Največji v
Vel>« z* leto
drfavah
Za pol Mm .... Za New York celo letu Za inoMiritvo celo leto
TELEFON: CHELSEA SS7S
$6.00 $3.00 $7.00 $7.00
list slovenskih .delavcev t Ameriki«
I The largest Slovenian Dally in S the United State*.
Issued every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Read«
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, st the Post Office at New York, K. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: CHELSEA 3878
NO. 21. — STEV. 51.
NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 3. It30. — PONDELJEK, 3. FEBRUARJA 1930.
VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIII.
ATSKA DUHOVŠČINA PROTESTIRA PRI VLADI
DUHOVNIKI ZAGREBŠKE ŠKOFIJE SO ODLOČNO NASTOPILI PROTI NAPADOM NA KATOLIŠKO CERKEV
Vlada je nameravala pograbiti lastnino razpuičenc orlovske organizacije pa so jo Orli prehiteli ter jo prodali po nominalni ceni raznim cerkvenim u-•tanovam. — Hrvatsko vprašanje versko vprašanje
BEOGRAD, Jugoslavija, 2. februarja. — Sem je dospela velika delegacija hrvatskih katoliških duhovnikov pod vodstvom zagrebške, nadškofa Bau-era, da protestirajo pri jugoslovanski vladi glede stališča, ki ga je zavzelo nekatero srbsko časopis je napram rimsko-katoliški cerkvi.
Bauer je bil že v avdijenci pri justičnem mini-; stru ter pri ministru za rude in šume, Antonu Korošcu, kojega ljubljanski dnevnik "Slovenec" isto' f.ako protestira proti napadom na Vatikan.
Zagrebške "Novosti", ki se popolnoma strinjajo s politiko beograjske vlade, izjavljajo, da se katoliški krogi na Hrvatskem pripravljajo na "kul-, turno vojno".
Njihov namen je napraviti iz hrvatskega vpra-; šanja versko vprašanje ter izpodkopati temelje ju-; goslovanske države.
Povod napadom je dalo sledeče dejstvo:
i Ko je vlada razpustila telovadne organizacije, med njimi tudi "Orle", ter ustanovila Sokola Kraljevine Jugoslavije, je mislila, da si bo prilastila vso orlovsko lastnino. "Orli" so jo pa prehiteli ter prodali ves svoj inventar po nominalni ceni raznim katoliškim ustanovam.
Srbsko časopisje pravi, da je bila zadnja papeževa encikltka naperjena proti jugoslovanskemu načinu vzgoje ter da se ravna katoliška cerkev na H rvatskern po tajnih navodilih, ki jih dobiva iz Rima, Dunaja in Budimpešte.
Sooglasno s temi navodili naj bi stvorili hrvatski katoličani združeno fronto proti vladi.
Nadvse značilen je članek, ki ga je objavil dunajski "Weltblatt",
List pravi, da je Zivkovičev namen ustvariti vse-»rbski fašistični sistem, ki bi bil sovražen katolikom. Cilj velesrbske organizacije, Narodne Odbrane je: — Ena država, ena cerkev in ena vera! — Namen vlade je, spraviti najkasneje v petdesetih letih vse Jugoslovane v srbsko pravoslavno cerkev.
Splošno prevladuje mnenje, da je začel papež z veliko katoliško ofenzivo med pravoslavnimi narodi na Balkanu.
Prva znamenja te ofenzive so se pokazala kmalu zatem, ko je sklenil Mussolini mir z Vatikanom.
MOSLIMANI SE VRAČAJO
V	JUGOSLAVIJO
Na tisoče mohamedan-cev se namerava vrnit« v Bosno in Hercegovino. — Jugoslavija je dala tozadevno dovoljenje.
BEOGRAD. Jugoslavija. 2. febr.
V	kratkem se bo vrnilo v Jugoslavijo več ti^pč mohamedancev, ki so se po koncu svetovne vojne izsela; iz Bosne m Hercegovine v Turčijo
Jugos-lcvanski poslanik v Angorc je sporočil oblastim, da so zamore-jo ti izseljenci vrnili v domovino.
Kakih 150.000 mohamedancev si je nabavilo na temelju povojnih pogodb turi-ko državljanstvo.
Turčija je storila vse. kar je bilo v njeni moči. da jih nastani, a večini se je zdelo podnebje nove domovine preostro
Dosti je bilo tudi takih, ki so znali le srbski ter se niso mogli priučiti turškemu jeziku. Splošno nezadovoljstvo je zavladalo med njimi, ko je začel Kemal paša mc»dernizirati Turčijo. Balkanski mohamedanci so namreč skrajno konservativni ter se upirajo vsem modernim odredbah. Ko je Kemal paša prepovedal ženskam nošnjo pajčolana. moškim pa nošnjo feza. je prikipe-lo nezadovoljstvo do viška.
DOMA DELANA ! KONFERENCA I DVA ČLANA DEBATE 0« PIJAČA JE JAKO POČASI COAL & IRON SUŠI IN NEP0STAVNA NAPREDUJE POLICIJE KRIVA MOKROTI
P o mnenju čikaškega prohibicijskega administratorja nima nihče pravice na svojem do-jem domu izdelovati o* pojne pijače.
LINČANJE
V GE0RGIJI
Drhal je napadla in lin-čala zamorca, ki je baje oskrun i in umoril neko petnajstletno deklico.
CHICAGO, 111.. 1 februarja Prohibicijski administrator E C Yeilowley se ne strinja z razLtgo j prohibicijske postave kot je tolma- j čil kongresnik Franklin Fort v go- i voru pred poslansko zbornico, ko j. navedel sekcije suhaške pestave. aa utemelji svoje mnenje.
—	Po moiem mnenju — je reke i adiministralor — je Mr. Fort postavo zelo na široko razložil. Omenil je 29. člen prohibicijske postave. ki dovoljuje ljudem izdelovat. ' neopojni jabolenik izključno le za domačo uporabo. Ta člen postava pa nikomur ne dovolj uje izdelovati p jačo. ki bi sčasoma postala opojna. Jafcolčnik je treba tako napraviti. da ne prične vreti. Isto se tiče grozdnega soka.
—	Glede piva je pa v postavi iz- j rccno rečeno, da se ga ne sme iz- j delovati, niti v zdravilne svrhe. Vsledtega ne more biti govora o kakem postavnem pivu.
Administrator je soglašal s For- j tom, da ni bil še nikdar nihče kazensko zasledovan, ker je delal pi- | jačo za l^tno uporabo.
—	S tem pa še ni rečeno, da je tako izdelovanje postavno. Ker ne moremo vdreti v privatne domove, to nikakor ne pomen j a. da ima hišni gospodar pravico izdelovati pijačo.
Po desetdnevnih poga njih ni opaziti nikakegr posebnega napredka. Amerikanci hočejo sub • marine popolnoma odpraviti.
LONDON. Anglija, 1 februarja. -Kijub optimističnim napovedim voditeljev petih velesil, ki so zastopane na. konferenci, se mora reči da ni konferenca v desetih dneh niti malo napredovala
Amerikanci žele popolnoma odpraviti podmorske čolne, pa pra\ dobro vede, da ne bodo mofcli dc>-seči tega svojega cilja.
Vsledtega se zavzemajo za odredbo. da bi bih podmorski čolni dovoljeni izključno le proti trgovskim ladjam na temelju pravil mednarodnega prava.
SUcna pogodba je bila zasnovan^ že leta 1922 na washingtonski konferenci, vendar pa ni postala pravom očna. ker Francija ni ratificirala tega dogovora.
Prihodnji teden bodo razmotriva-ii o pismenem kompromisnem predlogu. ki ga je vložila Francija in ki se tiče omejitve tonaže.
Soglasno s tem načrtom bodo separatno razpravljali o vsakem ladijskem razredu.
ORTIZ RUBI0 NASLEDNIK GILA
V Mehiki so številni obiskovalci iz Združenih držav. — Kmpozantna prireditev je zagotovljena.
MEXICO CITY, Mehika. 1. febr Prihodnjo sredo bo naatopil Pase ual Or ti* Rubio urad predsednika me-» ak<f republike Impontantno slavje bo vprUorjeno v Narodnem Stadiju
t* »daj prihajajo Številni obiskovale! is Zdruienih drla* v m#-X a dal j ni pot-. da prisostvu-
jejo slovesnostim. Diplomatični zbor bo seveda zastopan polnošte-vilno, in nekatere države bodo poslale posebne poslance. Stadion je že sedaj sijajno okrašen.
Potem ko bo imel novi predsednik kratek nastopni nagovor, bo sledila prisega armade, katero bodo podali voditelji raznih strok. Nato pa bo sledila velika vojaška parada.
Rubio je star dva in petdeset let ter Je po poklicu Intinir. Pred več leti se je posvetil diplomatični in politični karijeri.
OCILLA, Ga., 1. februarja. — Ljudska množica je danes napadla in linčala zamorca Jima Irvina. ki je baje posilil in umoril neko petnajstletno deklico.
Zamorca so najprej do nezavesti pretepli ter ga položil na grmado.
Napol ožgano truplo so nato obesili na drevo v bližini mesta, kjer so našli dekleta.
Serif Tyler, ki je dobil naročilo, naj izroči Irvina sodišču, je trdil, da se ni mogel ustavljati ljudski množici.
Irvin je pred linčanjem priznal svoje dejanje.
BOMBA V ANGL. MUZEJU
V Indijskem oddelku Angleškega muzeja so ■ našli bombe z vžigalno vrvico ter jo prevedli na policijo. — Povzročitelji neznani.
dve banki zaprti
FORT WORTH, Texas, 1. febr. — Danes so zaprli tukaj dve banki, Texas State Bank ter Polytechnic State Bank. Vpriaorjen bo poskus, da se pokrije vloge vlagateljev.
bandit! med seboj
CHICAGO 111.. 1. februarja. --Juliusa Rosenheima. ki je bil svo-ječasno agent čikaške komisije, sta ustrelila danes dva moška, ko je stopil iz avtomobila. Nanj sta oddala šest strelov.
Policija domneva, da so se gang-sterji osvetili nad njim, ker jih je izdajal. Pred šestimi tedni je prišel Rosenheim v urad državnega prav-dnika ter izjavil, da mu zamore dati natančne podatke glede razmer v nižinah življenja. Državni pravdnik je bil skrajno skeptičen ter je pozval Rosenheima. ilaj imenuje par znanih zločincev. Rosenheim je nato odšel in se ni vrnil.
ODVEDEN JE GENERALA.
PARIZ, Francija, 1. februarja. — Pariški list "Le Matin" je namignil danes, da bo Francija protestirala pri sovjetski vladi proti odveden ju bivšega carskega častnika, generala Koutepova.
Generalovi znanci so razpisali pettisoč dolarjev nagrade, katere bo deležen oni, ki bo dognal, kje se general nahaja.
LONDON, Anglija, 2. februarja. — V Indijski dvorani Angleškega muzeja so našli diletantski napravljeno bomto z vžigalno vrvico ter jo takoj napravili neškodljivim.
Muzejski uradniki so bili posvar-ljcni telefeničnim potom. Neznanec je povedal, da je slišal indijske dijake govoriti o bombi v Indijski dvorani. Takoj so pričeli iskati ter jo našli, zavito v papir, poleg dragocene zbirke.
Takoj je bila pozvana policija. Policisti so prerezali vžigalno vrvico ter odnesli bombo na policijsko stražnico rta Tottenham Road, kjer so jo preiskali izvedenci. Njih preiskava bo šele ugotovila, če je bila dejanski nameravana razstrelitev dela muzeja ali če so nameravali u-radniki vprizoriti le neumestno šalo.
Skrivnostni telefonski poziv je prišel tekom popoldneva.
Indijska dvorana se nahaja v gorenjem, iztočnem krilu muzeja ter vsebuje velikansko zbirko verskih indijskih kipov, ki so izvan-redno redki in dragoceni. Njih uničenje bi pomenjalo veliko izgubo za Anglijo ter tudi za Indijo samo.
Tam je ilustrirana vsa zgodovina Budovega kiffta ter bramanstva v Indiji in na Cejlonu.
Dočim so navadne dvorane muzeja zaprte že ob šitrih popoldne, je bila Indijska soba odprta do šestih
premogarji bodo
obnovili pogodbo
WILKESBARRE. Pa.. 1. februarja. Uradniki treh antracitnih okrajev Pennsylvanije se pogajajo z lastnim rovov glede obnovitve sedaj veljavne pogodbe. Pogajanja bodo najbrž uspešna.
premog po nabavni
■■■ceni
MILLWAUKEE, Wis., 1. februarja. Občinske oblasti so začele prodajati antracitni premog po nabavni ceni. Bušelj premoga stane sedemdeset centov, tona pa štirinajst dolarjev.
V drugem procesu proti mor i 1 c e m premogarja Barcoskega sta bila dva spoznan krivim, tretji je bil pa oproščen.
FRANKLIN. Pil febi larja P«.rota. obstejeca štirih žet. k m t osmih moških, je včeraj zvečer spo-' zi.ana krivim nenameravanega u-; mora bivša člana C^al & Ir n poh-: cij?\ Waltera Ly^tera in H rolda W.tttsa. dočim je oprostila tretjega obtoženca. Franka Slapik&sa
To je b:l že drugi proces, ki >e jt v: sil proti morile t m prem« -^arja Barcoskega. ki je umrl 10 februarja lanskega leta vsled poškodb ka-trre je dobil po aretaciji.
Člani policije so ga namreč strahovito pretepli in osuvali.
Sodnik Parker je dal poroti navodila. da nima državno pravdni-štvo mkakih dokazov proti Slapi-kasu.
Zdravnik Pittsburgh Company
dr. John Paterson. jc pričal, da j<-
I našel. Barcoskega umirajočega na
stražnici Coal &c Iron policije v Im-
| perial. Pa. I
Kovač John Higgins je pričal za državno pravdništvo ter izjavil, da 1 j 2 Lyster pretepel Barcoskega kot p a. Z zaročim železom ga je oplazil po obrazu, ga vlekel za ušesa i in mu raztil nos.
Watts je priznal, da je več kot j dvajsekrat udaril Rarcoiike^a po i Glavi.
Prijatelji in nasprotniki osemnajstega amend-men ta bodo imeli prili< ko, da obrazlože svoje
novi viharji v evropi
LONDON. Anglija. 1. februarja Viharji, ki so divjali od kanala La Manche pa do Sredozemskega morja, so povzročili veliko škodo ob evropskem obrežju. Več ladij je razposlalo klice na pomoč, in španski parnik "Ciervana" pogrešajo s posadko 19 mož. Težki nalivi v Italiji bodo najbrž povzročili poplave. Tibera in druge reke rapidno naraščajo.
nazore.
WASHINGTON. D C 1 febr V kongresu so danes iopc razpravljali o prchibiciji. Koagre&nik L' hi-bach iz New Jersey je na dolgo m široko izvajal, da se človeštvo že i'. pradavnih časov poslužuje opojni n pijač in da vsledtega ne odgovar ja osemnajsti amendment moraLier.c-mu čutu večine prebivalstva
Ljudje vseh družabnih razredo.' in vseh poklicev kršijo postavo fcjdi« na pot je poskusiti izvedenje s primerno zakonodajo. Vsled tega treba proglasiti za zločinca slehernega. ki bi pil pivo, vino ali zr i-nje.
Zbornični odbor je glasoval dams v prilog Wiliamsonove predi >-ge naj se poveri izvedbo prohibicijt justičnemu departmentu.
Senator Brookhar 12 I we ; .v. g war j al nominacijo generala Butler ja za prohibicijskega komisarja
Butler je bil baje zelo uspešrn ko je skušal osušiti Philadelphij Njegova prava naloga b> nastopiti proti odličnim slojem prebivalstv i
Senator Sheppard. avtor osemnajstega amendments. Je izjavil, da je ljubezen do splošnega človeštva temelj prohibiclje.
50.000 BREZPOSENIH
v clevelandu
■ •
CLEVELAND, Ohio. 1 februarja. V tem mestu je nad petdeset t*- > delavcev brez dela. Tako je izjavil komisar občinskega delavskega u-rada B C Seiple.
BILOXI. Miss, i. februarja Ker so zaprli tovarno Internat:« n il Paper Mills v Line. je izgubilo 4S) oseb delo.
Naročite »e na "Cilas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
farmerica zmrznila
v bližini doma
HOLLAND, Mich.. 1. februarja. — 7 razdalji 75 čevljev od doma, je zmrznila včeraj zvečer petdesetletna Mrs. Ethel Mulder. Nesla je pismo v poštni nabiralnik, a na poti -;e ji je izpoddrsnJlo in omahnila je nezavestna. Predno je mogla priti oomoč, je ženska zmrznila.
UMORI MED MAKEDONSTVU-JUŠČIMI.
SOFIJA, Bolgarska. 2. februarja. Umori med makedonstvujuščimi se nadaljujejo brez konca in kraja. Doslej so pristaši skupine Mihajlo-va skoro izključno morili protoge-rovce. ki so se zadržali pasivno, ker so imeli glavne svoj s voditelje v nezemstvu. Poslednje dni pa so se povrnili v Sofijo glavni njihovi vodje, ki so se mudili doslej v južni Albaniji. V Scfijo sta se vrnila Pop Hristov in Peter Sajanov, ki sta prevzela vodstvo protogerovcev. TI so sklenili, da preidejo v aktivno o-računanje s skupino mihajlovcev, in so zato poslednje dni na dnevnem redu umori mihajlovcev. Na pomlad je pričakovati velikega spopada med obema skupinama, kar bo imelo nadvomno velik vpliv na na dal j no usodo makedonskega komiteja, zlasti, ako se upošteva, da podpirajo eno kakor tudi drugo skupino razne politične organizacije.
\ .
DENARNA NAKAZILA
ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU:
v Jugoslavijo
Din 500 ...................... 5 9.35
" 1000 ________________________ S 18.50
" 2500 ____________________ $ 46.00
" 5000 .................... 5 9L®0
" 10,000 ........................ 5181.00
v Italijo
Ur
100 200. 300 .
500 .. 1000
...... 5 5.75
....... $.11-30
_____% 16.80
«... $ 27.40 _____S 54.25
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za Izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami spor .izume te glede načina
nakazila.
Izpačila po pošti so redno Izvršena v dveh do treh tednih. 1 NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c.
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N, Y.
Telephone: Barclay 0380
I III IABO»r
c
"Glas Naroda
ff
]
of above officer«: fwk City, M. T.
NEW YORK. MONDAY, FEBRUARY 3. ISM
The LARGEST SLOVENE DAILY fan t7. S. A
UMiiji.
Zm New York u ceJo teto_«TJB
Za pel lete ---------43*0
Sew York, N. Y.
Na društvenem polju v New Yor-ku se precej deluje.
Društvo za društvom prireja igre tn veselice Ker Je čas tukaj, je tu-i <U društvo sv. Frančiška Serafin, št. 4€ K. S. K. J. izbralo nedeljo dne 115. februarja za svojo veselico.
Veselica se vrši v cerkveni dvo-
Za lnoceznstvo sa celo leto____ri-00 ram na 62 St. Marks Place, Netv
Za pol leta ---------------A3-M, York, N. Y.
aufcarnpaon Yearly SO AO.	_
-----, Pripravljenega bo vsega dovolj,
A4vertleeme«it on Agreeeietft.	j ker odbor je pridno na delu.
"Glaa Heroda" izhaja vsaki dan Izvzema nedelj ln preanRcov.
Zatoraj se vabi vse greater-new-yorske in brooklynske Slovence in Slovenke, da se udeleže te veselice.
da m nam tudi prejšnje bivali«* naznani. *a hitreje najdemo1 Na veselo snidenje dne 16. fe-
ln oeehnoetl ee ne prtobčujejo. Denar naj m bla-pe Money Order. Pri epituieuibl kraj« naročnikov.
-GLAS HABOM-, XI« W.
lezb Street. : Chetaca till
Tack. H. Y.
PREKLIC PROHIBICISKE POSTAVE
kruarja 1930.
Odbor.
Hadley, N. Y.
IVvič izaut uveljavljanja j*r«»hibi^-ije
tli Ogne
biti
mi z 31. januarjem poteče naročnina, se oglašam iz tukajšnje naselbine. Tukaj smo zaposleni ob i Conklingville nasipu že dve leti. Sedaj to zimo ni dela. Samo kakih
,	..	,,	-	.. dvajset nas je, ki popravljamo par-
kuupi-ftu stavljen iHvdl.*, naj sc preklice osemnajsti j no lopate in drugo orodje za pn_
amendment.	, hodnjo spomlad. Kar se pa tiče
, »Ur	Electric House, pa dela s polno pa-
To je pa saillM]. ks« Ui ie malenkostnega poiitena. - iro za N Y. Light and Power Co
t . . , ■ , .	. , ,	kar s tremi delavnimi šmti na osem
I stota ko je skom t»i ez p )int'na, «•<■ se kak senatni od- ttr. Enkrat na jesen bo vse to delo
bor izrazi proti proHibiciji, oziroma ee izpade javno za- dogotovijeno in bo dosti razsvetljave po Sacandaga dolini in tudi drugod naokoli.
Slovencev tukaj ni, ali pa jaz t nobenim v dotiko ne pridem.
Tukaj Vam pošiljam $6.00 za Gla^ Naroda za nadaljnje leto in tudi $7.00 za nadaljnje leto za Jožer
Chicago, 111.
Prosim, da objavite te vrstice v Glas Naroda. Preminul je naš rojak. čitatelj Glas. Naroda. Frank Rudman. Bil je mirna duša in pripravljen pomagati vsem, kateri so bili v potrebi. Vzela ga je sušica. katere se je nabral v svetovni vojni. Tukaj zapušča žalujočo ženo in se -»tro.
Poročevalec.
Iz Jugoslavije.
konec razburljive legende
Strašen konec pretepa v gostilni.
V gostilni Josipa Petra v Para-buču v Vojvodini je nastal pred dnevi pretep, ki je žalostno končal
Na bojišču je obležal eden mrtev. drugega so pa s težkimi poškodbami prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. V gostilno je pri- j v Splitu se je te dni ustrelil \ šel mešetar Stefan Brackov. Ko j svojem stanovanju 78-letni cev-je zagledal za mizo Gjoka Ivan- j ijarski mojster Ante Srkulj, rod »m čiča. katerega je smrtno sovra- iZ Krajine. Bil je težko bolan in žil. ga je nahrulil: "Kaj iščeš tu .' j to ga Je najLrz potrlo. Te dni opoi-Glej. da takoj Izgineš!" Nastal j- dne je dejal ženi. naj leže k nje-
bitki je težko ranjeni Gjoko Ivan-čič vstal in hotel sam k zdravniku. Po prvem koraku pa je zopet padci, na kar so ga z rešilnim vozom prepeljali v bolnico. Milana Ivančiča so orožniki aretirali.
Samomor 78-letncga starca.
mu v posteljo Istočasno je nekdo potrkal na vrata, na kar je žena
i prepir, med katerim je Ivancič zapustil gostilno, kmalu pa se je ! z bratom Milanom vrnil. Prepir se stopila iz icbc. da pogleda, kd je nadaljeval. nenadoma pa je jC T j, je nemara rešilo življe Češkoslovaški tiskovni urad poro- Brackcv potegnil samekres in tri- ni€ srkuli se je namreč v istem ča iz Pariza, da se je vršila v ta- j krat ustrelil na Ivančiča. Zadel mošnji justični palači uradna i- ! ga je v trebuh, glavo in prsa, do-
dentifikacija plesalke "gdč. Roger-jeve" iz Biarritza. o kateri smo poročali. da se izdaja za Jadvigo Nav-ra^iovo iz Prerova na Moravskem s čimer bi doživela svoj konec senzacionalna pravda za milijone pokojne plesalke Gaby Deslysove, o
čim je četrta, tudi njemu namenjena, krogla, zadela gosta Mes-nerja. Brackovu pa to še ni bilo dovolj. Potegni je še iz svojega iz-pa nož in skočil proti težko ranjenemu Ivančicu. Toda Ivanci-čev brat Milan ga je prehitel. Izbii
Navratilova sama. hči strojnika neki ogrski slakorni tovarni Navratilova tne ravnatelja, kakor smo poročila pri nekih vesteh » Gdč. Ro-gerjeva se je izkazala z vsemi potrebnimi dokumenti kot Navratilova in tako je sedaj zadeva razčiščena. Zastavili so ji več vprašanj v češčini in madžarščini in v obeh jezikih je odgovorila tekoče, v češčini celo z nekimi dialektičnimi posebnostmi. ki so na Moravskem doma. Gaby Deslys ali s pravim imenom Gabrijela Cairova iz Mar-seilea je bila tedaj brez dvoma to, za kar se je izdajala, namreč Fran-bodo v ol>eli zborni- Dobnlkar. vas Trata. 6t. 17. pošta cozinja. Kako pa se je moglo zgo-
kateri so trdili, da ni Francozinja, j mu je nož in samokres iz rok. ya temveč Moravčanka, in Jadviga podrl na tla in ga toliko časa ob-
deloval s samokresom po glavi. je chležal mrtev.
Očividci krvavega spopada zatrjuje jc-. da je Brackov Milana joke je prosil, naj ga nc ubije. Po
nje
hipu ustrelil. Bil je takoj mrtev Zdi se. da je hotel ustreliti tudi ženo, kajti opetovano je dejal, da bo^ta z ženo skupaj umrla
V pijanosti padci z vlaka »n m: uhii
Med postajama Ruma in Kra-Ijevci so našli te dni na prog! nekega moškega mrtvega. Ugotovili so. da gre za Dušana Putnikoviča Golubmcev. Pri njem so našli okol: 7000 Din
Komisija je ugotovila, da h- b:l Putnikovič pijan in du re najbr. p.idel z drvečega vlaka
fcii^uije o pruhibiciji v njeno Akodo.
Kougre* je pO svoji današnji sestavi tako pretežno fculi^dani uiti misliti na preklic t^euuiiajste^a amendmeiu ta oziroma na modifikacijo |»n>liibieij«kih postav.
Ako bodo |K»atiH'*iiiki ali odbori stavili kake tozadevne predloge, se že vnaprej ve, da
cah £ veliko veeino t»oraženi.	.	,
1	j slavija.	j takšne afere? Stvar postane žela narodov, da prouči mcanosti za
Dokazi za prohihirijo in proti nji, ki bodo prišli na vljudno Vas prosim, da mi pošlje- j razumljiva, če čitaraio, da ji je Nav- j ublažitev krize kmetijstva v Evro-,	. -	.	1	te Slovensko-Amerikanski Koledar, ratilova silno slična. samo za spo- ^ P* prinesla nikakih pozitiv-
tnui pri javnem kon^resnein zaslišanju, ne Imdo proizvedli]^ je pa ostanka, naj pa bo za j znanje manjša, da je isto tako ple i nih rezultatov ter bo ponovno skli-
uobenf^a vsiliva na večino kon^resnikov.
kriza kmetijstva v EVROPI
j Peter Zgaga j
Te dni te je v Ženevi koncal.i mednarodna konferenca k!ne,.;j-skih strokovnjakov, na kateri jc sodelovalo 20 držav, med njimi tudi jug. država, ki jo je zastopal dr. Velimir Stojkovic. To konferen-
bi se evropske države združile v carinsko zvezo s preferenčinmi • ugod-nostmmi' carinami, bi bil nivo žilnih cen v evropskih državah za toliko višji, kolikor bi znašai medsebojni carinski popust, kajti Evropa
Gorenj a vas nad Skofjo Loko. Jugo- diti, da je prišlo po njeni smrti do co Jc »klical ekonomski komite j U- je kot celota v preskrbi / žitom pa-
Dom slepcev v Ljubljani.
v ..	Ker drugega posebnega nimam
JNaVZlir 1»imi s«' pa 7.dl. ila m> snhari v kongresu na-, poročati, pozdravljam vse bralce
pravili veliko takti<~-n<» napako, ko -o glasovali za javni ter- Glas Naroda in mu želim mnogo; s min j;lede probibiri j*k«'i;a vprašanja.
salka in da je nastopala skoraj isto cana. čim bodo proučeni referat; časno kakor Deslysov v istih me- zastopnikov posameznih držav, ka-stih. Tako ni nič čudnega, če so io terih naziranja so bila v mnogih : sorodniki, ki niso videli dolga leta! ozirih različna. Na eni strani ni bi-
novih naročnikov.
Dosedaj jim j«> naiurer vedno posreeilo prejutM-iti ila bi pritšlo vprašanj*- ^le<b« proliibieije v koagrwsu mi! vnsto.
John Alich.
Bessemer. Pa.
časno kakor Desiysovi že pred voj-j no. po vojni po slikah pa tem bolj. Poleg tega pa tičijo za stvarjo še neke skrivnosti, ki jih hrani Nav-ratillova zase in oblast po vsej pri-
Delavske razmere so v tej nasel-
Vsak tozadevni predlog .j«- pri tem ali onemu odboru tri dni teden.
bi^i prav slabe. Dela se po dva do
mirilo za .spa i, in s tem je bila zadeva rešena.
\ tem si ura ju bi morali rlani komiteja priznati svojo barvo, in isto bi se i^xlilo, e<» bi se vršilo v kongresu o tej zadevi glasovanje.
To je j ki tista stvar, katero so znali suliaei "dosedaj še vedno t-t ko spretno preprečiti.
Njihov smoter je bil, preprečiti vsak poskus, da bi se člani kongresa javno izrazili o tej zadevi.
Zagovorniki probibirije inuijo v kongresu tako večino, tla se jim ni treba bati posledie glasovanja glede preklica osiunnajstega amendnienta.
Te^a tudi ne izpreintoii dejstvu, da se nekateri zagovorniki proliibieije dobre kapljiee nič ne branijo.
Kot vediM), bi tudi pari tej priliki drugače glasovali kot pa pijejo.
<tla<o\anje v kongresu '>i bilo pa za Ixwloenoi: v tem ]M>gledu važno, ker bi pokazalo, kateri kongresni k i *4iiradno" za proliibieijo ali proti nji, in kateri imajo toliko poguma, ila javno izrazijo svoje .mnenje.
S tega stališča bi bilo torej važno, da pride vprašanje glede preklica enkrat pred kongres.
R&Jbclj, iaainik lutkovnega gledališča.
njegova mati to ti vi in sicer večinoma od podpor, ki jih prejema od svojega Kina. Ampak dohodki, ki jih Ima ta od svojega grozotnega po-sla, bi komaj zadostovali, da bi se profti**j*l aam in tako ye pruiljen. da ši iiče stranskih zaslužkov. No, to mu al težko, saj je bil v svojem
Češkoslovaški rabelj Broumar- In se je odločil, da ba bo obnovil,, sky Je fc? vasi Dobruške doma. k}er ne da bi opostil ulogo oficijelnega
strahu »in trepeta vseh duš.
Tako roma spet v pričakovanju novih obešen j akov od kraja do kraja in predvaja otrokom najnovejša in najstarejša dela iz marionetnega repertoara. Krvnik — pa raz-veseljevalec otrok! Kakšna na-
prejtajem poklicu'bralec z lutka-] spTOtj*! Pnnri*> P*'	lmaJ°
ml. Romal Je svojimi malimi gle- otroci	^	ddjro
dali&kimi zvezdami in zvezdniki po' ^ kakien P^1 opravlja na deftell, po aejmlh m si slutil za ttvljenje. Poaaajo ga povsod po pro-vlnd in slasti otroci ao mu vrlo nakiecjeni. Na to svoje prejšnje nehaaje m Je spomini Jareunniuraky. ko Je obdatil. da mu rabeijska služ-dovolj
nekih drugih de&kah, kjer se ta svet neha.
ADVERTISE In "GLAS NARODA"
Na društvenem polju prav dobro napredujemo.
Dne 4. marca priredi društvo Krim. št. 97 S. N. P. J. maškaradno veselico v Wolfovi dvorani. Začetek cb csmih zvečer, pa naprej celo noc. Gcdba b- iz Girard, O., namreč Golden Eagles, tako da sc bodo lahko stari in mladi vrteli.
Vabljeni ste vsi Slovani iz naselbine kakor tudi iz New Castle East Palestine. Girard in Warrena.
Upamo, da bo dvorana napolnjena knkor je bila dne 28. decembra, ko je imel gospod Banovec svoj koncert.
Torej. Jugoslovani, ne pozabite na ta večer. Nagrade so tri: za najlepše. najgršo in pa srednjo masko.
Torej rojaki, le pripravimo se, da bomo dobili nagrade.
Zb dobro postr2žbo bo preskrbel veselieni edber.	*
John Maček.
lo opažati soglasnosti med delegati evropskih agrarnih držav, ki imajo presežke agrarnih proizvodov. in evropskih industrijskih držav, ki skušajo z agrarnim protek-
liki tudi. Zdi se, da sta se obe ženski 1 cijenizmem ščititi svojo agrarno poznali osebno in da sta si na ra- t produkcije na škodo agrarnih dr čun svoje medsebojne podobnosti j . ki imajo vedno večje težkoče privoščili marsikdaj kakšno spora- pri izvezu agrarnih proizvedov. zumno zamenjavo. Tako bi bilo j Na drugi strani pa jc prišlo ze do sklepati iz nekih nejasnih stavkov.' vidnejših nesoglasij s severno- in j da je Navratilova v Parizu včasih južno-ameriškimi državami, kate-j nadomestovaia Dc-iysovo ni odru. dh naziranja so naletela na cr^m.
sivna. Ameri.ska konkurenca pa nt bi mogla cen. tako pritiskati nav-zdJ. ker bi za ameriško žito veljale višje uvozne caruie v vseh t h državah.
Evropske industrijske države sr pritožujejo zaradi nizkih cen žitu iz o.-tr>lih evropskih agrarnih držav Pomisliti pa jc treba, da se ceno jugoslovanskemu, madžarskemu in romunskem Titu le zaradi te^a tako nizke ker morajo te države, ce hočejo žito izvoziti, iti toliko navzdol, da zbijejo ameriško konkurenco.
a Deslysova se je p »luževaia med \ojno njenih dokumentov, da je vohunila za antanto. Sicer najvažnejše jc sedaj, da dobe milijone Dcslysini sorodniki v MarseilVu- ii; mesto Marseille samo. A o teh mi-
odpor evropskih držav, tako agrarnih kakor industrijskih.
Konferenca je zopet pokazala, i kako je za rešitev težkega protiie- i ma krize evropskega kmetijstva po- ; trebno sodelovanje v.->eh evropskih:
OTROKOV KAŠELJ!
Z^u^taviti q.i je treba, predno postane nevaren. Odprava« natli«i-r>o šteqetanj> s Stve. ra'» Cough B^'sam-im. ki J« priljubljen fitro-kom in odraslim 2e ■J9 let. Ugodna, varno, uspešno. Vai lekarnar ga ima. 2Sc in 50c.
i
lijonih je izjavila Navratilova, da držav, ki vse trpijo zaradi ameri-jih ni 30 ali celo 50. kakor so pisali! ške konkurence.
listi, temveč "samo" četrtina.
ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI.
John Alich. Hadley. N. Y. S 1.50. Ignac Oražen, Butte. Mont.. $1.00. Anton Stranzar. Cleveland, Ohio. 20 centcv.
Denar sprejeli in ga bomo izročili na pristojno mesto.
Uredništvo.
Konferenca pa je tudi pokazala kako potrebna bi bial kolektivna konvencija vseh evropskih držav, po kateri bi si države priznavale pri uvozu kmetijskih proizvodov nižje preferenčne carine.
Krizo evropskega kmetijstva po-; vzrečajo predvsem nizke cene žitu, . ki jih diktira Amerika. Industrijske države pa zvišujejo svoje carine ! predvsem zaradi tega. da omogočijo domačemu žitu višje cene. Ce
/R i Severa's Cold Tabiete\l
JSEVERAsi cough BALSAM
BLAZNIKOV1H PRAT1K —
nimamo več v zalogi. Zato jih ne naročajte. Knjigarna Glas Naroda.
.:!•" ........................................i m n w «amMHi:i
j	Naročite	j
SL0VENSK0-AMERIKANSKI |
KOL§E£DA
za leto 1930
ki je letos izredno zanimiv.
M&LJEMO VAM GA FOSTNIKE PROSTO ZA
50c
KNJIGARNA "GLAS NARtWA"
216 West IB Street	New York, K. Y.
DRUŠTVA
ki nameravate prirediti
VESELICE,
ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA
J 9
ne čka samo
cknitvo, fm€ pa vai Slovenci v vaši okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZHERIffi
Da najin jim ženskam ni do«ti 2a ljubezen
Sploh se ne ve. če vedo, kaj je ljubezen. Večina današnjih ze:\ik nima i&rca.
Znan mi pe slučaj, ko sta se dva poležala za mlado lepotico. Prvi je bil mlad in lep. toda revež, drugi pa star in bogat.
Neke p a dne jo je prifcel mlu.de-nie snubit.
Sam ne vem kako je mogel pr»-btradatž toliko denarja, da si je nabavil Irak. cilinder in velik bopek dišečega cvetja.
Po&lusala ga jc in poslušala, nato je pa rekla
—	Ne vem Bom dobro premislila. Saj veste, kake je v življenju Človek ne sme prr nagli ti.
Mladenič je žalosten odšel in zadnja iskrica upanja mu je ugasnila v srcu.
Po! ure za njim je že drugi uiu-fcec potrkal na vrata
Kot rečeno, je bi! .star. toda bo-gat.
Oblečen ni bil v irak pae pa v overalls. Pripeljal se je s karo. ki je imela osem cilindrov. In v umazani roki ni tiržal šopka dišei iii cvetin . ampak je prav grdo smrdel po :?zclinu
Žareče ga je pogledala ;n brc::
pomisleka rekla — Ailri^ht! *
Ntki znanstvenik je ugotovil, da pri ncrmalneni človeku ne sme biti nos daljni kot je ccio
Ne vem, kaj bi rekel. Ce omenjani znanstvenik resnico trdi. sem se precej daiec od normale
Bo pa treba še par let počakat!, da mi bo ple-a zrasla
—	Moja žena je jako bolna —. je p:sal rojak pu bi rada ka.i bruiu Kake bukve mi pošljite, ki ji bodo v tolažbo v njen. bolezni
Knjifjar je bil v zodrer;i m je pi-f a' rojaku kakšno knjigo hoče > Mrada muUtveiuk
Pi» par dneh je doe pel sledeči odgovor .
—	• 6em tudi jas niifclil. dit bi ji molitvenik nc škodoval, toda zrlai
ne potrebuje vec. zdaj je že prepozno. Z božjo pomočjo se ji je o-bmilo na boljše, ln ji je zdravnik ; resel. da sme jutri že vstati iz postelje.
H'
Rojakinjo so vprašali, kako je z njenim možem
Se mi zdi. da je jako bolan Zelo bolan Zdaj se niti ne zmeni ' za. pijačo, katero mu jr zdravnik
cdločno prepovedal.
*
Mornariška konferenca, kt .se vr-š1 v Londonu ni dosegla v enem tednu r.iti najmanjšega uspeha.
To je fclabo znamenje Ce je to slabo znamenje za mir ali za vojno.
bo pokazala bodočnost.
*
Dulge kiktjf so zopet modern-j Samo to je vrag. ker jih ženske no-1 siti nočejo.
t *
To se je godilo v časih hude stanovanjske stiske, ko so morali marsikdaj plačati ljudie janitorju po deset do petnajst dolarjev bonusa aa jim je zarental prazno stanovanje
Zakonec si je ogledal stanovanje in je rekel gospodinji, da mu je jako pevseči. da ga pa sam ne more najeti, ampak mora najprej ženo vprašati za svet
—	Ne vem kako bo — je odvrnila gospodinja. Predno pride žena. bo morda že prepozno. Zdaj so pač tako čudni časi. da lažje dobite drugo ženo kot pa drugo stanovanje.
*
V kongresu se prepirajo, katera pijača je opojna. Odgovor na to Je povsem enostaven. Odvisen je pa od dveh faktorjev:
prvič — koliko ga lahko popi ješ,
in
drugič — koiiko ga lahl(o prenesel
*
Parni k se je približal newyorfcke-mu pristanišču.
Navdušen Amertkanec je rekel svojemu evropskemu tovarišu:
—	Vidite, tam je pa spomenik Svobode.
Evropejec Je nekoliko pomislil in odvrnil:
—	Gotovo zelo žalujete za njo, ker ste ji postavili tako velik spomenik.
*QLll M IKO»r
NEW YORK. MONDAY, FEBRUARY 3, 133»
K OBERMATT - MAKŠE V A
bolDčnpg« jeseniškega dne je stopala po glavni cesti prietanisicepa mesta gmpa hkremue vnanjost1 — Temno oblečena. z bolestnim rera
sem v očeh, se je počasi trudnih korakov ponnkala naprej
Na njenem rumenkastem, od življenj* utrujenem obran j« počivala večerna s>enca toda plemenite poteze na obrazu so izdajale minulo lepe to. govorile o minuli sre-ti, o sijajnih, radostnih časih. V te je minulo
Na vogalu konaervatorija se je u-»tavlla pred izložbenim oknom Oči m ur jt radostno razjasnile in njen ,jL»j az je rasv^rtlil srečen nasmeh Kdo si, ženska1 Samo matere morejo izražati sveje duševne občutke s tako E srečnim nasmehom Prekrižala j* roki na prsih in gledala predse y
Lahnega. poskočnega koraka je llo mlado dekletce z notami v roki čez cesto Njen pogled je brezbrižno Švignil mimo upadlega obraza gospe, njena roka Je prijela za kljuka vrat koruiervatorija.
Katja, ah me ne pozna*? Go-a.pa je prijela dekletce za roko, se sfckuuia, kakor da bt hotela poljubiti drobno belo roko in jo pri-litiuti na prsa *
—	Papa ne dovoli srečanja s teboj ln vendar si ?opet tu. je rekla hči. Imam že dolgo drugo mater in tebe se prav nič ne spominjam . Kako naj te potolažim Že je hotela odpreti ročno torbico, ko je opazila solze v materinih očeh.
—	Ona druga ni tvoja mati, ampak mačeha, je trpko odgovorila gospa. Ti si še otrok, kako moreš presojati materinsko srce"*
Dekletce se je za korak odmaknilo. V njenih očeh je bilo samo u-Mitljeiljc z gospo Drugih občutkov nt bilo v njih
JESENSKI LISTI
upala svoji mladosti v pričakava- j življenje si hodila po krivih potih, nju sreče Niti edini otrok, njena j jaz pa sem izpolnjeval dolžnost: hčerka, je ni mogel zadržati v zla- j vestnega očeta, rezultat je isti — ti kletki, ki jo je bil ustvaril njen I oba sva osamela.
prvi mož .
Za njeno hčer je skrbela in jo vzojila druga mati. Njo pa je. ko se je začela starati, zapustil ljubimec Druga vrata sreče so se zaprla za njo Topot je še verovala in upala. Ponižana in razdvojena je iskala poti do srca svoje hčere. Hotela je žeti. česar ni sejala
Gospa si je zakrila oči z rokama tn njena ostro začrtana ramena s j se pričela tresti. Starec na drugi strani klopi je sedel sklonjen, uprt na palico, težko je dihal in kaši j M.
Starec se je primaknil h gospe, segel z žilavo, suho roko v njeno ir. rekel milo:
—	Čemu solze? Saj sem že rekel. da se nisva srečala slučajno.... Moja hiša je zame prevelika, čc hočeš, pojdi z menoj in postani moja gospodinja. Jaz pa bom tvoj bolni ctrok, ki boš skrbela zanj.
Gospa se je prestrašila: ali ni napak razumela starca?
—	Pojdi! ji je rekel.
Za njima so krožili galebi nad morjem, udarjali valovi na z sra-
Ne da bi bil obrnil glavo, je nežno uitom obloženo obrežje, vzdolž ce-vprašal gospo:	ste pa je podil jesenski veter uve-
_ Ali si bila na pogrebu ali pa lo listje.
plakaš kot mati?
— Ah. ne vem. ali je lažje člove- j ku. če izgubi drago osebo ali če j jo izgubi živo po lastni krivdi za ; vedno Imela sem hčer, ki mi je postala nezvesta. Druga ženska jo je! vzgojila in je tako postala njena I mati. Duševna smrt je težja od i telesne. Imela sem družino, moža in ljubko hčerko, pa nisem znala ceniti te male sreče. Sedaj sem sama Usoda vseh g resnic.
skrivnostni zakladi na morskem dnu
— Kako naj vemo. katera usodr. je grešna m katera prava, kako naj to vemo? je odgovoril starec. Te-( be je premegala lahkomiselnost j
Kakor izgleda, se je sveta v Srednji in Južni Ameriki polotila mrzlica v iskanju skritih zakladov. — Pred par meseci smo poročali, da se )e izjavilo prizadevanje odprave. najti v Chileju takozvani jezuitski zaklad. Z istim neuspehom se je končalo iskanje kraljevskega zaklada Inkov v Titikaškem jezeru in nič več sreče niso imeli iskal-
-
1—r
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau
Klinike za duševno zdrav ie otrok.
Neka nova vrsta zdravstvenega ali ima malo dete. pametno ravna zavoda je prišla na svet. To je kli- ako čita nekaj o duševni higijen:
nika za vzgojo otrok — child guidance clinic — ali klinika za duševno zdravje — mental hygiene clinic. To je neka izvanredna ustanova, kajti opravlja nekaj, kar se ni prej opravljalo v nikaki kliniki.
Vsakdo ve. kaj je klinika — vsaj v splešnem pomenu. Klinika *e kraj, kamor ljudje gredo, da dobijo nasvet in zdravljenje od zdrav-
in se nekaj nauči.
National Committe on Mental Hygiene, ki ima svoj glavni sedež na 370 Seventh Avenue. New York City. Vam rad pošlje tozadevno literaturo. ako pišete nanj. Isto stori Child Study Association of America. Inc.. ki ima svoj sedež na 54 West 74th Street. New York.
Klinike te vrste se bodo hitro
nikov. Nekatere klinike so spojene pomnežile in njihova važnost bo z bolnišnico, nekatere pa so samo- i rasla od dne do dne. Lyudj stojne. V nekaterih klinikah mora' več znali za tc klinike in se obr •.-
e bodo
bolnik plačati, v drugih pa ne.
čali k njim v večjem številu glede
Klinikfc za duševno zdravje otrok1 raznih problemov o vzgoji otrok.--se v glavnem ne bavijo s telesnimi Meseca maja se bo vršil v Washing-
boleznimti. V njih se ne zdravi prehlad, zobobol in polomljene ko-
tonu prvi mednarodni kongres o duševni higijeni in njega se bodo
ta.
večni ocenji v porurju
tvoje mladosti in si se izneverila i ci zaklada davnih azteških kraljev
materinskim dolžnostim jaz pa sem zrtveval svoj talent družini, pre-skrbei sem sedem otrok, pa nimam nobenega, ki bi skrbel zame n i stare dni. Vsi so odleteli, ko so postali godni in me pustili samega. Sanjal sem o slavi in časti — uso-
Zdaj zopet poročajo ameriški listi da se ie ponesrečilo dviganje potopljene 13-dje ' San Fernando", ki se je z ogromnim bogastvom potopila 1. 1597. ob zapadnoindijskem otoku Santa Lucia. Po ohranjenih zgodovinskih podatkih se je ta
Po	mnenju, je reklo
dekletce prepričevalno, ne daje rojstvo ženski pravice do maierinsicc-ga imena, temveč nekaj mnoge bolj varnega to so dolžnosti matere
otroka namišljene, izginila za težkimi vrati glasbene
da me je določila za družinskega	ladja razbila ob skalovju in leži na
očeta, imel sem njivo pa nisem žel	pesku morskega dna blizu omenje-
nicesar Vse je bilo prazen trud.	nega otoka. Pošiljka zlata na njej
Kdo more vedeti, kaj je koristnej-	je bila največja, kolikor jih je kdaj
se: napisati kopo knjig ali vzgojiti državi sedem državljanov? Nikdar nisem bil zadovoljen z usodo, na svoja stara leta pa sem prišel mislim, je pristavila do prepričanja, da je vsaka usoda pozdravila z glavo in določena, da je vsaka nesreča komu
v korist kakor junaštva za to po-
bilo odpremljenih v stari svet in s? ceni v današnji vrednosti na kakih 7 milijonov dinarjev. Zato je razumljivo, da so se našli takoj ljudje,* ki so zahrepeneii po zlatu ter osnovali delniško družbo za dvig tega bogatstva. Opis tega aela pa
sol*
Z gospcjlnega obraza je taginllj najino srečanje ni slučajno.
nasmeh, ustnice so se stisnile in ■___ . _______ —. — —
ulotooka senca je pokrila nekoč cvetoča liea Skrila je roki. globoko vxdihnlla. sklonila glavo m dolgo
gledala na B*prt,i vrata konfcer-	-
m* torij«, kakot da bi pričakovala V kemični tovarni Nitras pri Nie-m» nečesa Nato je odi'a sklonjen" wiadcwu na Poljskem je eksplodi-
klieanih ljudi Uverjen sem. da tudi se čita. kakor neverjetna bajka iz
Vse časov, ko so po zemlji hodili zmaji in čuvali skrite zaklade. Pota p-
zastrupljena reka
fftavr
Sedla
je na drugI konec Klopi.
ljači so ugotovili mesto, kjer Ježi potopljena ladja ter dognali, da je nje zadnji del zasut s peskom kak meter na debelo, prednji del pa moli prosto iz dna. Potapljači so kot prvi plen dvignili velik zaboj s človeškimi črepinjami, ki so bile vse bogato okovane z zlatom in
sti. Njihova svrha je povsem dru- vdeležili strokovnjaki iz vsega sve-gačna. One se bavijo z otroki, s ka- j terimi starši in učitelji ne znajo • več ravnati. Ako Ivanček ali Ančka postane neubogljiv ali len ali predrzen aE straši j ivec, ta otroška klinika vam utegne pomagati. Njena svrha je baviti se s problemi značaja in obnašanja. Kliniki se zanima za. čustva in mišljenje svojih malih paciientov. Zdravniki teh klinik znajo, da čustva in nazira-nja im?^o mnogo opravljati z za-dovoljn Dstjo. zdravjem in uspešnostjo. Zatorej, kakor pekazuje ime teh klirfik. one se specijalizirajo z duševnim zdravjem ali higijeno
Na primer, neka mati je prišla na kliniko in rekla: "Želim, da bi mi pomagali pri vzgoji mojega sinčka. Jaz rte znam več kaj bi storila z njim. Ne prihaja domov takoj po šoli, ost ine zunaj pozno v noč. ima tovariše, ki baje kradejo. Rad iz-ostaje iz šole. Doma malo govori. Prepričana sem. da ne vživam njegovega zaupanja. A"' mi morete pomagati?"
In tako je klinika prevzela v roko njenega sinčka. Treba znati. da zdravniki v teh klinikah so psihia- j tri — zdravniki duševnih bolezni— in njihovi pomočniki so izurjeni so-cijalni delavci. Oni skušajo najti, kaj se godi znotraj v človeku — kaj se godi z njihovimi čustvi in mislimi.
Zdravnilu te klinike s o našli, da
ce verujete v zvezde,---
lahko čitate iz njih marsikaj glede svojega značaja. Nekateri rojaki so nam sporočili, da je mogoče po treh tabelah v Slovensko-Amerikanskem Koledarju za 1. 1930, uganiti tudi bodočnost. — Cena Koledarju je 50 centov. Knjigarna "Glas Naroda", 216 W. 18 Street, New York
bitka Z ZLOČINCI NA PO PRAVDA ZA OBEŠENČEVO
kopališču
VRV
Iz Rige poročajo, da je prišlo na pokopališču livlandskega mesteca Serbigaia do divje nocii" bitke s tolpo zločincev, ki si ic bila ur^oila v kleti pokopališke kapele voje bivališče in kladivce za nakraden « blage. Pozen pasant j» opar.l i neke sumljive p< t:ivc in )o obvesti! pnlioijo. Ta se je p >d.;la na p.ik ličče. fcjer o jo z o inci hipom.i napadi' s streli iz puik. Zasicdowici cdgovt rili s ^reli in zločinci o stekli prot- kapeli. Eden se i ■ zgrudil :ned be2anjem smrtno zadet na tla. dva sta utegnila presk -iti p o-n izginiti v temi. zad-
' pališki zid
Ena izmed največjih nadlog uo-ruhrskega industrijskega okrožja so velikanski kadeči se kupi žlindre nia dva sta sc zatarikadira!. v ka-iz 'tamošnjih plavžev. Te črne gore 1 P-u in £ta se celih V'1 ur ra:lil so v svoji notranjosti goreče ter! rroti napad, ni p li''.' r:sh cr^an neprestano zastrupljajo zrak z di-J *elc Proti Jut:u k Ju napadli mom in sajami. Vsi poskusi ga-j ročnimi granatami, sta -c -v *. i< . šenja so brezuspešni, ker tega op -' za obupen korak planila s-.u i- k i nja ne ugasi niti voda niti Uovifca.! Pcle in skušala uteči. Streli - u: ki so jo na vozili na kupe. da bi za- j u' milili. Na strani p listov ni bi-dušili ogenj. Predmestje Altstaden' 1 nobene žrtve, a v treh ubitih zlo-pri Oberhausenu je obdano s taki-U-ncih sc spoznali ž d Igo iskan mi griči tleče žlindre in premogom- »ndividue. ki so > svojimi dejan nih odpakov in so njega prebivalci strahcvali v o ok<;iico. sklenili opustiti svoja bivališča, ker	------------- —
niso mogli več vzdržati v večnem smrdečem dimu in gosti megli cnj.
Pri Essenu gori že od 1. 1914. gc-ra žlindre iz Kruppovih jeklaren Ogenj se je s časom razširil do re-lezniške proge, k sr so opazili šele tedaj, ko so brzojavni drogovi dru j. za drugim popadali. Bili so pni
ZAVAROVANJE PROTI SAMOMORU
Zadnja pridobitev amen^kv ' t poslovnega življenja ie zavarovanj
zemljo prežgani in ogenj je bil do- proti samomoru. Kakor znano, > segel že tudi železniške pragove, zavarovalnice doslej sklepale 7 -
ki so zgereli.
Tvrdka Krupp je popravljala že-
varov^lne pouodbe za življenj«1 1 z izrecnim pogojem, da se zavar
V Parizu je v teku čudna pravda za kos vrvi. s katero je bil utmrčen neki mehiški zločinec. Tožiteljlca je bogata in vraževerna d »m a iz Južne Amerike, ki pripisuje koščku vrvi čudodelno moč.
Pukojin soprog bocate Američanke je dobil vrv od nekega Mehikanca in odslej ga je sreča spremljala, da se mu je začelo si-pati bog stvo na njegovo življen-.ikc pot. Mož je bil rudosledec in si je napravil ogromno imetje, bižko ■e imel čarobni košček vrvi. Tudi žena je bila deležna te sreče in je zadela glavno debitek španske dr-iavne literiie Srečko ii je bil naravno-! vsilil neki siromašni pro-drjalec Po moževi smrti — zoper to pri redno nujnost vrv ni imela lečilne moči ->c je dama naselila v Parizu. K > se ;e lani selila v novo stanovanje na aveniji des Champs Elysec . se ji je izgubil dra-ro"eni košček vrvi. Skrušena po nenadomestljivi izRiibi je tenkočutna dama plakala bolj ku ob pogrebu svojega moža. Najela ie pri-vatnega detektiva da bi ji našel dra poceni talisman, vendar so vsa prizadevanja j tala b:ez uspeha. Ziaj se ie spomnila, rta lahko toži prevozniško družbo, ki jo je selila.
odškodnino. Takoj je vložila tožbo za odškodnino 200 tisoč dinarjev košček vrvi. ki je neobhodno potreben k njeni sreči. Nesrečni sodniki. ki se bodo pečali s tem sijajnim dokumentom babjevernosti prosvitljenega 20. stoletja!
globoke in 17 m široke jarke ter jih : sinček dotične ženske je bil nesre- napolnila z ognjevarno glino. Uspeh
ral tank s 16.000 l strupenih kislin ki so jih rabili za proizvajanje u-k,.r!« ^ sedel neki starec ter za- i metaega gnojila. Tekocisie so se iz- dragimi kamni. Odslej pa so delav-misljen . gledala v daliavo Po uie- j lile v rečico Czarno, ki jih je stočila | cl po vrsti obolevali in umirali brez si h p Ji še odmeval udarec težkih dalje v Vlilo Oblasti so ukrenile pravega vzroka. Ostalo je naposled vrat Skrb in žalitev sta JI stisnile takoj vse potrebno, da so prebival-;ri<! Pred njo so se zaprla tretja ce v teh tokih ubranile pred rabo vrtta do človeške«* srca in ta rra-, zastrupljene vode in so odredile za-ta so bila zadnja v njem življenju Takrat, ah. kako dolco je že. je
še pet Japoncev potapljačev, ki so pravili prava čudesa o bogastvih in niso hoteli odnehati. Kar naenkrat
plenitev vseh rib, ki so se v njej j so nekega dne dali izpod morja
znak, da so v opasnosti. Potegnili
___ _ _ M	zastrupile. Zastrupljeni valovi so
odletela prostovoljno, veselo in že dosegli Varšavo in je ostala polj 60 ven & štiri potapljače, o petem skrbi kakor metulj skozi prva vra- ska prestolnica za nekoliko dni brez j Pa praviU tOTa^, da^ga je^poli ter se vrfla v naročje življenskih sveže vode Mestno vodovodno pod
jetje je za ta čas oskrbovalo pre
žrla pošast pol ženska pol riba, ki . i straži bogastva na morskem dnu _ Nikake obljube niso več zalegle in ni bilo potapljača, ki hi bil še vo-
čen. Ni imel zadosti opravila. Nič ga ni zanimalo. Njegovi starši sa-so so bili izgubili svoje zaupanje ia železnici še nevarnejša nego o-vanj — in to je bilo razvidno iz načina. kako so z njim ravnali. Iz svoje strani je sinček sam zgubil zaupanje v svoje starše — in iz tega je izviralo vse zlo. Ljudje v kliniki so postali prijatelji sinčka in poskušali so pomagati mu. Obvestili so "solo o njegovem položaju. Pridobili so zaupanje sinčka, tako da je jim povedal vse. kar mu je bilo na srcu. Postal je zgovoren, mno-
... . vanec vsaj dve leti ne sme konča'; leznico, naposled pa se je naveliča-,	po ^ ^ ^	^
la in je ob železnici izkopala 3 m ta ^^ m zavarovalnica 12pKca
polico v celoti tudi, ako si -'varovanec sam vzame življenje T:i

je bil edino ta. da je ogenj gorel pod	^ ^ Iom|Ja ravROkar am. .
giino. ta pa se je razbelila m posta- ^ NationaI gurety Comp U1V , la železnici še nevarnejša nego o- , ^ ^^ Zavarovaia Je nrkc. , genj sam. Kruppu je bilo borbe z" mjcnarja za pnmer samomora, uničujočim elementom preveč, za- ^ ^ nesrečni bogatas v tcku fiv. h to je odklonil vsako odgovornost.'	^ ^^ roko vzaRv. /JV.
češ, da je zemlja tako Opreme-1	pr. ^ je moraJ boj,ata,
šana s preinogovimi drebet m z drugimi gorljivimi snovimi .da or
VODNIKOVE KNJIGE
leto 1930
za
nja ni mogoče zatreti. Žcleznicna uprava je tožila in K*upp je v dveh j ^
instancah zmagal. Zdaj ima stvar j v rokah najvišje sodišče, ki bo do-
go bolj kot doma. Končno so našli ko so strokovnjaki izjavili, da po- j nekaj več opravila zanj. Priskrbeli! 2ara ni mogoče pogasiti.
ločilo, kdo mora P°Pra^jati	j iz zaRatc, zato mislijo zavarovalni
ce. da bo ta nova panoga niili de
SO RAZPRODANE
Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1931, naj nam pošlje $1 in dobil bo knji-1 Američan samomor kot edini izhod ge po poŠti, ko bodo izšle.
as Naroda*
ljenje.
, plačati še znatno premijo preko na -; vadnega življenskega zavarovanja. Samomori poslovnih ljudi so v Amc-češč nego kjerkoli driiRod.
1 Pri velikih izgubah smatra boga:
so mu članstvo v skupini Boy Scoutov. Kmalu potem je bil sinček mnogo bolj srečen, boljšega j obnašanja in starši so postali z njim zadovoljni kot nikdar.
BREZPLAČNI POUK.
t lovanja v kratkem aelo priljubil! I na in razšir jena v poslovnem • e ' tu.


radočti Z dolgimi požirki je uživa
la prijetnosti svobode, ki je ni ime- bivalce z vodo iz rezervnih rezer
la pari svojem postarnem možu Ta- voarov. Oblasti sumijo, da je eks	. BBPWW
krat so jo vodih k temu koraku plozijo povzročil neki nameščenec | Uan izpostaviti se pošasti. Odkopa-mlado»t, želja po življenju, potre- ! kemične tovarne, ki so ga bih pred i ™ ^djo pa je prvi vihar odnesel
ba ljubezni ln sreče Takrat je za- kratkim odpustili.	v Klobine in 2 nj° vse °«romne 2a'
klade....
imajo velik uspeh
a
BANOVCEVI KONCERTI:
10. februarja: South Euchd-Notterdam College.
15. februarja: Durant City. Pa.
16 februarja: Cleveland. O.-West Park.
23. februarja: Cleveland, O.-New-burg. -
23. marca: Springfield, HI.
I«, maja: Chicago, m.
25. maja: Milwaukee, Wis.
2. junija: Calumet, Mich.
7. junija: Traunik, Mich.
Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj naslove svoje dbpise:
B&novec S 442 National
# -i #i r i
POZIVI
Vsi naročniki Interim je, oziroma bow kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. -Uprava lista.
| BOARD OF EDUCATION nudi ' • brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati dr-
To je. kar opravlja klinika za i žavljani Združenih držav. Oglasite duševno zdravje otrok. Mike je bil se za pojasniia v ljudski soli štv. jako bojazljiv otrok — strah ga je Z1 East 41 cesta T petek xjUtraj bilo storiti to in ono. pajdašiti s* od" 10 do sobm 30s, ali pa v z drugimi otroki, plavati, iti na p<mdHjek in sredo ob 3. do so-sprehod — sam strah vsepovsod. ^
Klinika ga je ozdravila in odstra-J	"____ __
nili njegove bojazni. Berta. starejša deklica, je prizadevala mnogo skrbi svojim staršem. Bila je neubogljiva. trmasta, koketka. rada bi bila povsod središče epozornosti in bi vsem zapovedala. Klinika je bila na delu nekoliko mesecev, aa najde, zakaj se ona tako obnaša. Končno jo je klinika spremenila v mnogo bolj prijetno dekle boljšega značaja.
Te klinike, kakor vidite, uporabljajo vse pridobitke modernega du-šeslovja (psihologije) in ta moderna veda nam je razodela mnogo stvari glede otrok, ki jih nismo znali jjoprej.
Dandanes imamo kakih pet' ali sest sto takih klinik v Združenih držav. Nahajajo se vse sirom Združenih držav, v glavnem seveda v večjih mestih. Ako torej živite v večjem mestu, imate bržkone tako kliniko na razpolago. Drugače je tam tek psihiatrist, ki vam lahko pomaga. Dostikrat tak specijalist je v službi šole. bolnišnice ali kake! socijalne organizacije. Starši se čim dalje bolj zavedajo, da duieslovje zna jim mnogo povedati glede vzge-janja otrok — in da ni vedno p?-metno -čakati, dokler je zlo z otrokom. Ako ženska pričakuje otroka
CENA
dr. kernovega berila
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo
$2.— naročite ga prt
KNJIGARNI 'GLAS naroda
21« West 18 Street New York City
Jaz MARIJA ZAVADLOV oženj ena DESICH iščem mojega brata. ANTONA ZAVADLOV iz Mirne pri Gorici, trti am mu poročati važnih stvari iz starega kraja. Zadnjikrat sem od njega slišala iz New Torka. Prosim cenjene či-tatelje tega lista, ako kdo kaj zna o njem, da mi sporoči ah se naj sam javi. — Mary Desieh, 1868 E. 29. Steni, Ltnun, "Otiio.
<3x 3,4 &5)
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 38'8
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKi TEDEN
Hill NARODA"
NEW YORK, MONDAY. FEBRUARY 3. 1930
The LARGEST SLOVENE DAILY tn F. 8. A.
Za Glas Naroda priredil G. P.
Mh M i
(Nadaljevanje J
Precej žalostno je potekel preostali del dneva.
Naslednjega Jutra je hotel grof z Ingo zopet odpotovati. V par dne-K hotel priti Hanno za obema, da preživi božične praznike v druž-vrjih &taroišev. Najrajie \r .»i seveda ostal v Relnshagenu.
Primorske novice.
Misel na Ebbo ga ni hotela pustiti, kajti naenkrat mu je naravnost prirasla k *rcu Vsakovrstni, drzni načrti so vstajali v njem. Če jo bodo našli, bo pot^uil na stran vse pomisleke in neumonsti — postati bo morala njegova žena, ker mu je povzročila take skrbi. Trdno jo bo držal, da ne bo mogla nikdar več pobegniti! Za njegov strastni temperament Je bilo to potrpežljivo čakanje naravnost neznosno!
Ka;.icdnjega Jutra se je dal prijaviti pri grofu mladi postor Takoj j« spoznal, da ga Je morala neka posetna stvar privesti na grad in ta posebna stvar Je mogla biti le Ebba!
AJ Je imel sporočilo.'
ln kakšno?
Ali so našli Ebbo ln kako?
—	Ebba Je pisala! — je rekel Kristijan Lene hitro, ko jc videl napeto pričakovanje na obrazu mladega grofa.
—	Ebba je pisala? Od kje? Kje se nahaja?
—	Tega še ne vem Grof sam naj peeita pismo Ebbe. Poprej sem ga dobil Kakorhitro so ga prečitali stariši, sem ga hitro prinesel semkaj!
S tresočo se roko Je razvil grof omot obširnega pisma, ki je nosilo italijanski pečat ter označbo: — Mi'ano.
Eba pisala naslednje:
Dragi brat?
Do osemnajstega decembra ste mi dali počitnice za Draž-dane. Ta čas je skoro po&el in morala bi misliti zopet na po-vratek, če bi bila še tam! Bila sem le štiri dni pri Ingi. Ker pa *te gotovo že izvedeli, vam zaenkrat nisem pisala, dobro vedoča, da vas hum s svojim nespodobnim molkom.
Ah. če bi vedeli! f j| 31 I
Kristel jaz se ne morem, začasno več vrniti k tebi!
Ko boš dobil te vrstice v roke, me že davno ne bo več *. Nemčiji♦ Dobro vem, da Vam povzročam velike bolečine — vendar pa ne morem drugače. Kot izgnanka. izobčenka ne morem ti veti pri vas!
Torej poslušaj i
Gotspa grofica Reinshagcn je dobila štiri dni po mojem prihodu v Draždane anonimno pismo povsem slične vsebine kot al ga dobil ti!
Ook^a grofica mi je pričela najbolj trpko in nezasluženo Očitati, ne da bi hotela poslušati moje obrambe. Bila je mnenji da sem ljubica njenega sina ln da nima taka oseba nika-krga mesta v njeni hiši!
Bila »cm prav blizu obupa. — Tako brezmejno žalostna, da me je grofica, ki je bila dce>eoaj napram meni kot prava mati, na anonimno p».-,mo tako strogo in brez premisleka obsodila!
Čeprav me pozna že iz mojih otroških let, mi je vendar zaupala da sem pozabila, kaj sem dolžna vam in sami sebi!
To je ubilo nekaj v meni — kajti če ljudje, ki dobro poznajo človeka, tako mislijo o meni. kaj naj pričakujem šele od tujca?
Inga pa je zvesto držala z menoj. Nikdar ji ne bom pozabila tega!
Kaj bi rekli, če ti se naenkrat vrnila k vam?
Ne mogla bi prenesti tega!
Stjutii bi mi gotovo ničesar ne očitali — a vsaki dan bi morala gledati, kako trpe ter koprne v bolesti
Jaz sem kriva vsega tega! Jaz. najdenka, katero so obsipavali s toliko ljubeznijo!
Ne skrbi zame* Dobro sem preskrbljena!
Bog ml je poslal na pot neko damo. pri kateri sem družabna a Zelo ljuba in dobra je napram meni in le njej se moras zahvaliti, da si dobil to pi^mo. Ona je venomer silila vame. dokler nisem pisala!
Oprosti ml, da ne govorim danes več o tem! To pismo sen* 1 najprvo naslovila nate, ker m dober poznavalec duš ter boš i lahko »tarišem pojasnil najbolj globoke razloge mojega ravnanja Jas dobro vem. da sem povzročila najhujšo bolest s svojim nastopom, a nisem mogla drugače!
V»ako uro mislim na vas!
Prokletstvo. da sem najdenka m da so me zatajili stariši I takoj po rojstvu, leži na meni ter me dela nemirno. Mogoče sem vendar otrok potepuških »tarišev? Vsake štiri tedne boste j dotali od mene snamenje življenja m v prihodnjem pismu vam bom tudi navedla naslov, na katerega vas pro&im. da mi pišete Jas meram vendar "edeti. kako se vam godi!
Se nekaj pa vas prosim, — ne poizvedujete po meni! Če bi me namreč dobili bi vam v istem trenutku zopet izgubljena! Pustite poteči eno leto ali dve — kajti čas poteka izvanredn^j hitro, nakar se bom vrnila zopet k vam! Najrvo pa se moram sopet popolnoma pomiriti. Tudi moram popolnoma premagati , svojo ljubezen do Kanno Remshagena! Imela sem ga tako ra- j da. ds niaem niti pomislila da ne sme najdenki pokloniti svoje- ! ga ponosnega imena! Ne Jezim se nanj! Hudo pa mi je sto- j rJ
Moj« misli so večino pri vas! V duši vidim pred seboj stati svojo ponižno učiteljevo hišo' Ce Je mati preveč nesrečna.. Jt povej da sem s tvojim privoljenjem prevzela službo, ker ni- ' sK-ir. mogla a-taM doma. Zame pa je le dobro, da sem eukrat
proč«	T|	I	5; i
Zahvalim vam še enkrat za vse ljubo, kar ste izkazali naj -: denki. čeprav se ni izkazala hvaležno!	^
Ce bi le vedela, čigav otrok sem pravzaprav? Zelo pogosto me je motilo to v zadnjih par tednih, da bi skoro znorela!
To hrepenenje ni hvaležnost napram ljubim starišem! Rada M pa vedela sa svoje stariše. ker bi se mi nato ne zdelo, da sem taka savrženkaf
MoJa polna ljubezen pripada vam! Sedaj pa z Bogom!
Se enkrat oprostite mi! Jaz ne morem drugače! Nekaj v meni. kar Je močnejše in kateremu se moram pokoriti!
Molče Je izročil grof Reinshagen pastorju pismo, k; bila razvidna vsa duševna strtost mlade deklice
— Upoštevati moram ieljo Ebbe ter ne poizvedovati po njej. Moram pa biti skrajno previden, da se nam ne bo čisto izgubila, čeprav iioč* moja mati na vsak način vedeti, kje se nahaja?
V	Šempetru na Krasu je brezposelnost vedno bolj občutna. V Man-kočevi tovarni je manj dela zaradi pomanjkanja hlodov. Nekaj delavcev Je zaposlenih pri razširjevanju postajnega prostora Na spomlad se obetajo gradbe nekaterih javnih in zasebnih poslopij ali kaj pomenja, ko imajo povsod prednost iz starin provinc došli delavci. Skupina fantov je odšla te dni v Argentino. Šlo bi jih še več, če bi imeli vsaj za i>ot dovolj denarja.
Dr. Carlo Perusino je imenovan za fašističnega zveznega tajnika v trža£'xi pokrajini. Mlad človek, ki se udeležuje fašističnega gibanja v deželi od prvega početka. ••Piccolo" pričakuje, da se bodo strnili okoli njega iz Iskrenimi, nesebičnimi nameni vsi oni, ki stremijo po sigurnem uveljavljenju političnega življenja fašističnega Trsta. Pred vsem se bo znal novi tajnik okoriščati s prosvitljenim vodstvom ekscelence Porra. načelnika naše province in oblastnega urejevatelja vsega političnega in gospodarskega delovanja. Iz teh "'Piccolovih" stavkov, ki spremljajo novo imenovanje, so razvidni tudi vzroki, zakaj ni bil več potrjen za zvznega fašističnega tajnika v Trstu inž Cobolli-Gigli.
V	Poreču v Istri se je vršil trtorej-•■ki kongres, ki ga je posetil ministrski odposlanec Arturo Marescal-choi. Govoril je o raznih gospodarskih problemih in naglašal. da more Istra pričakovati svojo boljšo bodočnost v glavnem od poljedelstva Treba pospešiti kultiviranje rr. slin.
tero pošilja na dvor istrski deželni agrarni zavod, in pri velikem gala-obeau ob prestolonaslednikov! poki so pili med najodličnejšimi ita-
V	Lokvi na Krasu je zgorel italijanski otroški azil. V Bazovici pri Trstu, se je bil pokazal ogenj na
šolskem poslopju, pa je bil hitro u-
du-ten.
V	povorki narodnih noš povodom prestolonasledmkove poroke v Ri-
( mu so vzbujala posebno pozornost lijamskimi vini moškat iz Poreča. folkloristična zastopstva iz Julij-
V	lokvi r.a Ki asu zgradi Italia ! ske Krajine, ki so bila prav števil-Redenta" nov otroški azil- "Zava- • na. Nevesti, princesi Mariji Josc. je rovalnica A sicuraticni Generali "jej ugajala zlasti goriška skupina. Iz že izplačala škodo, nastalo iz zgore- Skednja in Barkovelj je bilo v po-lega azila. Začasno je azilika aeca verki 40 deklet, zadrsko zastopstvo spravlena v bližnji občinski šoli. j JC štelo 100 oseb Udeležba Iz Istre
V	Opatiji je bilo lani po taznošnjih ■ ,c. bila tudi velika Imeli so s seboj poročilih 32 031 tujcev, največ iz nekega izredno lepega dečka, kate-Srednje Evrope. Nemških turistov j rega nevesta objela in poljubila, je bilo 10.199, predlanskim 722o Da so narodne noše iz novih vzhod-madžar^kih 7991. predlanskim S5S7. | mh provinc slovenske in hrvatske, čehu^lovaških 4742. predlanskim ; so se v poročilih ne omenja nikjer 3227. avstrijskih 4539. predlanskim j ot> cesti. ki vodi iz Gorice v Sem-4877, jugoslovanskih 1501. predlan- r>eter. nameravajo zgraditi posebno skim 137G. Opatijsk j turistično :z- j bolnišnico za jetične. Obenem se vest je ni v skladu z dejstvom, du • razpravlja o ustanovitvi velikega se postni urad v Opatiji sicer ne iz- zdravilišča na Trnovski planoti, ki
bi ne služilo samo goriški deželi, temveč celi Julijski Krajini.
I tobaka, murv in krme, pravo reši-| tev Istre pa vidi Marescalchi v trto-reji. Potom zadružnih kleti naj se poskrbi za izvoz istrskega vina preko Trsta. Vlada hoče dvigniti istrsko poljedelstvo, kar očituje z bonifikacijami ob Mirni in Raši. Pri-četek velikih vodovodnih del je tudi blizu. Zato je toliko bolj navduševal poljedelce, da naj ljubijo svojo zemljo in Jo skrbno gojijo. Italijanski kralj pije pri kosilu vino. ka-
premeni ba? v navidezno nabiralni-co, kakor je oilo določeno, pač pa se reducira v postni urad druge vrste s podružnico v Palace Hotelu Med obema solucijama pa ni kdove kako velike razlike.
"Lloyd Triestino" je kupil od Co- ! sulicheve družbe dve veliki ladji« "Stella d Itaiia" in "Presidente Wil- i son". Slednjo takoj prekrstili na ime " Gange" po sveti indijski reki Gangesu. Odpluia je v Bombaj 8 jan in dospela tja 17. ja„i. Gange" bo vzdrževala najkrajšo zvezo med Sredozemskim morjem in Bom-baye:n. "Lloyd Triestino" in.a se<ia> 42 ladij s tonažo 218.0:7.
Belgijski generalni konzul v Trstu je izročil prefektu tisoč l.r s prošnjo, naj jih da onemu najrevnejšemu paru. ki se poroči isti dar. kot prestolonaslednik. Nihče pa ni slutil, kaj se pripravlja za dan 8 ji nuarja. Zadnje dneve za oklice se je po oblastnih uradih kar trlo ženinov in nevest in 8. januarja je bilo v Trstu nad sfo porok. Poročila se je ta dan tudi Marija Rion iz
Zadnji čas se je širila po goriški okolici razburljiva vest. da ustavi vse delo Brunerjeva predilnica v Podpori in s tem podjetjem združene tovarne v Julijski Krajini. Gospodarski krogi so se oaločno zavzeli za to zadevo in te dni je bilo razglašeno, da so vesti o ustavitvi dela brez podlage m bodo vsa omenjena podjetja v bodeče nemoteno cbratovala.
Za občinskega načelnika v Mir-r.u pri Gorici je imenovan domačin Rafael Scalettari. Njegov oče. tovarnar usnja, je v oredvojni dob: pirkrat županoval v slovenskem Mirnu v zadovoljne,« t občanov.
Kretan je Paraikov
— Shipping Newt —
S. februarja-
Dreulen, Boulogne »ur M*r. Bremen
7. februarja:
lie de Franc«, Havre
B. februarja:
A'tujtarua, Cherbourg Milwaukee, CherboutK. C Me Hr*r.Ue, Ntpoll.
H junbij rj lie nova
12. februarja:
Arn-r.< i. Cherbourg. Hit-mt-n
t J februarja:
Slu. lichen, Cherbourg. I'ifrr»n
14 februarja:
S^lurni«. 1 r*t
15. februarja:
Itet'ub ic »'herb""iTg. Brtrn'o MiuiicttaakJt, Chrrbouif
19. februarji
President ru-n
ilarding. i 'nerb.ii-f. Ure
20
februarja:
•iHK-iit. Boulogne
■ ur N»j. Iii»m»n
Belgiie. kateri je belgijska kraljica nakazala deset ti* ck,- lir kol poročni dar.
V	Podpor; pr: Gcrici so bla^oslo-v.li na Silvestrovo marmornati oltar ?v. Gotarda in tako je podgorska farna cerkev dovršena. Do tal je bila v vejni porušena Podgora. pa je z železno voljo domačinov znova vstala.
V	Drupi na Krasu iščejo premaji T*iženirji neke premogovne družbe preiskujejo zemljišče in tam najde-
i no rudo.
2*.. feor »arja
!'«ria lU\r«	x
M.. M-*tt -, »"nrfbo'irg fcrfiwn. Cherbourg, f'.r^ttten \V.:«t«rrii?*nd. Chfrtnurg .\js i«tu*. Napoii. Genova
22 f?bru^rja:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg
2» f ebrt: ar ta :
Ua»hinf»B. Cherbourg. Ha*n
burg
febrU.--Ja:
l^r't!), Cherbnur*,
Bremen
1. marea-
A<|ui|anfa. ChrrtwOtf N"» AmMrrdam. It-jl p;
Itottei d« m
Com- I!.am,i nunu. Na|i<i
13.	rr»rti:
Mut-n. h. i?. Boub-gt*.	M- r. t'-i -
men
14.	marca :
MajeaiiU.-. <'hrfi*>u«t
Hr« nit P, Ct)«i Im >.rg. Hr» m« r»
15.	marca:	•
Mlnni'waKka, <""b>*rb<»u'g Milwo.uk-*> »'h« rl«> . ■ t l!<f>il • 4{ C"»nte Orandr. N,ii»il!, tir'wu 1». marci:
Saf.uriua. T'»t
1®. marca:
Pre »Id t-nt Hardin«. f*h-rl ur* ilr«. meti
20. marca:
Aquilani-s «*herb»iirg Stuttgart, Cherbourg. Bremen
21 marca
fMru, Havre
l-.ti,;a:'.il. c'ImtI intrg .\ntwerj-. n 2*. marca:
Stjt^i.doir, l!or!<igt.f jr Mer. U-.t-1* rcl .< m 25 marca
I-riUthnri. Chefb ng
?» m arc
lUmt'ur*. t'huburtr Hamburg Zf. marca:
Iterltn. Ik^uk'gite <ur M. r. TItmm n 21 m arc a
IV de Friinfe Ilyvr*
(dvmpic. I'hfrhouri
\\ rtti-rn'^nd, CUerhourg, Antvtr*
n
Europa «*h<rb"iurg. Hr.inea (Prvit now)
A UitiiJit i«.	<nova.
29 marca
Mimiedu	«."! -tbouri;
«"!« v •-'aiid < "her'wttirg. Il»m'"irg
'>1.1*"	.»-liu.Kt..n. Cb-ri»,uiK. IJ: <>mrii
X. .lendam.	B u'ogne Kur Mer. F.«»t -ferdam
i "
•». marca:
Berengai i.
5. marca'
K area. N.
6	marca
Lfre^den.
7	m area
I|t d- Fr i Penl»'and,
I lx»ttl g
"lerbourg. liiemt'u
- Ha\' iicf bovtl
8 rrjrn
M:	^ > Finjr>gtie m> r M>
St 1. •'..!• , <.'Ht-rUu jri;. ilai ,l»;:ig
12. marca:
Anni ua. Ch'-rl. j'.i g. i:r»-n»-:i
R DNI PREKO OCEANA j
Najkrajia in najbolj ugodna »«t «• ootovanje na ijromnlh tirnlklh:
ILE DC FRANC E 7. febr.: mar.
< l P M ) (1P.M' PAK1S 21. februarja; 21. marca
il P. M ) i 5 P. M ■
NajkrtjA« pot po leieantcl V«ah<4
)* t p-»*bnt kabini m vwml m«4*rnl
.nI udubnoatl — Pijana In alavna
('»»r,,»u kublnja Iirelao nlik* <-• n» V„raiajta kater »g&koil w»tlalf«D«c> agenta
aH
FRENCH LINE
1« »TATE ITRilT } NI M/ VORK. N. V.
letalstva
Od bratov Montgolfier do Wrighta je preteklo 125 let. V tem času se je pojmovanje o letanju v zraku zelo izpremenilo. — V letošnjem KOLEDARJU smo objavili splošno zgodovino o razvoju letalstva. Članek je zelo zanimiv.
Naročite en izvod še danes
Orof Je pokimal
• 9
(Dalj« prihodnjič.)
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdsi Je nam-u Jvm potovati t vlarf kraj. Je potrebno, dm jm poučen o polnih Ustih, prtijaii In drugih stvareh. Viled naše dolfo« letne izkušnje Vam ml samorem* dali najboljša poiaaoila ln priporočamo vedno te prvovratae brao-parnike.
Tadl nedriavljanl umnrzjo potovati ▼ atari krJ ua oKlsk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje sa pe«raiter (Return Permit) Is Wash-inctona, ki Je veljaven sa eno let«. Brem perm i ta Je aedaj nemogoč« priti nazaj tudi v teka i mesece? in bii se ne poiiljajo več v start kraj, ampak |> mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v start kraj. Prošnja sa permit s« mora vložiti najmanj« eden mesce pred nameravanim od po tov an Jem m osi, ki potajejo preko N«« Torka, je najbolje, da v protojl označijo, naj ve Jim poilj« na Barge Office, Ne« York, N. T.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila t veljav« z prvim julijem, snaša Jugoslovan-%ka kvota M5 priseljencev letno, m kvotnl vise jI se tsdajaje samo onim prosilcem. kJ Imajo prednost v kvoti In ti no: Starti4 ameriških Aria v-Janov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Jur.ljo'1328. leta porodili. žene tn neporočeni otroci izpod t. leta poljedelcev. TI so opravičeni lo prve polovice kvote. Do drug« »olovtce pa se opravičeni žen« n neporočeni otroci is pod 21. let« ■jnih sodržavljanov, ki se biU postavno pripuičenJ v t* deieH s« szal-ao bivanje.
Zrn vsa pojasnila se obračajte aa poznano ln zanesljiv«
SAKSER STATE BANK
n conuitDT mm NEW TOtl