stev. 88. u LjubUan!, s sredo, dni 18. uprite 1906. Leto XXXIV. Velja po pošti: za ce!o *eto naprej K261— za pot leta „ ,, 13'— za četrt leta „ „ 650 za e« mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10 — ia četrt leta „ „ 5- — za en mesec „ „ V70 Za poSilj. na dom 20 h n* mesec. Posamezne štev. 10 b. Uredništvo j« V Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez __dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —-- Vsprtjema naročnino, inserate in reklamacije. CJpravniSkega telefona Stev. 188. Volilno leto. Leto 1(9®6 je pravo volilno leto. Komaj so velike volitve končane, se že začno drugod. Najprej je volila Anglija nov parlament. Zmagala je demokratična misel nad konservatiz-mom. Delavec minister, — to je bil najznačilnejši rezultat te borbe. Potem pride Rusija. Kaka bo prihodnja »Gosudarstvenna duma« ? »Novoje Vremja« piše: Volitve v Gosudarstvenno dumo in v iz-premenleni Gosudarstvennyi Sovet sicer še davno niso končane in zato ni mogoče šc s popolno gotovostjo narisati fiziognomije bodočega ruskega parlamenta, vendar če se tudi ne uresniči napovedana zmaga »kadetov«, se kaže brez dvoma, da bode že izid prvih volitev odločilen za bodočnost novoporajajočih se ruskih ljudskih zastopov: Naši konservativci bodo morali brez izjeme odstopiti in prepustiti polje svobodomiselno navdahnjenim ljudskim zastopnikom, ki bodo pri vseh svojih različnih strujah in strankah vendar zedi-njeni po eni globoko jim vcepljeni misli: Da je treba sedanjo upravo Rusije zamenjati z novo, ki bo brezpogojno zagotovila zakonitost in blagor dežele, svobodo državljanov pri široki izvršitvi državljanskih pravic.« Tudi Francija bo volila. Cez nekaj tednov pristopijo francoski državljani, da izreko, komu bodo za bodočo dobo izročili politično moč in nalogo zakonodajstva. Od teh volitev še ni pričakovati posebnega uspeha za stranke, ki so nasprotne tiranstvu framasonov. Stranka, ki je zdaj na krmilu, je vso upravo, vse šolstvo, vse javno in privatno življenje tako zastrupila, tako demoralizirala in fanati-zirala celo državo, da to pot najbrže še ne prodro možje, ki bi branili pravico vere i rt vesti proti nesramnim brezbožnežem, ki hočejo uničiti zadnjo sled krščanstva. Vendar so pa dogodki zadnjih dni tako globoko razburili vse ljudstvo, da bo borba gotovo jako huda. V boju se pa vadijo in urijo čete, ki bodo pozneje gotovo zmagale. Udeležba pri volitvah bo gotovo ogromna in francoskemu temperamentu primerno tudi živahna. Brez nasilstev gotovo ne pojde. Potem pride na vrsto Ogrska. Položaj bo čisto izrecien. Sicer je Wekerle obljubil čiste volitve. A Ogrska je taka dežela, da vsak ministrski predsednik obljubuje vedno »čiste« volitve, seveda zato, ker so »čiste« volitve nekai tako nenavadnega na Ogrskem, da jih je treba šc posebej obljubljati, kakor da ne bi bila že itak dolžnost vsake vlade, da čuva nad nepristranskim izvrševanjem zakonov. Ne motimo se, če napovemo, da sc bodo vršile bodoče voltve pod groznim pritiskom koalicije. Uporniki-ministri bodo izrabili vso svojo moč in grozili z uničenjem eksistence vsem, ki bi se jim ustavljali. Pa tudi mi bomo volili. Ali »po starem«, ali »po novem«, kdo ve? Po stanem volilnem redu izvoljeni državni zbor ne bi bil nič boljši od sedanjega. A splošna in enaka volilna pravica bi vsaj razbila tiste zastarele stranke, ki so sc tako zagrizle zdaj, da ne morejo nc naprej, ne nazaj. Nekaj novega, nekaj svežej-šega bi sledilo namestu starega, popolnoma nerabnega stroja. Pa tudi volitve za deželni zbor se bližajo. Ali bomo morali čakati do prihodnje spomladi, ali pa bo treba žc prej stopiti na volišče, je uganjka, ki se nam bo najbrž tako rešila, kakor jc padlo z neba zadnje zasedanje kranjskega deželnega zbora. Vsi pripoznavajo, da jc nujna potrebna radikalna izprememba starega volilnega reda. Tudi najzabitejši »Narodovec« niora to pripo-znati. Vse druge države sc modernizirajo, tudi Avstrija iu - last not least — celo Kranjska mora dobiti bolj demokratično zastopstvo. Mi pridobimo pri vsakem razširjenju volilne pravice in čim prej se to izvrši, tem boljše. Ali dobimo več ali manj, lc za to se gre. Neumen jc pa vsak, ki ne vzame, kadar se mu kaj ponuja. Komur nc dajo takoj cele mošnje, jc za začetek tudi s polovico zadovoljen, saj drugo lahko še pozneje dobi! Norec bi bil, če bi šc prvo polovico proč vrgel. Zato nas pa malenkostno vpitje nasprotnikov, ki vedo, da bodo prej ali slej popolnoma propadli, malo moti. Za s 1 o v e n s t v o je nujno potrebno, da se vojskujemo za vsako razširjenje volilne pravice za državni in za deželni zbor. Koder ne gre skokom, mora iti hodom, a iti mora! Izdajavec slovenstva jc, kdor meče demokratiziranju naših javnih zastopov polena na pot. Za našo stranko je pa geslo dano: Mi moramo naprej! Za državni in za deželni zbor moramo napredovati že po starem volilnem redu, da tem gotovejše pridemo če tudi po težkih borbah — do potrebnih reform. Kdor dela, ta zmaga — to bodi naše geslo! NOV POLOŽAJ NA OGRSKEM. Včeraj popoldne so sklepali v ogrskem ministrskem svetu o imenovanju novih višjih županov. Polonyi se jc odpeljal na Dunaj, da poroča vladarju o nastavljenju državnih tajnikov v justičnern ministrstvu. Novi honved-ski minister Jekelfalussy je naznanil, da vstopi v ustavno stranko. V Požunu je imela radikalna reformna stranka shod, h kateremu sta obljubila, da prideta, tudi bivša ministra Kri-stoffy in Voros. Ko je došel vlak, na katerem bi se bila imela pripeljati bivša ministra, se je zbralo približno sto pristašev koalicije, ki so metali na vlak kamenje, ker so sodili, da sc nahaja Kristoffy v vlaku. A Kristoffy je odpovedal udeležbo. Namaravali so dejansko napasti bivša ministra. Tudi proti udeležencem shoda so priredili demonstracije. — Tulipan-sko društvo je imelo včeraj svoj ustanovni shod, ki so se ga udeležile dame raznih stanov. Predsedovala je soproga grofa Alberta Apponyija. Shod je otvoril Jurij Barcal, ker je bil zadržan grof Apponvi. Naglašal je, da je geslo novega društva gojitev iu pospešitev ogrske industrije in ne sovraštvo in boj avstrijski industriji. KOŠUTOVI GOVORI. Včeraj je zaslišal Košut odposlaništva raznih društev. Prvi so bili sprejeti zastopniki »Društva ogrskih inženirjev in arhitektov«. Košut jim je rekel, da je prevzel ministrstvo v zelo težavnih okolščinah. Veliko breme mora nositi, ker mora pospeševati jako važne koristi le v omejenem delokrogu in nc tako, kar zahteva njegovo prepričanje iu domoljubje. Zastopništvu avstrijskih strokovnih pisateljev je rekel, da želi med Av-srijo in Ogrsko sporazumljenja, ki bi pospeševalo razvoj obeh držav. Zastopnikom »Društva ogrskih železnih rudnikov in tovaren« jc rekel, da se morajo čuti želje obrtnikov v vsakem posameznem industrijskem okraju. Tudi železniškim strojevodjem je obljubil, da hoče pospeševati njihove stanovske zahteve. KRALJU ZVESTI OGRSKI URADNIKI — NA CESTI. Fejervary je stavil koaliciji, predno so ji izročili moč, sledeča pogoja: Tiszovega in Fejervaryjevega ministerstva koalicija ne stori odgovorno zato, kar se je zgodilo in bo ma-terielno skrbela za one uradnike, ki jih je nastavila Fejervaryjeva vlada. Koalicija ni obljubila niti prvo niti drugo. Obljubila je sicer, da pravno in matcrielno ne pozove na odgovor Tiszove in Fejervaryjeve vlade ,pač pa vzdržuje proti Fejervaryjevi vladi politično obtožbo. Jasno jc, da hoče obdržati na ta način v rokah važno orožje, ki jc naperjeno tudi proti kroni, ker je izjavil Fejervary sam, da ni bil politik, marveč Ic kroni slepo pokoren vojak. O preskrbi uradnikov, ki jih je imenoval Fejcrvary, si je pa pridržala koalicijska vlada odločitev. Najbolj jc nasprotoval Fejer-varyjevim zahtevam Andrassy, ki jc igral na Dunaju vodilno vlogo. Fejervary se je iidal, a ko bi bil vztrajal na svoji zahtevi, bi bil mir onemogočil še v zadnjem trenutku, kar si pa pa ni upal zagovarjati. In prepustil je koaliciji, da oškoduje v denarju med krizo imenovane uradnike. Redko sejani kralju zvesti uradniki so bili tako za zahvalo gospodarsko uničeni. Fcjervaryjcva vlada ni imela več časa, da skrbi za uradnike, ki so bili imenovani med krizo, koalicijska vlada pa zdaj odstavlja one uradnike, ki niso bili sami tako pametni, da bi bili kakor hudodelci zapustili svoja mesta, ko je nastopila koalicijska vlada. Namen koalicijske vlade je bil jasen. Kaznovati je hotela one uradnike, ker so ostali zvesti vladi in kralju in se niso pokorili volji koalicije. Pač ironija je, da kaznujejo na Ogrskem zvestobo uradnikov nasproti kralju s tem, da jih gospodarsko uničijo. Kako bo to vplivalo v prihodnjosti ? Saj ni nikakor izključeno, da se na Ogrskem zopet pojavi spor med mažarskimi šovinisti in vladarjem. A v tem slučaju bodo pač težko še dobili mož, ki bi se postavili v nevarnost in želi za to tako nehvaležnost, kakor so jo želi zdaj kralju zvesti uradniki. HRVATJE V DALMACIJI. Split, IS. aprila. Zaupniki hrvaških Hrvatov so sklenili v zadevi skupnega hrvaškega programa, sklicati shod vseh dalmatinskih županov. Zaupniki so brzojavili Košutu, ki je takoj odgovoril. SUPILOVI ZLATI GRADOVI. V Budimpešti sc sedaj godijo važne stvari. Hrvaška mažaronska stranka in stranka rcškili »resolucijonistov« se borita za prvenstvo. Košutovci opazujejo vso borbo od strani in kakor gospodarji čakajo. Kar je pri celi stvari malodane smešno, je to, da rcsolu-ciionisti od Mažarov zahtevajo skoro isto, kot stara vladna stranka. Sam »Pokrct«, ki jc duša resolucijonističnega gibanja, pravi, da kandidat novih, baron Rauch, ki bi rad postal ban, zahteva od Frana Košuta samo to, da se Ogli strogo drže nagodbe. Sa.i to hoče tudi Pejačevič. Ne motimo sc zelo, če vidimo v tem boju pri njegovih voditeljih precej egoji-stične namene; žalostno je Ie, da bo pri tem opeharjen marsikateri hrvaški rodoljubni idejalist. OGLEDUŠTVO OH DALMATINSKI MEJI. Na Reki je vzbudilo veliko presenečenje postopanje italijanske vojne ladije »Cyclop«. Poroča sc namreč, da so opazovali z ladje vojaške utrdbe ob avstrijskem obrežju. Pred nekaj časa je došla v Reko italijanska vojna la-dija »Cyclop«, da prevzame torpedovke za laško mornarico. Pri obrežnih oblastvih je naznanilo ladjino poveljništvo, da je priplula la-dija iz Benetk. A ko je odplula italijanska vojna ladja, sc je pa izkazalo, da kapitan ni naznanil resnice. Z dalmatinskega obrežja so namreč poročali, da je odplul »Cyclop« iz Benetk v Šibinj in je križaril med dalmatinskimi otoki in dalmatinskim obrežjem. Plnl je tudi skozi »Zadrski preliv«. Pri vojaško zanimivih točkah je ostala ladja dlje časa in ni razvila svoje zastave. »Cyclop« se je odpeljal iz Benetk namesto proti severovzhodu proti ju- LISTEK. Med moravskimi Slovaki. Popotni spomini. — Spisal L. Lenard. (Konec.) Slovak ljubi zabavo, petje, glasne in šumeče veselice. Njihove svatbe trajajo dolgo in so zelo hrupne. Tudi jaz sem imel priliko videti slovaško svatbo in bilo je v resnici lepo videti, kako so v svojih živih prazničnih barvah v procesiji z glasno godbo šli skozi mesto v cerkev k blagoslovu in jz cerkve v gostilno k svatovščini. Potem sem šel na Velehrad in ko sem se tretji dan na večer povrnil, bili so v gostilni pri najboljši volji. Kolikokrat so se med tem stepli in zopet spravili, mi ni znano. Pri takih prilikah veliko kriče, pojejo in plešejo, a primeroma malo pijejo in še manj jedo. K jedi jih je v resnici siliti, drugače bi šli vsi lačni domov. To siljenje imenujejo »pobizeti«, Pobezati, Ako kdo Slovaka vpraša, kako je bilo pri svatovščini, mu bo včasih odgovoril: »Mnogo jidla, ale malo pobizeni«, veliko jedi, toda malo pobezanja. Radi tega naprosijo včasih postarne, zgovorne ženske, katerih naloga ie svate »pobizeti«, da jedo. iri priprosto. V vasi Jarošov, kjer sem nekaj dni prebival, imajo tri krčme, od teh je ena izključno za osobie in delavce velike židovske pivovarne. Sploh se mi je zdelo, da gostilne slabo obiskujejo, kljub temu, da nimajo doma druge pijače, kakor slabo, neukusno vodo. Njihova najnavadnejša hrana so močnate jedi in krompir, za priboljšek velja semtertja kakšna raca ali gos. katerih je na Moravskem veliko. Sploh imajo na Moravskem tudi v naj-priprostejših hišah izvrstne močnate jedi, »kolačke«, »povidel«, »buhte«, itd. To so pristne slovanske jedi, za katere Nemec niti izreka nima, in kadar jih hoče zaužiti, kar pa sicer rad stori, imenovati jih mora z našimi zvoki »Kolaczcn«, »Po\vidcl« itd. Slovak ima v veliki meri ono lastnost, ki je bistveni del slovanskega značaja in katero bi imenoval potrpežljivost, dasiravno ni to vselej krščanska čednost istega imena. On se zna vdati v svojo usodo, trpeti in čakati. Ako jc potreba, ždi in čaka nepremično ure in ure, kakor da ne bi imel v sebi žile krvi. ln vendar je on tako živahen in vročekrven! Slovak jc veren in udan duhovščini. Slovaško jc najbolj katoliški del Moravskega. Duhovnika pozdravljajo povsod z največjim spoštovanjem, ter mu poljubljajo roko vsi mo- ški, ženske in otroci. V cerkev hodijo radi in tudi k zakramentom sc nc boje zahajati. Seveda stori v tem oziru slabejši spol več kot močnejši'. Zadnji čas se pa zanaša »napred-niaštvo« tudi na Slovaško, bogatejši kmetje že postajajo »napredni«. Naprednost je lepa čednost, da bi se kazala lc vedno v dobrem! Prvo nedeljo velikega srpana, na dan Porcijunkole, doživel sem v Ogrskem Gradišču prizore, katerih nikdar ne bom pozabil. Vžc proti solnčnemu zatonu je pričelo vreti ljudstvo v cerkev in v samostanski hodnik, kjer so bile spovednice. Prišlo ie spovednikov morda kacih 20, ki so spovedovali do večera. V samostanskih hodnikih in pred samostanom se je trlo vernega ljudstva, poslopje jc bilo kakor v obsednem stanju. Ljudje, ki so prišli od daleč, prinesli so si v culah na hrbtu buhte in kolačke za večerjo, zraven so pili vodo iz samostanskega vodnjaka, ter prenočili na tlaku pred samostanom, po stopnjicah in hodnikih. Vodnjak na dvorišču je bil pozno v noč oblegan od slovaškega ljudstva, ki se je drenjalo in prerivalo za malo ncukusne, ne-pitne vode. Zjutraj zgodaj sc jc prizor v večji meri ponovil. Ker so bili vsi spovedniki oblegani, ni imel nikdo časa podajati sveto obhajilo. Jaz sem po maši obhajal, dokler sc ni- sem popolnoma utrudil in dokler mi ni za nekai časa zmanjkalo ljudi. Poda pozneje so. kamor sem se prikazal, ljudje vreli za menoj in prosili: »Panaček podavat«, »Velebniček podavat«, Velebnv panaček, podavat.« Jaz nisem znal, kaj naj storim. Iščem kaccga duhovnika, a ne najdem nobenega. Grem v zakristijo k zakristanu, ter ga vprašam, kaj naj storim. On tudi ni znal sveta. »Sedaj gre težko«, rekel je. »Kmalu sc prične shod tretje-rednikov, potem jc pridiga, potem bo slovesna sveta maša.« »A kedaj sc bo sveta maša končala?« »Sc le popoludne.« »Torej naj več kot dvatisoč ljudij, ki so brez večerje prenočili na tlaku pred samostanom, čaka do popoludne tešč?" »Popred ne gre.« »Bo šlo«, odgovorim jaz. K sreči je prišel nek novomašnik z Dunaja na poti v dotično cerkev maševat in je ravno prišel od oltarja. Jaz ga poprosim, naj mi pomaga iu šla sva vsak z enim ciborijem in vsak po eni strani od velikega oltarja do vrat iu nazaj, Bog zna kolikokrat. Mogočen Slovak v prazničnem belem kroju šel je pred menoj ter mi delal s svojim orjaškim glasom iu postavo pot. (inječa je bila nepopisljiva in soparica strašna. Mislil sem, da bom vsak tre-notek onemogel, liudje so se drcnjali, kakor da bi bilo to sveto obhajilo zadnje v življenju. govzhodu in je naredil velik ovinek ter obiskal samo vojaško važne točke. delegacijsko zasedanje. Jutri se vrši skupni minsterski svet, v katerem določijo, kdaj se snidejo delegacije. Kakor poročajo, nameravajo sklicati delegacije jeseni in bodo imele nalogo, da dovolijo obroke za višje armadne izdatke v letih 1906 in 1907. Črni oblaki na obnebju trozveze. Trozveza se zopet trese v svojih temeljih. Londonsko časopisje ji pa celo že napoveduje konec. Gotovo je, da so v Berolinu jako nezadovoljni z Italijo, ki je igrala pri maroški konferenci precej dvoumno vlogo. Nemški kancelar Biilo\v je baje nameraval izjaviti v nemškem drž. zboru nezadovoljnost Nemčije s postopanjem Italije pri maroški konferenci, a je to preprečila nenadna njegova bolezen. Ker niso mogli berolinski krogi podati svoje Italiji neprijazne izjave v nemškem drž. zboru, je pa brzojavil nemški cesar Golu-chovvskemu zahvalo, ki je imela namen, da obvestijo Hohenzollernci svojega rimskega prijatelja, da je padla slana na pomladansko cvetje trozveze. Italijansko časopisje ni vedelo, kaj naj počne s to brzojavko. Najrajše bi bilo prezrlo brzojavko nemškega cesarja Go-lucho\\ skemu, a na pomoč je prišlo italijanski javnosti angleško časopisje, ki je porabilo brzojavko nemškega cesarja, da nahujska Italijane proti Nemčiji. Italijani so prej čitali angleška pojasnila o brzojavki, kakor pa izjave svojih listov. Tako ie priobčil »Corriere della Serra« kar celo vrsto angleških izjav, ne da bi bil list priobčil svoje lastno mnenje. »Times« so pisali o navedeni brzojavki: Brzojavka na GoluchoNvskega je namenjena dejansko italijanskemu kralju. Ponudba Nemčije, da nastopi za koristi Avstrije, pomenja grožnjo Italiji. Ce želi Avstrija v Makedoniji takega stališča, kakršno ima Francoska v Maroku, je Nemčija pripravljena, da stopi na stran Avstrije edino-ie, da povrne Italiji njen nastop v Algecirasu. »Globe« pa piše: Trozveza ne obstoji več v svoji prvotni obliki. Brzojavka je iznenadila na Dunaju, ker ni bila prav za prav namenjena Golucho\vskemu, marveč italijanskemu kralju. Za svojo pomoč pri algecirskem mirovnem delu ravnajo z Italijo, kakor z izdajico in ubežnikom, ki naj dela pokoro. Drugo vprašanje pa je, ali se Italija podvrže pokori. V Rimu cenijo drugače nemško prijateljstvo, kakor v Berolinu. Gotovo pa je, da je odbila trozvezi zadnja ura. »Puli Mail Gazette« pa razlaga brzojavko Goluchovvskemu tako, da hoče Nemčija nastopiti za koristi Habsburža-nov na Balkanu, kjer se križajo avstrijske in italijanske koristi. Po angleškem časopisju je prišlo šele italijansko časopisje do sape. In pričelo je zelo ostro, malone razžaljivo pisati proti Nemčiji. Tudi uradna nemška sožaitia brzojavka povodom vezuvske nesreče ni vplivala pomirjevalno na italijansko časopisje, ki zahteva, naj italijanska vlada obrazloži svoje stališče v zbornici. »Preseveranza« piše, da je odobraval knez Biilo\v stališče, ki ga je zavzel Visconti-Venosta pri maroški konferenci. Cesarja Viljema so najbrže vznevoljile neprimerne izjave nekaterih italijanskih listov, kar jc pač povoda dovolj, da mislijo Italijani na svojo bodočnost. Splošno piše italijansko časopisje zdaj v Francozom prijaznem zmislu. Zahtevajo tudi, naj Italija preneha z dvoumno politiko, ki naj ji sledi odkrita Francozom prijazna politika. Izključeno nikakor ni, da je maroška konferenca trozvezo pokopala. rusko gospodarstvo. Ruski državni proračun za leto 1906 izkazuje 481 milijonov rubljev izrednih izdatkov, nadalje 150 milijonov za pokritje zakladnih nakaznic, katerih so izdali 1. 1905 v vojne namene za 180 milijonov rubljev. Da pokrijejo te izdatke, nameravajo najeti posojilo pri ruskih in inozemskih bankah. Dunajsko bančno društvo je pristopilo sindikatu, ki prevzame novo rusko posojilo. upori v rusiji. »Magd. Zeitung« poroča iz Peterburga, da so se uprli v T i.f 1 i s u štiri polki. Vojaki plenijo. M i n g r e 1 s k a vojašnica ko sem prišel do velicih vrat, potegnil sein iz dna svojih prs sveži zrak, ter se povrnil proti oltarju. Med slovesno sveto mašo so me ljudje zopet staknili v zakristiji in znova jc šlo: »Pa-naček, podavat«, Velebniček podavat.« Jaz jim velim, naj se urede po hodniku med cerkvijo in samostanom in podajal sem sveto obhajilo med opravilom in še po njem, do polu ene popoludne. Slednjič mi je zmanjkalo ho-stij, lomil sem jih na osem kosov, a zaman. 54 ljudij jc ostalo brez obhajila. Njihova otož-nost je bila nepopisljiva. Jaz jim rečem, naj počakajo v zakristiji, in jaz pojdem v župno ccrkev vprašat, ako imajo šc kaj hostij. Med potjo so prišli na Kemenskeho namesti k meni trije slovaški mladeniči. Malo da niso pokleknili pred menoj. »Ali ne bomo dobili svetega obhajila?« prosili so me, od včeraj nismo imeli še ničesar v ustih. Med potjo sem srečal gosp. kapelana in on jim je razdelil sveto obhajilo. Ob eni popoludne bili so posledni obhajani. To »prenese samo Svatoplukov in Metodov narod. Še nekaj zanimivega sem opazil med Slovaki. Zdelo se mi je, da ljudje skoraj čutijo Potrebo, vedno nekaj na hrbtu nositi. Ako gre gori. V Borisoglebskem je bil umorjen kozaški častnik Abramov, ki je posilil guberna-torjevo morilko Marijo Spiridonovo. V neki peterburški zloglasni hiši so se stepli v nedeljo zvečer vojaki z delavci. Proti vojakom je nastopilo kakih 2000 delavcev, ki so opustošili hišo. Na policijo in kozake, ki so prišli mirit, so metali kamne. Policija in ko-zaki so nato nastopili z golim orožjem. Izmed ranjencev je že eden umrl. stavke na francoskem. Po celi Francoski se širi^tavkarsko gibanje. Stavci na Francoskem so glasovali, ali naj začno stavkati ali ne. Od 3.100 oddanih glasov je bilo za stavko 1.760, proti stavki 1.340. V Parizu groze strežniki in strežnice po vseh bolnišnicah s stavko. To so zamenali fra-masoni za usmiljene sestre! Pri zborovanju stavkajočih poštnih in brzojavnih uradnikov je govoril neki Levy ui^rav revolucionarno. Rekel je med drugim: »Čudim se vam, prijatelji, kako ste mogli v teh razmerah toliko časa ostati pošteni. Tatvina je opravičena pri vaši tako nizki plači. Zdaj smo suvereno ljudstvo, mi smo sila, mi smo število. Briand je oče te stavke. On je izpremenil svoje orožje. Postal je minister, in s tem je postal ničvrednež. Ti ljudje so naredili svojo revolucijo; mi pa gremo in naredimo tudi svojo revolucijo. Mi obžalujemo mo-rivce. Danes so oni krivi, da mi jokamo pred njimi, jutri bodo pa sami prijokali pred nas. A to bodo čisto drugačne solze. Mi bomo poskrbeli, da bodo jokali krvave kaplje.« Tako se govori na Francoskem — na shodu državnih uradnikov! To je že skrajna anarhija! Policija pa mora na cesti aretirati državne uslužbence, ki groze, da bodo ministrom okna pobili. Noč od 16. na 17. je bila med stavkujočimi rudarji iako nemirna. Zaprli so več oseb, ki so branile delati svojim tovarišem. Vhode v rudnike stražijo vojaki in orožniki. V bližini cerkve v Montigny en Gohelle je razpočila bomba, ne da bj povzročila znatne škode. V Seen\vinu so bili nemiri. Stavkujoči rudarji so obmetavali orožnike in dragonce s kamni. Neki poročnik je bil ranjen na glavi, dva vojaka sta bila težko, več pa lahko ranjenih. strašna vlada generala rennen-kampfa. Profesor na Verhnovdinski realki Ivan Okuncov priobčuje v nekem ruskem listu sledeče pismo: »Pišem iz vagonskih ječ posebnega vlaka generala Rennenkampfa, ki potuje po bajkalski zemlji, da uduši upor. Samo v Verhovdinsku jc dal vreči v ječo šestdeset prebivalcev; med njimi časnikarje dr. Schink-mana, Mirskega, Zipaila, in Reifoviča, ki so izdajali »revolucionarni« časopis »Vernondinski listek.« Zame, kot za faktlč.nega urednika, za Schinkmana in Mirskega, kot sourednike, se je Rennenkampf posebno zavzel, ker nas že 4. dan v svojem vlaku seboj vozi in traktira z vsemi mogočimi strahotami. Gledati smo morali, kako je bilo usmrčenih pet naših dru-gov in še drugih 12 oseb. Na vrsti so tudi druge žrtve. Nas same je obsodila vojaška sodnija, ki jo je sestavil Rennenkampf, na smrt na vešalih, če je tudi 30 do 36 prič izpovedalo, da smo nedolžni. Mene so obdolžili, da sem jaz vzrok, da so peli realci revolucionarne pesmi in govorili revolucionarne govore. Zagovorniku ni bil pristop dovoljen. Pravičnost obsodbe dokazuje brzojavka, ki so jo poslale priče takoj po dovršeni obsodbi na velikega kneza Konštantina Konštantinoviča, kjer so zahtevale, da se Rennenkampfova strahovla^ da iz bajkalske zemlje takoj odstrani. V mestu Hilku so obsodili Rennenkampfovi sodniki nekega 15-letnega fanta na smrt, ker je pijan pretepel nekega strojevodjo. Pomočnik strojevodje Marčinskega je v pijanosti rekel, da pokvari stroj, in zato so ga vstrelili, češ, da je nevaren za državni red. Držeč roko na srcu, izjavljam, da so vse žrtve generala Rennenkampfa krivično umorjene. To so nedolžni mučenci! To povem vsej razsodnej Rusiji! Drhteč pišem te vrste. Že od 25. februarja sem tudi jaz obsojen na smrt. Zakaj? Zakli-njam se pred licem smrti, da ne vem, zakaj! Ce me usmrte, potem bom legel s tem vprašanjem v ifrob in pooblaščam ruski narod, da Slovakinja malo od doma, vže ima veliko prtljago na hrbti: v kričeče barvanem zavoju. Pri njih se nosi vse na hrbtu, torej seveda tudi otroci. Dojenčke navežejo starejšemu bratcu ali sestrici na hrbet in tako skače ves dan po cesti; ter sc igra z drugimi otroci in malček mu potrpežljivo sedi na hrbtu ter gleda v široki božji svet, dokler se ne čuti dovolj krepkega, da skoči iz culice na kotne noge in skače okolu in potem dobi kmalu on sam mlajšega bratca ali sestrico nahrbet. Jaz sem večkrat občudoval potrpežljivost teli malih Slovačkov in Slovakinj. Ako nima starejšega bratca ali sestrice, si ga mati sama priveže na hrbet iu gre ž njim delat na polje. Ako jo ovira pri delu, zabije dve palici v polje, tako da so zgoraj skupaj strinjajo in tvorijo trikot. In na te palice priveče culico z malenčkom, da sc guga med palicama, kakor na gugalnici. Z Bogom verni, priprosti narod Svatoplukov in Metodov, z Bogom ti posvečena zemlja, kjer so naši apostoli prvič postavili rešilno znamenje, od koder so se nam prvič razlagale zveličalne resnice. Jaz moram proč, /. žalostnim srcem, vlak hiti z neprodirno silo »na te naši Hanc.« Z Bogom! Na svidanje letos na Velchradu! vpraša moje sodnike po vzroku obsodbe. Zakaj so me pograbili kakor tatu? Zakaj so me obsodili na smrt? Jaz ne vem. Moje življenje je v rokah mojih sodnikov. Z drugovi vred pričakujem vsako minuto smrti. Prišli bodo vojaki, zgrabili nas, odvedli ven iz mesta in nas ustrelili. Odpuščamo vojakom njihovo delo, ker nc vedo. kaj delajo; a ne odpuščamo nikoli tistim, na katerih zapoved se je to izvršilo. Z Bogom, draga domovina! Ivan Okun-zov, ravnatelj realke v Verhnovdinsku.« To je samo ena epizoda iz strašne vlade generala Rennenkampfa. boj na balkanu. Na velikonočno nedeljo so napadli turški vojaki pri Vlahkarisi 46 mož močno bolgarsko četo. Bolgari so izgubili 31 mož, ostali so se utrdili v neki hiši in se trdovratno branili, dokler niso z lastnimi bombami zažgali hiše, v kateri so vsi zgoreli. Turki so imeli štiri mrtve in pet ranjencev. velika noc v peterburgu. Peterburg. V noči pred prazniki je četa dijakov pred ječami pela marzeljezo, da tako vošči političnim jetnikom praznike. Naposled je bil boj s policijo. Več oseb je bilo ranjenih. Vojaštvo je zasedlo ceste, a resnejših nemirov ni bilo več. japonska v mandžuriji. Iz Peterburga poročajo: Ce tudi Fakumin spada med število pogodbenih pristanišč, vendar so postavili Japonci tam civilno oblast. Okr. glavar iz Kan-pin-njana se je temu takoj uprl, češ, da imajo Japonci pravico imeti tam samo svojega konzula. Ker se niso Japonci za to zmenili, poročil je o tem omenjeni glavar guvernerju v Mukden in omenil med drugim, da če pusti Kitajska japonsko civilno oblast v Fakumin, bo pristanišče v najkrajšem času japonska last. UPOR V PORTUGALSKI MORNARICI. Upor na portugalskih vojnih ladjah „Don Carlos" in „Vasco de Gama' je povzročil v portugalskih vojaških krogih veliko paniko. Čuje se, da so ustreliji upornike na „Don Carlosu". Baje se je pa razširil upor tudi na druge vojne ladje, na katerih so se vršili krvavi boji med upornimi in zvestimi mornarji. SRBIJA. Princ Arzen, ki se je udeležil rusko - japonske vojske, je došel v Belgrad. Princ bo imenovan za poveljnika srbske armade. Iz Belgrada so odposlali vse vstaše v notranjo deželo, ker se boje novih bojev med njimi in socialisti. V Belgradu je ostal le še vojvoda Gligor. Včeraj zvečer je podalo Grujičevo ministrstvo srbskemu kralju demisijo, ki jo je kralj sprejel in naročil, naj vodi Grujic še nadalje vladne posle. Zvečer je zaslišal kralj srbskega poslanika v Carigradu. Štajerske novice. š Deželno razstavo v Gradcu nameravajo prirediti 1. 1908. Upravni odbor štajerskega obrtnega društva bo imel o tem s kompetentnimi faktorji pogovor 26. t m. š Rimski novci. V Podsredi je bil najden star zlat rimski novec, velik kakor srebrn tolar in težak 30 gramov. Na novcu je vtisnjena podoba cesarice Faustjne, soproge cesarja Antonina Pija. š Nevihta s točo je divjala na veliko nedeljo nad Mariborom, Št. Lenartom in Fra-mom. Eno ped debela ledena plast je ležala okrog Št. Lenarta. Toča je napravila veliko škodo. Grmelo in bliskalo se je ,da je bilo groza. š Umrl je v Admontu P. Vilibald R u b a-t s c h e r. š Ogenj. V Mestinjah pri Jelšah so imeli veliko nedeljo popoldne veliko neurje. Ob 3. uri popoldne je udarila strela v gospodarsko poslopje Antona Kosa. V trenutku je bilo vse v plamenih. Škode je nad 7000 K, posestnik pa zavarovan le za malo vsoto. š Konjice. Po državi snujejo za posamezne občine »s i r o t i n s k i so ve t«, in višje oblastvo je sodnikom naročilo, da naj ti na primeren pogovor skiičejo vse župnike, nad-učitelje in učitelje-voditeljc in župane. Pri c. kr. sodišču ovokrajnem so se dotičniki zbrali včeraj, a drugi del istih je povabljen za v četrtek. Gospod sovetnik dr. Globočnik je pri-šlecem prebral in obrazložil postavne določbe. Sirotinski sovet bo imel sicer skrb za otroke-sirote, vendar nc bode imel pravice vtikati se v pravice očetovske in varihovc, imel bode bolj dolžnost nadzorovalno, in sicer v pogledu na varilia in pa na varovanca njegovega, dokler ni dopolnit dvajsetega leta. Za posamezne občine osnuje se povoljno ali samostalen »sirotinski sovet« ali pa se isti pridruži žc obstoječemu »krajnoubožnemu sovetu« in se ta primerno razširi z nekaterimi od občinskega zastopa izvoljenimi občani, in sicer po razmerah tudi z osebami ženskega spola. Tukajšnji zborovalci so sc izrekli, naj bi se »krajnoubožni soveti« razširili, oziroma da bi prevzeli tudi opravke za »sirotinski sovet«. Gospod razlagalec si jc postavno besedilo priredil za poslušalec in res čudno je, da »višje oblastvo« ni že obenem z naročilom oskrbelo besedila slovenskega za vsa sodišča. Dopisnik dovoljuje si sledečo opombo: Imenovancc je v spretno preloženih izrazih rabil besedo »sovet« namesto »svet«. Poročevalcu se zdi to prav primerno. Naše knjige, da razodevajo razloček med »svet« ali zemlja in med »svet« ali priporočanje, pomagajo si s tem, da za sovet tiskajo »svet«; nepotrebno znamenje nad črko e bi lahko izostalo, ako je naša knjiga privzela pisavo »sovet«; podobno bi namesto »svetnik« lahko pisali »sovetnik«, in bi, kakor sc je oni~ dan pripetilo, neki občinski tajnik ne bil iz postave bral za »občinski svetniki«. Cerkveni letopis. Kanonična vizitacija in birmovanje v letu 1906. Letos bode kanonična vizitacija in birmovanje v nastopnih župnijah: I. V d e k a-niji Vrhnika. Bevke 21. aprila; Vrhnika 22. aprila; Podlipa 23. aprila; Polhov Gradec 29. aprila; Črni Vrh nad Polhovim Gradcem 30. aprila; Horjul 1. maja; Št. Jošt 2. maja; Zaplana 3. maja; Rovte 4. maja; Logatec 5. in 6. rnaja; Borovnica 7. maja; Preserje 8. maja; Rakitna 9. maja. — II. V d e k a n i j i Š m a-iije. Šmarije 13. maja; Št. Jurij 14. maja; Kopanj 15. maja; Zalina 16. maja; Lipoglav 17. maja; Polica 18. rrtaja; Višnja Gora 19. in 20. maja; Št. Vid pri Zatičini 24. maja; Zati-čina 25. maja. — III. V d e k a n i j i Litija. Litija 26. maja; Šmartno pri Litiji 27. maja; Dole 28. maja; Št. Jurij pod Kumom 29. maja; Konjšica 30. maja; Dobovec 31. maja; Radeče pri Zidanem mostu 15. julija; Svibno 16. julija. — V d e k a n i j i Kočevje. Kočevje 10. junija; Altlag 11. junija; Mosel 12. junija. — V. V d e k a n i j i Ribnica. Škocijan pri Turjaku 15. junija; Turjak 16. junija; Velike Lašče 17. junija; Rob 18. junija; Struge 28. junija; Dobrepolje 29. junija; Velike Poljane 30. junija; Ribnica 1. julija; Grčarice (Masern) 2. julija; Dolenja Vas 3. julija; Sodražica 4. julija; Sv. Gregor 5. julija; Gora 6. julija; Draga 7. julija; Loški Potok 8. julija. — VI. V de-kani ji Leskovcc. Krško 22. julija; Bo-štanj 2. septembra; Studenec 3. septembra; Sv. Duh 4. septembra; Križevo 5. septembra; Čatež ob Savi 6. septembra; Velika Dolina 7. septembra; Cerklje 8. septembra; Kostanjevica 9. septembra; Bučka 10. septembra; Škocijan 11. septembra. — VII. V dekani j i Semič. Planina (Stockendorf) 14. septembra; Semič 15. septembra; Črnomelj 16. septembra; Dragatuš 17. septembra; Vrh 18. septembra; Vinica 19. sept.; Preloka 20. sept.; Adlešiči 21. septembra; Podzemelj 22. sept.; Metlika 23. septembra; Radovica 24. septembra; Suhor 25. septembra. — VIII. V d e k a-n i j i Ljubljana. Brezovica 24. aprila. Dnevne novice. Iz New Yorka — pozdrav deželnemu zboru kranjskemu. Prijatelj iz New Yorka nam piše: No, zdaj pa tudi širni svet ve o vaših kranjskih liberalcih. Še nikdar nisem v Ameriki nič slišal o njih. Še noben slovenski liberalec ni nič iznašel, kar bi mu v Ameriki do glasu pomagalo, in Boga naj zahvalijo vaši kranjski liberalci, da je smodnik že iznajden od »klerikalcev«, ker oni bi ga gotovo ne iznašli. In vendar je širni svet izvedel, da bivajo liberalci v Ljubljani — pa še kakšni! Kar začudil sem se, ko vzamem v roke najuglednejši tukajšnji list »World«, ki je imel na prvi strani brzojavko iz Ljubljane, ki naznanja, da so liberalci uprizorili v Ljubljani »glasbeno obstrukcijo«. Zdaj torej tudi Amerika ve za Ljubljano in za Kranjsko, kajti »World« ima mnogo tisoč bravcev. To je bilo veselje za moje srce, ko sem zagledal v »Worldu« to brzojavko! A hudomušni Amerikanec je nekaj pristavil, kar morate tudi v Ljubljani liberalcem povedati: Ko je razložil, zakaj se je šlo pri tPi obstrukciji, je pa pripomnil: »To so n a p r e d-n i liberalci, ki o napredku n e č e j o nič č u t i.« Dvomljiva slava, do katere so pripomogli liberalci kranjskemu deželnemu zboru. Ainerikanci ne morejo razumeti, kako se more napredna stranka vstavljati razširjenju volilne pravice. Saj vendar vsi naprednjaki in liberalci na svetu to zahtevajo, samo na Kranjskem je narobe. Tudi drugi listi, kot »The Sunn«, »The Globe«, »Tribune« itd. so imeli omenjeno brzojavko, a seveda tudi nemški. Do slave so torej liberalci kranjskemu deželnemu zboru res pomagali, a do žalostne slave, da nikjer ni bolj nazadnjaških liberalcev, kakor so v Ljubljani. Pozdravljeni! + Socialni demokratje liberalcem. »Rdeči Prapor« piše o volilni reformi za deželni zbor: »Narod« se je izdal, ko je trdil, da je deset mandatov za splošno kurijo preveč in da bi bili štirje dosti za splošni razred. Resnično je nasprotno. Ako ne bi bila mogoča drugačna reforma, kakor taka z novo kurijo, tedaj bi se moralo zahtevati, da ta razred vsaj v številu mandatov ne bo prikrajšan, temveč se krivico, ki tiči v ohranitvi privilegij, vsaj z večjim zastopstvom doslej brezpravnim ponekod oblaži. O volilni reformi za državni zbor pa piše »R. Pr.«: Videti pa je, kakor bi dr. Tavčar s svojim lamentacijami o Korošcih in Štajercih rad speljal koga na led. A čc mu je res kaj na tem ležeče, da ondotni Slovenci ne poginejo, bi se moral odločno izreči za reformo. Ako dosežejo liberalci šc kak mandat za Korošce in Štajercc, nam je gotovo všeč. Ce pa to za sedaj nikakor ne bi bilo mogoče, ne da bi prišla reforma sploh v nevarnost, tedaj mu delavci nikoli nc bi odpustili, da jc zaradi enega ali dveh mandatov preprečil nujno potrebno preosnovo in s tem oškodoval tudi Korošce, ki bi morali izgubiti vsako upanje na zboljšanje, ako bi ostal sedanji volilni red v veljavi, dočim jc gotovo, da bi se morale na temeliu reforme tudi tamkaj zboljšati razmere. Govor dr. Tavčarja o državnozborski volilni reformi je bil zelo sumljiv. Naj liberalci pazijo, da ne narede kakšne neumnosti v parlamentu! Delavci hočejo na vsak način volilno reformo: kdor bi jo preprečil, bi moral obžalovati to. + Norijo. Liberalci so začeli zdaj tako lagati, da se jim je že samim zmešalo. Kar sklobasajo razni listi, to je uprav čudovito. Najbolj zbesnela je pa »Jeseniška Straža«, ta najmanjša krasotica, ki se izprehaja zdaj po gorenjskem otroškem vrtcu, odkar nima več lastnega doma. Najprej upije: vun s splošno iu enako volilno pravico, potem pa pravi, da je edino pameten kuriatni zistem, »kakor zahteva interes in važnost davkoplačevalcev«. V isti sapi torej hoče dve nasprotni stvari, ki se izključujeta. Rjove proti »nemško-klerikalni« zvezi, a v zvezi z Nemci so v istini liberalci. Pravi, da so klerikalci skozi dolgo vrsto let deželo vodili za nos, a v istini so jo dolgo vrsto let vladali liberalci nemški in slovenski. Kriči, da liberalci obstruirajo, ker hočejo meščanstvo, trgovca, obrtnika, kmeta in delavca rešiti velike nesreče in celo deželo popolne pogube.« Res je pa. da se gre liberalcem samo za politično gospodarstvo nekaj liberalnih agentov in advokatov, ki se za meščana in trgovca ne brigajo čisto nič in ne pustijo kmeta in delavca v deželni zbor. Potem se pa dere o rabljih, izdajavcih, prodancilt itd. in slednjič upije, da pojde — proč od Rima. To so norci. Zbesneli so in nimajo več iskrice zdrave pameti. Tolažljivo je le to, da ves ta orkester nima več pomena, kakor žabje regljanje. + Vodovod Jasen in Vrbovo pri Ilirski Bistrici je zagotovljen. Vlada je dovolila polovico na 34.230 K proračunjenih stroškov. Delo bode takoj razpisano. + Po shodu v Šiški. Po shodu v Šiški se je izvil na dvorišču pred zborovališčent nekemu šišenskemu liberalcu značilni vzdih: »Pa naj na kmetih zborujemo, vsaj še v Šiški ne moremo, kjer je vse naše«. + Slovensko dijaštvo v Pragi. Iz Prage se nam piše: Slovenska dijaška društva v Pragi so sledeča: »Ilirija«, »Klub slovenskih tehnikov«, »Češko - slov. akad. krožek češke podružnice slov. planinskega društva« in »Podporno društvo za slov. visokošolce v Pragi«. V kratkem se ustanovi še novo društvo »A d r i a«, ki jo ustanove oni dijaki, ki so izstopili iz »Ilirije«. Lasajo se namreč tudi v Pragi med seboj »pijani liberalci Tavčarjeve garde« in pa »modri in preučeni radi-kalci«. — Obe struji sta pa vendar edini v tem, da ne marata »klerikalcev«. To vzamemo na znanje in nam je prav! + Kranjska trgovska in obrtna zbornica. Vodja trgovskega ministrstva je potrdil izvolitev g. Jožefa Lenarčiča za predsednika in g. Frana K o 11 m a n n a za podpredsednika kranjske trgovske in obrtne zbornice.' Prva seja deželnega socialnega odseka se vrši v soboto, dne 21. t. m. ob 9. uri dopoldne v deželnem dvorcu. Na dnevnem redu je starostno zavarovanje. Nemška organizacija na jugu. Pretekli teden se je v ljubljanski kazini ustanovil „Deutscher Lehrerverband fur Krain u. Kiisten-land". Navzočih je bilo 65 članov. Pozdravil je shod dr. Binder. Na čelu društva stoji dr. Schrautzer. Uravnava Mirne. Cesar je potrdil načrt zakona, s katerim se zviša državni in deželni prispevek za uravnavo Mirne. — Nesreča. Dne 14. t. m. se je prigodila na reški cesti, ki pelje skozi občino Rakitnik nesreča. Neki posestnik peljal je težko naložen voz, s katerim je prišel ravno na cesto, ki tvori ondi precej velik ovinek. Spremljala ga je lOIetna hčerka. V tem hipu pa pridrvi izza ovinka neki avtomobil. Deklica, ki se ga je prestrašila, ker ni dal nobenega znamenja, se je hotela hitro umakniti. Medtem pa je vtaknila levo nogo pod kolo voza, katero jej je pri tem strlo palec na nogi in jej ga kos tudi odtrgalo. Opozarjamo torej na to, da morajo avtomobilisti, zlasti če se skozi kako vas vozijo, dajati znamenja in tudi počasneje voziti skozi vas nego po prostem polju. — Ogenj. Veliko soboto dne 14. aprila ob 1. uri popoldne je nastal ogenj pri posestniku Ignaciju Štrus v Ščitu, župnija btanga. Hipoma je bilo vse v plamenu. Ogenj je nastal po neprevidnosti gospodinje, ki je tlečo gobo, ki jo je njen fant prinesel iz Štangc, vrgla pod streho. Ker je bila hiša lesena, je pogorelo vse do tal hiša, pod, skedenj, hlev, zraven ves živež, vsa obleka, celo denar in hranilnična knjižica. Gospodar je bil zavarovan za malo vsoto; revščina velika. Živa je zgorela v Gorici v neki hiši v ulici delle Monache neka R i e s n c r. Truplo je docela ožgano. — Umrl je v Nabrežini gosp. Valentin Krain c, ki jc bil celili 45 let uradnik pri ondotni firmi Mulitsch. Mednarodni medicinski kongres sc bo sešel letos v Lizboni. Prične se 19. t. m. Jav-ljenih je že nad 400 predavanj. Največ zdravnikov ie prišlo iz Portugalske, Južne Amerike, Italije in Francije. Mnogo jih je odposlala tudi Nemčija, a Avstrija dva: enega iz Dunaja in drugega iz Pešte. Bodoči medicinski kongres se sestane najbrž v Budimpešti leta 1909. Ce bi se v tem času napravila medicinska fakulteta na zagrebški univerzi, bi se lahko sešel ta shod v Zagrebu obenem z otvorenjem medicinske fakultete. / — Naval gostov v Opatiji. Iz Opatije poročajo, da je letos početkom pomladi takov iiaval gostov, kakor še nobeno leto doslej, golili so vsi hoteli, vse vile in vsa privatna stanovanja. Ni torej čudo, da se Opatija neprestano širi in da se z ene in druge strani cest in mesa zidajo nove palače za stanovanja privatnikov in za hotele. Število gostov raste še vedno, in oni, ki ne morejo več najti stanovanja v Opatiji, gredo dalje do Lovrana, ali pa se selijo na Reko, od koder prihajajo čez dan v Opatijo, prenočujejo pa na Reki. — Poizkus samoumora. 481etni trgovski agent Ivan Dušica, stanujoč v ulici sv. Mav-ricija št. 11 v Trstu, je včeraj zjutraj ob 7. uri in pol izpil precejšno množino žveplene kisline. Gospa, pri kateri ima Dušica v najemu sobo, v kateri stanuje, je prva prišla na sled njegovemu blaznemu početju. Dušico so prepeljali v bolnišnico. -- Krasni prirodni pojavi. Veliko soboto okrog 11. ure dopoldne so občudovali v Novem Mestu na jugovzhodnem nebu markantno četo takozvanih »potresnih oblakov«, katerih skrajni proti solncu obrnjeni del je bil pre-grnjen najprvo s prekrasno živo rdečkasto, potem rumenordečkasto barvo, ki se je spreminjala v krasne mavrici podobne boje. Sličen prizor se je obnovil v soboto ravno opoludne na severo-zapadnem nebu v obližju solnca. Od 4. do 5. ure pa se je pojavila ob celi za-padni črti gorjanskega pogorja prozorna, plinasta, barvana megla, kakor pred hudim orkanom. — Nevihta na Dolenjskem. Veliko nedeljo in pondeljek popoldne je razsajala po jugozapadni in severozohodni Dolenjski silna nevihta. Po nekaterih krajih, n. pr. okrog Sv. Križa pri Litiji, okrog Mokronoga in Št. Ruperta je hudo treskalo in med ploho padala tudi sodrga. Tudi v krškem in ko-stanjevškem okraju je bilo viharno vreme. V novomeškem okraju je bilo le nekoliko kapljic dežja. Vendar pa o kakih posebnih uimah tudi o zgoraj omenjenih krajih dosedaj nam še ni ničesar znanega. — Vodovod za Radovljico bodo kmalu pričeli graditi, ker je vodopravna obravnava ugodno končana. — Pijonirsko opravo bodo izpremenili najbrže v kratkem, in sicer precej temeljito. Sedaj je moral pijonirski vojak nositi seboj vso svojo infanterijsko opravo, medtem ko so njegovo pijonirsko orodje vozili zadaj; ali pa je nosil seboj orodje in je pustil zadaj tomi-stro. Vse to pa je organizatorična napaka, ker sc nikdar naprej ne ve, kaj bo vojak rabil. Tehnični vojaški odbor je naredil sedaj elaborat. po katerem vojak vedna lahko nosi seboj orodje, puško in taško za patrone. Orodje se zmanjša glede števila in tornistra se zmanjša, ker druga bluza in črevlji lahko ostanejo zadaj na vozu. Zato pa bo v tornistru več prostora za razstrelivo, kar je jako potrebno, ker sedaj komaj razstrelivo cele kompanije zadostuje, da sc vrže v zrak en most. S tem bi bilo delovanje pijonirskih oddelkov precej olajšano. — Gozdni požari. Na velikonočno soboto jc bil za cementno tovarno v Trbovljah velik gozdni požar. Dne 17. t. m. je bil gozdni požar na hribu Svibenj pri Litiji. Gozd je gorel pol ure. — Ulomili so neznani tatovi v občinsko pisarno v Zireh in odnesli 152 K denarja, razne obligacije in hranilnične knjižice. Nove predpise za ženitev v armadi izdelujejo v vojnem ministrstvu. Izprcmeinba bo v tem, da se ne bo več zahtevalo postranskega zaslužka, ampak gotov kapital. Kavcije od podpolkovnika dalje bodo odpravljene. Vesti, da bo kavcija zvišana, so neresnične. Mogoče, da bo pri poročniku treba nekoliko več kavcije, kot doslej, pri nadporočniku pa skoro gotovo nastopi zvišanje kavcije. Novice iz Zagorja ob Savi. Utopljenca so našli v Savi dne 14. t. m. Poizvedovanja so dognala, da je to 251etni delavec Jožef Stante, doma iz Ljubečne pri Te-harjih. Vse kaže, da je ta bil žrtev onega hudodelstva v Litiji dne 19. svečana, o katerem je »Slovenec« že poročal. Torej je bil skoraj cela dva mesca v vodi. V žepu so našli njegovo uro in nekaj nad 42 kron denarja. — Pokopan je bil dne 16. t. m. na zagorskem pokopališču. Umrl je na veliki četrtek Slletni Matevž Vrtačnik, oče soprogi posestnika Antona Grčarja v Zagorju. — Vre m e imamo sedaj prav poletno. Solnce ima že precej moči. Suša se oglaša na več krajih. Veliko soboto popoldne je bilo nekaj kapelj dežja. V nedeljo popoldne se je culo večkratno gromenje. V pondeljek 16. t. m. pa je krog 5. ure začelo bliskati se, grmeti in treskati, kakor v največji poletni vročini. Za občinske v o I i t v e, ki bodo najbrže v mesecu maju, sc pripravljajo štiri stranke. Cobal sc precej napenja. Bomo videli, kaj bo iz tega. — S o c i a I n o d e m o-kraška »f c h t a r i j a«. Nenasitna ino-kraška bisaga jc poslala na plačilni dan 16. svečana sedem pooblaščenih beračev po raznih krajih nadlegovat delavce za novce. Sklenili so kupiti nov »horn«, ki bo stal krog 70 kron, da bodo z njim vabili svoje opičarje skupaj. Bili so ti mokraški berači zelo nadležni iu predrzni. Vsakega delavca je spremil par korakov. Ce pa kateri le ui hotel dati takoj, ga je zapisal v svoj protokol s poudarkom: Zapisal te bom, boš pa drugikrat plačal. Sedaj so »horn« baje žc kupili, a culi ga šc nismo, in fehtarija zanj še tudi ni popolnoma pri kraju. Torej še pred temi berači ne bo miru I — Svarilo lahkomišljenim tobakarjem. Velikonočni pondeljek ob 2. so pogoreli v Gorenjih Jelenjih župnije Dole pri Litiji, trije posestniki z raznimi gospodarskimi poslopji. Zgoreli so tudi dva vola in dve kravi. Zapalil je baje nepreviden tobakar. — Podraženje čevljev na Dunaju. Dunaj, 17. aprila. Na tukajšnjem shodu črev-ljarjev drugega okraja se je sklenilo zvišati ceno za popravljanje čevljev za 30 do 35 odstotkov. Istotako se zviša cena pri popravljanju otročjega obuvala. Za zvišanje cen pri novonapravljenih čevljih se pogode mojstri s svojimi odjemalci. — Žensko bolnico v Novem mestu bodo zidali na gosp. dr. Poznikovem prostoru pod »šancami«. Kupili so tudi skednje gospe Kal-čičeve in k njim spadajoč vrtič. Stavbeni svetnik Theyer iz Gradca je osobito to stavbišče priporočal in so se zato izrekli tudi drugi odločilni faktorji. Meseca maja se bode razpisal konkurz za stavbo. Postrežbo v tej bolnici bodo imele čč. sestre od sv. Križa iz Gradca. — Prve lastavice. Dne 16 t. mes. so priletele prve lastavice v Škofjo Loko, — Ploho so imeli velikonočni ponedeljek popoldne po Gorenjskem. Vmes se je bliskalo in grmelo. — Po planinah in višjih hribih je padlo nekaj snega. — Petrolejski vrelec je odkril v Do-ljanah blizu Metkoviča kmet Ivan Radič, ko je kopal. Pravijo, da je kupilo vrelec neko rna-žarsko društvo. — Ustrelil je v Čakovcu logar grofa Festetica, Ivan Boff, vsled neprevidnosti na lovu kmeta Jurija Ivaniča. — Stavke mizarskih pomočnikov v Ljubljani ne bo, ker je centrala mizarskih pomočnikov na Dunaju odrekla vsako denarno pomoč. — Zastrupila se je v Trstu 34 let stara zasebnica justina Calin. Poklicani zdravnik je konstatiral smrt. — Stavka delavcev v Osjeku. Včeraj predpoldne so pričeli v Osjeku stavkati vsi delavci, zidarji in tesarji. Mestno županstvo jim je dovolilo, da imajo svoje sestanke na Žabnjaku. Tam se je zbralo do 1500 delavcev, ki prirejajo govore in prepevajo delavske pesmi. Kraj je obsedlo redarstvo in orož-ništvo. Delavci vzdržujejo dobro disciplino. Vojaštvo je za vsak slučaj pripravljeno. — „Thonethof", eno najlepših stavb v Gradcu je kupila občna zavarovalnica „Assi-curazioni Generali" v Trstu za 2,400.000 K. — Petak je izgubila Pavla Z. na poti od vrha pa do vznožja Šmarne gore dne 16. aprila. Pošten najditelj naj ga blagovoli oddati v Kolodvorskih ulicah št. 8 pri Frančiški Šti-gel. Petina pripade najditelju. — Shod sodalitatis za žužembersko dekanijo bo na Krki v ponedeljek po beli nedelji, t. j. 23. t. mes.; začetek točno ob 10. uri. — Umrl je v Št. Petru pri Gorici v 59 letu svoje dobe g. Ivan Bufolin, star 59 let. Pokojnik je bil občečislan mož, ki je bil dalje časa v St. Petru tudi župan. — Kamnoseško zadrugo so ustanovili na otoku Brač v Dalmaciji. — Poizkušeni umor in samoumor. Na velikonočno soboto je v Kopru Tržačan Franc Zanello iz neznanega vzroka dvakrat ustrelil na zakonsko Antonijo Bertossa in jo smrtno nevarno ranil. Za ello se je nato sam ustrelil v čelo in mrtev obležal. — Imenovan je g. dr. Ernst Moro za privatnega docenta na graški univerzi. — Smrt pod lokomotivo. Koper, 17. aprila. Blizu Škocijana pri Kopru je strojevodja zapazil štiridesetletnega moža na tiru. Ustavil je vlak in neznanca so odgnali. Ko se je vlak zopet premaknil, je neznanec skočil pod lokomotivo, ki ga je strla. — Poneverjenje na pošti v Mira-maru. V petek zvečer sta bila aretirana v Mi-ramaru zakonska Karol in Evgenija Tišina, oba uslužbenca na poštni podružnici v Mira-tnaru. Govori se, da sta poneverila 8000 K. Ljubljanske novice. lj Poziv uredništvu ^Slovenskega Naroda". Naš poročevalec je stavil 40 kron, da pisava na oklicu vodmatskih kandidatov ni dr. Lampetova. „Narod" se je lagal naprej. Zato je nas pooblastil naš poročevalec izjaviti, da stavi z uredništvom „Sloven. Naroda" 1000 kron, da ona pisava ni dr. Lampetova, in sicer stavi 500 K za mestne reveže, in 500 K za „Družbo sv. Cirila in Metoda". „Narod" ima sedaj najlepšo priliko dokazati, da ni brljav, ako bo pa na ta drugi poziv molčal, bo pa ljubljansko občinstvo vedelo, da se je zopet enkrat grdo zlagal. lj Občinske volitve v II. razredu. — »Dr. Jan. Krek kandidira.« »Slovenski Narod« se izmišljuje vsakovrstne stvari, da bi spravil kaj več ljudi na volišče za liberalno stranko. O volitvi III. razreda se je tako ustrašil sile vodmatskih volilcev, da je takoj izlcgcl laž o dr. Lampetovem rokopisu, da bi tako dokazoval, da hočejo »klerikalci« naskočiti obč. svet. »Narod« ve dobro, da je med občinskimi volivci mogočna struja, ki želi od sedanjega m a g i s t r a 111 e g a kluba neodvisne opozicije v obč. svet »Narod«, ve, da bi ta opozicija prevrnila nekaj korit, zato je tudi tak strah na magistratu pred vsako opozicijo, katere bi si izvestua gospoda na magistratu, če bi bilo vse tako »lepo* iu »v redu« na magistratu sama morala želeti. Zato se »Narod« zvija in zvija in računa na neumnost svojih pristašev, ko straši s »klerika-lizmom«. Kljub »Narodovemu« ropotanju in velikih vsot denarja za agitatorje je spravila magistratna stranka v III. razredu od 2400 volilcev le 500 volilcev na volišče, tako da vsakdo lahko izračuna njen poraz v III. razredu, ako bi se opozicija fesno in združeno zganila. Sedaj se gre »Narodu« zato, da vsaj boljše napravijo volilci II. razreda. Zato si je včeraj ravno tako, kakor v III. razredu dr. Lampetovo pisavo za II. razred izmislil, da so hoteli »klerikalci« v zadnjem hipu v II. razredu kandidirati dr. Jan. E v. K r e k a. »Narod« si misli, to mora vleči, vsak zaveden »liberalec« mora vendar gledati na to, da ne bi prišel v obč. svet med liberalne starokopit-neže in zaspance mož s socialnimi nazori, kakor je d r. K r e k ! To mora vzdigniti vendar vse magistratovce na volišče! Da storimo enkrat »Narodu« uslugo, lepo prosimo vse pristaše magistratnih korit, naj vendar verjamejo »Narodovo laž« in naj pridejo na volišče pomnoževat število magistratnih glasov, da bomo natančno vedeli koliko volilcev med 1391 volilci II. razreda brezpogojno pritrjuje m a g i s t r a t n i diktaturi! Ij Predrzno izzivanje pri potresni procesiji. K včerajšnji notici o tem dejanju se nam nadalje sporoča, da se to ni zgodilo letos prvič. Priča gospa Lipovšek, stanujoča ob pritličju ravno pod oknom, iz katerega so škropile izzivalke, more to potrditi. Ravno tako gospod Fran Škof, posestnik v Rečnih ulicah, ki je stal lansko leto poleg moža, ki je bil polit. In sedaj najlepše, kdo ste bili izzi-valka? Bili ste hčeri veleuglednih nemških rodbin. Ena je baje hči nekega podpolkovnika, druga pa protestantinja, hči primarija dr. Bo-cka. Tako daleč smo prišli v Ljubljani, da se drznejo ti ljudje na ta način izzivati! In recimo, da bi se jima kaj zgodilo, ali da bi jim okna pobili razburjeni in razkačeni ljudje, kaj bi potem zopet pisali Slovencem nasprotni listi! Ali ni to popolnoma podobno bivšemu izzivanju kadeta Malitscha? Ko jih je skupil, kar je iskal, so bili krivi pa ti, ki so bili izzivam. Ravno tako bi bilo v tem slučaju, če bi se ne posrečilo ljudi pomiriti. Zato odločno zahtevamo, da se takim izzivanjem odločno konec stori. Ij Odlikovanje. Včeraj je župan gosp Ivan Hribar pripel očetu kranjskega gasilstva vele-zaslužnemu gospodu Franu Doberletu na prsi častno gasilno svetinjo, ki bo poleg drugih zaslužnih križcev pričala na proslavljenčevih prsih o trudoljubnem požrtovalnem delovanju gospoda Doberleta na polju gasilstva. Ij Umrl je Ivan Verhovnik, vrtnar v Vod-matu. — V Lošinju je umrl tukajšnji posredovalec služb in slaščičar g. Novotny. lj Zverinski stariši. V zadnjem času so se pogovarjali gostje v neki gostilni na Zabjaku o preljubeznivih zakonskih Jožefu in Heleni Suhadobnikovi, rojeni Kuhar, ki imata v oskrbi nezakonsko šestletno deklico Mihaelo Ku-harjevo. Cule so se grozne izpovedbe raznih gostov, katere so prišle na uho tudi mestni policiji. Zverinski stariši so ubogega otroka bili kakor psa, in ker stanujejo na »starem Zabjaku«, sta zakonska otroka privezovala, kadar sta šla na delo ali pa na izprehod, v ječo, ki se sedaj rabi za drvarnico, za nogo. V takih slučajih otrok ni imel niti vode, pač pa je stala poleg njega nočna posoda. Takega so dobile stranke pred par dnevi, ki so mimogrede slišale obupne vzdihe ubogega otroka in ga oprostile iz »ječe«. Tudi včeraj, ko je policija odvzela otroka, je zakonskima bilo brati na obrazu le veselje in nobena poteza na obrazih ni kazala kakega sočutja. Ko sta izvršujoča organa peljala ubogega otročiča, ki je veselo korakal pred njima mimo strank, so se čule le pomilovalne besede: »Ubogi otrok, brez starišev.« Potem, ko je zdravnik otroka pre-iskal in konstatiral, da se na otročjem telesu poznajo s krvjo podplute rnaroge, in da ima na glavi izpuljene lase, so ubogega otroka izročili v boljše, človeške roke. Z neusmiljenima zakonskima se bode bavilo pa še sodišče. lj Denar se mu je smilil. Usnjar Franc Juršič iz Dolš pri Rudolfovem, ki je prišel pred kratkim iz Amerike, je včeraj obiskal Ljubljano. Ker je imel pri sebi precej denarja, je plačeval v neki gostilni na Dolenjski cesti raznim vojakom pijačo. To je videl tudi 341etni dninar Josip Kogovšek rodom iz Horjula, kateremu se je Juršičev denar tako smilil, da je sklenil mu ga izmakniti iu ga zase porabiti. Pridružil se je družbi in kmalu je bila Juršičeva denarnica v njegovi posesti. Ko je Kogovšek odšel, je Juršič takoj tatvino opazil in obvestil o tem mestno policijo, ki je Kogovška izsledila iu ga na njegovem stanovanju na Karolinški zemlji aretovala. Pri njem so dobili še 160 K denarja. Oddali so ga deželnemu sodišču. lj Poročena sta bila danes dopoldne v trnovski cerkvi g. Pavel Velkovcrh, trgovec z moko z gospodično Ano Pene a. Najiskrencjšc čestitke! lj Vsled ljubosumja. V ponedeljek zvečer je prišla delavka Katarina Štebc, stanujoča v Novem Vodmalu, s svojim ljubimcem v neko gostilno na Martinovi cesti, v kateri je že sedel ključarski pomočnik hrane Čertanc, prejšnji oboževalec Štebejevc. Ko je ta videl, da si je Štebcjeva izbrala drugega, ga je to tako razskačilo, da je zgrabil stol in vdaril z njim Štebejevo po glavi, da se ji je vlila kri. K sreči je Štebcjeva le lahko poškodovana. lj Vilo si gradi tukajšnji odvetnik dr. O. Vallentschag poleg Wettachove vile ob železnici. lj Novo kavarno in restavracijo namerava v svoji novi hiši otvoriti prihodnjo zimo ozir. spomlad g. A. Deghengi na oglu Dunajske ceste in Sodnijskih ulic. lj Mestni stražnik Kranjec je danes v bolnici umrl. lj Novorojenček v Ljubljanici. Po Ljubljanici je videl nekdo plavati večji zavoj in ga je potegnil iz radovednosti na suho. Ko ga je razvil, jc našel v njem novorojenega mrtvega otroka. lj Pretnemba posesti. Hišo lekarnarja Mayerja je kupila tržaška »Generali« za 400.000 K. VEZUV SE POMIRJUJE. Včeraj je brzojavil profesor Matteuci: Noč je bila mirna, izvzemši nekaj ur. Vezuv je metal pesek v manjših množinah proti vzhodu. Aparati niso več tako nemirni, kakor so bili; od časa do časa pada z ognjenikovega vrha kamenje, kar pa ni v zvezi z Vezttvovim bljuvanjem. Iz vezuvske okolice včeraj niso došla posebno zanimiva poročila. Le iz Otta-jana in San Anastasie poročajo, da je bilo včeraj temno in da je padal pepelnati dež. »Daily Telegraph« poroča iz Napolja, da je bežalo v veztivski okolici pred lavo več prebivalcev v neko votlino, ki jo je lava zaprla, a tako, da so v votlin zaprte osebe lahko dihale. Pet dni so sc živeli reveži s koreninami, a ko niso našli ničesar več, so se vlegli in pričakovali smrti. Posrečilo se je, da so jih še nekaj dobili živih in jih rešili. ANARHISTI ZAŽGALI CERKEV Anarhisti so zažgali v mestu Bourget pri Parizu tamošnjo cerkev po noči. Kar je bilo znotraj cerkve je vse zgorelo. Požigalci so vlomili v nabiralnike, dragocene cerkvene posode pa so pustili na miru. S spomenika, ki je postavljen v spomin na boje leta 1870. in 1871., so strgali križ. Telefonska in brzojavna poročila. SKUPNI MINISTRSKI SVET. Budimpešta, 18. aprila. Jutri se tu vrši skupni ministrski svet, pri katerem bodeta navzoča ministrska predsednika obeh državnih polovic. VSPEH MAŽAROV. Budimpešta, 18. aprila. Vojno ministrstvo je izdalo naredbo, da se pozivnice k vojaški službi, ki so bile doslej sestavljene samo na nemškem jeziku, izdajajo dvojezične na nemškem in mažarsketn jeziku. VELIKA NOČ NA RUSKEM. Peterburg, 18. aprila. Velika noč je tu mirno prešla. Mnogo političnih jetnikov je bilo zipuščenih. V baltiških ladjedelnicah je policija odkrila delavnico bomb. RUSKA DRŽAVNA BANKA. Petrograd 18. aprila. Državna banka je danes znižala diskont na 7 in pol odstotkov. EKSPLOZIJA NA BOJNI LADIJI. Malta, 18. aprila. Ko je linijski parnik »Princ of VVales« na odprtem morju manevriral, nastala je na parobrodu eksplozija ter so trije mornarji ubiti, štirje mornarji pa ranjeni. RADI UPORA ARETIRANI MORNARJI. Hamburg. 18. aprila. Na parniku »Po-zejdon« ie bilo radi upora aretiranih osem mornarjev. 30.000 kron znaša glavni dobitek loterije za dom cesarice Elizabete. Na to opozarjamo cenjene čitatelje z dostavkom, da se vrši žrebanje nepreklicno 17. maja. Priporočamo to domorodno in humanitarno podjetje v podporo z nakupom srečk po 1 K. Potrti od najgloblje žalosti naznanjamo s tem vsem sorodnikom in sožaiujočim prijateljem žalostno vest, da jč umrl naš dobri ljuDljeni soprog, oziroma oče, stari oče, brat in stric, gospod Albin Orehck pom. uradnik c. k. deželne vlade v pondeljek, dne 16. aprila ob 11. uri dopoldne, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 59. letu dobe po dolgi It. hudi bolezni. Pozemski ostanki dragega pokojnika se slovesno blagoslove v sredo, 18. t. m. ob 3. uri popoldne v hiši žaiosti, Rimska cesta 2, in se potem prepeljejo na pokopališče k zadnjemu počitku pri sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega oznanenja. 865 Ljubljana, 16. aprila 1906. Marija Orehek roj. Rebernik, soproga. — Fran Orehek, bančni uradnik; Albin Orehek, lastnik časopis, in anonč. bureau-ja, sinova. — Karol Orehek, pismonoša v p., brat. - Marija Blumauer roj. Orehek vdova viš. pošt. uprav., sestra. — Ema Orehek roj. Borštnar, sinaha. — Emica, Ivica in Franci, vnuki. Janez Rigler naznanja v svojem in imenu svojih otrok sorodnikom, prijateljem in znancem prežalost no vest, da je njegova ljubljena žena, oziroma mati Uršula Rigler po kratki in mučni bolezni v 57. letu starosti danes 17. aprila ob pol 12. uri dopoldne previdena s sv. zakramenti za umirajone mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v četrek, 19. t m., pri Sv. Gregorju pri Lašičah. 859 Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Praproče 17. aprila 1906. Janez Rigler, soprog. — Jože, ]anez, Francelj, Anton, Alojzij, sinovi. — Ivana, Marija omož. Oblak, hčeri. Janez Oblak, zet. Al! že veste da je I. kranjsko reklamno podjetje W. K. NUČIČ v Ljubljani, v Šelenburgovih uiicah št. 6 znižalo cene za 1. slov. kažipot za kole-tM» sarje m pešce. • • • Rudolfove , Salcburške , ... Dunajske kom. • , ... D.1n I o • Južne železnice....... Državne železnice...... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke .... Ogrske , , .... Zivnostenske ..... Premogokop v Mostu (Brtlz) Alpinske montan...... Praške žel. indr. družbe . . Rima-MurAnyi...... Trbovljske premog, družbe . Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . . V.lBt., C. kr. cekin....... 20 franki........ 20 marke ........ Severeigne....... Marke........ Laški bankovci..... RubUi......... Dolarji......... Des.. BIa«o 99 75 99-95 99 65 99-85 99 95 100 15 117-85 11805 96 30 96-50 115 50 116-70 99 50 101— 100-60 101-50 100— 100-85 101-85 100— 100-15 100-05 100-45 100- 100 90 106 — 107— 10020 10120 100— 100 50 100— 100-65 9950 100-50 100-50 101-50 99-90 9950 100— 31540 31740 10060 101 60 lt»7-— 20C — 286-50 288 50 160-75 162 76 295 - 305— 300 — 309 — 266— 272 60 101 — 110— 151-90 162 90 24 40 26-40 471* — 481— 78"— 84— 91'— 97— 59 — 66 80 61 — 53— 32— 34— 67— 63- 71— 76— «22— 532— 12550 12660 687— 688— 1650- - 1660— 688— 689— 819— 821— 243— 244— 653- 667— 574-50 675-50 2695— 2716— 574-75 675-75 276— 278— 600'-- 607 — 162— 164-— 11-34 11-39 1914 19'lti 23-45 23-53 23-98 24-06 117-30 11750 95876 96076 352-25 S53-- 4-84 5- 1291 113 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrsto rent, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000*-. Zamenjava ln ekskomptnje Daje predujme na vreduoatne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovSuOe Zavaruje sre&ke proti kurznl zapale kupone. Izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške žonltnlnske kavcije. JUT Bakompt ln Inkaaao menlo. "kfi Jtar Bonna narotila. Podružnica > SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami. Za celi tamburaški zbor: inštrumenti, knjige, partiture, žice, železna stojala itd., vse v najboljšem stanju, večina skoraj novo, se po ceni proda. 836 5-2 Več po upravništvu našega lista. prodajalka z večletnimi izpričevali v prodaji špecerijskega blaga se sprejme pri „,„ 3_2 Ivanu Jelene t Tržiču. = Tri nove = Spillmannove povesti! lzboren vspeh, katerega so dosegli slovenski prevodi krasnih Spillmannovih povesti v prvi vrsti »Praški judek" in „Žrtev spovedne mol« eečnosti" nam je dal povod, da smo pričeli hitreje izdajati zbirko Spillmannovih povesti in podajamo danes slovenskemu ljudstvu in mladini tri nove snopiče : V. zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. 40 vin., trdo vez. 60 vin., po pošti 5 vin. več. VI. zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. 40 vin., trdo vez. 60 vin., po pošti 5 vin. več. Vil. zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. Cena 60 vin., karton. 80 vin., po pošti 10 vin. več. Ne bomo se na tem mestu bavili z vsebino teh povesti, rečemo le, da ni samo skozi in skozi mikavna in zanimiva, temveč tudi zelo podučna; povesti se priporočajo same in si bodo pridobile obilo prijateljev. — Kdor hoče brati mične povesti, naj seže po njih; s pridom in zanimanjem jih bodo brali odrasli in mladina. Posebno starši in vzgojitelji skrbite, da dobi mladina v roke Spillmannove in Krištof Šmidove povesti; napravili ji boste s tem mnogo veselja, še večje vrednosti pa bo dušni prid in nagib k čednosti, ki ga bo zajemala mladina iz teh spisov; z dobrim berilom se doseže češče več kot s pogostim svarjenjem, V isti zbirki so popred izšli naslednji snopiči: I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. II. zvezek: Maron, krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. III. zvezek: Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. IV. zvezek : Praški Judek. Povest. II. natis. Vsak snopič velja 40 vin., trdo vezan 60 vin., po pošti 5 vin. več. 339 2 Opomnimo tudi, da je povest istega pisatelja »Žrtev spovedne molčečnosti" popolnoma pošla, a bo že v enem tednu zopet na razpolago. Katoliška Bukvama v Ljubljani. .'1'-'-^' 'jrirj "»'»«niiuio ■' H'"rrr? " "■"" mu>'»«"»«"|' | Pocftraženje mila. Svojim cenjenim odjemalcem mila uljudno naznanjam, da sem vsled podraženja surovin prisiljen dvigniti ceno vsem vrstam mila za 3 krone od 100 kg. 813 3_2 Ljubljana, 12. aprila 1906 Pavel Seemann. ijgi! Kranjsko društvo za lovsko varstvo v Ljubljani. 844 2—2 Razpis premij. Odbor kranj. društva za lovsko varstvo jc odločil da se prošnje za premijiranje odličnih izvršil v službi lovskega varstva v letu 1905 sprejemajo od društvenega vodstva do 1. maja t. 1. taka dejanja, kakor zasačenje lovskih tatov, uničenje izvanredno velikega števila škodljivih zverjadi itd., naj se kratko in jasno navedejo v prošnji, katera mora biti obenem podpisana od prosilčevega predstoinika. Odbor kranjskega društva za lovsko varstvo deli premije zlasti takim osebam gozdarske in lovsko-varstvene službe, ki so, kakor tudi njihovi slušbodajalci, udje našega društva. Odber Kranjskega dra|tua za lci^c parstuc. _ V. BAN izdelovatelj vozov Ljubljana, Dunajska cesta 31 Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih in obrabljenih „ i _ od navadne do naj-W U i finejše izdelave po najnižjih cenah. 674 17—7 Popravila se izvrše najtočnejše. Sprejmejo se tudi 3 učenci za sedlarsko obrt. ■■■■■■■■■■■■■■ Mednarodna panorama Ljubljana, Fogačarjev trg. — Podružnica iz Berolina.- Od nedelje 15. aprila do vitete sobote 21. aprila 1906: s« 2 -2 po zraku z balonom. 4(*