GLASILO SLOVIWaUBGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR SV. MOHORJA V CHICAGO.
chicago, ill., Četrtek, 24. aprila — Thursday, april, 24,1924.
STE V. (No.) 66.
Slavnostni sprejem kardinala Mundeleina.
take slavnosti kot bo 11. maja chicaga še ni videla. — pripravljalni odbori so pridno na delu, da pripravijo celo mesto za veleslavnostni dan.
LETO (Vol.) X.
RAZNE VESTI.
DELAVSTVO HOČE PRISTNO PIVO-
Gompers pravi, da je bolje piti vodo, kakor pa near beer.
Kongresniki so se ne malo zavzeli za prodajanje lahkih vin in piva, ko so zvedeli, da se med delavstvom širi agita-fcija za pristno pivo.
Samuel Gompers predsednik delavske federacije pravi, da bo pivo odvrnilo narod od zavživanja žganja, kar je gotovo škodljivo ter se bo privadil na pivo. Dalje pravi, da je pokusil near fceer, a pol kozarca sem imel dovolj, boljši je vsaka voda.
Pivo, ki bi imelo vsaj 2.75 odstotkov alkohola bi bilo za
Chicago. — Kardinal Mun-delein, ki se vrne prihodnji mesec iz Rima bo sprejet z največjimi slovesnostmi, ki jih je bil še kdaj deležen kak chicažan. Nasproti kardinalu bosta vozila dva posebna vlaka iz Chicage v New York.
Na enem se bo peljala sama duhovščina s škofom Ho-banom na čelu, ki bo potem prišel na posebnem vlaku skupaj s kardinalom v nedeljo 11. maja.
V New Yorku bodo na posebnem parobrodu šli duhovniki in lajiki mesta Chicago daleč ven na morje in tam sprejeli kardinala na parnik iz parnika Berengarija, na katerem se bo pripeljal in ga peljali v New York. Od tu bosta vozila nazaj v Chicago zopet dva posebna vlaka celo spremstvo. V nedeljo 11. maja bodo na vse zgodaj v De-, delavca krepilno in bi prepre-troitu pripeli vlaku posebno! čilo proizvajanje domačega Charte Car (Kapelico) to je niunšajna. železniški voz, na katerem je kapelica, s katerim misijona-rijo katoliški misijonarji po južnih krajih ob nedeljah. Tako bodo kardinal in vsi du-
—	Cordova Alaska. — Major F. Martin, poveljnik ame-rikanskih letalcev, kateri se nahajajo na poletu krog sveta je poročal, da je njegovo letalo zopet v redu in da je v stanu nadaljevati svoj polet.
—	Tokio, Japonsko. — Za mesto Tokio se bo rabilo trač-1 nic in drugo za napeljavo 50 milj poulične železnice, katero naročilo bo stalo $100,-000.000. Naročbo dobi The Foundation kompanija v New Yorku.
—	Kingston, Jamaica. — Dva detektiva sta bila poslana iz Amerike v Jamaico, da izsledita nekega človeka, kateri je poneveril v New Yorku $50,000. Posrečilo se jima
DEMOKRACIJA NA JAPONSKEM SE PROBUJA.
Veliki pritisk narašča za str-moglavljenje kabineta ple-menitašev.
Tokio. — "Doli s plemeni-taškim kabinetom! Demokracija naj živi!" To upitje je odmevalo od enega konca do drugega velike Japonske. Rezultat se bo videl 12. maja po splošnih volitvah.
Do tega koraka so privedle tri opozicijonalne stranke proti sedanji vladi.
Na Japonskem se je popolnoma udomačila navada, da so se odbrali Člani kabineta taki, ki so v bližnjem sorodstvu s prestolom. Samo enkrat je v mestu Morant prijeti tatu v zgodovini je bil formiran z. imenom William Rossiter, s kabinet na Japonskem po vo-
Hrvatski dan in Slovenska noč v Belgrade
NAJVSTRAJNEJŠE je nastopal proti nasilni pa-šičevi vladi jugoslovanski klub, kjer so združeni poslanci s. l. s.
/;• --------------'S»
■ TL'^ *	t
("Slovenčevo" poročilo z dne, in začeli so se zavedati resno-
30. marca.)
-o-
kateremu sta že na potu proti New Yorku.
—	Iz Richmonda poročajo, da je požar v tamošnji klavnici napravil $300,000 škodo, zgorela je ena oseba, kakor tudi 150 konj in mul.
—	South Bent, Indiana. —
Iji ljudstva, in ta je bil sestavljen od Tara, kateri je pa bil z a vrat no umorjen.
Da, ljudstvo se probuja tudi na Japonskem, čas pride, ko bo obračunalo z iskorišče-valci. Besede Lincolnove se iz-
Mr. Malone in tujejezično časopisje.
Chicago. — Pred par dnevi je sklical skupaj Mr. Pa-hovniki lahko maševali na vla-| landech vodja oglaševalnega ku predno pridejo do Chica- urada za tujejezično časopisje
go, in ker je nedelja in bodo obenem vsi udeleženci lahko pri sveti maši kar na vlaku.
V stolnico Najsvetejšega I-mena, ko bo sprejem našega novega kardinala bodo smeli v cerkev samo otroci, nekako 6 tisoč jih bo. Ko bo kardinal stopil v cerkev zapelo mu bo šest tisoč nedolžnih otroških glasov pesem v pozdrav. Vsi odraščeni morajo ostati zunaj. Poleg uradnega javnega sprejema 11. maja, bo velik banket duhovnikov v Drake Hotel, katerega se bo udeležilo nad tisoč duhovnikov.
25. maja bo pa polaganje ogelnega kamena nove cerkve Vseučilišča v Area. Za ta dan so pa povabljeni vsi člani društva Holy Name v Area, III. Nad 200 tisoč ljudi se pričakuje ta dan v krasni Area. Tudi slovenski oddelek društva Holy Name Sv. Štefana bo častno zastopan ta dan pri tej slavnosti.
-o-
Eanditi odnesli $3,500 iz De-troitske banke.
Roparji so napadli Chene street branch banko v Detroit, njih plen je bil $3,500, ko so odšli so pustili sled, ampak za sabo, pač pa na šipah banke, kakor tudi na steni, sledovi krogelj.
Streljali so tudi proti uslužbenki banke, ne da bi jo zadeli, katera je bila tako ko-rajžna, da ni dvignila na zahtevo roparjev kviško rok.
Sta riši pazite na otroke.
Rockford, 111. — Dva dečka v starosti 12 in 8 let, sta šla doma igrati se balo. Ker pa nista vrnila so jih šli is-* ter našli &ba, v reki utop-
v Chicago, vse izdajatelje in urednike tujejezičnih časopisov v hotel La Salle, kjer je bila prirejena za izdajatelje in druge povabljene goste ju-žina. Takoj po obedu pa se je razvil program, katerega je otvoril Mr. Palandech, ki je za to priliko povabil na sestanek tudi Mr. Maloneja promi-nentnega strokovnjaka za javne naredbe v Chicagi. Mr. Malone, ki je bil določen kot glavni govornik za ta sestanek je obrazložil navzočim kaj je namen v bodočnosti vseh chicaških javnih naredb zlasti pouličnih in naduličnih železnic in družb, ki proizvajajo in zalagajo mesto z plinom in elektriko. Povedal je, da te družbe želijo seznaniti tudi tujezemske podanike, da bi rabili te stvari za vse namene, kakor jih rabijo Ameri-kanci. Za njim je govorilo več zastopnikov raznovrstnega časopisja. Mr. Malone je tudi apeliral na izdajatelje časopisja, da naj pridno obveščajo svoje čitatelje, kaj se godi v občini zlasti na polju javnih naredb, da bo ljudstvo informirano in znalo stvari ki so mu na ponudbo rabiti.
-o-
Tisoči hite v Južno Afriko od koder se poroča, da se dobe dijamanti.
Johanesburg. — Veliko di-jamantno polje v južni Afriki odkrito. Tisoči hite na omenjeno mesto, da bi kopali dragoceno rudo.
Neki farmar je takoj, ko je začel kopati prišel do dragocenih kamnov, katere je prodal za $40.000. Neki drugi prospektor je pa skoro zblaznel veselja, ko je dobil za iz-kupljene dijamante $45,000.
- polnjujejo, kateri je rekel: — Na križišču Lake Shore & ;£,ahko vodite za nos nekaj lju-jSouth Bent železnice je avtojdi nekaj časa, nikdar pa vse kolidiral z električno železni-,ljudi, ves čas! —
co, pri kateri priliki so bile tri j	-o-
osebe, ki so se nahajale v av- OGENJ, SMRT IN TATVINA tomobilu na mestu mrtve. j NA PARNIKU LF.VIA-
— Tokio, Japonsko. — Na!	THAN.
Japonskem v bližini mesta Na- Prva vožnja v seziji začela z goya so postavili radio posta-	nesrečo,
jo, katera bo zvezana z Zi-felnovem stolpom v Parizu, kakor tudi z Nemčijo. V promet pride drugo leto meseca aprila. Naprava bo stala 9,-000,000 yenov.
Southampton, Anglija. —
Poročali smo že da je na par-niku Leviathan nastal požar, sedaj pa poročajo iz istega parnika še dve druge nezgo-— Riža se pridela vsako le-' de. tc 10,000,000,000 funtov, od Med vožnjo, katera je prva tega pridela največ Indija injv seziji tega parnika je bil
sicer tri četrtine.
— Juneau, Alaska.
Po-
ukraden mali kovčeg nekega sopotnika, kateri je vseboval
roča se, da so v tukaišnih kra- $5,000 vrednosti v dragulj ah. jih napravili zajci veliko ško-j Detektivi so preiskali vso do na drevju. Radi zime ži- prtljago drugih potnikov, a val ni mogla priti do nikake i našli niso ničesar.
hrane, vsled tega so se lotili dreves, katere kakor poročajo, se spomladi gotovo* posu-še.
—	Iz Fort Wayne poročajo, da je za Veliko noč padlo skoro pet palcev na debelo snega, to je največ kar ga je še padlo v temu času.
—	Nome, Alaska. — 20
Neki potnik z imenom Scho-enberger se je na krovu z drugimi igral, kar naenkrat pa mrtev pade okrog. Srčna bolezen je bila vzrok smrti.
Meksika sprejema Japonske izseljence.
Salvador Romero delavski voditelj v Meksiki je rekel, stopinj pod ničlo in veliki .ene- da je veliko število Japoncev s™	—	polet že napotu v Sinaloa, kjer se
žni zameti so vstavili naših letalcev. Poročajo, da je to najhujši vihar, kar jih pomnijo. '
—	Chicago, 111. —v Stariši od 15-letnega sina Chester Kovleskita, kateri je pred par tedni ušel iz šole neznano kam, prosijo policijo naj ga išče. Mati je vsled žalosti zelo obolela, domači so v skrbeh, da bo imelo to hude posledice.
—	London, — Britiški letalec krog sveta Maclaren je v pondeljek srečno pristal v Basra, Mesopotamija, a.takoj zopet odletel proti Perziji.
—	Rim Italija. — Smrt priljubljene igralke Eleonore Duše je napravila Italijanom veliko žalost. Bila je svetovno znana.
—	Orangeburg, S. C. — Našli so truplo preluknjano od krogelj viseti z drevesa črnca Luke Adamsa, katerega so lin-čali.
bodo naselili, kot farmarski, kakor tudi industrijski delavci.
Izključenje Japoncev v A-meriki, je sedaj dovedlo Japonce, da so si izbrali Meksi-ko za naseljevanje.
Japonski minister, kateri se nahaja v Meksiki in dela načrt za naseljevanje, izrazu se je zelo povoljno. Rekel je, da se delavci obeh narodov dobro razumejo.
——o-
Truplo bogataša našli v Go-ščavi.
Pogrešanega Jack Buchanan iz Lebanon, Tenn. so našli v goščavi. Truplo je bilo preluknjano od krogelj ter oškropljeno z krvjo.
Jack Buchanan je bil najbogatejši človek v Lebanon, star 72 let ter so ga pogrešali od 9. aprila.
Podrobnosti o umoru niso znane.
i ,'r Si*	-
■■ * : ■ ; .
.... ■ ... ■--i-vi-.-w	.........: . . ...	■ . '' ' .
Najviharnejše zborovanje v parlamentu odkar obstoja nova država.
Kdor je živel v času zadnje krize v Belgradu in opazoval in zasledoval potek dogodkov in motril vse neštevilne intrige radikalsko-demokratske gospode za dosego njihovega zaželjenega cilja, je moral biti še posebno radoveden, kako bo Pašič skupščini predstavil svoje junake. Posebno pozornost so vzbujali v občin-j stvu Pribičevičevi uskoki in j zato je umljivo, da so bile ! vstopnice zato sejo večinoma i že dan prej razdane do zed-; nje.
Zandarji so kritičnega dne že na vse zgodaj zastražili poslopje skupščine vse tja do "kafane London." Kdor se je mogel v družbi kakšnega poslanca preriti skozi žandarski kordon, je bil prav srečen in zadovoljen. V skupščinske^ poslopju samem pa je vladala povsod silna napetost in ner-voza. Dvorana se je jela polniti že zdavnaj pred napovedano uro in poslanci so v živahnih gručah ugibali, kaj in kako bi se utegnile stvari razviti.
Izredno pozornost je vzbudila "selitev" Jugoslovanskega kluba, ki je zapustil svoje stare prostore in si poiskal novih na levici v neposredni bližini muslimanov, Davidovi-čeve skupine, zemljoradnikov in socialistov.
Polagoma so pričeli prihajati iz ministrskega kabineta novi možje drug za drugim. Pašič je bil v sredini. Ko sta se prikazala na ministrskih klopeh Svetislav Popovič in Grisogono, je nastal v zbornici silen vrišč. "Izdajice," "uskoki," "korupcionisti" in podobni pozdravi so se vsipali nad ministrske glave kot toča. Svetislav Popovič si je zakril obraz — bilo ga je očividno sram.
Ko se je hrup nekoliko polegel, je tajnik Kob^sica prebral ukaz, s katerim se postavlja nova vlada.
Tajnik kraljevskega ukaza še ni dobro do konca prebral, ko se odpro vrata in tu zagrmi po parlamentu buren a-plavz: V zbornico koraka pod vodstvom dr. Mačka in poslanca Predavca dolga vrsta poslancev HRSS., ki so zasedli prostore na skrajni levici. Ploskanje je vedno burnejše, poslanci vseh opozicionalnih strank pa Hrvatom podajajo roke in jih vodijo na njihove prostore. Pozornost vse zbornice, od časnikarskih klopi do diplomatske lože, je v tem trenotku osredotočena na opozicijo. Zbornica je dolgo odmevala od gromkih klicev "Živela Hrvatska," živel sporazum."
Radikali so sprva poskušali delati neslane dovtipe. Ko so pa videli resni obraz Pašičev in bleda lica na ministrskih klopeh, jim je pogum upadel
sti položaja. Od Prebičevcev ni črhnil nihče niti besedice. Sedeli so na svojih mestih nemi in topo zrli predse.
Ker se hrum nikakor ni polegel, je bil predsednik Jova-novič prisiljen sejo za nekaj minut prekiniti. Med odmorom so se poslanci vseh opozicionalnih skupin pomešali med seboj, kar je prožilo lepo sliko pobratimstva.	'
Ko se je prvo navdušenje nekoliko poleglo, je predsednik sejo zopet otvoril. V tem trenotku se pojavi v zbornici Svetozar Pribičevič. Učinek njegovega pojava je bil nepopisen : Ves gnev, ves stud, vse zaničevanje in ves srdr ki danes napolnjjje dušo in srce vsakega poštenega Srba, Hrvata ali Slovenca ob tem imenu se je zlil v en sam globok izraz preziranja do osebe, ko-je nesrečno politično delovanje od ujedinjenja pa do danes je največ krivo današnjih brezupnih razmer v državi. S cinizmom, ki ga je zmožen samo ta človek, se je vsedel Pribičevič v ministrsko klop, bled kot zid, s tresočimi se ustnicami, oči pa mu nemirno krožijo po dvorani. Radikalski zavezniki ga sicer pozdravljajo, toda v hrumu in šumu zaničevanja radikalskih pozdravov sploh ni bilo mogoče razumeti.
Predsednik miri, zvoni, čaka, a vse zastonj. Opozicija kliče neprestano: "Mi imamo večino." "Doli z manjšino." "Proč s korupcijo!" Predsednik zapusti svoje mesto in vodstvo prevzame podpredsednik Dragovič, ki preide na prvo točko dnevnega reda, na glasovanje za proračun ministrstva za šume in rude. Tu se vzdigne v imenu opozicije demokrat Pečič in predlaga ve-(Dalje na 3. strani.)
DENARNE POŠILJAM
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, itd.
Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše pošiljatve ao dostavljene prejemniku na dom aH na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih ia lirah se bile včeraj sledeče;
Skupno s poštnino: 500 — Din.........$ 6-90
1,000 — Din.........$ 13.45
2,500 — Din.........$ 33.50 !
5.000 — Din.........$ 66.50
10,000 — Din.........$132.00
100	—	Lir..................$ 5.20
200	—	Lir..................$10.05
500	—	Lir..................$24.25
1,000	—	Lir..................$47-25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ia nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja častokra menja ,dostikrat docela nepričakova no, je absolutne nemogoče določil cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmeme denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TU-DI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO
ZAK1
70—9th Al
EDINOST
(UNITY)
Ichaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday.
— Published by: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,
Telephone: Canal 0098.
Chicago, HL
Cene oglasom na zahtevo. Advertising: rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................$400
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za ChicaRO. Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta......$2-50
SUBSCRIPTION: For United States' per year ..................$4.00
For United States per half year ..............$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year ...$47S For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50
tako naredili, da niti povedali ne bodo h kaki sekti je dotični duhovnik pripadal, ampak tolkli bodo po duhovnikih, samo, da zmedejo svoje nepremišljene čita-telje, da bi mislili, da so tudi katoliški duhovniki taki. Taki so ti zavajalci in potvarjalci. Pazite na njih in videli boste, ako ni to resnica, kar Vam govorimo!
Kadar se preselite sporočite nam takoj vai NOVI naslov In poleg tega tudi vai STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti preieti vsai dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second clas matter October nth 1919. at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd 1870.
Za ta slučaj nimajo besede...
Pueblo, Colo.
Kakor običajno vsako leto, smo tudi letos proslavili Velikonočne praznike na jako lep način. Ljudstva je prihitelo od blizu in daleč. V soboto smo imeli ob sedmih Vstajenje, katerega se je udeležila ogromna množica ljudi. Vse se je vršilo v najlepšem redu, zakar gre vsa Čast našim marljivim gg. duhovnikom, ki se toliko trudijo za Ras. Zlasti preč. g. Father Cirilu, ki se toliko žrtvujejo za nas Slovence v Pueblo. Bog jih ohrani še mnogo let med nami!
—	Predzadnjo nedeljo je imelo v cerkvi Matere Božje skupno sv. obhajilo društvo sv. Jožefa KSKJ. Lepo je bilo videti in lep utis je napravil korporativen nastop društva, pri kateri priliki je toliko naših mož in fantov pristopilo skupno h mizi Gospodovi.Vsa čast takim društvenikom, ki tako krepko pokažejo ob takih slučajih svoje versko prepričanje ! ♦
Poročevalec.
-o-
Forest City, Pa.
—	Tudi naša naselbina se je začela zopet gibati na političnem polju. Te dni smo u-stanovili tukaj nov politični klub, katerega naloga bo zasledovati politično delovanje in v tem zmislu od Časa do časa naše ljudi informirati,
ob
Temu političnemu klubu na-čeluje sledeči odbor: Mr. Tomaž Simončič, predsednik, Frank Volk podpredsednik, J. M. Jevnik tajnik in J. M. Pavlovič blagajnik. Na zadnji seji našega kluba so člani indorsirali F. T. Gelderja, ki kandidira za državnega senatorja. Kot razvidno se rojaki
Te dni smo čitali po vseh listih, samo v rdečih socialističnih ne, da je scrantonski škof M. J. Hoban končal stavko tamkajšnih pouličnih železničarjev. Ne o-menjali bi te stvari, toda da omenjamo je vzrok ta, ker naše slovensko časopisje med temi zlasti tudi Prosve-ta glasilo slovenske narodne podporne jednote često-krat mlati po katoliški duhovščini na krivičen način.
Scrantonski poulični železničarji so hvaležni škofu Hobanu, da je posegel vmes, stavil pravični predlog in s tem končal stavko. Škof Hoban je povedal deloda-- jalcem, da so dolžni dati delavcem to, do kar so upravičeni in delodajalci so se podali.
Ta slučaj jasno pokazuje, kako stališče zavzema Prosveta do katoliških duhovnikov. Prosveta velikokrat zavija čez katoliške duhovnike, če jo kdo pri tem opozori na časnikarsko dostojnost jo je toliko sram, kakor volka strah. Kolikokrat se je že v Prosveti či-talo, da so duhovniki največji sovražniki delavstva, to so pisali uredniki že sami in drugi razni umazani pisu-ni Prosvete.
Slovenski delavci, ki žive po malih premogarskih
naselbinah, kjer nimajo duhovnika in priložnosti, da bi
na lasfne oči videli in prepričali se, da je vse tako na- in ** ko*a*bi bil°
,	.	,1 T -	v . , T ,	boljše voliti ob času volitev
tolcevanje sama podla laz, so se počasi dali tem zava-
jalcem prepričati tako. Zato naletite po raznih naselbinah na ljudi, ki Črno gledajo duhovnika, kakor, da bi bil duhovnik najslabši izmeček človeške družbe. Ne ene besede nimajo za duhovnika. Njih prva in zadnja beseda je: "prekleti far." Take izobrazbe so se nabrali taki rojaki iz rdečih protiverskih slovenskih listov. Krasno so jih izšolali — kaj ?! — In, ali more človek, ki čita take časnikarske produkte, kakor jih prinaša Prosveta, se naučiti kaj boljšega? Ljudstvu, ki duhovnike preklinja, vero in druge stvari, ni toliko zameriti. Zameriti je onim ki so jih to naučili! In kaj so jih naučili, kakor samih laži?! Naučili so jih to, da mislijo, da so duhovniki res njih izkoriščevalci in njih sovražniki.
Dasi je resnica ravno nasprotno. Duhovniki so se mučili, kjerkoli so se nahajali, da so rojakom mladino izobrazili v lepem katoliškem duhu. Učili so jih lepe materinščine, povzdignili so naselbine kjerkoli so se nahajali in zato jih naši rdečkarji z Lawndale proglašajo za delavske izkoriščevalce in sovražnike.
To so naši sovražniki nadaljevali kljub temu, da so vedeli, da je vse navadna laž in resnica ravno narobe, kakor so mazali po svojem časopisju. Slovenski delavci, ki boste čitali te vrstice zapomnite si slučaj, ko je scrantonski katoliški škof Hoban se potegnil za delavce in stavil pravične predloge in s tem končal stavko. Zapomnite si ta slučaj, kajti ne bo dolgo, ko bo pred vas zopet prišlo naše rdečo časopisje in bo vam natolcevalo laži proti katoliški duhovščini in isto slikalo sovražno napram vam.
Katoliški duhovniki so mnogo storili za naš narodni razvoj v Ameriki. Krasne cerkve in slovenske šole po raznih naselbinah so krona njih plemenitega dela za svoj narod. Kolikim rojakom so pokazali naši duhovniki pot do boljšega gospodarskega stališča. In kljubtemu, da se naši nasprotniki nimajo niti z eno samo tako stvarjo ponašati pridejo med javnost in si drznejo sramotiti našo delavno in za narod vneto duhovščino. Če ni to podlo in sramotno, česar se more poslužiti le najbolj prodana duša, potem sploh ne vemo, kaj naj bo na svetu še podlo in sramotno.
Tega slučaja, ko je katoliški škof s svojim nastopom končal stavko v Scrantonu, ne bo naši veri sovražno časopisje niti omenilo. Mimo tega slučaja bo šlo, kakor bi ga ne videlo. Ko bo pa kak protestantov-ski minister kje kakega kozla ustrelil, bo pa kričanja, da bo' jo j, češ: vsi duhovniki ali "farji" — kakor jih najrajše imenujejo — so enaki. Poročila bodo seveda
"board". Tudi tej vrli družini naše čestitke!
— Konečno moram še pripomniti, da je list Edinost postal zelo priljubljen med nami. Je v resnici list slovenskega naroda, kjer v njem izvemo vse novice iz vseh naselbin, kar najraje čitamo. Kakor jaz rad Čitam novice iz druge naselbine, vem, da tudi za naše novice se zanimajo rojaki iz drugih naselbin. Zato priporočam rojakom v naši naselbini, da se na list naroče, ki prinaša stalno tudi novice iz naše naselbine.
Vsem čitateljem Edinosti voščim veselo Alelujo, če tudi jih bo ta dopis dosegel že bolj pozno. Listu Edinosti pa želim najboljšega uspeha in da bi nas kmalu dnevno obiska-val!
Isti kot drugikrat.
Girard, Ohio.
Železni Martinček tam v Barbertonu se ponovno razko-račuje na domačem kupu in zatrjuje v Prosveti štev. 86, da ne bo in ne bo pisal Boga drugače, kakor z malo začetno črko in da hoče tudi zana-prej zaničevati in zasmehovati vse, kar je pod imenom katoliško.
Da se Martinček res hoče še z ana prej tega držati je skoraj vrjetno. Le vprašanje je, koliko časa mu je zato še odločenega ? In pa kakšne sa- ne bojte dove bo obrodilo njegovo ma- pravo prepričanje!
N svobodo onim, ki verujejo v Njega, pa bomo lahko šli vsak svojo pot naprej!
Val. Dolinar.
-o--
Chicago, 111.
G. urednik! Sprejmite tudi od mene par vrstic v naš priljubljeni list Edinost. Ne da mi miru srce, da se moram nekoliko izraziti glede razmer, ki vladajo med nami Prekmurskimi Slovenci. Naši prekmurski možje so postali eni tako nerazsodni in breznačajni, da so kakor tisti nož, ki reže na dve plati. Razni z mažarskim duhom prežeti delajo zgago vedno naprej. Tako so odločili in šli so preč z društvom sv. Križa. Prav je le naj gredo mažaroni kamor hočejo, škoda je le tistih vernih Prek-murcev, ki tem ljudem vrje-mo. Vi, ki ste dobri katoličani, na Vas apeliram premislite komu sledite, ko sledite takim kakor so voditelji omenjenega društva. Vaša dolžnost je, da ostanete z ljudmi Vašega prepričanja, ki so katoličani in nodpirajo Vašo slovensko cerkev. Saj imamo dovolj svojih lastnih društev v svoji sredi to so dr. sv. Ivana Krstitela, društvo sv. Ane in dr. sv. Martina, zadnja spadata h K. S. K. J.
Vi vsi dobri Prekmurski možje, ki veste, da je to vse sama laž, kar nekateri maža-ronski gromovniki naše krvi trosijo okrog, ste poklicani, da nastopite proti temu neslovenskemu delu teh mažaro-nov. Protestirajte odločno in postavite se za svojo slovensko narodnost in svojo vero. Ako pa vaši protesti ne bojo zalegli, tedaj je-vaša dolžnost, da pristopite p'od prave zastave naših katoliških društev, kakor je dr. sv. Ivana Krstitela, dr. sv. Ane in dr. sv. Martina. Prekmurci pomislite malo in razsodite sami, kako neumno je delovanje in tudi škodljivo naših nekaterih ma-žaronskih nergačev. Nikar se postaviti za svoje
jtea)
zanje po listu Prosveti. Kateri in koliko jih bo, da mu bodo za njegove protiverske nauke hvaležni?
Po mojem ne bo drugega, kakor, da se bo v listu Prosveta enkrat čitalo, nekaj kar je najbolj žalostno — preminul je in ni ga več . . . Pogreb
A. Glavach.
zanimajo za klub, ki obeta ve- se je vršil civilno, (ako se ne ,..................
like koristi našim ljudem na!bo spokoril in še pravočasno kem številu prvoobhajancev
Chicago, 111.
— Prihodnjo nedeljo bo v naši slovenski cerkvi sv. Štefana prvo sv. obhajilo in bo nekako 100 slovenskih otrok prvič pristopilo k svetemu obhajilu med sveto mašo ob pol osmih. Ker bo pa pri toli-
polju političnega delovanja.
—	Smrtna kosa je pobrala malega sinčka Frankija družini Mr. in Mrs. Jožef Zaverl. Pokopali so ga iz slovenske cerkve sv. Jožefa. Prizadetim starišem naše iskreno sožalje!
—	Druga žrtev neizprosne smrti je postala Anna Dobeš, hčerka znane družine Mr. in Mrs. J. Dobeš. Umrla predzadnjo nedeljo radi krčnega napada. Pokojna zapušča žalujoče stariše. Tudi ta je bila pokopana iz slovenske cerkve sv. Jožefa. Pokojnici raj in pokoj! Starišem naše sožalje !
—	Automobilska nesreča je zahtevala življenje od štiriletne deklice Mary Louise Winter. Igrala se je na cesti pred svojim domom, kjer je privozil auto truck in jo po-mečkal. Odpeljali so jo takoj k zdravniku, toda izdihnila je
med potjo radi prehudih poškodb, ki ji jih je zadal težki truck.
—	Rojak Mr. Louis Slapnik se je zadnji ponedeljek nevarno ponesrečil na hrbtu pri svojem delti v Gary slope. Želimo mu skorajšnega okrevanja !
—	Gospa štorklja je prišla h nam na posete in potrkala na vrata tukajšne dobro znane družine Mr. in Mrs. Louis Osolin in jim zročila mesto rudečih velikonočnih pirhov čvrstega sinčka. Čestitamo!
—	Dalje je zročila za velikonočne praznike gospa Štorklja tudi čvrstega sinčka družini Mr. in Mrs. Antohny Rozina, ki so ga tudi dostojno sprejeli pod svojo streho na
spregledal) to bo zadnji špas, cela slavnost dolgo trajala za-ki se bo dogodil temu čudne- to bo naslednja maša ob pol mu izobražencu. Tedaj pa se devetih. Toraj prihodnjo nebo Martinček prepričal, je li deljo (Belo) ne bo pol deve-res tako kakor nas sv. vera u-jte (otroške maše) in bodo sa-či. Ko bi mu biio tedaj danomo 4 sv. maše v naši cerkvi.
za Ministre! kolegija Sv. polnem tiru.
pero samo za minuto, bi v j — Priprave Prosveto drugače zapisal, ka-,Show v korist kor pa maže sedaj.
Frančiška so v
Največji dolarski magnat v Ameriki Henry Ford je izjavil te dni, da podedovanje večje svote denarja človeka ubije za delo. V njem uniči iniciativo in energijo za delo in lastni napredek. Taki ljudje, ki prejmejo polno mero denarja takoj v mladih letih se ne učijo drugega, kakor is-tega trošiti. Otrokom smo dolžni dati najboljše izobrazbe mogoče, potem jih pa pustiti, da si sami pomagajo v življenje. — Kaj bo Ford naredil z svojim velikanskim premoženjem tega pa javnosti ni povedal.
* * »
v
Neki ruski profesor, ki je pred kratkim dospel na Nemško je izjavil, da je bilo pod boljševiškim režimom usmrče-nih veliko več ljudi, kot dose-daj domnevano. Rdeči krvniki so klali na debelo, kdorkoli je imel pogum javno kazati verski značaj. Ljudi so poizkušali glede verskega prepričanja na najbolj nesramen način. Udirali so v stanovanja, rekoč, da vodijo preiskavo glede orožja. Pri tem pa so metali ob tla kipe, križe in druge sv. podobe. Ako se je kdo v hiši le oglasil, so ga odvedli ven in za vsako malenkost je bil umorjen. Tako se je godilo, ko so prišli na krmilo boljševiški krvniki. In vendar koliko slave prepoje tem rabeljnom v počast tudi naše
rdeče časopisje.
* * *
Kameleonski G. N. si ni mogel niti v slavnostni izdaji za Velikonoč premagati, da bi se ne bil obregnil ob katoliške rojake v domači naselbini. Strašansko ga bode v oči ta vest, da je katoliška zavest dvignila kljub vsemu njegovemu libralnemu delovanju v naselbini katoliške može, ki' bodo priredili katoliški shod. Mi smo rojakom že davno pravili, kak list je G. N. do katoličanov. To, da jih je sedaj začel temeljito mlatiti je samo dokaz, da smo tendenco netopirskega lista temelji-' to poznali. Z drugimi besedami, prišlo je na naše, ko smo trdili, da tisti katoličani, ki podpirajo včasih tako brezbarvno in večji del pa proti-versko časopisje si redijo gada na svojih lastnih prsih,- ki jih prej ali slej ogrize. Pri G. N. smo s svojim prerokovanjem zadeli, da bi boljše ne mogli. To vedo sedaj tudi tisti, ki so preje iz gotovih ozi-rov mislili drugače.
Prosvetarji mu bodo pa lah- Z veseljem ko in bi bilo grdo če ne, po- našo kakor stavili majhen spominček svo- sko mladino neko posebno za-
opazujemo med moško tako žen-
jemu tako pridnemu dopisovalcu. Potem bo njegovih špa-sov konec in svet se bo vrtil, kakor bi Martinčka nikdarvne bilo na svetu. Kajti veliko takih neverjetnih Tomažkov in Martinčkov je že bilo pa kljub temu gre vse naprej svojo čudovito pot, ki jo je določil vsemu stvarstvu Oni, ki je nad nami, katerega takile Martinčki kot je iz Barbertona tajijo.
Da bi ga kdo pa ne imel za "Pepčka" je zapisal tudi tole : "da sta cerkev in kapitalist največja tirana delavcev." Meni se pa čudno vidi, da ravno te dva tlači skupaj, ker se tako slabo poznata. Če bi Martinček razumel razmerje, o katerem piše bi gotovo kaj takega ne zapisal.
Najbolj pametno je zapisal Martinček proti koncu svojega dopisa: "da je vsaki svoboden za svoje agitirati." S tem se strinjam, in še on se naj pa bo prav. On pa bi ravno nasprotno vse najrajše z rdečo barvco "poštrihal," če bi le mogel. On se pač razume na socialistično geslo: "Kar je mojega je moje in kar je tvojega je tudi moje J" Torej pustite enkrat vi, ki Boga tajite
nimanje in živahno delo za to prireditev. Sedaj pridno zbirajo oglase za program, ki bo nekaj posebnega. Tudi iz sosednih slovenskih naselbin vabimo trgovce, da bi pri tej priliki oglasili svoje trgovine ,v programu. Prireditev bo ne-nekaj tako krasnega, kar se ne vidi vsaki dan. Nad dve sto oseb bo nastopilo. Tudi naši otroci imajo posebne točke na vsporedu. Kolumbovi Vitezi Bishop Kettler Counci-1-a bodo krepko pomagali in soditi po njih navdušenju bodo v obilnem številu obiskali prireditev, tako da bo morda premajhna dvorana. Kdor si hoče zagotoviti dober sedež, naj ne odlaga, temveč naj si takoj sedaj preskrbi vstopnico. Dobe se tudi v župnišču.
-o-
Banka oropana.
Iz Lakeview, Ia. poročajo, da so trije banditje pri belem dnevu napadli Wall Lake State banko, prisilili prezidenta banke, uradnike in več ljudi, kateri so se nahajali na banki k steni, pobrali v gotovini $5000 ter za 15,000 dolarjev v vrednostnih papirjih.
Odšli so kakor po navadi, ne da bi pustili kako sled. -
Socialisti in svobodomiselci pridejo vsakokrat pred javnost, ko kak list ustanove z velikim halo, in pompom, da so "nepristranski," itd. In res nepristranski so toliko časa, dokler ne nalove kalinov na svoje limanice. Ko dobe enkrat dovolj podpore tudi od katoličanov tedaj ubero drugo pot, ki ni več nepristranska. To potrjuje zgodovina še skoro vsakega lista, ki je zagledal luč med ameriškimi Slovenci pod firmo "nepri-stranosti." Če bi jo navedli, bi se marsikomu zamerili, toda živa resnica je, ki bi potrdila našo trditev do pičice. Poglje-te samo na G. N. ta kameleon se vedno trka na prsa da je nepristranski, pri tem pa pridno napada in sramoti slovenske katoliške duhovnike in dela neslane opazke celo proti sv. Očetu. In vendar, katoliški kalini še vedno sedajo na njegove limanice. Če bi bili tisti, ki tt> podpirajo resnično katoliški značaji, pa naj bo to kdorkoli hoče, bi tega ne delali.
— Kansas City. — William Pennington star 12 let je v ta-mošnji bolnišnici umrl za po^ sledicam, katere je dobil pri igranju base bali, ko ga je " ga zadela v želodec.

Voda naj bi prešinila vse, prišla do vsake stenice, v vsako žilico. Zato je čista, tekoča. Združila naj bi se z oživ-Ijajočo močjo luči; zato je prozorna. V podobi soparja naj bi se dvigala v zrak ter padala kot blagodejni dež nazaj ; zato se lahko razprši. Povsod je v ogromnih množinah, da bi je ne pogrešala prav nobena koreninica. Neprestano se pretaka in prehodi vse stvarstvo: morje, ozračje, brezdna v gorovju, plasti pod zemljo, ppvsod delujoč, tvoreČ, oživljajoč.
Ako bi bila zemlja čisto ravna, bi bila tudi voda enakomerno na njej razdeljena. Ker so pa' na zemlji nižave in višave, in se mora voda po zakonu težnosti razlivati iz vi-sočin v nižave, se na površju zemlje neprestano pretaka. Pa tudi na krajih, kjer je na-\ videzno v miru, n. pr. v jezerih, se giblje. To gibanje je zelo koristno. Vsakdo ve, da toplota stvari raztegne, mraz jih zopet skrči. Tako je tudi 2 vodo. Če jo toplota razgre-je, se razširi; ako se zopet o-hladi, se skrči in postane težja. Te težje in bolj mrzle množine silijo navzdol, lažje pa navzgor. Po dnevu se zgornje plasti razgrejejo, ponoči in posebno pozimi se pa ohla-de. Tako se vodovje v morju, jezerih, potokih, itd. neprestano, noč in dan, zimo in leto pretaka.
Za živali, ki so v vodi, je to velikega pomena. Nobena riba ne more živeti brez kisika. Če bi se voda ne pretakala, bi kisik nikoli ne prišel v globo-čino, ker se le zgornje plasti z njim nasičujejo; ribe bi to-
Častnem pogledu ne morejo u-braniti solz. Tudi potoki, ki izvirajo v visokih planinah iz ledenikov, imajo sveže modro barvo. Svetovno oznano je jezero Garda na Južnih Ti-rolih, ki hrani v svojih globo-činah čudovito modro vodovje. Pogled na to krasoto je iz visočine med Arkom in Mori-jem naravnost diven.
A v vodi more prevladati tudi še kaka druga barva, ki je večinoma odvisna od okolice ali dna, kjer se voda nahaja. Posebno se opazuje v naših slovenskih rekah in jezerih neka zelenkasta barva, ki se.kaže v različnih, bolj temnih ali bolj svetlih stopnjah.
3. Voda potrebna.
Kakor zrak, tako nam je potrebna tudi voda. Kaj bi bila zemlja brez vode ? Le gola puščava, v kateri bi ne bilo mogoče živeti, ne človeku, ne živali, ne rastlini. Zato se najde voda v velikih množinah, povsod je za nas poskrbljeno.
Vsepovsod kaplja in žubori. Idi v globočino zemlje, ali na visoko gorovje, povsod se ti kaže voda kot redilen element. Kakor kak neutrudljiv popotnik, prehodi vse kraje in plasti; neprestano deluje brez odmora, brez miru. Kamor pride, razodeva svojo blagodejno moč, celo puščavo pretvarja v raj.^ Nobena tvarina se ne kaže v tolikih oblikah, kakor ravno voda. Komu ni znano, kako se izpreminja? Zjutraj lesketa v rmenem solncu kot rosa, podobna bi-serju na travi in cvetlici. .Nekoliko pozneje se dviga v svetli megli proti nebu in se
23.	Glasgow na Škotskem je imelo 1. 1901. 761.709 prebivalcev, z okolico pa 912.-033. L. 1921. je imelo mesto Glasgow že 1,034.000, z okolico pa 1,104.000.
24.	Boston v Združenih državah. To mesto (96 km površine) je imelo 1. 1900. 560.892 prebivalcev, 1. 1910. 670.585, 1. 1915. 745.988 in 1. 1920. 748.060. Veliki Boston obsega tudi predmestji Broo-kline in Sommerville; 1. 1900. je imel 768.428, 1. 1910. 885.-112, 1. 1920. pa na podlagi uradnih objav 1,071.897 prebivalcev.
25.	Varšava, glavno mesto Poljske. Mesto ima 121 km površine. Glede števila prebivalstva je Varšava narasla od 872.478 v 1. 1911. in 789.289 v 1. 1915. na 931.000 v 1. 1921. S predmestji je pa
raj v globočini poginile. Ena- giblje v ozračju. Na večer
ko obvaruje to neprestano gibanje vodo tudi, da ne začne
puhti kakor svetla pošast iz temnih gozdov in globokih
gniti in zemljo, da se ne oku-j jarkov in ovija zemljo v proži.	.	j zorno obleko. V mrzlih jesen-„ _ _ 1 skih in spomladanskih dneh 2. Barva vode. pokriva zemljo in rastline kot
Kakor sem že omenil, sesto-! srebrno lesketajoča se slana, ji voda iz kisika in vodika, ki Poleti pada kot vse oživljajo-tvorita tako sestavljena teko- či dež na zemljo, ali pa uni-
čino, dasi ju je posamezno le težko spraviti v obliko tekočine. Dež je skoraj čista voda. Studenčnici in vodi iz vrelcev so primešani tudi oglik in razne raztopljene solnate tva-rine. Ako je čista i nje je le malo, izgleda voda, kakor bi bila brezbarvna; to pride od
čuje v strašnem hrušču kot toča zemeljske pridelke, do-čim se vsipava pozimi kot sneg na zemljo ter jo ogrne v belo, hladno odejo, da se odpočije v zimskem spanju k novemu delovanju. Končno vkle-ne sama sebe kot led v mrzle, tesne spone, iz katerih jo reši
tod, ker je jako prozorna. V zopet toplo solnce. Voda je
večjih množinah spušča soln-Čno luč v veliko globočino in ima pra vposebno, modro barvo. Najlepše in sicer temno modro se kaže ta barva vode na visokem morju. Zato je tudi vtis valovitega morja na Človeško oko nepopisen, posebno ako se nudi ta prizor prvikrat. Mnogi se pri tem veli-
resnično pravi Protej.
Kuga v Indiji zahtevala 9,000
žrtev.
Iz Calcute Indija se poroča, da je tekom enega tedna umrlo za kugo 9,000 ljudi. Bolezen se z veliko hitrostjo razširja, tako da pride po 50 smrtnih slučajev na dan.
imela 1. 1920. 1,040.000 prebivalcev.
26.	Moskva, glavno mesto sovjetske Rusije. Moskva je i-mela 1. 1897. 988.614 prebivalcev,^ predmestji pa 1 milijon 035.664; 1. 1904. je imelo mesto 1,092.360 in v 1. 1907. 1,124.000 stanovalcev. Višek je dosegla Moskva kot središče 1. 1915. z 1,817.000 prebivalci. To število je padlo l. 1917. na 1,700.000, v 1. 1919. na 1, 350.000 in pri ljudskem štetju 28. avg. 1920. je imela Moskva še 1,028.000 prebivalcev. Moskva sama ima površine 70 km.
27.	Manchester na Angleškem. Mesto Manchester je i-melo 1. 1881. 462.303 prebivalcev, 1. 1891. že 505.368, 1. 1901. 593.969. Kasneje so pri-klopili nekaj predkrajev mestu, ki je naraslo 1. 1911. na 714.333 in v juniju 1. 1921. na 730.551 prebivalcev. Veliki Manchester obsega tudi Sal-ford in predmestji Eccles ter Prestwich. To ljudsko središče je naštelo 1. 1881. 693.729, 1. 1891. 805.700, 1. 1901. 895.-371, 1. 1911. 1.006.645 in v juniju 1921. 1,025.395 prebivalcev.
Včasih je bilo med temi velikani tudi mesto Petrograd. L. 1897. so v tem mestu našteli 1,132.677 prebivalcev, 1. 1900. 1,248.643. L. 1905. je imelo mesto s predmestji 1,-578.200 duš. Veliki Petrograd je narasel 1. 1912. na 2,018.-506 prebivalcev, 1. 1914. na 2,133.100 in 1. 1915. na 2,-318.645 duš. L. 1919. je bilo nekaj časa v mestu celo 2 in pol milijona prebivalcev, potem je pa začeloo število padati. L. 1920. je bilo še 800.-000 prebivalcev v Petrogradu, ob ljudskem štetju 15. okt-1921. pa samo 721.879. Tako tudi velika mesta lahko nazadujejo.
Babilon je propadel, Rim tudi in sedaj nazaduje še Pe-
trograd. St. Vid, 22-2. 1924.
Prof. Jožef Kežimir.
IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
rifikacijo še nepotrjenih hrvatskih mandatpv. Vladna večina se je temu predlogu krčevito upirala, kajti sprejetje tega predloga bi pomenila za vlado takojšno politično smrt. Predsednik da končno predlog na glasovanje. Vse je nestrpno pričakovalo, kako bo glasoval džemijet in Nemci. Izid je vam že gotovo znan: Vlada je dobila 125 glasov, opozicija pa 112. Nemci so glasovali z opozicijo, v džemi-jetski glasovi pa so bili razdeljeni, 4 za vlado, ostali pa so zbornico zapustili. Ko so poslanci HRSS. videli to nasilje vlade proti sebi, so ogorčeno zapustili dvorano. S tem korakom je vladna večina dokazala, da ji ne gre ne za državo in ne. za red v njej, ampak samo za moč in oblast vladnih strank v državi in nad državo.
Pozno popoldne se je pričela razprava o proračunu ministrstva za socialno politiko. Ker vladna večina nikakor ni hotela pristati na verifikacija radičevskih mandatov, je združena opozicija sklenila začeti z brezobzirno obstruk-cijo. V obstrukcijski debati je v imenu Jugoslovanskega kluba sijajno nastopil poslanec Gostinčar. Govorili so zastopniki vseh opozicionalnih strank, a največ govornikov je poslal v boj Jugoslovanski klub. Proti obstrukciji je sklenila vlada sejo nadaljevati ta-
nico baš parlamentarni klub SLS. Rekli so vsi, ki so bili navzoči, da je bila nocojšnja noč slovenska noč v zbornici.
Po hodnikih pa dremajo sluge, žandarji zehajo, vladni poslanci godrnjajo, opozicija pa dela v čvrstem razpoloženju, neumorno in vztrajno. Ob treh zjutraj je padla prva žrtev — poslanec Pribičeviče-ve skupine omahne na klop ril zaspi. Poslanec Škulj inter-pelira predsednika, če je v zbornici dovoljeno tudi spati, debato pa prekine poslanec sam, ki se prebudi in se presadi na drugo klop. Ministri obletavajo opozicijo, češ, ne gnjavite nas in nehajte, kar pa spravlja opozicijo v še boljšo voljo. V ministrski sobi je zaspal en minister kar na tleh, minister za izenačenje zakonov pa se je zleknil po mizi. Pri prav dobrem razpoloženju opozicije je bila razprava o proračunu za mistr-strstvo za socialno politiko končana. Tu zapojo telefoni po celem mestu, žandarji švigajo po hišah, avtomobili dr-drajo in donašajo vladne poslance, opozicija pa se pripravlja, da odbije naklepe vladi-novcev. Noč je bila prehuda in vlada bi opozicijo rada stria. Opozicija zahteva štetje, da ugotovi, če ima vlada kvo-rum, radikali pa so hoteli kar na kratko izglasovati proračun za ministrstvo za socialno politiko. Predloga opozicije za štetje poslancev prezro in kar na kratko določijo za poročevalca večine znanega velesrba Stepanoviča. Temu načrtu se je opozicija uprla, a vladinovci vseeno glasujejo dalje. V tem trentku skoči k Stepanoviču demokrat Cičič in
spraviti proračun za so«_______
politiko pod streho. Pomilovanja vredno sliko je nudil ves čas poslanec slovenske JDS. g. Reisner, ki je sedel ves čas osamljen in končno s tresočim glasom glasoval za vlado.
Razprava teče dalje za proračun ministrstva za izenačenje zakonov. Opozicija je pripravljena na vse, pripravljena je še na en dan in še eno noč. Nas ne straši nič, ker hočemo ljudstvu pokazati, da smo možje dela.
ko dolgo, dokler ne spravi proračuna pod streho. To je via- mu iztrga iz rok proračunske
da sklenila iz bojazni, da ne nastopi 1. aprila "ex-lex"-sta-nje.
Opozicija pa se ni dala o-plašiti. Za Gostinčar jem je govoril Kremžar, potem Brodar, Falež, Vesenjak. O polpetih zjutraj Škulj. Poslednji je govoril ob polšesti uri posl. Ko-govnik. Jugoslovanski klub je bil zbran ves čas, tako da so se tudi vladni poslanci čudili naši vztrajnosti. Vsa zbornica pa je opazila, da tvori hrbte-
predloge. Na Cičiča navali kup radikalov in ga hoče podreti na tla. Opozicija hiti Ci-čiču na pomoč, v boj se vmeša minister Simonovič, nekaj poslancev Jugoslovanskega kluba in drugi, nazadnje pa prihiti radikal Aleksa Žuje-vič, ki vihti v eni roki palico, v drugi pa samokres. Z druge strani prihiti dr. Grgin, ki lomasti do opozicije s silnim v-pitjem. Končno se posreči pomiriti razburjene duhove
m
I
1 I
BLAGODEJNA MOČ HRANJENJA
Ustvarja zaupanje, neodvisnost in priliko. Mnoga velika bogastva so imela svoj začetek v skromnosti. MILJONE LJUDI HRANI — RAVNO ZA TA CILJ. Zavzemite se tudi vi tako delati in zadovoljni boste z uspehom.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., vogal 19. ceste
CHICAGO,
ILLINOIS
Varna banka za vlaganje vašega denarja.
Naš INOZOMSKI ODDELEK Vam vedno naj-boljše postreže pri pošiljanju denarja, s prevoznimi parobrodskimi listki za in iz Evrope, izdeluje razne zaprisežene izjave in druge potrebne listine.
Smarnice.
Vsem onim, ki si žele nabaviti šmarmce za mesec majnik, nudimo sledeče knjige:
Tistim, ki se hočejo na Materinem Srcu povspeti k še lepšem vzoru vseh src, k božjemu Srcu Jezusovemu, ki je globočina vseh čednosti, bi svetovali:
Janez Volčič: Šmarnice naše ljube Gospe presv.
Srca ..........................................................................95c
Tisti, ki hoče v družbi svoje dobre nebeške Matere srečno romati proti nebeški domovini, kakor je nekdaj s svojo telesno mamico romal na Brezje ali kam drugam, naj si izbere Ludovik Škufca: Šmarnice ali romanje v nebeško kraljestvo v Marijinem mesecu. Cena 95c.
To so nedvomno ene najlepših slovenskih Šmar-nic. Po par letih presledka jih človek zopet želi slišati in z istim zanimanjem posluša. Jaz mislim, da se po naših domačih cerkvah in ob naših vaških znamenjih nobene tolikrat ne bero, kakor ravno te. To- so prave ljudske Šmarnice.
Devica Verna v spodbudo in potrjen je vere, je za naše dni in brezverstva zelo prikladna knjiga. Te šmarnice je spisal Rev. J. Godec. Cena 95c.
Šmarnice arskega župnika so tudi lepe in priljubljene. Cena 95c.
One, ki bi hoteli kaj novega, bi pa opozoril na:
Dr. Josip Jerše: Znamenje na nebu. Cena........95c
Ime Jerše, je najboljša reklama za njegove Šmarnice. To se že četrte. Kadar se je reklo, da Jerše pripravlja Šmarnice, za tisto leto so vsi drugi šmarni-čarji odložili pero, ker so vedeli, da tak specialist v tem ni nihče, kot on. To je splošna sodba ljudstva, ki je njegove Šmarnice kar požiralo, kakor razpo-kana zemlja rahel dež. Ob njegovih Šmarnicah čutiš, da te obdaja majska narava, polna cvetja in opojnega vonja. Lani so nam te najnovejše Šmarnice prepozno došle, zato smo prepričani, da bodo rojaki letos hitro segli po njih. A moramo naprej povedati, da jih nimamo veliko na razpolago. Kdor jih hoče dobiti, naj se kmalu oglasi.	^
Vsakovrstni kipi Matere božje, razne velikosti in kakovosti od $1.00 naprej. Pri naročilu označite, kako visok in kakšen kip želite. Rdeče lučice s stojalom ali viseče na verižici tudi lahko dobite pri nas.
Knjigarna Edinost
1849 W. 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
NA POČITNICE
kdor se hoče po trudapolnem delu na svežem zraku odpo-Čiti, naj pride za nekaj dni na farmo:
JOHN MOHARJA v Pau Pau Lake, Mich.
Stanovanje in hrana v hiši. Cene solidne. Pojasnila daje i-menovani lastnik.
Tja pridete ako vzamete iz Chicage parnik do Benton Harbor, Mich. Od tam Water-welive karo do River View tam izstopite pet minut North in ste na mestu. — Z železnico pridete tja z Marquette vlakom. Izstopite v Konome, Mich, od tam vzemite River View karo in vas pripelje na mesto.
(4-23. 5-6. 8-13.)
SLOYENSKA KUHARICA
je zopet prišla in smo jo prejeli v nekako 30 izvodih. Gospodinje, ki jo želijo naročiti, naj to store takoj, dokler ne poide. Knjiga vsebuje blizu 670 strani in je ilustrovana z številnimi slikami, ki kaže gospodinji, kako se pripravlja za kuho ali kak drug namen ta ali ona stvar. Stane samo $4.00. Pišite po njo takoj!
Knjigarna Edinost 1849 — West 22nd St.
chicago, ill.
J.K0SMACH
1804 W. aand St. Chicago. III.
Roiakom se priporočam pel nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Naiholiše delo. nainižie cene*
Prevzamem barvanje hiš z una)
n: motrai. uokladam stensld oaoir.
NEKAJ POTREBNEGA
je za vsakega, da ve, da imam in vodim sedaj na
1832 W. 22nd Street
Čevljarsko obrt.
Popravljam in na zahtevo izdelujem nove čevlje po meri naročene. Delo najbolje. Se uljudno priporočam
ANTON ZUPANČIČ 1832 West 22nd Street.
chicago, ill.
(4—18.)
NAZNANILO!
Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svojo roko mizarsko in tesarsko o-brt. Sprejemam nova, kakor tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. Var-nišam in vsa druga dels spa* dajoča v to obrt.
Rojakom se priporočam \ naklonjenost!
FRANK MARLET
2300 — So. Hoyne Ave.
CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 2115.
LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLACE
Prevaža pohištva — pi
_les — in vse kar spada ▼
prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu!
• 8221

1' M
S, - - - a
i	- v	' pfpp	gHEHHR:


'" ""
ZVONARJEVA HČL
POVEST.
Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.
m
Henrikovi stariši so poslali krasno rezljano ' skrinjo polno perila. Stala je v spalnici napolnjena z množico prazničnih in delavnih srajc, vse iz doma spredenega močnega platna. Stara mati je s svojimi napol slepimi očmi vse sama uredila svojemu ljubljencu, in oba sta bila tega vesela. Delavski suknjiči in predpasniki, plavi in zeleni so gledali iz temnikastega dna, vmes pa so se svetile snežnobele, rdeče in modro obšite brisalke.
"Lepo doto ima Henrik," so se pogovarjale deklice med semoj ; niso pa vedele, da je bila glavna stvar tri tisoč goldinarjev, ki jih je prinesel v skupno obrt.
"Henrik je veliko prinesel k hiši," je pripomnil Jožef očetu, "več, kakor sem mislil."
In zadovoljno je pristavil mojster: "Vse bo šlo prav, da bi bila le kmalu stvar v kraju."
Ženinovi stariši so na nevestino pismo in vabilo k že-nitovanju prijazno odgovorili s pripombo, da ne pridejo. Molče je položila Rozika pismo na mizo pred Henrika. Živo je zardel, ko je prebral in dejal žalostno:' "Saj se mi je zdelo, da bo tako."
"Ubogi Henrik V* je sočutno pripomnila Rozika.
"Henrik, nadomestovati ti hočem očeta in mater in domačijo. Nikoli se ti ne bo treba pokesati, da si se poročil z menoj."
Svečano je nato zaklical Henrik:
"Mož bo zapustil očeta in mater zaradi svoje izvoljene žene!" Pri meni se izpolnjujejo te besede sv. pisma bolj kakor pri drugih. Ti si moja izvoljena žena, Rozi-ka."
In ona je zašepetala:
"Isti Kristus, ki naju je odrešil in ki vanj verujeva, bo blagoslovil najino ljubezen."
Resno in počasi je Henrik pristavil:	■
"Amen!"
Majhna je bila ta besedica in vendar se je Rozike polastilo pri tem nehote neko čudno čuvstvo, kajti po njenem katoliškem mnenju ni prav nič spadala sedaj semkaj. Sko-ro prestrašeno ga je pogledala, tako da jo je vprašal: "Kaj ti je draga?"
"Nič ■— nič mi ni," je zajecljala, nalahno vzdihnila in nadaljevala z urejevanjem pohištva. Henrik, ki je imel tudi polno glavo dela in skrbi, ni pazil dalje na Roziko; samo preden je šel iz sobe, se je obrnil in dejal svoji nevesti sicer proti svoji volji, vendar v odkritosrčni želji, da jo potolaži:
"Se vedno upam, da bo moja edina sestra vendar le pri-x šla na ženitovanje, da ne bom popolnoma osamljen v tujini." --
Globoka žalostna strunav njegovi notranjosti se je rahlo oglasila.
In Rozika se je obrnila k ženinu s solznimi očmi ter' dejala sočutno: "Kako zelo bi ti privoščila, da bi bil tudi ti popolnoma od srca vesel tisti dan."
"Upam, da bo tako," je odgovarjal hvaležno in se hitro obrnil proti vratom, da bi ji ne pokazal domotožja po domačih in jo s tem žalostih Majaje z glavo je šel po stopnicah. Ali je mogoče, da je človek tako navezan na domačijo, ki jo je že pred 15. leti zapustil? Zakaj ga tako tla-
mm/mu
či misel na odsotnost starišev isti dan? Saj so mu prav lepo pisali in želeli srečo nevesti in še nekaj, kar ji bo šele jutri ^dkrito. Njegova mati je priložila za nevesto, krasno s srebrom okovano sveto pismo.
Na sv. pismo je bilo zapisano s kljukastimi črkami:
"Svoji ljubi, novi hčerki, zakonski ženi mojega najmlajšega sina v spomin na njeno ženitev. — Mi pa smo eno v Kristusu."*
Zraven je bila ličnobarvana lesena škatljica in v njej ovratnica iz jantarjevih čistih biserov, lišp, ki je bil tukaj nepoznan, zakaj tu so se dičile žene ln deklice z živordeči-mi koraldami in blestečimi se granatnimi rubini. Tako rumenkasto žarečega okrasja niso poznale. Rozika bo prav gotovo vesela in bo ponosno pritrdila zlato verižico okoli vratu; sam pa se je veselil dobrotljivosti svoje stare mamice.
Mir je vladal torej med njimi vsemi — in vendar — srce mu je močno bilo in oči so se mu vedno in vedno izno-va orosile.
"Oče, mati!" Stari in ljubi mu stariši ga ne bodo spremljali pred božji oltar na najvažnejši dan njegovega življenja. Potegnil si je z roko po čelu in očeh ter se lotil nato z vso naglico pospravljanja v delavnici.
Upanje zveste bratovske ljubezni gsi ni ogoljufalo. Pozno ponoči je pozvonilo pri Zvonarjevih. Zunaj je stala v spremstvu poštenega hlapca, krepka žena. Henrik sam je vstal od vesele družbe in odšel k vratom. Veselo upajoče srce ga je priganjalo. Brat in sestra sta se držala v objet-ju. Iznenadeni so vstali domači od mize. Vsem je odleglo ob njenem prihodu. Oni čudni občutek, ki je ležal kakor temen oblak nad vsemi, češ nobenega njegovih domačih ne bo pri poroki — je izginil ob dokazu te sestrske ljubezni. Šele sedaj so žarele Henrikove oči v veselem blesku in Rozika je z nekakim*ljubosumnim občutkom opazila, kako rada se imata Henrik in njegova sestra.
Stari in mladi mojster sta se nekako oddahnila pri misli:	^
"Sedaj tudi sosedje in drugi ne bodo imeli kai govoriti." —
Mlada, tuja žena je občutila to ljubeznivo prijaznost vsakega posameznika in kmalu je sedela blizu neveste, kakor bi bila njena najstarejša sestra in je slastno poskušala šarkelj in vinsko juho, ki jo je Rozika prinesla na mizo.
Jožef jo je podražil:
"Postavno sestro imaš, Henrik. To bodo jutri v mestu gledali, kako krepkega rodu ste." *
^ Žena Katarina Dodona-Halder, kakor se je pisala po možu, je nalahno zardela in smehljaje odvrnila:
"No in okus Henrikov tudi ni napačen: vi sami ste pa vzraščeni kakor pravljični junaki."
Veselja in složnosti ni manjkalo nocoj.
SPOMINI.
Kako živo mi je v spominu tisti zlati čas, ko smo na Veliko nedeljo zgodaj zjutraj napotili se proti Sv. J. nad K. k gori vstajenju.
Hladni pomladanski veter nam je hladil od hoje segreta lica.
V ušesih mi še danes donijo zvoki udarcev palic in kovanih čevljev naše zbrane družbe veselih Joštarjev.
Prišedši na planjavo nad ta-kozvano Sodarjevo smrtjo, smo ugasnili naše male gorske svetilke in počakali na naše za ostale tovariše. Ko je bila zopet cela družba skupaj, smo zavriskali, da je bilo slišati do Stražiša ter veselih src se pomikali dalje proti cilju.
smo pred studenčkom pod Sv. J. Tako mi je, kakor bi mi bil prirastel k srcu. O. kako mi zveni še danes njegovo curljanje po ušesih; v duhu sem pri njemu.
Cela družba se vstavi, ker ni mogoče iti mimo, da bi si ne privoščili vsaj požirek, kristalno čiste vode, vabljivega studenčka.
Še
malo in že se vidi staro župnišče, v kateremu je bival moj nepozabni prijatelj umrli župnik, France U. pregnan iz Koroške po plebiscitu; sam se nazivajočega "gorskega samotarja."
Zvonovi zadone, pospešimo korake, in že smo pred staro romarsko cerkvijo, *z daleč na okrog znanimi svetimi stopnicami, pa tudi daleč na okrog znano mežnarijo, kjer daje prvo pomoč romarjem vedno veseli s pipo v ustih "Tine" s svojo boljšo polovico "dovtip-no Johanco."
Spomin na tisti prijetni kotiček pri peči, mi je izvabil že marsikatero solzo iz oči, tu v tujini.
Procesija se je začela razvijati, zvrstimo se lepo v pa-
re, zaslišijo se zvončki ter gl sovi pevcev, ki oznanjujeja 'Vstajenje."
Nebeško lepi in nikdar po-zabljeni prizor je ta procesija na Velikonočno nedeljo na prijaznem hribčku, obdan krog: in krog od naših s snegom pokritih planin.
In Ti, prijatelj France, ka~ ■ ko Te še danes vidim, ko si ! ponosno korakal pod nebom„ jkojega so nosili domači fantje ; kako še danes čujem v duhu Tvoj prijetni glas, ko si pel "Alelujo," kako krepko s? mi stisnil roko pred zakristijo, ko sem Ti voščil, veselo |"Alelujo," blagoslovil si nam jedila ter se znami pokrepčaL
France, bila je to zadnja Velika nedelja.
O, Ti gorski samotar, kolikokrat smo po zimi v največjem snegu prišli k Tebi, da smo Ti polnili, samoto.
A Tebe več ni France, krije te zemlja, katero si tako ljubil. V si ovo si mi dal podobo, na kateri je bilo zapisano "Hvaljen bodi Jezus Kristus" a Ti si pa pristavil: Na svidenje, če ne tu, pa tam.
Toraj tam, "France."---


-o-
Uporniško brodovje se podalo.
Iz El Paso Tex. poročajo* da se je pet topovnih čobiov podalo Meksikanskim vladnim četam. Čolne so baje rabili za transportacijo moštva i v južne države Meksike, kjer se nadaljujejo boji proti u~ pomikom.
-o-

Majnarska stavka v Kentucky. •
Iz Louisville poročajo, da ise sporazum med premogar-skimi baroni in majnarji ni dosegel, vsled česar odloži ,10.000 mož delo. Unijski vo-, ditelji so izjavili, da se za varstvo lastnine ni treba bati, kakor tudi, da so se unijski delavci izrekli, da ne bodo delali skupno z neunijskimi.
Phone: Randolph 6095—R.
CLOVER DAIRY CO.
MEGLICH & ANDOLEK
Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno..Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd.
Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO.
AKO STE TUDI VI
med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, jc v vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu!
RAVNO TAKO JE VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo!
Dve kvalitete so, ki določajo vrednost!
Dobro obleko se vedno izplača kupiti radi dveh kvalitet! Ko pride do cene je malo razlike med ceno dobre obleke in obleko nižje kvalitete — a velika razlika pa je v modi, iz4elavanju, blagu, in vrednosti.
t
3E
3E
1
Slovenskim gospodinjam
j-e znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju :
Math Kremesec

SLOVENSKI
1912 W. 22nd STR.
Phone: Canal 6319.
MESAR
CHICAGO, ILL.
v v \v
m
• •
Pošiljanje denaija.
• •
Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi spreje-memo denar.	'
Denar pošiljami ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu.
Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno.
Za obilna naročila se vam priporoča.
SLOVENSKA BANKA
Zakiajsek & Cesark

Vzorec dveh kvalitet in dveh •vrednostij se lahko opazni v naših moških in zamlade fante oblekah ZA SPOMLAD
Z DVOJNIMI HLAČAMI
ki jih prodajamo po
$35.00
* DRUGE OBLEKE VSE Z DVOJNIMI HLAČAMI PO:
$25, $30, $40, $45 IN VIŠJE.
PRIDITE IN OGLEJTE SI NASE PONUDBE!
V torek, Četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.

70 —
<>£i -
NEW YORK, N. Y.
/

n
JELINEK & MAYER, LASTNIKA, x8oo—1808 Blue Island Ave., Cot. sGtJ: Street.
ELY, MINNESOTA
GRAMOFONI
so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec.
Aldo :ga še nimate t Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče.
POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male
deklice in otroke.
IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom.
TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo. Kakor tudi galoše, "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri nas vsake vrste.
GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo našim gospodinjam.
Pridite in prepričajte se!
Slogar Bros.
ELY, MINNESOTA,
Phone: