Lete LXXVV st. I09 SpedizinBe ln &bbonamento Poštnina plačana v entovinl LfatOna, petek 14. maja 1<$93-XXI Cena 5* UK&DM1ATVO iN UPRAVU uubuama, puoonuiva IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglaa* iz Kraljevine ltmn> fti dnionte PUBBLICITA ITALIANA 8. 4^ MILANO • mm OONCESSIONARIA BSCLUSTVA per ki pabblicžti dl eatora: UNIONS PUBBLICITA JTALIANA 8. le MILANO. Nuova gleria alle bandiere delle Forze Armate I soldati italfani banuo assolto tutti i compiti loro asseg-nati — Per crdine del Duce, ta prima armata ha cessato H combattimento II Qnartiere generale delle Forze Armate comunira in data di 13 raaggio il sesruente boHcttino nr. 1G83: La prima armata italiana. cui e tocrato Fonore drl: ultima resistenza dell'asse in terra di Africa. ha ces«ato M?mane. per ordine del DICF. il combattimento. Sottoposta alI"?.7ione concentrica e inin-terrotta di tu*tr lp forze ansrlo-americane terresirj e aeree. csaurite le munizioni, pri-va ormai di ogni rifornimento. essa aveva anioni ieri validamente sostenuto, con ii solo valore del'e sue fanterie. 1'urto nemilo. E cosj finita la battaglia africana durata con tante alteroe vicende trentacinque mesi. Nelle ultime lotte. durante le qoali tutti i nostri reparti — e que'li permanici a loro fianco schierati — si sono battuti in sublime spirito di cameratesca emula-zicne. le artiglierie di ogni specialita e A rapenippamento esplorante, corazzato ca-vallesrgeri »LODI« davano, corae sempre, splendida prova. L'eroico comportamento dei nostri s©1-dati che. sotto la gnida de! mareschiallo d'Italia Giovanni Messe. hanno nella lon-ga battaglia assolto tutti i compiti loro commessi e conquistato nuova g'oria proprie bandiere. riconsacra nel sangne « nel sacrificio la cortezza dell'avvenire afri-vano della Nazione. Patriotska izpoved Grosetta {frosaeto, ir;. maja. s. Na povabilo tukajšnje fedei fašijev so se zbrali v Grossttu bvo; dlih in svojci junaških borcev, ki so se vrnili z vseh front in Ki prebivajo v pokrajini- Hoteli so z resnobnim obredom znova potrditi svojo popolno zvestobo Duceju m vero v neizbežno zmag/o Domovine. Mosrcčna kolona z inšpektorjem PNF. imetnikom zlate kolajne in vojnim slepcem Carlom Borsanijem na čelu, s prefektom, zveznim tajnikom, škofom, več generali, med njimi generalom Dupontom. povratnikom z ruske fronte, je šla po glavnih cestah mesta in se ustavila pred Liktorskim domom. Po izročitvi številnih izkaznic Narodnega združenja bojevnikov je inspektor Borsani govoril povratnikom in množ;ci z drhtečimi patriotskimi besedami. Nato s? je kolona podala pred vladno palačo, kjer je prefekt sporočil hrabrim povratnikom pozdrav Duceja. Manifestacija se je zaključila z gorečim vzklikanjem Kranju ;n Cesarju ter Duceju. Brzciavka maeeratskih fašistov tajniku Stranke Macerata, 12. maja. s. Iz Macerate je tajnik PNF sprejel naslednjo brzojavko: 5>Slavno truplo Severina Ricottinija. Ki ga je orosil ljubeči dež cvetlic, je bilo spuščeno v zadnje domovanje ob žalosti in ponosu maceratskega fašizma, ki je izkazal pokojniku svečano in gorečo ljubezen ter priznanje, črne srajce te pokrajine, ganjene ob navzočnosti junaških smrtnih ostankov najčistejšega mučenika, prežete s sovraštvom proti zaničevanja vrednemu sovražniku, kli- I čejo k neizprosnem maščevanju in prosijo j Vas. Ekscelenco, da izročite Duceju izraze i najgloblje in nepodkupljive volje do zrna- j ge.- Podpisani so; Gianturco, Alessandri, Caru si. Odlikovanje Messine Mess.na, 14. maja. s. Danes je bil tu obred predaje častnega znaka »Vojne pohabi jenke mestu Messina« Slovesnosti so prisostvovale mestne oblasti ter fašistične in bojevniške organizacije. Državni svetnik prof. Felician Lepore. veliki pohabljenec m večkratni odlikovanec za hrabrost, ki je zastopal predsednika Zveze pohabljencev, je izroči! mestu pozdrav italijanskih vojnih pohabljencev Obred je bil izvršen v pritlični dvorani mestne hiše med sovražnim obstreljevanjem, ki je vrglo s tečajev nekoliko vrat. Zadržanje udeležencev slavnosti je bilo veličastno ter je omogočilo tovarišu Lepore ju po pozdravu Kralju in Duceju, ki ga je odredil Zvezni tajnik med navdušenim odobravanjem, proslaviti duha požrtvovalnosti sicilskega prebivalstva, k; pod ustrahovalnimi akcijami sovražnika brez bojazni brusi orožje in duše za odpor. Besede velikega pohabljenca, ki je ariše! iz mučeniškega mesta Napol i ja so izzvale visoke dokaze vere Po predaji listine je komisar prefekture državni svetni^ Ca ta lani v imenu mesta obnovil prisego vere in odpora po zgledu žrtev pohabljencev Italije. Junaška smrt kapitana Antonia Borrata Rim, 13. maja s. Kakor se doznava, je padel na ruski fronti in tako zaključil z vzvišenim dejanjem svoje življenje borca kapitan Antonio Borruto, poveljništvu 35. armadnega zbora dodeljeni oficir. Plemenita uporaba zaplenjenih živil Rim, 14. maja s. Duce je brzojavno odredil prefektom, da se morajo vsa zaplenjena živila in drugo kršilcem prehranjevalnih zakonov zaplenjeno blago, če jih ni treba rx> zakonu izročiti zbirališču, prodati podjetniškim menzam, kjer pa teh ni, takoj in zastonj razdeliti družinam, ki so vpisane v občinskih seznamih ubogih. Odbiti sovjetski napadi Izjalovljeni sovražni poskusi pri kubanskem mostišču in pri Lisic a ns k u — Nad zapadno Netncjo sestreljenih 33 angleških bombnikov fn. Hitlerjevega glavnega stana, 14. maja- Vrhovno poveljništvo nemške vojske Je objavilo danes naslednje poročilo: Na tuniškem mostišču so se nemško-italijanske čete borile tudi včeraj z največjo silovitostjo proti sovražniku, ki je z nadmočnimi silami napada! čelno in v hrbet. Po izčrpanju zadnje municije in u«i-čenju vsega vojnega orožja je bil v glavnih odsekih južne fronte odpor ustavljen, nasprotno pa na tuniškem obalnem gorovju posamezne bojne skupine, v kolikor še razpolagajo z municijo, nadaljujejo od-por v vzornem izpolnjevanju vojaške dolžnosti. Na vzhodni fronti so bih" sovražni napadi na kubanskem mostišču in severno od Lisicanska odbiti. Letalstvo je pred fronto in v sovražnem zaledju napadlo Številna zbirališča čet in važne železniške naprave. Na Severnem morju so nemški lovci potopili tovorno ladjo s 3000 br. reg. tonami in zažgali sovražni brzi čoln. Britanska bojna letala so v noči na 13. maja budo napadla zapadno nemško ozemlje. Prebivalstvo je imelo izgube. V nekaj krajih, predvsem na mestnem ozemlju Duisburga, so rušilne in zazidalne bombe povzročile znatno škodo. Po dosedanjih podatkih so nočni lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 33 napadajočih letal, predvsem štirimotomih bombnikov. Močni oddelki nemških brzih bojnih letal so prodrli včeraj podnevi dvakrat do vzhodne angleške obale in so bombardtra-■ naprave mesta Lowestoft in stražne čolne pred obalo. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča. Obnovljeni boji na finskem odseku Helsinki, 13. maja. s. Današnje poročilo finskega glavnega stana objavlja; Po dnevu popolnega miru se je v zadnjih 34 urah obnovila borba na fronti Aunuške ožine, kjer so finske patrulje vdrle v sovjetske postojanke ter uničile 5 zaklonov 2S čete ter utrdbtce s posadkami in orožjem vred. V ostalih odsekih in frontah je bilo obojestransko krajevno udejstvovanje patrulj. Finsko letalstvo je bombardiralo sovjetska oskrbovalna središča na Aunuški fronti, kjer so nastali požari Preteklo noč je 30 sovjetskih letal napadlo Kotko v več valovih, od katerih je zaradi izredno silovitega ognja protiletalske obrambe *&rno enemu uspelo prodreti nad mesto. Sovražna letala so odvrgla bombe, ki niso povzročile hude gmotne škode. Nemška letela nad vzhodno Anglijo Berlin, 13. maja s. Iz pooblaščenega vira se doznava, da so nemška brza bojna letala dvakrat zaporedoma včeraj podnevi letela nad vzhodno obalo Anglije in bombardirala za vojno važne naprave v mestu LfOwestoft. kakor tudi stražne ladje, ki so plule v tem področju. Vsa nemška letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Pogreb generala Brockdorfia Berlin, 13. maja s. Dava je bil državni pogreb hrabrega pehotnega generala grofa Brokdorffa-Ahlegeldta, ka je umrl 9. t. m. V Hitlerjevem imenu je ob krsti govoril feldmaršal von Busch. Pomembna japonska zmaga v Birmi Kangun, 12. maja. e. Po prvih vesteh s fronte o uspehih japonskih sil v pohodu proti angioindijskim silam, u je dovede) 8. maja do zasedbe važnega sovražnega strateškega oporišča Budni vanga ob obali Arakana v Bengalskem zalivu, so našteli na bojišču nad 1.600 padlih sovražnikov, loo pa jih je bilo ujetih. V vojnem plenu, ha so ga Japonci zajeli. Je 10 tankov, katerih je nekaj ▼ odličnem stanju, 42 topov. 182 avtomobilov in 40 strojnic. Protiletalska obramba je -»astralila eno sovražno letajo, na topoloarka ja Mit potopljena, druga pa hudo NOVE LOVORIKE NA PRAPORIH OBOROŽENIH SIL Italflanski vojaki so izpolnili vse zaupane jim naloge — Po odredbi Duceja je prva armada ustavila nadaljnje boje Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 14. maja naslednje 1083. vojuo pcroč'lo: I. Italijanska armija, ki ji je bila dodeljena čast Badnjega odpora Osi na afriških tleh, je davi na ukaz Duceja prenehala -t bojevanje. Podvržena osredotočenemu in nepresta- i nerau pritisku vseh anglesko-ameriškin ! kopninskih in letalskih sil se je Izčrpaval strelivo in brez vsake oskrbe še včeraj vrlo Upitala sovražnemu pritisku samo s hrabrostjo svoje pehote. Tako je končana bitka za Afriko, ki je | trajala z men jajoeo se srečo 35 mesecev. V zadnjih bojih, v katerih so se vsi iuim oddelki ramo ob rami z nemškimi bili v odličnem duhn tovariškega tekmovanja, so se topništvo vseh vrst, izvidniški oddelki, oklepniki in lahka konjica »Lodi«, kakor vedno, sijajno izkazali. Junaško zadržanje naših vojakov, k, so pod vodstvom maršala Italije Giovannija Messeja v dolgi bitki izvedli vse naložene jim naloge ter pridobili novo s'avo svojim zastavam, je zopet s krvjo in žrtvami posvetilo gotovost bodočnosti Naroda v Afriki Duccjeva in Hitlerjeva radijska poslanica generalu v. Arminu Najvišja zahvala in priznanje junaškim italijanskim in nemškim afriškim borcem Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. maja, s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske objavlja: Junaška bitkn nemških in italijanskih skupin, borečih se v Afriki, se je danes častno zaključila, zadnje odporne skupine, boreče se v okolici Tunisa, so morale prenehata z bojem, ko so ostale brez vode in živeža ter porabile vse svoje strelivo. Morale so popustiti zaraoi pomanjkanja oskrbe in ne zaradi napadov sovražnika, ki je moral tudi na tem prizorišču operacij često priznati superiornost našega orožja. Nemški ln italijanski bojevnik] v Afriki so v celoti opravili poverjeno jim nalogo. Z odporom s katerim je bila pred sovražnikom v dolgih mesecih srdite bitke branjena vsaka ped zemlje, so zaposlili v Severni Afriki izredno ogromne sile sovražnika, zadajajoč rtm najh'jjš-. izguhe na ljudeh »n potrebščinah. Tako dosežena razbremenitev na drugih frontah in pridobljeni čas sta bila izredno koristna poveljstvom sil Osi. Generalu von Amr-.u. ki je že nekaj časa poveljeval italijansko-nemškim četam v Severni Afriki, je Hitler poslal 10. maja naslednjo radijsko poslanico. »Vam in vašim junaškim Četam, ki ste v zvestem bratstvu v orožju z italijanski- mi tovariši branili slehrno ped afriške zemlje, izražam zahvalo in najvišje priznanje Z menoj sledi ves nemški narod z občudovanjem junaški borbi svojih vojakov v Tunisu. Za Končni uspeh vojne je bila največjega pomena. Skrajna zastava vseh sil in zadržanje naših čet bosta zgled vsemi oboroženim silam velikega nemškega Ra}-ha in bosta tvorili posebno stran slave v vojaški zgodovini Nemčije. — Adolf Hitler.« Z datumom dne 11. t. m. je Duee pos^l generalu von Arminu naslednjo rad'jsko poslanico: »Sledim z občudovanjem in ponosom temu, kar skupine afriške vojske opravljajo s trdno odločitvijo in neukrotljivo hrabrostjo proti številčno premočnemu sovražniku. Zgodovina bo dala temu junaškemu dejanju zasluženo priznanje. V šefih in vojakih skupin vojske v Afriki pozdravljam najsvetlejši izraz hrabrosti narodov Osi. — Mussolin:.« Junaška borba naših oboroženih sil, bo-rečih se v Afriki, ki je trajala skoraj dve leti in pol in katere pomen bo zlasti ocenjen v bodočnosti, bo vedno eno izmed najbolj slavnih in ponosnih poglavij vojaške zgodovine nemškega naroda. Slavni potek bojev v Tunisu Radijski govor šeSa Glavnega stana Ob3roženih sil Rim, 14. maja. s. General Amorosio, šef glavnega stana, je posvetil v ra.lio nocoj junaški prvi armadi naslednje besede: Dne 24. oktobra 1942 se je pričela v ožini El Alameina bitka, ki naj bi odločila o usodi Vzhodne Afrike. Te postojanke, katere so čete Osi dosegle s svojimi vojaškimi sposobnostmi in ne s premočjo sredstev, so se več dni upirale sunku močnih angleških oklopnih sil, navzlic ogromnemu osredotočenju sovražnega topništva in množinskim letalskim borbar diran jem. šele ko so zadale sovražniku najhujše izgube, zaradi tcaterih je postal precej previden v naiaijnjem vojskovanju, so italijansko-nemške edinice pričele umikalne manevre, ki bodo ostali najpopolnejši, kar jih je vojaška zgodovina zabeležila. Težavni načrt, Katerega so zamislil in odločno vodili šefi, se je iahko izvedel zaradi zgiedne požrtvovalnosti čet, ki so hrabro prenašale žrtve in izredno hude nevšečnosti dolge in neprekinjene bitke. Medtem ko je bila bitka besnela na libijskem ozemiju, je izkrcanje dveh novih armad v francoski Severni Afriki, prve angleške in 5. ameriške armade, katerima so se postopoma pridružile francoske odpadniške edinice, še povečalo neravnovesjp med silami Osi in silami nasprotnika spričo tega novega dejstva. Ki je globoko spremenil strateški položaj v Sredozemlju. K£r je tvorilo neposredno nevarnost za Južn. Evropo, je Os poslala v Tunis nekaj tisoč mož, katerim je z đimo akcijo uspelo ohromiti pobudo nasprotnika in mu preprečiti, da ni imel ta^o^nje koristi od svoje odločne številčne premoči. Velika zakasnjevalna funkcija Tunisa Velika zakasnjevalna funkcija Tunisa se je pričela kazati. D očim je Angloame-ričanom uspevalo v nadaljnjem ojaceva-nje lastnih sil, katerim so bili na razpolago celotni viri angleškega imperija in ameriške republike, sta morali Italija in Nemčija vrinjati svoje oskrbovanje skozi nadzorovalno letalstvo in pomorsko mrežo sovražnika Razen velikih pomcrsKih sil in podmornic sta Anglija in Amerika zbrali v Sredozemskem morju mogočne skupine letalstva, katere so lahko, izkoriščajoč letališča v Alžiru, francoskem Maroku in kasneje v Libiji, aepreKinjeno nadzorovale Sicilaki kanal, napadajoč sleherno pomorsko sredstvo v plovbi. Težke naloge mornarice in letalstva S tem je postala de bolj težavna že itak težka naloga nase mornarice in našega letalstva, ki sta bili pozvani, da bdita nad aredozemskimi poti ter Ščitita pred zasedo pomorske in letalske konvoje, ki so btif določeni za oskrtovanje tuniikega operativnega prizorišča. Niti letalstvo, niti mornarica se nista om?jila na tako zaščitno poslanstvo. Ena kot druga sta hrabro sodelovali v operacijah, sami napadajoč prometna pota in angloameriške edinice. Dne 21. marca je sovražnik pričel ofenzivo v Tunisu. Po več dnevih ostre borbe na Marethovi črti ni dosegla ofenziva nobenega rezultata. Zgodilo se je zaradi neugodnih dogodkov v srednjem odseku, dta je prva armada, umaknjena na črto Chiet-ta. izpraznila Marethovo črto, katero je znala obdržati nedotaknjeno. Krog se je vedno bolj zoževaL Junaške borbe prve armade Odrejeni umik naše južne fronte na postojanke Emfidavilla ni bistveno spremenil položaja in tudi ne sledeči množinski napad Angloameričanov. s katerim ni bil dosežen več dni noben pozitiven izid. Krvavi in ponovni porazi so bili zadani sovražnim armadam, zlasti od borečih se junakov naše prve armade. Junaški dogodki nr; Tacruni in v drugih utrjenih postojankah v tem odseku so tako živo v spominu vsakogar, da je odveč sleherno spominjanje nanj. Pripadajo sveti dediščini najčistejše slave italijanske vojske. Ko se je popolnoma izjalovil napad v južnem odseku, se je središče prestavilo na fronto na zapadu Po menjajočih se dogodkih se je akcija širila tudi na severni odsek in tu je sovražniku uspelo zaradi prehude premoči v orožju obvladati odpor branilcev. Sovražna premoč v vojnih sredstvih Kadar so nasprotne si sile v razmerju, kakršno je bilo med četami Osi in sovražnimi četami in sicer v razmerju enega proti dvajsetim tankom, enega proti sedmim oklopnim avtomobilom, enega proti trem topničarjem, neupoštevajoč izredno velike razlike med obema letalstvoma, ne more vzdržati neomejen čas nobena človeška energija, nobena plamteča volja Ko bo omogočeno objaviti podatke o silah Osi v končni fazi bitke v Tunisu, bodo Angloameričani morda obžalovali plahost s katero so začeli in vodili zaključno akcijo. V dneh 7., 8., 9. in 10. maja se je med tem. ko je prva italijanska armada z neukrotljivo hrabrostjo svojih oddelkov dr- J žala pred svojimi postojankami 8. angleško armado, po padcu Bizerte in Tunisa v severnem odseku izpolnila usoda 4. nemške oklopne armade. Borila se je z zaletom m hrabro, toda je morala končno po-oustiti pred premočnim sovražnikom- V neki pozdravni brzojavki generalu Mes-seju je general von Armin poveličeval zadržanje njemu podrejenih ftalijanskih oddelkov, zlasti pa topništvo, ki se je čudovito borilo, povsem vredno svojih slavnih izročil. Najvišja priznanja Dne 12. maja zjutraj je moral tudi nemški afriški zbor. zmagoviti junak v tolikin bitkah, opustiti borbo zaradi izčrpanja streliva, potem ko je uničil vojne naprave in vojne potrebščine. V trenutku ko je postal odpor nemogoč, je poveljnik armadne skx>-pine posial z zvestobo vojaka in o obnovljenem prepričanju o končnem uspehu goreč pozdrav zadnjega afriškega bojevnika nemškemu in italijanskemu narodu. Hitler je izrazil svoje visoko priznanje generalu von Arnvnu, poveljniku armadne skupine, Duce pa je tudi poslal poslanico v kateri je izrazil ponosno občudovanje italijanskega naroda spričo neukrotljive hrabrosti, katero so pred številčno premočjo sovražnika pokazali poveljniki in vojakj v Tunisu občudujoč v njih najčistejši izraz roj-Ščakov ljudstev Osi. Epopeja zadnjih bojev Tako je bila naša prva armada sama v borbi. Njej je pripadla ponovna sreča zadnjega odpora na afr'škj zemlji. Navzhc temu, da so se proti njej zdaj razen 8. armade usmerile vse or.tale močne sovražno sile. so njeni oddelki sprejeli borbo. Bitka je valovala v prvih črtah. Borbe so bile neprekinjene na vsej fronti. Nekaj postojank je bilo izgubljenih, zopet zavzetih m zopet izgubljeni ter končno naši lasti dokončno zagotovljeni z nezadržno vn-?mo naših oddelkov, vse to v najhujšem časn. General Mes.se je javil Dureju o čudovitem zadržanju šefov in prostakov. ki se ne meneč se za bližnjo usodo, borijo ter operirajo z nespremenjeno trdno odločnostjo v prepričanju, da bo njih žrtev poplačana z neizbežno bodočnostjo Domovine. Dne *JL ln 12. maja so borbe postale bolj ostre, njih ritem vedno bolj s'lovit. Na predlog sovražnika za predajo je general Messe kot zve3t tolmač čustev svojih mož odgovoril odklonilno. Istega dne je Duce izrazil armadi občudovanje in ponos vseh Italijanov za zgodovinske strani, ki jih piae na zadnjem koščku Afrike, s katerega izžareva slava, i ki bo država nanjo stoletja ponoćna. Po-j slanica, ki je bila sporočena vsem Četam prve armade, je te prepričala, o priznanja Domovine za doprinešene žrtve ter je se bolj podžgala borbenega duha. Boj do zadnjega naboja Dne 12. maja je postal položaj I. armade nevzdržen. Njene postojanke so še ne* zavzete, toda glas topništva je splahnjeval in kmalu je moral umolkniti zaradi popotnega izčrpanja streliva. Mnogo topov je bilo pognanih v zrak. Poveljnik topništva Je odredil, naj topiucarji, ponosni na svojo slavo in svojo žrtev, odajo zadnjo salvo ob gorečem kriku: >2ivel Kralj! Živelo italijansko topništvo!« Neomajni sklep generala Messeja, nadaljevati borbo do skrajnih posledic, če se v predaji ne prizna čast orožja, predstavlja neomajen izraz moške hrabrosti, neukrotljivega ponosa. Vsaka nadaljnja žrtev pa bi bila bres-plodna in Duce je odredil, naj borbe prenehajo. Toda šele potem, ko je armada porabila vse in je uničila vse topništvo in vse pehotno orožje, je dobila od svojega šefa ukaz, naj opusti borbo in z zadnjim dvigom svojih slavnih praporov na afriški zemlji zapečati svojo usodo s krikom: »Živela Italija!« Priznanje Vel. Kralja in Cesarja Giovanni Messe, maršal Italije Taki so bili dogodki zadnjih dni: Epilog šestih mesecev bitke, ki so omogočili pridobitev izredno dragocenega časa v splošnem okviru vojevanja in ki se izražajo najvišje v besedi, ki jo je naslovil Nj. Vel. Kralj in Cesar generalu Messe ju v odgovor na poslanico, v kateri je obrazložil vzvišenemu vladarju ponosne namere svojih mož, pripravljenih z vsemi zastavami žrtvovati se v zadnjem odporu: »Sledil sem z najbolj živim občudovanjem slavnim junaškim dejanjem prve armade. Njeno »ijajno zadržanje je trdno poroštvo za večjo veličino n:iše nesmrtne Domovine.« V potrdilo vojaških kreposti prve armade je bil njen poveljnik imenovan za maršala Italije. Veličastna žrtev naših vojakov v Afriki je seme bodoče slave in neizbežne sreče naroda, Iz njega izhaja svetel pouk, da le je treba boriti z isto vero, katero ao naši junaški vojaki izpričali v junaškem izvrševanju svojih dolžnosti. Pravica Italije do afriške zemlje Madrid, 13. maja s. Španski listi >e ba-vijo z dogodki v Tunisu z besedami globokega občudovanja italijanskih vojakov, kri so se borili z neskončno močnejšim sovražnikom glede na ljudi in sredstva, prežeti z edino gorečo neupogljivo voljo po borbi do zadnjega naboja in po novem neizbrisnem izpričan ju pravice Italije do afriške zemlje, katero so oplodile žrtve i a kri njerdh najboljših sinov. Tokio, 13. maja. a. Japonski cesar je sprejel v avdiencl zunanjega ministra Si. gemicuja. ki je vladarju poročal o mednarodnem položaju. Srran 2 »SLOVENSKI NAROD., P<*ek. ** maja 1943-XXI. Sfer. 100 okrožnega sodišča *>asi so jo videli v stanovanja_______ mogli dokazali, da bi ji ukradla blaga cbleki dve moški Ljubljana, 14. maja. Samsko postrežnico Antonijo Burgarje-vo. o kateri smo pred tednom porečab, da jo je k razpravi pripeljal stražnik, so sodniki oprcst'li, ker ji niso mogli dokazati, i i bi bila res ukradla oškodovanj Mariji Kropatjcvi 6.40 m aH za dve obleki moškega blaga. V sredo se je razprava nadaljeval in sta bili zaslišani še dve priči. V malem Fenatu so sodili sos Jos:p Baričevič kot predsednik in sos Rajko Lederhas m Ivan K alj kot votanta. Obtožnico je za- stop; : državni tožilec dr. Hinko Lučovnik, •Ob ko Pa je branil dr. Franc Poček. Obtožnica je navajala da je šla obtoženka v 'uliju Lanskega leU nekcč v odsotnosti cškocovanke v njeno stanovanje jn ji iztnakrilla 1000 lir vredna kosa blagra za moško cVjlcko. Burgarjeva je tatvino zani-k ! i že v preiskavi. Izgovarjala se je. da je šla v stanovanje cškodovanke pogledat, rdi im i kakšno r'.csn'no. Ta zagovor je na razpravi dc.'no spremenila, zatrjujoč, da sploh ni b la v iyob[ cškodovanke, temveč samo v veži. Zanikala je tudi. da bi jo oškodo-vankina lici Vera zalotila v sebi. kar pa je na polic'j; in pred preiskovalnim sodnikom priznala. Ko so jo opozorili, da ;'c na meji daj- dva k: sa blaga za moške cbloke, je pojasnila, da je bila ies na meji. prodajala pa jo neko kmečko volneno blago. OSitciovanka je -tot priča izpovedala, da ji je blag-; zmanjkalo iz nekega predala v .'-bi. v katero je prišlo skozi kuhmjo. KI. : ravljen v nekem skrivališču in je obtoženka zato vedela. Krtičnega dne ;,e sla v gozd po jagode. Med potjo i2 poslala nazaj hčerko Vero. ki ji ;e kakih 14 dni kasneje povedala, da je našla cbt>-v movaiiju. Dekletu je dala 5 lir, Ičala, Da je prodajala na meji dva kosa moškega blaga, podobna tistima. k: sta bila njej ukradena, je zvedela od nekega moškega. Hčj oškodovanke Vera je izpovedala o zaletitvi obtoženke v stanovanju podobne kot mati. Obtoženka je zanikal« . da bi y dala densr zaradi melčanja. temveč zi vrtiljak, kakor ji je že prej večkrat dala kakšno liro. Priča Julka Suva je potrdila, c'a je oškodvanka spraševala na mej delvce, alj e pr;nesla obtoženka kakšno blago napredaj in da so delavci potrdil., da je res predajala. Marija Breceljni-kovo je zanikala, da bi bila obtoženki naroČila, naj pregleda c škodovankino stanova-:. . ker ji je zmanjkala mesnina. Njej sploh ni b lo nič ukradenega. Obtoženka je bila aretirana 26. septembra lani, vendar ni bila zaprta. V njeno škodo je govorila nesolidna preteklost. V sredo sta bili zaslišani še Pavla Ha;ne m Malija Slejko. Prva je kupila od obto- » ženke dva kosa blaga iste barve, kakor sta f bila ukradena oškodrvanki. Obtoženka ju je imela v zastavljalnici že šesti mesec in jo je prosila, naj ji posodi denar, da ju bo rešila. To uslugo ji je napravila, nato pa bi go kupila rd nje. Bilo je to septembra j in decembra, tako da je obtoženka morala j 1 lago zastaviti že pomladi enkrat. Oškodo- j vanka je pristavila., da sivo blago ni b*lo 1 njeno, ker ga je videla, za modro pa je zelo i megoče. da je bilo njena last. Marija Slejko je Izpovedala podobno, vendar nič, kar j bi posebno obremenilo cbtoženko. Slednja I ie pojasnila, da je blago debila od svojega fn nt a. Na podlagi vseh teh izpovedi prič je bila obtoženka Burgarjeva, kakor smo že pove- I dali. po § 280 kp oproščena. Sodniki so dvomili v njeno stori Is tvo in ker več kot suma ni bilo. so jo oprostili. V odsotnosti so mu odnesli vse 23 letni delavec Jože T. se je zagovarjal, ker ga je državni tož'lec obtožil vloma v sobo nekega Stanka Ocvirka. Odnes?l mu je trenčkot in cbleko vvrednosti 3600 Ur. Ocvirk je moral lani konec junija odpotovati is Ljubljane. Od£el je tako naglo, da ni utegnil niti poveriti svojo sobo na Poljanski cesti komu v nadzorstvo. Okno ;e pustil celo odprto, vrata pa je vendarle skrbno zaklen'!. Ko se je po večmesečni odsotnosti vrnil, ga je že prvi pogled na evo j o sobo izredno razburil. Neznani totovi so mu odnesli skoro vse in ga oškodovali za okoli 25.000 lir. Perila mu niso pust'1« ni*? toliko, da bi se bil lahko preoblekel. Med sosedi ki so pomflovali njegovo usedo, je bil tudi obtoženi Jo2e. FTmivsko je stopal okoli njega jn se čudil, kdo bi mu bil to napravil. Po 9 mesecih odsotnosti je oškodovanec že težko iskal sledove za storilci, končno pa se mu je vendarle posrečilo dognati, da je bilo Jožetovo sočustvovanje močno ponarejeno. Pri nekih njegovih znancih je našel svoj trenčkot in obleko. Z nadaljnjim poizvedovanjem je osumil Jožeta, da mu je ukradel tudi perlo, končno pa, da je bil tat vseh njegovih stvari. Dokazov pa za tako dalekosežno obtežbo n," bilo in tako je Jože odgovarjal samo za to, kar so našli pri njem. Obteženi Jože je tatvino trenčkota iri obleke priznal. Bil je mnenja, da se oškodovani ne bo vmfl već v Ljubljano in zato si je hotel vzeti nekaj iz njegove obilne zaloge. Svo;o namero je razložil tudi svoji sestri in neki znanki. Sestra mu je sicer branila, ni pa mu mogla prepreč'ti. Ko je po lestvi splezal v stanovanje, ga je celo opazovala. Obtoženec je po tatvini prenašal stvari v shrambo k raznim svojim znancem. Tajil je, da bi bil obleko nosil in zatrjeval, da jo je imel namen, če bi se Ocvirk vrnil, izročiti mu jo nazaj. Ko pa je videl, kako je Ocvirk razbur.'en, ker so mu vse odnesli, se je zbal, da ga ne bi osumili, da je on vse ukradel. Kakor je izpevedala obtoženčeva sestra, je obtoženec prišel v Ljubljano pred dvema letoma. Bil je zaposlen pri nekem slašči- I carju. Imel je 300 lir plače in hrano ter stanovanje. Dejanski stan pred in po tat v j- j ni je opisal oškodovani Ocvirk. ki je izpove- ! dal tudi, da je obtoženec na policiji zanikal tatvino. Trenčkot in obleko je obtoženec nosil in je bila tako umazana, da jo je moral poslati v čistilnico. Kazenski 1'st obtoženca je še prazen. Aretiran je b'"l 29. marca in je od tega dne v zaporu. Sodniki so ga spoznali za krivega vloma po § 316 kz in ga obsodili na 6 me- j secev strogega zapora in 1 leto izgube čast- j nih pravic. Zasebni udeleženec je bil zavr- j njen s svojimi odškodninskimi zahtevki na j zasebne pravno pot. Državni tožilec je prijavil priziv, obtoženec pa se nj izjavil. Senat so tvorili: sos Rajko Lederhas kot predsednik in sos Ivan Kralj ter Josip Ba-r'čevič kot votanta. Obtožnico je zastopal državni težilec dr. Hinko Lučovnik, obtoženca pa je branil odvetnik dr. Anton švi-gelj. SPORT Razpis ženskega lahkoatletskega tekmovanja ki b j v nedeljo 30. t. m. na Hermesu za še neplasirane in novovpisane atletinje Lit: M Jana, 13. maja. Lahkcatletska z**eza v Ljubljani bo organizirala 30. t. m. žensko propagandno tekmovanje, katerega spored je naslednj': teki: 60 m. 100 m; skoki: v višino in dolžino; meti: met krogle (4 kg) in kopja (0.6 kg). Tekmovanja se lahko udeležijo samo at-mesa v Šiški, zbiranje tekmovalk, razdelitev številk in poziv ob 9. Tekmovalke, Id se pozivu ne odzovejo, ne bodo prepuščene k tekmovanju. Prijave se sprejemajo do 28. t. m pri zvezi. Bleivveisova 1 a. Vpisnina znaša 1 liro. Pri vpisnini mora tekmovalka izjaviti, za kateri klub, šol:>, organizacijo bo tekmovala m predložiti športno uli provizorićno izkaznico. vanja se lahko udelžijo samo atletinje, ki so vpisane v anagrafskih registrih za prebivalstvo pokrajine. Ena atletinj- lahko tekmuje le v enj disciplini. Tekmovanja se ishko udeleže atletinje, ki so prvo leto vpisane v zvezo ter se niso uvrstile v dosedanjih tekmovanjih na prvih pet mest ter vse, ki še nimajo športne izkaznice; v tem primeru si morajo preskrbeti prov^zorično izkaznico, ki jo bo izstavila lnhkoatletska zveza v T ■•""hiiani po vplačilu vpisnine 1 lire. Po pozivu bodo razdeljene številke, za katere mora vsaka tekmovalka položiti 3 Vre kot varščino, ki se vrne ob vrnitvi številke. Nagrade: CONI bo podaril vsem plasiranim tekmovalkam za spomin darilo. Pokal CONTja: šola, organizacija ali klub, ki bo v obeh propagandnih tekmovanjih (moškem 23. t. m. in ženskem 30. t. m.) dosegel najboljšo skupno oceno, bo dobU pokal CONIja. Za pokal se bo štelo prvih šest klasificiranih, v vsaki panogi. Prvo mesto šteje šest točk, drugo pet itd., šesto eno. Tekmovalke, ki ob pozivu ne pokažejo sodniku športne ali provizorične izkaznice, ne bodo prepuščene k startu. Za primer«, ki niso v tem pravilniku predvideni, so odločilna pravila lahkoatletske zveze. Morebitne pritožbe je oddati vrhovnemu sodniku najmanj 15 minut po tekmovanju ter priložiti takso 25 lir. ki se vrne, če bo pritožbi ugodeno. Lahkoatletska zveza ne odgovarja za peškodbe. ki bi jih mogle dobiti tekmovalke ali ostali pred, med ali po tekmovanju. Z vpisom v tekmovanja tekmovalka potrdi ta pravil^.. Začetek mladinskega in rezervnega prvenstva Ljubljanska nogometna zveza naznanja v svoji novi s'uzbenl objavi, da se bo prvenstvo mladinskih moštev in rezerv začelo v nedeljo 23. t. m. Tako bo čez 10 dni prvič nastopila še druga po-ovica moštev, za katera so je že v začetku računalo, da bodo odigrala letošnje prvenstvo. V zvezi z nedeljskimi dogodki na tekmi med Marsom in Tobačno tova iti o je zveza kaznovala Slavka Nagr>d>ta z osemdnevno zabrano igranja. Suspendirana sta Franc Roth in Franc Kisel, ukor pa je bi' j izrečen Francu Marnu. Vsi imenovani so j igrale: Tobačne tovarne. Ukorien je bil j tudi Drago Kocjan od SK Marsa. Še dve tekmi do konca prve polovice Prvenstvo ljubljanske nogometne zveze je toliko napredovalo, da bo po dveh tekmah, to se pravi po dveh nedeljah, že zaključena prva polovica tekmovanja in se bodo začele povratne tekme. Odigrati se morata v prvem razredu še tekmi med Marsom in Hermesom ter Ljubljano in Tobačno tovarno. To nedeljo bo na sporedu prva. naslednjo nedeljo pa drutja tekma. Kak>ni so izgledi klubov do zaključka prve polovice na podlagi sedanjega stanja v tabeli? Ali se bo stanje spremenilo? Nedeljska tekma med Hermesom in Marsom lahko odloča o raz\rstitvi na vseh mestih, verjetno pa bo važna samo za drugo in tretje mesto. Ljubljana je teoretično za oba kluba dosegljiva, praktično pa si ob normalnem raz* veju tega skoraj ne moremo misliti. Če ne upoštevamo njenih visokih izgledov v zadnji tekmi, jo Mars lahko prehiti v nedeljo, če bi premagal Hermežane najmanj 7:0. Ista možnost je odprta Hermesu, le da mora biti njegova zmaga še višja, 9:0. Ker se Hermežani zdaj zopet marljivo pripravljajo, da zabrišejo neugoden vtis zadnjih porazov, skoraj ni ver- ! jetno, da bi Marsu uspel takšen podvig. Zdi se, da se bosta v nedeljo pomerila dva precej izenačena nasprotnika in da bo izid v korist i tega ali onega bolj tesen. Ker so pa v nogo* metu tudi najmanj pričakovane spremembe j možne, ne smemo pustiti iz vida niti malo verjetnih možnosti, kakor so zmage 7:0 od-nosno 9:0. V enem in drugem primeru bi se zmagovalec dvignil na prvo mesto pred Ljubljano. Na ; tem mestu bi ostal vsaj teden dni. O končnem j plasmaju bi potem odločala zadnja tekma med Ljubljano in Tobačno tovarno. Po sedanjem i stanju je Ljubljana proti Tobačni tovarni visok favorit. Velikonočna zmaga 5:0. iz\ojevana v sigurnem stilu, to potruje. Ljubljani zadostuje le ena točka, pa se bo dokončno odmaknila iz dosegljivosti za ostale 'n se ob koncu pr\e polovice uvrstila na prvo mesto. Če bi tekmo izgubila, kar moramo nazadnje upoštevati, čeprav je malo verjetno, bi bila potisnjena s prvega mesta tudi. če nedeljski zmagovalec ne bi zmagal s 7:0 ali 9:0. Položaj Tobačne tovarne bi se v tem izjemnem primeru izboljšal. V primeru visokega poraza Marsa ali Hermesa bi mogla Tobačna tovarna prepustiti repek tabele, če bi zmagala nad Ljubljano, drugemu moštvu. Tako steje stvari z mnogimi če in pogojni^ mi možnostmi dve koli pred koncem prve polovice. Pričakujemo, da bo vrstni red tale: Ljubljana, Mars, Hermes in Tobačna tovarna. Ker pa je nogometna igra v veliki meri ood-vržena slučaju, ni izključeno, da bi se ne uresničil kateri izmed zgoraj zapisanih če! V nedeljo bo popoldanski spored na Hermesa naslednji: ob 14: pj-jateljska tekma rezerv Hermesa in Marsa, ob 15: drugorazredna prvenstvena tekma Mladika—Korotan, ob 17: prvorazredna prvenstvena tekma Hermes—Mars. — Dve tekmi v spodnještajerskem prvenstvu. V okviru spocinještajerskega nogometnega prvenstva so Trbovlje v nedeljo nastopile na svojem igrišču proti moštvu mariborskih poštarjev. Za izvrstne Trboveljčane so bili Marborčani prešibek nasprotnik. 2e do odmora so jim štirikrat potresli mrežo, do konca potem pa še dvakrat Tekma se je končala 6:0 (4:0). V Zagorju je domače Zagorje premagalo BSG Westen iz Celja 5:4. — Finalna tekma za francoski nogometni pokal se ie v nedeljo v Parizu končala neodločeno 2:2. Finalista sta bila Mar-seille in Girondins iz Bordeauxa. Tekmi j« pr*xs»oertvovaio 35.000 gledalcev. Kljub predpisanemu podaljšku odločitev ni pa dla in bo tekma ponovljena. — Concordia je oddala Se eno točko V nedeljskem kolu hrvatskega prvenstv;. je Concordia nastopila proti Hašku. Tekmi, se je končala neodločeno 1:1. Gradjanski jc premagal Železničarje 4:2. Tako vodi \ tabeli Gradjanski s 3 točkami razlike pred Concordio. — Ferencvaros zopet poražen. V mad žaivkem nogometnem prvenstvu je v nedeljo vodeči Csepel ponovno spravil dve točki, ker je premagal Gammo 4:0. Slabše so se odrezali njegovi tekmeci. Ferencvaros je izgubil proti Salgotarjanu 1:2, Veiik Varadin proti D ima vagu 2:3. remiziralr. pa sta Ujpe^t z Elektromosom 3:3 in Kis pest s Haladasem 2:2. Novosadčani so premagali Torek ves 3:2. — Musina je premagal Martina. Italijanski boksarski prvak Musina je moral v Milanu braniti svoj naslov najboljšega v najtežji kategoriji proti mlademu Martinu iz Trevisa, ki so mu pripisovali mnogo izgledov. Po 12 kolih se je dvoboj končal z zmago Musine po točkah Zanimivo ie še to: prireditelji so nabrali na vstopnini 169.000 lir. Tudi lepa -zmaga«. Iz Hrvatske — Združenje podjetij. I>a se zagotovi racionalno izkoriščanje popravila potrebnih, toda sicer še uporabriih življenjskih potrebščin, zlasti obleke, čevljev itd., bo združenih već v p "tev prihajajočih podjetij v večja, ki bo'.o delala pod nadzorstvom države in obrtnih oblasti. Tako ne bo racionalno i/flioriščen samo material, temveč tudi delovne moči. — Finančni položaj Hrvatske. Hrvatski X aro Ina banka je bila preosnovana v delniško družbo. To priliko je porabil finančni minister dr. Koschak za govor o trenutnih valutnih in finančnih vprašanjih. Stanje Na rodne banke je bilo P'\ aprila 1P-43: aktiva zlato 1276, predujmi držav« nih blagajn 2000. menični portfelj 14.855. efekti 7794 milijonov kun. Pasiva: rezerve 18. obtok novčanic 22.240, žiro 3900 in razna pasiva 1322 milijonov kun. Finančni minister je izjavil, da je finančni položaj uržave ugoden. Doslej je bilo 55.3 % vseh državnih izdatkov kritih z rednimi davčnimi dohodki, 44.7 To izdatkov se je pa krilo s posojili. Za zvišanje di nih dohodkov namerava država zvišdv. vojnice ter prometni in potrošnji davek. V kratkem bo Hrvatska uredila vprašanje likvidacije kmečke zaščite in bivše jugoslovanske Priv. agrarne banke. Glele novega notranjega, posojila v znesku 1 milijarde kun je finančni minister izrazil upanje, da bo doseglo enak uspeh kakor prejšnje emisije državnih zadoižnic. h -13 jezikovne paše Človek bi ne mislil, da je naša paša tako slastna; sicer so zdaj v nj; začeli odkrivati tudi plevel, vendar se zdi, da je dovolj sladka, in moramo bit: zadovoljni da so jo sploh odkrili. Če že neprestano govoriš o pleve'u, bi ne b lo nič čudnega, če bi se te začel oprijemati Nedvomna je potrebno zatiranje jezikovnega plevela tudi tu in zlasti še tu. kajti sestavki, ki bo posvečeni jezikovni lepoti tem laže pohuj-šujejo, ker pač čitatelj pričakuje, da so pisani v čistem jeziku. Hvaležno moramo torej prejemati vse nasvete in opozorila; včasih se je treba potrkati pon-žno na prsi in priznat? mo raš, da ima še kdo drug jezikovni čut. 2al naš pj£t:rčck včasih tud' prejema nasvete, kako bi naj vihtel na pa:i >\bo, da bi se ne oplazil po nosu — z Grenkimi občutki. Ne more prezreti, da mu prijatelji »pa>e« pišejo v jeziku, kakor da n;M> bili r.ikdar na »paši«. Presneto malo se jih je prijelo. Tako se pr njih na primer j^e vedno nekaj »nahaja«. Nekdo piše sicer z veliko vnemo, da je treba pozdraviti njegov dober namen, toda njegove besede nas ne ganejo, če zap še: »na stotine jezikovnega plevela se nahaja .. .« Kdaj smo že poslaii to nesrečno »nahajanje« v ropotarnico, med — »ne-nahajanje«! Tudi Pravopis dopoveduje vsakomur, kdor sa že hoče vzeti v roke. da je »na* hajati« ali »nahajati se« francoskega ali nemškega porekla (il v a, es gibt). Kakor ne more va^ki pastirček nikdar naučiti črede, da bi ne uhajala v škodo- tako rudi pastir na tej pasi ne bo mogel vliti ijudem jezikovnega čuta, k! se ga pač ne more nihče pri* učiti. O čredi bi sicer v tej zvezi ne smel govoriti, a je žalosten, da se ljudje včasih vendar ne razlikujejo tako zelo od črede. Škorca lahko naučil nekaterih besed — v tem se razlkuje od nekaterih ljudi, ki se ne morejo vse življenje naučiti namesto spakedrank lepih ter po» štenih izrazov. Pastirčka res iskreno veseli, da mu ie ljubezniv čitatelj posvetil dragoceno pozornost ter ga poučil, da pridevnik »presen« ne zveni slovensko; to besedo je uvrstil med jezikovni plevel, češ izbranci opazijo, kar marsikomu ni dano. Pastirček je dolgo čital učeno razpravo o pridevniku »presen«, a kakor da je prekratke pameti, ni mogel in ni mogel razumeti, čemu spoštovani pisec obsoja »pašo«, da se v nji bohoti takšen plevel. Da bi kdaj p sali o čemer koli presnem, se ni mogel spomniti. Naposled se mu je vendar posvetilo. V zadnji »paši« smo nekaj govorili, kaj pravi Pravopis o glagolu »vgnezditi se«, češ v prenesenem pomenu razumemo pod to besedo itd.... V sestavek je pa bil prenesen pomen — prenesen tako nesrečno, da se je med prenašanjem izgubil srednji zleg Kaj takšnega se zgodi po zaslugi tiskarskega ali uredniškega škrata vselej, ko »gre po sreči« — če ni kaj hujšega, kajti tiskovne napake so vendar nepogrešljiv: ocvirki slehernega čtiva. Tiskovne napake so včasih celo sol, kjer je sicer vse neslana V našem primeru se je tcn*ej »prenesen pomen« sprevrgel v »presen pomen« — na srečo, kajti to je bil razlog, da je vneti čitatelj napisal učeno razpravo o »presnem«. Govon o slikanju na presno — »al fresco* in podobnih čudežih, ki so tako zašli v »pašo« kakor Pilat v čredo. Po zaslugi tiskarskega ali katerega koli škrata smo tako zvedeli, da je »presen« tujka. Človek res ni nikdar prestar, da bi se še česa ne naučil. Nismo mogli strpeti. da bi še ne pogledali, kaj pravi Pleteršnik o tem pridevniku. Omenja presno zelje, presno sadje, presno mleko, presno maslo, presno prejo, presno platno, presen les, presno rano. Tu bi lahko dodali še presno tiskovno napako in prebno jezikovno napako. Toda, kakor rečeno, čitatelj obsoja ta pridevnik, ki naj bi ga zamenjali s »svežim«. Naj bi se mu izpolnila ta lepa želja! Prav radi pa bomo podpirali v taksnih in podobnih stremljenjih, če bo kaj zaleglo. Tu pa naj ponižno pripomnimo, da pridevnika »pres* no« ne uporabljamo le za. kar je sveže, temveč, kar je surovo, nekuhano. ali tudi zeleno. Maslo je lahko presno, a kljub temu ni sveže. Tudi zelenjava je presna, a je kljub temu lahko* venjena in nagnita. Toda, če že mora biti tako. da presno ni povsem sveže ter diši po tujem, naj bo torej sveže. Jezika&l<^ec — toda pastirček se ne sme prištevati med jezikoslovce — bi vedel tudi povedati, ali je naš presnec ali presmec. ki ga poznajo v Sloven* skih goricah (namreč butanco cvetne nedelje, presno zelenje in cvetje, ki se je razvilo v toplem prostoru), tudi kaj v zvezi s freskami-V Slovenskih goricah poznajo tudi velikonočni kruh, ki ga prigrizujejo k drugim dobrotam »blagoslova«, ped imenom presnec ali presmec. V našem primeru bi pa smeli imenovati imenitno tiskovno napako — presnec. Da »paša« ne bo preveč pusta, pričakujemo torej svežih tiskovnih napak, svežih dopisov in razprav o jezikovnem plevelu in svežih nesporazumov. Lepo napredujemo, da se več ne razumemo niti v slovenščini, kajne? Prenesen pomen se spremeni pod prsti v presnega in takoj se nekdo oglasi, ki zahteva, naj bo sveže, kar je bilo presno. To je nedvomno zanimiv pojav za jezikoslovca, primer, kako lahko nastajajo besede, ki so potem priznane kot domače, ali ki jim pritisnemo žig »Made in Tujina«. Dragi čitatelji, osvežite se torej s to pašo, da vas ne bo preveč glava bolela po učenih jezikoslovnih razpravah! Spodnja štajerska — Večer komorne glasbe v Trbovljah. Okrožna glasbena šola v Trbovljah je priredila že več zanimivih glasbenih večerov. V nedeljo priredi večer komorne glasbe. Spored obsega dela skladateljev Schuberta, Rossinija, Hermanna, Hiindla, Mozarta, Dvofaka, Marsa in vodje Sole samega. — Nova grobova. V Mariboru sta umrla trgovec Ivan Plaška, star 51 let In urarski pomočnik Gottfried Anrather, star 77 let. — Odlikovan Trboveljčan. Z redom železnega križca II. stopnje je bil odlikovan za hrabrost ua vzhodnem bojišču sin rudarja z Loke Karel Kamnikar. -— Življenje in umiranje. V Dobrni so umrli Katarina Vengust iz Klanca, stara 72 let, Miha Cvikel iz St. Janža. star 69 let, Frančiška Glušič iz Lipja, stara 60 let. Marija Grabnar iz Lopatnika, stara 65 let, Franc Popečan, star 63 let m Jernej G-rečan, star 77 let iz Prelska in Helena Grobelnik iz Zavrča, stara 81 let. V Braslovčah so se poročili mizarski pomočnik Pavel Rovšnik iz Podvrha z deklo Marijo Kočan iz Trnave, hlapec Anton Dobnik iz Podgore z deklo Marijo Rihter, cd Sv. Miklavža pri Gornjem gradu. Umrli so kmetica Marija Sander iz Pa-rižlje. stara 52 let, izseljenka Apolonija Povše iz Orle vasi, stara 77 let, izseljenka Marija Erjavec iz iz Zgor. Kočevja, stara 91 let in kmet Vincenc Grenko iz Spod. Kočevja, star 69 let. — Nesreče. V sredo dopoldne se je pripetila na cesti blizu Tresternice pri Kam« niči težka nesreča. Dva delavca nekega Industrijskega podjetja je povozil z lesom naložen tovorni avto. En delavec je dobil samo lažje poškodbe, da je lahko ^am odšel domov, drugI 391etni zidar Franr Skorjanc iz Ilovice je bil pa prepeljan v bolnišnico. ker ima več težkih ran na glavi in tudi hrbtenico mu ie poškodovalo. 311etni hlapec Miha Verbcč iz Maribora je cepil drva in si ->dS'?kal tri prste na desni roki. Z drevesa je papevu, tičočem se »Asiškega Siromačkn*. Prodaja mesa na odrezek ,?E44 Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo V soboto. 15. maja t. 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »E< navadnih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavtntvi v LJubljani 100 gr govejega mesa. Zavodi, ki prejemajo racionirona živila na posebna nakazila, morajo mesarjem predložiti potrdilo M nega urada. Delitev se bo pričela ob 7. uri. Prijava tipizirane civilne obutve Pokrajinski svet korporacij je izdal naslednjo okrožnico: Vse tvrdke. ki proizvajajo, prodajajo na debe.o in na drobno tipizirano civilno obutev, morajo predložiti naslednje prijave: 1. ) Producenti: Vre proizvajnlne tvrdke civilnih čevljev, bod si rimskih, bodisi poletnih, morajo do 5. dne vsakega meseca prijaviti va z lesenim podplatom, ki ?n bili izdek... od čevljarskih obratov v skladu z veljavnimi določili V prvi prijavi, ki jo je treba predložit; do 10. maja 1943-XXI, morajo biti označene vse količine čevljev, ki so bili že prei izdelani, pa so ob času prijave .še v pojesti posamezn h tvrd k. 2. ) G r o s i s t i. Ti so zavezani ena' i dolžnosti, ki pa je omejena le na prvo prijavo zgoli zimskih tipiziranih čevljev, katera ?e mora predložiti v istem zgoraj označenem roku. Grosisti morajo to prijavo predložiti na posebnem obrazcu, ki je predviden za proizvajalne tvrdke. Prijavne obrazce bo dobavilo Zdru/.enje trgovcev za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani. 3. ) De ta j listi. Tvrdke. ki se bavi jo s prodaio čevljev na drobno, morajo prijaviti vse zimske tipizirane Čevlje, ki jih imajo, na posebnih obrazcih, ki jih bo dalo tiskati in jih bo razdelilo Združenje trgovcev za Ljubljansko pokrajino V Ljubljani. Prijave je treba podati v liku Pokrajinskemu svetu korporacij v Ljubljani, ki vrne en izvod potrjen prij telju. Opozarjamo, da bo prodajalec, k; se ne bo ravnal po gornji odredbi, kaznovan v smislu naredbe z dne 26. januarja 1942-XXI, št. 8. K O L E D A i: Danrs: Potok, 14. maja: Bonifacij. I> A !\ AR N .1 t: 1' K I K IS It 1 T \ ES Kino Matira: železna krona. Kino Sloga: Nora ljubezen. Kino Vn.on; Učitelj Kazstava del slikarja Edo Deržaja ▼ Oborsnelovi galeriji, odprta od 9. do 1S.30. VIII. Jftvna produkti ja pojenoev Sol« Glasbene Malice oh IS. v mali filharmo-nični dvorani. DEŽURNE I, F K AKNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv, Jakoba trg B, Ramcr, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. GLEDALIŠČE DRAMA Petek. 14. maja, ob l;>.: V času obiskanja. Zaključena predstava za šolsko mladino. Sobota, 15. maja, ob 18.30.: Prava lju.>o- zen. Red A. Nedelja, 16. maja, ob 15.: V Ljubljano jo dajmo. Izven. Znižane cene od lr» T. r navzdol. ob 18.30: Veliki mof.. Izven. Znižana cene od 15 Lir navzdol. OPEKA Petek, 14 maja, ob 18.: Evgrnij Onjegln. Izven. Cene od 28 lir navzdoL Sobota, 15. maja. ob 18.: Z":nlja *moh- Ijaja. Izven. Cene od 2S Lir navzdol. Nedelja, 16. maja. ob 17.: Mada me Bnt- terfly. Izven. Cene od 28 Lir navsd L Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9. ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. april? t. i naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne mrke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire: fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter: surovo maslo 28.40 lire za kg: slanina so-ljena 19 lir za kg: mast 17 lir za kg-. 3. Kis, 4C£ vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za d zo v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razlagana, frank© skla-diSce trgovea v Ljubljani S S 60 lire za stot: mehki roblanei (žamanie). približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot: trda raz žaga na drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. Radio Liufellana PETEK, 14. MAJA 1*43 -XXI. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.48: Glasba. 13. Napoved ča?a — Poročila v italijanščini. 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25 Radijske pesmi, vodi dirigent Angelini. 14. Poročila v italijanščini 14.10 Klasični orkester, vodi dirigent Petrnlia. 15. Poročila v slovenščini. 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 17 15 Pe>mi in napevi. 17.35 Koncert pianista Alda C:ccolini-ja. 19. »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 1930 Poročila v slovenščini. 19.45 Politični komentar v slovenščini. 20. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20 Moderne pesmi, vodi dirigent Zcme. 20.45 Simfonična prireditev družbe EIAR: Simfonični koncert, vodi dirigent Armando La Rosa Paroli. V odmoru: predavanj« v slovenščini. 22.45 Poročila v italijanščini. SOBOTA, 15. MAJA IHS-OT 7.30: Pesmi in napevi. 800: N poved časa; Poročila v italijanščini. 11.50—12.20: Ura za vojake. 12.2U—12.30: Poročila v slovenščini 12.45: Valčki. 13.00: Napoved časa: Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vi Umi litij« Poveljstva Oboroženih Sii v slovenščini. 13.12: Simfonična glasba. 13.25: Znane pesmi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert rar-dijskega orkestra vodi d.iigent D. M. šija^ nec; Operetna glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved £aiMK Poročila v italijanščini. 17.15; Koncert tria Emona«. 17.35: Komorna glasba. 17.55: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; Poročila v italijanščini. 20.40: Filmsko glaabo izvaja orkester, vodi dirigent Zeme. 21.35: Kcncert ljubljanske komornega tria (M. Lipov šek — klavir, A. Dermelj — violina, C. Sedlbauer — čelo). 22.10: Orkester Ce-tra vodi dirigent Barzizsa. 22.45; Poročila v italijanščini. Ste v. 109 »SEOVENSKI V.AROD-. P** u *^5a 1943-X>n. Stran „Slovenski Narod" pred polstoletjem 22. marca 1893: »Lckalna železnica Ljubljana—Kamnik. Vladni načrt zakona, da se za lokalno železnico Ljubljana—Kamn k dovolj državna garancija ali pa da eventuve'no država prevzame to železnico, ima nastopne določbe: Vlada se pooblašča, da zagotovi podjetju lokalne železnice Ljubljana—Kamnik za dobo 80 let počenši z dnem 1. janu-vrj 1893 državno garancijo letnega čistega dohodka 33.452 gld. a. v., ki je enaka potreb-čini za 40'« obrestovan je in za amortizacijo prioritetnega posojila v nominalni vrednosti 800.000 gld. a. v. Ta amortizacija se ima izvršiti v 80 letih. ko b; letni čisti dohodek ne do=egel ga-rantirane vsote, je državni upravi doplačati nedostatek.« 22. marca 1893: > Scnzaeijonelna iznajdba. W Wiesbade- nu iznašel je baje krojač Dowe obleko, katere ne prebije nobena kroglja. Badenski časniki potrjujejo, da so se že večkrat na vojaškem strel'šči vršile poskušnje s to novo obleko in sicer s povoljnim uspehom. Dowe je še zbol.išal svoje neprestre-Ijivo blago in se te dni vr?e nove poskusnje. Če se ta iznajdba obistini, bode na vsak način neprecenljive vrednosti.* 4. aprila 1893: »Dolenjska železnica. Delovanje na Dolenjski progi je zadnje tedne prav izdatno napred valo. Prerov blizu §kofeljce bode za 14 dnij, kakor sodijo strokovnjaki, po-p »Inoma gotov in ker bodo prav v kratkem položeni tudi relsi čez Lavrico do •feljce in še da'je. žvižgal bo kmalu hla-p n v teh krajih Tudi železniška poslopji se že opravljajo zunaj in znotraj in če ne pride kaj posebnega vmes. se bo dolenjskih železnic kočevska proga izročila prometu na cesarjev rojstni dan dne 18. avgusta t L« 19. aprila 1893: »Novo poštno poslopje v Ljubljani. Kakor poroča uradni list iz zanesljivega vira, je trgovinsko ministerstvo potrdilo pogodbo glede nakupa Luckmannovega poslopja za zgradbo novega poštnega in brzojavnega poslopja.« 19. aprila 1893: »Lokomotive za dolenjsko železnico. TJprava državnih železnic je za dolenjsko progo določila — kakor se nam poroča — za sedaj tri ve'ike lokomotive, katere pridejo v Ljubljano najbrž še tekom tega tedna.« 21. aprila 1893: »OSušenje Ljubljanskega barja. Okrajno glavarstvo v Ljubljani je pričelo, oziraje se na ukaz poljedelskega ministerstva in na intlmacijo deže'nega predsedništva in vsled prošnjega glavnega odbora za obdelovanje Ljubljanskega barja vodopravno postopanje o zadevi omšenja imenovanega barja, k; se ima izvršiti po načrtu inže-nerja Podhajskega. Stroški so preračunjeni na 1,378.000 gld. Po tem načrtu se bodeta znižali strugi Ljubljanice in Gruberjevega kanala in zgradili novi nabrežni z do-vi, nekateri stari pa podrli in nadomestili z nov mi. Ugovore proti temu načrtu je naznaniti tekom šestih tednov pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, kjer so navedeni načrti v uradnih urah vsakemu na ogled razgmeni. Na poznejše ugovore se ne bode oziralo.« 22. aprila 1893: »Pomanjkanje delavcev opazovati Je moč dan na dr.n bolj pri grajenji — Dolenjskih železnic. Zbog tega ne nekaterih me?t:h važna in nuina dela jako počasi napredujejo ozir. zastajajo! To pomanjkanje se bode čutilo tu in drugod še dokaj hujše, zlasti sedaj, ko se bode zidalo v našem stolnem mestu toliko novih stavb. Dela se torej ne bode manjkalo — pridnim ljudem, a ti hočejo biti seveda dostojno plačani! Ta plačila so pa marsikje ugodnejša, vsled če?ar se delavci odtegujejo in gredo drugam, kar je vsekako obžalovati. 22. aprila 1893: »Vodovod Uub'janski upeljal s*> bode tudi po spodnjih Poljanah, kakor hitro bodo pogajanja z upravo Dolenjskih železnic ugodno dognana.« 24. aprila 1893: »Divjega petelina ustrelila je minuli petek v Rožniškem gozdu proti Siškarski stranj gospodična F. Baumgartnerjeva. To je pač jako redek slučaj, da se taka divjačina nahaja tako blizu velicega mesta.« 28. aprila 1893: »Prva lokomotiva za dolenjsko železnico imela je sinoči nesrečo. Obtičala je namreč pri prepeljavanji skozi mesto na voglu špitalskih ulic in glavnega trga. Naložena je bila na tri vozove in prvi voz s tender-jem je tako nesrečno obtičal, da ni mogel ne naprej ne nazaj. Vsled tega morali so monteri i višje dele tenderja kar na vozu demontirati in stoprav po poldrugo uro trajajočem delu posrečilo se je spraviti voz naprej. Ves ta čas pa je bil promet skozi špitalske ulice popolnoma zaprt.« DNEVNE VESTI — Vojvod inja d\\ost« družinam mern-skih letalcev. Nj. Vis. Vojvodinja d'Aosta vdovo ie namen'la čisti donos pokojnine Savojsh - vojaškega reda za pomoč in podpore potrebnim družinam letalcev z ie-t:. .-, , v Mein: pri Goriziji. Odlikovanje V. Mussoliniju. Iz Milana poroč .<>: MinlLter za ItaPjansko Afriko se je podal v prostore dnevnika i Popola d* Italia . kjer so ga sprejeli uredniki z namestnikom glavnega urc.ln ka dr. Ang-eli-SCm na čelu. Afriški minister je izročal dr. Angelisu za dnevnikovega ravnatelja dr. Vida Mus.. lini;'a kolonialni red italjanske zvezde v znak posebnega priznanja za zasluge in cielož dnevnika pri smotrni propagandi za Italijansko Afriko. — Minister Polvere'lj posetil filmsko mesto. Iz Rima poročajo- Minister ljudske kulture eksc. Polverelli sj je v spremstvu predsednika filmskega mesta (Cine-citta) ter glavnega kinematografskega ravnatelja ogledal razstavo slikarskih in kiparskih del. ki so j h ustvarili tehniki ter delavci rimskega filmskega mesta. Minister Polverelli se je zelo zanimal za poučno razstavo, ki obsega 1~8 del. Minister Polverelli je podčrtal vrline umetnikov i alcev ter dal primerna navodila za novo razstavo scenografskih arhitektonskih in kostumskih del. ki naj bi bila prirejena v blžnjih mesecih. Nato si je ogledal eksc. Polverelli športne naprave, vojne vrtove in Dopolavorove prostore rimskoga filmskega mesta. — N"a polju s'ave ?ta padla knporal Anton Lenzo in višji kaporal Peter Gabbiaz-zi. Lenzo je umrl zaradi posledic sovražnega letalskega bombardiranja. Bil je vnet in goreč fašist iz Corsica. Gabbiazzi se je bojeval na Hrvatskem proti upornikom. Oba sta bila po rodu iz Milana. — Italijanski veleposlanik v Tokiu počastil japonske vojne ranjence. V Tokiu ;e povab 3 Kr. italijanski veleposlanik oz. v nje«ovem imenu Kr. vojaški ataše pri japonski vladi skupino 30 japonskih vojnih ranjencev, častnikov, podčastnikov In prostakov. ki so se vrnili na Japonsko s kitajskih in drugih azijskih bojišč. Ja- ponski vojni ranjenci so bil: prisrčno počaščeni ter primerno pogoščeni. V imenu japonskih vojnih ranjencev se je zahvalil za počastitev podpolkovnik, ki jih je vodil. — Na polju slave je padel na tuniškem bojišču na čelu svojih legionarjev centurio Telesfcro De Carlo. Pokojnik je izšel iz fa-šijskin mladinskih organizacij. Konec 1910 je b!l rrideljen prvi legiji Crnih srajc v Libiji, zatem je bil še dve leti neprekinjeno na afriških bojiščih. — Poslanik Guariglia instanbulskim Italijanom. Kr. poslanik Guariglia je priredil ob svojem prihodu v Istanbul svečan sprejem na čast italijanski zajednici. V svojem nagovoru je izrazil med drugim svoje veselje zaradi stalnega prijateljstva, ki je vedno označevalo italijansko-turške odnošaje. — Japonski veleposlanik v rimskem Panteonu. Novi japonski veleposlanik pri Kv.rinalu eksc. Shinrokuro Hidaka se je podal v spremstvu veleposlaniskega osebja v rimski Panteon, kjer je položil velike lovorjeve vence na kraljeve grobnice. Zatem je položil lovorjev venec na grobu Neznanega vojaka ter padlih fašistov na Campidogliu. — N«va izmenjava italijanskih in angleških vojnih ujetnikov. Iz Rima poročajo: Ped okriljem rdečega pclumeseca. bodo, kakor peročaja iz Smiinc, Izmenjani v zadnji tretjini marca italijanski ter angleški vojni ujetniki. — Nad 100.000 oseb v italijanski zdravstveni službi. Konec 1942 je bilo v Italiji 41.000 zdravnikov kirurgov; lekarnarjev 15.000: živinozdravnikov 4500: babic 16.550; c.vllnih diplomiranih bolničark 3000: sester redovnic bolničark 9440. Ce upoštevamo še vse ostalo zdravstveno osebje v Italiji, pridemo do skupnega števila 104.000 oseb, ki sodelujejo v katerikoli funkciji v italijanski zdravstveni službi. — Ravnatelj D. N. B. v Rimu. V Rim je prispel ravnatelj D. N. B. dr. Albrecht, ki je posetil sedež agencije Štefani. Nadejal jc stike predsednika ter ravnatelja omenjene agencije, s katerima je razprav- Pamofa Gospod ravnatelj je sedel v svoji pisarni in pričakoval več poslovnih prijateljev, ki bi morali priti vsak čas na važno posvetovanje. Slug-a mu je pred njihovim prihodom sporočil, da bi rada govorila z njim mlada dama — Mlada dama? — se je začudli ravnatelj. — Da in zelo — čedna. Me i slabe strani gospoda ravnatelja so spadale vprav mlade dame. zlasti če so bile če.lne. Zato jo je seveda t?.koj sprejel. Mlada dama se je najprej v zadregi ozrla po sobi, potem se je pa dostojanstveno priklonila in vprešala, če bi smela zaplesati nekaj plesov. — Zaplesati? — je vprašal gospod ravnatelj presenečeno, potem se je pa spomnil, da se bo čez nekaj minut v njegovi sobi razpravljalo o tem, ali bi se mogla cena jajc v prodaji na drobno znižati za deset centesimov ali ne, in kratko, tola odločno je odgovoril; Ne! Ko ga je pa mlada dama pogledala s prose čim i očmi in izjavila, da je od tega odvisna njena življenjska sreča, se je spow%iil gospod ravnatelj moralnih pridig iz svojih mladih let, spomnil se je, da človek ne sme preprečiti sreče svojega bližnjega, in je dejal: — Dobro, prosim. Dekle je brž odložilo klobuk in plašč ter obstalo pred gospo lom ravnateljem v krasni plesni obleki. — Tarantelo? — je vprašala. — Prosim! Lrepa mlada dama je plesala strastno in zelo graciozno. Gospod ravna tel, bi bil čisto pozabil na jajca, da niso vstopili v pisarno njegovi poslovni prijatelji in — presenečeni po nepričakovanem prizoru — obstali v zadregi pri vratih. Po taranteli je zaplesalo dekle fantastičen ples. končno pa še valček. Ravnateljevi poslovni prijatelji so navdušeno ploskali. Polni zavisti so motrili ravnatelja izpod čela. — Sijajno, draga gospodična! — Ali naj še zaplešem? — če želite ... — Ce želite vi, gospod ravnatelj! Jaz gojim samo eno željo — da bi me sprejeli v službo. — Za boga, kaj bi radi dobili službo strojepiske sli stenograf inje ? — je zazijal ravnatelj od presenečenja. — Zaradi tega vam ni bilo treba plesati... toda ... Lepi mladi dami so se zalesketale solze v očeh. Tedaj pa je gospod ravnatelj hipoma spoznal, da vse dotlej ni razumel, da gre za — pomoto. — Oh, — je vzdihnil in se prijel za plešasto glavo. — Vi bi gotovo radi dobili službo v baru. Oprostite, tu gre za pomoto — bar je eno nadstropje više ... ljubljanski KINEMATOGRAF« KINO SLOGA Za smeh! Za smeh! Svojevrstna komedija v filmu Nora ljubezen V glavni vlogi: Renato Raaeel Predstave od 14. ure dalje; konec ob 21.15 uri KINO UNION Telefon 22-21 Pretresljiva drama mlade nezakonske matere Učiteljica V giavnih vlogah: Marta Denis, Nino Besozzi, Enrico Glori in drugi Predstave ob delavnikih: ob 15.30. 17.30 in 19.30 uri; ob nedeljah in praznikih: ob 10.30, 15.30, 17.30 in 19.30 uri KINO MATICA Luisa Ferlda in Masslmo Glrottl v svojih najboljših vlogah! Najboljše delo ital. filmske produkcije! Mojstrski posnetki viteškega turnirja. — Režijsko grandijozno in vsebinsko pretresljivo delo! železna krona V ostalih vlogah: Gino Cervi, Elisa Ceganl, Osvaldo Valenti. Predstave ob 15., 17. in 19.15 uri. I ljal o vseh vprašanjih podrobnena sodelovanja pri obojestranskem poročevalskem delu. Dr. Albrecht bo razpravljal tudi z drug mi nc vinarskimi predstavniki o na-dalnjem nov""nars!:o poročevalskem scdelo-vanju. — Nkaže ponovno naštete vrline. Za nastop umetnice vlada veliko zanimanje. Opozarjamo, da bo začetek ponedeljkovega simfoničnega koncerta točno ob pol 7. zvečer v veliki unionski dvorani. Vstopnice v knjigarni Glssbene Matice. I j— Oblačilno delavstvo (krojaške in čevljarske pomočnike, modistke in šiviljske pomočnice), vabimo na zborovanje v nedeljo 16. t. m. ob pol 10. v dvorano Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva c. št. 22. Poročali bomo o položaju '"blačlJ-nega delavstva ter o dodatkih h kolektivnim pogodbam, ki smo jih sklenili za vse Štiri stroke. — Oddelek industrijski« delojemalcev PDZ. lj— Za otroke U vfloga mesta bo javno brezplačno obvezne cepljenje tudi Ae v soboto 15. maja ob 16. v Mestnem domu. Posebno opozarjamo starše, k! so cepljenje te dni zamudili na drugih prostorih, naj zanesljivo svoje otroke prineoo v soboto popoldne k cepljenju v Mestni dom, k pregledu pa drugo soboto 22. maja ob isti uri. —li Mestni tro3*rinski oddelek v iJn-garjevi ul. št. 1 zaradi maženja uradnih prostorov ne bo posloval n stranke v ponedeljek in torek 17. in 18. maja t. 1. lj— Za otroke t. Brda in okoliOO tor » f!e»te d\eh cesarjev, ho javno hrosiiiačtio obvezno cepljenje zoper kote v petek 14. maja ob 11. uii v salonu Karo K pregle« du je treba prinesti otioke drugi poVsk 21. mnja ob isti uri na sti prostor. lj Bogato *e vam povrne ixdut«xk. ako si nabavite Sičevo Knjigovodstvo. Knjiga je primerna za obiskovalce tečajev, zia^ti pa za samouke Mladina naj ne zamudi pril ke, da se nauči knjigovodstva, ki ga danes zahteva sleherni poklic. Knjigo co-bite v Knjigarni Tiskvne zadruge, Selenom gova ul. 3. —lj InMrukcije — S<*\\ (TurJnSkM trg .VIII. Z:\ razredne, privatne, n *Jc In vttjt* tečajne ter ravrSnr irpite na srednjih in strokovnih ftolah pripravljamo trikrat po dve uri tedensko, kak i tud m.Urmramo dijake dr»c\no po dve 011 l vseh predmetih :n posamezno zi ntzc.4 bonom Prijave vsak d-m o-1 8—1? :n od 14—16: Novi (Turjaftk ) trR VIII InMrukclJ*. InventarLziranje konfekcionlranih oblačil za novorojenčke Pokrajinski svtt korpuracij ie prejemi teden izdal razglas v katerem pravi med drugim: Ker coreja naredba, k« bo v kratkem objavljen*, da *o vezana na MkflinJOC tudi ..kun« fckeioinrana oblačil« /a novorojenčke m M K>ko vezem izdelki (tkantuc m konfekcije), pn katerih je ve/t na več kakor polovica njih površine", se cdreja i n v c n 11 r i 11 r a n j e zalog takih izdelkov po stanju o polnoči dne 30. aprla 104.>-XXI Kdcr ne predloži točnih podatkov, eagrcel kaznivo dejanje proti drža\i in pa zadene i o hude kazenske eankdjt, Id jih predvidevajo zakonska d<.ločila. 1. ) Invcntar/iranju je podvrženo: m) b!ai. vezano na naka/n ce. ki pripada tvrdkam sanrm ki pa je iz kaktinegi koli naslova pri tretjih oocbeh. ki nimajo doli-nosti. da ga prija\ijo (lastni izdelki, ki *o od* dani v barvanje ali so pri krrnfckc'on sth zarad^ izdelave konfekcije, blauo. ki jc i/ kekri ntqa naslova zaplenjeno itd.) 2. ) Inventar mora obsegat: vse za^raj označene dovršene izdelke buli če *o k:ikor koli namenjeni za izvor. 3. ) Inventariz ranju *o zavezane v*e industrijske in obrtnUkt tvrdke (producenti in kon-fekcionisti). grosisti. zastoptviki. detajhsti. kros* n jar ji. uvozne tvrdke. tudi če nabavljajo blago izključno iz inozemstva, brvoenc tvrdke. tudi če prodajajo blajjo izključno le v inozemstvo. 4. ) Inventar se mora sestaviti na ločenih t;*kovinah posebej za vitko poslovalnico, delavnico, akladi-če. prodajalno itd., tudi če so v isti občini. 5. ) Blajjo. ki je b:lo opolnoči dne 30. aprila n* poti. mora biti vključeno v inventar tvrdk. katerim je namenjeno, kolikrrr prispe se pred predložitvijo inventarja, (^lede blaga ki jc bilo o polnoči dne 30 aprila na poti, pa pride v posest namembnih tvrdk šele potem, ko ie bi! inventar že izročen Pokraj:nskemu svetu knr-poracij, morajo tvrdke prcdln/iti dodatno prijavo v dveh izvodih do dnt 10 junija. Namembne tvrdke naj navedejo v dodatni prijavi kot blago, ki je pri tretj h osebah, ki nimajo dolžnosti, da ga prijavijo, tudi blago, ki je o poInr»či dne 30. aprila bilo na poti, pa do 31. maja 1943 še ni prišlo v njihovo posest, glede katerega po so prejeli od prevozn .ških tvtdk sporočilo v obliki računa, vročilnie ali v kaki drugi obliki da je blago odposlano. 6. ) Inventarjt morajo biti sestavljeni v dveh izvodih, in scer za vezene tkanine -n konfek-cionirane izdtlke ter /& pletenine za nevo rojene na obrazc.h I M. T. A. I 2. 3. 4 In S (stari obrazci), za oblačila za novorojence (iz-vzemši pletenine) pa na obrazcu I M T. A. 6 ;uovi obrazec). Obrazce razdeli Združenje trgovcev za Ljubljansko pokrajino. Oba izvoda inventarja je izročiti Pokrajinskemu s\e tu korporaeij v Ljubljani do 10 t. m. Pokrajinski svet korporaeij vrne prijavitelju kopijo, opremljeno z lastnim pečatom in datumom VTO> čitve. Prijavitelj mera hraniti pri sebi kop'jo» inventarja, ki mu je bila pravilno vdirana vrnjena od Pokrajinskega sveta korporaci}. da je na razpolago inšpektorjem Comcordita. Zlogovnica št. 18 ar — ar — bo« — bra — čev — da — do — dor — e — e — hi — ja — je — kan — ko — kva — lenj — ler — li — li — man — mask — med — mo — mus — ni — ni — pa — rach — re — ro — sas — sko — »lav — so — sum — te — u — u — us — ver — vi. Iz teh zlogov sestavi 14 besed, ki pomenijo; 1. mesto v Italiji. 2. rimski zgodovinar, 3. mestece na Virtembcrškem. b;vali:če Trubarjevo. 4. starogrški matematik. 5. mesto v Galiciji, tudi mo£ko ime, 6 država v USAf 7. meMo v Ljubljanski pokrajmi, 8 vesoljrfvO (tuj.). 9. italijanski sta\benik (cerkev *v. Petra) lOt, podzemlje (grš.). 11. del Ljubljanske pokrajine, 12. država v Južni Ameriki. 13.) mesto v S:riji, 14. italijanski državnik. Prve in zadnje črke. brane ..bustrofedon** (t. j. v 1. besedi prva in zadnja, v 2. besedi zadnja in prva itd.), povedo citat iz Hamleta (besede Poionija). * REŠITEV ZLOGOVNICE ST. 17. 1) Naksos, 2) inspiracijo, 3) Verona, 4) eremit, 5) Črni graben, 6) jagnje, 7) En-gadin, 8) Baltimore, 9) Ogrinec, 10) leksikon. 11) Interlaken, 12) Kersnik. 13) altru-izem, 14) Kalemegdan, 15) običaj, 16) Ravnikar, 17) Velikovec, 18) Brahmaputra, 19 epidemija, 20) Drina. 21) Indiana. »Ni večje boli kakor v bed: spominjati se srečnih dni.« NALI 0GIASI NJIVO ZA RJtOMPIK odstopim b r « z p 1 a. č-no za polovico pridelka. Ponudbe pod »Njiva« na oglasni oddelek >Slov, Naroda«. Al.J Kf> §E SE. VBSTfc, 1a vam ogla« v >Slo-venakem Narodu« od-vaame vae Vase s krni ? Ce iščete službo al) stanovanje. Ce zeli. ta karkoli kupiti, se obrnite na oglasni od-leieh »Slovenskega Marooa« ki Vam ho e :enen!m oglasom ta» Stran 4 ^».avincsrKi » * rod«« Štev. 100 Prva slovenska predstava — v Tivoli ju Iz zgodovine aaicga gfcijdBBa in letno gledališče v Tivofijo Ljubljana, 12. maja. L© nekaj let je minilo, odkar so stop Ji operni igralci namestu na >de»ke, ki pomenijo »vet« (ali kakor se že temu pravi) — na tivolska tla na letno gledališče. Ob najlepši scenerrji — naravni, v senci gozdnega drevja in ob njegovem Sumljanju *mo poslušali >Prodano nevesto«. Bilo je prirejenih več predstav, vendar se sloves tivolskega letnega gledališča nj mogel utrditi, kakor bi pričakovali. Le nekaj let je minilo od tedaj, pa je tivolsko gledališče skoraj povsem pozabljeno, tako da mnogi več niti no vedo, kaj pomenijo amfiteatral-ne stopnice v kctlinici za tivolskim gradom in kako je nastala lepa, sončna ploščad Zakaj ni t Ljubljani letnih gledališč Predstave na prostem so v Ljubljani zelo redke, a zanimanje zanje je bilo vscle: izredno. Sicer so najbrž privlačevale predvsem ket posebnost ket nekaj izrednega vendar smerno reči. da bi ljubljansko letno gledališče imelo dovoij obiskovalcev. Za prostere tudi nLsmo v zadregi. Nikdar nc b~m pozrvbil; vo'ića::tn:h predstav preti ur-SUlin&ko cerkvijo, pred cerkvijo, ki nudi tako mesečno te* uć:nkov-to ozadje zlasti duhovnim fgr m a svojim v nebo kipečim pročel cm K! 'Mb temu v Ljubljani nimamo letnih gledališč in moramo obiskovat' raprta. zatohla gledališči- tudj v najhujši vročim*. Glavni razlog, da se v Ljubljani ne morejo uvesti letna gledal šca. je najbrž treba pripisovat: nestalnemu ljubljanskemu podnebju. Prireditelji ne morejo nikdar dovolj zanesljivo računati z lep'm vremenom. Slaboga vremena se boje seveda tudi glecialci in se ne more;o odločiti za obisk do zadn, ega tienutka. Za prirejanje gledaliških predstav na prostem je pa v Ljubljani tud' zelo krstek čas. kajti maj je še hladen, junij izredno deževen, po velikem šmarnu se pa tudi že pogosto začenja deževje z jesenskim hladom. V poštev bi torej prišlo nekaj ulitkih m avgustovskih tednov. Kljub temu se ne moremo sprijazniti, da nimamo v Ljubljani letnega gleoa-hšča in nekater- še vedno zagovarjajo glodalice v Tivoliju. Kako bi naj bilo urejeno letno gledališče Nekateri pripisuje; o krivdo, da se ni moglo obdržati letno gledališče v Tivoliju »ponesrečeni ureditvi«. Znani so tudi predlogi, kako hi naj prostor uredili drugače. Baje bi mnogo bolj ustrezalo, če bi gledališče obrnili za 180 stopinj, tako da bi bil »oder« ob gozdni strani ter bo gledalici gledali protj zahodu. O tem se ne bomo prepirali, kajti strokovne zadeve morajo reševati strokovnjaki sami. Vprašujemo se le, ali bi se gledalcem preveč ne bleščalo, če bi pri popoldanskih predstavah gledali proti zahodu. Nedvomno je mogečih več ureditev in vzorno urejeno letno gledališče bi omogočalo prirejanje predstav kljub nezanesljivemu vremenu s primernim uspehom. K ureditvi letnega gledališča pa spada tudi predvsem vprašanje, kako bj čim bolje omejili prostor ter zaprli nezaželene pristope. Letno gledališče pri nas je imelo pomen v glavnem le za nedeljske predstave, ker ob delavnikih popoldne niso mogli upati, da se bo zbralo dovolj gledalcev. Zvečer ni ka-aalo prirejati predstav na prostem, ker so večeri pri nas pogosto hladni celo poleti in ker letno gledališče nima svetlobnih naprav. Za temeljito ureditev letnega gledališča z vsemi potrebnimi pripravami pa pri nas menda ni bilo nikdar denarja. Na za,-silnem letnem gledališču ni tako lahko uprizarjati opernih predstav; režiser ima težko nalogo, a tudi pevci se ne morejo tako vživeti v svoje vloge v nenavadnem okolju. Posebna težava s prirejanjem predstav na prostem je pa tudi v tem. da pevci mnogo tvegajo, ko pojejo ob neugodnem vremenu na prostem in pevec se najbolj boji pre-hlajenja. 1 radicija Tivolija Ko govorimo o tivolskem letnem gledališču, vas bo nedvomno zanimalo, če vam povemo, da so v T; voli ju že zdavnaj prirejali gledališke predstave Tivoli ima častno gledališko tradicijo. Kadar koli bo zgodovinar pisal o začetkih našega gledališča se bo moral spomniti tudi gledaliških predstav pri tivolskem gradu. Tako omenja tudi Anton Trstenjak v svoji knjigi ^Slovensko gledališče«, gledališke predstave v Tivoliju, Podturnu. Pisali smo že. cia je bil Pod-turn nekaj časa last jezuitov. Jezuiti so pa v svojem kolegiju gojili dramatiko kot vzgojno sredstvo. Gojenci so stalno igraii v jezuitskem gledališču ki je uživalo velik ugled med plemstvom. Plemstvo je to gledališče dobro podpiralo. Igrali so po večini v latinščini. Toda a tem ni rečeno da dijaki, ki so bili Slovenci, niso včasih uprizorili česa tudi v »deželnem jeziku«. Je- zuitsko gledališče je bilo v kolegiju, na kraju sedanje šentjakobske dekliške šole. Toda gojenci so nastopali tudi v Tivoliju, gradu, ki je bi jezuitsko okrevališče. Zgodovinar pravi, da je bila prva izpričana slovenska gledališka predstava uprizorjena v Tivoliju 6, februarja 1670. S-ovenski dijaka so igrali nekakšen >raj«. Dijaki so baje nameravali prirediti to igrico, ali kar je že bilo. že prej. a za to niso dobili takoj dovoljenja od jezuitov. Slovenska predstava je bila prirejena pozrmi zato so pač igrali v zaprtem prostoru. Ni dokazano, da so kdaj v starih časih igrali v Tivoliju ludi na prostem, čeprav je verjetno, da so tudi tam igralci nastopili pod milim nebom, n. pr. pred tivolskim gradom. V tistih časih so igralci pogosto nastopali na prostem, v I mestu. Posamezn: revni gojenci so igrali ' .samostojno po mestu, za kar so imeli c*o-j voljenje jezuitov, a večkrat se je zgodilo, da so se nekateri dijakj sosamosvojili« ter si z igranjem služil: drobiž. To je pa bil ve-j lik prestopek. Komedijanti — ne le dijaki - so se pogosto ude'stvovall po mestu z»a-i sti v predpustu. Staro ljubljansko gledališče Kot prva prava slovenska gledal ška I predstava velja uprizoritev Linhartove »Županove Micke- 25. decembra 1789. Igrali !*so diletanti in Linhart je sam sodeloval — i kot šep^talec. Vendar ta pre Istava ni biia • prva in ni znano, kdaj so igrali prvič slovensko igro. Gledališko življenje se je žarelo v Ljubljani prav za prav šele. ko je j mesto dobilo deželno gledališče. Prejšnja ! gledališča — kolikor so sploh zaslužila -me i gledal šče — niso bila javna v pravem po-I menu besede. To velja tudi za gledaoče v jezuitskem kolegiju: obiskovali so ga ie izbrani gostje. Do ustanovitve deželnega gledališča v Ljubljani je prišlo v 18. stoletju zaradi obiska Jožefa II. Deželni stanovi so 1. 1765 nameravali v počastitev cesarja prirediti gledališko predstavo. V zadregi so pa b'li za prostor. Kcnčno so se odločili za preureditev stare jahalnice. ki je stala na kraju sedanje F "harmonije. Delo je prevzel stavbni mojster Lovro Pranger. Zunanja dolžina tega gledališča je znašala v tedanjih merah 20 sežnjev. širina po 9 sež njev in 4 čevlje. Oder je bil 8 sežnjev in 9 palcev š rok in 5 sežnjev globok. Po prvotni ureditvi je 'rnp'o gledališče 50 lož. V gledališču je bilo prostora za 850 ljudi. Gledališče je bilo za tedanje ljubljanske razmere dovolj veliko, saj je Ljubljana štel. le okrog 8000 prebivalcev. Vsi stroški so znašali 11.378 gld. 41 kr. Gledališče je bilo prezidano L 1846 in s prezidavo je pridobilo še nekaj prostorov, tako de. je bilo poslej 69 lož. Stroške preureditve so plačali deželni stanovi. Gledališče je imelo poslej prostora za 1000 gledalcev. Prva predstava ▼ novem gledališča Nedavno smo pisali o zidanju sedanjeg; opernega gledališča. Zgodovina zidanja Lega gledališča je v kratkem zajeta v spominskem napisu: »Ko je bilo od L 1765 na Kongresnem trgu stoječe staro gledališče 1. 1S87 pogorelo, sklenil je deželni zbor vojvodine Kranjske 1. 1888 postaviti novo. Stavba se je začela za vlade ces. Fr. Jožefa I. L 1890 in se ob troških dežele kranjske ter s prispevki mestne občine in kranjske hranilnice dogradila 1. 1892. Tega leta so b"l Oton Detel a dež. glavar, Ivan Mur-nik. dr. Fr. Papež. dr. Ad. Schaffer, dr. J. Vošnjak deželni odbonrki. Stavba se je zidala po načrtih dežel, inženirja J. V. Hra-skega in a rh/teleta A. J. H rube ga«. — K temu naj še pripomnimo da je bila prva predstava v novem gledališču 29. septembra 1892. Lani je minilo torej 50 let, odkar igrajo v našem prvem slovenskem gleda-1'šču. Spored prve predstave je bil: vojaški orkester je zaigral ouverturo Glin-kove opere »Ruslan in Ljudmila«; sledil je prolog, besedilo A. Funtka, deklamacija Ignacija j Borštnika; s prologom je bila združena alegorija, ki je prikazovala pomen večera; glavni del sporeda je obsegala Jurčičeva tragedija ^Veronika Deseniška«. V gleda-1 šču je vladalo izredno slovesno vzdušje. Predstave so se udeležili tudi prijatelji našega kulturnega življenja iz drugih krajev. K lepemu dogodku so tudi čestitali iz številnih mest. Za i£> <& Ok- <£* figa o orkanih Kaj pomeni ja&cst vetra IZ? — Odkod izvira izraz V založništvu E. S. Mittler & sin v Berlinu je izšla zanim v a knj.ga kapitana Schubarta »Praktična veda o orkanih«. Iz nje posnemamo nekaj zarnrndvih podatkov. Po tabeli je veter, ki doseže nad 29 m v sekundi ali 104 km na uro odnosno 56 morskih milj. orkan. To je veter jakosti 12. To je jakost vetra, pr kateri odlete močna jadra iz svojih tečajev. Pogosto je pa veter še mnogo močnejši. V jul ju 1923, ko je morje vrglo v bližini Montevidea na obalo »Rugio« in Še druge parnike, so namerili na observator. ju v Montevideu hitrost vetra 200 km na uro. torej malone dvakrat toliko, kakor je hitrost vetra, čigar jakost označujemo z 12. V tropičnih vrtincih je pa jakost vetra še mnogo večja. Orkan, ki je v oktobru 1924 razdejal zapadni del Kube :n postal znan zlasti po parniku »Toledo« kot izsledki, je gotovo imel to jakost vetra. Takrat so zabeležili najnižje stanje barometra, kar ga je bilo kdaj v zapadni Indiji, namreč 688.8 mm itn sicer 19 oktobra ob 3.30. Vetromer v La Fe v zapadnem delu Kube je nameril do 92 morskih milj ali 170 km hitrosti na uro. Instrument je bil potem uničen. Toda po opisu opazovalca v La Fe ie bil orkan po uničenju instrumenta še močnejši. Ce pomislimo, da nastane na hriboviti površini celine močnejše trenje, kakor na vodi pač lahko domnevamo da ie divjal vihar na morju še z večjo silo. Parnik »Toledo« ki je zašel okrog 25 morskih m:lj severno od obale Kube v vzhodnem delu mehiškega zaliva v sredino orkana, je bil težko poškodovan Krmilo mu ie odpovedalo in malo ie manjkalo, da se ni potopil Tudi to jakost vetra se označuje z 12. ker po Beaufortov; skali višje označbe ni. Ta označba izvira iz časov ko so po morju plule samo jadrnice in ko je pomenilo 12: Nobeno jadro ne more več kljubovati- Zdaj, ko vozijo do morju večinoma samo parniki. je ta skala izgub la svoj smisel in uporabljamo jo samo še zato. ker ni nobenega vetromera. ki bi na ladji v viharju točno pokazal jakost vetrn Dočim se meri jakost vetra od 0 do 12, se pri čne pr. 12 register brez številk, ki je pa mnogo obsežnejši od vrste 0 do 12. Tako so namerili na mornariški opazovalnici v Guamu leta 1931 154 morskih milj aLi 285.2 km na uro. preden se je anemome-ter razbil. 18. avgusta 1923 so pa nameril: v Honkongu 130 morskih milj ali 240.7 km na uro, preden je vihar odnesel vetromer. Jakost vetra 12 navzgor nima nobene meje. Znana &o nam samo poročila z ladij, ki so se srečno rešile od strašnih viharjev. Nimamo pa nobenih podatkov o tem, kako besni orkan, ki uniči na morju tudi velike ladje. Beseda orkan je indijanskega izvora. Španci, ki so se kmalu po odkritju Ame-r.ke na Velikih Antilih seznanili s strašnimi nevihtami, so prevzel; od Kalaibov izraz, ki so z njun slednji označevali strašne nevihte, in sam; so po njem izoblikovali besedo Hurrvcan. Ta izraz je prešel kot humeane v angleščino in kot orkan v nemščino, pa tudi v druge jezike. Po Lehmann-Nitscheju pa izvor te besede nj karaibski. kakor so jezikoslovci doslej domnevali, temveč izvira od indijanskega plemena Kitske na Guatemah, potomcev plemena Maya. To indijansko pleme je nazivalo boga nevihte Hunrakan. kar pomeni enonogi. V stari Mehiki so poznali takega boga pod imenom Tezcatlitpox, kar je pomenilo sozvezdje Velikega Voza. Samo po sebi se je vsiljevalo vprašanje, kako ie s položajem sozvezdja med orkanom Kmalu so učenjaki dognali, da stoji to sozvezdje v onih širinah sredi julija pred nastopom noči nizko na zapadu, oje obrnjeno navzgor, v začetku oktobra pa vzhaja zjutraj na vzhodu, toda tedaj pokonci, oje obrnjeno navzdoL Mitološko se tolmači ta proces tako, da vrže enonogega Tezcatlipoxa njegov nasprotnik čez glavo navzdol, peklo pa besni in tuli, kar se izraža v orkanu. Končno se pa postavi božanstvo zopet pokonci. Muhasta strela Oni dan je treščilo v hišo kmeta Ema-nuela Augustina na Češkem. Strela je bila oa muhasta V hišo je švignila skozi ok-no. Razbila je posodo in vse kar je dosegla, končno je rja porušila še peč. Pri oeči stoječemu hlapcu se ni zgodilo nič hudega, le saje mu je vrglo v obraz, da ie postal mahoma črn kakor zamorec. S rem pa strela še ni bfla opravila svojega dela. Švignila je v hišo soseda Antona Ha-nuša kjer je hotela v istem trenutku nie- * , ..mri- T7*."v^MMrvn Cerkev sv. Frančiška v Palermu, porušena med anglosaškim bombardbranjem gova žena odpreti vrata. Nesrečni ca je bila na mestu mrtva. Kraj nje stoječa dva otroka sta pa ostala nepoškodovana. Končno je švignila strela še v kuhinjo, kjer je razbila vse, kar je dosegla, ne da bi zanetila oeenj. V kuhinji se je mudil tretii Hanušev otrok, ki se mu pa tud; ni zgodilo nič hudega. Slučajno odkrita nafta Sloveči francoski raziskovalec kultur m ras grof Gobineau se je mudil ob koncu aprila 1853 v mestu Baku. Hodil je po okolici, kjer so mu pravili, da hodijo Tatari v neko hišo k čudni službi božji. Njegov tatarski spremljevalec ga je neopa-ženo privedel v dotično hišo in grof Gobineau je videl tam čuden prizor. Iz kotanje je švigal velik plamen in Tatari so ekrog njega plesali svoie narodne plese. Francoskega učenjaka pa niso toliko presenetili tatarski častilci ognja kakor dejstvo, da je črpal ogenj svojo moč iz skrivnostnega vira. Po čudni službi božji so Tatari odšli. Gobineau se je pa začel zanimati za izvor njihovega ognja. In prišel je do presenetljivega odkritja. Blizu dotične hiše je tekla iz zemlje nafta in od njenega Izvira je bila napeljana pod zemljo cev do tiiše. Gobineau je odkril vrelec nafte v Baku Tatari so uporabljali nafto za svoje verske obrede in njeno tajno so skozi stoletja skrbno čuvali. V interesu svojih kulturno zgodovinskih raziskovanj je hotel učenjak ohraniti to odkritje zase. Slučajno je pa zvedel zanj ruski guverner Wind. Takoj je poslal svoje uradnike v tatarsko svetišče in ti so ugotovili, da je goreča tekočina »silno vznemirljiva:. Rusi so se namreč bali, da bi utegnili Tatari med morebitnim uporom uporabiti skrivnostno tekočino proti njim. Guverner je poklical iz Petroerracla posebno kcmi.si.io ki je kmalu dognala, da gre za nafto. Zgodovina bogatih vrelcev nafte v okolici Baku je znana. Pred 23 leti je segt« angleški kapitalizem po rch dragocenih vrelcih, in jih začel temeijito izkoriščati. Angleški kapitalisti so zaslužili tu ~ežk? milijone. Dan treznosti v Rumuniji V nedeljo bodo proslavili v Rumuniji dan treznosti. Po naročilih m navodilih vlade bodo vodilne osebnosti sanitetne in upravne službe, učitelji in vodje predvo-jaške vzgoje predavali po vseh večjih krajih o škodljivosti pijančevanja. Pri akcijah bosta sodelovala tudi tisk in radio. Dom vejnih žrtev v Rumuniji V Rumun.ji nameravajo zgraditi velik dom vojnih žrtev. V ta namen so začeli zbirati prostovoljne prispevke v denarju in blagu. Zbirka je vrgla že 502 milijona lej. V zrcala anekdot Moritz v. Schwindt Moritz von Sch\vindt je bil kljub svoji dobrodušnosti zelo temperamenten mcdL Nekoč se je zbrala pri njem večja druži**., ki so bili v nji večinoma umetniki. Tm čas, ko so se gostje zaU va!:. .<*e je umaknil Schwindt z enim svojih prijateljev ▼ stransko sobo, od koder se je vsak hip slišalo to ali ono zveneeo ime: vol, kocj), osel, kača, želva — je teklo kakor ot škafa. Ko se je von Schwindt potom vrnil med svoje goste, so ga vprašali, kakšne kmetijske pomenke je imel v sosedni soot. — Vraga kmetiiske! Govorila sva o — umetnikih! — je odgovoril von Sehwindt. Harrv Liedtke Ko Harry Liedtke še ni bil slaven fUm-ski igralec, temveč skromen statist, ga j* srečal nekega dne prijatelj in ga vpraoiJ kako živi. — Prodajam čevlje in obleko. — mu je migov oni Liedtke žalostno. — To je gotovo dober posol, — je menil Harryjev prijatelj. — Zakaj so pa tako kislo držiš? Trgovina je adaj najdonosnejši posel. — Morda bi bilo to res - m prrv-dajal svojega. Pater Rocco Sloveči napoljski pridigar potot Rocco je pridigal neko - eije proti zakonolom-stvu. — Da vidimo, ali se kesa te svojih grehov, — je dejal na koncu pridige. - - Naj dvignejo roke vsi ki f»e iskreno kesa;io svojih grehov in nezve.stobw Kakor na povelje so s.' so voda vse roke dvignile. — Sveti Mihael, — je nadaljeval pater Rocco. — ti, ki stojiš z grrečim mečem ob strani Vsemogočnega, odsekaj roke -sem, ki se ne kesajo svojo nozvostor** 'skrcno. temveč so dvisrnili roke samo zato, da Hi me prevarili . . . Tn spet so se vse rok'-' poiooflu. Roosevclt Ko je imel prezident v zadnji volilni kampanji v Ba lt i moru političen govor, ki ie hotel z njim pridobiti zase čim več vo-iilcev. je nenadoma v ozadju dvorane nek. do vstal in zaklical: — Tudi če bi bili sam arhangel Gabrijel, se požvižgam na vas in vaše čenče... In vedite: nikoli ne bom volil vas. Roosevelt se pa ni dal motiti po tem medklicu in mirno je odgovoril: — Ce bi bil jaz arhangel Gabrijel, bi vi sploh nikogar ne volili in tudi tu bi ne sedeli. ^ GEOBGE3 OHNEtTj 79 PRODAJALEC STRUPOV BOMAM Kaj res smatrate moje blagostanje za nekaj ne-nori, da smatrate moje blagostanje za nekaj ne-s tvorne ga in sicer samo zato, ker se bedasti filozofi strinjajo s topogtevimi človekoljubi, da moja industrija ubija in da sem torej eden največjih morilcev človeštva? Mar spadam med tiste trgovGe, ki prodajajo svoj alkohol zamorcem v zameno za slonove okle in zlat prah ? Tisti, ki kupujejo moje proizvode, vedo, kaj delam, in tisti, lri jih pijo. vedo, po čem hrepene... Z bolestnim izrazom na obrazu je hotela Genevie-va ugovarjati: — Vaš sin ... — Da, moj sin, — je vzkliknil Vernier drhteč od razburjenja. — Da, zdi se, da daje moj lastni sin prav tistim, ki me sramote. Pije, ta propalica, če-nr.-vv bi moral biti vedno trezen, kajti samo tako bi *nko branil čast naše trgovine. Izdaja me s svojo s' i-astjo, v obup me tira s svojo razuzdanostjo — mar hočete, da vam povem, kaj mu najbolj zamerim? Omajal je moje zaupanje v poštenost mojega poklica! So res trenutki, ko se vprašujem, ali sem morda res tisti prodajalec strupov, kakor trdijo o meni moji sovražniki ... in ves zbegan sem v takih trenutkih. Pošten človek sem, da. saj še svoj živ dan nisem storil nikomur nič zalega. A zdaj, proti koncu svojega življenja, si moram izpraševati vest in sam prav ne vem, ali sem pošten trgovec, ki kupici denar s svojo pridnostjo, kakor vsi drugi in ki se poslužuje vseh ugodnosti, kar mu jih nudijo pošteni trgovski posli, ali pa sem škodljivec človeške družbe, ki omamlja svoje bližnje ter jih vodi v bebavost in blaznost. Mar res odgovarjam za vse zločine, kar so jih ali jih še bodo storili alkohohki.. . a kje je potem takem njihova svobodna volja? Ali pa sem jih morda prisilil k temu. morda moji likerji uničujejo njihove možgane in delajo iz nedolžnih ljudi zločince? Ah, kako sem ves zbegan ob takih očitkih! Če imajo prav tisti, ki me dolže, s kakšno pravico bi se torej jaz upiral nesreči, ki me je zadela? Moja bolest bi bila samo odkupnina za bolest vseh drugih očetov, izmučenih po svojih otrocih in ubogi Kristijan bi bil samo žrtev tistega strupa, ki se maščuje svojemu izdelovalcu. Genevieva mu je mirno položila roko na ramo in odgovorila resno: — Ne, nikar se ne obdolžujte. Na tem svetu odgovarja vsak človek samo zase. Vsi grehi imajo žal svoj pravi vzrok v nastanku človeštva. Saj vendar veste, da sta živela komaj dva človeka na tej zemlji, pa je že Kajn ubil Abela in nobene omame ni bilo treba, da je bil storjen prvi zločin. Mržnja je vodila njegovo roko. človek je hudobno bitje in samo izobrazba ga lahko iztrga iz naročja zla. Toda tudi omikanec ne zmore vsega. Vaš sin je videl okrog sebe vedno samo lepe zglede, učili ste ga delati, varčevati in živeti trezno in glej, kaj je nastalo iz njega. Vedno sem bila nežna in obzirna z njim in glej, kaj je storil... To je nesrečnež, ni pa žrtev nikogar — sam je svoj lastni grobokop. Obetalo se mu je najlepše življenje, kajti delal bi bil lahko dobro s tem, da bi bil zaposloval ljudi, ki hočejo delati, lajšal bi bil življenje trpečim in za delo nesposobnim. Toda zdaj ni ugoden trenutek za tako modrovanje. Filozofijo prepustimo filozofom in poglejmo na življenje s praktične strani. In ta praktična stran mi pravi: imam moža, ki se meče v vrtinec najrazuzdanejšega življenja in vendar v trenutkih trezne razsodnosti vse obžaluje in se sramuje tega, kar je storil. Morda bi se torej vendar le še našlo sredstvo, da bi ga iztrgali tistim, ki so sklenili uničiti ga. In prav zato, da bi se odločila za ta poskus, sem vas prosila, da bi prišli k meni. Vernier si je otrl solzo iz očesa. — Hvala, vam, drago dete - kako pametni ste in kako pogumni. Govorite in storil bom vse, kar mi naročite. — Najprej bi vas prosila, da bi ne bili prestrogi s svojim sinom. Prepričana sem, da bi ga privedel vaš gnev do usodnih korakov. Prigovarjanje, mirne besede bodo zalegle več. Toda v vsakem primeru bo najina naloga manj mučna, če opustiva vsako trdo besedo. Saj sva že itak dovolj nesrečna, da morava pozdraviti vsako omiljenje svoje bolesti ... — Naj bo, porečem mu samo to, kar mi naročite. In potem: Brez mene ne ukrenite ničesar pri grofu Steingelu niti pri njegovi ljubici.. „ — Kaj, vi bi hoteli! ... — Prijeti najine sovražnike iz oči v oci? Seveda, Mar mislite, da se jih bojim? Prepričali se boste, da sem dovolj pogumna in da bom storila to, kar smatram za svojo dolžnost. Vi poznate to Dharie-lovo, saj ste se sami pogajali z njo, a jaz sem jo videla samo od daleč. Zdaj si jo pa hočem ogledati od blizu. Skupaj pojdeva torej v Dammarie. Med potjo stopim tudi po doktorja Augagnea, če želite.« odpre nama njena vrata. In ta čas, ko boste vi govorili z grofom, se pomenim jaz z Etiennetto Dharie-lovo. Zvedeti morava, kaj prav za prav namerava, kajti ženska njenega kova nc stori ničesar, ne da bi dobro premislila ... V glavi nosi nekaj, kar hoče storiti. Jaz jo pa prisilim, da mi bo izdala svoj naklep. In ko ugotoviva, kakšen je njen naklep, bova šele videla, kaj se da storiti. Naslednjega dne dopoldne je govoril Vernier s svojim sinom, toda pri tem je mislil na obljubo, dano Genevievi in zato je govoril z njim prijazno in odkrito, čeprav nekoliko strogo. — Hudo mi je bilo. ko sem zvedel, kako ravnaš s svojo ženo. Pričakoval sem od tebe čisto nekaj drugega. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani w