino v taborišču. Zato je tem bolj neumesten njegov Izgovor, češ da ni vedel, da Je bil Presterl ge-stapovski agent. Po osvobodi tvi mu je poslal okoli 19 pisem na Dunaj. Derviševlč je prišel v protislovja tudi t izjavami, ki jih je dal v preiskavi, zlasti ps gs je rszkrlnksl Javni tožilec, ki mu Je navedel Izjave Presterla, ki pravi, da je po nekem agentu Iz Dachaua, keteri je sedsj v Novem Ssdu, vzpostavil zvezo z Dervlševičem. Preko tega agenta je Derviševlč pošiljal Presterlu pisms ipijonske vsebine. Ns ts izvajanja tožilca obtoženi Derviševlč ni vedel nobenega odgovora, ksr je Jasen dokaz njegova krivde. Po zasliianjy obtožencev o njihovem delovanju v Dachauu so bile zaslišane pride, ki sq podrobno opisale zločine, katerih so sokrivi tudi. Diehl, Oswald in soobtoženi. ■ Tretji dsn razprave proti Diehlu, Oswsldu in soobtoženim je pokszsl tako morslno pokvarjenost obtožencev, za kakršno v slovenski zgodovini še nimamo primera. Psjdaii, ki so si v služ bi najbolj zločinskega in krvavega gestspa že v Dschsuu 'zapravili svoj človeški lik, so se po vrnitvi v domovino z lažjo in prevaro vrinili na odgovorna mesta in tu svoj zločinski posel nadaljevali. Svojega prvega gospodarja so zamenjali z sgenti imperialističnih sil. Po navodilih gestapa so sestavili lašno poročilo^ da M se vrtali! tudi še po vojni in da se bo delo nadaljevalo. Ste to slišaji? Obt.: Da, slišal. Preds.: Sedaj ste slišali izjavo Vlasts Kopača, ki pravi, da ste se pohvalno izrazili o Um poročili» in da smatra, da je bilo napisano po navodilih in v korist gestapa. Vse kaže na to, obtoženi Diehl* 4* **e že« takrat, ko ste pisali to laino poročilo, delali po navodilih vodstva gestapa, po navodilih, ki ste jih dobili, predno ste se vrnili v domovino. / Obtoženi Diehl se je skušal izmikati: Ne. Direktnih navodil nisem dobil. Tož.: To, kv trdite danes pred sodiščem, ni res. Vi ste izjavili pri*zaslittnju v preiskavi, da ste pri sestavljanju poročila rekli Juraniču in Kopaču, da je poročilo važno, ker boste po tem poročilu ocenjeni vi in vaše delo In da je to tudi važno za vašo bodočnost. To pomeni, da sta napisali lažno poročilo zsto, dS plasirate gestapovsko agenturo na odgovorne položaje v državni upravi S tem 'se ujema tudi iz java obtoženega Stepilnika, Bar-leta in Ličena, da je bilo njihovo delo namenjeno zs bodočnost. Tretji dokaz, da ste Vi agenturo hoteli plasirati na odgovorne položaje v državni upravi, zs delovanje po vojni, je tskezvsna prevzgoja — "Umschiilurrg" — v dachauskem taborišču. Zakaj so vas tja poelali na vzgojo za povojno delo? Zakaj vas je gesta-po izšola)? Izšolal vas je za to, da boste po-vojni delovali v njegovo korist. Obt.:: Da. - Tož.: To so dejsjva, ki jih ne morete zakriti. Obt.: To ne tajim. J Kljub tem dokazom, da je ta* koj po vojni nadaljeval svoj I agentski posel, je Diehl tajil, da ' je zahteval od Oswalda, naj na zap pni __stavi agenta Puffier j a za direk no " " "^'itorji hrastnlške steklarne, češ ko MlonlnOl la Lje 0 pufflerju in nič več. ■ Ljubljanski proces proti zločinskim gestapovcem, vohunom in saboterjem (Nadaljevanje) Po krajšem odmoru se Je zaslišanje Gasserja nadaljevalo. Tudi v tem delu zaslišanja je hotel Gasser zanikati že vnaprej vsak namen, #da bi prišel v Jugoslavijo zaradi špijonaže. Toda dejstva, da se je predstavljal pod tujimi Imeni, imel razne legitimacije, se izdajal enkrat za pisatelja, drugič za bolničarja, novinarja, književnika, kurjača Itd., pričajo o njegovi zločinski naravi, Sam pravi, da Je pri zaslišanju mnogo lagal, ker je v njeni še vedno gestapovskl duh Dejstvo, da je bil že leta 1933 v francoski obveščevalni službi kot špijon In provokator, da je bil potem v gnstspu in njegovo delo v Jugoslaviji priča o špljo-nu, ki je povezan še danes z raznimi tujimi obveščevalnimi služ-. bsmi. Gaslspovskl komite )e kriv tudi »mrli tisočih Internlr«n*-ev. ki ao lih Nemci pobili tik pred kapitulacijo Obtn?pm Jurantč )e na vpra šanje predaednika sodilčs izjs-vil. ds *e čuti krivega /a \ »a de-jsnjs, ksterih ga obtoluje obtožnica Obtoženi Jurantč je bil po laktnem priznanju organizator že večkrat omenjene anti fanatične organizacije v Da chauu Proatodušno je na vpra šanje |>t edsednika, kakšno vloga je imel pri organizaciji, i/javil, da je bil initiator organiraiije Ptedsednik Kakšna je bila ta organizacija? Obt.: Ta organizacija je bila organ gestapa. * ' Preda.: Zakaj? * Obt.: Zato, ker je izvrševala navodila, katere je dajal gestapo. Pieds.: .In vi ste ta navodila Izvrševali? Obt.: Da — Juranlč je priznal, da je bil v organizaciji sekretar od januarja do julija 1944. Preds ; Kako gledate na to organizacijo, v kateri ste bili sekretar* AH je bila instrument gest s p* * Obt,: Hrez dvoma je bila. Predse In kakšnemu namenu Je služil geatspo? ' ()i»t.'' Gestapo je najhuje tero-riziral in iztrebljeval »vobodo* ljubite narode 'Obtoženi Juranlč Je bil tud knnfidrnt in provokator mec Hum v taborišču Izjave Rusov Je prénatal taboriščni koman di Na vprašanje javnega tožil ca te je bilo mogoče iz taborišč « iMtlx'gnltt. Je obtoženec odgovoril. da je bilo težka, toda ne nemogoče Tožilec Ali bi bilo mogoče "»ili pred kapitulacijo Nemčije j ljudi, katere so tedaj Nemci po-| bili v talKinšču. če bi bila v ta-boi tiču Pilotna antifašistična organizacija?' Obt Verjamem, da bi bilo mogoče, če bi bili enotni. Tožilec To pomeni, da je bila srmt teh ljudi posledica razdi-ialhp»jn dela te^a komiteja Ako I je tako* I Obt.. Tako je. Obtoženi Juranlč je pred sodiščem izjavil, da je bil gesta povski agent že pred vojno in da Je pošiljal gestapu poročila že tsdsj, ko se je mudil v Franciji; Čorlčevo delo Je' bilo sa gestapo veè vredno kot delo kateregakoli agenta Po Juraniču je bil zaslišan ob-toženi Čorič Peter, ki je v začetku trdil, ds je bil v taborišču samo konfident. Končno pa je moral pod težo dokazov priznati, da je bil tudi agent. Trdil Je, da so ga v zaporu v Gradcu mučili. Po soočenju s soobtoienim Presterlom, ki je ponovno Isjavll, da mu je Čorič ob neki priliki dejal, da so z i\)im v zaporu lepo ravnali, je propadel tudi ta izgovor. Prav tako je Presterl .potrdil,- da ga je Čorič1 BVa prosil za alužbo starešine bloka,1 ksr pa je ta odločno zanikal. Spočetka Je hotel zanikati tudf svoje špijonsko delovanje po o-1 svobodi I vi, nsto pa je vendarle prisnal, da je Presterlu poslal ie po oavobodltvl več poročil, čeprav je vedel, da je Presterl gaetapovski sgent in da je bil v službi tuje obveščevalnevslužbe Njegovo delo v taborišču v Dachauu pa )e do kraja razkrinka) Presterl, ki je že v preiskavi izjavil, da je bilo delo Čoriča za gestapo ve< vredno kot delo katerega koli drugeg/ agenta/ J Dervllevtč Je doatav llal Presterlu material tudi po velnl Nato )e b<| zakliian obtoženi I Rama Derviševlč. ki Je prav tako kot Obtoženi čorič zanikal krivdo Kasneje pa je prišel v protislovja čeprav je akušal ao-dišče preverati s dolgimi i/go- Ljubljsns, 22. aprila. — Davi ob desetih se je nadaljevala razprava proti Diehlu, Oswaldu is soobtožencem. Po zasliševanju obtožencev o njihovih zločinih in agentskem delovanju med vojno se je pričelo zasliševanje obtožencev o njihovem špijohskem In sabotaž-nem delu po Vbjni. Kot prvi je bil zaslišan Branko Diehl. . Pri zasliševanju je še vedno cinično odgovarjal, malomarno skomigal ^rarjrieni In podlo po-( skušal zmanjšati svojo krivdo.. Vendar je ob predložitvi doka-! zov ln ob pričevanju soobtoženlh moral priznati,'da je sam takoj po osvoboditvi organiziral agentsko mrežo in pripravljal sabotaže ln požige tovarn, za kar je dobival tudi podrobna navodila od tujega Špijona Presterla. Obtoženi Diehl je skupaj z Ju-raničem ln Kopačem napisal po vrnitvi iz Dachaua lažno poročilo o svojem tamkajšnjem delovanju, Pravi, da je to poročilo napisal *'s namenom, da bi prikril svoje delovanje v Dachauu, da bi se prikazal v drugačni luči. kakor pa je bil." Trdovratno pa Je zanikal, da bi Imel pri tem tudi namen, vtihotapiti se ns odgovorna mesta v državni upravi ln spraviti tudi ostale nekdanje gestapovske agente na vplivna mesta, kjer bi lahko špijonirsli ln sabotirali obnovo našega gospodarstva. Sam pa je dejal pri zaslišanju v preiskavi: "Meni je šlo za to. da v poročilu ne bo nekaj takega, kar bi lahko zbudilo sum, da sem bil v službi gestapa. in da sem preko komiteja vodil gests-povsko politiko. Z Juraničem zavestno falsificirala dejstva, Tekom l^sanja. ki je bilo težavno, smo večkrat koncept popravljali in o tem diskutirali." Namenoma nI vstavil v poročilo ničesar, kar bi odkrilo, da so delali on in njegovi pajdaši kot gestapovski agenti in da so na poizkuanih postajah sodelovali pri zločinskem uničevanju inter-n Irancev. Kopač Vlasto, ki je sodeloval pri sestavljanju tegs poročila, pa je jasno izpovedal, kakšen je bil namen tega lažnega poročila On je dejal: "... Ker se je Diehl po-h vsi no izrazil o tem poročilu, smatram, da je bilo napiaano po navodilih in v koriat gestspa ? j Prav to je hotel Diehl prikriti ¡pred sodiščem. Preds.: VI ste včeraj na razpravi slišali, kaj sta rekla obto-ženes Ličen in Steplšntk. kako ata pred koncem vojne dobila od geklapovskih svet navodila, da^ bodo gestapovske sveže ostale Diehl Ie takoj po vrnitvi ls taborišča pa svoji iniciativi poiskal agentako sveao s gestapovcem PufflerJem Pobijal je sam svoje izjSve, ki jih je dal že med zaslišanjem v preiskavi, kjer je celo povedal, da je bil povezan s Puffierjem še predno ga je poiskala zveza iz inozemstva4 še predno je prišel k njemu Presterl. Presterl je v preiskavi Izjavil, da mu je Diehl, ko mu je sporočil, naj se poveže s Puffierjem, dejal, da je z njim že v zvezi. Diehl se je sedaj pred sodiščem hinavsko zagovarjal, češ da se tega ne spo-minja, da to ne bo res. Obtoženi: Jaz se nf spominjam, da bi s Puffierjem govoril. Tož.: Če s^ ne spominjate, potem morate dopuščati možnost. Kaj pa je bolj narsvneg», da se agenti Iz Dachaua med seboj povežejo. Saj smo Iz vašega nadaljnjega delovanja videli, da šte' se povezovali, da ste bili vi ini-clator.te povezave, in da Je vsekakor verjetno, da ste iskali zve ze s Puffierjem. Obt.: verjetno že. Tož.: Verjetno, zelo. In to kar Prestrl Izjavlja, dokazuje, da ni le verjetno, temveč ds je tudi tsko in ds vi ne govorite resni ce pred sodiščem. s Obtožen P Dlefil se je neposredno povezal s tujo ipijonsino službo preko Presterls msrca leta 1946. Presterl mu Je takrat povedal da dela sedsj za neko tujo obveščevalno službo, kot je prej delal za gestapo, in da je tudi on dolžan, delati, kajti njegova obveznostna t izjava gestapu še vedno velja in je sedsj rokah neke tuje obveščevalni» službe Diehl je takrst prlsfa na to in se je strinjal t navodili ki mu jih je dal Presterl. da na> organizira Špijonsko mrežo iz nekdanjih gestapovskih agentov ki A se 'Šolali* v Dachauu za povojno delo. Diehl je nato vestno izpolni Presterlova navodila, se povezal s Barletom, Kranjcem in PufflerJem, s katerimi pa je Sil že prej v stikih Od njih Je sprejemal špijonska poročila ln daje špijonske nsloge. Kranjcu naročil, naj poroča o komisijah, ki ae formirajo na unlverti in njihovem delu, o novih izumih in patentih, ki ae preizkušajo na univerzi in naj vse delo na univerzi odvrača od konkretnih ns log. ki bi koristile proisvodnjt Vse dobljene podatke Je dsjs Presterlu. ■Preds.: Kakim podatki so bili to? Obt: To ao I datki. « ^ Prods.: Državna tajnost? Obt.: Da, driavne tajnosti iz gospodarstva, o planu, o proizvodnih številkah, planske številke, o splošni gospodarski politiki, ln o perspektivah, kakovse bo industrija razvijala, v kolikor sem imel v to voogled. ^ Diehl je dajal tudi obveščevalni službi poročila o proizvodnji, o kapaciteti raznih tovarn, tako tovarne posode v Celju, o Saturnusu v Ljubljani, Q raznih tekstilnih tovarnah, številke gospodarskega plana za leto 1947 itd. Preds.: Ali je to špijonaža? . Obtoženi cinično: Je, je . Preds.: To je Še več, to je vele-izdaja. Obt.: pa, saj . . . Še predan so dobili Is inoaem atra navodila, so še sami pri pravi) ali aabotaše ia požige pbtoženi Diehl, kot ostali obtoženci so načrtno zavirali in rušili izvajanje našega petletnega plana, bod^l tako da niso skrbeli za stroje, za pravočasna popravila in podobno, bodisi da so ustvarjali v tbvarni take pogoje, da je nujno prišlo do po-' Žigov ali eksplozij ali pa da ao riamd-no puščali opažene napake nepopravljene. Preds::: Vi ste kot člflri kontrolne komisije let* 1946 dejali ¿rektorju železarne na Jesenicah, ko ste kontrolirali plan, da je plan v redu, da naj nadaljuje z delom, čeprav plSn ni bi^ v redu, čeprav je bil prenizko postavljen. Zakaj ste to rekli, s kakšnim namenom? Obt.: Da se ne bi razvila proizvodnja. Preds.: Je bilo to načrtno, v zvezi z vašim načrtnim škodljiv-s\vom? Obt.: Da, bilo je. Obtoženi Diehl se je s tujim špijonom Presterlom večkrat sestajal, Drugič se je'sestal v jeseni 1946. K njemu je Presterla pripeljal Barle. Presterl je pri zaslišanju v preiskavi to srečanje popisal takole: "Barle me je takoj razumel in vprašal, če me takoj odpelje k Diehlu, ki že dolgo čaka name. Šla sva oba v urad, kjer je bil Diehl v službi. Diehl me je poln očitanja vprašal, zakaj tako dolgo nisem prišel. Diehl mi je začel takoj pripovedovati, da je stopil v zvezo s Kranjcem in drugimi in pripravil veliko poročil. Po več tovarnah, med njimi tudi v kemični tovarni, je dobil zaupnice, s katerimi je stalno v zvezi. Njegova organizacija je sicer majhna, toda na svoje ljudi se lahko zanese ... Jaz sem mu nato Izročil navodilo šefa špijon-skega centra. Rekel sem mu, naj sedaj od samega zbiranja pijonažnega materiala s svojimi ljudmi preide k odkriti sa- botaži, ki mora biti načrtna in se ne sme ustrašiti razdejanja tovarn z eksplozijami, razstrjeli-tvijo in požigom. Če bi imel smolo, da bi moral zapustiti deželo, naj pride vsak čas v Avstrijo, kjer bo zanj preskrbljeno. Diehl ¿e odkimal in rekel, naj ne gledam tako črno. On in njegovi ljudje delajo tako sigurno, da bi težko kaj prišlo na dan. Glede na novo navodilo, ki s^ je nanašalo na uničenje tovarn^ je rekel Diehl, da je že sam mislil na to in da so njegovi ljudje že pripravljeni na to . . Diehl je zanikal, da bi kaj takega govoril Presterlu. Pozneje pri soočenju s Presterlom pa se je izkazalo, da je tudi sedaj lagsl. i Preds.: Vas je on obiskat v pisarni? Obt.; Da. Tož.: Ali je zahteval sabotaže in diverzije? Obt.: O diverzijah ni govoril. Tož.: Vam t>om prečital izja-bo Bar leta: "Posebno hočem pripomniti, da je bila ena glavnih direktiv, ki jih je dal Presterl na drugem sestanku med Presterlom in me- noj, sabotaža in diverzija." Set ¿pomnite tegs? Dalje pravi Barle: "Kot član ministrstva industrije sem forsiral ljudi na različne položaje v gospodarskem'Sektorju z namenom, da bi izvrševal sabotaže in diverzije.'* Nato navaja primer forsiranja agenta Pufflerja za direktorja steklar-, ne v Hrastniku, katero je potem on zažgal. Kaj pravite k temu? Vsi, ki so bili na tem sestanku, se spominjajo, vi se pa tega nočete spominjati, ker hočete s tem zmanjševati svojo krivdo? Obt. (hinavsko): Ne, s tem nisem mislil zmanjšati svoje krivde. • Tož.: Vi ste že kot agent dela'->li v Dachau in še danes pred sodiščem, ko ste po osvoboditvi krivi za rušenje tvoarn( ko ste sabotirali proizvodnjo, hočete zanihati krivdo za to? Preds.: Obtoženi Diehl, zakaj tuje obveščevalne službe in njihovi imperialistični gospodarji dajejo svojim agentom naloge za načrtno škodljivost, diverzije in načrtne sabotaže. Kaj mislite? Obt.: Da bi škodovali. Preds.: Komu škodovali? Obt.: Državi. Preds.: Kaj. se to pr^vi škodovati državi? • ' Obt.: Da bi rušili državo. Preds.: Da bi rušili državo? Gio8podarsko? > Obt.': Naprej gospodarsko, potem pa sploh. (Dalje prihodnjič.) WOMEN It GIRLS WANTED Making paper hats aifd party favors. Easy work. No standing. Come ready for work. KUEPPER FAVOR CO.. Inc. 3836 West Armitage—Chicago "prosvetá" SM7 S. LAWNDALE AVE. ' » Chicago 23, Hi-------------------1«. Vaša naročnina its "Prosveto" Je potekla z dnem---- MY slučaja, ds le ad strsal upravalitva kakšna takoj obvestite, da sS lets popravil Z bratskim posdrsvom ZA UPRAVO "PROSVETE" 1 ^ "lataleai a*lev V ailissai «lučaju ae eai In« ft TseleJ kakor hitre kateri teh članov, h\ so prišteti, preneha Mtl član 8NPJ, aU če ae preseli proč od družina ia bo sahtaval sam svoj Ust tednik, bode moral tisti ¿lan ls «etične družina, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosvete, te takoj naznaniti upravnlltvu lista, in obenem doplačati dotično vsote listu Prosveta. Ako tega ne stoea. tedaj mora upravalitve mižati datum sa te vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PSOinTJL tirpj. IMT S. Uesšlll A en. I 1) ČL Radar as i>r~*lite. veslaj