cena 60 dinarjev številka 21 (825) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje. 29. maja 1986 Programsko volilna seja OK ZSMS Velenje Uspehe potiskajo v ozadje mnoga vprašanja Od zadnje programsko-volilne seje ZSMS Velenje sta minili dve leti. Kakšni sta bili, kako so se znašli in stali v »areni« življenja mladi naše občine? Zakaj nekateri njihovi dogovori niso bili uspe-šni, zakaj s svojimi stališči in akcijami niso vedno uspeli? Na vsa ta vprašanja so poskušali najti mladi odgovore na petkovi pro-gramsko-volilni seji. Pri temeljitem »polaganju« računov pa seveda niso pozabili na uspehe, katerih, vsaj tako so dejali, ni bilo malo. Mladi niso odtujeni in brez cilja. Večina jih sprejema stvarnost in jo želi ustvarjalno dograjevati. Je kritična do nekaterih pojavov v družbi. Svojo političo moč in sposobnost si mora žal sama izboriti in jo v praksi vedno znova potijevati ter razvijati. Krepitev idejno-programske in akcijske enotnosti Zveze socialistične mladine Velenje se kaže med drugim tudi v ustanovitvi 26 osnovnih organizacij in dveh koordinacijskih svetih ter v tem, da se osnovne organizacije vedno bolj zavedajo svoje vloge in pomena, ki naj bi ga imele kot enakopravne družbenopolitične organizacije. Bogata aktivnost na kulturnem, športnem področju, v teh- nični kulturi, humanitarnih dejavnostih in drugih, ki združujejo mlade, niso le sad dela posameznikov, temveč pomemben del vzgoje in izobraževanja. Prav na teh področjih je bil v preteklih letih narejen pomemben korak naprej. Zanemarljivi niso od- Za predsednika so izvolili Bogdana Gregorina, dosedanjega sekretarja, za podpredsednika Janeza Pušnika iz Gorenja, novi sekretar pa je Mile Kopušar. stotki vključevanja mladih v organe, organizacije, kar so pokazale tudi zadnje volitve, pa pri ponovnem oživljanju dejavnosti marsikatere osnovne organizacije ZSMS. Žal, potiskajo v ozadnje uspehe razna vprašanja, na katera mladi kljub prizadevanju niso mogli odgovoriti. V razpravi, bila je resnično zelo pestra, so se dotaknili le najbolj perečih. Opozorili so na neurejene razmere na področju vzgoje in izobraževanja, kjer jih čaka v prihodnjih letih veliko trdega in napornega dela, na položaj mladega človeka v družbi, na neustrezno kadrovsko politiko, neurejeno fi- Mladi za razvoj občine Manj nalog, toda več kakovostnih v sejni sobi poslovne stavbe sozda Gorenje so v pe;tek predstavili letošnjo bero mladih v g>ibanju Mladi za razvoj občine Velenje.. Sedem tematskih področij, in sicer Tehnološke izboljšave in inovacije. Računalnik kot orodje v informatiki, tehnologiji in izobraževanja, teh nalog je bilo največ, Racionalizacija v rabi energije. Urejanje in varstvo naravnega okolja. Človek in družbeno okolje. Kulturna dediščina, Slovenski jezik in književnost, so mladi obdelali v 19 raziskovalnih nalogah oziroma na 500 straneh. Naloge je izdelovalo skupaj 48 avtorjev. Resda so ti izdelali manj raziskovalnih nalog kot prejšnja leta, vendar so te precej boli kakovostne. Že prvi rezultati tega gibanja so pokazali, da je bila odločitev pred tremi leti pravilna. Gibanje je pognalo tako močne korenine, da jih ne bo mogoče izruvati. Vendar vsi ti lepi uspehi ter priznanja niso toliko pomembna kot to, kar zdaj doživljamo — pomembnost gibanja Mladi za razvoj občine Velenje delovne organizacije Šaleške doline vedno bolj vrednotijo, spreminja se miselnost nekaterih. Brez odličnih orodjarjev, elektrikarjev, tehnikov proizvodnje ne more biti. Gibanje mladih pa ima pri tem zagotovo pomembno vlogo. Poseben ocenjevalni odbor je imel resnično zelo težko nalogo. Med 19 nalogami je podelil nagrade in priznanja 9, in sicer štirim s področja računalništva, eno s področja jezikoslovja, dve nalogi s področja tehnike pa je uvrstil med inovacijske dosežke. Urban Kordež, dijak 3. letnika na-ravoslovno-matematične usmeritve Centra srednjih šol Celje, je prejel nagrado za raziskovalno nalogo Tutor-ski sistem za hitro pisanje vizualnih blokov, Uporaba programskega jezika Micro- prolog za delo s podatkovnimi bazami, avtorjev Andreja Cirar-ja, Silva Lipovška, Tomaža Pevca, Tomaia Potočnika ter Albina Repše-ta — dijakov 4. letnika računalniške usmeritve Centra srednjih šol Titovo Velenje, nagrado je prejel tudi Marko Blatnik, učenec 4. letnika elektrotehniške usmeritve Centra srednjih šol iz Titovega Velenja, za nalogo A/D in D/A pretvornik za mikroračunalnik ZX Spectrum, Igor Razbornik, Tehniška fakulteta Maribor ter Simon Zaje, učenec 4. letnika kovinarske usmeritve Centra srednjih šol Titovo Velenje pa nagrado za nalogo Micro- Cad sistem. Te naloge je ocenjevalni odbor IZ EL KROJ A JE uvrstil po izvirnosti, uporabnosti, metodah dela v najvišji kakovostni razred. S področja Racionalizacija v rabi energije je prejela nagrado naloga Marka Ramšaka, strojnega tehnika, z naslovom Izgradnja Peltonove turbine. Visoko priznanje ocenjevalnega odbora si je prislužila naloga Jezik v javni rabi, napisi in obvestila v Titovem Velenju učenca 8. razreda osnovne šole bratov Mravljakov iz Titovega Velenja Francija Cesarja. S področja Slovenski jezik in književnost sta prejela nagrado še Ludvik Golob in Janko Kramberger, učenca 3. letnika rudarske usmeritve Centra srednjih šol Titovo Velenje za Obrazila v Trubarjevem prevodu Davidovega psalma. S področja tehnike in računalništva sta prejeli nagrado nalogi Dimenzioniranje nosilcev s pomočjo diagrama, avtorja Janeza Mayerja, učenca 4. letnika kovinarske usmeritve Centra srednjih šol Titovo Velenje ter Sprejemanje teletex programa na navadnem TV sprejemniku (s posebnim vmesnikom za mikroračunalnik ZX Spec-trum) Marka Blatnika, prav tako dijaka 4. letnika elektrotehniške usmeritve Centra srednjih šol Titovo Velenje. Ti dve nalogi predstavljata po mnenju ocenjevalnega odbora samostojna uporabna dosežka. Kot je dejal predsednik skupščine občine Velenje in pobudnik tega gibanja Drago Šulek, si priznanje zaslužijo vsi, ki so našli toliko prostega časa in volje za raziskovalno dejavnost. Mladi raziskovalci in njihovi mentorji so si nato ogledali še proizvodnjo v Gorenju. nanciranje — za vso dejavnost ostaja občinski konferenci ZSMS Velenje le 70 starih milijonov —, invalidnosti, o kateri le govorimo, sprejemamo sklepe, ki pa ostanejo mrtve črke na papirju. »Enakopravno nas jemljejo le nemi opazovalci pomembnejših dogajanj v občini. Pa tako radi povsod poudarjajo, da je od nas mladih odvisna bodočnost. Kdaj smo že začeli govoriti o prestrukturiranju gospodarstva in kaj je do danes storjenega? Ničesar.« V svojih petih minutah, kolikor jih je delovni predsednik odmeril vsakemu razpravljalcu, so ti spregovorili največkrat o ekoloških vprašanjih, ki niso od včeraj, ampak nas spremljajo že vrsto let. Ob pepelu, velikem jezeru, ki bo z leti zaradi rudarjenja še večje, resnično ne rabimo še radioaktivnih odpadkov. Z vsemi štirimi se moramo, ne le mladi, boriti proti umiranju naše doline. Tu ni ločnice, ampak moramo v akcijo s skupnimi močmi. Organiziranosti nam večkrat »primanjkuje«, zato so nekatere stvari neuresničene, stališča nasprotujoča. Komisija za sklepe, ki so jo imenovali udeleženci petkove programsko volilne seje, je gotovo budno spremljala razpravo in zapisala vse, na kar so mladi opozorili. Poskušalo jih bo »spraviti« na dovolj velik papir, ki naj ne bi obležal med kopico drugih. Razdelila pa jih bo v dve vrsti : pri uresničevanju obsežnejših bo morala sodelovati naša širša družbenopolitična skupnost, drugi pa bodo tisti, ki se nanašajo le na delo mladih. Slednji, vsaj tako so dejali, bodo do naslednje programsko-volilne konference zagotovo uresničeni. 21 člansko novo izvoljeno predsedstvo bo imelo v naslednjih letih polne roke dela, če bo hotelo odpraviti slabosti ter uresničiti dogovorjeno. Ob koncu petkove programsko volilne seje so udeleženci sklenili, da bo mlade velenjske občine na kongresu Zveze socialistične mladine Jugoslavije zastopal Milan Kopušar, priznanja za prizadevno delo na raznih področjih mladinske dejavnosti pa so prejeli: Zdenka Kodrič, Mile Kopušar, Dušan Jeriha, osnovna organizacija ZSMS Galvana, osnovna organizacija ZSMS Stara vas ter delavski svet Rudnika lignita Velenje in sozda Gorenje. Titovo Velenje Zasedanje zborov Danes zasedajo vsi trije zbori velenjske občinske skupščine. Na dnevnem redu imajo vrsto pomembnih zadev. Vsi trije zbori obravnavajo predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986—1990, osnutek družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986—1990 in predlog sprememb dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji. Poleg tega pa zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti poleg vrste drugih pomembnih zadev, razpravljata in sprejemata še predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalne ureditve. Povejmo še, daje dnevni red zbora združenega dela »dolg« 16 točk, zbor krajevnih skupnosti pa 17 točk. Najlepše doživetje v maju Lepo sobotno dopoldne je več tisoč mladih Šaleške doline preživelo na igrišču ob jezeru na njihovi pionirski olimpiadi. Tudi to srečanje tekmovalcev, pa tistih, ki so zanje navijali, na tribunah in seveda staršev je imelo, kot vsa leta doslej, eno samo sporočilo: da bodo vedno ostali zvesti Titovi poti. (VOS) Gibanje Mladi za razvoj občine do našemu združenemu delu še Velenje je pokazalo, da imamo vrsto mladih raziskovalcev, ki bo-kako potrebni. »Odprta vrata Gorenja« Prejšnji petek, 23. maja, so v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju pripravili prvič manifestacijo »Odprta vrata Gorenja« Z njo so na svojstven način obeležili dan mladosti, udeležencem akcije — učencem višjih razredov osnovnih šol, dijakom šol usmerjenega izobraževanja in študentom pa so kar najbolj neposredno predstavili možnosti za delo in razvoj v Gorenju. Udeleženci prve manifestacije »Odprta vrata Gorenja« so si ogledali proizvodnjo v Gorenjevih delovnih organizacijah v središču Šaleške doline. Med ogledom proizvodnje je vzbudil veliko zanimanje nov laboratorij robotike v Gorenju Procesna oprema, ki ga bodo v kratkem predali svojemu namenu. Vsi tisti, ki jih zanima delo v laboratoriju, pa so si lahko ogledali laboratorije Gorenjevih delovnih organizacij Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Gospodinjski aparati in Gorenje Procesna oprema. »Obsojamo vse tiste, ki onesnažujete našo naravo«, smo naslovili gornji posnetek. O onesnaženosti naše doline in o možnostih da to odpravimo podrobneje pišemo na 4. in 5. strani, (posnetek VOS) Klub brez uprave Približno 300 gledalcev, ki so kljub lepemu sončnemu vremenu namesto na letni bazen ali kamorkoli drugam, odšli na prvenstveno nogometno srečanje med Rudarjem in ljubljansko Ilirijo ob jezeru, se je ob prihodu na tekmo gotovo zelo razveselilo. Ni jim bilo treba seči v denarnico in plačati vstopnine. Tega od njih tudi ni nihče zahteval So mislili, da je to darilo Rudarja za dan mladosti? Neprijetno presenečeni pa so bili ob prihodu gostujoči igralci z vodstvom, delegat in sodniki, saj jim ni nihče uradno zaželel dobrodošlice. Razen domačih nogometašev, ki pa kasneje na igrišču pa tudi ob polčasu na hodniku, niso pokazali prevelike nežnosti do gostujočih igral- cev in obeh trenerjev, na tekmi ni bilo nobenega (!) člana uprave. Njihovo čast sta rešila trenerja mladincev, saj je bilo pred glavno tekmo še mladinsko srečanje. Kljub temu pa so tekmo pričeli s 15-minutno zamudo. Že vsa leta odkar je Rudar izpadel iz druge lige, poslušamo isto pesem: Rudar se mora dobro organizirati, postaviti na trdne, predvsem pa zdrave temelje. Samo to leto še moramo vzdržati, potem pa bo bolje. Bo resnično? Je lahko takšna brezbrižnost članov uprave opravičljiva ? Gotovo ne, pa četudi so se prostovoljno odločili za delo v klubu. Kdo bo sposoben, kot pravimo, napraviti carski rez? In gledalci v nedeljo niso plačali vstopnine, ker pač ni bilo nikogar, da bi organiziral prodajo kart. (vos) 2. stran ★ HOS C35 OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje ★_ 29. maj 1986 Priznanja za uspešno pripravljene in izvedene volitve f Za uspešno izvedbo volitev so imeli veliko zaslug predsedniki krajevnih konferenc SZDL, ki so zato prejeli tudi priznanja ŠALEŠKI DROBIR 0 ŠALEŠKI Seja izvršnega sveta Na dnevnem redu včerajšnje, 4. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje so imeli obravnavo poročila o ekonomskem položaju tozda za PTT promet Titovo Velenje ter poročili o delu Organa za postopek o prekrških občine Velenje in Postaje milice Titovo Velenje. Na prihodnjih sejah pa bodo predvidoma med drugim obravnavali problematiko Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Lesko-šek-Luka Titovo Velenje, poglobili se bodo v probleme varstva okolja, obiskati pa nameravajo tudi DO Gorenje Gospodinjski aparati. (mz) Za naložbe 4,2 milijarde dinarjev Za investicijsko izgradnjo so namenile organizacije združenega dela občine Velenje v letošnjem prvem četrtletju 4,2 milijarde dinarjev. Dobrih 84 odstotkov teh sredstev je bilo porabljenih v industriji in rudarstvu, ostalo pa v kmetijstvu in ribištvu, gradbeništvu, prometu in zvezah, trgovini, gostinstvu, obrti... Za stanovanjsko in komunalno dejavnost smo namenili le 0,73 odstotka omenjenih sredstev, kar je okoli 31 milijonov dinarjev. (mz) Zaloge preveč obremenjujejo dohodek V občini Velenje se že nekaj časa otepajo z visokimi zalogami, ki močno obremenjujejo ustvarjam dohodek. V prvih treh mesecih letošnjega leta so bile te v poprečju kar za 79 odstotkov višje kot v enakem obdobju leta 1985. V Gorenju Gospodinjski aparati pa se lahko pohvalijo, da so uspeli marca zaloge močno znižati. V primerjavi s februarjem so bile namreč te nižje za dobrih 30 odstotkov, v primerjavi z marcem preteklega leta pa so bile nižje za dobrih 48 odstotkov. V tej delovni organizaciji so zaloge tudi v celem prvem letošnjem tromeseč-ju nižje kot lani in sicer za 11 odstotkov. (mz) Neugoden finančni načrt Finančni rezultati velenjskega gospodarstva za prvo tromesečje letošnjega leta nikakor niso ugodni, na to pa negativno vpliva REK — Franca Leskoška-Luke, ki izkazuje visoko izgubo. Gospodarske organizacije združenega dela občine Velenje so v obdobju od januarja do marca ustvarile dobrih 74 milijard dinarjev celotnega prihodka kar je 80 odstotkov več kot lani v enakem času. Porabljena sredstva pa so se povečala za 92 odstotkov, kar je seveda vplivalo na to, da je ustvarjeni dohodek skromen, povečal se je namreč le za 53 odstotkov. V primeru, da REK ne bi izkazoval izgube, bi bila slika bistveno ugodnejša, imeli bi kar 151 odstotno rast dohodka. (mz) Skupnost za varstvo pred požari Pred dnevi je bila v prostorih gasilskega doma v Titovem Velenju prva seja novoizvoljenih delegatov skupščine skupnosti za varstvo pred požari občine Velenje. Delegati so najprej poslušali izčrpno poročilo o delu skupnosti v preteklem obdobju, zatem pa so opravili volitve. Za predsednika skupščine je bil ponovno izvoljen Oto Zaverla, predsednik zbora uporabnikov je Branko Rednak, zbor izvajalcev pa bo v prihodnjem obdobju vodil Tone Brložnik. Seveda so izvolili še ostale organe skupščine skupnosti za varstvo pred požarom občine Velenje. (b. m.) Na delovnem sestanku, ki ga je sklicala predsednica občinske konference SZDL Velenje Nada Zavolovšek Huda-rin s predsedniki krajevnih konferenc SZDL občine Velenje prejšnji četrtek so ocenili, kako so potekale volitve v občini Velenje. Predsednikom krajevnih konferenc je Nada Zavolovšek Hudarin za prizadevno in uspešno delo na tem področju podelila priznanja. Na sestanku so začrtali tudi naloge na področju krepitve samoupravne organiziranosti krajevnih skupnosti. Iz proračuna občine Velenje dobivajo krajevne skupnosti skromna sredstva, nameniti pa jih morajo, so poudarili, izključno za delovanje delegatskega sistema, samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij v krajevnih skupnostih. Precej pozornosti so namenili tudi problematiki varstva okolja. Razrešitev teh vprašanj mora biti naša primerna in osrednja naloga. Lotiti se je moramo zares zavzeto in odgovorno. Razprave na to temo bodo pripravili v vseh okoljih. (mz) 00ZS Delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih Strokovne ekskurzije Vse svoje člane vabimo na enodnevno strokovno ekskurzijo v Kumrovec, Klanec in Trepče, ki bo v soboto, 14. junija. Avtobus odpelje ob 7. uri izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju. Na strokovni ekskurziji se bomo seznanili z organizacijo in delovanjem Obrtne zadruge v Klancu, ogledali si bomo bližnje kulturno- zgodovinske znamenitosti, dom borcev in mladine v Ku-mrovcu ter si na koncu izmenjali naše delovne izkušnje. Interesenti se naj za ekskurzijo prijavijo do torka, 10. 6., na Občinski svet ZSS Velenje, Prešernova 1, Titovo Velenje. Lastni prispevek znaša 1.000,— din. Do takrat — nasvidenje. Izobraževanje anketa Konec prejšnjega meseca smo vsem delavcem zaposlenim pri obrtnikih občine Velenje poslali anketo, na osnovi katere Sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega, osebnega dela v celjski regiji, zbira čim konkretnejše podatke, želje in potrebe po izobraževanju. Tokrat moramo opozoriti — kar je bilo navedeno tudi v anketnem listu, da prej omenjeni sklad kasnejših — naknadnih vlog in želja za povrnitev kakršnih koli stroškov za izobraževanje, stroškov tečajev, specializacij in podobnega — ne bo povrnil. Ker pa smo opazili, daje odziv (ali posluh?) za izobraževanje sodeč po izpolnjenih anketnih listih zelo majhen, želimo še enkrat opozoriti: Tisti, ki se boste preko leta kakorkoli izobraževali — pošljite ali prinesite izpolnjene anketne liste na Občinski sindikalni svet Velenje, Prešernova 1, Titovo Velenje. Družbenopolitično izobraževanje Z znanjem do uspehov Od 24. marca pa do 20. maja je v Titovem Velenju potekalo izobraževanje za člane izvršnih odborov osnovnih organizacij zveze sindikatov. Pripravila ga je komisija za izobraževanje in kulturo pri Občinskem svetu ZSS Velenje, izvajalec seminarja pa je bila Delavska univerza Velenje. Seminar je potekal pod motom »Z znanjem do uspehov«. Izobraževanja se je v desetih skupinah udeležilo 323 posameznikov, kar je približno polovica vseh, ki delajo v izvršnih odborih sindikata. Zamišljen je bil kot začetna oblika usposabljanja novoizvoljenih v osnovnih organizacijah. Udeleženci seminarja so spoznali organiziranost in metode dela sindikata, vlogo sindikata v delegatskem sistemu, se seznanili s pripravo in vodenjem sestankov, samoupravno delavsko kontrolo in programskimi usmeritvami Občinskega sveta ZSS Velenje ter neposrednimi nalogami osnovnih organizacij. Vsaka skupina je odgovorila tudi na anketna vprašanja, ki bodo organizatorjem v pomoč za prihodnja podobna izobraževanja. Udeleženci so menili, da jim bodo teme, ki so jih spoznali v pomoč pri delu, zadovoljni so bili tudi s predavatelji, pogrešajo pa izmenjavo izkušenj in še več znanja za praktično delovanje. Za bodoče so menili, bi bilo treba v to obliko izobraževanja vključiti več aktualnih stvari in reševanje praktičnih primerov delovanja sindikata. To pa bo gotovo vodilo pri pripravi prihodnjih izobraževanj. (mkp) GORNJE SAVINJSKI DROBIR Za boljše gospodarjenje Tudi v mozirski občini v tem obdobju namenjajo veliko pozornosti oceni rezultatov gospodarjenja v prvih letošnjih mesecih in o trenutnih razmerah v gospodarstvu. O tem so najprej razpravljali člani izvršnega sveta občinske skupščine, isto temo pa so obravnavali tudi člani občinskega sveta zveze sindikatov in občinskega komiteja zveze komunistov. Člani občinskega sveta zveze sindikatov so ob tem razpravljali še o uresničevanju nalog na področju družbene samozaščite, samoupravne delavske kontrole in varovanja družbenega premoženja, člani občinskega komiteja zveze komunistov Mozirje pa so na svoji seji sprejeli še sklepno oceno poteka letošnjih volitev in izoblikovali naloge, ki jih bodo komunisti mozirske občine morali uresničiti na podlagi sklepov 10. kongresa zveze komunistov Slovenije. Končno stanovanjska zadruga Mozirska občina je bila med zadnjimi v Sloveniji, ki ni imela stanovanjske zadruge, to »napako« pa so pred nedavnim le popravili. Zgodaj pomladi letos so številni graditelji dali pobudo za ustanovitev zadruge. To pobudo je sprejela in podprla tudi skupščina stanovanjske skupnosti občine Mozirje, njej v podporo pa je tudi usmeritev zveze stanovanjskih zadrug Slovenije, ki predvideva stanovanjsko zadružništvo na področju vse republike. Na podlagi vsega tega so imenovali iniciativni odbor in konec preteklega meseca ustanovili stanovanjsko zadrugo za občino Mozirje. Da je bila ustanovitev zares potrebna, priča podatek, da se je že ustanovne skupščine udeležilo več kot 70 graditeljev, še veliko več pa jih je, ki se zanjo zanimajo in se še bodo vključili. Na prvi skupščini so seveda izvolili zadružni svet in vse ostale komisije, ki bodo zagotavljale nemoteno delo. V zadrugo se lahko vključijo vsi, ki že gradijo, ali bodo šele pričeli, pa tudi vsi tisti, ki bodo opravljali večja obnovitvena dela na stanovanjskih poslopjih. Pogoj je seveda pismena vloga, plačilo nepovratnega članskega deleža 25.000 dinarjev in prispevek petih odstotkov od vloženih sredstev za kritje stroškov strokovnih opravil. Dejansko bo zadruga z delom pričela v začetku junija. Občinska skupnost za zaposlovanje Titovo Velenje Objave potreb po delavcih v občini Velenje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DATUM DEL. IZK. NC DČ ROK P ROK Z OD ŠTEV. DELA. GIP VEGRAD dipl. ing. gradb. samostojna raziskava trga 22/5 4 nč 8/8 115.000 1 GIP VEGRAD dipl. pravnik samostojna pravna dela 22/5 3 nč 8/8 115.000 1 GLASBENA SOLA akademik-glasbenik učitelj glasbene vzgoje 21/5 X nč 15/90 90.000 1 učitelj klavirja 21/5 X nč 15/90 90.000 1 učitelj violončela 21/5 X nč 15/90 90.000 1 učitelj violine 21/5 X nč 15/90 90.000 1 učitelj flavte 21/5 X nč 15/90 90.000 1 učitelj klarineta 21/5 X nč 15/90 90.000 1 GLASBENA ŠOLA učitelj za kitaro V. si .učitelj kitare 21/5 X nč 15/90 75.000 1 učitelj harmonike 21/5 X nč 15/90 75.000 1 GIP VEGRAD gradbeni tehnik obračun izvršenih del 22/5 X dč 8/8 55.000 1 TERMOELEKTRARNA ekonomski tehnik saldakontist 21/5 1 nč 15/30 85.000 1 BRIVNICE IN CESALNICE frizer frizer-pripravnik 22/5 X dč 8/8 35.000 1 EKK TRŽNICA prodajalec prodajalec 21/5 5 nč 8/8 70.000 1 OŠ BRATOV LETONJE ŠMARTNO kuhar kuhar 23/5 X dč 8/90 45.000 1 DO MODNI SALON administrator administrator-poenter 22/5 X dč 8/15 70.000 1 2 GG TOZD JELKA ŠOŠTANJ gozdar-sekač gozdar-sekač 22/5 X dč 10/8 104.000 GIP VEGRAD strojepiska strojepiska 21/5 2 nč 8/8 55.000 2 GIP VEGRAD gradbeni delavec gradbena dela 21/5 X nč 8/8 32.000 6 OSTERVUH VLADO-ZIDARSTVO gradbeni delavec gradbena dela 19/5 X nč-dč 8/8 40.000 3 DO MODNI SALON skladiščni delavec skladiščni delavec 21/5 X nč 8/15 60.000 1 EKK TRŽNICA snažilka čiščenje 21/5 X nč 8/8 60.000 1 DO MODNI SALON snažilka čiščenje (polovični del. čas) 21/5 X nč 8/8 25.000 1 OŠ BRATOV LETONJE ŠMARTNO snažilka čiščenje 23/5 X nč 8/60 40.000 1 OŠ XIV. DIVIZIJE snažilka čiščenje 23/5 X nč 8/90 40.000 1 »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 2.700 dinarjev, za tujino 4.950 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603—38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 29. maj 1986 * Titovo Velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ" nas cas » stran 3 35 let ERE Še bolj se bodo približali potrošniku in poslovnemu partnerju Koletiv delovne organizacije ERA Titovo Velenje, ki slavi letos 35-letnico delovanja, se je odločil, da bodo ta jubilej proslavili delovno. V jubilejnem letu namenjajo še več pozornosti potrošnikom in poslovnim partnerjem. Posodabljajo in obnavljajo svoje trgovske lokale in delovne prostore, pripravljajo dneve ugodnih nakupov in še bi lahko naštevali. V letošnjem letu pa se jim bo uresničila tudi dolgoletna želja, preselili se bodo v skupne poslovne prostore. 35-letnico delovanja so obeležili tudi s slavnostno sejo delavskega sveta, ki so jo pripravili v dvorani skupščine občine Velenje prejšnji petek. Direktor delovne organizacije Franjo Korun je v priložnostnem govoru orisal prehojeno pot tega nekaj več kot 800 članskega kolektiva, ki je organiziran v petih tozdih. Zahvalil se je vsem tistim, ki so sodelovali pri njihovem uspešnem razvoju, o nadaljnjih nalogah pa je dejal takole: »Tudi naš nadaljnji razvoj ne bo bistveno drugačen, s to izjemo, da bo moral biti še bolj podkrepljen z znanjem, novimi prijemi in izredno odgovornim odnosom do dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Odtod mora slediti tudi naša odločenost za spopad z vsem, kar nas pri tem ovira in vleče nazaj.« Opozoril je še na druge naloge, ki jih morajo opraviti. To je med drugim nagrajevanje po delu, ki ga morajo dodelati, saj jih sedanji sistem ne stimulira dovolj. »Vemo, da so mnoge rešitve za naš razvoj v sporazumevanju, v poslovnih skupnostih in v dohodkovni povezanosti združenega dela,«' je dejal Pranjo Korun.« Prav zatto smo že dalj časa v spopadu z rmiselnostjo, da lahko še naprej razvijamo naše delo' in proizvodnj o na star, podjetniški način, pogojen z ozkimi interesi, ki nujno vlečejo za seboj razdrobljenost in tehnološko za-mujenost. Četudi še ni dovolj orpijemlji-vih razultatov, smo v tem trenutku zadovoljni z dejstvom, da je ta proces stekel, da je motiviran in prisoten pri delu v naših samoupravnih organih. Poudariti moram, da opažamo precejšen napredek pri osveščenosti naših delavcev, da je narejen kvaliteten premik v samoupravni informatiki in načinu odločanja, pa vendar je pobud delavcev še premalo, prehitro se še zadovoljimo z doseženim znanjem in pozabljamo, da brez novega znanja in invencije ni razvoja pa tudi ne samoupravljanja.« Na svečani seji delavskega sveta je Franjo Korun govoril tudi o pomenu delegatskega sistema, ki ga moramo razvijati in poglabljati, na tem področju pa morajo več narediti tudi vodilni delavci, ki so dolžni pomagati delegacijam, posebej pa je poudaril tudi: »Spoznali smo, da je naša prihodnost predvsem in samo v naših rokah. Ni dovolj le širiti kapacitet in loviti dohodek. Pomembnejša je kvaliteta gospodarjenja in ni nam vseeno, kako je uporabljen naš dohodek v DO ali v SIS. Borisli se bomo za celovito zastopanje interesov DO. Intenzivno razmišljamo in delno že trasiramo nove možnosti pri širitvi obstoječih dejavnosti in pri osvajanju novih kompati-bilnih proizvodnih programov. To bi naj bilo naše nadaljnje vključevanje v širše gospodarske tokove celotnega občinskega gospodarstva. Prav tu je še mnogo neizkoriščenih možnosti. Prepričani smo, da celoten gospodarski potencial v občini vendarle tudi zanimive in akumulativne razvojne možnosti, gre le za to, da posamezne ideje hitreje uresničimo. Ukrepe za izboljšanje gospodarjenja, ki smo jih sprejeli v lanskem letu moramo dodelati do stopnje, da bo sleherni delavec nosil neposredno odgovornost za slabe rezultate, kar še toliko bolj velja za poslovodne delavce. Ne moremo si več dovoliti slabih poslovnih odločitev, neusklajenosti, podjetniškega razmišljanja.« Vsem, ki so vodili delovno organizacijo oziroma njene enote, so na svečani seji delavskega sveta izročili plakete delovne organizacije ERA. Prejeli so jih Miha Krofi (do nedavnega direktor DO), Gustav Verdelj (prejšnji direktor tozda Maloprodaja), Ivan Stropnik (nekdanji direktor Kmetijske zadruge), Stane Jakše (nekdanji direktor Vina Šmartno ob Paki), plaketo pa je prejel tudi Miha Valenci, ki je skupaj z delovno organizacijo Era praznoval 35 letnico dela v tem kolektivu. Na slovesnosti so se zahvalili tudi kolektivoma REK in Gorenje za dolgoletno uspešno skupno poslovanje, za razumevanje in pomoč pri razreševanju mnogih problemov. Tudi njim so podelili plakete. Vsem tistim sodelavcem, ki so zvesti temu delovnemu kolektivu deset, dvajset ali trideset let pa so podelili priznanja in nagrade. Kulturni program je ob tej priložnosti pripravil mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj. Mira Zakošek Kovinarji celjskega območja Znajo ustvarjati in se uveljavljati 35-letnico delovanja je kolektiv Ere proslavil tudi s slavnostno sejo delavskega sveta, na kateri so podelili priznanja zaslužnim sodelavcem in poslovnim partnerjem Nova prodajalna pisarniške opreme Delovna organizacija ERA, ki praznuje letos 35-letnico delovanja, namenja v jubilejnem letu zares veliko pozornosti potrošnikom in svojim poslovnim partnerjem. V začetku tega tedna so ponovno zabeležili delovno zmago, odprli so razstavno skladiščno prodajalno pisarniške opreme ob trgovini Sodobna oprema na Šaleški 20 v Titovem Velenju. Pon udba je zares bogata, še posebej, ker boste v tej novi Eri-ni prodajalnii lahko nabavili tudi računalniško opremo in skoraj vse drugo kar potrebujete v pisarni. (mz) Kovinarji celjskega območja so na tretjem delovnem srečanju, kjer so izbrali tiste, ki se bodo udeležili republiškega srečanja kovinarjev — za memorial Franca Leskoška-Luke, dokazali, da imajo radi svoj poklic, da znajo ustvarjati, se uveljavljati in težiti za čim boljšimi rezultati. Dvesto triinštiridest se jih je pomerilo. Bila je to cela brigada najboljših, najbolj spretnih. Čeprav tudi rezultat in uvrstitev veljata, pa bi si po naše zaslužili prvo mesto vsi, ki so sodelovali. Bili so najboljši. Ne samo dva dni, kolikor je tekmovanje trajalo, to so najboljši vsak dan, za svojimi stroji. V petek so razglasili rezultate v Domu železarjev na Teharijih pri Celju. Bila pa je to tudi priložnost, da se srečajo še kje drugje, ne samo za stroji. Kako so se odrezali tekmovalci iz velenjske in mozirske občine? Objavljamo pa tudi imena vseh prvouvrščenih. Med štiridesetimi strugarji je slavil Miran Krevzel iz ESO Velenje, 11. Branko Učakar (Gorenje Procesna oprema), 15. Janko Zelcer (REK), 21. Sadik Huskič (ESO), 28. Samo Cokan (ESO), 30. Franc Podkrižnik (Kovinar-stvo Ljubno), 32. Branko Ževart (Center srednjih šol), 35. Bogomir Terbovšek (Kovinarstvo Ljubno). Med petnajstimi brusilci je bil najboljši Janko Bizjak iz Gorenja Procesna oprema, 9. Rajko Gumpot in 11. Dušan Marošek (oba iz Gorenje Procesna oprema). Tekmovalo je tudi 27 rezkal-cev. Prva štiri mesta so pripadala Velenjčanom: 1. Branko Sotler (RLV), 2. Borut Čas (Gorenje Procesna oprema), 3. Albin Bov-ha (EKO), 4. Marjan Videmšek (RLV), 8. je bil Robert Klemen-šek (Kovinarstvo Ljubno), 13. Viktor Parfant (Gorenje), 16. Slavko Drofelnik (Gorenje TGO), 18. Peter Bukorovič (Go- Iz dela pravosodnih organov Zajezimo nezakonite vselitve Naše življenje je pač takšno, da vsega ne znamo rešiti po mirni poti in nemalokrat nam je potrebna uradna pooblaščena oseba — sodnik, ki razsodi, kako je prav. Število dejanj, ki jih morajo obravnavati na enoti Temeljnega sodišča v Titovem Velenju je iz leta v leto večje. Lani so imeli v obravnavi 2.787 glavnih in 13.205 stranskih zadev. To pa pomeni, da se jim je obseg dela povečal za skoraj 10 odstotkov. Če pogledamo podatke obravnavanih kazenskih zadev, bi se lahko razveselili, da je stanje na tem področju ugodnejše, saj je njihovo število kar za 22 odstotkov manjše, kot leto poprej. Žal pa ni razlogov za veselje. Sodniki so dobili v obravnavo manj primerov zato, ker se je povečalo število kaznivih dejanj pri katerih storilcev niso odkrili in se torej takšna dejanja v občinah Velenje in Mozirje niso zmanjšala. Zoper kazniva dejanja je bilo v občinah Velenje in Mozirje lani obtoženih 660 občanov, od tega je bilo 93 žensk, 250 oseb pa je bilo drugih narodnosti. Največ kaznivih dejanj, ki so jih obravnavali na enoti sodišča v Titovem Velenju, je dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje, sledijo kazniva dejanja zoper varnost prometa, zoper življenje in telo ... Prav je, da izpostavimo nezakonite vselitve, ki sodijo sicer po veljavni zakonodaji med lažje delikte, v občini Velenje pa predstavljajo specifičen pojav, ki se ga kljub nekaterim dogovorom in ukrepom še vse premalo zavedamo. Število oseb, obtoženih teh dejanj, se je v letu 1985 močno povečalo, kar za 38 odstotkov. To seveda jasno dokazuje, da organizacije združenega dela s stanovanji slabo gospodarijo, da so ta pogosto prazna, povedati pa je treba tudi, da smo v primerih prisilnih izselitev še preveč popustljivi, da se nam družine, ki si na izsiljen način pridobijo stanovanja, zasmilijo, ob tem pa seveda pozabimo na družine, ki čakajo na stanovanje, so pa v prav tako hudi ali še hujši stiski. Na tem področju bomo morali biti vsekakor doslednejši in dosledno bomo morali zahtevati tudi izpraznitev vsakega nezakonito vseljenega stanovanja. Enota Temeljnega sodišča v Titovem Velenju je lani obravnavala tudi 1122 pravdnih zadev. Dobrih 33 teh zadev so spori iz zakonskih in družinskih razmerij, 18 odstotkov je sporov iz pogodb in pravnih poslov, 17 odstotkov iz stanovanjskih razmerij .. . Ravno število sporov iz stanovanjskih razmerih se je lani močno povečalo. Med drugim je bilo na primer na sodišču vloženih kar 1857 predlogov za izdajo plačilnega naloga za neplačevanje stanarine, komunalnih storitev itd. Do malenkostnega povečanja je prišlo v preteklem letu tudi na področju nepravnih (zapuščinskih) zadev. Tu velja še posebej izpostaviti problematiko zemljiške knjige. Evidenca nepremičnin in njihovih lastnikov je namreč še vedno močno neusklajena. Na tem področju so še posebej malomarne družbeno pravne osebe. »V celoti gledano smo na enoti z doseženimi delovnimi rezultati zadovoljni,« je dejala vodja enote Milena Bukvič-Dežman, »Menimo pa, da bi lahko napravili več, če bi lahko vplivali na nekatere objektivne okoliščine, kot so kronične težave s pošto, nedisciplino strank pri prihajanju na sodišče, nedisciplino prebivalstva pri prijavljanju in odjavljanju bivališč, kar pa so problemi, ki ne pestijo samo sodišča, ampak tudi druge organe in organizacije. Vpliva tudi nimamo na zapletenost in dolgotrajnost postopka pri volitvah sodnikov, v zadostni meri pa tudi ne na nujno potrebne spremembe zakonodaje, zlasti kazenske, kjer neustrezna inkriminacija posameznih zadev in nizko vrednotenje nekaterih količin kot bistvenih elementov kaznivih dejanj postopke ne le zavlačuje, ampak tudi draži.« (mz) renje PO), 19. Martin Vaupotič (Gorenje PO), 21. Edi Meh (Si-pak) in 22. Franc Brglez (Kovinarstvo Ljubno). Orodjarji: 1. Anton Zupane (SIP Šempeter), 5. Ivan Vrečar (Gorenje PO), 12. Franc Hliš (Gorenje), 13. Jože Založnik, 14. Marjan Globačnik, 17. Vlado Kline, 18. Štefan Tepeš, 19. Janko Drofelnik, 22. Andrej Verhov-nik, 23. Marko Atelšek (vsi Gorenje Procesna oprema). Med 37. strojnimi ključavničarji je bil najboljši Silvo Plevnik iz Gorenja Procesna oprema, 8. Igor Rogel, 11. Simon Gregom (oba Gorenje PO), 17. Branko Dreu (RLV), 21. Cveto Oblak (ESO), 22. Aleksander Dreu (RLV), 28. Tihomir Oljača (ESO). Med strojnimi kovači je zasedel 1. mesto Franc Jevšenak iz Uniorja Zreče. Ivan Potočnik iz Vekosa je bil najboljši plamenski varilec. 3. Jože Ževart, 4. Miloš Tolimir (oba Vekos) in 9. Avgust Špilak (ESO). Varilci REO: tekmovanja se jih je udeležilo štirinajst, je slavil Alojz Ludvik iz Železarne Štore, 2. Anton Prečnik (Vekos), 4. Bra-nimir Rojten, 5. Mehmed Bečič, 6. Jože Verdnik (vsi ESO), 8. Alojz Škruba (RLV), 10. Refik Jakupovič (ESO). Med 22. varilci MAG je zmagal Anton Pekošak iz Emo Celje, 3. Vladimir Šošterič, 4. Jože Ča-sar, 5. Ivan Zalaznik, 6. Marjan Tetičkovič, 7. Zlatko Sobota (vsi ESO), 13. Milan Sedovnik (Gorenje PO), 18. Vlado Kerezovič, 19. Anton Jambrošič (oba EKO). Elektrikarji (18): 1. Svetozar Nemec (TI M Laško), 3. Anton Pačnik (ESO), 4. Jože Meh (RLV), 8. Franc Radej (ESO). Avtomehaniki Otto: 1. Božidar Sevšek (Konus), 11. Marko Ko-lenc (GG Nazarje); avtomehaniki Diessel : 1. Črtomir Poiane (Avto Celje), 6. Darko Kumprej (GG Nazarje). Varilci TIG: 1. Mladen Grube-šič (TEŠ), 2. Dragan Anič (Gorenje, tozd Tehnološka oprema) in 5. Jože Pincolič, prav tako Gorenje tozd Tehnološka oprema. (mkp) Graditev 7. osnovne šole v Titovem Velenju Pomislekov ne sme biti! Slabosti, slabosti, slabosti .. . Nanje opozarjamo na vsakem sestanku, sprejemamo sklepe, se dogovarjamo za akcije, kako jih odpraviti. Žal, pa se jih niti tako ne moremo otresti. Razprave o izgradnji sedme osnovne šole v Titovem Velenju to nedvomno potrjujejo. Preteklo je že več kot leto dni, ko smo se krajani, občani najprej na zborih, nato na referendumu odločili za izgradnjo pre-potrebne naložbe — nove osnovne šole in dali tej nalogi vso prednost. Do danes še ni veliko narejenega. Veliko, kar preveč pa je dilem, dvomov, celo takšnih — ali je nova osnovna šola v Titovem Velenju potrebna ali ne. Oče in mati, ki imata svojega otroka v katerikoli šoli v mladem rudarskem mestu, je jasno — prostorske stiske vsako leto bolj glasno kličejo po novih prostorih. Razredi so vsako leto bolj natrpani, enoizmenskega pouka je zelo malo. Če lahko verjamemo geografski projekciji za Titovo Velenje, in moramo ji verjeti, kaže, da bo takoj ob izgradnji ta nova šola napolnjena. Želje, da bi potekal pouk na njej v eni izmeni, in da bi bilo lahko v razredu le 30 učencev, bodo ostale le želje. Predsednica občinske konference SZDL Velenje Nada Za-voIovšek-Hudarin pravi: »Zame pomislekov ni. Dilem ne smemo dopuščati v nedogled. Selitev učencev iz šole na šolo povzroča motnje tako v psihični rasti posameznika, družine kot okolja, v katerem živi. Šole ne potrebujemo — s polno mero odgovornosti trdim, da temu ni tako.« Da smo pri uresničevanju te prepotrebne naložbe povsem na začetku, poleg drugih nerešenih vprašanj otežuje položaj še lokacija v krajevni skupnosti Šalek. Zapletov je preveč. Normativi, za njimi stoji tudi občinska konferenca SZDL Velenje, določajo, da mora imeti šola tudi zunanji prostor, kjer se bo odvijala dejavnost izven, njenih zidov. Zal, pa bi tako morali porušiti nekaj zasebnih hiš. S primernim zazidalnim načrtom, izgradnja novega objekta bo potekala fazno — poseg v prostor ne bi bil tako velik, s tem precej manj stresov in hude krvi. V isti sapi pa je treba poudariti, daje bil zazidalni načrt za to krajevno skupnost sprejet že leta 1977 in je predvideval tudi izgradnjo osnovne šole. Za izgradnjo sedme osnovne šole smo se odločili na referendumu. Sredstva samoprispevka že dotekajo po dinamiki. Mestne krajevne skupnosti bodo denar zanjo začele zbirati septembra letos. Kljub temu so te pripravljene izločiti denar za naročilo projektov. Ta je pravzaprav že pripravljen, gradbeni odbor dobro dela, zatika, in še kako zatika, pa se pri pridobivanju dodatnega denarja. Tega naj bi združevale velenjske delovne organizacije. Kot kaže, te še niso začele izpolnjevati svojih obvez. Nekaterih okoljih se obnašajo tako kot da ne gre za našo šolo, za naše otroke. »Vemo, da se otepajo z mnogimi težavami. Toda, vedeti morajo, da brez znanja ne bomo mogli uresničevati planov, ki smo si jih zadali tako v srednjeročnih kot dolgoročnih programih. Sprašujem se, kako lahko nekdo v popoldanskem času razmišlja drugače kot oče in mati in pritiska na občinsko konferenco ter druge organe z vprašanji — zakaj ukinjamo celodnevno osnovno šolo, uvajamo dvoizmenski pouk — na drugi strani pa trmasto vztrajajo in se ne odločajo za izločanje dodatnih sredstev tam, kjer delajo. Takšno neodgovorno obnašanje bi moral »preseči« izvršni svet, in sicer s predlogom dinamike zbiranja dodatnih sredstev iz delovnih organizacij.« Mimogrede: v občini namenjamo denar zdaj za to, drugič za drugo naložbo. Resda te niso tako velike in da se zanje dogovarjajo parcialno, odvisno pač od tega, kdo kje dela, živi ter od interesov. Ob tem pa se nihče ne spomni, da smo vsi dali izgradnji nove osnovne šole vso prednost, nato ureditev prostorov Zdravstvenega centra, ter drugim nalogam s prednostne liste. Sedma osnovna šola naj bi bila nared leta 1988. Skrajni čas je torej, da se lotimo konkretnih akcij. Do konca junija letos bi delegati na skupščini morali obravnavati izvedbeni načrt, prav tako bi morali biti projekti pripravljeni do könca avgusta. Najpomembnejši pa je seveda denar. Zahteva delovnih ljudi, izražena na zborih — ponovitev projekta, saj bi to pocenilo izgradnjo — je že uresničena (projekt 7. osnovne šole je takšen kot projekt osnovne šole bratov Mravljakov). Vse sile bo sedaj treba nameniti uresničitvi druge obljube, in sicer da bo šola zgrajena leta 1988. Neodgovorno obnašanje, zavlačevanje (razlogov za to ni), dileme niso nikomur v ponos in korist. Še najmanj pa našim otrokom, ki jim ne moremo ponuditi ničesar drugega kot prostorsko stisko. Nenazadnje pa tudi občanom, ki so se tako odgovorno in množično na referendumu odločili za izgradnjo tega prepotrebnega objekta. Kakorkoli že, leto 1988 bo kmalu tu, kupček denarja pa kopni, kopni . . .tp.vos 4. stran ★ V SREDIŠČU POZORNOSTI Titovo Velenje ir 29. maj 1986 Ekološka onesnaženost bodočnostjo trepet pred Problematika okolja v občini Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje ter Izvršni svet Skupsciné občine Velenje dajeta v javno razpravo gradivo o problematiki varstva okolja v občini Velenje, z namenom, da se delovni ljudje Sn občani seznanite s to problematiko ter podate pobude za Čim hitrejše in učinkovito odpravljanje posledic onesnaževanja v dolini. Gradivo je obravnaval Izvršni svet Skupščine občine Velenje, njihova stališča pa so sestavni del tega gradiva. V naslednjem mesecu bo Občinska konferenca SZDL organizirala javno tribuno in skupno z občinskim svetom Zveze sindikatov odgovorila na akcije. Javno razpravo bomo zaključili konec junija na zasedanju vseh zborov občinske skupščine. Razprave bodo organizirane tudi po krajevnih skupnostih — vključite se vanje! Vpliv gospodarskih dejavnosti na okolje Proces industrializacije in urbanizacije prostora, intenzivni razvoj gospodarstva ter težnja za dvigom osebnega in družbenega standarda, imajo za posledico vse večje izkoriščanje človekovega okolja. Dejstvo, da sta razvoj družbe in reprodukcija narave tesno prepletena v enovit proces, smo v obdobju industrijske ekspanzije zavestno zanemarjali. Tako se kopičijo ekološka nesorazmerja, ki ogrožajo nemoten razvoj. Ko govorimo o razvoju pa pogosto preozko pojmujemo vse njegove razsežnosti. Razvoj so spremembe biosfere in uporaba človeških, finančnih, živih in mrtvih resursov, da bi zagotovili človeške potrebe in izboljšali kakovost življenja. V tej težnji s svojo prisotnostjo, vplivamo na okolje in povzročamo njegovo obremenitev. V hitrem razvoju Slovenije v preteklem obdobju, smo dopuščali usmerjevanje gradnje na najboljše njivske površine, nenačrtna odlagališča odpadkov, zaraščanje zemljišč z nekvalitetnimi gozdovi na velikih kompleksih, slabo obdelana kvalitetna kmetijska zemljišča, prekomerno onesnaženje rek, jezer, podtalnice, prekomerno onesnaženje ozračja, brezbrižen odnos do naravne in kulturne dediščine in mnoge druge nepravilnosti. Skrajni čas je, da v okolju zagotovimo določen red in urejene odnose med vsemi dejavniki, ga urejamo in se mu prilagajamo s ciljem, da si zagotovimo trajne življenjske vire zase in za zanamce. Pri vsakem razmišljanju o nadaljnjem razvoju moramo postaviti v ospredje človeka v skupnosti. Blaginja človeka in njegova soodvisnost v družbi in z naravo, mora biti v središču naše pozornosti. Nagel razvoj gospodarskih dejavnosti ne sme slabšati in zmanjševati človeku njegovega življenjskega prostora. Zato je tudi naša ustava postavila določila, da ima vsak človek pravico do zdravega okolja ter pravico in dolžnost, da z vsem svojim delovanjem skrbi za takšno okolje. Vsi smo torej dolžni skrbeti za okolje in nihče nima pravice te problematike zanemarjati, jo podcenjevati ali prenašati njeno reševanje na druge. Z ustavo, sistemsko zakonodajo, resolucijami in dokumenti zveze komunistov, smo se odločili reševati problematiko varstva okolja na naslednjih načelih: — varstva okolja ne uresničujemo z neko posebno dejavnostjo, ki bi bila ločena od celotnega procesa družbene reprodukcije in socialističnega samoupravljanja. Interes za varstvo okolja je neposreden družbenoekonomski in družbenopolitični interes, ki se usklajuje in uveljavlja v sleherni družbeni aktivnosti, — prizadevanja samoupravno organiziranih delavcev in občanov v dejavnosti družbenega planiranja, raziskovalnega in vzgojno izobraževalnega dela in njihovo vključevanje v normativno urejanje vprašanj varstva okolja, so bistveni družbeni vzvodi za doseganje ciljev na tem področju, — varstvo in izboljšanje človekovega okolja, pojmovano kot družbenoekonomski in družbenopolitični odnos, zagotavlja opredeljevanje in odpravljanje vzrokov in ne le posledic nesmotrnega delovanja materialnega razvoja družbe na naravo, — s pospeševanjem raziskav, zavzetostjo združenega dela in z odgovornimi družbenimi ukrepi je potrebno hkrati sanirati najbolj očitne vire onesnaževala in preventivno preprečevati nastajanje novih žarišč poslabševanja in uničevanja dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja. Začrtano politiko manj uspešno uresničujemo v občini Velenje, saj še vedno nismo zaustavili trenda degradacij in vidnega poslabšanja stanja našega okolja, kar se iz dneva v dan bolj vidi. Dolgoročno planiranje strategije razvoja občine Velenje je bilo necelovito zastavljeno. Poleg ekonomskega, socialnega, tehnično — tehnološkega in prostorskega vidika, bi moralo zajeti tudi ekološki aspekt. Tak planski pristop se danes kaže v našem okolju, v katerem so predvsem očitne katastrofalne posledice osnovne gospodarske dejavnosti — energetike, panoge posebnega družbenega pomena in drugih gospodarskih dejavnikov v občini. Priča smo: — prekomerno onesnaženem ozračju predvsem v okolici Šoštanja — ugreznjenem zemljišču na eksploatacijskem področju — biološko mrtvemu velenjskemu jezeru zaradi neprimernega načina odpepeljevanja iz TEŠ — onesnaženim vodotokom, predvsem reki Paki, ki je na odseku od izliva iz velenjskega jezera do izliva v Savinjo uvrščena v IV. kakovostni razred (mrtva reka) — onesnaženim jezerom in talnici — razvrednotenem bivalnem okolju urbanih aglomeracij ob premogovni kadunji (predvsem naselja Pesja) — uničenem okolju zaradi kamnolomov in peskolomov in nenačrtnih odlagališč odpadkov (mednje sodi tudi odlagališče industrijskih odpadkov v Ležnju) — katastrofalni poškodbi cca 80 % gozdov v občini Nastale razmere, ki ogrožajo družbeni razvoj, zahtevajo nov odnos, novo zavest in politiko, bolj smotrno in racionalno urejanje prostora in varovanje našega okolja. Z vsemi silami se moramo upreti nesmotrnim posegom v prostor in takoj pristopiti k sanaciji nastalega stanja. V nadaljevanju gradiva prikazujemo vpliv najvidnejših gospodarskih dejavnosti v občini na okolje. Rudnik lignita Velenje RLV je največji rudnik s podzemno eksploatacijo v državi. V obdobju 1974—1984 je povečal letno proizvodnjo od 3,9 na 5 milj. ton lignita, kar pomeni 7 % skupne jugoslovanske proizvodnje premoga. Odkopavanje premoga je najpomembnejši dejavnik prostorskih dogajanj v občini. Usmerjal je razvoj urbanizacije Šaleške doline, tako krepitev občinskega središča kot usihanje urbanih aglomeracij na premogovni kadunji. Zaradi eksploatacije premoga se ruši celotna struktura geografskega okolja, vključno z vsemi svojimi družbenimi razsežnostmi. Več sto prebivalcev se je že preselilo v okoliške kraje, saj so že porušene stare Škale, del Prelog, del Pesja, Družmirje in del Šoštanja. Obsežne kmetijske površine so pod vodo ali porušene v taki meri, da so neuporabne. Ugreznjenih je preko 500 ha površin. Nastala so jezera, ki se razprostirajo na 124 ha. Do leta 2010 se bodo nadaljevala obsežna odkopavanja. Nad jamo Velenje bo porušenih 233 ha, nad jamo Šoštanj, kjer se bo pričelo eksploatirati po letu 1990 pa nadaljnih 31 1 ha. Intenzivno odkopavanje premoga se bo izvajalo do leta 2033, nakar bo sledilo obdobje postopnega zaključevanja eksploatacije. Ob koncu odkopavanja bo prizadetih 1130 ha površin. Nastala bodo 4 ugrezninska jezera skupne površine 418 ha. Ugreznil oziroma porušil se bo še del Gaberk, del Pesja, celotne Preloge, severni del mesta Šoštanja, Metleče in del Topolšice. Preseliti bo potrebno še 2150 prebivalcev. Temu ustrezno se načrtujejo in urejajo nadomestna naselja ob robu premogovne kadunje. Ostaja pa odprt problem kmečkih gospodarstev, za katera v občini ni na razpoalgo dovolj primernih zemljišč. Pridobivalni prostor lignita postaja iz dneva v dan bolj degradiran, kar nedvomno vpliva na poslabšane bivalne razmere 30000 prebivalcev, ki živimo na njegovem obrobju. Rekultivacija ugreznjenih površin se izvaja v skromnem obsegu, ker ugrezanje eksploatiranega področja traja 15 — 20 let. Do danes je rekultivi-ranih le nekaj nad 50 ha zemljišč. Dolgoročni plan, ki je pred nami, bi moral vsebovati cilje dokončne izrabe eksploatacijskega področja po prenehanju rudarjenja, saj bo kompleks sestavni del bivalnega okolja nas in naših potomcev. Te cilje naj bi opredelila študija - PODOBA RUDARSKO ENERGETSKEGA SISTEMA REK V PROSTORU, s poudarkom na načrtovanju, urejanju in bodoči izrabi eksploatacijskega prostora po zaključku rudarjenja. Skladno z načrtovano dolgoročno prihodnostjo izrabe eksploatiranih površin, bomo rekultivacijo ugreznin smiselno prilagajali in se tako najučinkoviteje bližali dokončnim ciljem smotrne vključitve tega prostora v širši občinski prostor. Tovarna usnja Šoštanj TUŠ s svojo glavno dejavnostjo, to je predelavo svinjskih in govejih kož, zelo negativno vpliva na okolje. Na dan spuščajo v Pako 1500 m1 odpadne vode v kateri so alkalne snovi, lužnice, sul-fidne odplake in raztopljene kalo-idne beljakovine, kar Pako onesnažuje tako kot 4000 prebivalcev. Izgradnja čistilne naprave v TUŠ-u je v teku. Z dograditvijo 2. faze čistilne naprave bo rešen problem odpadnih voda. Pri obdelavi kož ostaja na dan tudi 5 m" mezdre in gošč. Mezdra so do nedavna odlagali na industrijskem odlagališču v Ležnju, v maju 86 pa so delno posodobili tehnološki proces in strojno predelujejo kože pred dodajanjem kemikalij. Tako se lahko mezdra predeluje v živinsko krmo v kafileriji Zalog. Zelo moteč vir onesnaževanja ozračja in tal je emisija saj iz dimnika. Kotlovnica na trdo gorivo nima čistilne naprave (dnevno pokurijo 45 ton premoga). V TUŠ-u razmišljajo o čiščenju z multicikloni, s čimer bi zmanjšali onesnaževanje zraka s trdimi delci za 93 %. Ta investicija in 2. faza izgradnje čistilne naprave odpadnih voda, nista finančno rešeni. Sanacijski program tehnološkega procesa v TUŠ-u mora biti čimprej realiziran, saj je navedeno onesnaževanje okolja nesprejemljivo. Vpliv Teš na okolje TEŠ so v okolju močno prisotne s svojim tehnoiloškim procesom in količino pretvorbe primarne energije lignita v električno energijo. Njihove nazivne kapacitete so usklajene s kapacitetami RLV. Povprečna letna poraba premoga znaša 4,5 milj. ton. Sprememba premoga v električno in sekundarno toplotno energijo pa ni popolna in za okolje neškodljiva. Izkoristi se le 32 % primarne energije, medtem ko se 68 % energije in vse druge neizrabljene komponente premoga emitirajo v okolje in ga škodljivo obremenjujejo. Posledice so vidne v onesnaženem ozračju, vodah, prekomernem hrupu, degradiranem okolju vključno s favno in floro. TEŠ onesnažujejo OZRAČJE zaradi emitiranja škodljivih sestavin dimnih plinov in to predvsem prahu in SO:, v manjši meri pa so prisotni tudi NO in ogljikov monoksid. V zrak se odvaja tudi odpadna toplota. Okolje je najbolj prizadeto zaradi velike količine SO2, ki se emitira v ozračje z disperzijo dimnih plinov in znaša ietno kar 100000 ton. Na najbolj izpostavljenem področju — Velikem vrhu nad Šoštanjem, se že več let pojavljajo močno presežene dovoljene polurne koncentracije SO2 in znašajo blizu 2,5 mg/m3 (dovoljene so le 0,75 mg/m3). Tako na vplivnem območju TEŠ ugotavljamo akutne poškodbe kmetijskih kultur in gozdne vegetacije. Gozdovi propadajo na raz-sežnih površinah Zavodenj, Gra-ške gore, v dolini Velunje, v okolici Bezgovca in Topolšice, v Ravnah, Gaberkah, Škalah, Šoštanju, Lokovici, na Kramarici in Zalogi pod Smrekovcem. Skupno je ogroženih 80 % vseh gozdov v občini. Tudi količina emisije prašnih delcev v dimnih plinih je kritična, saj kljub čistilnim napravam uhaja skozi dimnike cca 4000 ton pepela letno. V skladu z veljavnimi predpisi, bi TEŠ lahko emitirale v ozračje letno le 2700 ton pepela. S svojim tehnološkim procesom elektrarna močno vpliva tudi na stanje onesnaženosti VODA — predvsem Velenjskega jezera in reke Pake. Sedanja tehnologija transporta in odlaganja pepela ter odvod tehnoloških odplak je neustrezna in v nasprotju s predpisi o varstvu okolja. V velenjsko jezero neprekinjeno doteka 280 I pepelne brozge na sekundo in vse odpadne vode iz TEŠ. Jezerska voda je lužnata, s pH vrednostjo preko 11, brez faune in flore, torej biološko mrtva. Prav tako je tudi biološko mrtva reka Paka, na odseku od mesta izliva iz jezera do izliva v Savinjo in tako uvrščena v IV. kakovostni razred. Uničevanje naravnih vod s pepelno brozgo in strupenimi tehnološkimi odplakami je tudi razlog, da blok 5, oziroma TEŠ IV pogojno obratuje. Okolje je zaradi obratovanja elektrarn obremenjeno tudi s HRUPOM, in sicer v delovnem okolju TEŠ in v bivalnem okolju Šoštanja, do razdalje 400 m. Ob tehnoloških*motnjah in pri zagonih proizvodnih blokov pa prihaja, ob sproščanju energije, do nedopustne ravni hfupa na širšem območju. Dodatno ekološko obremenitev okolja predstavljajo DEPONIJE PREMOGA za potrebe obratovanja TEŠ, ki trenutno zavzemajo površino 14 ha. Zaradi pogreza-nja dela sedanje deponije in zaradi planirane povečave zmogljivosti deponije na 45 dnevno zalogo, je potrebno zagotoviti še 7 ha dodatnega deponijskega prostora. Prestavljena in razširjena deponija se bo približala naselju Pesje na 150 m. Tako se bodo bivalni pogoji prebivalcev Pesja zelo poslabšali (prekomerni hrup, prah, neprijetni vonj premoga). Pričakujemo lahko, da bo del tega naselja opuščen, na to bodo vplivali tudi nadomestni jamski objekti, saj ljudje v novonastalih razmerah ne bodo vzdržali. Obstoječe stanje problemov v okolju, ki so posledica obratovanja TEŠ je zelo kritično. Zato moramo v dolgoročnem družbenem planu občine zastaviti take aktivnosti, s katerimi bomo nastalo stanje sanirali in preprečili še dodatno obremenjevanje okolja. Tega se v TEŠ močno zavedajo in usmerjajo veliko pozornost v neoporečno načrtovanje, izpopolnitve in dopolnitve tehnološkega procesa. Pred njimi so sledeče naloge: — čimprej izpopolniti ekološki informacijski sistem — izvesti projekte rekonstrukcije odvoda pepela in prekiniti onesnaževanje naravnih vod s pepelno brozgo in odpadnimi vodami — izvesti vse možne varstvene ukrepe, da bi bili škodljivi učinki razširitve deponije TEŠ na bivalno okolje Pesja zmanjšani — ob revitalizaciji bloka 4 in 5 zgraditi elektrofiltre tako, da bo emisija prašnih delcev izpod 50 mg/m1, kar odgovarja današnjim najstrožjim naprednim predpisom — zmanjšati emisijo SOi z uvedbo delnega čiščenja z aditi-vno metodo, izdelati dokumentacijo za učinkovito odžveplavanje dimnih plinov in izvesti kompletne čistilne naprave pri bloku 4 in 5 ob revitalizaciji in v bloku 6 ob njegovi eventualni izgradnji — v sklopu postopne revitalizacije bloka 4 in 5 zmanjšati emisijo hrupa. Dodatno ekonomsko breme za izpopolnitev postrojev in tehnološkega procesa za večje varstvo okolja je težka finančna obremenitev, potrebno pa bo ukreniti vse za racionalno eksploatacijo obstoječih in preudarno izgradnjo novih naprav. Gorenje Velenje Problematika odpadnih vod je v delovnih organizacijah Gorenja na velenjskem območju rešena s prečiščevanjem v tovarniški čistilni napravi. Tehnologija pre-čiščevanja odpadnih vod, organi- zacija in vzdrževanje procesa so solidno urejeni in kontrolirani. Problem pa predstavljajo posebni industrijski odpadki, ki so za okolje škodljivi in sicer: — mulj iz centralne čistilne naprave — lekarniški odpadki — odpadni emajlni šliker — odpadna topila od čiščenja lakirniških naprav — cca 450 m1 letno — cca 300 m1 letno — cca 475 m3 letno Posebni odpadki so se do jeseni leta 1985 nemoteno odlagali na odlagališču v Ležnju. Ker je trenutno na tem odlagališču možno odlagati le tiste odpadke, ki so ekološko neškodljivi, se je TGO Gorenje znašla v izredno problematični situaciji, saj se od septembra 85 kopičijo industrijski odpadki na tovarniškem kompleksu. Sprva so se dogovorili za ur-gentno deponiranje na edini slovenski specialni deponiji v Metavi i pri Mariboru, toda kmalu jim je bilo tudi to onemogočeno zaradi prepovedi IS mesta Maribor, kar je povezano s poslabšano kvaliteto pitne vode na mariborskem ob-močiu. Trenutno so vsi napori vloženi v intenzivno raziskovanje prehodne in trajne rešitve odstranjevanja okolju škodljivih odpadkov. — Mulj iz centralne čistilne naprave dostavljajo v opekarno Ljubečna, kjer se uporablja kot sekundarna surovina v proizvodnji opečnatih izdelkov. — V zvezi z odpadnim emajl-nim šlikerjem potekajo raziskave, ki bodo dokazale, če se le-ta lahko dodaja v surovino za proizvodnjo cementa ali keramičnih ploščic z zapekanjem, s čimer bi se emajl imobiliziral. Trenutno je problem odlaganja oz. nadaljne uporabe tega industrijskega odpadka v celoti nerešen. — Prav tako je v celoti nerešen problem odpadnih topil od čiščenja lakirniških naprav. Ta se ne dajo reciklirati, ker so pomešana z ostalimi odpadnimi snovmi. Raziskave tečejo v taki smeri, da bi v končni fazi del odpadnih topil sežgali, del pa regenerirali in ponovno uporabili. — Problem lakirniških odpadkov je delno rešen. 200 ton letno predstavlja odpadni lak, ki ga bodo v bodoče zapekali (pri temperaturi 200° C) in kot neškodljivega odlagali na komunalnem odlagališču. Ostalih 100 ton letno pa predstavlja odpadek od razlakiranja obešal. Ta se trenutno deponira v sodih v tovarni, ker ga ni mogoče odlagati na odlagališčih posebnih odpadkov. V kolikor se bodo dogovorili z upravo odlagališča v Karlovcu, bo tona odloženega odpadka stala 6 milj. starih dinarjev, kar pa ni trajna rešitev. Problem posebnih odpadkovv Gorenju ogroža proizvodnjo. Z raziskovalnim teamskim delom nastalo situacijo pospešeno rešujejo in upajo, da bodo stanje normalizirali v nekaj mesecih. Dokončno pa bo problem posebnih odpadkov na najustreznejši način rešen s tehnološko posodobitvijo Gorenja, od katere se pričakuje manjša produkcija industrijskih odpadkov, ki se bodo nadalje uporabljali kot sekundarna surovina ali odlagali na ekološko primernejši način. ma) laBb_★ I itovo Velenje V SREDISCU POZORNOSTI nas cas * stran 5 Problematika okolja v občini Velenje Ekološka onesnaženost bodočnostjo Vekos Velenje — tozd Komunalna oskrba trepet pred S problemom prečiščevanja odpadnih voda in deponiranjem odpadkov je močno angažiran Vekos — TOZD Komunalna oskrba. V planskem obdobju, ki je pred nami, so izgradnja centralne čistilne naprave Šaleške doline in dolgoročna rešitev odlaganja komunalnih in industrijskih odpadkov, njegove prioritetne zadolžitve. Neizgrajen kanalizacijski in prečiščevalni sistem odseva predvsem iz stanja reke Pake, ki je postala odlagališče odpadnih snovi in je delno uvrščena v IV. kakovostni razred (mrtva reka). Vzporedno z rastjo Titovega Velenja namreč nismo z enakim tempom reševali tudi problematike odpadnih voda. Vse komunalne odpadne in delno tehnološke vode se neprečiščene odvajajo v Pako. Glavni kolektor Titovo Velenje—Šoštanj je že dograjen, čistilna naprava (ČN) pa je šele v fazi priprave investi-cijsko-teh. dokumentacije. Vekos, bodoči upravljalec ČN, je zadolžen za njeno realizacijo. Poleg centralne ČN, moramo v naslednjih planskih obdobjih vse napore vložiti tudi v izgradnjo kanalizacijskih sistemov vseh večjih naselij v občini in zgraditi tudi območne čistilne naprave. Gradnjo kanalizacijskih mrež pa je potrebno, v bodoče, časovno uskladiti z gradnjo čistilnih naprav. V družbenem planu si moramo tudi zastaviti dolgoročno rešitev odlaganja komunalnih in industrijskih odpadkov, saj smo trenutno, predvsem zaradi neurejenega odlaganja posebnih odpadkov, v kritični situaciji. Lokaciji sedanje deponije komunalnih odpadkov na Tičnici in odlagališča posebnih odpadkov Ležnju na eksploatacijskem prostoru RLV, sta neustrezni, ker so možni neposredni vplivi na podzemne vode in obstoječa jezera. Z odlaganjem industrijskih odpadkov v Ležnju moramo prenehati takoj. Odlagališče je neustrezno in obratuje brez uporabnega dovoljenja, mnogi industrijski odpadki pa so tako življenjsko škodljivi, da jih je treba tudi ustrezno deponirati, kar je v širšem slovenskem prostoru velik problem. Odlagališče posebnih odpadkov že več let načrtujemo na nivoju regije, očitno pa je, da problem še dolgo ne bo rešen, kar našim DO povzroča velike težave. Z dolgoročnim planom si moramo zagotoviti novo lokacijo deponije komunalnih odpadkov, saj bomo obstoječe odlagališče ob povečavi za 9 ha, koristili le še do leta 1990. K varovanju voda bo mnogo pripomoglo strokovno ravnanje z odpadki. Zato je potrebno razviti sodobno tehnologijo zbiranja, sortiranja, transporta, predelave in odlaganja komunalnih odpadkov. Novo centralno odlagališče pa mora biti zasnovano tako, da bomo zagotovili odlaganje odpadkov na ekološko sprejemljivejši način od dosedanjega. Pridobivanje mineralnih surovin V občini obratujejo štirje kamnolomi in peskolomi in sicer: kamnolom apnenca v Podgori v upravljanju Graaisa Celje, kamnolom Tuf-a v Gorenju in dolomita v Selu v upravljanju SGP Vegrada in peskolom Paka v upravljanju RL Velenje. Ti grobo posegajo v okolje tako zaradi nesaniranih ran v pokrajini, ki danes obsegajo cca 28 ha površin, kot motečih spremljajočih pojavov tehnološkega procesa — hrupom, prahom in vibracijami. Z dolgoročnim planom so predvidene razširitve obstoječih območij pridobivanja mineralnih surovin na kmetijska in gozdna zemljišča. Te bomo dovolili pod Kmetijstvo Kmetijstvo predstavlja prvi poseg človeka v naravno okolje. Večja ko je bila potreba po intenzivnejšem kmetijstvu, globlji so bili posegi v naravo. Le-ti so zaradi povečevanja pridelave hrane v zgodovini povzročili že tudi katastrofe. Zaradi neustrezne obdelave zemlje je prihajalo do erozije, zaradi neustreznih zemeljskih del in ponekod zaradi pretiranega izsekovanja gozdov prav tako do erozije in zemeljskih plazov, intenzivno namakanje pa je povzročilo zasoljevanje kmetijske zemlje. Danes sta seveda znanje in tehnika bistveno bolj razvita in sposobna obvladati večino naštetih problemov. Velik delež potreb človeštva po hrani pokriva intenzivno kmetijstvo z velikimi hektarskimi donosi. Brez teh bi bila lačna ena tretjina človeštva. Kemizacija kmetijstva je tisti instrument intenziviranja, brez katerega ni velikih pridelkov. Sem sodi predvsem uporaba rudninskih gnojil, ki jih neustrezno imenujemo tudi umetna gnojila in sredstev za va'stvo rastlin. Umetnà gnojila so že v prejšnjem stoletju pomenila pravo revolucijo v kmetijstvu. Brez njih ne moremo dosegati ustreznih pridelkov, njihova enostranska uporaba pa ne daje vedno pričakovanih rezultatov in predstavlja tudi ekološko grožnjo. Uporaba fungicidov in insekti-cidov je naravoslovno in tehnično opravičena, saj rastlinskih bolezni ne moremo drugače zatirati kot s kemičnimi sredstvi, prav tako pa tudi rastlinske škodljivce brez njih omejimo le izjemoma. Povsem drugače pa je s herbicidi, sredstvi za zatiranje plevelov, ki jih porabimo največ. Plevele je moč zatirati na razne načine brez kemikalij, ker pa je zatiranje s kemikaljami cenejše, jih množično uporabljamo. S sredstvi za varstvo rastlin vnašamo v okolje tudi take snovi, ki po zaželenem učinku ne razpadejo v neškodljive sestavine. Predvsem med insekticidi prevladujejo strupene, oziiroma zdravju nevarne snovi. Po podatkih mednarodnih organizacij s« letno v svetu s pesticidi zastrupi več sto tisoč ljudi, nad desettisoč pa je smrtnih žrtev. To se dogaja predvsem v državah v razvoju. V Jugoslaviji so znani le posamezni primeri zastrupitev zaradi nepazljivosti pri ravnanju s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin. S pretirano uporabo teh sredstev dodatno ogrožamo tudi kakovost površinskih voda in podtalnice, kar je bilo nedavno evidentno v Mariboru. Naraščajoča uporaba pesticidov pred desetletji, je narekovala uvedbo zakonodaje, ki naj bi poskrbela za urejeno proizvodnjo in promet ter varno uporabo tovrstnih proizvodov. V zadnjih predpisih je dodan poseben člen, ki upošteva človekovo naravno okolje in zahteva, da sredstvo ne sme delovati nanj negativno in da morajo biti pri njegovi uporabi zagotovljeni varnostni ukrepi. Vprašanje, kam s preparati po poteku roka uporabljenosti, pa pogojem, da se zemljišče po eks-ploataciji vrne v ustrezno rabo, kar mora biti opredeljeno s sanacijskim programom. Končna namembnost prostora po končani sanaciji posameznih faz, mora biti usklajena z usmeritvami DP občine. K rekultivaciji je potrebno pristopiti takoj. Upravljalci območij kamnolomov in peskolomov morajo čimprej pristopiti tudi k izdelavi sanacijskih programov proizvodnih procesov v smislu zaščite delovnega in širšega bivalnega okolja, da bo vpliv hrupa, vibracij in zapraševanja okolice omejen na najmanjšo možno mero. ostaja odprto. Pravilnik o ravnanju s strupi zahteva njihovo uničenje. Te možnosti pri nas v Sloveniji še ni. Predvidena je sicer centralna predelovalnica navadnih odpadkov z odlagališčem in spremljajočimi regijskimi objekti, vendar je bilo delo pri reševanju te problematike prekinjeno. Ob tem bi dodali, da ima zakonodaja smisel le, če jo je moč izpolnjevati. V občini Velenje še ni zaznanih oziroma raziskanih negativnih posledic, ki jih od intenzivnega kmetijstva na okolje lahko pričakujemo. Zavedamo se, da te posledice niso zanemarljive in da je varna, namenska uporaba sredstev za varstvo rastlin in pravilno uničevanje njihovih ostankov skrb nas vseh, zato na probleme opozarjamo. Iz predstavitve vpliva najvidnejših gospodarskih dejavnosti občine Velenje na okolje je razvidno, da še vedno ostajajo odprti številni problemi, ki so posledica obnašanja iz preteklosti, ko razvojna politika ni dovolj upoštevala celovitosti razvoja, še zlasti ne družbene razsežnosti kakovosti življenja. Razvoj, s katerim bi okolje obvarovali pred nadaljnim propadanjem in ga poskušali sanirati, bi moral temeljiti tudi na sledečih usmeritvah: — prestrukturiranju gospodarstva na kvalitetnih osnovah (manjša uporaba energije, čistejše tehnologije . ..) — uvajanje zaprtih tokokrogov v proizvodnji in izpopolnjevanju tehnologije čiščenja (zraka, voda) — večjem izkoriščanju odpadkov iz proizvodnje in porabe — ekološko primernejšem načinu odlaganja nekoristnih komunalnih odpadkov in regijski rešitvi problematike odlaganja posebnih odpadkov — razširjevanju in izpopolnjevanju daljinskega ogrevanja — očiščevanju mrtvih tekočih in stoječih voda (Paka, velenjsko jezero) — zmanjševanju emisij iz žarišč onesnaževanja zraka — skrajno pozornem izvajanju politike prostorskega razvoja s pozitivnim odnosom do ohranjanja kvalitetnih kmetijskih zemljišč, uveljavljanjem varstvenih in zaščitnih ukrepov gospodarjenja z gozdovi, obnavljanjem degradiranih gozdov, racionalno razporeditvijo poselitve, racionalnem vodenju in-frastrukturnih koridorjev, gradnjo obvoznic,, smotrnem širjenju območij pridobivanja mineralnih surovin in njihovi sanaciji, smotrni rekultivaciji zemljišča na eksploatacijskem področju REK . .. Skrajni čas je, da problematiko obvarovanja našega okolja pred vplivi gospodarskih dejavnosti pričnemo reševati načrtno, preučujemo njihove posledice, pripravljamo predloge za sanacijo najbolj očitnih virov onesnaževanja in preventivno preprečujemo nastajanje novih žarišč poslabševanja in uničevanja okolja. Pripraviti moramo ekološko bilanco velenjske občine. Ta bo prikazala bilanco stanja okolja, opredelila cilje varovanja ter ukrepe za izboljšanje kvalitete okolja. Na njeni podlagi bo izdelan dolgoročni program sanacije z opredelitvijo nalog posameznih gospodarskih subjektov, ki bodo konkretizirane z družbenimi dogovori o varstvu okolja v posameznih planskih obdobjih. Konkretizacija teh nalog v dogovoru pomeni tudi finančno pokritost izvedbe zahtevanih sanacijskih ukrepov. Ob tem obstaja bojazen, da se bo marsikatera zaradi današnje težke gospodarske situacije odlagala in s tem povzročala nam in našim zanamcem škodo, kije danes niti ne znamo oceniti. Izvršni svet Izvršni svet Skupščine občine Velenje je na svoji 2. seji, dne 14. 5. 1986 obravnaval problematiko varstva okolja v občini Velenje in sprejel naslednje Sklepe in stališča 1. Izvršni svet Skupščine občine Velenje sprejema Poročilo o problematiki varstva okolja v občini Velenje — vpliv gospodarskih dejavnosti na okolje. Izvršni svet vztraja pri zahtevi, da se mora zagotoviti odprava najpomembnejših problemov varstva okolja. Zato je potrebno v družbenem planu opredeliti naslednje naloge, kijih morajo realizirati: a) izgradnjo centralne čistilne naprave: Samoupravna komunalna interesna skupnost, Območna vodna skupnost Savinja—Sotla, Enota vodne skupnosti Velenje ter DO Vekos, b) izbiro lokacije in izgradnjo odlagališča odpadkov: Zavod za urbanizem, Samoupravna komunalna interesna skupnost in DO Vekos. Izvršni svet bo v Svetu osmih občin zahteval nadaljevanje aktivnosti za regijsko odlagališče posebnih odpadkov tako, da bi se pričelo izgrajevati že v tem petletnem obdobju, c) dopolnitev merilnega sistema za ugotavljanje onesnaženosti zraka: DO Termoelektrarne Šoštanj, d) prenehanje sedanjega načina odpepeljevanja in onesnaževanja naravnih vod s pepelno brozgo in odpadnimi vodami: DO TEŠ, e) izboljšanje elektro-filtrskih naprav v DO TEŠ, tako. da bo emisija prašnih delov izpod 50 mg/3: DO Termoelektrarne Šoštanj, f) izdelavo študije — Podoba rudarjenja v prostoru s poudarkom na načrtovanju, urejanju in bodoči izrabi eksploatacijskega prostora po zaključku rudarjenja: DO Rudnik lignita Velenje, g) dokončanje industrijske čistilne naprave v Tovarni usnja Šoštanj: Industrija usnja Vrhnika TOZD Tovarna usnja Šoštanj h) izdelavo čistilne naprave na dimniku Tovarne usnja Šoštanj: Industrija usnja Vrhnika TOZD Tovarna usnja Šoštanj, i) zmanjšati emisijo S02 na čim manjšo možno mero: DO Termoelektrarne Šoštanj, j) ob postopku revitalizacije bloka 4 in 5 zmanjšati emisijo hrupa: DO Termoelektrarne Šoštanj. 2. Izvršni svet pristopa k izdelavi EKOLOŠKE BILANCE OBČINE VELENJE, ki jo izdela ustrezna institucija. Zato zadolžuje: a) Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, da prične z zbiranjem podatkov za vodenje katastra onesnaženosti (vode, ozračje, hrup, odpadki), b) organizacije združenega dela katerih dejavnost vpliva na okolje ali pa so že zadolžene za zbiranje podatkov, da jih mesečno posredujejo Komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja občine Velenje (NIVO, VEKOS, Rudnik lignita Velenje, Termoelektrarne Šoštanj, Tovarna usnja Šoštanj, GORENJE, VEGRAD itd). 3. Izvršni svet pristopa k raziskovalnemu projektu Ekološka bilanca celjske regije. Zaradi tega predlaga: a) Občinski raziskovalni skupnosti, da se vključi v pripravo in financiranje projekta b) Komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, da na podlagi predlaganih sanacijskih ukrepov ter podatkov iz ekološke bilance pripravi predlog dolgoročnega programa sanacije ugotovljenega stanja in predlog Družbenega dogovora o varstvu okolja za naslednje srednjeročno obdobje. 4. Izvršni svet bo skupaj z OK SZDL proučil in predlagal najprimernejšo obliko organiziranosti za izpeljavo nalog na področju varstva okolja (odbor, družbeni svet, SIS . . .). 5. Izvršni svet predlaga Savinjsko šaleški gospodarski zbornici in Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje, da preko svojih resornih komisij pri vsakem večjem posegu v prostor (investicijski objekti, prostorski izvedbeni akti) zahtevajo strokovno presojo ekološke primernosti posega. Ekološka komponenta naj predstavlja enega izmed najpomembnejših izločitvenih kriterijev pri odobritvi investicije oziroma posega v prostor. 6. Izvršni svet zadolžuje občinski inšpektorat, da usposobi inšpekcijske službe za dosego večje učinkovitosti na področju varstva okolja v skladu s sprejetimi družbeno planskimi odločitvami. 7. Izvršni svet predlaga Skupščini občine Velenje, da obravnavano gradivo uvrsti na dnevni red vseh treh zborov občinske skupščine. 8. Izvršni svet predlaga OK SZDL Velenje, da organizira javno razpravo o problematiki varstva okolja. 6. stran * flOS C3S NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje * 29. maj 1986 Topolšica Uspešno zdravljenje z akupunkturo Akupunktura. Za mnoge nepoznana oblika zdravljenja, spet za druge metoda, ki ji ne zaupajo. Mnogi bi se zanjo odločili, pa se prestrašijo igel, ki bi jim jih zapičili v telo. Vse več pa je tudi takšnih, ki se z akupunkturo uspešno zdravijo, z njo so pregnali hude, nevzdržne bolečine. Pa veste, da s to metodo zdravijo tudi v našem domačem zdravilišču, v Topolšici? Zanjo se je usposobila dr. Jadwiga Hajewska Kosi, vodja medicinske dejavnosti tega zdravilišča. Doslej je z akupunkturo uspešno pozdravila že številne paciente. Ob našem obisku v Topolšici je zdravila pacientko, ki trpi zaradi močnih glavobolov. Potrebnih je bilo kar veliko vbodov v glavo, roke, noge. Pa pacientke to sploh ni motilo. »To pa res ni nič,« je dejala ob naših začudenih vprašanjih in prav gotovo tudi nekoliko prestrašenih pogledih. »To pa res ni nič v primerjavi s hudimi glavoboli, ki sem jih dolgo prenašala, odkar pa se zdravim pri dr. Kosijevi, je že bolje in prepričana sem, da se bom na ta način svojih težav Z akupunkturo zdravi v zdravilišču Topolšica dr. Jadwiga Hajewska Kosi, ki uporablja tudi opremo za lasersko in elektroa-kupunkturo Počitniško delo z otroki Bližajo se počitnice, ki se jih naši šolarji že zelo veselijo, preživeli pa jih bodo na različne načine. Mnogi tudi kar doma. Da jim ne bi bilo dolgčas in da bi počitniški čas prijetno in koristno preživeli, v vseh društvih prijateljev mladine, ki delujejo v naši občini, že pripravljajo delovne programe. Za njihovo uresničitev pa so jim potrebni sodelavci. K sodelovanju vabijo študente in dijake, seveda takšne, ki imajo radi delo z otroci, stari pa morajo biti vsaj 18 let. Zanje bodo pripravili dvodnevni seminar v katerem bodo dobili osnovno znanje za izvajanje počitniškega dela z otroki in seveda tudi ideje, kako otrokom čas kar najbolj popestriti. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je to zanimiva oblika počitniškega dela. Animatorje za počitniško delo potrebuje občinska zveza prijateljev mladine Velenje za krajevne skupnosti Edvarda Kardelja, Sàlek, Gorica, Šmartno Velenje, Konovo, Center levi breg, Pesje, Škale, Šentilj, Lokovica, Topolšica, Zavodnje, Skorno-Florjan, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Vse informacije dobite v pisarni Občinske zveze prijateljev mladine Velenje. (mz) Rečica ob Savinji Nova iznajdba Jožeta Bidra V petek dopoldne so na posestvu kmeta kooperanta, znanega izumitelja in inovatorja Jožeta Bidra na Dol Suhi pri Rečici ob Savinji, predstavili njegov najnovejši izum. Gre namreč za po-biralno napravo za svežo travo, ki jo je na podlagi njegove zamisli in s pomočjo svoje obrtne kooperacije pričela izdelovati Zgor-njesavinjska kmetijska zadruga. Sicer pa velja povedati, da je njegova kmetija prava zakladnica izumov in izboljšav, s katerimi si je Jože Bider v veliki meri olajšal vsakodnevne napore pri delu na svoji kmetiji. Na sliki: Jože Bider ob svoji najnovejši iznajdbi. Hude glavobole je mogoče pozdraviti z akupunkturo. Potrebnih je nekaj vbodov v glavo, roke in noge — nekaj dni zapored rešila,« je dejala, nato pa se prepustila »delovanju« igel in nismo je več motili. Z akupunkturo zdravi dr. Jadwiga Hajevska Kosi vsa bolečinska stanja in alergije. Na ta način so se mnogi odvadili odvisnosti od nikotina ali hrane. Med njimi tudi mnogi takšni, ki so bili trdno prepričani, da brez cigaretnega dima ne morejo več živeti, in takšni, ki se prej niso bili sposobni odreči niti koščku okusne hrane. Prav tako uspešno zdravi tudi migreno in druge glavobole, s pomočjo akupunkture pa je lažje prenašati tudi klimakteri- čne težave in še bi lahko naštevali. »Zdravljenje z akupunkturo je uspešno in večina pacientov odhaja zadovoljnih,« je povedala dr. Kosijeva, ki pa je dodala, da so zmogljivosti za takšno zdravljenje močno omejene, prednost pri tem pa imajo seveda njihovi gostje. Povejmo še to, da so za zdravljenje z akupunkturo v zdravilišču Topolšica dokaj dobro opremljeni, saj so usposobljeni poleg zdravljenja s klasično kitajsko metodo — iglami, tudi za zdravljenje z elektro in lasersko akupunkturo. Mira Zakošek •• • • ' / . ' > VW- : l^s1 v • tf " - fj - miš -lllgfe^ Zveze širom po domovini Člani CB sekcije pri mozirskem klubu radioamaterjev so v počastitev dneva mladosti na Menini planini pripravili veliko akcijo, ali kontes, kakor jo imenujejo. Od petka do nedelje so vzpostavili skoraj 600 zvez z vrstniki širom po vsej naši domovini. Nekoliko jim je sicer ponagajalo vreme, vendar so bili s svojo vztrajnostjo in ljubeznijo do te dejavnosti vsemu kos. Akcijo so izkoristili tudi za običajni »krst« novih članov, ki so jih s tem sprejeli v svoje vrste, za spomin pa so se na vrhu Menine seveda tudi slikali. Gaberke Večnamensko športno ■ " v v igrišče Krajani Gaberk so letošnji dan mladosti proslavili nadvse slovesno. Ta dan so namreč predali svojemu namenu večnamensko športno igrišče. Ta naloga je »krasila« že njihov program drugega samoprispevka. Ker do takrat niso uspeli ničesar narediti, so izgradnjo igrišča znova zapisali med prednostne naloge tretjega referenduma. Zadnje leto so se jim večletna prizadevanja le obrodile sadove. Naložba jih je veljala dva milijona dinarjev, seveda pa k tej vsoti ni prišteta vrednost udarniškega dela. Tega je bilo že doslej veliko, okrog 2000 ur, vendar bo še treba krampati in lopatati. Ob igrišču bi namreč še letos radi uredili balinišče. Gaberčani so prepričani, da se bo s to pridobitvijo športno rekreativna dejavnost še bolj zaživela. Ob tej priložnosti se je v nedeljo zvrstilo na novem večnamenskem igrišču v Gaberkah več športnih prireditev. Športniki iz krajevnih skupnosti Ravne, Zavodnje, Lokovica, Podkraj-Kav-če ter domači rekreativci so merili svoje moči v malem nogometu ter odbojki. Na novem večnamenskem športnem igrišču v Gaberkah je nastopilo več kot 100 športnikov iz sosednjih krajevnih skupnosti Levi breg Ustanovili organizacijo RK Že več let si občinski odbor rdečega križa Velenje prizadeva ustanoviti v vseh mestnih krajevnih skupnostih krajevne organizacije rdečega križa. Kljub nekaterim težavam pa so v tem mesecu uspeli ustanoviti v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja in v Centru — levi breg. V krajevni skupnosti Staro Velenje pa so priprave za ustanovitev v polnem razmahu. Iniciativni odbor, ki so ga v krajevni skupnosti imenovali na predlog predsedstva krajevne konference SZDL, je resno pristopil k delu. Pridobili so 221 članov, ko pa so si priskrbeli še podpisnike, ustanovitelje, so 22. maja sklicali ustanovno skupščino, na kateri so med drugim obravnavali in sprejeli pravila krajevne organizacije rdečega križa, ter delovni in finančni načrt za letos. Za predsednika so izvolili Fadila Kru-piča, za sekretarja Bruna Trebičnika, blagajniško delo pa bo opravljala Jul-ka Skorjan. tfovo vodstvo krajevne organizacije RK Center — levi breg čaka v prihodnje veliko dela. Najprej morajo registrirati organizacijo in pridobiti čim več novih članov. Dogovorili pa so se tudi, da bodo zbirališče oblačil, obutve in posteljnine, združili na tri zbirališča in sicer: pred stanovanjskim blokom na Kidričevi 1—7, drugo bo na parkirnem prostoru pred Skupščino občine Velenje, tretje pa na sedežu krajevne skupnosti Center — levi breg, na Foi-tovi 2 v Titovem Velenju. B. M. MARLJIVI MOZIRSKI RIBIČI — Ribiči so znani tudi po tem, da nenehno skrbijo za čistočo vseh vodotokov in s tem za lepo okolje in naravo. Pri tem seveda niso izjema člani mozirske ribiške družine. Pred dnevi so tako opravili večjo očiščevalno in delovno akcijo na gojitvenem potoku Letošč v Šmartnem ob Dreti. Očistili so obrežje potoka, posekali odvečno grmovje in iz vode pobrali vso nepotrebno navlako, ki je sad malomarnosti in pomanjkljive zavesti o pomenu lepega in čistega okolja. Dela je bilo veliko in ribiči so se zares izkazali. Jure Šafarič med najboljšimi v republiki Dve leti že deluje na osnovni šoli Miha Pintarja-Tolede v Titovem Velenju računalniški krožek. Vanj so vključeni učenci, ki jih delo z računalnikom zanima. Vodi in usmerja pa jih Tine Kopušar, sicer dijak 4. letnika Centra srednjih šol, razumljivo, smer računalništvo. Da pa je delo tega krožka nadvse uspešno, da so mladi na pravi poti, dokazujejo njihove uvrstitve na najrazličnejših tekmovanjih. Najlepši primer tega pa je gotovo učenec 8. razreda, Jure Šafarič, drugi najboljši osnovnošolec v SR Sloveniji v znanju iz računalništva, zahteve sedanjosti in prihodnosti. Kot je Jure povedal, ko smo ga povabili na pogovor, se resno ukvarja z računalništvom šele eno leto. Navdušil ga je oče, potem pa se je vključil tudi v krožek. Danes je pravi strokovnjak. Pred mesecem je na regijskem tekmovanju mladih računalničarjev v Mariboru delil prvo mesto, to pa je bila tudi vstopnica za tekmovanje najboljših iz cele Slovenije, za republiško tekmovanje, ki je bilo v Celju. Gotovo ni potrebno posebej govoriti o tem, daje treba na takšnem tekmovanju pokazati veliko znanja, še posebno pa je to potrebno, če želiš postati drugi najboljši os- Jure Šafarič, drugi najboljši osnovnošolec računalništva v Sloveniji. novnošolec v računalništvu v Sloveniji. O tekmovanju je Jure povedal tole: »To je bilo prvo republiško tekmovanje za osnovnošolce. Pripravila ga je Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Na tekmovanju, ki je bilo v Celju, je sodelovalo 55 tekmovalcev, iz vsake slovenske regije pet najboljših. Odgovarjati je bilo treba o računalništvu na splošno, pokazati, kako poznaš računalnik, popraviti program, ki je bil narobe sestavljen, dva programa pa je moral vsak tekmovalec tudi sam sestaviti. Na tekmovanju sem zasedel drugo mesto in za nagrado dobil enotedensko sodelovanje na poletni šoli računalništva.« Jure in Tina sta povedala tudi, da je v krožek na šoli včlanjenih sedemnajst učencev, da se veliko učijo o zgodovini računalništva, osnove programiranja BASIC-a, da pa je, kot je rekel Jure, pri računalništvu najprivlačnejše to, da gre za hitro obdelavo podatkov, malo papirja, da programe sestavljaš sam, da za to potrebuješ veliko logičnega mišljenja, precej znanja iz matematike in seveda poznavanje programskega jezika. Pričakovali smo, da je za najboljše veliko zanimanja, da pa so pozornosti deležni še posebno v okolju, iz katerega izhajajo. A kot kaže, temu še vedno ni tako. Jureta je na tekmovanje spremljal oče, ko pa se je vrnil, kot drugi najboljši v Sloveniji, kar je priznanje tudi za šolo, iz katere izhaja, pa je bil deležen tudi vprašanja: »Ja, kaj si pa naredil, da nisi bil prvi?«. Tudi ta Juretov primer, čeprav droben, kaže, da mladih, sposobnih ljudi, še vedno ne znamo prav ceniti in jim pri razvijanju njihovih sposobnosti prav pomagati. Jure bo šolanje nadaljeval, le kje drugje kot na Centru srednjih šol, smer računalništvo. Za štipendijo bo zaprosil šele, ko bo v 2. letniku. »Takrat jo lažje dobiš,« je pribil. Pa pogumno naprej, Jure! (mkp) 29 maj 1986 * titovo velenje ■■■■■i^^MP------ -Ì3SBMB KULTURA nas cas * stran 7 Dvignjeni zastor 10 Kulturniki iz Titograda v Titovem Velenju Uspešno sodelovanje Titovih mest Titovo Velenje dobro sodeluje z mesti, ki nosijo Titovo ime. Najuspešnejše pa je prav gotovo sodelovanje na kulturnem področju. Med drugim vsako leto gostijo kulturno umetniške skupine enega Titovega mesta, eno pa obiščejo naše skupine. Letos bodo naši predstavniki predvidoma oktobra gostovali v Titovem Velesu, pred dnevi pa so gostili titograjske kulturnike. Svečano so jih sprejeli v četrtek zvečer s kulturno umetniškim nastopom domače folklorne skupine. V petek dopoldne so se gostje pogovarjali s predstavniki občinske skupščine, ki so jim predstavili našo občino, govorili pa so tudi o medsebojnem sodelovanju. V petek popoldne je njihova folklorna skupina nastopila na Titovem trgu v Titovem Velenju. Plesalci iz Titograda so navdušili številne obiskovalce. Po tem nastopu so v Domu kulture v Titovem Velenju odprli razstavo titograjskega slikarja Nikice Raičeviča. Razstavo si je mogoče ogledati do 12. junija. Kulturni program ob otvoritvi so pripravili prav tako gostje iz Titograda — tokrat so bili to literarni ustvarjalci. Folklorna skupina iz Titograda se je predstavila še v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja, v soboto dopoldne so gostovali v Šmartnem ob Paki, zvečer pa pripravili še predstavo v Domu kulture v Titovem Velenju. Obisk v našem mestu so gostje iz Titograda seveda izkoristili tudi za ogled kulturnih, zgodovinskih in drugih zanimivosti, od svojih gostiteljev pa so se poslovili v nedeljo dopoldne. Mira Zakošek RISALI SO NA ASFALT — Najmlajši so dan mladosti proslavili, tako kot običajno, tudi z likovno akcijo — Risanje na asfalt, ki jo je tudi letos na temo Pionirji veselo na delo, pripravila Občinska zveza prijateljev mladine Velenje. V četrtek popoldne so se zbrale ekipe osnovnih šol in vzgojno varstvenih ustanov na Titovem trgu v Titovem Velenju, ter z barvnimi kreedami ustvarjale čudovite podobe, ki so si jih mimoidoči z veseljem ogledlovali in pozdravljali takšen način praznovanja dneva mladosti. (mz) V Domu kulture v Titovem Velenju so v času gostovanja odprli razstavo slikarja Nikice Raičeviča. Razstava bo odprta do 12. junija Razstava fotografij V četrtek, 22. maja, sta društvo Šaleških likovnikov in Foto klub Zrno v Mayerjevi vili v Šoštanju odprla razstavo fotografij članov Foto kluba Zrno Staneta Jeršiča in Vlada Vrbiča. Ob otvoritvi so predvajali film o propadanju vasi Družmirje. Zaradi velikega zanimanja občanov za razstavljene fotografije in film, sta se organizatorja odločila, da ob koncu razstave pripravita »zaprtje«, na katerem si bodo obiskovalci lahko še enkrat ogledali film, med razstavljene fotografije pa jih bosta popeljala oba avtorja. To »srečanje« bo v Osmo kulturno srečanje gradbenih delavcev torek, 3. junija, ob 20. uri. V Ma-yerjovo vilo pa ste vabljeni vsi, ki ste ta zanimiv dogodek zamu dili ali pa bi si ga radi še enkrat ogledali. Tudi tokrat so se srečanja gradbenih delavcev Slovenije v Brežicah udeležili kulturni ustvarjalci iz Vegrada. Sodelovali so na likovnem in literarnem področju, kar dokazuje dobro delo kulturne sekcije Vegrada. Osmo srečanje je potekalo v Brežicah. Poleg likovnih stvaritev so v likovnem salonu Brežiškega gradu razstavljene tapiserije in fotografije iz življenja in dela gradbenih delavcev. Na likovnem področju je uspešno zastopal našo delovno organizacijo Peter Jovanovič, ki je s svojim svojstvenim pristopom oblikovanja tistih elementov, ki so v gradbništvu najpogostejši (beton, cement, opeka .. .) vzbujal zanimanje. Lite-rati so popestrili večer v viteški dvorani Brežiškega gradu s svojo raznolikostjo in nadoporečnimi deli. To so pesmi Ivanke Falant, Jožeta Voduška in Natalije Ne-delko, ki so s svojimi čustvenimi, liričnimi izpovedmi vzbudili odobravanje občinstva. Dokaj dobra so bila prozna dela Nade Koblar in Jožice Knez, ki sta dokazali, da sta zreli ustvarjalki in ne začetnici. Aforizmi in šaljive cvetke iz sejnih sob (nov pristop pri ustvarjanju sodobne satire) Petra Jovanoviča so dopolnile in obogatile zelo lep in uspel kulturni večer. Vsi, kulturni delavci iz Brežic in predstavniki družbenopolitičnih organizacij, ter lite-rati iz skoraj vseh gradbenih podjetij iz Slovenije so se nato zbrali na prijetnem družabnem večeru, kjer so navezali nove prijateljske vezi in izmenjali poglede na literarno ustvarjalnost, kar je prvenstven namen takšnih prireditev. Jovo Škale Praznovanje pomladi Prizadevni člani društva prijateljev mladine iz Škal so za svoje najmlajše krajane organizirali preteklo nedeljo na Lubeli praznovanje pomladi — jurjevanje in ptičjo svadbo. Program, ki sta ga pripravila Vida in Dolfe Lipnik ter člani društva, si je ogledalo več kot 100 otrok. Bilo je prav veselo in zabavno. Malčki in njihovi starši pa so se gostili še z domačim kruhom, ki ga je spekla zanje Cvetka Lipnik. Veselo ob jezeru Velenjsko jezero z okolico počasi le dobiva vsebino, ki smo si jo vsi želeli in pričakovali. Mnogi so dan mladosti preživeli ob njem, saj so jih pritegnile različne skupine, zelo pa tudi Doris in Andrej. (posnetka B. Z., vos) ANEKDOTA Nekoč so Andrea Gidea, francoskega pisatelja, osrednjo literarno osebnost med obema vojnama povabili, da je poslušal dolg ep, ki ga je spesnil urednik velikega časnika. Pisatelj je med čitanjem večkrat zadremal in so ga morali venomer buditi. Ko so ga četrtič zbudili, je jezno vzkliknil: »Dragi avtor, nekaj morate opustiti: ali me nehajte uspavati ali pa me nehajte buditi.« PRIREDITVE KULTURNO DRUŠTVO »STANE SEVER« Škale bo nastopilo v Titovem Velenju Jutri, 30. maja, bo ob 20.00 v domu kulture gostovalo AG Škale. Uprizorili bodo delo Iva Brešana SMRT PREDSEDNIKA HIŠNEGA SVETA. V tej vedri in bridki komediji avtor spregovori o človeških napakah in sla bostih ter zlasti o negativnih pojavih in odnosih v družbi. Režija: Rosvita Vugrinec Mentor Ljerka Belak Nastopajo: Dolfe Lipnik, Stane Tepej. Slavko Po cajt, Vekoslav Pocajt, Edo Hudournik, Peter Kajzer. Vida Lipnik, Eva Kumer. Julka Kovač. Franja Holzknecht, Marjeta Hudournik, Bojan Aplinc in Miran Aplinc. ŠMARTNO OB PAKI - Nastop do mače folklorne skupine Člani folklorne skupine Oljka iz Smart nega ob Paki ne poznajo počitka. Poleg rednih gostovanj bogatijo programe še na raznih drugih priložnostnih prireditvah v občini in izven nje. V nedeljo, 1. junija, bodo znova zaple sali v dvorani šmarškega kulturnega doma. Ljubiteljem folklorne dejavno sti se bodo predstavili s premiero pri reditve, ki so ji dali naslov Odpiraj dekle kamrico. Prepričani smo, da bo tako kot vse njihove predstave, tudi ta privabila v hram kulture v Šmartnem ob Paki mnogo krajanov. Začela pa se bo ob 20. uri. Duh pisateljev in pisateljski duhovi Tale zapis bo z zanimanjem prebralo zelo malo ljudi. Tudi to je »prekletstvo običajnosti«. Med ljudmi je pač uveljavljena resnica: o pisateljih samó dobro, po načelu dober pisatelj je mrtev pisatelj. To je pravzaprav čisto v redu, saj ne rabimo pisateljev, ampak njihovo delo! Poleg tega je vsesplošno znana še resnica, da pisatelji delajo dobro, če slabo živijo. Ob tem pa so to, nenazadnje, običajno zapiti, dandanašnji najbrž tudi zatripani tipi, ki jih nikakor ne moremo postavljati za vzor in primer delavskemu razredu. Če slučajno že srečamo človeka, ki suče pero in ima ob tem (žal) kot vsi drugi normalni ljudje urejene statusne zadeve, potem mora takšen primerek siliti na margino, tako ali drugače. In če še tega ne počenja, potem mora vsaj pisati kje, na kakšnem utesnjenem, za pisanje neprimernem prostoru. Stranišče, denimo, je takemu zelo primeren prostor, saj majhnost in smrad okolice še kako pozitivno vplivata na ustvarjalnost. Pisatelj ne sme čez svoje prodorne oči navleči filtrov, ki bi mu brisali bedo, materialno revščino, duševno dvoličnost in kar je še takih »grdih« stvari. On more in MORA to videti in popisati. Če tega ne stori in se drži samo »pozitivizma«, je njegovo delo brez vrednosti. Služi le eni kasti — oblastniški. Zgodovina pa kaže, da se oblastniki vendarle menjajo, še posebej gre to hitro, ako ljudstvo z njimi ni zadovoljno. To je pač tako. Ple-bejci mirno živijo in ne hvalijo svojih predstavnikov, če je njihovo delo dobro, kajti dobro delo je njihova dolžnost! Negodujejo pa takoj, ko kdo na vrhu odpove. Naj je videti to še tako nepravično, s tem se je treba sprijazniti. Cena za to je navidez velika, a je poplačana in presežena z drugimi ugodnostmi, zato želja po oblasti med ljudstvom ne bo nikoli zamrla. Vloga pisateljev pri tem je, da prej kot drugi zaznajo nepravilnosti. Zato so to »tragične« osebe, posebno ako nimajo možnosti svojega dela objaviti. Zato, denimo, ima največja socialistična dežela na svetu, Sovjetska zveza, dva tabora svojih pisateljev. Tiste, ki iščejo motive za svoje delo v Pravdi in Krasnjaji zvezdi, ter druge, ki z odprtimi očmi hodijo okoli, dokler hodijo in to popišejo. Take potem zaprejo ali izženejo, da postanejo zagrenjeni emigranti, zapriseženi disidenti. Ko ostarijo, postanejo še malce zlobni in sklerotični, pa začnejo vsevprek pljuvati po svoji rodni grudi samo zato, ker se vrniti ne morejo in ne smejo ......saj poznate primer Sol- ženicina. Pa pustimo svet, ker je daleč, mi pa smo tu, v vgrezajoči se in zadimljeni kotlini velenjski in da je merica polna, smo skoraj vsi prebivalci udarjeni še s kompleksom večvrednosti. To se kaže tako, da hočemo imeti vse SVOJE. Imamo svojo štiripasovnico, svojo športno halo, svoj grad in poleg svojo skakalnico, svoje spomenike, svoje jezero, svoj zimski bazen, svojo glasbeno šolo, svoje podhode, svoj tunel........v marsičem smo že presegli celo belo Ljubljano. Čisto normalno je, da imamo tudi svoje pevske zbore, svoje gledališčnike, svoje folk-kloriste, svojo pihalno godbo, svoje slikarje in seveda tudi svoje pisatelje, ki HOČEJO imeti svojo pisateljsko revijo. To na nek način že imajo urejeno z glasilom Hotenja, a večini velenjskih pisateljev in tudi precejšnjemu številu kulturnih delovalcev takšna Hotenja niso všeč. Zadnji dve številki sta namreč izdali velenjski lokalpatriotizem, saj so se v teh listih znašli tudi pisatelji, ki ne živijo v Šaleški dolini in so že znani. Med njimi celo taki, ki beležijo objave svojega dela v antologijah zveznega značaja. Še hop — in glej jih v Evropi, postali bodo nesmrtni. Kaj nam je takih treba v Hotenjih! Hotenja so vendar velenjska. Črpajo denar velenjskega združenega dela. Namenjena naj bi bila SAMO velenjskim pisateljem .... še posebej tistim, ki ne prodrejo v slovenski bralni prostor. Preko Hotenj bi se lansirali tja! Večina od štiridesetih velenjsicih pisateljev meni tako. To so pisatelji, ki imajo močno in zdravo lokalno zavest. Pišejo za svoje predale ali Hotenja ali pa nič! Tistih z nič je še največ. Hodijo sem ter tja, s pisateljskim talentom udarjeni, nič ne berejo, nič ne pišejo, samo čakajo, kdaj se jim bo inspiracija, kot božja mana sesula na glave. A zaenkrat, žal, ne gre tako. Pisanje je garanje. F. Frančič je ob neki priložnosti zapisal, da je proza groza. Treba je pošteno napisati in se tudi izpostaviti! Tistih pet, šest »velenjskih« pisateljev, ki so to storili in našli pot, ne samo v Hotenja, ampak tudi v Mentor, Mladino, Dialoge, Probleme, Odsevanja, Obraze, in kaj vemo kam še, tistih pet, šest ne rabi Hotenj, da bi jih lansirala v slovenski bralni prostor. Kdo v Sloveniji pa sploh pozna Hotenja. Hotenja so v Sloveniji ravno tako neznana, kot so velenjskim pisateljem in drugim kulturnim delovalcem neznane slovenske literarne revije. Avtorji iz drugih delov Slovenije v Hotenjih IN Avtorskih Hotenjih so edini most med velenjskim literarnim snovanjem in Slovenijo. Hotenja s samimi domačimi pisci so nepotrebna! Trud v to smer je tako jalov in ne-umen, kot če bi se, denimo, tovariš Herman Rigelnik na vse kriplje trudil, da bi vse izdelke Gorenja na vsak način hoteli prodati SAMO v Titovem Velenju. KINO # KINO # KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 29. 5. ob 18. in 20. uri OBRAČUN V VELIKEM MESTU — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Clint Eastwood in Burt Raynolds. Petek, 30. 5. ob 18. in 20. uri PARIS, TEKSAS — francosko-nemški, drama. V gl. vi.: Nastassia Kinski. Petek, 30. 5. ob 10. uri, sobota in nedelja, 31. 5. in 1. 6. ob 18. in 20. uri VRNITEV JEDYJA — ameriški, znanstveno-fantastiöni. V gl. vi.: Mark Hamill. Ponedeljek in torek, 2., 3. 5. ob 18. in 20. uri. Ponedeljek, 2. 5. ob 10. uri BLNIŠN1CA GROZE - ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Lee Grant. Sreda, 4. 5. ob 10., 18. in 20. uri AVANTURE GWENDOLINE -francoski, pustolovski. KINO DOM KljCrURE Četrtek, 29. 5. ob 20. uri PARIS, TEKSAS — francosko-nemški. V gl. vi.: Nastassia Kinski. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 31. 5. ob 20. uri PARIS, TEKSAS - francosko-nemški. Nedelja, 1. 6. ob 18. in 20. uri OBRAČUN V VELIKEM MESTU — ameriški, avanturistični. Ponedeljek, 2. 6. ob 20. uri VRNITEV JEDYJA — ameriški, znanstve-no-fantastični. Sreda, 4. 6. ob 20. uri BOLNIŠNICA GROZE — ameriški, grozljivka. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 30. 5. ob 20. uri OBRAČUN V VELIKEM MESTU - ameriški, avanturistični. Torek, 3. 6. ob 20. uri LEGENDA O TARZANU — angleški, avanturistični. KINO BRASLOVČE Nedelja, I. 6. ob 19. uri PARIS, TEKSAS — francosko-nemški. Sreda, 4. 6. ob 20. uri LEGENDA O TARZANU — angleški, avanturistični. s. stran * nas cas_ PRISPEVKI DOPISNIKOV _Titov° Velen'e * 29 ma'1986 Sodelovanje šol Titovih mest Že leta 1983 je bil sklenjen in podpisan samoupravni sporazum o trajnem sodelovanju osnovnih šol in izmenjavi programov aktivnosti mest, ki nosijo Titovo ime. Sporazum sta v imenu Titovega Velenja podpisala sekretar občinske izobraževalne skupnosti in direktor VIZ. Za sodelovanje šol iz DO VIZ je bila določena šola Gustav Šilih. Nosilec celotne aktivnosti je Titov Drvar in šola Slavko Rodic. Do prvega uradnega srečanja vodstev šol ifi SIS je prišlo 19. decembra 1985 v Titovem Drvarju — mestu heroj. Na tem delovnem sestanku je bil dokončno izoblikovan dnevni red in čas bodočega prvega srečanja šol iz Titovih mest. Dogovorjeno je bilo, da naj bo to v mesecu mladosti — mesecu maiu in da srečanja potekajo po vrstnem redu podpisnikov sporazuma, v smeri urinega kazalca: Titov Drvar, Titova Korenica, Titovo Velenje, Titov Vrbas, Titova Mitrovica, Titograd in Titovo UŽice. Nosilec prvega srečanja je bil torej Titov Drvar. Delegati vseh sedmih mest so se zbrali 13. maja in bili gostje pionirjev ter delavcev šole do 16. maja. Velenjsko delegacijo je sestavljalo 6 učencev osnovne šole Gustav Šilih, predsednik izobraževalne skupnosti, ravnatelj šole in dve učiteljici šole. Po mnenju vseh sodelujočih je to srečanje uspelo in doseglo svoj smoter. Velenjčani, zlasti pa delavci šole Gustav Šilih, moramo že sedaj razmišljati, kako bomo speljali aktivnosti, ko bomo mi na vrsti, saj bo maj 1988 hitro tu. Naša pot v Titov Drvar Na svetu so ljudje, ki ne marajo potovanj. Eden takih sem tudi jaz. Ko sem zvedel, da gremo v Titov Drvar, sem se sicer razveselil, saj bom srečal nove prijatelje, ampak ob misli na dolge ure vožnje v avtobusu, me je zvilo v želodcu. Prišel je dan, ko smo se zbrali pred šolo. Komaj smo se rešili iz objemov žalostnih očkov in mamic, ki so počasi prišli do spoznanja, da njihovi otroci odraščajo in daje že čas, ko že tudi sami lahko malo pokukajo v svet. Kmalu smo spoznali, da »iti v svet« ni malenkost, saj je bilo v avtobusu vroče kot v peklu, vrage pa sva nadomeščala Grega s kitaro in jaz s svojim lepim glasom. Ker nismo vedeli, kam bi z dolgčasom, mo mahali šoferjem tovornjakov, ki so nam v odgovor prijazno žmrkali z lučmi. Prva postaja je bila v Čatežu. Vsi trdi od vožnje smo pohiteli v motel in si pogasili žejo. Malo smo posedeli in že smo odbrzeli dalje. Naslednja postaja je bila Slunj, kjer smo poleg žeje potešili tudi lakoto. Malicali smo v nekem parku, kjer smo dobesedno okupirali dve klopci. Ko smo tako odpravili vse težave, smo se odpeljali dalje proti Drvarju. V Titov Drvar smo prispeli zvečer okrog osmih. Poiskali smo šolo in vmes seveda obvezno zašli. Ko se je vse uredilo, smo s prijatelji domačini odšli na svoje začasne domove in se izdatno podprli z dobro bosansko hrano, nato pa se zavalili na postelje in spali kot polhi vse do jutra. V Titovem Drvarju smo preživeli dva čudovita dneva, polna dogodivščin. Kar prehitro je prišel petek, dan odhoda. Zjutraj smo se ob osmih zbrali pri športnem centru. Seveda se je odhod zavlekel, saj smo čakali še na Vesno, ki je ni in ni bilo. Midva z Gregom sva ta čas imenitno preživljala. Andrej je propagiral neke tablete proti bruhanju, češ kako so dobre in sploh . . . Ko je Vesna končno le prišla, smo se poslovili in odpeljali proti Sloveniji. Spotoma smo se ustavili še na Oštrelju, kjer smo videli Titov vlak. Pot nas je nato vodila na Kozaro, kjer smo takoj zatem, ko smo poskakali iz avtobusa, planili v majhno trgovinico z razglednicami. Nato smo si ogledali še spomenik žrtvam vojne na Kozari in spominski muzej. Potem je bil že čas, da nadaljujemo pot. Odpeljali smo se v Jasenovac, kjer smo videli film. Zelo nas je pretresel. Ogledali smo si tudi muzej in nazadnje še spomenik, nakar smo se vrnili v avtobus. Vozili smo se in vozili, v Čatežu pa smo se morali ustaviti, ker nam je manjkalo goriva. Nesreča je hotela, da so tam ravnokar polnili podzemne rezervoarje in smo morali počakati. No, to je bila zadnja težava, ki smo jo morali premostiti in do Titovega Velenje smo prišli brez problemov. Padli smo v objeme staršev, ki so bili že v skrbeh za nas. Tako se je končalo to krasno potovanje. Hja, hja na svetu so ljudje, ki ne marajo potovanj, ampak jaz mislim, da nisem eden izmed njih. — Recite, pa grem jutri spet v Titov Drvar. Hriberšek Darko 7. razred Osn. šola Gustav Šilih Bilo nam je lepo Bila sem na prvem srečanju osnovnih šol iz mest, ki nosijo Titovo ime. Več dni sem bivala v Titovem Drvarju. Stanovala sem pri prijateljici Tatjani. Bilo je čudovito! Preživela sem nekaj lepih uric v sprehodih in ogledih tega mesta. Ogledali smo si pečino, v kateri je bival tovariš Tito v času napada na Drvar in položili venec pred spomenik padlih borcev. V spominskem parku smo si ogledali zvon, katerega zvonjenje je bilo najdaljše 25. maja 1944 ... Tu je bil tudi tank, ki ga je rešila Milka Bosnič in postala narodni heroj. Med znamenitostmi parka so tudi ostanki jadralnega letala iz časa vojne. Pretresel me je napis: »O, Drvaru, triput si gorio, al se nisi Švabi pokorio.« V prostem času sem si s Tatjano in nekaterimi sošolci iz Titovega Velenja ogledala izložbe trgovin. Skupaj smo se zabavali v kinu, zaigrali biljard in se pomerili v kegljanju. Večkrat pa smo se ustavili pred kioski s sladoledi in si kupili velike kepe sladoleda. Uživali smo tudi na disku večeru. Čas je hitro minil, posloviti sem se morala od Tatjane in njenih ter se vrniti v svoje mesto. Odhajala sem bogatejša za nekaj nepozabnih doživetij in Čudovitih prijateljev. Moja Sanja Učenci naše šole smo bili izbrani za pot v Titov Drvar. Ker sem bila med njimi tudi jaz, sem bila zelo vesela. Ko smo v torek prispeli pred drvarsko šolo, sem tam spoznala svojo novo prijateljico. Ime ji je bilo Sanja. Takoj sem jo vzljubila. Ko sva prišli v njihovo hišo, sva odšli v jedilnico in tam sem spoznala njene starše. Njihova družina me je takoj vzljubila. Sanja je srednje velika deklica. Iz obraza ji sijejo prijazne rjave oči. Glavo ji obkrožajo gosti kostanjevi lasje. Ves čas se prijazno smeje. Vedno je bila urejena. Sanja me je seznanila s svojimi prijateljicami in takoj so postale tudi moje prijateljice. V četrtek, ob 16. urim smo imeli kulturno prireditev. Nastopili smo tudi mi. Po nastopu sem šla k Sanji. Rekla mi je, da ji je najbolj ugajal prav naš nastop. Bila sem vesela, ker nisem osramotila Sanje. Petek se je kar prehitro približal in morali smo se posloviti. Sanji sem obljubila, da bova vedno ostali dobri prijateljici. Izmenjali sva si naslove in že med vožnjo domov sem ji napisala prvo kartico. Ko je naš avtobus zapuščal Titov Drvar, smo dolgo mahali v slovo svojim prijateljem. Med njimi je bila tudi moja Sanja. Kako čudovito je imeti prijatelje po vsej naši domovini! Marija Skejič, 3. b OŠ Gustava Šiliha Zdravstveni center Velenje Občni zbor društva medicinskih sester Pod oboki polstoletnih zidov smo se zbrale v Topolšici medicinske sestre na rednem občnem zboru. Na steni sta se nam prijazno smehljala zvonček in tro-bentica v pozdrav pomladi, v pozdrav mladosti in delu, ki smo si ga izbrale. Po izvolitvi delovnega predsedstva in potrditvi dnevnega reda, je poročilo o delu društva podala predsednica Stanka Holešek: društvo medicinskih sester je v preteklem obdobju delovalo v okviru smernic, ki jih je sprejelo na zadnji programski seji in v skladu - smernicami Zveze društev medicinskih sester Slovenije. Čas v katerem živimo je poln novih dosežkov in dognanj s katerimi se soočamo pri svojem delu. Ujeti korak z njim, pomeni nenehno izpopolnjevanje v teoretičnem in praktičnem znanju, ki nam ga je dala šola in delo. Razpete med delom, družino in društveno dejavnostjo se zavedamo, da bomo samo z znanjem lahko izboljšale svoj in zavarovančev položaj. Zaradi tega si je društvo ves čas prizadevalo in dajalo poudarek strokovnemu izpopolnjevanju članic z organiziranjem strokovnih predavanj in pošiljanj ;m članic na seminarje. V okviru stabilizacijskega programa smo se udeleževale predavanj sosednjih društev. Tako smo se v aprilu mesecu udeležile predavanja o: PROCESU ZDRAVSTVENE NEGE v Slovenj Gradcu. Strokovno študijo na to temo je pripravila in podala Majda Šlajmer-Japelj. Svetovni dan zdravja, katerega moto je bil lani ZDRAVA MLADINA NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO je društvo obeležilo skupaj z vsemi delavci zdravstvenega centra. V maju mesecu smo gostili pnev-moftiziološko sekcijo, ki je organizirala svoje srečanje ob jubilejnem praznovanju 65 obletnici dispanzerja za pljučne bolezni Celje in 60 letnici bolnišnice Topošica. Sekcija medicinskih sester babic je izbrala naš kraj za enodnevni seminar. V smislu: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU, smo se udeležile športnepu srečanja zdravstvenih de- lavcev Štajerske v Rogaški Slatini. Udeležba je bila skromna, doseženi rezultati naših udeležencev pa toliko boljši. Mnoge naše članice redno sodelujejo pri delu SLO, RK, in pri zdravstveni vzgoji prebivalstva. Zveza zdravstvenih delacev Jugoslavije organizira vsako leto dvodnevni seminar iz področja SLO. Minulo leto je to bilo na Sutjeski, vendar se zaradi gmotnih težav tega nismo udeležile. V strokovne namene smo si ogledale zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani, poslušale predavanje dr. Šegota na temo PRVA POMOČ NA TERENU IN V BOLNIŠNICI, se udeležile predavanja v domu SLO na temo: jedrska, biološka in kemična napadalna .sredstva ter njih zaščita, s poslušanjem predavanja iz farmakologije, smo začrtani program uresničile. Zatem smo prisluhnile poročilu blagajnika, nadzornega odbora in po razrešnici dosedanjemu odboru in prešle na volitve. Nova predsednica društva Tatjana Krašovec je podala smernice za nadaljno delo in izpostavila naloge za izboljšanje statusa medicinske sestre. V diskusiji smo slišale naslednje kritične pripombe in predloge: Dosedanji sistem izobraževanja je pomanjkljiv. Ta zaradi preširoke šolske mreže in lokalnih interesov občin daje na V. stopnji preveč kadrov. Na drugi strani pa ne omogoča pridobitev tako potrebne visoke izobrazbe. Izpostavljen je bil ekonomski in socialni položaj zdravstvenih delavcev. Sestre smo odločno proti birokraciji, ki nam jemlje nemalo delovnega časa namesto, da bi se ukvarjale z bolnikom. Kamen spotike je tudi participacija, ki bi jo zagotovo lahko rešila preko drugih oblik financiranja zdravstva. Naše nezadovoljstvo je v članku, ki ga v celoti navajam ponazorila sestra Kristina Rozman. Veliko časa je že, odkar smo se odločile za ta lep, human poklic in Vončale medicinsko šolo. Kako lepo, delo z bolnikom, nega bolnika, včasih samo topla beseda in prijazen na- smeh, pa veliko zadovoljstvo tebi, bolniku pa vse. Danes so to samo še lepi spomini in velika želja, da bi to delo lahko še opravljale. Mar je res napak, da si želimo več časa posvetiti tistim, ki prihajajo k nam po pomoč, naj bodo to poškodbe, bolezni ali le trenutna stiska. Nekaj besed ali morda samo nasvet bi marsikdaj zadostovalo. Zal danes tega ne utegnemo, vse preveč smo okupirani s papirjem, številkami, kvadrati, križci in denarjem. Toliko se je spremenilo in upam, da ne bo odveč, če pogledamo, kakšno je sedaj naše delo. Piave uniforme z belim predpasnikom so se spremenile v pisarniške halje z dvema velikima žepoma. Pa mislite, da jih ne rabimo? Se kako prav nam pridejo! Pogrešamo le gornji žep, ko je treba na brzino poiskati ku-li, da bolnik ne bi predolgo čakal, ko mu napišemo račun. Takole si predstavljam: desni žep je poln kulijev svinčnikov in, ker je vsak zmotljiv tudi radirko. V levem žepu je velika, črna denarnica za kasi-ranje participacije in samoplačnikov. Pisanja je veliko, kvadratki, šifre, številke, kaj pa bolnik? Zanj je ostalo le malo časa! Ja, skoraj nemogoče je: prevez da imate, mar ne vidite, da pišem, pa še injekcijo! Ta je pa dobra, bolniki so postali skoraj nemogoči, kaj vse zahtevajo od nas! In že zazvoni telefon: »Vpisati bi se želeli,« vprašam. »Samo trenutek«, vzamem zvezek in pišem. »Prosim vi počakajte, še blok vam napišem,« poberem denar, ne utegnem ga poslušati, ko mi razlaga, da ga boli glava. Tudi mene si mislim, saj mi manjka nekaj denarja, nekdo mi ni plačal. In zopet telefon. »Kako ste rekli, dopoldan da ne morete priti, samo trenutek«, vzamem knjigo in listam: januar je zaseden, februar poln, marca se ne da, »v aprilu je še prosto«. »Ja, kaj si pa vi mislite, ali ste znoreli, v časopis vas bom dala«, se sliši na drugi strani telefona. Odložim slušalko, obrenem se po ambulanti in naenkrat ne vem, kaj bi. »Vi še vedno čakale na prevez, takoj bom!« Ko je končno malo časa na brzino previ-jem, saj se že pri vratih oglašajo drugi. »Sedaj bi pa lahko že mene poklicali, v službo se mu mudi«. »Naslednji prosim« in tako se ponavlja: denar, blok, telefon, dnevna, tedenska, mesečna evidenca, šifre, prvi in veliko ponovnih pregledov. Bolnik pride do zdravnika ter mu razlaga svoje težave, kje naj bi jih, nikjer ni časa zanj! Delovno organizacijo ne zanima — ne bodo se ukvarjali še z njegovimi problemi. Socialna ne more, težave pa so lahko velike, včasih takšne, da se resnično moraš nekam zateči. »Da, k zdravniku poj-dem, hudo mi je in slabo se počutim, poslušal me bo!« Bolnik razlaga, razlaga, zdravnik pa lista po rumeni knjigi in išče in išče ... »Aha, jo že imam, tu je ta šifra!« »Kaj ste rekli, tovariš doktor?« »Nič, nič, kar povejte dalje«. In bolnik začne znova, dobi recept, gremo dalje! Vpisanih je 80 bolnikov z majhnimi in velikimi težavami. Kako obdelati vse, le kako naj bodo vsi zadovoljni? Pogledati je treba vse, vse šifrirati in šifre so pomembne. In, ko smo vse pošifrirali, dešifrirali, preši-frirali, prešteli in odšteli, smo na koncu zadovoljni. Številke se ujemajo po dolgem in počes. »Krasno«, se oddahnemo,« ne bo nam treba še enkrat pisati ali popravljati«. Bolnik je odšel. Kam se bo zatekel? Kozarec vina, kako prija, še drugi in tretji. »Pa saj ni tako hudo«, si misli in toliko časa hodi na kozarček, da pozabi na težave. Tako lepo mu je, zakaj ne bi zvrnil še enega? Šele sedaj se oglasi delovna organizacija — »Takšen ne more več delati!« Problemi postajajo vse večji, šifer je čedalje več. Šifre in številke in kje smo ljudje? Vprašujemo se, kaj si mislijo tisti, ki so nam naložili na mizo kup papirjev, svinčnikov in kaj si mislijo bolniki, ko nas gledajo pri pisanju, računanju in kasiranju? Le kaj naj si mislijo, mi pa pišemo dalje 01002, 02003, 91100 itd. in čedalje več je 420, 300, 303. NOVI ------------------r ■ OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA VELENJE organizira akcijo zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, pohištva in tekstilnih odpadkov v ČETRTEK, 29. maja Svežnje oddajte c^o 17. ure pred vhodna vrata ali pa jih prinesite na zbirna mesta pred vašo najbližjo osnovno šolo. Zbirna mesta za krajevno skupnost Lei breg pa so: na Foitovi 2, na parkirnem prostoru pred občino in na Kidričevi 7 v Titovem Velenju. Občinska organizacija RK Velenje KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA VIZ VELENJE TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATOV LETONJE, ŠMARTNO OB PAKI 117 objavlja prosta dela in naloge: — SNAŽILKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in rokom za začetek dela 1. 8. 1986. Pogoji: dokončanih osem razredov osnovne šole. — KUHARICE, za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu od 1. 9. 1986 dalje) Pogoji: poklicna gostinska šola KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA VIZ VELENJE TOZD OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE,KIDRIČEVA 19, TITOVO VELENJE objavlja prosta dela in naloge: — SNAŽILKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in rokom za začetek dela 1. 9. 1986. Pogoji: dokončanih osem razredov osnovne šole. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov šole, kamor se prijavljajo v roku 8 dni. O izbiri bodo prijavljeni obveščeni najkasneje v roku 15 dni po izteku časa, ki je določen za prijavo. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE Na podlagi sklepa zbora uporabniko Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Vlenje ter v skladu s pravilnikom o pogojih za prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, katerih imetnica pravice uporabe in razpolaganja je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Vlenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 5/84) razpisuje Javno dražbo za prodajo individualne stanovanjske hiše Tovarniška cesta 1, Šoštanj s prizidkom ter funkcionalnim zemljiščem v izmeri 425 m' Stanovanjska hiša stoji na zemljišču, pare. št. 767 k. o. Šoštanj. Objekt je prazen. Izklicna cena za stanovanjsko hišo s prizidkom znaša 2,482.470 din. Varščina znaša 10 % od izklicne cene ter jo morajo ponudniki poravnati na račun št. 52800-662-333007 pri SDK Velenje najkasneje do 9. junija 1986. Potrdilo (kopijo) o plačani varščini morajo ponudniki poslati skupaj s pismeno izjavo, da sprejemajo vse razpisne pogoje v zaprti kuverti na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje, Šaleška 19/a, Titovo Velenje, z oznako »Javna dražba za prodajo stanovanjske hiše« najkasneje do 9. junija 1986. Ponudbe, v kateri ne bo priloženo dokazilo o vplačani varščini ter izjave o sprejetju razpisnih pogojev, komisija ne bo obravnavala. Uspeli ponudnik je dolžan poravnati tudi stroške priprave ter objave razpisa, stroške prometnega davka ter zemljiškoknjižnega prepisa. Razpisna komisija bo obvestila ponudnike o izbiri najugodnejšega ponudnika najkasneje do 14. junija 1986. Neuspelim ponudnikom se bo varščina vrnila v roku 3 dni po izvedbi dražbe. Uspeli ponudnik mora podpisati ustrezno pogodbo v roku 3 dni po prejemu obvestila, sicer se smatra, da je od ponudbe odstopil ter mu zapade varščina v korist Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje. Vse informacije v zvezi z javno dražbo lahko dobijo interesenti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Velenje, Šaleška 19/a, Titovo Velenje oziroma po telefonu št. 855-472, 854-814, ali 856-433. 29. maj 1986_★ Titovo Velenje__ŠPORT _I"I3S C3S * stran 9 Rok, Vid, Leon in Andrej v Andih Mlada Feletova vse več v igri REZULTATI: pionirji 60 m: Boštjan Meh (W) 8,2, Aleš Mežnar (AA) 8,4, Aleš Poljanšek (BM) 8,6; 300 m: Grega Seme (W) 42,6, Aljoša Klokolj 43,0, Igor Fenko (KDK) 44,1 ; 100 m: Marko Naraločnik (W) 12,0, Matjaž Knez (MPT) 12,2, Matjaž Vrhovnik (GS) 12,5; 400 m: Grega Svetlica (BM) 56,0, Danilo Rener (AA) 58,2, Peter Verblač (MPT) 59.4; 1000 m: Jože Gorjup (GŠ) 2:44,4, Stane Pod-pečan (W) 2:26,1, Gašper Suhadol-nik (BM) 2:46,3; višina: Dejan Toča-kovič (W) 170, Dejan Herman (BM) 170, Roman Kavšak (KDK) 160; krogla: Valentin Pisanec (MPT) 11,91, Peter Hodournik (W) 10,78, Fredi Krejan (GŠ) 10,45; daljava: Boštjan Krajnc (BM) 5,96, Zoran Kvartič (MPT) 5,80, Andrej Skaza (W) 5,72; kros — 4. r: Aleš Škoberne (W), Pe- ter Kolenc (VVJ, Grega Zaveršnik (BM), kros — 3. r: Mustafa Dragano-vič (BM), Stanko Kanduti (MPT), Simon Lesjak (BR); 4 x 100 m: (BM) — Jelen, Svitlica, Ivnik, Krajnc 46,5, (W) — Točakovič, Krajnc, Naraločnik, Skaza 48,7, (AA) — Drame, Re-her, Jelen, Katič 49,0; REZULTATI: pionirke — 300 m: Simona Borovnik (VV) 47,8, Irena Skrbinek (BR) 48,5, Valentina Josič (BM) 49,5; 60 m: Melita Rant (BM) 8,4, Alenka Volf (GŠ) 8,6, Frančiška Hudej (BL) 8,7; 100 m: Katarina Rednak (KDK) 13,4, Janja Košica (GŠ) 13,5, Zlatka Pantner (W) 13,7; daljava: Jasmina Glamuzina (MPT) 4,62, Katja Juvan (W) 4,33, Mateja Jelen (AA) 4,19; višina: Mojca Kos (W) 150, Katja Plešej (AA) 145, Špela Jeromel (MPT) 135; 400 m: Bojana Meško (W) 1:05,6, Nina Verzolak (AA) 1:06,0, Mojca Verdnik (BM) 1:08,8; krogla: Ksenja Plešnik (KDK) 9,82, Nataša Kasesnik (AA) 9,44, Branka Volk (BM) 9,30; kros -4. r: Simona Vidmar (BM), Tatjana Cevzar (W), Petra Slemešek (VV); kros — 3.r: Ivana Markovič (BM), Ti- Vse več priložnosti za mlade Glede na to, da so si domače igralke že pred tem srečanjem zagotovile obstanek v ligi, kar je bil njihov letošnji poglavitni cilj, so proti igralkam Cakovca lahko zaigrale povsem brezskrbno. S tem pa so dobile več priložnosti za igro mlade neizkušene roko-metašice. Igraje bila v prvem delu veliko boljša kot v drugem. V zadnjih 10 minutah so se gostje kar dvakrat približale Velenjčankam na gol razlike. vendar izenačiti kljub temu niso uspele. Tudi za njih srečanje ni bilo pomembno, morebitna točka ali dve jih namreč ne bi rešili izpada. Zadetke za Velenje so dosegle: Kri-čej 8, Kortnik in Felle po 4, Es, Golič 3, Zidar 2, Hrast 1. V zadnjem kolu letošnjega prvenstva se bodo rokometašice Velenja v gosteh sestale z ekipo Minela. (vos) na Steinbacher (W), Jolanda Ste-blovnik (GŠ); 600 m: Natalija Mraz (BM) 1:42,8, Marjana Glavnik (KDK) 1:49.5, Nataša Raner (VV) 1:52,3: 4 x 100 m: (VV) Rogič, Pant- ner, Brišnik, Kos 54,6, (MPT) — Oven, Glamuzina, Srt, Tajnik 55,6, (KDK) — Zager, Juvan, Čelofiga, Rednak 56,0; Poligoni: 1. VV, 2. A A, 3. MPT V soboto so odšli na poldrugi mesec dolgo pot štirje velenjski alpinisti. Brata Rok (vodja odprave) in Vid Preložnik, Andrej Govedič in Leon Verdnik, vsi člani Šaleškega alpinističnega odseka, so prek ljubljanskega letališča poleteli do Lime, od tam pa medtem že nadaljevali pot v Perujske Ande. »Januarja smo se dogovorili, da bi se odpravili v Ande. Hitro smo začeli zsbirati denar, saj takšna odprava seveda ni poceni. Precej denarja smo prispevali sami, rad bi pa se zahvalil tudi Rudniku lignita Velenje, Gore- nju, Cinkarni Celje, Občinskemu štabu Teritorialne obrambe občine Velenje, Planinskima društvoma Velenje in Šoštanj, Zvezi telesno-kulturnih organizacij občine Velenje, občinski zdravstveni skupnosti in Smučarskemu klubu Velenje in sploh vsem, ki so nam omogočili, da bomo lahko odšli na to zanimivo pot,« je povedal Rok, ko nas je pred odhodom obiskal v uredništvu. Obljubil je, da si bodo skrbno zapisovali vse, kar bodo doživeli in tudi pridno fotografirali. Vse to pa objavili v našem tedniku do prihodu. (VOS) Najlepše Otroška brezskrbnost se je v soboto v občini Velenje preselila na igrišče ob jezeru. Več tisoč mladih je tudi letošnji dan mladosti proslavilo s šesto pionirsko olimpijado, tekmvanjem, ki je sklepna prireditev vseh tekmovanj v različnih panogah v tem šolskem letu. Njihova olimpija-da pa vsako leto izveni v sporočilu, da bodo ostali zvesti poti tovariša Tita. Začetek je kot v pravi olimpi-jadi. Športniki vseh devetih osnovnih šol občine slovesno prikorakajo mimo gledalcev na zeleno površino, in ko so vsi zbrani, svoje poglede usmerjajo v nebo. Tako je bilo tudi v soboto. Iznenada se je visoko nad njimi pojavilo letalo Ptujskega aero kluba. In med tem ko so štirje ptujski padalci čakali na ugoden trenutek, da bodo izskočili, je nizko nad igriščem poletavalo letalo velenjskega aero kluba, v njem pa je bil Marko Leskovšek, ki je mladim pokazal, da je res pravi mojster svojega poklica. Kmalu je na stadionu završalo, mnogi so zaploskali, kajti v zraku so se pojavile štiri živo pisane kupole, bile so vse večje in spretni padalci so pristali na zeleni površini med tekmovalci. Eden med njih je prinesel olimpijsko baklo, mladi so jo ponesli pred tribuno, tam je spregovoril predsednik ZTKO Velenje Marjan Klepec, odličen športnik Boštjan Krajnc, učenec osnovne šole bratov Mravljakov, je v imenu vseh tekmovalcev obljubil, da bo vse preveval športni duh, Darko Jamnikar je to zaobljubo izrekel v imenu sodnikov. Pionirji so nato ponesli olimpijsko zastavo z doživetje devetimi krogi — kolikor je osnovnih šol v občini — na drugo stran igrišča, kjer jo je ob zvokih pionirske himne Tanja Šalamon, mentorica najboljšega šolskega športnega društva na osnovni šoli Veljka Vlahoviča dvignila na drog. Predstavniki pionirjev vseh šol so ponesli cvetje k Titovemu spomeniku v središču mesta, se poklonili spominu velikega učitelja, Marjan Klepec je slovesno otvoril in začel igre. Po dobrih dveh urah so tekmovalci lahko presodili koliko so pridobili v iztekajočem se šolskem letu. Pionirke in pionirji prvih in drugih razredov so preizkusili svojo spretnost v štafetnih igrah, pionirke in pionirji tretjih in četrtih razredov so tekli v krosu, petih razredov na 60 m, šestih na tristo metrov, sedmih in osmih pa na 100, 400 1000, 4 x 100 m, daljavi, višini in krogli — pionirji; ter sto, štiristo, šeststo, 4 x 100 m, daljavi, višini in krogli — pionirke. Na letošnji pionirski olimpija-di prvič niso ocenjevali najboljše ekipe tako kot je tudi ne na pravih olimpijskih igrah. Po dobrih dveh urah ob bučnem navijanju sovrstnikov na tribunah, je blizu 500 tekmovalcev sklenilo tekmovanje. Nekateri so dosegli odlične rezultate, najboljši prejeli medalje, drugi so ostali brez njih. Pa vendar zaradi tega niso bili slabe volje. Vsi ne moremo biti prvi, vedo. Vsi pa so prispevali delček tako tisti na atletski stezi, ali zeleni površini kot njihovi sošolci, ki so zanje navijali, k praznovanju dneva mladosti, najlepšega dne v mesecu maju. (VOS) J KdoR {f£foe J Blagovnica Gorica k Titovo Velenje J B V Blagovnici Gorica vam na oddelku V kozmetike nudimo veliko izbiro koz- metike in parfumov, ki Po ugodnih cenah vam nudimo veliko B izbiro krem in olja za sončenje. j^MERX ^POTROŠNIK Šele v drugem polčasu Prvenstveno srečanje med domačim Rudarjem in Ljubljansko Ilirijo je bilo v prvem polčasu zelo slabo, saj so se gostje v glavnem branili. Očitno je bil njihov cilj osvojiti točko. Domači igralci so sicer nenehno napadali, vendar so bili ti napadi neučinkoviti, hkrati pa so zelo grešili pri medsebojnih podajah. Za nameček pa so igrali tudi zelo živčno in samo neodločnemu sodniku Žunjiču iz Kranja se lahko zahvalijo, da ob Ceriču še kakšen igralec ni dobil rumenega kartona. Domači igralci so povedli v 69. minuti iz enajst-metrovke — strelec je bil Elkroj še vedno vodi V drugi slovenski ligi je še vedno vodstvu mozirski Elkroj. V nedeljo so Mozirjani z 2:0 premagali Nafto iz Lendave z zadetkoma Hrena in Boži-čeviča. Po 20. kolu imajo 30 točk, enakokot njihov tekmec za prvo mesto Pa^z^p iz Slovenj Gradca, vendar inia enajsterica Elkroja tekmo manj. Igralci Šmartnega ob Paki pa so z 19 točkami na šestem mestu. V nedeljo so gostovali v Brežicah in z domačimi igralci igrali neodločeno 2:2. strelec za Šmartno je bil Kolenc, ki je že v prvem polčasu povedel svoje moštvo z 2:0, toda gostitelji so v nadaljevanju izenačili. Čelič, drugi zadetek pa je nekaj minut za tem dosegel Salija. V naslednjem kolu se bodo igralci Rudarja sestali v gosteh s Slovanom. (vos) Zadnjih petnajst sekund srečanja med Šoštanjem in Inlesom je bilo zelo razburljivih. Eden izmed gostujočih navijačev je celo vdrl na igrišče, ker ni bil zadovoljen s sojenjem. Pa tudi sicer se je peščica gostujočih gledalcev, ki pa je po nvijanju prekašala domače, obnašala zelo nešportno. (vos) Košarka: Mladinci šoštanjske Elektre so si v letošnjem letu zastavili visoke cilje. Želijo si namreč uvrstitev med tri najboljše v Sloveniji, ali pa uvrstitev v polfinale državnega prvenstva. Cilji so glede na delovne navade, nadarjenost, izkušnje in višino igralcev vsekakor dosegljivi. Sedanja ekipa je pričela trenirati pod vodstvom trenerja Janka Bukoviča pred štirimi leti. Od vsega začetka so v ekipi kapetan Janič, Dumbuya, Rotovnik in Se-všek. Kasneje so se jim priključili Kitak, Lipnik, Pečovnik, Brešar in Ocepek, v zadnjem letu pa še Plešej, Mrzel in Vovk. Še dosedanji uspehi. Leta 1983 so bili med pionirji tretji v Sloveniji, leto kasneje četrti med kadeti, v zadnji sezoni pa so bili pri mladincih 5. do 8. v republiki. Vsi ti igralci so s pomočjo Breznika igrali tudi za člansko ekipo Elektre in osvojili 4. mesto v 2. republiški ligi. Igralci upajo, da jim športna sreča ne bo obrnila hrbta in da bodo dosegli želene cilje. Pogoje za delo in trening nedvomno imajo, na njih samih pa je, da dokažejo svojo vrednost in obenem potrdijo, da je imelo vodstvo Elektre prav, ko je vse stavilo na njih. Kotalkanje za mlade in manj mlade Kotalkarsko drsalni klub Velenje vabi vse, ki jih veseli kotalkanje, da se udeležijo rekreacije na kotalkah, ki jo organizirajo vsako sredo, petek in soboto od 20. do 21.30. Ob spodbudni glasbi boste na kotalkališču, ki leži v prijetnem okolju lepo, zanimivo pa tudi koristno preživeli kakšno urico prostega časa. Torej pridite, člani kotalkarskega kluba pravijo: Pozimi drsanje — poleti kotalkanje. Stojijo: Trener Janko Bukovič, Branko Kitak (visok 197 cm in rojen leta 1968), Peter Rotovnik (196, 1968). Boris Plešej (199, 1968), Janko Ocepek (204, 1969 — prestopil k Smelt Olimpiji), Andrej Pečovnik (198, 1968); čepijo: Bojan Brešar (193, 1969), Matjaž Vovk (192, 1970), Andrej Janič (192, 1968), Bojan Lipnik (185, 1968), Janez Sevšek (185, 1968), Marko Mrzel (187, 1970) in Aleksander Dumbuya (185, 1968). Povprečna starost ekipe je 17 let, povprečna višina pa 193 cm. Razplèt v slovenski rokometni ligi v zadnjih kolih letošnjega prvenstva je nanesel, da tudi tokometaši Šoštanja krojijo vrh lestvice. V dveh kolih zapored se bodo sestali z obema kandidatoma za prvo mesto Inlesom in Astra Jadranom. V 20. kolu so v soboto v Rdeči dvorani igrali neodločeno 27:27 z rokometaši iz Ribnice, ki imajo tako nekoliko manjše možnosti za osvojitev naslova republiškega prvaka, kot trenutno vodeča Astra Jadran. Ta ekipa pa bo gostovala v Rdeči 1 dvorani v soboto. Tudi proti Inlesu Soštanjčani niso igrali tako kot so od njih pričakovali gledalci. Očitno je ekipa nekaj časa v krizi. Kljub temu pa so imeli možno- sti za zmago. Po izenačenem prvem polčasu, ko sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, so domači igralci v nadaljevanju zaigrali podjetneje in povedli celo s tremi zadetki prednosti. Toda v zadnjih 10 minutah so gostje povedli 2 krat z zadetkom prednosti, zelo razburljivi pa so bili zadnji trenutki srečanja. [)ot,r0 minuto pred koncem so pri rezultatu 27:27 igralci Šoštanja krenili v napad, vendar sta jim sodnika 15 sekund pred koncem odvzela žogo, ker sta menila, da so igrali premalo napadalno. Vendar pa je bilo to premalo časa, da bi gostje osvojili še drugo nadvse pomembno točko. Zadetke za Šoštanj so dosegli: Voglar 10, Djurič 6, Vrečar 5, Medved in Ramšak po 3. (vos) Voglar je bil najboljši strelec v domači vrsti 10 stran * PSS CBS _ __RAZPISI, OBJAVE ______ Titovo Velenje * 29. maj 1986 VEKOS — tozd Komunalna oskrba obvešča vse uporabnike cest, da bo zaradi obnove cestišča od 2. junija do predvidoma 18. junija 1986 za ves promet zaprta Cesta na jezero. Obvoz bo urejen in posebej označen. Prosimo, da se ravnate po novi prometni signalizaciji. gorenje sestavljena organizacija združenega dela, o. o. Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DSSS Gorenje Procesna oprema oglaša prosta dela in naloge: 1. VODJA ODDELKA APRIKATIVNE PROGRAMSKE OPREME 2. VODJA ELEKTRO PROJEKTIVE 3. VIŠJI PRODAJNI INŽENIR - RAZISKOVALEC 4 PRODAJNI INŽENIR 5. SAMOSTOJNI REFERENT PRODAJE 6 SAMOSTOJNI SKRBNIK INVENTIVNE DEJAVNOSTI Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod i : — visokošolska izobrazba — 5 let delovnih izkušenj na področju programske opreme — aktivno znanje vsaj 1 tujega jezika pod 2: — visokošolska izobrazba ali višješolska izobrazba elektro smeri in opravljen strokovni izpit — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj — aktivno znanje I tujega jezika pod 3: — visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri — 2 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj — aktivno znanje 1 tujega jezika pod 4: — višješolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — aktivno znanje 1 tujega jezika pod 5 : — višješolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj pod 6: — višješolska ali srednja izobrazba tehnične smeri — 2 leti oz. 4 leta ustreznih delovnih izkušenj Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas, s poskusnim delom po pravilniku o delovnih razmerjih. Komisija za delovna razmerja DO NOTRANJA OPREMA TOZD Gradbeni elementi oglaša prosta dela in naloge: 7. IZDELOVALEC ŠABLON ZA SITOTISK Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 7: — tehnični risar, grafik ali oblikovalec (IV. stopnja) — 6 mesecev delovnih izkušenj Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati za vsa navedena dela in naloge (od 1—7) naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD, DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bomo kandidate obvestili v 45 dneh po poteku roka za prijavo. Ali bo moja dolina umrla? Sedim za mizo in razmišljam. Pred mano skleda z jabolki. Lepimi, velikimi, sočnimi in zdravimi... vendar — so res zdrava? Že ob cvetenju so drevesa poškropili, pobili so gosenice, s tem pa uničili ogromno ptičev, ki se hranijo z njimi. Velike količine škropiva so padle na tla, na travo. Čez nekaj časa so travo popasle krave, strupi z njo so se kopičili v organizmih, nekaj jih je prišlo celo v mleko, ki so ga posesala teleta, ali pa so ga prodali v trgovine. Sicer so mleko pasterizirali, a večina strupov je iz njega prešla v človeka, kjer lahko povzroči različna obolenja. Prav posebno slabo tako mleko vpliva na dojenčke in bolnike. Del strupov je dež spral v zemljo, v potoke in reke. Živali, ki so pile vodo so obolele, mnoge so počasi in v mukah poginile. Sploh pa postajajo reke rezervoarji odpadkov in kemičnih odplak. V reki Paki je življenje zamrlo tam, kjer se vanjo izlivajo strupi iz tovarne usnja Šoštanj. Tudi Plevelovo jezero, sicer lepo in sinje modro, je brez življenja. Kotanjo, nastalo ob ugreza-nju zemlje ob izkopavanju lignita, je zalila voda, termoelektrarne pa so jezero uporabile za odlaganje neuporabnega, strupenega pepela, zaradi katerega je voda postala alkalna in življenje v njej je nemogoče. Z vodno paro in dimom se iz elek- trarniških dimnikov vsak dan dvigne 180 ton pepela in drugih ostankov izgorelega lignita. Zaradi zastrupljenega ozračja hirajo in umirajo vse smreke v Šaleški dolini. Že tako nekoliko slab zrak bo postal še slabši, bogati gozdovi, polni divjadi in življenja se bodo pričeli redčiti in umirati. S tem, da smo zgradili visoke dimnike odložimo odpadke izven Velenja, a njihovo vprašanje s tem ni rešeno. Celotna dolina se pogreza in ljudje ostajajo brez domov in orne zemlje, ki jo zagrne voda. V tako nastalo jezero pripeljejo ljudje vse, kar ne potrebujejo več, vlivajo vanj olja in strupe, ki izpodrivajo življenje. Nekdaj zeleno in pro- sojno jezero postaja rjava in motna mlakuža. Zakaj je temu tako? Je vzrok dejanjem proti naravi neznanje, je ljudi zaslepil denar, ali so vzroki kje drugje? Se ljudje sploh zavedajo, da nas takšno ravnanje vodi v smrt? Rad stopim na Jakca, grem v Šem-bric in uživam v naravi. Navezan sem na svoj kraj, a ne vem, kako dolgo bo življenje v njem sploh še mogoče ... Ne stojmo kakor lutke, ampak se zavejmo, da smoljudje. Napravimo korak, ki bo rešil doli- Rok Poles, 6. a, dopisniški krožek COS Veljko Vlahovič Titovo Velenje Center srednjih šol TITOVO VELENJE neom.sol.odgovornost CENTER SREDNJIH ŠOL, n. sol. o. Titovo Velenje Svet delovne organizacije Center srednjih šol razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Za direktorja delovne organizacije je lahko imenovan kandidat, ki poleg z zakonom določenili splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje posebne pogoje: — da izpolnjuje pogoje za učitelja srednje šole, — ima 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu in — da predloži program dela. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Nastop dela je možen takoj oz. po dogovoru. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Center srednjih šol, Trg Mladosti 3, Titovo Velenje, z oznako »za razpisno komisijo«. O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Srečno! EKO Elektrokovinarska oprema Titovo Velenje Delovna skupnost skupnih služb Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge — STANDARDIZIRANJE IN TIPIZIRANJE Kandidat za zasedbo navedenih del in nalog mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — strojni inženir in ima — 3 leta delovnih izkušenj Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v roku L5 -dni od dneva objave na Elektrokovinarsko opremo, Titovo Velenje, Srebotnikova 5, Titovo Velenje, kadrovska služba. Kandidati bodo odgovor prejeli v roku 30 dni/ed dneva poteka objave. Trgovska in proizvodna DO ERA n. sol. o., Titovo Velenje, Kersnikova 1 Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa delovne organizacije razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta DO ter v skladu s 116. členom samoupravnega sporazuma o združitvi v DO dela oz. naloge za dobo 4 let VODENJE DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu in v družbenem dogovoru o kadrovski politiki izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. visoka ali višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri 2. 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših delih in nalogah 3. — predložiti koncept načina realizacije razvojnega programa in vodenja DO — poznati področje trgovske dejavnosti — da s svojim delom in življenjem dokazuje moralno politične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter v sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do tim-skega dela, tovariških odnosov in v osebni poštenosti. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti z oznako: »razpis za imenovanje individualnega poslovodnega organa DO« v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Trgovska in proizvodna DO ERA n. sol. o., Titovo Velenje, Kersnikova 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za prijavo. Trgovska in proizvodna DO ERA n. sol. o., TOZD Maloprodaja r. o., Titovo Velenje, Kersnikova 1 Delavski svet TOZD Maloprodaja na podlagi 43. člena statuta TOZD Maloprodaja jagw-^—-.m RAZPISUJE dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let VODENJE TOZD MALOPRODAJA Kandidati morajo poleg pogojev predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu in v družbenem dogovoru o kadrovski politiki izpolnjevati še naslednje pogoje: 1-. visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri 2. najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 3. predložiti koncept načina realizacije razvojnega programa temeljne organizacije 4. ugled v samoupravnem in političnem delu Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Trgovska in proizvodna DO ERA, TOZD Maloprodaja, Titovo Velenje, Kersnikova 1, z oznako »za razpisno komisijo TOZD Maloprodaja«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za prijavo. Kdob |!£jbe BLAGOVNICA GORICA Titovo Velenje vabi na modno revijo v soboto, 31. maja, ob 10. uri pred Blagovnico Od 2. do 7. junija v veleblagovnicah MIERX MIERX POTROŠNIK POTROŠNIK Pripravljamo jo v sodelovanju s proizvajalci: Labod in Novoteks iz Novega mesta, Kors iz Rogaške Slatine, Pik iz Maribora, MIK iz Prebolda in Lisce iz Sevnice. Med revijo in po njej boste lahko izbirali blago teh proizvajalcev. Pripravljamo tudi degustacijo piva. ki jo bo pripravila Pivovarna Laško. \ ! * tlU r 22. mai 1986 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * Stran 11 koledar PRODAM MOTOR ETZ-250, letnik 1984, dodatno opremljen, Receiver-Hitachi 2 x 70 W. Informacije po telefonu 857-303. PRODAM KRAVO SIMEN-TALKO 4 mesece brejo, 2. tele. Semprimožnik Skorno 7 Šmartno ob Paki. PRODAM ENO LETO STAR ČRNOBEL TV GORENJE za 6,5 SM. Telefon 854-741. PRODAM NERABLJEN ŠIVALNI STROJ VIŠNJA S ELEKTRONIK in pevsko ozvočenje znamke Vermota, moči 100 W. Informacije po telefonu 853-220. UGODNO PRODAM ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na 4 plošče. Mirko Vidmar, Kajuhova 12 Titovo Velenje. PRODAM ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Podbevšek, Jenkova 19 Titovo Velenje. UGODNO PRODAM POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO. Stojan Smrekar, Prešernova 4, Titovo Velenje. PRODAM LADO - 1500, letnik 1982. Telefon 853-211. MLAD PAR POD NUJNO IŠ-CE ENOSOBNO STANOVANJE s posebnim vhodom v okolici Titovega Velenja. Kličete lahko vsak dan razen ponedeljka od 9. do 20. ure. 854-627. Ali osebno na Velenjskem gradu v gostilni. PRODAM OSEBNI AVTO SIMCA 1307. Cesta na griču 1 Titovo Velenje. Telefon 857-779. SONY HI-FI STOLP,nov, zapakiran, s carinsko deklaracijo, prodam. Informacije po telefonu 854-643. PRODAM ČOLN MAESTRAL 9 in motor Tomos 4,5 elektronik. Krivanek Stantetova 7, Ploščad Edvarda Kardelja, Titovo Velenje. » PRODAM OSEBNI AVTO 1300 ZASTAV A,karamboliran. Ogled vsak dan. Drago Harnik, Lilijska 3, Pesje, Titovo Velenje. PRODAM KUHINJSKO POHIŠTVO, kavč s fotelji, črno-beli TV in Kiperbush. Telefon 857-682. PRODAM ZAJCNIK. Edo Lesjak, Šembric 33, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM RABLJEN KOMBINIRAN OTROŠKO VOZIČEK, otroško posteljico in barvni TV Akvamarin Gorenje. Telefon popoldan 857-445. GRAMOFON JUC QL - A 2 AVTOMATIC PRODAM. Informacije po telefonu 858—098 — popoldne. PRODAM ALUMINIJASTO MREŽO ZA OGRAJO. Telefon 853-137. PRODAM FOTOAPARAT PRACTICA LTL, cena ugodna. Vlado Radivojevič, Koroška 8B, Titovo Velenje. OSEBNI AVTO 125 PZ PRODAM PO DELIH. Peter Milan kovič, Zidanškova 2 Titovo Velenje. PRODAM OJAČEVALEC MAISTRO BAS 100 W in bas kitaro Kpija Fender Jazz bass. Telefon 857-259 — popoldan. UGODNO PRODAM NOV VOZIČEK Z ORODJEM za avto mehaniko. Telefon 855-051. MOTORNI KOLESI BMV 250 ccm (letnik 1954) s prikolico, registriran in 500 ccm (letnik 1957), prodam. »Foto Emaco«, Koroška 2 Šoštanj od 16. do 18. ure, vsak dan. PRODAM OSTREŠJE 13 x 8 m z dvo-zarezno kritino ter okna in vrata. Telefon 721-191 v popoldanskem času od 15. do 20. ure. SPALNICO ŠE NOVO (zapakirano) in omaro za dnevno sobo prodam. Cena po dogovoru. Informacije Biserka Kelc 855-231, interna 224. FOTO: PRODAM POVECE-VALNIK OPEMUS 5 z barvno glavo, analizator barv Omega Simtron II, Paterson procesor za razvijanje barvnih fotografij do velikosti 24 x 30 cm, Paterso-novo grelno ploščo za zagotavljanje enakomerne temperature, laboratorijsko uro Vipo. Prodam tudi drugo opremo (banjice, doze za razvijanje filmov — Jobo, masko za izdelavo slik, objektive za povečevalnik . ..) Vse nerabljeno. Telefon dopoldan 855-450, popoldne 853-019. KUPIM MANJŠO KMETIJO. Informacije po telefonu 857-810 — zvečer. dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Titovo Velenje: 31. maja in 1. junija — dr. Zora Pavlovič, Petra Staneta 13, Titovo Velenje. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 30 maja do 6. junija — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22/e, Titovo Velenje, telefon 857-223 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene in mame Marije Čas se iskreno zahvaljujemo DO GORENJE Titovo Velenje za spremstvo na njeni zadnji poti, za darovano cvetje in izraženo sožalje. Slovenj Gradec, 10. 5. 1985 Žalujoči mož s sinom in hčerko Vtek d*« Od 2. do 7. junija v veleblagovnicah TEDEN MLEČNIH IZDELKOV LJUBLJANSKIH IN CELJSKIH MLEKARN — 10% popust — pokušina NAMA že 40 let hiša dobrega nakupa! Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. (Narodna) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega atija Franca Gomilška se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami in darovali cvetje ter ga tako številno pospremili k zasluženemu počitku. Posebna hvala Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, dr. Alojzu Žičkarju in ostalim zdravnikom Zdravstvenega centra Velenje, ki ste mu lajšali bolečine, posebno v zadnjih dneh življenja. Hvala častni straži, godbi, pevcem in govornikoma, društvu upokojencev in KS Podkraj— Kavče, tovarišu Slavku Janu za ganljive besede slovesa ter g. duhovniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Marija, sinova Branko in Ervin ter hčerki Marjana in Irena z družinama V SPOMIN Konec maja poteka tretje leto, kar smo k zadnjemu počitku položili naša draga Katjo in Matica Vačovnik Hvaležni smo vsem, ki se ju spominjate, ustavite korak ob njunem preranem grobu, prižigate svečke. Iskrena hvala tudi MPZ »Svoboda« Šoštanj, ki ob svojih koncertih počasti njun spomin s cvetjem. VSI NJUNI KO BI SOLZA TE ZBUDILA, NE BI KRILA TE GOMILA. ZAHVALA Ob smrti moža in očeta Rafaela Blatnika iz Gaberk roj. 26. 9. 1908 se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, dr. Lazarju za zdravljenje, RLV, govornikom g. župniku in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje. Žalujoči: žena Francka, otroci Rafko, Cvetko, Marija in Branko z družinami ZAHVALA Potem, ko si dočakala mesec maj, ki ti je vlil novih moči, si se na hitro poslovila od nas naša ljuba žena, mama, stara mama in sestra Justina Šoln roj. GLUŠlC iz Šoštanja Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo zdravnikoma dr. Stuparju in dr. Menihu za požrtvovalno zdravljenje in spodbudne besede. Izrekamo zahvalo družinam Mevc, Türk, Videmšek in Vnučec. Zahvala velja tudi kolektivom »Beko«, O. Š. Šlandrove Brigade Domžale in O. Š. K. D.-Kajuha Šoštanj, govorniku tovarišu Milošu Volku za poslovilne besede, godbi Tovarne usnja Šoštanj za zaigrane žalostinke in gospodu duhovniku za opravljen obred. Najlepša hvala tudi vsem sorodnikom, krajanom in znancem, ki ste jo zasuli s cvetjem, nam izrekli sožalje ter nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: mož Ivan, hčerke Fanika, Danica in Ivica z družinami ter sestra Slavka ZAHVALA Tiho, kakor je živela, je odšla od nas draga teta in botra Marija Jan iz Kavč pri Titovem Velenju Vsem, ki ste pomagali njej in nam pri premagovanju njene težke bolezni, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Posebej se želimo zahvaliti dr. Grošlju za požrtvovalnost pri njenem zdravljenju. Iskrena hvala velja tudi govorniku za ganljive poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njeni Halo, inšpektor! 855-756 856-151 855-963 VPRAŠANJE: Kdo je v Titovem Velenju odgovoren za košnjo zelenic? Nekatere zelenice so prej, druge pa mnogo kasneje pokošene. Ali se lahko pričakuje, da bi z vsemi zelenicami upravljal Ve-kos? Komunalni inšpektor: Za košnjo posamezne zelenice je odgovoren upravljalec. Vekos ima v upravljanju le del zelenih površin, vse ostale zelenice pa se smatrajo kot funkcionalne zelene površine in spadajo k stanovanjskim blokom in organizacijam združenega dela. Vekos — TOZD komunalna oskrba je pravočasno pristopil h košnji, ostali upravljavci pa še vedno kasnijo. Te upravljalce zelenih površin je komunalna inšpekcija že večkrat opozorila, da morajo košnjo opraviti v istem času kot Vekos, vendar nekateri še vedno ne upoštevajo tega navodila. V kolikor se to še vnaprej ne bo upoštevalo, bo komunalna inšpekcija pričela postopek proti odgovornim osebam OZD in proti predsednikom skupnosti stanovalcev. Gotovo ni za pričakovati, da bi dosegli zadovoljivo usklajenost pri košnji, zato bi bilo najbolje, da ima vse zelene površine v upravljanju Vekos TOZD komunalna oskrba. Tudi delegati v samoupravni interesni komunalni skupnosti bi morali zahtevati, da se zagotovijo potrebna finančna sredstva, da lahko Vekos TOZD komunalna oskrba prevzame skrb nad vsemi zelenicami. VPRAŠANJE: Parkirni prostor pri STANDARDU še vedno ni urejen in čist, kot ostala parkirišča v mestu. Ali moramo sami stanovalci poskrbeti za čiščenje, ali je dolžna sodelovati tudi ERA, saj je to tudi njen parkirni prostor. Komunalni inšpektor: Ugotovitev občanke, da to parkirišče še ni urejeno in počiščeno po dolgi zimi je točna. Parkirišče spada funkcionalno stanovanjskemu bloku Šaleška 2, a, b, c, d,. To pa ne pomeni, da je dolžna skupnost stanovalcev sama skrbeti za ureditev, tekoče vzdrževanje in čiščenje parkirišča. Skupnost stanovalcev bi morala skleniti z ERO ustrezni sporazum ali pogodbo, v kateri bi določili skupne obveznosti glede vzdrževanja in čiščenja parkirišča. To tembolj, ker tudi reklamna tabla DO ERA usmerja svoje kupce, da parkirajo na tem parkirišču. »Še pred nekaj leti je na tem mestu rastla trava, ki se ni najlepše vklapljala v okolje velenjskega jezera. Najbrž bi tudi danes bilo tako, če ne bi skupina teniških zanesenjakov pod vodstvom Janeza Erharta načrtovala na tem območju izgradnjo teniških igrišč.« S temi besedami je začel slavnostni govor predsednik zbora uporabnikov občinske telesno kulturne skupnosti Herman Arlič ob slovesni otvoritvi novega teniškega središča v Titovem Velenju. Veliko prostovoljnih ur — kar 10 tisoč — so teniški delavci opravili od leta 1981 pa do danes, kolikor so gradili te lepe peščene športne objekte. Pred tremi leti so predali namenu najprej šest igrišč, v soboto pa so slovesno odprli še dve, skupaj z garderobami in drugimi klubskimi prostori in tribuno za gledalce. Resnično lahko ugotavljamo, da so dokončali delo, na katerega bi bilo lahlco ponosno vsako večje športno središče. Tako je menil tudi podpredsednik teniške zveze Slovenije Ferdinand Trupej. Dejal je, da je izgradnja tega športnega redišča podvig brez primerjave. »Res da je bila precejšnja podpora združenega dela in družbene politične skupnosti, seveda pa vsega tega ne bi bilo brez zagnanih in organizacijsko sposobnih posameznikov. Teniška zveza Slovenije želi v Titovem Velenju organizirati enega izmed teniških igrišč za izobraževanje učiteljev, vaditeljev in trenerjev. S tem ko smo dobili v Sloveniji osem novih igrišč, ne more biti več izgovora, da ni pogojev za razvoj tenisa, ker ni objektov. Sedaj so edina ovira le še premajhno število strokovnega kadra. Prav zato pomenijo ti objekti tudi novo obvezo za nadaljnje izobraževanje Ob igriščih so uredili tudi lepo tribuno učiteljev, vaditeljev in trenerjev ter vzgojo tekmovalcev. In če bodo vsi učitelji telesne kulture po možnostih vložili dodatne napore, da bodo učence naučili prvih korakov tenisa, potem lahko upamo, da bo tenis tudi pri nas dobil mesto kot ga ima v svetu,« je še povdaril Ferdinand Trupej. V imenu občinske skupščine in izvršnega sveta, se je Alojz Hu-darin zahvalil vsem članom Šaleškega teniškega kluba in vsem tistim posameznikom ter OZD, ki so prispevali velik delež, da smo v občini dobili to lepo središče, ki »nima samo športnega pomena, ampak se enakovredno postavlja v bok vsem ostalim centrom ter naznanja, da prehajamo k uresničitvi tistih snovanj v občini, ki nakazujejo nove možnosti in oblike na področju razvoja športnega turizma.« Med slovesno otvoritvijo je predsednik Šaleškega teniškega kluba janež Erhart izročil klubske plakete delovnim in drugim organizacijam, ki so pomagale pri graditvi teh objektov. Zlato plaketo je podelil Rudniku lignita Velenje, srebrno Družbenemu standardu SOZD-a REK in Občinski konferenci SZMS in ZTKO Velenje, bronasto plaketo pa sta prejeli delovna organizacija ESO in SOZD Gorenje. Kratko otvoritveno slovesnost je popestrila tudi plesna skupina TVD Škale. Najmlajši člani kluba pa so pod vodstvom svojih učiteljev pokazali, da so že dodobra spoznali »skrivnosti loparja in žogice. Po končani otvoritvi teniškega središča se je začelo odprto pionirsko slovensko teniško prvenstvo z naslovom Dan mladosti. Trajalo je v soboto in nedeljo ves dan, tekmovalo pa je blizu 130 pionirjev in pionirk. Najmlajši pa so pokazali, kaj že znajo (vos) Pripnite psa! Titovo Velenje Tudi smučarsko skakalno Srne polegajo mladiče konec maja in v začetku junija (v višjih legah pozneje). Na pašo odhajajo v začetku same. Mladič srno nekje v bližini čaka. Tudi če mora srna s travnika zbežati, jo mladič čaka. Vztrajno čaka, dokler ne pride ponj »mamica«. To potrpežljivo in vztrajno čakanje mu je narava zapisala v kri. Edini, ki mu lahko da znak, da ni treba čakati, je mama — srna. V takšnem čakanju lahko srnin mladič postane lahek plen neprivezanega psa. A tudi srna, saj so psi mnogo bolj vztrajni tekači kot srne. Zato priklenite svojega psa! Naši deželi boste pomagali ohranjati naravno bogastvo. Lovci LD Velenje 50. člen Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč: (1) Prepovedano je uničevanje in razdiranje legel ter uničevanje gnezd in pobiranje jajc pernate divjadi. Prepovedano je prijemanje in prilaščanje mladičev divjadi. MILIČNIKI. SO ZAPISALI PODLEGEL POŠKODBAM Nekaj po 21. uri, 26. maja letos se je pripetila v križišču Foitove in Partizanske . »te huda prometna nesreča, ki je terjala človeško življenje. Trčila sta voznik kolesa Franc Melanšek in voznik osebnega avtomobila CE 658—95 Zlat-fco Horvat. Trčenje je bilo tako silovito, da je kolesar poškodbam podlegel na kraju nesreče. ZBIL KOLESARJA IN POBEGNIL V ponedeljek zvečer se je pripetila v občini Velenje huda prometna nesreča. V bližini EFE je neznani voznik okoli 22. ure zbil kolesarja Zvoneta Zimiča in ga hudo telesno poškodoval. Pustil ga je na kraju nesreče in pobe-gnil. NEPREVIDNA VOŽNJA Prejšnji teden so miličniki zabeležili še eno prometno nesrečo v kateri je bil udeležen koiesar. 21. maja nekaj pred deseto uro je voznik osebnega avtomobila Mirko Šumah, verjetno zaradi neprevidne vožnje, zbil kolesarja Smiljana Plambergerja na Koroški cesti v Titovem Velenju. Ta je dobil pri trčenju lažje telesne poškodbe. TRČILA KOLESAR IN VOZNIK KOLESA Z MOTORJEM V Metlečah sta 19. maja malo pred 22. uro trčila voznik kolesa Silvo Lah in voznik kolesa z motorjem Andrej Debelak, ki se je tudi lažje telesno poškodoval. VEČ VLOMOV IN TATVIN 19. maja je neznanec vlomil v klet na Šaleški cesti in odnesel različne predmete. Naslednji dan pa je neznanec iz kuhinje gostišča Ržen odnesel šunko vredno okoli 12 tisoč dinarjev. Istega dne v nočnih urah je izginila toplotna črpalka na Kardeljevem trgu 10. 23. maja je neznanec vlomil v skladišče Vegrada pri Klasirnici REK in odnesel brizgalno pištolo vredno okoli 80 tisoč dinarjev. Iz osebnega avtomobila Jožeta R. parkiranega na Kardeljevem trgu 5 je prav tako neznanec ukradel avto radio in zvočnike. 25. maja popoldne je izginilo športno kolo izpred trgovine Merx na Gorici, tega dne pa je neznanec vlomil tudi v stanovanjsko hišo na Zupančičevi 3 in Tudi smučarski skoki že dolgo niso več šport, ki bi bil vezan samo na zimski čas, saj so tudi pri nas plastične skakalnice omogočile nepredviden in velik razmah smučarsko skakalne dejavnosti in s plastiko se je skakalna sezona raztegnila skozi vse leto. Tudi v Smučarsko-skakalnem klubu v Titovem Velenju se že ves čas zavedajo, da se morajo mladi tekmovalci postopoma razvijati, to je prehajati iz nižje na vse višjo skakalnico. Njihov uspešen razvoj pa lahko omogočijo tudi treningi izven zime. Ob Velenjskem gradu so pred tremi leti takratno 8 — metrsko skakalnico predelali v 10-metrsko in jo kot prvo v občini prekrili s plastiko. Leta 1955 so zgradili 28-metrsko skakalnico, leto pozneje pa še 45-metrsko. Pred dvema letoma pa so ljubitelji skokov dobili še 18 in 32-metrski skakalnici v Pesju, ki sta postali pravo območno središče za poletne treninge. Tu je večkrat trenirala »Planiška šola« pod vodstvom zveznega trenerja Andreja Tominca. Da bi klub omogočil napredek mladim, nadarjenim skakalcem, so lani priredili 45-metrsko skakalnico v 55-metrsko, vendar se s tem niso zadovoljili. Tudi v teh vročih popoldnevih nadaljujejo delo na njej, saj jo bodo prevlekli še s plastiko in kot obljubljajo, bomo za dan rudarjev na njej že videlo tekmo. Zakaj toliko skakalnic, se bo morda kdo vprašal. Delno smo na to vprašanje že odgovorili. Za kar največji kakovostni razvoj morajo tekmovalci postopoma prehajati iz nižje odnesel radijske sprejmenike ter usnjena oblačila. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR 22. maja nekaj po 22. uri je Hirzad H. prijavil, da so ga v bližini bifeja Tinka pretepli neznanci. 24. maja okoli 17. ure je v bife- Prve letošnje So pač takšni dnevi, ko bo vsak dan na velenjski tržnici kaj novega, tokrat so bile to breskve. Za kilogram je bilo potrebo odšteti 600 dinarjev. Drugače pa rekord v ceni drži na trgu paprika, kar tisočaka je treba odšteti, da je vaša, pa še vse zelena je, nič ne zardeva zaradi takšne cene. Sicer pa gremo po vrsti, najprej sadje: češnje ponujajo po 600 dinarjev, 100 dinarjev manj je treba odšteti za jagode, jabolka ponujajo po 500 in 550 dinarjev, pomaranče, teh je še precej, po 600 dinatjev, za kilogram ki- na vedno višjo skakalnico. V klubu pravijo: naš cilj je, da ustvarimo za smučarsko skakalno dejavnost, za katero je med mladimi tudi na našem območju vedno večje zanimanje, kar najboljše možnosti in s tem prispevamo k širjenju tega lepega in zanimivega športa po vsej Sloveniji. Še eno željo je treba omeniti, željo, ki se s pla-stificiranjem 55-metrske skakalnice že približuje stvarnosti. Prav o tem so se pred nedavnim pogovarjali tudi s trenerjem klasičnih reprezentanc Lojzetom Gorjancem in trenerjem Andrejem Tomincem v Titovem Velenju. Ko sta si skupaj s predstavniki velenjskega Smučarsko-skakalnega kluba ogledala skakalnice ob gradu, sta ponovno ugotovila, da tako lepih lokacijskih možnosti za razvoj tega športa nimajo daleč naokoli. Tega se zavedajo tudi smučarski delavci Titovega Velenja, ki želijo, da njihovo središče dobi celostno podobo. To pa naj bi jo dobilo z izgradnjo 75-metr-ske skakalnice, s čimer bi Titovo Velenje postalo republiško skakalno središče za izobraževalno-smučarske skoke. Pa ne samo republiško, po besedah Lojzeta Gorjanca: Teh prizadevanj smo v smučarski zvezi zelo veseli, saj trenutno nimamo smučarskega središča s 55- in 75-metr-sko skakalnico. Zato v celoti podpiramo gradnjo tega središč». Enako »Planica komite«, ki bo pomagal tudi s finančnimi sredstvi. Ko bo to središče dobilo še 75-metrsko skakalnico, ki bo tako edina pri nas, bo v Titovem Velenju lahko trenirala državna mladinska ju na velenjskem bazenu razgrajal Hamid B. Ker ga ni bilo mogoče pomiriti, so ga miličniki na Postaji milice pridržali do streznitve. Istega dnem, malo kasneje je v bifeju Tinka razgrajal Brane V. Tudi njega so miličniki na Postaji milice pridržali do streznitve. breskve slih limon pa je treba odšteti 700 dinarjev. Med zelenjavo dobite na tržnici za stotaka samo še lanski krompir, po 300 dinarjev je: čebula, letošnji krompir in solata, korenje je po 600 dinarjev, kumare so po 500 dinarjev, paradižnik po 700 in 800 dinarjev, kot že rečeno pa je najdražja paprika — 1000 dinarjev je treba odšteti, da je vaše. Malo bomo še počakali, kajne? Sicer pa so cene od ponedeljka do danes gotovo postale nekoliko lažje »prebavljive«. središče in članska reprezentanca. Poleti in pozimi bomo lahkoimeli tudi mednarodne tekme, na primer za Alpski ali Evropski pokal, ker pri nas nimamo skakalnice s to kritično točko, v poletnih mesecih pa bomo organizirali mednarodne treninge. Razmere za to bodo tukaj resnično izjemne, saj takšnega kraja, kjer bi bili tako blizu ostali Športni objekti, ni daleč naokoli. Danes veliko govorimo o mednarodnem športnem turizmu, zato bo to središče gotovo velik prispevek k uresničevanju teh želja. Skratka, želimo si, enako smučarska zveza pa tudi Planiški komite, da bi to središče čimprej dokončali, da bodo imeli naši skakalci kar najhitreje čim boljše možnosti za treninge.« ANDREJ Tornine pa je pristavil: »Po najnovejših podatkih je 2e ena tretjina skakalcev v Sloveaiji iz te regije. Uresničitev pobude za ustanovitev tega smučarsko skakalnega središča je naš končni cilj. Dvoma o tem, ali je potrebno ali ne, sploh ni. Na območja Štajerske je približno 60 skakalcev, ki potrebujejo treninge na 55 in 75-metrski skakalnici. Sedaj so vezani na treninge v Ljubljani in Kranja, kar je povezano s precejšnjimi denarnimi stroški. Takšno središče pa je še bolj pomembno zaradi tega, ker tako v stroki nadaljujemo koatinuiraao delo.« Kot vselej doslej so se delavci velenjskega Smučarsko-skakalnega kluba tudi tokrat resno lotili dela. Volje imajo veliko, kar potrjuje tudi njihovo skorajda vsakodnevno udarniško I delo. Andrej Tornine in Lojze Gorjanc (prvi in tretji z desne) skupaj s predstavniki SSK Velenje med ogledom nastajočega središča (VOS) 29. 5. 1986 1. WARRIOR — Riki Maltese 2. HEY - HEY - Radio Rama 3. EASY LADY - Spagna 4. HEIGH OH - Fabian Nesti 5. HELLO - Joy 6. TURBO GEIL - Paul Me Dauglas 7. TALKING ABOUT LOVE - Mariana Na vstop v lestvico čakajo: 1. NODERN LOVERS — Sendy Marton 2. LET ME BE YOUR N.l — Dato Shake --------------->cg------ Moj predlog Moj naslov PONEDELJEK NA VELENJSKI TRŽNICI