ŠteV. 16.	Na Dunaju, 25. decembra 1897.	Letnik X.
Kje smo?
Jeseni 1. 1895, ko so slutili in vedno določniše Daznanjali novo ministerstvo pod načelstvom gr. Ba-denija, odmerili so v „SI. Sv." slutvi tega dogodka in potem dejstvu samemu dva članka (»Perspektiva«, št. 34, 6. sept. 1895, in »Badeni«, štev. 37. od 27. sept.. 1895). V obeh premišljevanjih smo stvari pretresali v neugodnem smislu za avstrijske negospodovalne narodnosti, specijalna za Cehe, Maloruse, Slovence in tostranske Hrvate. Pisali smo v zadnjem odstavku drugega članka (str 346) tako-le : „Od Badenijevega mi-nisterstva slovanski negospodovalni narodi ne morejo pričakovati nič ugodnega, pač pa bi z uslugami, napravljenimi novi vladi, udeležili se tistega dela proti-slovanskih strank, katere so voljne podaljšati vzdržanje sedanjega protislovanskega sistema in neizpremenjenega držav7iopravnega razmerja nasproti Ogerski. Slovanski narodi, ki bi odobravali to, ako bi njih zastopniki neposredno podpirali tako vlado, zaslužili bi, da ostanejo še nadalje v dosedanjem vsestranski neugodnem politiškem položenju. Kakor si posteljemo, tako bomo ležali, in doba obnovljena pogodbe z Ogersko pride zopet še le črez deset let. Pomislimo, kaj delamo."
Glede zadače Badenija nasproti Madjarom smo pa pisali v istem članku v 5. odstavku: »Zato bode gr. Badeni glavno skrb obračal nato, da se pogodba z Ogersko obnovi bez izpremene in tudi bez posebne opozicije v državnem zboru. On bode potreboval v drž. zboru večine »zmernih« skupin, t. j. takih, ki s pohvalo pritrdijo sedanjemu državnopravnemu razmerju z Ogerski. Morebiti da bi ravno zastran tega gr. Badeni rad ukrotil Mladočehe, jedino skupino drž. zbora, katero morajo nekoliko poštevali sosebno ob takih važnih prilikah, kakoršne ob obnovljenju pogodbe z Ogersko in nekoliko tudi pri razpravljanju proračuna za skupne potrebe v delegacijah. Le v tem pogledu bi mogli Čehi v obče računati na kako »koncesijo« ali sporazumljenje z vlado; da bi pa C e h i uže sedaj dosegli rešenje češkega vprašanja, nato ne morejo misliti uže radi potrebe obnovljenja pogodbe z Ogersko. Mad-jari so v svojem interesu dolžni in v interesu zunanje politike ter zlasti v pogleau na Nemčijo, protiviti se izvršenju hist. drž. prava češkega V ostalem pa bi Cehi zapustili stališče solidarnosti z drugimi 7iegospodo-vabiimi Slovani naše polovine, ko bi se začeli na
svojo roko in jedino z ozirom na dežele češke korone pogajati z novo Badenijevo vlado. Če so drugi slovanski zastopniki toliko slepi separatisti, pa Mladočehi nesmejo biti kot tisti zastopniki, ki so dolžni potezati se za skupno m isto časno spravo z vsemi opozicijonalnimi, negospodovalnim «narodi.«
In naš sotrudnik Leskovec je v isti čas v našem listu zgodovinski presojal neslovanski značaj poljskega plemstva, je v 48 št. »SI. Sv.« od 13. dec. 1895 zaključil svojo razpravo z naslednjimi stavki: »Toda mi ne nasprotujemo radi nasprotstva. Priznati hočemo, da želita Goluchovvski in Badeni avstrijskim Slovanom pribaviti zasluženo prvo mesto, če 1. izveveta češko državno pravo, ki, po besedah dčaka, ustanovitelja ogerske nagodbe, ni za las slabše nego ogersko, in 2. če izvedeta punktaeije, podobne sedaj uže pokopanim Dunajskim punktacijam, in sicer v onih deželah, kjer so Slovani v manjšini, Nemci ali Italijani pa v večini, seveda tudi v Galiciji\ če torej izvedeta 7iacijonabio avtonomijo, potem odložmo orožje. Za sedaj pa ponavljamo malorusko polovino: »Daj Bog našemu tehjati Volka pocinati.«
Zakaj smo tukaj citovali razmerno na dolgo in proti našemu običaju same sebe ? Zato, da bi čitatelji toliko laže domislili se našega stališča, na katerem smo stali uže pred dcpadom Badenijevim, in med njegovim vladanjem, da bi isti čitatelji primerjali to stališče in pa postopanje raznih slovanskih strank za Ba-denijeve dobe, in da bi danes, po dobrih dveh letih, odgovorili sami na vprašanje: »Kje smo?« Žal, vse, vse, kar smo obračili v naši »perspektivi« se je zgodilo, a prišlo je celo do mnogo hujšega. Badenijeva vlada ni glede na obnovJjenje pogodbe z Ogersko do-sfgla čisto nič odločilnega, v državnopravnem pogledu se niti potezala ni za kako izpremembo, v gmotnem pogledu pa se je.udajala tako, da kar bi prihorila tostranska polovina pri kvoti, bi pa izgulila ravno toliko in celo več pri drugih državnogospodarskih vprašanjih.
Ista Badenijeva vlada je v resnici ukrotila Mlado-čehe, in sicer za koncesijo, o kateri smo mi takoj ob objavljenju jezikovnih naredbah sodili pesimistično ter tudi takoj pristavili, da Mladočehi se bodo še kesali radi te pridobljene koncesije.
Badeni sedaj sam izjavlja v svojem tuskulu, v Basku, da je hotel pričeti izvrševati narodno jedaakoprav-
nost, a ta začetek ni bil srečen ne radi tega, ker so se Nemci neopravičeno zbrali v najhujšo obstrukcijo, temveč jezikovne naredbe so po osnovi napačne ; v posledicah so pa Slovane potisnule bolj nazaj, nego naprej.
Mladočehi so se pokazali nezrele gledé na polo-ženje ob nastopu Badenijevem in v poznejših fazah njegovega vladanja. Položenje je bilo za nje ob nastopu Badenijevim silno ugodno, ko bi bili 1. postopali zares solidarno s tistimi slovanskimi strankami, ki so imele vzrokov, ostati v opoziciji ali pa stopiti v njo, 2. ako bi bili Mladočehi vstrajali v isti opoziciji s slovanskimi frakcijami, dokler bi ne bila vlada prisiljena, zasnovati kaj odločilnega in za te pridobiti najvišega činitelja. Mladočehi bi bili s pravičnimi zahtevami pridobili ne le katoliško nemško stranko, temveč celó nemške krščansko-socijalne antisemite. Morebi bi se kak dr. Pacák posmehoval taki tvrdilvi; dr. Pacák, dr. Herold in tovariši pa dobro vedó, da Lueger in Liechtenstein bi bila s Slovani postopala vzajemno proti 1. madjarskim pretenzijam, 2. za pravilno izvršeno jednakopravnost, ako bi se bili Mladočehi in druge slovanske stranke združili v smislu antisemitizma.
Mladočehi so imeli nesrečne sovetovalce med seboj: pokojni Gustav Eim, katerega so po proslavljali v toliki meri, je zavedel Mladočehe, da šo se udali oportunizmu in da so pozabili na položenje in svoje slovanske dolžnosti. Med Mladočehi vplivajo tudi Židje, in ti so tudi neugodno vplivali na vse postopanje mla-dočeške stranke in njenega glavnega glasila.
Mladočehi so pozabili na usodo Staročehov, in dá združevanje s poljskim plemstvom ne more roditi ugodnih posledic Slovanom. Sedaj se opirajo Mladočehi poljskega plemstva, ker se bojé neugodnih novih kombinacij ; a da se bojé poslednjih, krivda je v tem, da so Mladočehi sploh popustili v notranji politiki pravo slovansko stališče.
Badeni se ni pokazal velikega državnika, a Mladočehi tudi niso bili veliki; drugače bi ga bili vsaj oni silili, da bi razumel obče položenje pa slovanske potrebe.
Inicijativa Mladočehov je bila jedino v predlaganju jezikovnih naredeb; te pa kažejo, da med Mladočehi ni velikih politikov, in naj dr. Pacák ali pa kak somišljenik sto in stokrat dokazuje primernost jezikovnih naredeb.
Mladočehi so zagazili in se težko izvlečejo iz sedanje kaluž . Skušali bodo rešiti, kar se dá rešiti, in Slovani avstrijski se morajo bati, da isti Mladočehi zabredejo še globlje, nego doslej. Mladočehi pa obsojalo uže sami sebe. Oni, kakor zatvrjuje znameniti člen nemških katolikov, Zahlinger, so ob poskusov Gautscho-vem, doseči nekako premerje med Čehi za Nemci, pokazali se silno popustljivi, takó da se isti Zallinger čudi nemškim obstrukcijonistom, da niso sprejeli mJa-dočeških ponudele. Da, resnica je to; kajti Mladočehi popuščajo sedaj od glavnega principa, na katerem so zasnovane jezikovne naredbe, in radi katerega je vsaj formalno nastal tak boj med Nemci proti Slovanom v obče. Mladočehi namreč odstopajo od principa dvo-jezičnosti in se udajejo tudi principu jednojezičnosti. Da bi bili priznali a priori princip jednojezičnosti za pravilni in glavni princip, bili bi vzeli nemškim pru-
sofilom glavno moralno podporo Slovanom avstrijskim in državi napravili pa največo uslugo, zajedno, kakor rečeno zgorej, pridobili bi bili na svojo stran nemške krščanske socijalce poprej in torej tudi sedaj, v najhujšem kritičnem momentu.
Bratstvo s poljskim plemstvom za Mladočehe in ostale Slovane ni nobena odškodnina za drugačne izgube. Nad Poljaki se sedaj jezé Nemci, u se jezé tudi Poljaki nad Nemci; Nemoi, ker Poljaki vsaj sedaj ne dtóé ž njimi, Poljaki, ker so obstrukcijonisti vzrok pada Badenijevega. Poljsko plemstvo pa ni bilo in ne bode še zvesto slovanskim narodom. Kakó se morejo Mladočehi in v obče Čehi bratiti s Poljaki, ko se ti nočejo postaviti na pravilno stališče, da bi najprej oni smatrali pravimi brati svoje sodeželane, nad 3 milijone galiških Malorusov ? Dokler pa ne stvoré Poljaki svoje dolžnosti nasproti Malorusom, ne bodo nikdar odkritosrčni podporniki pravega izvršenja narodne jednako-pravnosti. In kakó hočejo Mladočehi doseči svoje hist. državno pravo s pomočjo Poljakov, ko ti nimajo analognega prava, pač pa Malorusi, ki so sedaj pod pritiskom istih Poljakov?
Bes, da izzivljejo nemški obstrukcijonisti Slovane, da ti nehote silijo k vsaj zahipnemu združevanju. A druženje s Poljaki pomenja vendar le onemoglost, ker so volilni redi sestavljeni takó neugodno, da ima 8 milijonov Nemcev približno toliko zastopnikov kolikor 15 milijonov Slovanov. Nemci pa dobro vedó, da Slovani ne dosežejo nič odločilnega s pomočjo Poljakov, in Slovani so takó na slabem, da morajo iskati pri nemških katolikih, a ti, radi žugaDja obstrukcijo-nistov, zamerjajo Slovanom bratstvo celó — v Poljaki.
Vse to kaže, v kakó hudem položenju so Slovani, a radi tega niso bili Mladočehi prisiljeni, bratiti se s Poljaki. Imeli so pot pokarano, in s te stopiti, pre-rano se umaknuti, mogel jim je sovetovati samo hudi duh, ne pa kak dober genij.
Napočila je bila pred dvema letoma doba, da bl Slovani — bez Poljakov — v dosledni opoziciji dospeli do svojih ciljev. Monarhija je na zvunaj potrebovala izpremembe v notranji politiki, in sicer preobrača, ugodnega Slovanom.
(Konec pride.)
•——I--5—-
0 dogodkih v Avstriji.
Nemške stranke so bile uže po leti tajno sklenule, kakó bodo postopale ob jesenskem zasedanju v Dunajskem državnem zboru. Kakor se vidi iz poslednjih dejstev, hotele so vsekakor vreči Badenija in s tem, če možno, izpremeniti tok stvarij, kolikor so se bile te poslabšale zlasti za kapitalistični oddelek obstrukcijonistov. Skušale so nemške stranke približati se svojemu cilju z različnimi ministerskimi zatožbami in najhujšo obstrukcijo ob razpravljanju predlog o provizoriju z Ogersko. Pripravljene so bile na vse, in niti sanjale niso, da jim bodo od strani vlade in desnice pomagali v toliki meri, kakor se je zgodilo. Mladočehi so bili začeli ravno malo dnij pred padom Badenijevim principijalno popuščati od zasnove jezikovnih naredeb; ko bi bilo šlo le za te naredbe, bili bi obstrukcijonisti kar postavili se na stališče ustopek mladočeških in, kakor je treba soditi, zajedno vladnih. A potem bi
bil še vedno Badeni ostal, in tega obstrukcijonisti niso hoteli. Vsled terorižma jim je šla vlada in večina desnice na limanice. Predsedništvo in desnica ste prišli v hude stiske radi sile, ki jo je delala vlada radi provizorija, in radi sile, s katero je pritiskala Banffvjeva vlada z obojestranskim Židovstvom vred na Badenija. Sedaj moremo soditi tako ali tako; vendar pa bi se mogla tudi desnica iztreznuti v toliko, da bi izprevidela napačnost svoje taktike. Obstrukcija je bila začela razsajati do hudih razmer. Ko bi se bila desnica držala ves čas v kraju, kakor se je držal na pr. prebrisani dr. Lueger: kaj bi se bilo zgodilo? Desnica bi vendar ne Dila kriva, ako bi bila obstrukcija onemogočila zasedanje; to je hotela tako ali tako. Dobro; ali je bilo možno misliti, da kako skrčenje svobode spokori obstrukcijo ? Nikakor ne ; tega spoznanja desnica pa ni kazala. Predsedništvo je začelo hiteti in •v tem je netilo ogenj v strehi. Pridružila se je še Lex Falkenhaynova, vsled katere naj bi nespodobni rogovileži obsojali se, da zapuste za toliko in toliko sej zbornico, in da bi pri tem izgubili tudi za toliko dnij po 10 gld. svoje dnine na svojih dijetah. Način, kako se je sprejela ta, dasi le začasna določba, je bila voda in prava povo-denj na mlin obstrukcijonistov. Vsled tako skrčene svobode v parlamentu dobila je obstrukcija pomoč tudi od zvunaj, in socijalna demokracija, ki je bila uže davno dogovorjena 7. nemško levico, specijalno s požidjeno liberalno stranko, je sedaj izpustila svoje čete na ulico; Schönererjanci pa, pod načelstvom Wolfovim, so dobili pomoči v nemškonacijonalnem in tudi v židovskem di-jaštvu. Tako so začele množice zbirati se in demonstro-vati v velikih četah pred parlamentom, mestno hišo, poslopjem novega vseučilišča in pred palačo, kjer je imel svoj sedež — Badeni. Zbornica poslancev se je zaključila, pomešane množice so po trgih in po Ringu sprehajale se, vpile in pele delavske pesmi, Wacht am Rhein in vse take pesmi, katere se prepevajo v pruski Nemčiji. Lueger kot župan se je izjavil, da ne more jamčiti več za mir; treba je bilo pozvati poleg policije še vojaštvo na pomoč. V iste dni pa so razsajali pod vplivom prusofilov in so-cijalnih demokratov tudi v Gradcu in mnogih mestih severne Češke. Bilo je vse na komando, kakor da bi se bile vzdvignule vstaje od raznih krajev.
Cesar je prebival iste dni zvunaj Dunaja; ko so pa dohajala poročila o dogodkih, došel je na Dunaj pred določenim dnem. Badeni je cesarju takoj poročal, zajedno pa s skupnim ministerstvom dal ostavko, in cesar jo je sprejel ter zajedno naročil bivšemu naučnemu ministru bar. Gautschu sestavljenje novega ministerstva, v katerem naj bi bil on predsednik. To se je zvedelo takoj v nedeljo, 28. nov. Tu je nastalo v židovskem in vsem obstrukčnem Izraelu veliko veselje; tu in tam so razsvetili okna, množice pa so šle pred palačo Badenijevo.
V Pragi so nemški burši od iste radosti začeli javno zbirati se pa pred češkim občinstvom prepevati Wacht am Rhein itd. Eadost med nahujskanimi množicami je priki-pela do razposajenosti. Češka inteligencija je videla, kaj se godi po severnih Čehah ; češko dijaštvo je dostojno postopalo. Toda v Pragi je nizka sodrga proti volji češkega naroda začela tudi razbijati, kakor da bi bila podkupljena od tistih, ki nočejo dobrega ne Čehom, ne drugim Slovanom.
Gautschu se je posrečilo sestaviti takoj novo mini-sterstvo, ker ni šel daleč; ogledal si je šefe raznih mi-nisterstvo, in takoj je dobil dotične člene za svoje mi-nisterstvo. Cesar je poslednje potvrdil, in najbrže prvo
delo Gautschevo je bilo, razglasiti preki sod (naglo sodbo) v Pragi in v predmestjih, kjer je nepozvana druhal delala škodo. Drugo delo Gautschevo je bilo, da se je začel pogajati s strankami, zlasti i nemškimi obslrukcijonisti; toda ti so zahtevali odstranjenje predsednika zbornice poslancev Abrahamowicza in pa dr. KramaFa, potem od-pravljenje določbe o skrčenju svobode v parlamentu in pa odstranjenje jezikovnih naredeb. Toda minister Gautsch je moral poštevati tudi parlamentarno večino, in tako so se pogajanja razbila, parlament se je i nadalje zatvoril, in sedaj se provizorij sklene z Ogersko preko parlamenta. Do tega bi bili mogli dojti tudi pod prejšnjim ministerstvom, in prišli bi bili, ko bi se desnica ne bila tako slepo uklonila Badenijevim zahtevam, da mora ona prodreti s provizorijem.
Sedaj pa poslanci raznih strank poročajo o polo-ženju. Nemške stranke po svoje dejstva presukavajo; desničarji iščejo pa med seboj vzajemne pomoči, ker nimajo druge. Čehi se bratijo s Poljaki, kakor nekdaj Staročehi, in Čehom se pridružujejo tudi Hrvatje in pa Slovenci.
Menijo pa, da po novem letu začnejo nova pogajanja med Nemci in Čehi š posredovanjem vlade ; z druge strani govore, da bar. Gautsch predloži posebno jezikovno predlogo, ki naj bi veljala za vse narode. Gautschevo ministerstvo ima uradniški značaj; mi tu nočemo soditi o njem, povdarjamo pa, da so zreli politiki uže davno mislili nato, naj bi zares nastopilo začasno ministerstvo uradniško, in naj bi izdelalo in tudi v zakon spravilo načrt o izvedenju narodne in jezikovne jednakopravnosti. Ali bode imelo novo Gautschevo ministerstvo toliko sposobnosti, volje in moči, je za nas še otvorjeno vprašanje. Gautsch kot naučui minister ni kazal ne prej ne v Badenijevem ministerstvu velikih zasnov, a mogel je stvari opazovati in dojti tudi do spoznanja, da je treba stvari lotiti se v velikem stilu, ne pa obtičati morebiti samo na Češkem; veliki stil velike zasnove bil bi v interesu monarhije in njenih narodov.—To je jedro najnovejših dogodkov v tostranski polovini cesarstva, ki so se izvršili v teku dveh tednov, za katere pa so dozorevale stvari uže dalje časa.
—ii-—• Mlado češki modrijani.*)
»Politik« od 21. nov. in po njej tudi razni nemški listi priobčujejo misli mladočeškega politika o vprašanju, kak6 bi se jezikovne potrebe "uredile na Češkem. Čehi se neki ne bodo upirali Dipaulijevemu predlogu, če bodo mogli soglašati z načelnimi določbami, ki bodo podstava dotični jezikovni debati v odseku. Ta mladočeški veljak pa misli, da pač ne pride do praktičnih posledic, češ, da jezikovno vprašanje ne spada v državni zbor, temveč v deželno zakonodav-stvo. Ko bi pa izpodletelo Dipaulijevemu predlogu, pravi on, da bi v načelnih vprašanjih Mladočehi ne mogli napraviti nobenih koncesij; pač pa bi se mogli razgovarjati o tem, v kako formulo bi vložili jednako-piavnost. Saj ne tvrdimo, da jezikovne naredbe po-menjajo uže konečno rešitev; more se izslediti tudi kaka druga formula; no glavno načelo: popolna pariteta češkega in nemškega jezika ter obeh narodnostij
*) Ta članek je bil spisan in stavljen, predno je odstopil Badeni, ima pa gledč na nadaljnje možnosti še vedno veljavo radi razgovarjanja o principih jednojezičnosti in dvojezičnosti.
Op. ur.
mora ostati. Členi obeh narodnostij morali bi v svojem jeziku iskati pravo in je tudi dobiti. V narodnostnem zakonu k fundamentalnim členom (Hohenwarto-vim, v predlogu Škarde in Lobkovica od 1. 1889 in tudi v predlogu Mladočehov, predloženem v dež oboril I. 1895—96) se je bilo postavilo načelo, da si občine upravni jezik določijo same in da določuje večina tam, kjer ni petina drugojezičnega našeljenja Na tej pndstavi je tudi narodnostni zakon fundamentalnih členov zasnoval notranji uradni jezik drž. gosposk, seveda pri popolni zaščiti manjšin. Če vidijo Nemci v jezikovnem vprašanju kaj takega, kar je zanje pre-tvrdo, morejo s Čehi razgovoriti se, ali bi se notranji službeni jezik ne dal zasnovati na podstavi poslovnega jezika občin ali pa po številu prebivalcev, pri tem se stalno predpolaga, da se zvrši vse po načelu popolne paritete obeh narodnostij in da, kar se da jedni, dobi tudi druga, naj bode to dobro ali neugodno.
O tem načelnem stališču pa bi se mogli razgo-varjati le pod uslovjem: »Ako bi se v krajih s pre-vesno češko večino uradovalo do cela in popolnoma po češki, tak6 da bi čisto nič ne ostalo za kak notranji službeni ali poslovni jezik, in ko bi se tako uravnal tudi senat pri najvišem sodišču. Reševale, no samo reševale bi se nemške vloge strankam po nemški. Po i-tem načelu paritete bi se v prevesno nemkših krajih uradovalo nemški, in le češke vloge bi se takisto po češki reševale. V krajih pa, kjer več nego petina našeljenja govori drugi jezik, bi se uradovalo v obeh dež. jezikih Tak6 mišljena zasnova notranjega službenega jezika bi se raztezala na vse gosposke bez razlike, in sicer čeloma in popolnoma, ne pa polovičarski, kakor je izrečeno v jezikovnih naredbah, oziroma v določbah o izvrševanju.«
Kar se dostaje kvalifikacije jezikovnega znanja uradnikov, bilo je tudi to določeno v narodnostnem zakonu fundamentalk, no drugače, kakor pa v jezikovnih naredbah.
Vprašanje, za katero gre je le: Ali je princip, kakor je izrečen v jezikovnih naredbah, dober ali ne ? Jaz mislim, bezuslovno, dd — pristavlja tu mišljeni MladoCeh, ki ima neki važno vlogo v mladočeškem klubu. V interesu dežele, tvrdi on, je treba delovati nato, da znajo uradniki prek in prek oba jezika. Do kedaj naj se nauč6, in ali bi se ne moglo kaj olajšati pri nekaterih (manipulacijskih) uradnikih, o tem bi se dalo še govoriti.
»Pol.« pristavlja, da te ideje niso bez pomena, in ko bi dobile konkretno obliko, treba bi bilo, da se vse vrste zastopnikov in vsa češka javnost začne raz-govarjati o njih. Mi pa dodajemo, da v tem slučaju bi — s stališča dejanskega »občega poroštva« tostranskih slovanskih narodov imeli dolžnost o takih naso-vetih in predlogih govoriti iu pretresati vsi tostranski Slovani, in ne le Čehoslovani.
S stališča prave vzajemnosti avstrijskih Slovanov je treba mnogokaj in sicer takoj pripomniti k tu navedenim mislim mladočeškega politika, najsi bode on Peter ali Pavel.
* »
*
Da je osnovna napaka, potezati se samo za re-jevanje jezikovnega vprašanja, tu le omenjamo, ker še na tem napačnem tiru tudi tu mišljeni Mladočeh. To pomenja, kakor smo govorili tudi zadnjič na prvem
mestu, zidanje od zgorej navzdol, drugič zanemarjenje in celó pokopanje g avne točke narodnostnega vprašanja, katero zahteva specifično nacijonalne pravne zastope ali kulturne sovete za vsak narod.
Druga osnovna napaka je v tem, da tudi ta Mladočeh noče kakega državnega zakona, temveč le deželne zakone tudi za jezikovno vprašanje. S tem koplje jamo celó sileškim, oziroma moravskim Čehom, najbolj pa Malorusom, Slovencem in tostranskom Hrvatom, oziroma Srbohrvatom. Tako postopanje je separatisti-ško in cdó partikularistiško, torej tudi neslovansko.
Ta Mladočeh se oklepa principa, po katerem bi veljal za urade poslovni jezik občin, ali pa bi določevalo število prebivalcev, pri tem naj bi veljala pariteta obah narodnostij. Kar se dostaje poslovnega jezika občin, bilo bi to pogubno za slovansko naseljenje. ki iuia dandanes proti zgodovinskemu razvoju zlasti po mestih tujce za gospodarje, ki so takim občinam vsilili tuji kot občinski poslovni jezik. Tak kriterij bi se moral posebe določiti, utemeljiti, ali pa bi bil naravnost poguben velikemu delu našeljenja doslej tlačenih in sosebno tudi gospodarski zanemarjenih narodov. Kar pa se dostaje števia našeljenja vsake občine, kazalo bi tu in tam dobiček tudi Slovanom, zlasti radi slovanskih delavcev, ki se selijo od kraja v kraj, do sosebno tovarniških mest in selišč Ali ravno radi tega bi nastalo prosledovanje takih težakov, kakor se to godi sedaj v severnih Čehah. Gledé na to točko so vendar modrejši teoretiki o nacijonalni samoupravi, ki se ne brigajo za naseljenje te ali one občine, temveč le za veče kose zemlje, naseljene po skupnih množicah jedne in iste narodnosti, in to ne vsled naključja, da so se sezidale v novejšem času morebiti tovarne, temveč vsled davno zavzetega ozemlja in nepremično jedni in isti narodnosti pripadajočega prebivalstva
Mladcčeški politik se udaje za razliko nepome-šanega in pomešanega ozemlja; za prvo zahteva jed-nojezičnost, za drugo pa dvojezičnost uradovanja. S tem pa postavlja vprašanje prvega in drugega reda v jedno in isto vrsto veljave, in to je zDpet osnovna napaka. Pariteto zahteva sicer za nepomešane in pomešane dele kake dežele, ali s tem, dasi nadrejenim in občim principom ne otms tega, za kar se potezajo Čehi v obče. Čehi se protivijo zatvorjenemu ozemlju; ta Mladočeh pa v posledicah dovaja ravno do fa';tično zatvorjenih ozemelj, dasi bi začetkom morebiti ostala razdeljena ta ozeml ja na več kosov ali skupin v jedni iu isti deželi. Mi z nacijonalnoavtonomistiškega stališča želimo takega, toda uže pri začetku pravilnišega ločenja zemdj po načelu skupnega istorodnega našeljenja ; Čehi pa se mu protivijo, a po nasovetu Mlado-čeha bi oni po ovinkih dospeli tje, kamor jih ielé privesti — češki Nemci. Ti pa bi bili naposled na dobičku, ker bi na Češkem dosegli svoj cilj, ne da bi analogni cilj dosegli Čehoslovani in drugi Slovani po drugih deželah. Iz tega je razvidno, kakó separatizem greši celó proti sebi, in tu mišljeni Mladočeh je separatist prve vrste, kateri se ne zmeni čisto nič za ostale Slovane.
Ako hoče mladočeški modrijan napraviti ustopko ali koncesijo za razliko nepomešanih in pomešanih krajev ali ozemelj, naj se vendar odloči za pravi red pri tej koncesiji in naj pomisli, da je treba najprej rešiti skupne mase, in izključno za te je treba postaviti pravi- princip. Ta princip kroji skupne mase iste na-
rodnosti po zemljah in ne potrebuje zase kakega posebnega pojma, kakoršen je pojem paritete. Glavnemu principu je glavni pojem jednakopravnost v narodnih in jezikovnih rečeh, torej je v njem vključeno načelo: vsakomur svoje, torej tudi medsebojno razmerje paritete. Kar pa se tiče urejevanja pomešanih krajev, je to vprašanje sekundarnega pomena v primeri z glavnim. Še le tu, kedar bodo glavne mase vsake narodnosti uže pod zaščito nacijonalnih pravnih organov, nastane vprašanje o pariteti, in to se potem lehko reši, ker princip paritete za pomešane kraje mora vplivati na vse narodnosti, bez razlike, primeroma ravno tako, kakor kazenski zakonik na vse pojedine državljane; kajti, kar bi ne bilo Nemcem po godu med Cehi, to bi ne bilo Čehom med Nemci, in tako bi oboji udali se za primerno urejenje tudi glede na razkropljene naselbine.
Mladočeški politik je pa kratkoviden tudi na drugo stran: tudi ko bi obveljal princip paritete v njegovem smislu, dobivali bi Čehoslovani svoje jezikovno pravo v nepomešanih krajih neomejeno, ~v pomešanih pa jako skrčeno, toda vendar še povoljnn pravo. A pri vsem tem bi ne imeli Čehoslovani kot narodna celota nobene skupne, recimo, nacijonalnoparlamentarne vezi; bili bi kot narodna jednota bezpravni; centralna naučna uprava n. pr. bi še vedno bez ?ijih, bez vsakega skup-nonacijonalnega in kot takega pravnega sklepa, narekovala različne določbe za učenje, za snovanje in polnjenje tekstov raznih šolskih knjig itd. Take vezi bi Čehoslovani ne imeli niti v okviru doseženega hist. drž. češkega prava. Morali bi se tudi v tem okviru še posebe pogajati se z Nemci raznih dežel češke korone, ali pa bi nastali v novo nacijonalni prepiri med obema narodnostima.
Zato bi bil tudi tu pretresam mladočeški politik prisiljen, gledati dalje, poštevati narodnost in jezik, postaviti se na stališče skupnih potreb, katere imajo Čehi in tlačeni Malorusi, Slovenci pa Hrvati, in torej zahtevati, da se v naglici- ne stvori nič, pač pa da se vlada in narodi pripravijo za velik, skupni načrt, ki bi pošteval narodnost in jezik. Ta Mladočeh bi se s takim postulatom sprijaznil toliko laže, ko sam zameta — vsaj v jezikovnem pogledu — vsako polovičarstvo; on zahteva dovršene, torej konečno veljavne popolne jezikopravnosti; naj ta svoj postulat popolni z zahtevanjem tudi narodne jeduakopravnosti, in nadejamo se, da bodo njegovi nasoveti potem vsekakor dalekosežniši in tako za vse narode povoljno obsežni. Potem se pravilniše določijo tudi meje notranjim jezikom in vsakateremu jeziku, ki bi ga hoteli smatrati skupnim državnim jezikom, in potem še le bi nastalo vprašanje o pravilno kvalifikovanih — uradnikih! Tudi povodom te mladočeške enuncijacije kličemo : Slovani, pozor! Pozor tudi v tem slučaju, da bi Nemci navidezno ne hoteli sprejeti mladočeškega nasoveta, kajti oni so taktično prebrisani in vidijo daleč. Liberalni nemški glavni organ je uže zasledile slabosti tega nasoveta in se mu hinavski — protivi!
Poznejši dodatek. Nova vlada se je približno s stališča tu razgovorjenih predlogov ftjlladočeha pogajala z nemškimi obstrukcijonisti; no ti se niso udali niti za take — principijalne koncesije. Morebiti je to — ne srečo Slovanom, ki utegnejo med tem postaviti se na jasno stališče.
——5—H-
Komu služi socijalna demokracija v Avstriji?
Slovani tvrdijo, in celo nekateri objektivniši Nemci priznavajo, da socijalni demokrati so tako aH tako v službi nemških interesov, in kakor so kazala poslednja dejstva v avstrijskem osrednjem parlamentu in okolo njega na Dunaju, so vodniki in zastopniki soei-jalnih demokratov naravnost podpirali Nemce proti Slovanom. Pretvezo so rabili, kakor da bi bili oni pro.tivni narodnostnim bojem, v resnici pa so pristranski pospeševali boj nemških skupnih obstrukcijonistov proti Slovanom.
Vendar pa tako razlaganje teh očitnih dejstev ne seza do korenine in potrebuje še drugih pojasnil.
Kdor hoče prav umeti in drugim razkladati značaj delovanja današnje socijalne demokracije v obče in avstrijske posebe, ne sme nikdar prezirati glavnega dejstva, ki je v tem, da je socijalna demokracija po izvoru, po teorijah in po vsem vodstvu, torej po naukih in po glavnih osebah pozidjena stranka. Zidje so še vedno izrabljali najmočnejše narode, države in stranke za svoje specifično židovske koristi. V Avstriji so bili do poslednjega časa Nemci najvplivnejši in nemški liberalci najmočnejši strankarji v ustavnem življenju. Umevno je, da so seŽidje držali Nemcev in njih glavne stranke, kakor so se na Ogerskem, iednako klešču, oklenuli Madjarov in njih glavne, t. i. liberalne stranke.
Isti princip in isti cilj je vodil Žide tudi pri vstvar-janju in rastenju socijalne demokracije. Židovstvo je videlo, da iz današnjih tovarniških in v industrijo za-preženih mas more se polagoma zasnovati velika, organizovana armada, torej radi števila in notranjega utvrjenja mogočna strankarska sila. Kakor seje poprej Židovstvo uklanjalo in poklanjalo absolutističnim mo-gočnikom in razne vrste odločujočim državnikom, jed-nako se oklepa v moderni dobi konstitucijonalizma mogočnim strankam in kjer sluti in vidi, da bi moglo vzrasti kaj novega, mogočnega, tam do časa nastopi in se vsili navidezno le za sodelovanje, dejanski pa — za vodstvo.
Tako se je Židovstvo povsod vteplo na čelo socijalni demokraciji, ne glede nato, da je samo po posebnih teorijah od začetka pripravljalo to demokracijo in jo torej uže po specijalnih naukih upreglo v jarem židovskih interesov.
Socijalna demokracija je pod takim moralnim in strategičnim vplivom postala prava tevrisična stranka, ki hoče strahovati dinastije in razne vrste mogočnike z lepa in s huda, s huda tedaj, kedar druge sile nočejo plesati na godbo, katero zahtevajo židovski plesači.
Po teb tvrditvah, ki jih tu postavljamo z veljavo aksijomatičnega preverjenja, bode laže umeti vlogo, ki jo je igrala socijalna demokracija poslednje mesece in zlasti poslednje tedne sosebno na Dunaju. Nemška liberalna stranka je bila silno propadla; ž njo so bili in so tesno združeni židovski interesi; treba je bilo torej liberalstvo okrepiti, da se okrepi tudi Židovstvo. Jezikovne naredbe so dale pretvezo nemškim nacijonal-nim hegemonistom, da bi pričeli boj formalno proti tem naredbam, dejanski pa boj za ohranjenje »prvo-rojenstva«. To je bilo, kakor v prejšnjih dobah, nekaj, kar bi dalo zaslužek tudi oslabljeni liberalni, to je poteptani židovski stranki. In res so šli nemške nacijonalne stranke na limanice ter sprejele v službo tudi poži-djene liberalce. Tako je nastal nepričakovano složen
velik zbor, ki je soglašal proti jezikovnim naredbam tako, kakor da bi ne bilo nikakega navskrižja med temi strankami.
Recimo, da bi bili Schonererjanci, Wolfovci in tovariši odločno bacnuli od sebe vsiljujoče se liberalne pomočnike, bili bi ti začeli na svojo roko boj v družbi
—	s socijalnimi demokrati. Ker pa so nemške stranke rade ali vsaj molčč sprejele liberalne sobojevnike v svoje vrste, imelo je Židovstvo lahki posel in je poslalo v jeden in isti skupni boj tudi socijalno demokracijo.
Po takem so dobili nemški radikalni in zmerniši nacijonalci nakrat dvojno pomoč: od drugače sovra-ženih liberalcev in socijalnih demokratov, prav za prav
—	od Židov. Poslednji so se z liberalno in socijalno-demokratiško gardo postavili v boj za Nemce ne radi nemških skupnih interesov, temveč radi specijalno židovskih interesov. Liberalci bi radi pridobili zopet poprejšnji politiški vpliv, in v to jim je morala pomagati tudi socijalna demokracija.
Židovstvo je računilo in še računi, da radikalni nemški boj proti Slovanom ne bode pomagal toliko radikalnim Nemcem, kolikor pa stari liberalni z Ži-dovstvom združeni stranki. Zaco liberalna stranka ni sama fizično vršila brutalnostij, temveč se je prebrisano držala bolj v strani; hujskala je, a vedla se je hinavski vedno tak6, da bi mogla zopet udostojiti se soudeležbe in potem gospodstva v kaki novi večini. O socijalni demokraciji pa Židovstvo dobro vč, da v obče ne bode še „hofTahig" in tudi ne odločilna v kaki parlamentarni večini; v pogledu na to se so-cijalnim demokratskim zastopnikom ni bilo bati nikake politiške izgube, in radi tega so tudi najbolj razsajali poslednje dni v parlamentu in z agitacijo po Dunajskih ploščadah in ulicah. Badeni je padel, in na ta padec je po imenovanju dr. Luegerja Dunajskim županom Židovstvo delovalo intenzivniše, nego vse nemško ra-dikalstvo, in isto Židovstvo bi bilo Badenija izpodko-povalo tudi tedaj, ko bi jezikovne naredbe ne bilo nikdar zagledale belega dne. Pretvez je Židovstvo imelo mnogo in vzrokov tudi tehtnih potem, ko se je sestavila parlamentarna večina proti volji Badenijevi — bez židovskih liberalcev. Tak6 bi bili tudi načelniki socijalne demokracije pa pod drugimi pretvezami pomagali isti židovski kapitalistični stranki.
Boj se je na zunaj vršil proti Badeniju in proti jezikovnim naredbam v interesu nemške hegemonije; Židovstvo pa je ta boj podpiralo z liberalizmom in soc. demokratizmom radi svojih, mnogo nižih, a.za Židovstvo glavnih, odločilnih interesov.
Na zunaj so liberalci in vodje soc. demokracije slepili in sleparili, kakor da bi se borili za „svete na-cijonalne interese" skupnega Nemštva, v resnici je pa ta dvojna pomoč veljala posredno in gledč na odločilni cilj židovskim interesom.
Slovani pa naj se ne čudijo, da soc. demokracija postopa proti njim ; to se bode takč dolgo godilo, dokler bode Židovstvo videlo premoč v Nemštvu. Le tedaj bi »liberalci« in načelniki soc. demokracije izpremenili svojo taktiko, kedar bi dobili Slovani trajno nadmoč v tostranski polovini cesarstva. Potem pa seveda bi Slovani take pomoči ne potrebovali.
Kar morejo danes Slovani stvoriti proti jednemu činitelju židovske organizovane sile, t. j. proti soc. demokraciji, je glavno v tem, da začnejo vsaj svojim delavskim množicam odkrivati oči, kak6 jih židovska
socijalna demokracija slepi in zavaja, da bi pravilnim potom ne doseglo tega, kar je možno uže danes in resnično doseči pošteno zasnovanim in vojenim delavskim koalicijam. Take koalicije postavljati pod židovsko vodstvo je najveci nesmisel in nasprotnje samo sebi. Kar židovska vodstva soc. demokracije dosežejo za delavce, to je nekaj neodločilnega, postranskega, kar bi drugače poučeno združenje delavcev doseglo z ariškim vodstvom, zajedno pa doseglo tudi v resnici, kar morejo delavske množice danes doseči po načelih kritične socijalne ekonomije in prave moralne pravičnosti .
Socijalna demokracija, kakoršna je dandanes, ni sposobna zares povzdvignuti gmotnega stanja delavcev, še manj pa oplemeniti delavske množice. Današnja soc. demokracija služi židovskim interesom, in ker Židovstvo na svoj dobiček podpirale močne in mogočne stranke, in te tudi le na svoj dobiček, in ker so Slovani avstrijski politiški, nacijonalno in materijalno še na slabem, v obče preveč šibki, je požidjena socijalna demokracija Slovanom jako opasna tudi v nacijonalnem pogledu. Nemcem je opasna le na druge strani, Slovanom pa tudi v nacijonalnih interesih, za katere se morajo toliko in toliko časa uže boriti. Soc. demokracija je Slovonom opasana pa ne le radi tega, ker neposredno ali posredno hodi v boj proti njim. temveč tudi radi tega, ker prav po židovski kazi vso pravo moralo, slabi pravičnost pri mogočnih narodih in s tem posredno moralno otežuje borbe in sporazumljenje z gospodovalnimi narodi. Na Italijanskem se je porodil macchiavellizem, predno je bil rojen Macchiavelli, in brutalnosti gospodovalnih narodov so poznane iz zgodovine, predno so jim mogli pomagati Židje proti šibkim narodom; a nobena stranka današnjih šovinistov bi sama od sebe tako pogumno ne teptala morale in nj-ne pravičnosti, ko bi židovsko novinarstvo ne gazilo in teptalo vse morale na vseh poljih kulturnega življenja. Najhujše pa je, množicam jemati čuvstva pravičnosti ; in zato naglašamo, da soc. demokracija služi samo nizkim židovskim interesom ter škoduje najbolj Slovanom v nacijonalnem in moralnem pogledu.
V bodočem letu se- o tu postavljenih tvrditvah zmenimo še natančniše tudi v »Slov. Svetu«.
-H—H-
Židovske novine.
Slovani so tudi poslednje dni mogli videti in naposled tudi izprevideti, da ni bolj strupenih novin, ščuvajočih proti Slovanom, nego so vse židovske novine. Novine nacijonalnih nasprotnikov so tudi strupene, ali one so bolj brutalne, bolj robate, v tem ko židovske novine grizejo, koljejo tudi zahrbtno. Te novine imajo svoj arzenal, v katerem imajo po desetletja nabranih psovk in denuncijantovskih besed in izrekov ; za vsak dogodek jemljejo tega orožja, kolikor se jim zdi ravno primerno. Ce jim kaže, kar v jeden članek nasujejo vse to, kar so nasipali ob raznih prilikah v jednem rodu. Ker so Slovani šibki, menijo židovske novine, da morejo hujskati nasprotnike hezob-zirno dalje in dalje najbolj proti Slovanom. Ako so Slovani nezdruženi, ako temveč delajo vsak na svojo roko, v smislu separatistov in partikularistov, jih zasmehujejo kot onemogle narodnosti, kakor so Židje
psovali onemoglega, zvezanega iii potem na križ pribitega krščanskega Spasitelja. Ako se Slovani tu pa tam vsaj zahipno, za posebne slučaje hočejo združevati, jih pa ovajajo s tistimi psovkami, s katerimi so jih nekdaj in še nedavno izpodkopavali na zgorej. Tako taktiko kažejo tudi sedaj, in kdor čita, ne potrebuje pojasnil.
Prvo židovsko glasilo na Dunaju je tudi najbolj zakrivilo sedanje položeuje, in dr. Russ je bil v svoj čas dal geslo za obstrukcijo ne tolflTo iz svoje inici-jative, temveč ker je zahtevala židovska zveza tako. Neizmern škode je letos židovska publicistika pro-vzročila avstrijskim Slovanom. To pa dela ona z vso zavestjo, z vso zlobo, ki jo more razviti židovski, črez vso mero rafinovani novinar.
Židovske novine bodo pa Slovane i nadalje s tr-njevim bičem teple, ker si nočejo pomagati s svojim orožjem. Slovani nimajo, kakor je bilo povdarjeno uže sto in stokrar, uiti jednega časopisa, ki bi se mogel vsporejati z vplivom židovskih Dunajskih 'dnevnikov. Kaj pomaga, da imajo Čehi ali še kak drug slovanski narod velike dnevnike, če pa J.i ne izhajajo tam, kjer bi jih mogli dobiti pred oči odločilni viši krogi, in če se tiskajo v jezikih, na katerih čitati nimajo ti krogi posebnega časa, Občinstvo gospodovalnih narodov pa tudi nič ne zve iz teh slovanskih novin, prvič, ker jih ne čita, drugič, ker v svojih listih ne dobi nič objektivnega, resničnega, kar bi ugajalo Slovanom, ali kar bi njih položenje osvetljevalo v pravi luči.
Tudi to onemoglost slovansko izrablja židovsko novinarstvo in z zavijanjem in preobračanjem doseže vse, kar hoče, ker še Slovan niti braniti ne more pri dosedanji organizaciji. In kaka ironija je še le v tem, da Slovan je prisiljen za se in po društvih naročati si ravno takih židovskih novin, ker poleg psovk in neugodnega razpravljanja proti Slovanom podajejo največ in najbržih vestij in novic?
Ali bode tu bolje? Človek bi priporočal, sedaj proti koncu leta, naj bi Slovani in njih društva ne naročevali židovskih novin ; ali to nič ali le prav malo izda, ker židovski listi imajo tvrdno zasolmbo v svoji organizaciji in agitaciji, in ker si Slovani ne morejo pomagati drugače. Listi drugih nacijonalnih nasprotnikov niso načelno nič boljši, le strupa, specifično židovskega strupa nimajo toliko v sebi, z druge strani pa so na mnogo stranij ubožniši, in jemljejo mnogo novic še le iz židovskih novin.
Najboljše sredstvo proti židovskim novinam bi tori-j pokazalo se le v tem. ko bi se Slovani združili vsaj za osnovanje in podpiranje jednega primernega, na nemškem jeziku pisanega dnevnika na Dunaju.
Skrajni čas je zato, in če Slovani ne zmorejo toliko med seboj, ali prav za prav če nimajo toliko skupnega duha, da bi si vstvarili in ohranili svoj, na nemškem jeziku izdavani časopis na Dunaju, potem naj veruje kdo drug v njih razum za skupno mišljenje in delovanje; trezen politik take vere v njih politiško sposobnost ne more imeti.
Zato bi bilo sedaj najprimerniše geslo: Proč z židovskimi novitiami izmed slovanskih narodov, a na mesto židovskih fiovin naj stopi vreden, primeren politiški nemško pisani list, posvece?i skupnim interesom specijalno avstrijskih Slovanov!
—---■
t
Iiy3LIPL, COJIOMHHKA H «TAIIOTL.
/KlI.lH = ÖEI.TH np3i>ip&, CO.IÖMHHKa H -länOTB. llom.iii ohh ßopöroio ; vornan ohh £o piiicn ; ne MÖryTi. ohii nepenTH 'iepe3ri. böay- JlänoTt roBopnTt nyswpio : „ny3Bipi>, mbi xoTiiMT, Ha Te61:. nepemiBiTB." A ny3bipb roBopnTi: nycTB ¿i^une cojtÖMHHKa nepeTHHeTca et oepera Ha 6eperr±> — mbi nepefi^eMt no Hen." Co.io-MHHKa nepeTüHy.iacB. JlänoTB me.ii. no Heß ; oHä h ne-pe.iomii.iacB. -länoTb ynäjit bt> BÖ^y, a ny3bipb 3axo-xotä.tb, H ot'b XOXOTa .TOÜHy.It.
UysMpt, -4, mehur; iiysbipuTtca, napihovati se. — Cojiö-MHHK-a, -h, slamica; jianorfa, -irrt, opanka iz lipovega ličja; noga se pri takej obutvi ovija s cunjo, ki se zove OHyia. — /l,opöroK>, po cesti. — Bo^ä, tož. u6/iy. — Xothmt., prosti uarod inde govori xÖHCM'b. — Ilepeii.jblTlj, -njiblBy, preplavati. — UeperbHyrca, pre-tegnosti se; nedov. iiepeTjarnBaTtcja. — ..loimyTt, počiti; -löiiaTi,-ca, pokati: ctekjiö jioimy.io ott, MopÖ3a; ctSk.m y Haci. TacTo jiö-
naioTca. Pn. ,'ionaT i,, hlaäino žreti ali piti.	—X—Kt.
•---
Gospod. ured?iik!
Nekateri čitatelji »Slov. Sveta«, kakor vidim iz pisem k meni, pripisujö članke »Rusija in zahodni Slovani« mojemu peresu. V tem mnenji jih more potvrditi šče bolj fakt, da g. dr. Murko sam objavlja v svojem »Kratkem odgovoru« podpis »Leskovec« za »psevdonim«.
Objavljam na tem mestu, da pisatelj onih člankov je bil uže podpisan pleno nomine, in čudim se najbolj g. dr. Murkotu, da tega ni zapazil in da se ni zanimal, kdo je njegov stroi »obličiteljc.
Dr. Murko ton svojih člankov v »Ljub. Zvonu« za 1889. 1. pripisuje »nesreči«, da se je »preveč in predolgo brigal za one kroge, ki mislijo, da bi zapadne Slovane rešili vseh nadlog, ako bi jim poslali nekoliko cerkvenih knjig in zvonov.« No g. dr. Murko se je še le potlej prepričal, da »ti krogi, posebno pa peterburški epigoni velikih moskovskih slavjanofilov v ruskem društvu nimajo nikake posebne veljave več.«
Ta zajavljenja g. dr. Murkota v očeh naivnih ljudij zares mogo pridati mnogo avtoritete pisanjem učenega c. kr. profesorja; no usojam si zajaviti, da v vsem svojem obsegu z istinoj nemajo absolutno nie občega
M. Hostnik.
■—-i—I-—
Rusija in zahodni Slovani.
(Reklama g. Murku.)
VII.
(Dalje.)
Str. 713. »Lj. Z.« piše g. Murko: Ruski duhovniki opravljajo Čeremisom službo božjo na čeremiskem jeziku. Str. 413 očita pa isti učenjak istim svečenikom, da opravljajo službo božjo Čeremisom v njim ^nerazumnem* jeziku. Po takem Čeremisi svojega jezika ne umejo. Morebiti bolje, nego g. Murko slovenščino s svojim »naprej poje« in »zavdinjal se je« itd. ^li pomenja »nerazumljiv« toliko, kakor »nerazumen«, ali pa je le g. Murko nerazumen?! — Str. 339 psuje g. Murko mesto Moskvo — azijatsko mesto. Zakaj ? Jedino radi tega, ker, ker, ker je na kolodvoru v Moskvi videl nekoliko tatarskih potnikov potovati proti Aziji. Torej, ako vidim na Dunaju odpotovati Babilonce, je Dunaj — Babilon!
Str. 279 je g. Murko tako aroganten, da hoče carja Nikolaja L, r3šitelja Avstrije 1. 1848, kazati kot tepca. On pravi, da Nikolajevska železnica nosi »čisto ruski pečat« (sic!). Ona gre v popolnoma prem", črti od Moskve v Petrograd (609 verst = 650 kilom.), ker je car Nikolaj vzel črtalo, narisal črto na karti med Petrogradom in Moskvo ter ukazal zidati železnico po tem načrtu. Vsled tega pušča železnica važna mesta, kakor Tver{j) v strani. Na strani 457 pa podaje isti Murko isti Tver(j) kot postajo Nikolajevske postaje, kakor je tudi dejanski. Kdo je tu tepec? Kje ostaje prema (nemožna) črta od 650 kilom., kje ostaje črtalo in čisto ruski pečat?
Nadalje pripoveduje učenjak Murko : Petrograd je le na pol — rusko mesto, Odesa pa ni cisto nic rusko mesto. — Po poslednjem štetju (1897), odgovarjamo mi, je pokazal: Petrograd okrogel milijon prebivalcev, od teh 860.000 pravoslavnih Rusov, Odesa 412.000, od teh 306.000 Rusov. Torej glede Petrograda 860 = 500 ali 8 = 5, glede Odese 360.000 = 0. Kam pes »taco« moli? Petrograd pa Odesa sta dve veliki trgovinski, obrtni in denarni mesti Rusije, onidve po prebivalstvu niste ruski, ergo — torej so Rusi ničla — narod, tje — pes »taco« moli! »Cirilica nič ne opravi«, poje z Murkom v duetu Stritar! G. Stritar je ostal dokaz dolžan od 1891., ko je to pel kot »Peter Samotar.« To je ceneje, če ne— plačaš, t. j. dokažeš; g. Marko podaje dokaz vsaj glede na Samaro, veliko tržišče ob Volgi, katera po Murku izvira v Petrogradu. No, nepoprašujte, kako. V svojem popisovanju razvoja mest ob Volgi, katera rastejo s »pravo amerikansko brzostjo« do 100.000 prebivalcev in milijardne trgovinske bilancije, pravi g. Murko (str. 664): »Rusi ne morejo nic opraviti bez tujcev« ! Dokaz: V Samari ima notar na svojem uradnem grbu poleg ruskega tudi nemški napis (Reineke in Schmidhof imata ondi mlin), str. 667. Tak6 pišejo ti gospodje ■— narodoznanstvo. Risum teneatis, amici! — Str. 535 tvrdi učenjak Murko, da ruski narod bogosluženja v ruskih cerkvah »celo nič ne razume«. Uže zopet nic! Čudno pa je to, da g. Murko tak6j — bez slovnične napake — navaja tekst pravoslavne molitve (. . . Radujsja sv. Vladimire . . .), kakor ga je sam slišal v ruski cerkvi, in še čudneje je, da je molitev — vsa ruska od prve do poslednje besede. Torej Rusi ne razumejo — ruski. Dobro, g. Murko! — 534. Tvrditev Murkova, da list Leona XIII. je vzbudil v Rusih spomin na sv. Cirila in Metodija. je tendencijozen nesmisel. V vseh učnih knjigah ruskih šol za veronauk, cerkovnoslovanski jezik, ruski jezik, zgodovino, literaturno zgodovino govori se o tem obširno, kakor tudi ne more biti drugače. Kaj proučava g. Murko namesto verodostojnih knjig? Ali si moremo misliti, da bi n. pr. v Nemčiji ne poznali Bonifacija? Prestara mnoga mesta, vasi in samostani v Rusiji imajo po župni cerkvi ime Kirillov, celo polmitiški junaki, kakor Kožemjaka, imajo ime Kyrill; krstno im^ Kyrill zaslediš od kmeta do bojarjev in carjev — ded Petra I. se je imenoval Kyrill; propovedi, od 11. in 12. stoletja ohranjene od Kyrilla Turovskega itd., slave ss. slovanska blagovestnika. G. Murko seveda ni še te Amerike izsledil. Obtičal je, da vzbuja vsmiljenje, viuski azbuki, kakor smo dokazali na drugem mestu (VI).
Str. 532 tvrdi veliki učenjak Murko, da. v Rusiji ne dajejo ubogim ljudem časa, da bi si zaslužili kruha,
češ, v letu je 176, reci sto šest in sedemdeset praznikov. — No, mi pa kažjmo na ruske koledarje, ki se nahajajo tudi v Avstriji; dan, pred katerim stoji velik križ, je praznik, nedelavnik; zakon, od 1. 1879, jih zaukazuie ravno 66; 52 nedelj in 14 drugih praznikov. G. Murko se je potakem vedoma zlagal ravno za 110 dnij. Carski dnevi — so delavniki!!! Da je lagal vedoma, dokazuje temna fraza o nejednakem praznovanju praznikov. Namreč v koledarju s pol križem zaznamovani prazniki se imenujejo cerkovnyje prazd-niki in so delavniki. Praznuje jih jedino cerkev!
Str. 464 psuje Slovan (?) Murko na intimno-rus-skije ljudi in slavjanofile Rusije ter kliče z emfazo: »Ne lažite, da ruski narod sam hoče biti večen rob.« Ako mi g. Murko navede tak rek iz kakega dela slav-janofila, plačam za družbo sv. Cirila in Metoda 100 rubljev.
Dragi čitatelj popraša, zakaj se g. Murko tak6 huduje na »intimno russkije ljudi« pa na »slavjanofile«? Odgovor: Program teh slavjanofilov ne diši Madjarom, Mommsenu, VVolfu, Iro-tu itd. Program se glasi: Rusija mora znotraj imeti nacijonalno politiko, to se pravi, ohraniti svoje historiški podedovane institucije, katere so jo iz t?tarskega sužnjega napravile prvo velesilo sveta, nadalje razvivati se v nacijonalnem duhu ter popol-niti se jedino s takimi zapadnoevropskimi napravami, ki se v zapadni Evropi izkažejo kot dobre; na zunaj pro-sledovati nacijonalno politiko, t. j. slavjanskim bratom prinesti politiško ali pa gled6 na Avstrijo duševno osvobojenje. Ta zvunanja politika obstaje od Petra I On se je lotil 1711 prve turšKe vojne s tem programom. Črna Gora je bila njegova zaveznica Aleksander I. je podpiral s 30 000 vojaki srbski boj za osvobojenje. Nikolaj je imel s tem programom dve vojni, 1829 in 1854. Srbijo je 1. 1830 Evropa priznala kot nacijonalno kneževino. Aleksander II. je imel vojno 1877. Srbija je postala svobodna kraljevina, Črna Gora s«3 je povečala, Bosna in Hercegovina se je osvobodila izpod turškega jarma, takisto Bolgarska. Katarina II. je izpod poljskega oligarškega jarma, ki ni bil boljši od turškega jarma, osvobodila 15 milijonov Malorusov in Beloru-sov in 7 milijonov poljskih kmetov, ki so morali še za otroke poplačevati davke — oligarhom. Malorusi, Belorusi (tedaj rimski kristijane), Poljaki, Srbi. Bolgari, bosniški Hrvatje (katoliki), to daje nad 30 milijonov, z vojno osvobojenih slovanskih bratov, kljubu cetirikratni koaliciji vse Evrope proti Rusiji. Kar so razun vojne Rusi stvorili v knjigah, zidanju cerkva, mašnih oblekah, denarju in drugih gmotnih podporah, znaša sto in sto miliionov ter se odteza proračunjenju. — Zakaj je pozabila Avstrija, izpolniti to zadačo? Zakaj je pozabila poljska oligarhija, kakor znano, kar na:bolj možno slaba vladna oblika, dati kmetom osebno svobodo in zemljo . . .? Rusija vsega tega ni pozabila. Inde ira Magyarorum, Teutonum, Murconum. Prave »ira« pri Murka in speeie et genere ni, temveč »auri sacra fames«, t. j. »studium« »prijeten« biti Dunajskim in Badimpeštanskim mogočnikom in od njih dobiti kar možno mnogo plačanih služeb. Ko so ovetli nemški centralisti Taaffe in Gautsch, je pisal Murko svoj ruso-žrški sestavek »Vprovinciji na Ruskem« in v »Presse«. Ko je bil oslabel Taaffe, je pisal Murko v »Ljub. Zv.« svoj slavospev (odo) na tako zv. poljsko majsko kon-stitucijo od 1. 1791 ; slutil je prihod poljskih ministrov Madejskega inBadenija. Murko povzdviguje do nebes to
majsko konstitucijo, delo Friderika II in ž njim združene in od njega kupljene nemške stranke poljsk* ga deželnega zbora (Rumpfparlament), dasi, kakor priznaje sam Murko, so tedanji poljski mogočni ki pozabili M/12 prebivalstva poljske, namreč kmetom dati osebno svo-. bodo ali celó zemljo; Murko povzdviguje do nebes to konstitucijo, dasi se je v Poljski razglasila monarhija kot nasledna (erblich) z nemškim kraljem, saksonskim volilnim knezom in pruskim varovancem na prestolu Poljska je bila postala ravno to, kar danes z rusko krvjo izpod turškega jarma osvobojena Romunska s pruskim princem Karolom na prestolu; bila je člen koalicije (trozveze) proti Rusiji, kljubu vsem svojim interesom, katere mu je ponujalo piidruženje k Rusiji. Zato, na povabilo ruske stranke v Poljski pod vodstvom Potockega in na predlog Dunaja in Berolina, je carica Katarina II. vzela si od Rusov naseljen del Poljske, kateri prebivajo uže 60 kilometrov vstočno od Varšave (niti za palec zemlje poljskega nacijonalnega ozemlja), dejansko Poljsko pa ste razdelili med seboj Avstrija in Piusija
Ko je prišel Badeni, bil je v Celovškem »Miru« priobčen članek — oče te polemike. Ko je Badeni priobčil jezikovne naredbe, je pisal g. Murko v »Zeit«, v katerem razklada, da so jezikovne naredbe carja uže od 1841 v Finlandiji Fincem v uradu in šoli dale mnogo več, nego Badeni Čehom Da je Murko s to uslugo ministerskemu predsedniku sam preobrnul vse svoje tvrditve v , Zvonu" o samovladarsivu ruskega jezika nad „tlačenimi" Nerusi, kaj briga to moža, ki živi od protislovij, in ki nima nobenega politiškega in nacijonalnega preverjenja!
Kar se dostaje notranje politike Rusije, razvija ona staroslovanski Mir, t. j. samoupravo in samojusti-cijo kmetov 92°/0 naseljenja (»Neue freie Press«, velika sovražnica Rusije, imenuje Mir »popolno parlamentarno življenje. glej članek »Momentaufnahmen« aus Russ-land, junij, julij 1896) [več takih člankov je potem izšlo v posebni knjigi. Op. ur.]; Rusija razvija svoja stara zemstva (okrajna in deželna zastopstva), svoje drevne dume (mestna zastopstva). »N. fr. Presse« imenuje ondisto zemstva in dume, — »weitestgehende autonome Institutionen« (institucije z najobsežnišo samoupravo). Kar se dostaje centralnega parlamenta, nima Rusija nobenega; ona noče vzeti iz Evrope ničesar, kar se ni obneslo, — najmanj pa državni zbor a la Dunaj pa Pešt. Od 1. 1848 ima Avstrija koliko ustav? 1. predmarcij z deželnimi zbori, 2. konstitucijo od 25. aprila 1848, 3 konstitucijo od 4. marcija 1849, 4. Bachov absolutizem, 5. oktoberski diplom, 6. febru-varski patent, 7. septemberski manifest, 8. december-ski statut z nesrečno pogodbo z Ogersko. Te ustave so zaporedoma pokopale druga drugo. Danes hočejo 8. ustavo zadaviti — njeni očetje sami. Po takem 8 ustav in 7 sistovanj, pri 8. ustavi pa hočejo zagrešiti de-temor. Kaj je prineslo teh 15 ustavnih izpremen? Milijarde dolgov na kmetska zemljišča Cislitavske, zmanjšanje vrednosti kmetske zemlje vsako leto za 1 milijon (glej članek centralista Pistorja v juniju 1896 v »Tagespost«), ker se plačujejo davki ne iz pridelka, temveč iz kapitala, gromadno izseljevanje obubožanih kmetov, 500 let ječe novinarjem, od teh 112 let Čehom (glej »Politik«, 17. okt. 1897), 1 leto piscu teh člankov, dragouade v Pragi, povs.od kupovanje glasov in duš, kroniške poboje ob volitvah na Ogerskem, Hr-
vatskem, v Slavoniji, Galiciji, Primorju, prosledovanje razpela, politiški umor itd., itd., naposled javni vzbruh nemških strank proti koroni in državi. Ali imajo pravo taki zastopi, izvoljeni na tak način, davati veljavne zakone t Privatne pogodbe, če se sklepajo s silo, so neveljavne. Parlament ä la Schönerer, Iro, Wolf, Herbst, Giskra, mitiisttrijalni jemalec židovskega denarja kot »trinkgeld« — tak parlament pač ne more spodbujati k posnemanju. In facit: V motni konstitucijonalni vodi Avstrije so borzi,anski Židje provzročili polom ter — polovili vse zlate r-bice. Ker Rudja noče v kremp'je Židov, kriči ves Izrael Židje pri »Presse et C.« plačujejo pa dcbro vsakomur, ki pomaga denn ralizovali soplemenike ter jim metati pesek v oči, da bi ne videli resnice.
Str. 424 piše g. Murko: »Kulturnega življenja malo v Nižnem (pravilno Nižujem) Novgorodu. Karelin fotograf malo fotografij prodava.« Da se kulturna stopinja kakega naroda ocenjuje po kupčiji — tudi slabih fotografij, tega pa še nisem doživel.
Str. 341 psuje g. profesor ruski sarafan (pri ruskih dvornih plesih obvezna ženska narodna obleka, ruska carica se običajno slika s sarafanom, in s kokóSni-kom — ženski narodni lišp na glavi — v obliki dijadema) kot „neprikupno" ordeko, ter zasmehuje Ruse (kmeta in naobraženca), da nosijo srajco vrhu hlač (na vf-pusk). Kjer je Slovan obranil le nekoliko narodnih svojstev, nosi srajco vrhu hlač, glej Poljake, Slovake, Hrvate, Srbe; poslednjim celó Turki niso vzeli narod-Dbga kroja, moral bi se jaz jako motiti, ako ni takó. G. profesor je izgubil vse slovansko čustvo in razum-ljenje, njemu je ljubše, da je bil slovenski kmet od bavarskih vitezov prisiljen z orožjem, odreči se svojega kroja, in da se sedaj oblači takó, kakor Dunajski frkovec (»stiizzi«), in da hodi obrit, kakor jetnik, v tem ko je Rus ohranil kroj in brado, jedini moški lišp. Profesor je takó šegav, da ga ruski kroj spominja otročjih let, ko je še »platno na odajo (pravilno prodajo) nosil.« t. j, hlače, ki se zapenjajo zadej, in iz katerih visi često robec srajce. V resnici, g. profesor, kar se dostaje njegovega sojenja, ni še odrasel takim h'acam. Komično je še to, da g. profesor je bil 18 me- __ secev v Rusiji, pa ne vé, kakó se pravi srajci po ruski. On piše RUBACBA, katere besede ni v ruščini.
JlaBpenTMH MaTBieBiim. JHiCKOsent.
Kratek odgovor člankom
„Rnsija in zahodni Slovani".
Napisal Dr. M. Murko.
(Konec.)
Dalje: ». . . Murko pri profesorjih in akademikih Veselov-skem. Koršu ctc. molči o svojem c. kr. stipendiju in se vede le kot goreč domoljub in-prijatelj Rusov, je ves znanost in poezija. Naravno, drugače bi gospoda ž njim niti ne govorili; ko pa pride ven, je on povsem drug človek.« Ne, g. pisatelj! Jaz nisem hodil nikoli s tujim imenom v knjižnice niti z drugimi mislimi in besedami k ruskim učenjakom; ako se le malo potrudite, ker ste že precej o meni poizvedovali, bodete še lehko našli priče, da sem se tudi V slavjanofilskih krogih kazal vedno »avstrijaka«. »G. kr. štipendije« nisem imel — sicer to ne bi bil nikak greh — pač pa sem se vedno predstavjal »s komandirovkoju Vénskago universiteta« in moral bi bil biti res neumen, ako ne bi tega pov-darjal, saj sem vede), kako se navadno zaničljivo gleda na slovanske »bratuške«. ki prihajajo na Rusko samo po službe, na-
vadno ako jih drugod niso našli, ali pa »za denjgami«. Nespametno bi tudi bilo krošnjariti v Rusiji »z nemško-madjarsko konstitucijo« ; pač pa nisem spadal k onim ljudem, ki svoje zaničujejo, kajti to še mora tudi g. pisatelj vedeti, kako je na avstrijske Slovane blagodejno vplivala in še vpliva vsaka razširjatev politične svobode: ako se ozremo samo na slovensKo književnost, zapazimo takoj nasledke 1. 1848,, 1861. in 1867. Da so »vsi neruski Slovani« zares konstitucijalnega mišljenja, ne ovrže pisateljeva opazka, na katero je strašno ponosen, da takega življenja ni v Turčiji, v črni Gori in v Bosni. Ali živijo tam drugi narodi nego Bolgari, Srbi iu Hrvati ter niso ii ti narodi privrženci skrajnega konstitucijonalizma, dasi niso zanj dovolj zreli? In g. pisatelj še dodaje, da sem z dobrim tekom »požr!« ta »poklon«. Ali misli, da sem otrok, ki bi se o takih rečeh še pravdal!
Kar govori g. pisatelj o moji dijaški družbi v Peierburgu, je vse neosnovano. Jaz nisem šel na Rusko, da tamkaj študiram razne srbske, bolgarske in druge slovanske dijake, kajti te sem z Dunaja poznaval dovolj, in občeval sem ž njimi le takrat, če sem jih kje slučajno našel. Na g Kuvanižijeva ali pa Daniloviča se n. pr. res več ne spominjam. Edini neruski Slovan, s katerim sem se jaz družil, bil je kujigar K. Heruc, ki je moral bežati pred hrvaškim državnim pravnikom in torej gotovo ni bil »mad-jarski Stambulovski ogleduh.«
Da še pomirim g. pisatelja in njegovega »c. kr. (meni to sicer tako malo imponira kakor ruski dvakrat ali trikrat veče tiskan »Imperatorskij«) vseučeliščnega (?) profesorja in c. kr. gimn. profesorja,« izjavljam še, da iz ruščine nisem res delal »nobene učiteljske preskušnje,« ko me je naučno ministerstvo nastavilo na c. kr. javnem učilišeu za vzhodne jezike; da pa tega ni storilo lehkomiselno, pač vsakdo 'lehko presodi, ki pozna avstrijski birokratizem in ve, kako je težko za kaj novega v Avstriji denar dobiti, posebno pa za slovanskega učitelja, ki še več zahteva nego je navada. Jaz te službe nisem iskal, pač pa mi je bila ponujena, kakor tudi profesura aa c. k. orijentalni akademiji, za katero pa sem delal celo »preskušnjo« in sicer prav originalno: nekega dne na spomlad 1. 1896. sem bil poklican k visokemu diplomatu, ali nisem vedel, kaj hoče od mene ; ko je začel z menoj ruski govoriti, me je to veselilo in jaz sem njega naivno izpraševal. kje se je on ruski učil i. t. d. Konec je bil: »vy govorite očem, chorošo po russki«. Ko se je na to od mene poslovil, sem še le zapazil, da sem —izpit delal, kajti nekaj dni poprej se je bil zahteval od mene »curriculum vitae«.
Kar se tiče kritike mojega znanja ruščine, se mi ne zdi vredno mnogo odgovarjati. Kdor misli, da prof. Jagič, ki je več let rusko gramatiko tudi v Peterburgu predaval, ne bi bil sposoben, da mene iz ruščine izprašuje; kdor trdi, da jaz ne znam niti ruske azbuke, niti razločka med trdimi in mehkimi znaki ali pa med i in y; kdor mi pripisuje, da zahtevam, naj se e izgovarja kot jt; kdor ne razume, da so tudi »buljše« (namesto boljše), »putevodilj« nam. putevoditelj, »postinje« za pustinje, »Jaroslov« za Jaroslav i. t. d. tiskarske pomote; kdor modruje o tem, da niti »dva prepodavatelja« ne znam prepisati; kdor si flomišljnje, da se jaz v osemnajstih mescih nisem naučil nala-ševati »Hossija« (in ne Roisija), temu prepuščam to veselje, kajti »blagor njim, ki so ubogega duha«.
Za čitatelje bodi omenjeno, da sem pomote Rossiji, postinje, jt, putevodilju, kakor tudi »izvoščeku« in »franka«, s katerimi g. pisatelj proti meni toliko operira, res popravil in poleg njih še mnogo drugih, kar jih jo bilo najhujših. Sicer pa si oglejmo še nekatere grehe, ki mi jih našteva g. pisatelj. Jaz pišem: zvanii, Nižnij, ch za slovenski h i. t. d. To res ni niti slovenski niti ruski, pač pa točna transskripeiia iz ruščine, kakor se je je posluževal Miklošič v svojih delih; "ni moja krivda, ako jih g. pisatelj ne pozna, kar vemo iz drugih njegovih polemik. Kako duhovito primerja, ko je našel pri meni: izvoščik, izvošček in izvozčik, te oblike z nemškimi »Fuhrmann, Furmanu, in Furmon« ? Vendar izvoščik in izvozčik sta enako opravičeni ruski pisavi (fonetična in etimologična), izvoščeke pa so si izmislili naši korektorji in tudi pisatelji, da o tem niti ne govorim, da sem jaz meni vsiljenega popravil.
Ako pišem „s kandali, na konki, na jarmaročnem, Gubern-skih Vedomostij" i. t. d., pač vsak Človek lehko vidi, da ruske besede slovenski sklanjam, kar je vendar celo navadno; Rusi delajo celo tak, da pišejo n. pr. »Slovčnsk-ago Narod-a« in sicer le končnico s cirilico. In ne pišemo in govorimo li vsi Slovenci »rubelj«, Srbi in Hrvati »rubalj« i. t. d. ? Da se ruški izgovarja „rup", slišijo moji učenci v prvih urah, torej mi ni bilo treba pisateljeve modrosti. Ako sem zapisal „Jaroslav" nam. Jaroslavlj, zgodilo se je to, ker smo mi tej obliki od znanega nam gališkega mesta navajeni in ker se ruski tudi tako izgovarja, sklanjati pa sem ga vendar moral pravilno, Da mi g. pisatelj Se dokaže
„sklanjo operetne narave", izmišlja si tudi sam primere. Očita mi (107) gen. sing, iskusstv (od srednjega samostavnika iskus-stvo!), ali na str. 666 v Lj. Zvonu jaz govorim (slovenski!) o „akademiji umetnosti", na str. 33. ponatisa pa o stolici »istorii iskusstv«: iz obeh si je g. pisatelj sestavil »akademijo iskusstv«, katere res nikjer ni, kajti peterburška se imenuje »akademija chudožestvi.«. Nekaj izrazov, s katerimi g. pis. ni zadovoljen, zapisal sem po sluhu. Namesto »neftoprovoda« zahteva »neft-e-provod«, kajti pri mehkih končnicah je vezilo e. To jaz tudi vem, ali narodi imajo svoje muhe ter ne poslušajo šomašterske modrosti. Koliko preglavic delajo nemškim šomaštrom besede kakor »Liebe-s-qual«, kajti -s — se pričakuje samo pri moških in srednjih samost tvnikih. Tako je tudi z „neftoprovodom" in g. pis. naj primerja (Miklosich, Vergl. Gram. II, 391): konokradt, kono-vali., konovod-B, in celo (o joj pri ženskih iu moških samostav. nikih z debli na i!) kostoglodi., kostoeda, kostolonn., svinopast, zverojadina. Jezikoslovci imenujejo ta pojav „analogija", g. profesor!
Ako sem zapisal, kako mi je neki kapitan na Volgi pripovedoval, da mu je »živi tovar« najljubši, ker se sam nalaga in izlaga, je pač treba raznih lastnosti temu, ki tukaj misli na ženske, ki se prodajajo! Nekaj nepričakovanega se mi je zgodilo z „razstavo grmovja", kateri je g. pisatelj posvetil 21 vrst z raznimi neslanimi opazkami proti moji osebi. To je edini primer, kjer sem si res začel misliti, da sem se vendar zmotil, ko sem imenoval razstavo malih obrtnikov »vystavku kustaruikov«. Šel sem torej gledat v slovarje. In kaj pravi Pavlovskij (Russko --nemeokij slo vari,Kustars> (veralt.), kustarnik-b tolmači: 1. Gebüsch; 2. Kleiner Fabrik-, Stückarbeiter; 3. Krämer, Kleinhändler. Še bolj kompetentni Dalj pa pravi: kustarnik-B mel-kij, fabricnyj proroyšleniki., tkač-b bumažnychi. i šelkovvchf. tkanej, rabotajuščij doma na odim. stani.,« In tega ne ve ruski gimnazijski profesor, ki že 22 let uči rusko mladino, ter trdi (str. 137), da je »domači obrtnik = kustarj (katero besedo Pavlovskij imenuje naravnost »veraltet«), kustarnik pa je = grm !«
In še eden dokaz pisateljevih filologičnih zmožnosti. Pozabil je, da v slovenščini govorimo: Kupil sem si novi klobuk, na vprašanje, kaki klobuk imaš? pa odgovarjamo: novega. Iz-tuhtal pa je celo, da sem jaz videl v Rusiji >.žive pametno ko-rakojoče svetilnike«. Dolgo tega nisem razumel, ali v tekstu sem našel: »vidite chorugvonosce, ki nosijo »chorugve« (bandera), nekatere jako težke metalične »fonarščike« s svetilnicami, »peveie« v poljskih konrušah . . .« Sam vidi, daje to »nesmisels ali nima toliko interpretatorskega duha, da bi za metalične postavil vejico, kar paralelizem chorugvouosce, fonarščike, pevčie vendar jasno zahteva. In to je dalo pisatelju priliko, da mene smeši v 23 -f- 8 (drobnih) vrstah!
In kaj naj porečem, ako g. pisatelj posvečuje 22 vrst tiskarski pomoti od inakih (=- slov. ednakih) ter resnobno zatrjuje, da ruskih besed »od« in »inakih« ni? To se pravi vendar več nego norce briti! Res, škoda časa in papirja, da se pobija takega nasprotnika!
Nazadnje se je pisatelj zagnal tudi v veliki »Sb'ornik« (ne album!) Jan Kollär, katerega sta izdali akad. društvi »Akademicky spolek« in »Tatran« 1. 1893 naDunaji pod uredništvom prof. (takrat docenta") Pastrneka To delo, v katerem so zastopani najodličnejši češki in drugi slovanski pesniki, učenjaki in pisatelji, bi lehko delalo tudi češki akademiji čast, ali g. pisatelj ga imenuje „Rusom sovražni (!) paskil (!) na velikega pevca slovanske vzajemnosti«. Videl ga seveda ni, ali slišal je nekaj o njem zvoniti. Ako je kritik v »Filologičeskih Zapiskih« res nekaj podobnega pisal, na kar se opira g pisatelj, je edino dokazal, da češčine ni razumel. Popolnoma izmišljeno je očitanje, da sem jaz tam v svojem članku o Kollärjevi slovanski vzajemnosti »psoval« ruski jezik kot »bez duha« in trdil, da »le taki jeziki so duhoviti, kateri hranijo naglas na deblu besede«. G. pisatelj si nat vendar prečita članek, o katerem je eden iz najbolj poklicanih čeških kritikov, specijslist o Kollärju. takrat napisal da »naprosto vynika« v celem »Sborniku«, prej ko meni očita tako gorostasno — neumnost in govoriči o moji »duhovitosti«.
Moj odgovor na prve štiri članke g. Leskovca je bil je spisan, ko sta mi došla v roke še V. in VI. (Slovanski Svet, št. 13. in 14.), Novi argumenti za napadanje moje osebe niso boljši, ali odgovorim kralko še tudi na nje, da je vsak razsoden človek lehko sam oceni. Najprej osebno opazko!
G. pisatelj, ki semtertje noče verjeti, da sem bil res v Jaroslavlji in sicer na arheologičnem kongresu, pravi: »Po naši misli je kar predrznost, oglasiti se kot arheolog h kongresu, če niti ni.« Povem mu torej, da je takratnega dunajskega do-
centa Pastrnka in mene vzel s seboj na ta shod sam ruski »dej-stviteljnyj statskij sovetnik« Jagič, ki me je hotel tam seznaniti z ruskimi učenjaki. Na teh »arheologičnih« shodih namreč vse mrgoli takih arheologov, kakor smo bili mi trije. V resnici so to shodi ruskih učenjakov, ali dobili so ono ime zaradi tega, ker jih je organizoval arheolog (in sicer v najširšem pomenu te besede) grof Uvarov.
Neverjetno je, kaj si vse g. L, izmišljuje. On pravi : »Mater božjih pozna g Murko več, ker piše »neka Mati božja«. Ali ne pozna g. L. Iverske, Smolenske. Kazanske i. t. d.? Jaz vendar rabim samo navadno terminologijo. Zaničevanja češčenja Matere božje in svetnikov v mojih spominih ni. Tudi trditev, da Ruse imenujem »idolopoklonike« si je g. pisatelj sam stvarrl, kajti jaz se samo sklicujem na izrek nekega duhovniškega sina, da so prosti ruski narod klanja ikonam „kak idolu" (Lj. Zv. 1889, 461). Med tem in češčenjem svetnikov je pa vendar razlika! Sicer pa je g. L. vsaj nekaj dobro opazil, ko čestita »dr. Mahniču & Co. k takemu sobojevniku.« Tu se je dotaknil jedra vseh razločkov našega mišljenja. Jaz »sobojevnik« dr. Mahniča nisem bil in tudi ne bom, ali g. L. in vsi, ki njemu podobno izganjajo rimski biperklerikalizem, so še hujši bizantijski klerikalci. Razločujejo se pa najbolj v tern, da je pri našem narodu, ki je tisoč let zvezan s katoliško cerkvijo, bizantijski klerikalizem le igrača, rim°ki pa jako resna reč, tem bolj, če se ga izziva z ono g. pisatelju dobro znano agitacijo, ki je v zadnjem desetletju neizmerno škodila pravemu napredku pri Slovencih.
Za način, kako si g. L. izmišljuje izreke, s katerimi potem mene psuje, je neizmerno karakterističen primer s »pasjim lezenjem«. Tu med drugim modruje: »G Murkotu se dozdeva, da Rusi lezejo po pasje tudi pred ljudmi. Meni se dozdeva, da g. profesor na »Grabenu« izmika iz žepov robce.« K tem in podobnim sklepom je prišel g. pis. po tem-le odstavku mojega spisa, katerega od besede do besede stavim semkaj (Lj. Zv. 388): »na jedni iz poznejših post j [med Smolenskom in Moskvo] me je kar prestrašil berač, ki ni ual samo na kolena pred menoj, ampak tudi „čelčm bil", da sem slišal udarec ob kamen. Spomnil sem se kako me je tudi streslo, ko sem prvikrat videl v Petro-gradu Gogoljevega „Revizora" h kateremu so pribežale trgovke tožit, ali se vsaj bolj z roko dotikale tal. Tu razumeš, kaj pomeni „čelobitnaia", kakor se je zvala prošnja k carju in sploh k višjim oblastnikom v dopetrovski Rusiji. Se danes ta po naših pojmih nedostojna vshodna šega (grški xpOffÄUVSTv) ni iztreb-Ijena, v mnogih krajih še kmetje pred uradniki »čelom bijejo«; v cerkvah pa je to itak znamenje prave pobožnosti.« Jaz vendar popolnoma objektivno in mirno pripovedujem o šegi. ki se na Ruskem uradno iztreblja, in jo objasnjujem in s tem tudi opravičujem, kajti je bila povsod na vshodu navadna. Kje pa tu stoji kaj o »pasjem lezenji«? Vse to si je g. L. v svoji nevednosti in hudobnosti sam iztuhtal, kakor se mi zdi, iz grškega TCpoffHuvČŽv. Oütalo mu je še nekaj grščine v spominu, posebno beseda -/Oiwv t. j. p e s. Ali g. profesor, vsak grški šolski slovar Vam lahko pove, da se TCao(TX.ovr,(Ji? izvaja od glagola TrporauvSTv, ta pa je zloženka iz žcuvs«, ki pomeni — polj ubiti! Schenkl n. pr. tako objasnjuje 7tpocx.ov£w, etwas küssend berühren: bei den Orientalen die Sitte, dass man sich vor dem König oder überhaupt vor Vornehmen auf den Boden warf und des anderen Füsse, Knie, z. B. auch den Boden küsste.
Ta grški filolog pa je še podal „za desert najboljše", kar spada v »floh«, in za kar sem zaslužil, da mi da dunajsko vseučilišče naslov »doctor philologiae hellenicae« in]da me pošlje v — Studenec pri Ljubljani. To je namreč moj stavek: »Doma je tudi dim prijeten.« Ko pripovedujem, kako je vsakemu človeku vse domače drago, pozivam se na ta vsakemu Rusu znani izrek (Doma i dym-B prijatem.) velikega ruskega pisatelja (imenujem izrecno Gribojedova, al zdi se mi, da se nahaja tudi pri Turgenjevu). Meni je ostal v spominu iz ruskih časnikov in iz razgovorov z Rusi, vendar g. prof. na Ruskem me uči, da krivo tolmačim iz —Homerjene Odisseje „dim bližnje vasi." Od-kritorčno povem, da sem slab Grr iu da svojega izreka nisem vzel iz Homerja; torej spadejo vse ljubeznivosti, s katerimi g. prof. mene časti, na Ruse in njih velikega pisatelja.
G. L. mi je nakopal tudi carja Petra petega. Mislil bi, da je to neumna šala, ko ne bi stala za resnim stavkom: »Jed-nako krepek je g. profesor, ki laže včasih, v zgodovini.« Lehko bi se zgodilo, da stavec za črko V. (Veliki) vzame rimsko stev. v., vendar »Lj. Zvonu (1889, str. 278) stoji razločno »iz dobe Petra V.« In še dalje me podobno uči g. L., da v 18. stoletju v Rusiji ni bilo »pet vladajočih cesaric imperatric«, ampak „vsak šolski deček ve", da so bile samo štiri. Torej mu jih
moram našteti: Ekaterina I., Anna Ioannovna, Anna Leopoljdovna, Elisaveta Petrovna, Ekaterina II. Anna Leopoljdovna je bila res samo »praviteljnica« (regentka), ali menije šlo za to, da pokažem, kako se je povzdignilo prej v „tereme" zaprto rusko ženstvo po reformah Petra V. tudi s tem, da je bilo na ruskem prestolu pet žensk.
G. L. me še hoče graduirati v doktorja geografije, kajti našel je v mojih člankih to-le modrost: »Evropa je otok, obdan od morja in reke Volge, katere ni vstvaril vsegamogočui Bog, temveč rusko samoderžavije, in katera teče iz finskega morskega zaliva v Kaspiško morje, in katero je z Azovskim morjem združena po vodotoku!« In vse to je našel v Lj. Zvonu na str. 458! Nimam potrpežljivosti, in škoda bi bilo papirja, da ponatisnem iz dotične strani prvih 15 vrst, ali kdor se hoče prepričati, kako in kaj vse se da zavijati, naj si jih sam poišče. G ruskemu profesorju, ki ne ve, kakor se mi zdi, da je Petrograd (pri njem : finski morski zaliv) res zvezan s Volgo, torej tudi s kaspiškim morjem, svetujem, naj nekje poizve, kaj je »Mariinskaja sistema«.
G. L. tudi v poslednjih člankih na vse načine porablja tiskarske pomote, katere sem jaz popravil aH katere bi si lehko on sam popravil. Naravnost občudnjem njegovo zmožnost v prežvekovanju vedno istih dozdevnih dokazov, da jaz niti ruskega izgovora ne poznam. Kar 22(!) vrst je n. pr. porabil za dokaze, da jaz ne vem, da je e mehek glasnik. In kako imenitno se glasi stavek: „Vsak židovski paglavec piše pravilno ime ruskega časnika »Novoje Vremja«. In po ten- sledi 15 vrst primerov, da je moje oe = oje i. t. d. In vsemu temu bi se mogel izogniti z znanjem staroslovenščine! In vse to pripoveduje mož, ki bi hotel veljati za slovanskega filologa, pa še Miklošiševe primerjajoče slovnice niti videl ni. Ko bi kedaj le pogledal v njo, bi tamkaj v ruskem oddelku takoj zapazil, da Miklošč ruske črke prosto transskribuje, karjevsled njegove slovnice obče navadno tudi v primerjajočem jezikoslovju, o katerem ima g. prof. seveda še manj pojma. Ko bi se mu o vsem tem le kaj sanjalo, bi si lehko prihranil vse opazke o mojem oe, ie, ii (za iji, kar so tudi Slovenci semtertje pisali) i. t. d. Potem bi tudi vedel, da nam je za ruski x potreben oh. kajti h rabimo za češki in maloruski od ch različni glas. Tudi „nepričakovan, komičen način", da z apostrofom naznačujem mehke soglasnike, g. profesor, jevje-zikoslovji in v — češkem jeziku popolnoma navaden.
Dostojen vsega pisarjenja g. L. je tudi konec. Pripisuje mi izrek »Na čaj sledujet Vašej milosti« in trdi med drugim: »S stipendijem obdarjeni Evropejec Murko, kakor se zdi, je napravil po zvunanjem slab vtis, ako mu je ruski natakar ponujal »na čaj«, torej nekako miloščino.« Jaz pa pripovedujem o ruskem oficirju (Lj. Zvoii 676), ki se mi je tožil, da je Moskva »strašno draga in v vsakem kotu prosijo v gostilnici ljudje, o katerih ni vedel, kaj mu so delali: »na čaj hy sledovalo vašej milosti«. Iz vsega je vendar jasno, da so ljudje od onega oficirja — ne od mene — zahtevali »na čaj«, ne pa njemu ponujali. Takih reči ne razume samo ta, ki jih noče ali pa ima res preveč omejeno pamet. G. L. pa je hotel pri tem še hiti duhovit, da lehko na koncu meni ponudi »na čaj«. Vsak po svojem ! Ker je g. L. proti meni večkrat rabil latinske makaronizme, vračam mu jaz vsaj enega: Nemo dat, quod non — bat. Toliko enkrat za vselej podobnim nasprotnikom, Rnsijo pa čuvaj Bog takih zagovornikov!
Pripomnja uredništva. Ponavljamo, da smo ves ta „Kratki odgovor" sprejeli, na željo avtorjevo, bez vsake izpre-membe od naše strani. Naj ostane kot dokument mišljenja jed-nega izmed slovenskih rojakov, ki se ne vjema z mišljenjem drugega starejšega na Ruskem živečega rojaka. Poslednji more sedaj po novih dokazih presoditi, koliko je imel v obče in koliko v posebnosti prav ali nt prav. Obema smo dali popolnoma svobodo, da sta se izrazila, kakor jima je drago. Po svoje v svoj čas utegnemo tudi mi kako izustiti, dasi morejo čitatelji sami primerjati mišljenje dr. Murkota s programom našega lista. V interesu resnice pa konstatujemo ob tej priliki samo to-le :
1.	G. dr. Murko je napisal v svojem odgovoru, priobčenem v 4. št. »Slov. Sv.« 1897 (str. 60) tndi ta le stavek: ... V mojih člankih v „Ljubljanskem Zvonu" 1. (1889 je bilo res več neprijetnih tiskarskih pomot, ki so pa v posebnih odtiskih popravljene.«
2.	Da se ruski pravi kustarej, a ne kustarnikov, je vidno n. pr. iz članka o zvezah domačih obrtnikov (kustarej) v preodličnem ruskem mesečniku »Russkij Vestnik«, jan. 1897, ki ga moremo pokazati vsak čas in vsakomur v našem uredništvu. Te dni smo v 319. št. (od 29. nov. st. stila t. 1.) v Petiograjskein „Svetu" čitali n. pr.: »Twljskije kustarji (icycTapii) polučili zakaz« itd.
3.	iskusstv = umetnostij (ne 666, a 531 str. Lj. Zv. 1889).
■--i—H--
Ruske drobtinice
Ci> m i p v no hhtk#, rojioMv pyoa.va.
V 18. št. „Slov. Sv." priobčeno je bilo nekoliko splošnih podatkov glede letošnjega urožaja v Rusiji. Mi smatramo to reč tolike važnosti, da menimo, da ne bo odveč, če te splošne podatke popolnimo bolj točnimi datami po oficijalnih izvirnikih.
Minister-tvo zemljedelja i gosudarstvenih imuščestv (državnega imetja) podaja v svojem ,,V6stn." točne številke o letošnji letini na podstavi poročil od več nego — 6.700 zemljedelcov — dopisnikov. Številke te nič niso vesele; pač na potvrjujejo do očhidnosti te žalostne sluhe, kateri so hodili uže od maja pa do danes. Dasi so se opirali le na približnosti računov, pa vsednevne potrebnosti sveilofile so o precejšnjem nedorodu; cene na žito i moko so rastle, da je bilo kar strašno, dokler niso zašle za polovico . . .
Slaba letina — KO0/, srednjega urožaja — bila je po ofi-cijalnem glasilu v 66 ujezdib; nezadostna letina — 51°0-75°/ft srednjega urožaja — bila je v 133 ujezdih; letina nekoliko bolj nizka, nfgi je srednji urožaj —76% 90''/0 srednjega urožaja — bila ,ie v 98 ujezdih. Ti odstotki veljajo o vseh vrstah žita, ozi-mega i jirega, le turška, predstavlja nekatero izjemo, pa to rastlino plodijo le lia jugu. more biti, v j^ni tretjini Rusije, dve tretjini pa je celo ne znati ni po duhu, ni po sluhu.
Zanimive so številke, katere priobčnje vladino poročilo
0	posamičnih rtdilnih rastlinah. V evropski Rusiji je 50 guber-nij, katere so t. I. pridelale v pudih : rži — 864,614.920; uzirne pšt-nice — «7,549.7jO ; jare pšenice — 301,398.415; ovsa 465,644 025 ; ječmena — '250,520870; ajde —42,938.025; prosa — 69.792.580; turšice — 36,184.740; graha — 30,9'J5 555; v privislinskih gu-bernijiih: rži — 76,193.360; ozime pšenice — 24,081.225; jare pšenice "¿51.100; ovsa — 42,350.8001; ječmena — 22.255.200; ajde
—	3,501.200; prosa — 1,868.500; graha — 8,229.210; v kubanski
1	terski oblaslih i v stavropoljski gaberniji: rži — 5,238.710; ozime pšenice — 45,048.900; jare pšenice — 19,661.920; ovsa
—	7.527.U65; ječmena — 16,201.290; ajde — 498.500; prosa — 8,661.555; graha — 260.300.
Iz ¡eh številk vidite, da ie vsake baže žita letošnji urožaj dal še kaj lepo število pu lov. Da bi se pveživila sama Rusija, dal jej je Bog vsakega zrna še dovolj; pa vsak ve, da od jed-nega hleba nikdor ni sit. Druge potrebnosti tudi nevsmiljeno trknjo na dveri kmečke izbe, med njimi pa posebno nalogi (davki)
—	državni i zemski. Če zaostajajo ti, zaostaje ves državni stroj. Kar koli bi govorili, Rusija je bila i je še sedaj, da i dolgo še ostane zetnljedelna država. Torej prvi vir vsakega imetja je še vedno zemlja. Ne zmotimo se. da 80°/o vsega naseljenja živi pri nas še vedno od kmetijstva. Kmečki trud, kmečka roka. žuljeva roka je prav za prav istočnik blagostanja v Rusiji. Ta trud pa je letos dal le poloviuo pridelka, torej pnlovino potrebnostij zem-ljedelna matuška Rusija ne bo v silah zadostiti, kakor bi jih zadostila, ko bi. bil urožaj polen. Lakote v istinem, strašnem pomenu besede seveda ne bc, nedorod ni tako velik, kakoršen je bil leta 1891. Nedorod letošnji je nekako podoben nedoroilu 1. 1880 , ko lakote prav za prav tudi ni bilo, pa revščina selskega naseljenja se od podobnih nedorodov širi i širi. Ne jedeu tisoč kmečkih gnezd se razprši, od nedo^tatka najpotrebuiših rečij. Najprej gre iz hleva konjiček, za konjičkom pa kravica, ta redil-niea vsega gnezdeča ... Če so dobri sosedi, pomagajo od danes do zavira; če pa takih ni, si pa revščina išče svoje opore v palici beraški. katera si po vsej obširni očentjavi nabira kruha, domačij- pa ni, na vselej je ni . . .
V poslednji številki „>Kypiiajia MmmcTepcTBa Hapo/oiaro IJpo-cB-bineHia" priobeen je račun o izpitih zrelosti za 1896. 1.
Vseh razsadniknv zrelosti po vsej ruski zemlji za 1. 1896. bilo je 176. Razmeščenje gimnazij ni ravnomerno. Na Petrograj-ski. Moskovski i Varšavski okrog spada 75 gimnazij, na vsedruge pa 100 i jedna na turkestanski kraj. Vladnih gimnazij je bilo 166, cerk<>vnih pa (nemških) 5 i zasebnih tudi 5, 3 v Petrogradu,
2	pa v Moskvi. Zasebna inicijativa v klasičnem ;rednjem tia-obraženju je torej v Rusiji še kaj slaba. Izvira to menda od raznih strogosti j, katerimi vlada obstavlja zasebne gimnazije. V 8. razredu vseh gimnazij za 1. 1896. je bilo 3.867 učencev. K njim moramo priilsliti še 362 eksternov A mnogim se ni posrečilo, da bi došli do zrelostnega izpita. V vladinih gimnazijah odrekli su 70 učencem za „malovspešnost učenja v poslednjih razredih gimnazije", jednemu pa za „nravstveno nezrelost". V zasebnih i cerkovnih gimnazijah ni bilo dopuščeno k maturi 8 učencev. Iz eksternov je dobilo odpoved 19 mladenieev, 14 mladenieev pa dobrovoljno ni prišlo na izpit, torej vseh eksternov
je odpadlo 33. Iz :i62 eksternov je torej došlo do mature le 329, iz kojih je izpit okončilo vspešno samo 177 mladenieev, propadla je torej blizo cela polovina. Iz 3.621 učenefv državnih gimnazij, dopuščenih k maturi, propadlo je 136 učencev, v cerkovnih pa 5, v zasebnih pa 0; tudi v kazauskem i zapadno-si-birskem okrogih i v Turkestanu priznali so vse učence zrelimi.
Glavni lapis offensionis so pri nas vselej bili i so tudi 1-1896. ostali pismeni izpiti. Vseh 136 učencev, provativših se v državnih gimnazijah, dobilo je v ohšči složnosti 380 nezadostnih odmetek, iz njih 308 na, pismenih, 72 na ustnih izpitih. 152 eksternov, r eudačno okt nčivših svoj izi it, dobilo je 408 nezadostnih odmetek, iz njih 342 na pismenih, 66 pa na ustnih izpitih.
Kakor učenci državnih gimnazij, tako i eksterni pi knzali so svojo nevspešnost jednoglasno najprej po latii skem jeziku. Iz 408 nezadosti ih odmetek eksternov spada na latinščino 107, a iz 3*0 nezadostnih odmetek učencev državnih gimnazij vzela si jih je latinska premortrost 113 Zatem gre pri učencih državnih gimnazij matematika s 104 nezadostnimi odmetkami, pri ekster-nih pa ruščina s 93 nezadostnimi razredi. V luščini pa tudi učenci državnih gimnazij niso nepogrešni, a dobili so čelih 65 nezadostnih odmetek Poročilo rriinistersko v tem obziru posebno »hvali« mladino stolično (Petrograjsko), Katera, no mucth rpa.mothoctii, gre kar rakovo pot . . .
Vozrasta (let) so bili pa ruski abiturijenti prošlega leta takega: 20 i več let imelo je na svojih plečih 51, 4°/0 osmošolcev, 19 let pa-- 26, 3°/0; torej vseh učencev, starših 19 let i podvrg-ših se maturi, bilo je 77, 7%, mladenieev 17tetnega vozrasta pa je bilo jedva 4, 3°/0. V starih časih so pa v Husiji celo-vseučilišče končavali, ko jim je minulo — 16 leti... Inde lacrimae i še marsikaj drugega — — —
1/. 3.796 abiturijentov 1. 1896, udostojenih „arrecraTa «p-fe-jiocth", izbralo i je vseučilišča, da bi v njih nadaljevali svoje nauke, 3.246 mladenieev, kar daje v odstotkih ravno 85, 5 V visoke specijalne učne zavode je pa udarilo 478 mladenieev, ali 12, 6 proč. vseh maturantov. 479 mladenieev izbralo si je praktično pot, 6 abiturijentov pa ni nič moglo povedati, Kaj da bodo delali v bližnji bodočnosti. Iz teh, kateri so si izbrali univerzo, jih je največ krenulo na juridično fakulto, 1095 oseb, t. j. 33, 73 proc. Medicinski oddel si je vzelo 1006 dijakov, kar bo 31 proc. Torej sta si pravoslovje i vračevanje (zdravljenje) vzela 6i. 73 proc. zrele mladine. Fiziko-matematieni oddel sije prednaznačilo 915 mladih ljudij — 28, 19 proc., a zgodovinsko-jezikoslovnemu oddelku ostalo je le 5 proc. vse zrele mladine 1. 1896. Iz 478 mladenieev, kateri so izbrali si visoke specijalne učne zavode, ustavilo se je 64, 4 proc. na tehnologičnih institutih i na institutu inženirjev komunikacije; le 55 abiturijentov izbralo se je v visoke selsko-gospodar^ke šole, kar je = 11, 3 proc. Našli so se taki modrijani, kateri menijo, da klasične gimnazije nimajo več svoje raeson d'eter, ker dajajo 5 proc. historiko-filologov. drugim učenim vetvicam pa klasična podstava neki ni potrebna; jaz pa menim, da je tukaj velika zmota, katera se poravna tem prej, čim prej si pridobi med ruskim inteligentnim občinstvom splošno veljavo : sutor ne ultra crepidam ... Božidar Tvorco v.
'i i--
Drolotine.
Pokojni Vaclav Šilhavy, češki rodoljub in sladkorni tovarnar v Vysokem Mytu, je zapustil svoje imetje, 60.000 gld., Češki Akademiji in za dijaške štipendije (po 900 gld. na leto); do smrti bode uživala dohodke od tega imetja njegova vdova.
Ruski krožek na Dunaju, ki je čitateljem znan, ima svoje vaje v posebe najeti sobani: I. Himmelpfortgasse, 19.
■—-I—H-
RAZGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
a) slovenske dežele.
Kranjsko. Ljublj. občinski sovet je 1. dee. imel sejo nalašč v ta namen, da je izrekel ostro obsodbo o razdivjanem postopanju nemških strank in njim po-služne druhali pred odstopom Badenijevim. Zupan
Hribar je rekel, da Slovencem ni treba žalovati po B*d. ministerstvu, ker je Slovence poznalo tako malo, kakor malokatero pred njim. Niti za pomočno akcijo v Ljubljani ni kazalo »ikake blagohotnosti. Njegov odstop pa daje misliti. Zgodovina parlamentarizma ne pozna take podivjanosti, kakoršna je bila poslednji «as v Dunajskem drž. zboru. Zgražati se moramo nad vzroki takega bosnenja. Badeni je imel le besede — dejanj ni še bilo — da hoče postati pravičen Slovanom, in uže so uprizorili zastopniki nemškega naroda tako osfrudno vedenje v drž. zboru. Ob razpravi kolonijalne politike v Nemčiji, so nekateri govorniki naglašali, da se je treba bati neke vrste nemške kulture v Afriki. In jaz moram reči, da utegnejo do slabega mnenja o nemški kulturi priti tudi civilizovani narodi Evrope, <;e se bode kazala tako kakor sedaj v našem drž. ■ zboru. In vendar so ti surovi isbruhi, ki so se zanesli tudi na cdsto, vrgli Badenij. ministerstvo. Nemška in nemškutarska mesta pa prirejajo v namen zmagoslovju demonstracije, pri katerih se insultujejo Slovani, in se jim škoduje na imetju. Čas je torej, da 'se oglasimo tudi mi. Nato se je sprejela po dr. Tavčarju predložena resolucija: »Občinski sovet dež. stolnega mesta Ljubljane izreka najglobokejše obžalovanje radi neču-venega, vsem zakonom omike in dostojnosti nasprotujočega postopanja zjedinjenih levičarskih poslancev nemške narodnosti, s kojim se je v drž. zboru onemogočilo vsako delovanje ter lahkomišljeno v naivečo nevarnost postavil parlamentarizem in konstit.ucijona- . lizem v naši državi, in s kojim se je konečuo v najhujšo nevarnost postavila tudi država sama in nad njo vladajoča presvetla dinastija. Obč. sovet — dasi v tJm trenutku, kakor vsa znamenja kažejo, praznuje svojo zmago tisto parlamentarno klativiteštvo, ki je imelo svojo glavno in jedino moč v pobalinski surovosti, s kojo je za vse čase osramotilo nemški narod in njega kulturo — izreka svoje tvrdno prepričanje, da radi tega ne izgube poguma slovanski narodi in njih državnozborski zastopniki, ter pričakuje, da bodo ravno ti zastopniki v bodočih žalostnih dneh, koji utegnejo pretiti avstrijskemu Slovanstvu, solidarni, in da bodo toliko časa neustrašljivo in vstrajno se bojevali, dokler ne pribore svojim narodom tiste jednakopravnosti, bez koje ni misliti na srečno prihodnjost naši državi.
Potem izreka resolucija čestitanje predsedništvu drž. zbora, zlasti Abrahamoviču, radi možkega postopanja, in pričakuje, da ostanejo solidarni i v bidoče Slovenci, Čehi, Poljaki.
V takem smislu se je odposlala tudi brzojavka županu v Prago in Lsvov. Govorili so dobro ob tej priliki dr. Tavčar, vit, Bleiw ns, dr. Gregorič.
»Slov. Nar.c pozivlje slovenske občine, naj posnemajo zgled. Ljubljane, da dokažejo, da hočejo biti Slovenci zvezani s slovanskimi brati v boju, kateri jih utegne čakati. Novo Mesto se je takoj v tem smislu odivalo.
»Slov. List« pa ob tej priliki opominja kranjske slovenske stranke, naj pokažejo zgled solidarnosti tudi in najprej doma.
Adolf Ivaaovič pl. st. Dobrjanskij, c. kr. dvorni sovetnik, očak avstro-ogerskih Slovanov, genijalni mi-slitelj, skušeni državnik in politik, zasluženi dejatelj toliko za naše skupno cesarstvo, kolikor za Slovane v obče in avstro-ogerske Slovane posebe, — ta slovanski genij praznuje v dan sv. Nikolaja po starem ko-
ledarju, t. j. 18. decembra t. 1. svoj 95. rojstveni dan, kakor običajno, na tihem v Insbrucku, kjer prebiva uže mnogo let. Dasi je bil lani obolel opasno, zdrava čvrsta narava ga je še ohranila obilim štovateljem na radost, Slovanom pa v tolažbo, da jih še poučuje, svari in vodi k pravim ciljem. Program, ki ga je on razvil uže za Bachove dobe in 1861 na madjarskem dež. zboru, dalje po dragih potih, je tak, da bi bil uže rešil Avstro-Ogersko in njene Slovane iz tistih stisk, ki se ponavljajo, in katere so monarhijo tudi sedaj spravile v veliko krizo. Slovanski soparatisti ga v svoj čas niso poslušali, no dejstva kažejo, kam so zabredli, in kam jih tirajo tuji vplivi . . . Toda ob tej pr liki ni čas za rekriminacije ; najnesebičniši slovanski dejatelji uvažujejo besedo Adolfa Ivanoviča in se radujejo, da ga jim je Previdnost ohranila do današnjega dne. Pozdravljali ga bodo v dan njegovega rojstva od blizo in daleko; v smislu teh blagih želj kličemo tudi mi: Eort cb HaMH! Tebi, prezaslužni starček : Mrmran .ntTa !
Dr. Jakob Missia, dosedanji knezoškof Ljubljau-ski, imenovan je, kakor zatvrjujejo v obče, naslednikom pok. dr. Al. Zorna, t. j. knez >m in velikim škofom goriškim, s tem pa metropolitom ilirskim, pod katerim so škof Ljubljanski in škofje skupnega Primorskega. To povišanje cerkvenega dostojanstvenika Missie po-menja nadaljevanje prutislovanskega sistema med Slovenci. Missia in Mahnič sta soglasno delovala na Slovenskem, Mahnič je zato dobil škofijo, Missia pa nad-škofijo. Sedaj je 10 let, odkar je bil knezoškof Missia sestavil pastirski list, ki so ga bi'i podpisali škofje ilirske metropolije. V teh 10 letih so razdevali slovenski narod sosebno na Kranjskem in Primorskem in ga razdevajo do današnjega dne. Kolikor ni mogel moči Slovencev in istrskih Hrvatov v teh deželah oslabiti in uničiti politiški vpliv neposredno, pomagal si je jeden in isti nepremični politiški sistem z višo katoliško hierarhijo, in med to ima z Mahničem vred dr. Missia za ta sistem najveee zasluge. Slovenci so pohlevne oveice in dušice; to je pokazalo poslednje desetletje na Kranjskem. Nekoliko bolj tvrde kože so Slovenci na Primorskem, kjer so sicer ubožniši. pa v večih borbah z nasprotniki in pri veči zavesti o vrednosti svojega. selišča v nasprotju svojega furlanskega soseda, tlačana v obliki kolona. Na Primorskem je pa doslej radi starih tradicij in zvunanje politike politiški sistem toliko hujši proti Slovanom. No, doba plačila je prišla za zasluge na Kranjskem, in knezoškof Missia bode kot knez in veliki škof nadaljeval svoje delo na Primorskem, zajedno kot metropolit i nadalje vplival na Kranjsko. Sistem jo je — po svojih mislih — dobro pogodil, da je s povišanjem za sistem zaslužnega cerkvenega dostajanštvenika zajedno sebi delo olajšdina Kranjskem in na vsem Primorskem. No, stvar je jasna in pride še drugod tudi v našem listu na razgovor.
b) ostali slovanski svet.
Slovani v Krakovu. V nedeljo, 12 dec., so imel nekateri slovanski zastopniki in rodoljub nekak shod v Krakovu. Med udeležniki so bili: dr. Pacak, dr. Brzo-rad, dr. Stranskv, dr. Slama, Skala, Hrvata Biankini in Vukovič. Na kolodvoru so jih pozdravili župan Friedlin, zastopnik krščansko-socijalne stranke dr. Dobija in zastopnik akad. mladine Rjidl. Občinstvo je došleci odu-ševljeno sprejelo, ženske so jih posipale z venci. V soko-
lovni (dvorani sokolski) se je zbralo kakih 4000 ljudij iz plemstva, meščanov, trgovcev, obrtnikov, kmetov, dijakov. Predsednikom so izbrali drž. posl. dr. Weigla, častnimi predsedniki pa Pacäka, Brzoräda, Stranskega, Biankinija in Vukoviča. Brzojavno so se poklonili cesarju. Posl. prof. Sokolovski je govoril o pol. položenju in pohvalno omenil zvezo Slovanov z nemško kat. stranko ter je povdarjal, da v sedanjem boju ne gre za nič drugega, kakor za jed-nakopravnost.
Shod jo častil zlasti Cehe in Hrvate. Poslali so tudi brzojavni pozdrav dr. Ebenhochu. Sklenuli so naslednje resolucije:
Opiraje se na drž. osnovne zakone, katere je po-tvrdil vladar s prisegami, sezivljemo se na pravo k življenju in kulturnemu razvoju, sezivljemo se, kakor ravno-pravni prebivalci jednakih prav z drugimi narodi, ker plačujemo jednake davke in dajemo jednaki davek v krvi. Izrekamo priznanje vsem poslancem, kateri^so bili v dfž. zboru solidarni, ino jih pozivljemo, da bi vstrajali na osnovah, izraženih v adresnem načrtu, in to v interesu slovanske vzajemnosti in v interesu politiškem. Izrekamo pa poleg tega grajo vsem poslancem te dežele, kateri izdavši volilce, so se držali vragov Slovanstva, kateri so z nasiljem in divjostjo uničili parlament ter izročili ljudstvo absolutizmu.
Stremimo k razširjenju prav ustavnih, sosebno pa k razširjenju avtonomije s pravičnim popravljenjem volilnih redov.
Socijalni demokrati so hoteli demonstrovati, no ni se jim posrečilo.
Zvečer je bil banket. Slovanske novine proslavljajo ta sestanek ter se nadejajo boljšega v bodočnosti. Nemški listi pa z nekako nevoljo opisujejo dogodek, smešijo ga kot nezaresno burko in se jeze sosebno radi Poljakov. Tem očitajo, kakor da bi si bili ohladili jezo s tem, da so povabili Čehe in Hrvate v Krakov. Zajedno omenjajo, da se shoda ni udeležil noben Malorus.
Dunaj. Tu so začeli Čehoslovane prosledovati na razne načine. Veselico, katere so hoteli prirediti v jed-nem gledišču, so morali odpovedati, ker se je videlo, da se nekaj kuje in snuje proti temu. Nemški dijaki terorizujejo gostilničarje in kavarnarje, da bi ne imeli čeških novin, in da bi jih odstranili, kjer jih uže imajo. V obče naj bi ne dajali Čehom prostorov za društvene zabave in druge svrhe. Čehi mislijo, kakö bi se ubranili takim naskokom. Mislitelji in dejatelji slovanski so jim uže davno kazali sredstva in poti; morebiti jih sila primora za kak odločilen korak. Nemci dajejo dejanskih zgledov zato.
Tu je bil nemški ljudski shod (12. dec.), katerega se je udeležilo kakih 6000 ljudij. Udrihali so po dr. Luegerju in zažugali, da na Dunaju izpodmaknejo kršč socijalce. Znani Schönererjanec Türk je povdarjal, da je treba zahtevati ločenje severnega dela Češke od južnega dela, in da si morajo Nemci v Čehah zasnovati svojo stolico, ločeno od Prage, in da se nemško vseučilišče iz Prage premesti v to stolico. Neki dijak (Rakuš) je tvrdil, da dijaki ne potrebujejo Luegerjevih naukov, in je zaklical: »Proč od Rima!« Wolf, kot predsednik društva avstrijskih nemških nacijonaleev, je predložil posebno resolucijo, tvrdivši, da so dolžni Nemci dati podstavo politiškemu in nacijonalnemu obstanku ; vsled tega zahteva v resoluciji: 1. Bezuslovno takojšnje odstranjenje jezikovnih naredeb in takö zvane Lex Falkenhayn'ove, katera krči svobodo drž. poslan-
cev v zbornici. 2 Da odstopi sedanje državnozborsko predsedništvo. Naj vlada predloži poseben jezikovni zakon in v tem naj se na prvem mestu določi nemški kot državni jezik. To naj bode prvi korak k spo-razumljenju z Nemci. Poslednji pa zahtevajo izvršenje takö zv. Linškega programa, v katerem zahtevajo Schö-nererjanci, da dobi Galicija in Bukovina posebno mesto zunaj drž. zbora, da se Dalmacija 2opet pridruži Hrvatski. Vse točke so se sprejele, in naposled so, kakor običajno; zapeli: „Die Wacht am Rhein."
Klub avstrijskih narodnosti] na Dunaju je 1. dec. t. 1. sprejel naslednjo resolucijo: Radi sedanjega politiškega položenja, pride, kakor se kaže, v najbliži bodočnosti v tostranski polovini cesarstva do jezikovnega zakona ali pa do novih pogajanj z Nemci in Čehi, in pri tem se utegne v Badenijevih jezikovnih nared-bah obsežena izključnost dvojezičnosti odstraniti ter uporabiti princip jednojezičnosti in dvojezičnosti, pri čemur naj bi služila analogija poslovnega jezika občin. Glede na to spominja Klub avstrijskih narodDt)stij nato, da ta dvojni princip in pa analogija občinskih jezikov v koncu koncev dejanski dovaja do — zalvor-jenih jezikovnih ozemelj, torej k nečemu, kar hočejo doseči Nemci na Češkem. Zatorej pripada poslancem vseh slovanskih narodnostij in vseh pravičnih strank zadača, zahtevati, da se po istih principih jednojezičnosti in dvojezičnosti postopa v vseh narodnopome-šanih deželah. Pri tem pase ne sme prezirati, da kak jezikovni zakon nikdar ne izcrpuje člena XIX. avstr. državnih osnovnih zakonov, ker narodi kot taki ostanejo tudi potem bez nacijonalne zaščite, ker ostanejo bez specifičnih nacijonalnih zastopov.
Ta resolucija, kakor je dovolj razvidno, ne odo-bruje samo jezikovnega zakona, in naj bi bil ta še toliko dober; če pa se uže sprejme, naj ne velja le za Češko, temveč za vse narodno pomešane pokrajine. S tem hoče resolucija Čehe opozarjati na »obče poroštvo« avstrijskih Slovanov, katero ne dovoljuje, da bi se Čehi sami pogaja.i z Nemci ali zavezali se za jezikovno uravnan;e na Češkem, event. tudi na Mo-ravskem ali Sileškem. Opozarja pa, da kriterij, ki ga hočejo rabiti Mladočehi pri eventuvalnem pogajanju z Nemci, je jako opasen, ako se Čehi in ž njimi drugi Slovani ne potegnejo za jednako uravnanje vseh dežel. Naj se Čehi ne motijo, takö jih opazarja resolucija, češ, da z dvojnim principom jednojezičnosti in dvojezičnosti rešijo domovino od zatvorjenega nemškega ozemlja ; ne, nikakor ne! Kajti jednojezičnost ostane de-lavniša, nego dvojezičnost. in jednojezičnost naposled zmaga v toliko, da se tekom časa izgubi moč dvojezičnosti. Ako je pa to resnica, potem ne ostane drugega, kakor ista dva principa vvesti v vse pomešane dežele; le takö se potem tudi Slovani polagoma raz-dele na jednojezična ozemlja, ki se morejo po načelu združevanja vsake narodnosti konečno organizovati v smislu nacijonalne avtonomije. Z našega stališča tak razvoj stvarij ne m ore biti korekten, ker bi narodi le po ovinkih dosegli nacijonalno avtonomijo, katero jim po stvarni logiki čl. XIX. drž osn. zakonov zagotavlja uže naprej. Z našega stališča bi se morala izvršiti najprej narodna samouprava, in jezikovna jednako-pravnost bi se potem pravilno določila kot vključek nacijonalne avtonomije. Le radi tega, če uže pride do kakih zgolj jezikovnih določeb, treba je zahtevati vsaj toliko, kolikor je izrečeno v tu navedeni resoluciji.
Jasno je potem, da v takem slučaju bi morali Čehi zahtevati izvršenje ne v dež. zborih, temveč izključno v državnem zboru, ker le potom tega zbora bi mogli Slovani, specijalno Čehi vseh dežel, Malorusi, Slovenci in Hrvati doseči to, kar hočejo doseči Nemci na Češkem. 0 tej stvari govorimo še na drugem, mestu.
Češko. V. J. Hlavač, profesor glasbe pri Petro-grajskem vseučilišču, vrnul se je po 27 letnem častnem delovanju v svojo češko domovino, kjer priredi v različnih krajih več koncertov.
Poljaki pri Kadeniju. Dne 16. dec. je šlo kakih 250 Poljakov k Badeniju v Busk, kjer prebira sedaj. Nagovoril ga je člen gospodske zbornice knez Adam Sa-pieha. Rekel je, naj mu bode v tolažbo, da je z aktom pravičnosti nasproti Čehom zajedno povgzdvinul prapor jednakopravnosti narodov avstrijskih. To pa ni boj proti Nemcem, kakor dokazajejo najbolje pristaši nemške katoliške stranke, katera se drži načel desnice. Poljaki se bodo držali desnice. Poljaki in drugi Slovani kažejo Badeniju svoje priznanje. Badeni je odgovoril, da on je hotel polagoma izvršiti princip narodne jednakopravnosti in pa razvijati avtonomijo. Pravičnosti ni on razumel potiki zakonov, temveč v soglasju prošlosti v sedanjostjo. Hotel je Čehe na pot, na kateri so uže Poljaki, no ne na stroške Nemcev. Nemcem ni niti trohice njih prava odtegnul. Jezikovne naredbe odgovarjajo potrebi obeh narodnostij in pravičnosti, one uničujejo antagonizem. Jezikovne naredbe se morajo izpremeniti, na to se ne sme zgoditi na škodo drž. interesov. Te naredbe niso bile vzrok viharja, temveč le posledica viharja. On misli, da se pomirijo Nemci, in potem nastanejo zopet pravilne parlamentarne razmere. Poljski klub se je zvesto držal Badenija, on sam pa je kriv, da nastajejo hudi časi za Poljake. Milost cesarjeva za Galicijo presega vsako predstavljenje. Naposled je izrekel željo, da bi ga zopet sprejeli v svoje vrste za sotrudnika.
Poljaki pa Mladočehi. Po slovesnem vsprejemu v Krakovu prišlo je nekoliko Poljakov v mejno moravsko mesto Prerov, kjer so jih sprejemali oduševljeno, kakor Čehe v Krakovu.
Najnovejše od Nemcev v Čehah. Doslej so zahtevali samo zatvorjeno ozemlje, po dogodkih Praških pa zahtevajo zase tudi svoje posebno glavno mesto, n. pr. Liberec (Reichenberg). Tu sem naj bi premestili Praško nemško vseučilišče in vse učne in kulturne zavode, kolikor služijo v Pragi Nemcem. Hočejo pa sedaj ne le kako nacijonalno avtonomijo, temveč tudi politiško ločitev, torej popolnoma analogno, kakor tirolski Italijani svoj Trentin. Morebiti pa se uže boj6, da bi kak državnik vendar hotel oprijeti se principa nacijonalne avtonomije, pa izvesti jo ne le na Češkem, temveč v vseh deželah za vse narode.
Badeni pa Malorusi. V Kaluši v Galiciji so Malorusi zbrali se k bogosluženju sosebno kmetje, da bi se zahvalili, da je odstopil Badeni. Iz tega je razvidno, kako sodi maloruski narod o vladanju Badenijevem.
Ogersko. Banlfyj"eva vlada je pripravljala predloge za provizorij dalje časa tudi za slučaj, da bi v tostranski polovini ne sprejeli provizorija ustavnim potom. Predloge, ki se ne dostajejo kvote in banke, so samostalno zasnovane, kakor da bi se Ogerski ne bilo ozirati na našo polovino. Košotuvci pa so začeli delati vsled tega, da se provizorij tostran ne sprejme potom parlamenta, po svojem programu, torej v smislu, da bi Ogerska dobila svojo banko in določila sama kvoto,
imela tudi ločeno armado itd., z jedno besedo, da bi bila Ogerska s to polovino združena le po personalni uniii. No, na Ogerskem uganjajo radikalne stranke le komedijo,naposled se zgodi, kakor predlaga vlada, poslednja pa radi radikalne stranke dela v strašilo na zgorej, v poslednjem času tudi v strašilo tostranskih strank, ki se protivijo krivičnemu razdeljenju skupnih bremen.
Sprejeli so v madjarskem zboru tudi vladno predlogo, po kateri naj se rabijo krajevna imena javno samtf v tisti obliki, v katero jih je postavila madjari-zac-ija. Le v šolskih knjigah bodo smela stati v oklepu poleg skovanih madjarskih tudi domača stara, imena iz jezikov raznih narodnostij. Saksonci in Romunci se pa takemu madjarjenju jako upirajo in se bodo i nadalje p roti vili. To stvoré gotovo tudi Srbi, Slovaki, v obče vse nemadjarske narodnosti. Komično je, kakó tostranski nemški nacijonalci kažejo sedaj svojo nevoljo proti madjarjenju nemških imen; da pa so Nemci popačili in prekrstili tisoče slovanskih krajevnih imen, in da jih pačijo z Italijani vred tudi danes, kjer morejo, o tem nočejo slišati ničesar. Krivica pa ostaje krivica tu in tam, le da šovinisti merijo z jednim vatlom za se, z drugim pa drugim narodom.
Predložila je vlada tudi zakon o delavcih; a ta je tak, kakor da bi živeli za časa Rimljanov, ko so podjetniki svobodno ravnali s sužnji. Zlasti delavci na kmetijah naj bi bili v največih kleščah nasproti posestnikom. Ni se treba čuditi, če se delavci s protesti postavljajo po robu takemu zakonu.
Posl. Enyedy je v zbornici poslancev utemeljeval in potem predložil, da bi vlada : 1. zbrala podatke in dokaze, ki se potrebujejo za osnovanje ogerskega občega carinskega tarifa in za pogodbo carinskega tarifa z Avstrijo, 2. da zasnuje načrt avtonomnega carinskega tarifa, 3. da se v ta namen sezove enketa kmetov, obrtnikov pa trgovcev, da se izjavijo o svojih interesih v pogledu na tako pogodbo.
Po takem Madjari hočejo zaresno gospodarski ločiti se popolnoma od tostranske polovine ; no, o tem bodo govorili narodi tudi iz te polovine, ne le Madjari. Sicer pa je Apponyj dokazoval, da ni umestno ločiti se uže sedaj od Avstrije, dasi ima Ogersko svobodo zato.
Zakon za pomadjarjenje krajnih imen je sprejela tudi magnatska zbornica.
Madjari delujejo nato, da bi Vatikan uničil prepoved liturgiie na madjurskem jeziku za maloruske unijate; v ta namen agitujejo med temi unijati in katoliškimi škofi.
Rusija. Turčija je Rusiji dolžna še mnogo milijonov od poslednje vojne. Rusija je mirno čakala; sedaj pa, ko vidi, da se oborožuje in naročuje Turčija orožje v Nemčiji, zahteva Rusija, da jej začne vračati dolgove zlasti iz tistih zneskov, ki jih bode dobivala od Grške za odškodnino po vojni.
Posebna komisija pri naučnem ministerstvu pretresa vprašanje o vvedenju higijene v število obče na-obraznih šolskih predmetov Za zdravstvene stvari in potrebe pa hoče;o zasnovati celó posebno ministerstvo, in če se zgodi to, bode imela Rusija prva v Evropi tako minist-rstvo.
V Petrogradu je Slav. blagot. obščestvo praznovalo 50 letnico vojaškega službovanja Slovanom znanega slavnega junaka M G Černjajeva. Obščestvo ga je oslavilo s posebno laskavd adreso.
Na carski ukaz se je v vedla po vsej Rusiji zlata veljava, ki radi tega zasluži ime ne le veljave, temveč
tudi dejanske vrednosti. Papirnati rubelj je dolžna ruska državna banka vsak čas zamenjati z zlatim denarjem bf z najmanišega skrčenja na njegovi, s črkami določeni veljavi. Rusija se je dolgo pripravljala bez posebnega šuma in sedaj je nakrat razglasila svetu faktum, s katerim se je tudi v pogledu na kakovost in vrednost denarja postavila v vrsto prvih in finan-cijalno najbolje urejenih držav.
Namesto Mohrenheima, ki je bil več let poslanik v Parizu, in ki pride sedaj v državni sovet, je Imenovan Urusov. — Izvoljskij je uže šel na svoje mesto na Bavarsko.
Turčija pa Grška ste vendar prišli do sklepa miru. Mirovna pogodba obseza več toček in natansko določuje izpremembe mejnikov v Tesaliji, vsoto od-škodninp, ki jo mora plačati Grška Turčiji itd.
Nemčija. V nemškem državnem zboru razpravljajo vladno predlogo o novih stroških za vojno mornarico. nov pravdni red za vojaštvo ¡ta. Nemčija h'>če postati mogočna velesila tudi na morju in zahteva sedaj velikih žrtev, kako milijardo za nove velike vojne ladije S tem kaže Nemčija, da hoče i v bodoče stopati ne le v hrambo, temveč tudi v ofenzivo po raznih krajih sveta, in vse kaže, da tiče v tem veliki načrti, ki bodo kedaj dajali opraviti po suhem in mokrem tudi Rusiji. Severovstočni kanal se je sezidal z velikanskimi žrtvami gotovo tudi proti Rusiji. Sicer pa se Nemčija zaresno pripravlja za veliko ekspanzivno delo tudi proti jugu in jugovstoku Evrope in ne le po drugih svetovih.
Bismarck je objavil tudi svojo sodbo o letošnjem sporazumljenju Avstro-Ogerske z Rusijo. Pravi, da ta dogovor ni zasluga kakega diplomata, temveč zveza se opira na trajne skupne interese obeh velesil, in le to daje veljavo novim odnošajcm obeh držav.
V	nemškem državnem zboru je bila debata tudi o avstrijskem notranjem položenju. Očitali so zunanji vladi, češ, da je preindiferentna nasproti sedanjim boj em in stiski avstrijskih Nemcev : vlada naj bi vendar vplivala na Avstrijo, n. pr. tako, kakor za Hohenvvarta, katerega je bil vrgel Bismarckov vpliv. Drž. tajnik Biilov pa je odgovoril, da je svobodno misliti vsakomur, kakor mu drago, vlada pa se ne more vmeše-vati v notranje stvari take važne zaveznice, kakoršna je Avstrija. Jeden poljskih poslancev je omenil, da v Avstriji je vsaj velik del jednakopravnosti podeljen tako, da bi mogla ta država v zgled biti kaki drugi državi; meril je na Nemčijo, ki tlači poljsko naseljenje.
V	drž. zboru so tudi 16. dec. pretresali notranji položaj Avstrije. Antisemit Forstgr je povdarjaT, da narodnost (Volkstum) gre nad državo in celo monarhijo. Cesar Viijem I. da je nekdaj priporočal cesarju Fran Josipu, naj bi ščitil avstr. Nemce. Sedaj da je čas, spominjati ga na to. Kako more imeti zveza z Avstrijo kako vrednost, če pa proheja gospodstvo k drugim, Nemcem neprijaznim narodnostim? Poslanci da niso samo zastopniki Velikonemčije, temveč nemškega naroda v skupnosti. Oni da se drže stališča, katerega se je držal leta 1866 »National-Verein«. Ako se je govorilo o veči Nemčiji, vidijo ti poslanci večo Nemčijo ne v Južnem morju, tem-vež v najbližem sosedstvu. Posl. Lieber pa je obsojeval revolucijo v parlamentu in na ulici. Ravno tisti, ki tožijo o pritiskani narodnosti, tlačijo isto narodnost v Nemčiji. Dokler se velikonemški državljani pritiskajo z vsemi sredstvi, naj molče o simpatijah. Gr. Limburg-Sirum je pa
rekel, da tudi konservativci velikonemški simpatizujejo z avstr. Nemci, a ti da najbolje stvore, da izkažejo tudi svojemu cesarju nemško zvestobo, in da ne skušajo vladne sile spraviti v parlament. Cegielski je pa povdarjal, da avstr. Nemcem se nikakor ne godi tako slabo, kakor Poljakom v Prusiji.
Nekako slovesno je odpotoval piinc admiral Henrik, bratr cesarja Viljelma, na Kitajsko, k;er si hoče prilastiti posebno luko in okolico iste luke. Hoče se utvrditi tudi v Aziji. Bismarck odobru e to novo prekomorsko veliko-nemško politiko, in cesar Viljem je najbrže od radosti, da soglasuje Bismarck z njim, obiskal nepričakovano starega kancelarja.	"
Društva nemških buršev v Avstriji pošiljajo-svoje zastopnike v Velikonemčijo, da na posebnih shodih sklepajo zveze med iiemškimi in avstrijskimi »bur~ v šenšaftami«. Takö se je je zgodilo sedaj v Monakovem. Kakö pa se vedejo slovanski vseučiliščniki ? V kakih zvezah so pa oni ?
Pruska in protestanska propaganda. Schönerer in Wolf sta v Avstriji leto za letom pripravlja'a nemško dijaško mladino za pruskonemški program. Od začetka sta se ogrevala tudi za antisemitizem, potem pa, ko se je t? združil s krščanskimi socijalci, sta začela vedno bolj napadati poslednje in zajedno mahati po katoliški cerkvi. Tako slabita sedaj antiseraitsko gibanje, krepita pa toliko boij nemški nacionalizem in — liberalizem. Danes se naravnost dobrikata židov--skim liberalcem, in dijaštvo nemško hodi za njitna ob vseh metamorfozah. V najnovejši čas kličeta odločno: Proč od Rima! Prestop k protestantizmu!
Naravnost navajajo nemški prusofili, da prote-stantizem pospešuje nemško narodnost, da jo ščiti od tujstva
Treba je pridati, da vseučiliščniki in tudi srednješolci prisezajo uže na zastavo pruskih agitatorjev.
Slovanski dejatelji so tu in tam kazali le na unijo z Rimom in na primernost grško-slovanskega obreda med Slovani, in uže so jih izdavali latinizatorji. Radovedni smo, kakö se bodo vedli privilegovani rimski katoliki nasproti nemški prusko-protestanski propagandi.
Romunsko. Že ni davno, ko so Avstro-Ogerski Židje proslavljali romunsko vlado radi približevanja k Avstro-Ogerski. Sedaj pa jim nakrat ne ugaja ta vlada, ki se hoče držati i nadalje zakona, da bi se Zidje na Romunskem ne jemali v vojake, temveč smatrali se za tujce, zato pa plačevali vojaško pristojbino. Ko so se Židje radi tega vedli nespodobno in izzivno, začela se je kazati huda nevolja Romuncev proti Židom, in prišlo je zlasti v Bukareštu do izgredov. Radi tega pa Izrael napada romunsko vlado in Romunce skupej.
.—-s—H-—
Književnost.
Družba sv. Mohorja je razdelila za 1. 1897 šestero knjig;: te so: 1. Zgodbe sv. pisma, 4. snopič. Slovencem priredil in razložil dr. Fr. Lainpe. 2. Sveti rožni venec. Nemški spisal dr. Jos. Walter. 3. Bolgarija in Srbija. Opisal Ant. Bezenšek. 4. Poljedelstvo. I. snopič. Spisal Vil. Rohrman. 5. Boj La pravico. Povest. Spisal Fr. J. Milovršnik. (Slovenskih Večernic 50. zv.) 6. Koledar za navadno 1. 1898. V poslednjem je, kakor doslej, imenik vseh členov 1, 1^97.__ Med spisi Koledarjevimi so: 501etni jubilej našega cesarja. Životopis kan. K. Kluna. Slovenski pevci na Du-
naju. Vmeščenje koroških knezov na GosposvetsVem polju. Irenej Fr. Baraga (v lOOletni spomin rojstva). And. bar. Čehovin. Kako naj zidamo domača poslopja. Slovenske posojilnice 1. 1896. Mnogo pesmij, povestij itd. V 4 knjigah je tudi mnogo slik,¿Ilustracij. Meseci v koledarju so imenovani po slovenski, hrvatsko-srbski, češki, poljski in ruski.
Členov je 71.540, t. j. 3687 manj nego lani. Na Goriško nadškofijo jih pripada 7547, Krško (Koroško) 5509, lavantinsko (južnoštirsko) 22.507, Ljubljansko 29.119. tržaško-koper ko 3683, sekovsko (gornještirsko) 479, Samboteljsko 301, Zagrebško 602, Senjsko 174, Poreško 121, Videmsko (Rezijanski Slovenci) 199, na razne kraje 450, Ameriko 681, Afriko in Azijo 160. Vkup 1168 dosmrtnih, 70.372 letnih, vseh 71.540. V vseh svetovih so členi raztreseni, le v Avstraliji ni nobenega. Med slovenskimi deželami štejeti Kranjska in Štirska po največ členov, potem prideti Goriška in Koroška. To odgovarja tudi razmerju prebivalstva, da<i so razmere v raznih krajih različne. Poverjeniki imajo največe zasluge, da je družba dospela do tolikega števila. Pred 30 leti pa bi ne bili ti z vso marljivostjo dosegli toliko vspehov, iz vzroka, ker ni bilo še osnovnih šol. Taka, kakor med Slovenci pred desetletji, je še dandanes po nekaterih slovanskih deželah avstrijskih. Zato jednake družbe ne morejo toliko prospevati, kakor se kaže gledž slovenske družbe sv. Mohorja med Slovani uže obče znane. — Dohodkov je bilo 79.348-95, stroškov pa 79.345-72 gld. Ostaje gotovine 3 gld. 23 kr. Po novih dosmrtnih členih in po darilih je prirastlo »Matici« 1025 65 v gotovini. Vsa glavnica pa znaša do 31. jul. t. 1. 29.384'33, ki je zavarovana na obresti v družbinih hišah in tiskarni. — Nabiranje družni kov se završi koncem febr. 1898. Letnina znaša 1 gld., dosmrtnina pa 15 gld.
Izvestja Muz. društva za Kranjsko so i/.šla v 5. snopiču. Vsebina: 1. Dr. Fr. Kos: Iz domače zgodovine (Doba od 843 -867). 2. J. Vrhovec: Gorski zakon in gorske pravde (Konec). 3. Mi;an Pajk: Črtice o nekdanjih slovenskih naselbinah v Gorenji Avstriji. 4. Dr. Fr. Kos: Loško gospostvo 1. 1630 (Dalje). — Mali zapiski.
Stenograf. Glasilo hrvatskog stenografskog društva u Zagrebu. V 10 br. t. 1. ima konec kritične razprave. Srednje in končne okrajšave v slovenskem debatnem pismu. Napisal prof. Fr. Novak. Kritik Vamberger jako hvali ta spis. Stenograf je za-vršil sedaj svoje VI. leto in bode svoje zaslužno delo nadaljeval na prospeh hrv. in slovenske stenografije. Stoji na leto 2 gld., za dijake 1 gld. Kakor vedno, priporočamo južnim Slovanom ta vrli list in najiskreneje i nadalje.
„Novo Doba" („Hobo ,*>6a", „Nova doba"). List zjedinjene hrvatske, srpske i slovenačke omladine za književnost, politiku i socijalna pitanja. God. I. Broj 1. Sadržaj: Novo Doba. — Hrvatski ideali. — Srpska narodno-crkvena avtonomija. — Položaj in zadača Slovencev. — O kritici. — O socijalnom pitanju. — Vuk in Kopitar. — Malo odgovora. — Zemljoradnicke zadruge v Srbiji. — Dopisi. — Bilješke. — Izhaja začetkom vsakega meseca razun počitnic. Naročnina na leto po pošti 3-60; za dijake, delavce in male obrtnike 2-60. V Srbijo in Nemčijo 3-80, v druge države 4 gld. Naročnina, časopisi in pisma se pošiljajo naadreso: Uredništvo »Nove Dobe«; Prag, Kr. Vinohrady, Skretova ul. č. 15.
To je novo izdanje specijalno hrvatskega, srbskega in slovenskega dijašfva, namenjeno pa ne le temu, temveč tudi drugim slojem teh narodnostij. Po duhu pomenja »Nova Doba« nadaljevanje poprejšnje »Hrvatske Misli« in knjige,, Narodne Misli", ki obe ste se pojavili 1. 1897, pošteva pa sedaj vse tri navedene narodnosti. V predgovoru 1. St. »Nove Dobe« je rečeno, da »jedna od glavnih zasada jest narodno jedinstvo Hrvata i Srba.« Pri tem poštevajo Slovence kot poseben narod in hočejo torej delovati bolj za zbližanja, nego pa za zjedinjenje ž njimi. Med seboj pa postavljajo postulat: »svaki Hrvat i Srbin neka na slovenski, a svaki Slovenac hrvatski ili srpski. Tim pntom upoznajemo najprije jedni druge, — a onda istim putom pridjemo u susret i kulturnom federalizmu jugoslovjenskom « Socijalno vprašanje hočejo tudi pretresati, pri vsem pa gledati ne le na više sloje, kakor predniki; temveč tudi na množice narodne.
V listu zajedno izjivljajo, da se ne držč kakega jednotnega programa, temveč hočejo dajati v vprašanjih svobodo razvijanja, kakor morejo. Ne zahtevajo, da bi se izvajanja in pretresanja smatrala do cela zrelimi; želč le bolj in bolj dozorevati sami. Sroge kritike torej nočejo izzivati. Radostno pozdravljamo stremljenje tu mišljene jugoslovanske akademiške mladine, priporočamo rodoljubom vseh Slovancm v podporo novo izdanje in želimo, da bi si pridobilo tistih simpatij, katere zasluži glavna namera izda-teljev Nove Dobe.
Ilustrovanl narodni koledar. 1898 (Leto X). Uredil in izdal Drag. Hribar v Celju. Cena elegantno vezanemu izvodu 1 gld., brošovanemu 70 kr., s pošto 10 kr. več. V pratiki tega koledarja
so katoliška imena ; posebe navrščena pa so »narodna krstna imena«. V obče je v tem koledarju vse, kar se običajno nahaja praktičnega po koledarjih. Spredej je barvotisk slike nadvojvode Ivana „dobrotnika Štajerske" (f 1859), potem cesarjeva slika s spisom o njegovi 50 letnici. V zabavnem delu sestavki: Luka Jeran (životoph in slika), sp. Fr. Vidic. Sim. Robič (s sliko). Janko Kersnik (s sliko). Ljublj. knezoškof Tomaž Hren na Spodnješta-jerskein. Sp. P. pl. Radicz Rast, moč in razpad osmanske države (Zgodovinski pregled). Sp. H. Majar. — Važni dogodki 1. 1897. Vmes je več lepih ilustracij. Vsebina se primerno odnaša k letu 1897, oz. 1. 1898.
Vseobecny slovnik pravni. Priručni sbornik prava soukro-meho i verejneho zemi na rade rišskč zastoupenych. Se zvlašt-nim zretelem na nejnovejši zAkonodarstvi a pomery pravni zemi koruny eeskč. PorAdd a vydavd dr. Frt. X Veseltf. V Praze. NAkladem vlastnim. V komisi knihkupectvi F. Topiče. 1897. Izšlo je tega zaslužnega, obsežnega dela doslej 34 snopičev (3. sešit dilu III.); snopič stoji 50 kr. Sn. 34 obseza 97—144 str.
„no ciiB epo-3ana^y Poccin". Con. K. K. CjiyieBCKaro. Bt 2 TOMaxT>, XX-j-XII-f-1064 črpanhhu, 8°. Veliko, znamenito delo z več nego 300 ilustracijami. Cena 8 rub. Dobiva se v založbi A. Ph. Marksa, v Petrogradu (Maji. MopcKaa, No. 22).
BpaHHH: jihct aa npaBHe h ^pacaBHe HayKe. OpraH yapy-aceHta j;iBuiix iipaBOsac-rviuiHKa y CpSajii. ypeflHHK Mh.ihh OraH. MapKOBnč. „Branič" je ime listu, ki ga je zasnovalo in začelo izdavati novo srbsko pravno društvo. Poštevati hoče tudi pravne običaje, ki še žive v srbskem narodu. Izhaja po 3 krat na mesec v zvezkih od 8—12 str. v četvorki ter stoji do konca leta 5 frankov.
![o/ipyciHuii pjccKO-HiMenKia e.iOBapj. cocTaBH.it T. A. IIoji-HHCKi&, nymenacTBipt B'h TypimcKcy. K0.Ji0Mi.1a, 1897. HepeiiKaMH Mazanja Hb. Kt.ioyca. Op. 156. If. 30 Kp.
jknbaa CTapima. IIepiora,niiccKoe H3/i,aHie ot-^ijrfemH IlMnepaTopcKaro pyccKaro reorpatjunecicaro 06-m,ecTBa noflt pe^aicniero flpeflce^aTeTe»i£.CTByioni;aro bb OiTvijieHiH 9THorpa<j)iH b. h. JlaiaaHCKaro. bi>raycKi. i. rofli, vii. C.-IIeTep6ypr3, 1897.
PyccKaa En6jrioTena. h^ame rie.iexa. Bbi-nyck-b VIII. h IX. 1897. Ima konec romana: 3a6biTaa KptnoeTb (Crp. 449—495.), s priloženim slovarčekom ve-likoruskih in maloruskih slov, potem : „CMopiKH". IIoBicTt Ceprta ATaBBi. Stoji 12 zvezkov na leto 2 gld. 40 kr. Adresa: JIbbob (Lemberg), PyecKaa y.mna, 3.
eh6jiioteka hctopaieckaro utehia. — i. cmythoe bpema h flbopijobmh nepeBopoTi. bt> KoHCTaH-THHonojii. b. Ten.ioTa. Ci> bh,a,aMH h nopTpeTaMH. C.-IIeTep6ypri>. Ma^ame Kp. Tepyua. 1897. Cip. 170. U. 1 py6jn>.
M bi c ¿t h npoToiepea JoaHHa PLiBHna CeprieBa, HacTOHTe^ia KpoHmTa,a;TCKaro An^peeBCKaro Co6opa. O paa^iHHHBKt npeAMeTaxi» XpncTiaHeKofi BrbpBi h HpaB-CTBeHHOCTH. H^ame M. /I,. Kpn6onuiBiKa. IleTporpa^. y K. 10. repyu,a. C. 116. ropoxoBaa, 6. CTp. 24. Ctaa 10 koh.
—4—5---
Vabilo na naročbo
„SLOV. SVETA"
za leto 1898.
„Slovanski Svet" «topi z novim 1. 1898. v svoje XI. Jeto. Program mu ostane nepremično stari, in le radi specijalnih novih potreb hoče vsaj načelno razpravljati tudi nekaj posebnih vprašanj, zlasti o socijalistiki in nacijonalni ekonomiji.
„Slov. Svet" ima v svojem programu kot najob-sežnišo točko kulturno vzajemnost vseh slovanskih narodov. V pogledu nato kaže na zgodovinski pomeg dri-
lometodijske cerkve, katera je bila najprej vvedena med zapadnimi Slovani, zlasti v oblasti moravskih vladarjev. Če bode možno, dojde 1. 1898. na vrsto velika historično-kritiška razprava ravno o eirilometodijski cerkvi, in sicer od tistega genijalnega avtorja, ki je prva leta izhajanja našega lista vtem priobčil jednake zgodovinsko-kritiške obsežne razprave o cerkvah v obče, o gregorijanskem in julijanskem koledarju, in naposled o rimskem obredu v katoliški cerkvi.
H kulturni vzajemnosti vsake veče kulturne skupnosti spada tudi obči literaturni jezik, in »Slov. Svet« dokazuje potrebo takega občeliteraturnega jezika za vse Slovane za više znanstvene cilje in medsebojno občenje , pri tem pa ne zameta sedanjih raznih pismenih slovanskih jezikov, kateri morejo i nadalje opravljati svoje zadače med posamičnimi slovanskimi narodi.
Nadalje pošteva naš list vse kulturne prikazni, ki se morajo smatrati plodovi in rezultati specifično slovanskega duha. Slovani imajo takih specifičnostij in medsebojnih skupnostij celó v moralnem in pravnem čuvstvovanju, ki se razkriva v posebnih izrekih, javnih in socijalnih institucijah, potem na vseh poljih umetnostij, kakor n. pr. v tekstih in napevih pesmij, v slikanju, ornamentih, stavbah, obrti itd.
Za avstro-ogerske Slovane pa ima »Slov. Svet« svoj poseben politišKo-nacijonalni program; v tem se postavlja v načelno nasprotje z današnjim duvalizmom, ki je največa zapreka, da se ne morajo narodi v obče organizovati pravilno. Kulturno razvijanje je najvažnejše za obstanek vsakega naroda, a predpolaganje takemu razvoju je nacijonalna svoboda, in to morejo avstro-ogerski Slovani doseči jedino s podeljenjem na cijonalne avtonomije. Mi smo torej na prvem mestu le zagovorniki nacijonalnih avtonomistov in potem še historičnih narodov. Tem pripravlja pot najpravilniše le okvir nacijonalne avtonomije. Izvršenje poslednje morejo narodi tostranske polovine cesarstva doseči le potom Dunajskega državnega zbora, ne pa po deželnih zborih. Radi tega se „SI. Sv." načelno upira vsa-kateremu separatizmu in provincijalnemu partikula-rizmu, kakoršen je zavedel poprej Staročehe in danes Mladočehe. Nacijonalna avtonomija še le more razrešiti tudi vprašanje o kakem državnem jeziku, kolikor bi se ta smatral prikladnim iz tehniških razlogov.
V obliki duvalizma ne morejo ne monarhija, ne njeni narodi,- oziroma njene dežele pravilno razviti občega gospodarstva; odstranjenje duvalizma je torej potrebno tudi radi ekonomiških interesov skupne monarhije in pojedinih narodov. Nacijonalna avtonomija dovaja k sporazumljenju za izvršenje historiški osno-vanega federalizma, in v okviru tega federalizma bi mogla monarhija svoje obče gospodarstvo urediti in razvijati takó, da bi pospeševali racijonalnim potom skupni državni in potem interesi posamičnih dežel in s tem tudi po nacijonalni avtonomiji organizovanih narodov.
Vedno bolj se zajeda tudi med slovanske narode naše monarhije vpliv socijalne demokracije. Vsled tega raste nacijonalno-politiška opasnost za te narode, ker socijalna demokracija seje nauke, ki so zrastli na tujih tleh za druge narode in druge zemlje. Ta opasnost se veča tudi radi tega, da ne hodijo le soeijalnodemo-kratiški agitatorji med slovanske množice, temveč se tudi slovanska učeča se mladina oprijemlje vedno bolj
teorij, ki bolj ali manj odgovarjajo stremljenju socijalne demokracije. Takisto je dandanes več ekonomiških teorij, katere si bez posebno srečnega izbiranja prisvaja tadi ista slovanska mladina. Čitali smo letos tudi v slovenskih listih mnogokaj nezrelega, dasi se je podajalo kot nekaka dejanska ali celó dognana, da ne rečemo, eksaktna teorija o sociologiji. Z jedne strani se ponašajo z židovskimi socijalnimi, z druge strani pa krščansko-sorijalnimi teorijami. Tu in tam pa so s stališča uže bolj dozorevše kritike važni ne-dostatki. Gledé na te nove pojave v agitaciji in teoriji treba je zaresno pomagati. To smo bili z naše strani obečali uže lanskega leta; ali težave, ki so se nam delale pri izdavanju lista, nismo mogli pričeti, kakor bi bili želeli, in radi tega smo se odločili, da pa z leta 1898 bomo razpravljali tudi načela o socijalistiki in ekonomistiki, in sicer s stališča, ki se dandanes in doslej kaže najgloblje in najpravilniše. Nemilosti se za ta del ne bojimo ne pri agitatorjih, ne pri teh, ki se vnemajo za nepopolne ali celó napačne teorije.
V obče se »Slov. Svet« ne boji nobene stranke, nobenega profesorja ali teoretika, naj si poslednji zaseda kako vseučiliščno stolico ali pa kako izredno visoko službo. Kdor hoče izpodkopati naše preverjenje z argumenti, ki so tehtnejši od naših, potem se uklonimo ; drugače pa nosimo tudi mi glavo ponosno po koncu, če tudi ne sedimo po parlamentih in nimamo ne slnžeb, ne naslovov, s katerimi se častč in odlikujejo posamičniki.
„Slovanski Svet" je popolnoma nezavisen listin se vjema s strankami ali kakoršnimi si bodi skupinami le toliko, kolikor se vjemajo one ž njim. Ta stavek najbolje označuje samosvoje stališče „Slov. Sveta".
Sotrudnikov ima „Slov. Svet" na Slovenskem in med drugimi Slovani. Rojaki, ki živč v daljavi, hočejo i nadalje s peresom podpirati „Slov. Svet". Pridružili so se za 1. 1898 tudi novi sotrudniki izmed Slovencev in ostalih Slovanov.
Na Slovenskem je uže mnogo časopisov in novin ; obojih gledé na skromno gmotno položenje najbrže preveč. Vendar pa izhajajo takó ali takó, ker se so-sebno gledé na način razpravljanja in veljave argumentov uklanjajo dotičnemu občinstvu. Organizacija slovenskega časopisa bi mogla boljša biti gledé na duševno in na gmotno organizacijo. Toda stvar se ne dá z lehka popraviti; mi bi pa želeli, da bi vsaj inte-ligencija odbirala bolj kritično in podpirala vsaj ona to, kar se piše in pripravlja na prvem mestu za njo. Le poglejte, kakó delajo Nemci; kakó postopa neria-škonacijonalna inteligencija, kakó da zbira okolo listov svoje barve, in kakó si snuje časopise in dnevnike! Takega razuma je med slovansko inteligencijo le malo. Kar se dostaje „Slov. Sveta", ga je itaovita slovenska inteligencija jako skromno podpirala tudi taka, kateri še ni bilo in se ni treba bati prosledovanja radi poli-tiškega in v obče takega mišljenja, kakoršno se utvr-juje v »Slov. Svetu«. Mi smo dolžni izjavljati v čast tistim, katerim gre čast, namreč, da je med Slovenci mnogo svečenikov, ki so živeli in še živč pod terorizmom posebnega latinizatorskega prosledovalnega aparata, a se niso ustrašili niti za trenutek teh so ostali našemu listu zvesti naročniki in celó drugačni podporniki. Take neustrašenosti nismo zasledili pri mnogih posvetnih naobražencih, ki ne občutijo niti desetme službenega terorizma.
„Slov. Svet" je trpel in trpi ne le radi specifičnega programa in dosedaj trajajočega protislovanskega sistema v monarhiji, temveč tudi radi posebnega značaja morebiti slovenskega naroda v celoti in slovenske inteligencije posebe. Mi gledamo le na druge Slovane, n. pr. na Hrvate ; med temi je od^očniši značaj prek in prek, in zato se tudi nadejamo, da Hrvatje prode-r.ejo poprej, nego pa Slovenci, ki stremé k manjšim zadačam, nego hrvatski sosedje. Zato tudi menimo, da »81. Svet«, primerno zasnovan n. pr. za hrvatske razmere, bi bil in bi danes vspeval mnogo bolje, nego je vspeval doslej med Slovanci. Ta opomnja se dostaje vseh slojev in vsake starosti slovenske inteligencije. Dejstva govoré tako, mi ne moremo nič zato.
Komu naj se priporočamo za novo 1. 1898? Starim naročnikom tega ni potreba; kajti oni cenijo takó »Slov. Svet«, da ga ne popusté, če jih ne prisili kaka izredna sila ali neugodnost. Mi omenjamo, da se nam je tekom poslednjih let -¡tvorilo ob nekaterih slučajili prav milo pri srcu, ko so nekateri častiti starčeki, hrvatski in slovenski, duhovenskega stanu izjavili dobo, do katere se naroéé, ker ne morejo dalje ali radi starosti, boleh-nosti ali pa tudi radi slabega vida. To je najlepši dokaz, kakó radi čitajo »Slov. Svet« slovenski in hrvatski rodoljubi celó iz takó zvane stare šole. Munihi, ki živč daleč proč od domovine, so na prošnjo plačevali po 2 ali po 1 gld., kakor so si mogli odtrgati. In takó imamo med duhovni in posvetnimi naobraženci lepo, častitljivo gardo starih naročnikov, katerih nam ni mogel odtegnuti noben terorizem hierarhične in obče politike. Vprašanje je le, ali dobi »Slov. Svet« še kedaj novih naročnikov? Komur je poleg nas mari zato, temu se priporočamo, naj deluje na njegovo razpro-stranjenje Kdor ume .vrednost pa vpliv idej in skupnega mišljenja,- ta bode v interesu stvari sam širil „Slov. Svet" ; kdor je površen v mišljenju in nevešč gledé na moč idej, ta ostane indiferenten in bode zadovoljen, naj si čita ali pa ne čita „Slov. Sveta". Mi se po takem le zaresnim in mislečim rodoljubom slovenskim in ostalim Slovanom priporočamo, da nas podpirajo duševno in gmotno, in če ne duševno, pa vsaj gmotno.
Hvala vsem, ki so kaj stvorili ali še namerjajo stvoriti za »Slov. Svet« !
»Slovanski Svet« stoji za 1. 1898:
za vse leto......5 gld. — kr.
t pol leta......5 > 50 »
» četvrt leta.....1 » 25 »
Za učitelje, učiteljice in dijake :
za vse leto.......4 gld.
» pol leta.......2 »
» četvrt leta.......1 »
Posamične številke so po 20 kr. s poštnino vred. Za dežele zunaj Avstro-Ogerske stoji »Slov. Svet« za vse leto 6 gld. 50 kr. avstr. velj.
Sprejemejo se tudi inserati, ki se plačujejo po dogovoru.
Naročnina se pošilja upravništvu ali uredništvu na Dunaj (Wien, IX., Eisengasse 13.)
Uredništvo in upravništvo „Slovanskega Sveta".
V Trstu se dobivajo posamične številke „Slovanskega Sveta" via Caserma Nr. 1 v Tobakarni.
9MT Našim naročnikom- Tudi letos
smo imeli prehude težave radi tiskaren, in to glede na ceno tiska in slovenskih ali vsaj slovanskih stavcev. Na Dunaju tiskati »Slov. Svet«, ne gre in ne gre, ker ne nese in nas je v 5 četrtih leta spravilo lev dolgove. Obrnuli smo se bili letos v domovino k 2 tiskarjema, k jednemu, ki sluje radi zmernih cen; ta nam je bil obečal poslati račun o stroških, a pozabil je hote ali ne hote nato. Drugi slovenski tiskar pa je postavil tako ceno, da bi nas ne bil stal list skoro čisto nič ne manj. nego na Dunaju. Obrnuli smo se k češkim tiskarjem in v Moravi smo naposled našli tiskarno, s katero smo se mogli pogoditi za ceno. Sitnosti imamo le radi korektur, in bili so razni vzroki, da ni mogel list izhajati in dohajati o pravem času. Zamude od začetka leta se niso dohitele, in tako smo videli, da ne moremo izdati vseh 24 številk, kakor so bile določene za leto 1897. Omejiti se moramo na formalno 17 številk, katerim pa dodamo (zlasti v 16. in 17. št.) toliko prilog, da bode v vsem snovi tiskane za 18 polnih številk; tako izide list letos za 6 čisel manjši, nego je bilo obečano, torej samo za 3 četrti leta. Vsled tega znaša naročnina za letos le 3 gld. 75 kr., oziroma 3 gld. Tisti, ki so plačali za celo leto 1897, bodo imeli na dobrem V4 leta naročnine za J. 1898.
Leta 1898. bode „Slovanski Svet* izhajal zopet redno 10. in 25. dne vsakega meseca na 16 straneh po dosedanji ceni.
Poskrbeli smo za točno izhajanje, in sedaj prosimo vljudno naše čč. naročnike in naročnice, da nas kolikor možno opravičijo za 1. 1898, dasi nismo gmotno oškodovali nikogar niti za novčič. \jaj se spomnijo poleg tega. da, ko je izhajal list v Trstu, smo dajali več let redno po 4 stranij več ali pa mnogo posebnih prilog, ne da bi poviševali naročnino. V tujini kaj takega ne zmoremo več, toliko manj, ko so nam ostali mnogi nemarni naročniki tekom 10 let več nego 3000 gld. na dolgu, od katerih, kakor nas je poučila skušnja zadnjih let, ne dobimo niti desetine na pobotanje. Taka bezvestna nemarnost zadeva založništva tudi drugih listov in novin slovenskih, a mi čutimo in občutimo to morebiti bolj, nego drugi.
Starim naročnikom, točnim in vestnim plače-valcem naročnine, se priporočamo i nadalje, ker od njih je zavisno nadaljnje izdavanje lista. Njim se posebe priporočamo, da nam pridobivajo i v bodoče novih naročnikov, zlasti med bolj unovitimi rojaki. Na drugem mestu izpregovorimo o zadačah
»Slov. Sveta« v sedanji dobi in novih namerah, katere želimo uresničevan, ako bode gmotne podpore dovolj.
IzdafceljčfeVo in uppavništvo „Slov jŠvefca".
„IJpravništTO Slov. Sveta'* ima
na prodaj po nekoliko skupnih letnikov od vseh let: Oddajejo se s poštnino vrt d po 2 gld. 50 kr. letnik; le za leto 1896 stoji 17 izšedših številk s poštnino vred, 1 gld. 25 kr. Letnik 1897. se oddaje po 3 gld. (s poštnino vred.)
v
C
.s*,.
O* Najijepši dar za Božič!
■n
Preporuča se
gg „MLADOST"

-s« -ai
'*sm Ta »
nova smotra za modemu književnost i umjetnost.
^ Saradjuju prvaci hrvatske, slovenske i srpske \
^	književnosti.	f
Izlazi polumjesečno u elegantnoj opremi
Dopisnicom dostavljena adresa dovoljna je, da se prvi broj, koji izlazi 20. decem. ov. g., primi na uvid.
Cijena na četvrt godine 2 for. Pojedini brojevi"40 nč. au. vr. Uprava:
Wien, IX. Tiirkenstrasse 23., II. II. 19. \
---
„U; EP K OB H LIH BTiCTHHKTb"
rXPHCTIAJtCKOE HTEHIE".
1.	„II, e pKO BIIBIIJ BiCTIIHK" - eSKeHefltjIlHBlH
Mcypna.it, c.iyaian;ih opranoMt sorocjiobckos mbicjid 11 HepKOBHO-OOIHeCTBeHHOŠi JKII bi i n Bt Pocciii n »a rpanimeii.
2.	„XpirCT iaHCKoe ireaie" —eHteMicaHiiijii Hiypna.it, opraHt 00r0C.i0BCK0ii n nepKOBiio-ncropiiHe-CKoil HayKH Bt 06nie,3,0CTynH0Mt ns.iosKeHin.
npiiMiH. ^oce-Tfc „XpncT. MTenie" Ma^aBa.ioci. no o^uoa KHUsKK'b Bii flBa nrheana. Ct iiacTojimaro 1897 ro^a ono, Bt y^06jieTB0penie Hce^aiiia Mnornxt no,a-
IIHCHHKOBt, BI.IXOflIITri. ejKOMlsCalHO, KHHHCKaMH OT'L 10 flo 12 ne'i. jracTOB-h. H/kiia na Hero ocTaeTca npeacHaa, T. e. 5 py6.ieit BT. roftt, n tojibko noflniicHnKH, no.Ty-Haioinie ero COB.vIiCTIIO Ct „i^epKOBIII.IM BtCTHHKOMt" 8a SBa py6.ia, irpim,Ta*iiiBaiOTt na noiTOBtiii paaxo,5t aa uiecTt flonoJiHHTe.TBnbix,B KHnsKeict ojnBrt pyo.it.
Bt. KaieCTB'fe npiuioaceHia Kt HiypHa.TaMT> pe^aic-i(ia HBflaeTt:
HOJIHOE COEPAHIE TBOPEHIH CB. IOAHHA 3JIAT0yCTA
bt> pvcokomt. nepeso^fc Ha Bectna .n,roTHtixt rvia cbohxt» no^micihkob-B yc.TOBiaxt. Hmphho, ho^iihchhkii Ha o6a JKypHa.ua noAyiaioTt eacero^no oojibhioh tomt. hthxt> TBopemii bt. ^Byxt KHUraST, (okojio 1.000 CTpa-hiiht> y6opncraro, noifeTHaro mpmjiTa) bm^cto homh-ira.iLuoii nrfciiLi bt> Tpn py6»ia aa O^HHt PyE.Ib. n iio^nhchhkn Ha OflHHt hči t. Hnxt — aa 1 p. 50 K., ciHTaa bt. tomt. h nepecM.ncy. Ilpn Taniixt iitroT-h bIXT> yC.IOBiiIXT, bci HO^HHC^illkii „IJepicoBHaro BiiCT-hhka" h „XpHCTianCKaro iTeiiia" no.ivi-TaKtTt bosmo-3khoctb IIpIT CaMOMt He3Ha'-tHTe.lBHOMT> eaieroflHo.Mt pac.xofl% npiofipbCTB no^iHoe Coopame TBopenifi o,t,hoio HBt Be.THUaSlHHn. oth,eBT> HepKBII, — coopame, koto-poe no 6oraTCTBy n paaHOofipaaiio co^epiKaHia cocTaB-.laeTT, n'fcjiyio 6n6jiioT6Ky ooroc.iOBCKoii jiiiTepaTypi.i ea aojiOToro B-feKa.
Bi, 1898. (SyAeTT. lianam, METHKPTLlii TOMT.
bt, AByXT. KHHraiT), bt> KOTOpuft BOtl.ivtt. sechffbi CB. I. 3.raTOyCTa Ha KHHry EijTia. HOBtlE 110,1,11110-MHKH, Hte-iaiojmic noayinTt n I1EPBBIE TP11 TOMA, 6.'iar0b0.ih'i"h npii.ia raTi. Kt n0,'UinCH0rt n,'feH'b no r"iba py6^a aa tomt., bt. haamiiomt. aHrviiireKOMT, nepeiijiert — no 2 p. 50 Kon.
ycjiOBia: no^niiGKii.
a) O t -h .i t n o aa „HepKOBUtrii B4cthhkt." 5 (niiTt) pyfi., ct» iipn,i05kehiejit. „TBOPEHIH CB. 'IOAHHA 3JEAT0yCTA" — 6 p. 50 k.; aa „Xpn-
CTiaiioKoe TlTenie" 5 (naTt) pyo., ct> npn.ioafeHieMt „TBopemii cb. IoaHHa 3.iaToycTa" — 6 p- 50 k- — 6) 3a o6a 5KypHa,ia 8 (soceMt) pyo. ci> npnaoajeHieMt „TBOpeHiii cb. loanna 3jiaTOycTa" — O (^eBaTt) py6. ct. nepecbijiKoft. — I tfcna aa rpaiinueil: 3a ooa acyp-Ha.ia 10 (aecHTB) py6. ^ct, npH.ioaceHieMT. „TBOpeHiii cb. IoaHHa 3jiaToycT»" — 11 p. 50 k. ; sa Kaacjuii ot^.tbho 7 (ceMt) py(5., ct npn.iOHcenieMt „TBOpeHiii cb. IoaHHa 3.1 aTOvera — J| pyojiefi. 3a n3ainHtiii aiir.-riiicKiii nepcn.icTt npn.iaraTB 50 kou.
Iluopo^Htie no-^niiCTHKii na^niicBiBa-JOTI CBOH TpeooBama TaKi>: „BT> Pe^aKniro »HjepKOBHaro BicTHHKa« n »XpncTiaHCKaro TlTeniH« bi. C.-UeTepovpr-ii"1. — Ilo,i,niiCMBa~ loiniecn bi. C.-IIeTepojprt oSjiamaioTCH wb Koirropy pe^aKcin (HeBCKin np. 151. kb. 7), r^t MOHCHO no.iyqaTb TaKSKe oT^iabiiiia na-^ai-iiH fijin ne^aTaHm h pa3CLi.iKii npn »L[ep-KOBHOMT. BiiCTHIIKil«.
Pe^aKTopt npoij). A. ,IOIO'XHH'I>.
Popravki. K 14. št. »SI. Sv.c 211 str. na desni 23. v. zdelej čitaj : da ne zam. itd.; od 25. do 32. vrste odstavek od; »dežele — imajo samoupravo«. Ta odstavek se ponavlja in moti sestavo. — Na isti str na desni: 15. v. zdolej čitaj: največo in itdi — K št. 15., 227, 25. v. zd. na levi: je sedaj . . . osamosvojila-228, leva, 6. v. zd.: Poljaki; 231. desna, 25. v. zg.: jednak. z Nemci; 238, desna, 30. v. zd.: v Na rodu i . . .
„SLOVANSKI SVET* izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2 50, četvrt leta gld. 1.25.— Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četvrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 20 kr. — Zuuaj A v s tro-Oger sk e na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (VVien), IX., Eisengaasse Nr. 13.
Izdatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran Podgornik, Tiskli Bratfi Chrastinove ve Val. Mezinci.