sie«, 34. сн Ii usta Trst — dorlca, (ine 26. avgusta 1926. Prof. Albert Sič Gradarska ul. 18 L.TUBLJ JUGOSLAV Posamezna štev. stane 25stoti;ik. ________________Letnik lik , za trgovske in obrtne oglase 50 stol., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2-— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 3"— kamor je čutil, da ga kliče v Usodnem • trenutku srce in vest: na fronto svoje prave domovine proti nepravi, prisiljeni domovini. Dobro je znal in se zavedal, kaj Bodimo požrtvovalni Kakor so «Novice» svoječasno poročale, se je dne 10. t. m. vršila v Kopru velika slavnost, kateri je utonro je znal in se zavedal, Kaj j Italija, prisostvoval tudi en kraljevi mi-, čaka. če ga ujamejo, in vendar, y političnem zatišju se nadaljuje nister kot zastopnik vlade. Pro-1 Је ®е1 ter storil, kar je smatral za boj za gospodarsko osamosvojitev slavila . se je deseta obletnica : svojo dolžnost. In ko so ga ujeli Italije z nezmanjšano energijo. Mini-smrti Nazarja S aura, bivšega po- ter peljali na morišče, se je juna- sirski predsednik Mussolini je imel morskega kapitana iz Kopra, ki je ško zadržal, svojega dela ni obža- pretekli teden v Pešam pred zbrano ob izbruhu vojne med Avstrijo in doval, temveč bil na njega ponosen ljudsko množico važen govor, v ka-,Italijo odšel v Italijo in se udele- in še predno je izdahnil svojo du- "da^bo'braniT’do žil na italijanski strani vojne pro- so, je imel sladko ime svoje prave svojegaJ zadnjega diha, do zadnje ti Avstriji. Vodil je neki podmor- domovine na ustih. kaplje krvi, da je bo branil proti vse- ski čoln, ki je hotel vdreti v Avstrijci so imeli Saura za iz- mu in proti vsem, v državi in izven Puljski zaliv, pa so ga Avstrijci dajalca, češ da je prekršil prisego, j državnih mej. Mussolini je še zatrdil, zajeli. Med tem ko so ostale člane ki jo je prisegel cesarju; toda iL,a se bo postavil v bran proti vsem posadke smatrali za vojne ujet- Sauro je dobro vedel, da prisega, i nasProtn'im finančnim silam in po-alke, so Saura kot izdajalca obso- ki jo pi-isiljena, ne velja, da torej $!$%$te| n'c«ovl oblillln zlvalm0 dili na smrt. on pred svojo vestjo ni noben iz- Г K j ž omen1eno vlada že Bar N. Sauro nam je vzgled prave dajalec, temveč da dela, kakor mu teJn0V v državi politično zatišje, ki domovinske ljubezni in neomajne veiey^ vest, čast in poštenje. Ve- j ]j0 najbrže trajalo le še par dni, ker požrtvovalnosti. N. Sauro je bil del je, da če se bori proti Avstriji, se bo že 30. t. m. sestal ministrski Avstrijec, toda on Avstrije ni Iju- Је zatirala njegov narod, se svet. Na tej seji bo ministrski pred-bil, ker mu ni bila prava mati bori Proti nasilju in za poštenje, sednik Mussolini podal obširnejše temveč mačeha. Vsi znamo, kako Zato je zgodovina popravila na so v Avstriji bili samo Nemci vse, S auru krivico in sramoto, ki mu Birni dogodki. Tudi ostali Jministri vrsi drugi nič. Zato je Sauro kot jo je storila krivična Avstrija; bodo najbrže tu poročali o svojih zapravi Italijan Avstrijo sovražil in zgodovina Saura- ne samo da ga' | devah. Finančni minister Volpi bo TEDENSKI PREGLED Split, katera bo gotovo dosti doprinesla za podvig prometa splitskega pristanišča. Ta železnica se bo začela v kratkem graditi. Nova revolucija na Grškem. V nedeljo je izbruhnila v Atenah pod vodstvom generala Kondilisa revolucija, ki je vrgla diktatorsko vlado Pangalosa. General Kondilis je s pomočjo atenske garnizije zasedel vsa javna poslopja, vse urade in oblasti, aretiral vojnega ministra ter pozval prejšnjega predsednika grške republike Konduriotisa, ki je ob prihodu diktatorja Pangalosa na površje moral odstopiti, da zopet zasede svoje prejšnje mesto. Pangalos, ki se je nahajal na letovišču, je bil takoj aretiran in prepeljan na otok Egina. Vse garnizije Grčije so se z navdušenjem pridružile temu državnemu puču. Vodja revolucije hoče docela vzpostaviti svobodo ljudstva, sklicati držav-I nozborske volitve in vzpostaviti vrednost državnega denarja. General Kondilis se je po revoluciji takoj začel posvetovati z načelniki strank glede sestave nove koalicijske vlade, .ljubil je le svojo pravo domovino ue smatra za izdajalca, temveč ga. baje predlagal nacrt za zakon za katere predsedstvo bo prevzel najbrže Italijo. Kot zvest Italijan ji je bil smatra za junaka, vzgled domo- - nadzorovanje ^bank, 15. septembra se sam Kondilis je vnet prijatelj Sr-tudi zvesto vdan; pa ne le z be- vinske ljubezni in skrajne požr-sedo, temveč tudi z dejanjem, in tvovalnosti. predvsem s požrtvovan jem. Zapu-j Poduk, ki ga daje Nazario Sau-stil je mater, ženo in otroke v ro, je: predvsem treba biti požr-Kopru, v avstrijski pesti, in odšel, tvovalen za svoje ideale! bo pa sestal stalni odbor za žitno bitko. Pričakuje se, da bo te dni objavljen zakon za pospeševanje ribolova in o trgovini z ribami. Jugoslavija. V pričakovanju odgovora bolgarske vlade na noto, ki so ji jo predložile vlade Jugoslavije, Grčije in Romunije proti delovanju bolgarskih komitašev, se pripravlja sklenitev zvezne in arbitražne pogodbe med Jugoslavijo in Poljsko. Ta pogodba - . . , bi- sklenjena v duhu pakta Družbe nriiovoi nnn ^ ^ . . i n' —-r- 1 dvšoti jih je prebivalstvo i narodov in po njenem podpisu pojde pmgral 05.000 funtov, t. j. skoro 9 sprejemalo z delirskim «»„m,*« -•____________i_____...?-----« Novice te vsega sveta T . , *0ralska st^ast: ] ostali mesec dni v Argentini ji posetiv- . Liverpolski športnik Beer je v ši razna mesta in kopališče Mar del 1Г,, igralnici v francoskem mestu Cannes 1 Plata. ‘ milijonov lir. Prijateljem je povedal, | njem. da je denar naložil v banko ter ne tiča» bo več igral. Res je tudi storil tako, toda... denar je zopet dvignil ter pričel igrati z nova. Prvi dan je izgubil dva navduše-Buenosaireški dnevnik «Cri-je razpisal javno zbirko za Francovega mehanika Rado, ki je donesla 88.00() španskih peset, s čemer je bodočnost mehanika Rade za- išp|igil;E=|5fl= lUnt ’ ?0tei?1 pa ?subil zopet dva mi-1 je dala na razpolago posebno bojno jona frankov m tako naprej, tako ladjo, ki je zrakoplovce povedla na-da mu je od cele ogromne svote toli- zaj na Špansko, kjer jih je kralj in kih miljonov ostalo se 500 funtov. ljudstvo obsipalo s častmi in slavo. Aeroplan «Plus Ultra», na katerem je Franco preplul Atlantski ocean, Če kdo ne zna čitati. Nekoč je policaj v Sverabaja v Indiji videl nekega moškega, kako ! P.a Је. španska vlada podarila argen-je v rokah sukal veliko pismo ter i tinski vladi v večen spomin. Argen-očividno ni vedel, kje bi pričel z 'tinska vlada je nato zgradila v pribran jem. Policija v Indiji je sicer , stanišču. v buenosaireškem poseben silno nezaupljiva, a ob enem pa tudi - paviljon, kjer ostane «Plus Ultra» uljudna. Policaj je torej pristopil inikot največja historična svetinja. Požrešni morski psi. Ribiči zaliva Was h v severni Angleški se bridko pritožujejo nad ško- . . - , , , - - . ----- do, ki jo jim napravljajo morski psi. m pismo, oddal na pravi naslov. V Pri oseki jih do dva tisoč poleže po pismu je stalo, da je mož prestal i peščevju, kjer jemljejo solnčne koca jso kazen v Menadl ter mora še ! peli. Solnčne in morske kopeli bi jim I„°^Jl1 ^ru80- Ali gaje ribiči že še privoščili, toda ti pože- , rubi pohrustajo vsak dan vsak po , 15 kg rib in ker se tako hitro mno- jugoslovenski zunanji minister Nin-čič v Varšavo, medtem ko pride zunanji minister Poljske Zaleski v Beograd. Drugače pa počiva tudi v jugoslo-venski prestolnici politično življenje. Po nedeljskem viharnem Radičevem shodu v Tuzli, kjer je policija le s težavo vzpostavila mir, se je v pon-deljek vršila v Beogradu seja, na kateri je bila določena jugoslovenska delegacija za prihodnje zborovanje Družbe narodov v Ženevi, katero se bo vršilo prihodnji mesec. V to delegacijo so bili nmenovani Ninčič, St. Radič in Laza Markovič. V Splitu pa se je vršila seja, na kateri se je govorilo o načrtu za zgradnjo železnice Pančevo-Beograd- bov, svojih soborcev: bil je prvi, ki se je leta 191G. boril in potegoval za grško-srbsko zvezo. Radi tega je gotovo, da ni pred kratkim sklenjena jugoslovensko-grška pogodba, o kateri smo poročali v prejšnji številki «Novic», prav nič zgubila na svoji veljavi. Francija. Kakor znano preživlja Francija težke dneve radi silnega padca .franka. V težki finančni krizi se je ministrskemu predsedniku Poinca-feju posrečilo dobiti od parlamenta zaupnico ter ga poslati na počitnice, ki jih sedaj vlada pridno izrablja z delom za pobijanje draginje in za rešitev franka. Tako je te dni predsednik francoske republike podpisal ukaz, s katerim se uvaja kontrola žitnega pridelka. Razen tega je vlada že pripravila obširen načrt za štednjo. Sklenila je uvesti nadzorovanje razprodaje živil in drugih glavnih potrebščin. Kosila in večerje v restavracijah bodo omejene. Cene živil in drugih potrebščin bodo določene in uvedeno bo v tem pogledu strogo nadzorstvo. Tudi na javnih trgih bodo posebne oblasti nadzorovale cene in razprodajo. Sedanji ukrepi pa tvorijo le del vseh onih odredb, ki jih bo vlada izdala za pobijanje draginje v državi. nemalo začudil, ko je v rokah možakarja zagledal pismo, ki je bilo naslovljeno na ravnatelja kaznilnice onega kraja. Policaj je oboje, moža spremljajoča vojaška patrola zgubila, ali je on njo izgubil, niso mogli zvedeti. V pismu so bili tudi kazenski akti tega možakarja, tako, če bi bil vedel kakšno «dragocenost» nosi pri sebi, bi se gotovo še dolgo veselil prostosti, tako pa je moral radi ne-poznanja čitanja oditi v zapor. Ramon Franco je brez dvoma Champion svetovnega zrakoplovstva. Kakor znano, je februarja t. I. preletel Atlantski ocean ter dospel srečno v Buenos Aires, južnoameriško metropolo. Daljava od pristanišča Palos de Moguer v južni Španiji (značilno je, da je to isto pristanišče, iz kojega je pred več kot 400 leti odplul Krištof Kolumb) do Buenos Airesa je več kot 12.000 km. Reči, da je bil Franco v južni Ameriki sprejet s častmi, ki so jih deležne le kronane glave, hi bila zelo slabotna označba oboževanja, kojega je bil deležen. Proglasili so ga za novodobnega Krištofa Kolumba. V Buenos Airesu je argentinska vlada dan njegovega dohoda proglasila za narodni praznik. Ko je priplul, so zvonili zvonovi vseh buenosaireških cerkva Franco in njegovi spremljevalci so že, preti nevarnost, da bodo ribe v ondotnem zalivu popolnoma izginile. Vlada je za vsak nos morskega psa določila 10 šilingov nagrade. Toda to je brez vsake koristi, kajti ta žival je zelo oprezna. Kadar se soln-čijo, nikdar ne pozabijo postaviti straže. Kakor hitro se jim bliža kako morsko vozilo, straža v svarilo zalaja in cela družba plane v vodo. Sedaj jih nameravajo iztrebiti na ta način, da bodo v peščevje položili mine ter jih, ko se bo vsa množica mirno obračala na solncu, električnim potom razstrelili. Zakladi na morskem dnu V morski bitki 10. oktobra 1827 pri Navarind-u je bila turška egiptovska vojska od francosko-angleško-ruske poražena. V trenutku, ko je bil pogin neizogiben, so Turki vse svoje vojne ladje potopili. Kajti Turki so imeli na svojem bojnem brodovju velike množine zlata in srebra, katerega niso privoščili sovražniku. Sedaj pa delajo predpriprave, da s pomočjo potapljačev potopljene zaklade dvignejo. frcMe, i* — eo DNEVNE NOV IC E Dekret o kruhu in prepoved izde-j Za izdelovanje kruha določena lovanja slaščic iz moke — moka se sme hraniti, prodajati in V Uradnem listu je bil objav- izročati edino-le v plombiranih Ijen ukaz glede kruha, kateri bo stopil v veljavo 1. septembra t. 1. vrečah, na katerih mora biti označen mlin, iz katerega je pri- Od tega dne naprej se bo moralo fla dotična moka, nje kakovost od celokupne tvarine surovega in kra3> kamor je namenjena, tei žita uporabljati vsaj 85% za mo- odstotek moke, kateri se je dose-ko. Le pri žitu, ki ne dosega teže!gel iz zmletega žita. Vodje mlinov 78 kg na hi,se bo mogel ta odstotek ™ trgovci z moko morajo voditi znižati do 80%. Ostalih 15% tval-|S(:™am vseh posiljatev m izvrse-rine surovega žita se ne bo smelo ni^. uporabljati v druge svrhe nego za otrobe. V smislu novega ukaza bo prepovedano izdelovati ali prodajati kruh iz moke, zmlete po nižjem odstotku od onega gori omenjenega. Kruh se bo moral peči v . oblikah, ki ne bodo smele prese- № .od 500-10.000 lir. V hujših gati teže 200 gr. sl.^ajlhH Ä »V0 s™la b\h Po ukazu o kruhu je prepove-1™*Ja°d 3.000 lir m se bo smelo dano izdelovanje in prodajanje j Ploditi zapietje prizadete trgo-finega kruha katere si bodi vrste. vme- Novi ukaz prepoveduje tudi vsako izdelovanje slaščic iz moke iz žita. Dovoljeno pa bo še nadalje izdelovanje suhih biškotov iz enotne moke. Kršitelji tega ukaza zapadejo Peki ne smejo niti na račun zasebnikov izdelovati drugačnega Poteštati za vse občine Italije Notranji minister Federzoni pri- kruha, kakor je predpisano po pravlja zakonski osnutek, po ka-tem ukazu, in to toliko glede terem bodo dobile vse občine Ita-vrste moke kakor glede teže oblik lije in tudi največja mesta pote-kruha. Ta ukaz pa se ne tiče mo-jštate, ki pa se bodo v večjih cen-ke, ki je določena za izdelovanje trih morda nazivali komisarji ali testenin. ' guvernerji. f i > .'^зч' snxsmssö^i Stran Ii. .N O V I C В, trni m шш $m ■t, um* Ženevsko zborovanje narodnih manjšin Danes se otvori v Ženevi v Švici zborovanje narodnih manjšin Evrope, katero bo trajalo 3 dni.. Tu bo zastopanih 40 narodnih manjšin iz vseh evropskih držav. Zborovanje otvori naš narodni poslanec dr. Wilfan, ki je tudi predsednik pripravljalnega odbora. Zborovanja narodnih manjšin so velike važnosti že zato, ker se na njih proučujejo inačini, kako spraviti narodno zavest manjšinskih narodov v sklad z narodno zavestjo večinskih ter ustvariti podlago za mirno in plodno sožitje obojnih v eni in isti državi. To je brez dvoma eno izmed največjih in obenem najvažnejših vprašanj naših dni. Delo, ki naj dovede do tega cilja, t. j. do rešitve manjšinskega vprašanja, ni le izraz najčlovekoljubnejšega stremljenja, temveč tudi važno prizadevanje za ustvaritev temeljnih podlag trajnega miru toliko med državami kolikor tudi med narodi. Brez miru med narodi ne more biti niti miru med državami. Prestolonaslednik Humbert med Slovenci V nedeljo je prispel prestolonaslednik princ Humbert v Villo Santino v Karniji, kjer je prisostvoval odkritju spomenika v vojni padlih vojakov. Od tu sc je prestolonaslednik podal v Trbiž. Mesto je bilo vse v zastavah. Na kolodvoru so visokega gosta sprejeli general Tallarigo, videmski prefekt Spadavecchia, mnogi poslanci in senatorji ter zastopniki oblastev. Iz Trbiža se je prestolonaslednik odpeljal v pokrajino, koder prebivajo novi državljani Italije. Peljal se je tudi skozi slovenske vasi Ukve in Žabnicc v Kanalski dolini, kjer so ga naši rojaki navdušeno pozdravljali. Predvčerajšnjim pa je prestolonaslednik odpotoval v Benetke, ki so ga sprejele z vsem sijajem, kakor ga to mesto le more pokazati. Maršal Cadorna zapustil Trst Maršal Gadoma se je po večdnevnem bivanju v Trstu, tekom katerega jo družina napravi prošnjo;' ria korrio S. Canziano 7., S. Pier dTsonzo in poveljstvo (Comando del Corpo) in ji priloži družinski izkaz (stato di famiglia) ter potrdilo poteštata ali poveljnika karabinirske postaje, da je prosilec poljedelskega dopusta zares potreben in vreden; to potrdilo mora biti overovljeno od poljedelskega potovalnega uči Staranzano 8., Turiacco 9. oktobra. V Trst pridejo k naboru pred naborno komisijo naborniki iz Milj 11. in 12. oktobra in iz Doline 13. oktobra. Od 14. oktobra do 1. decembra se bodo vršili nabori za nabornike iz telja (Cattedra ambulante di agri- tržaške občine in pa preneseni na-coltura); slednjič se lahko priloži 'bori iz drugih pokrajin. Ti posled-izpričevalo, da je oče več nego 65 nji se bodo vršili 8. in 22. novem-let star in da je nesposoben za bra. Taki naborniki iz drugih po-delo. j krajin, ki stanujejo v Trstu, mo- Sentembrska veselica v Postoinski rajo naPraviti Posebno prošnjo, jami. - 50% popusta na železnicah! 1 ako hočci° biti Preiskani pred tr- Kakor pretekla leta, tako bo tudi letos v mesecu septembru priredila Jamska uprava običajno veliko veselico v svetovnoznani Postojnski jami, ki je bila posebno letos nad vse dobro obiskovana. Letos je število obiskovalcev preseglo število lanskega leta, ko je posetilo Postojsko jamo 120.000 oseb. Samo v letošnjem juliju si je ogledalo jamo 32.510 oseb napram 14.278 V istem mesecu pro-šlega leta. V mesecu- avgustu pa je obisk že presegel štirikratno število obiskovalcev v tem mesecu lanskega leta. Jamska veselica se bo vršila letos dne 5. septembra. Ob tej priliki bo neko dramsko društvo predstavljalo na posebnem, ob vznožju «Kalvarije» postavljenem, odru, dvoje iger, med tem ko bo v «Rajski jami», bajno razsvetljeni, svira! izbran orkester, skrit v pragozdu stalagmitov. Vsled nenavadnega prostora, kjer se bodo vršile te dramatične predstave, bo prireditev seveda zelo pridobila na zanimivosti in to bo ob enem tudi nekaka poskušnja za veličastno lirično predstavo, ki se namerava uprizoriti v doglednem času. V velikanski «Koncertni dvorani» bo sviral orkester, sestoječ iz 88 prvovrstnih moči, a v plesni dvorani bodeta igrali istotako dve godbi. Tudi za dobri prigrizek in za dobro pijačo ibo tam preskrbljeno. Posloval bo tudi podzemski poštni urad, a razglednice, ki se bodo razposlale, bodo nosile poseben jamski žig. Za to veselico- je dovoljen 50%tni popust na železnicah iz vseh postaj Treh Bencčij. Tozadevni vozni listki bodo veljali od 4. do 10. septembra t. 1. in potniki bodo smeli prekiniti vožnjo. žaško nähorno komisijo. Prošnja mora biti napisana na kolkova-nem papirju za 2 liri in poslati jo je treba na naslov: Ufficio proviji-ciale di leva. Tisti mladeniči, ki niso italijanski državljani, naj-napravijo takoj prošno za izbris iz imenika in naj jo pošljejo na «Ufficio provinciale di leva». K prošnji naj se doda potrdilo dotičnega konzula o državljanstvu. Ako ne napravijo take prošnje, bodo aretirani, če ne pridejo k naboru. Visokošolski zbor Dijaške Matice. Dijaška Matica v Trstu naznanja, da se bo vršil visokošolski zbor dne 29. t. m. ob 10. uri zjutraj v društvenih prostorih akad. društva «Balkan» v Trstu. — Dijaška Matica v Trstu. Dijaška Matica v Trstu Redni občni zbor «Dijaške Matice» v Trstu se bo vršil 12. septembra t. 1. v dvorani D. K, D. pri Sv. Jakoba. — Odbor. DIJAŠKA KUHINJA V GORICI Tudi v prihodnjem šolskem letu bo Dijaška kuhinja v Gorici nudila dijakom hrano po cenah, kot bo njo stala. Od darov vseh naših slojev zavisi, kolikim izmed njih bo lahko nudila po znižani ceni ali pa tudi brezplačno. Dijaki, ki hočejo biti sprejeti v Dijaško kuhinjo v Gorici, naj vložijo čim prej prošne na vodstvo kuhinje. V prošnji naj opišejo gmotne razmere svoje družine. Prošnji naj prilože: 1. Družinski list; 2. Zadnje šolsko spričevalo; 3. Potrdilo ali pa priporočilo domačega duhovnika ali pa učitelja o vedenju prosilca. Prošnje morajo biti vložene najkasneje do 15. septembra. Vložiti jih morajo tudi lanski obiskovalci Dijaške kuhinje. V interesu dijakov je, da jih vložijo čim prej, ker se bodo v slučaju prevelikega števila prosilcev upoštevale predvsem prvovložene prošnje. Prosilci naj odpošljejo prošnje na naslov: Dijaška kuhinja, v Gorici, ulica San Giovanni 7, I. Zahvala Bralno in pevsko društvo «Po-lovnik» v Čezsoči sc najprisrčnejc zahvaljuje «Okrajni posojilnici» v Bovcu za blagohotno podarjenih L 500. Odbor. DROBME NOVICE Z DEŽELE IZ MEDANE V BRDIH. Tudi pri nas smo imeli 15. avgusta lep praznik: Vnebovzetje Matere božje. Tu ni manjkalo angurje in kolačev. Mi ta praznik zelo spoštujemo in pride na ta dan vselej zelo mnogo ljudstva iz vseh briskih vasi. Tako so prišli k nam na ta dan ljudje tudi iz Rutar, Kormiha, iz Kropivnega, iz Moše in sploh iz vseh krajev bližnje štirikrat medanske okolice. Prva sv. maša se j je darovala ob 7. uri zjutraj, druga Nanoved arozdia iPa ob 10-. nakar je bila popoldne ob TT..t . «aP°vett Srozdja 5. procesija, v kateri sc je nesla podo- v Uzitmnska uprava v Trstu sporo- ba Matere božje. Solnce je tako lepo nosetil * tudi kršie ca:,< O c/) ITALIJANSKI DRZ Občevalni AVLJANI 2zik 73 (0 Üia >CZ) ‘Italijan-1 skl i srbsko- hrvatski f iE BE sloven- ski govorijo tudi ital. Tujci 11. Pazinski okraj Labinj z okrožjem . . 14197 7737 6405 4195 — — 55 Tinjan „ . - 4218 352 3865 2020 1 — — Boljun „ . • 3251 1018 2233 1331 • — — Plominj „ . . 5415 2140 3082 2925 184 184 9 Žminj „ . • 5680 1025 4653 3412 2 — — Pazin , . • 18091 8777 8249 7776 1026 1026 39 Pazinski okraj 50852 21049 28487 21659 1213 1210 103 12. Puljski okraj Barban 4392 170 4222 3672 1 Kanfanar z okrožjem . 3811 3638 ■ 143 143 30 30 — Vodnjan „ 10536 5945 4569 4313 3 4 18 Pulj „ 49323 41125 5155 4484 265 168 2778 Rovinj 10022 9482 27 — 472 471 41 Sv. Vinčenat z okrožjem 3105 2566 539 446 — — — Valle 2597 2148 447 447 — — 2 Puljski okraj 83787 65074 15102 13532 771 673 2840 13. Okraj Volosko-Opatija Veprinac z okrožjem . 2892 489 2166 1586 17 1 220 Podgrad 608 159 — — 413 14 36 Riazze (?) 187 — — — 187 4 — Gaberk ....... 84 — — — 84 — — Gradišče 259 — — — 259 12 — Hrušica „ . 496 — — — 496 21 — Huje 182 — — — 182 9 — Javorje 322 — — — 322 13 — Male Loče ...... 140 — — — 140 2 — Vele Mune 699 4 674 114 17 — — Male Mune 515 — 515 62 — — — - Obrov 428 — — — 428 16 — Paulizza (?) 49 — — — 49 — — Podbeže 260 — — - 260 6 — Poljane • 365 — — — 365 8 — Pregarje ....... 554 — — — 554 4 — Prelože ...... 174 .. — — 174 — — Račiče 498 — — — 498 4 — Ritomeče 70 — — — 70 — — Sobonje 328 — — — 328 — — Starad 278 — — — 278 3 — Studena Gora .... 100 — — ■ — 100 — — Zajevše 116 — — — 116 4 — Žejane • 547 14 533 49 — — — Jelšane 473 26 — — 437 — 10 Dolenje 341 2 — — 339 — — Brdce 132 — — — 132 — . Brdo 345 " 8 — 337 2 — . Lipa 458 — 452 — — —. 6 Rupa 332 — — — 332 — Novacracina (?) ... 405 — — — 405 4 — Villanova (?) 46 — — — 46 — — Fabče 39 — — — 39 — — Sušak 175 — — — 175 — ' — Šapjane 309 — — — 309 — — Pasjak 324 — — — 324 2 — Podgraje ...... 405 — — — 405 2 — Žabče 343 — — — 343 — — Lovran z okrožjem . 3648 1634 1837 163 29 3 148 Materija 111 6 — — 105 4 — Artviže 169 — — 69 3 — Bač 154 — — _ 154 2 — Brezovica 272 — — — 272 5 — Brezovo brdo .... 168 — - — 168 2 — Golac ........ 610 592 — — 10 Gradiščica 73 — — ■ 73 — — Herpelje 398 11 — — 379 10 8 Hotičina 111 — — 111 4 — Jelovica 238 238 — — — Kovčiče 171 — — — 171 8 Košana 247 — — 247 2 — Vel. Loče 119 _ — 119 13 Markovščina i 213 7 206 9 — Mereče 99 > — — 99 6 — Odolina 23 Ć — 17 — Orehek 87 ; — — 87 16 * Ostrovica 128 — — — 128 9 — Poljšane 174 — — — 171 18 — Račiče • 128 — — 128 15 — Scadausina (?).... 9f — — — 95 1 — Slivje 191 — — 191 21 Slope 21( — — — 21C 15 . Tatre 28; i — — 28; K — Tublje 14 ) — — — 14( ) : — Vodice 49: 5 — 481 I — — •— i 13 Metulje z okrožjem . . 877' 7 23' 833! 3 216: 6< n: i K Opatija ....... 296' 7 138' 62. i 471 5 9! ) 12: 3 81 Volosko . 209 S 9K S 45 5 31' 20( i 52 Okraj Volosko-Opatije 3992« 9 789 5 1694 493' 7 1313' 1 54« 3 195 Gospodarstvo V svrho obrambe lire je ital. vlada sklenila delati na vso moč na to, da se kolikor mogočo izhaja z domačimi lastnimi proizvodi in da bi se kolikor mogoče malo uvažalo iz inozemstva. Tako se je pod pokroviteljstvom kraljice Jelene vstanovil odbor, ki naj deluje na to, da bi ženske kolikor mogoče opustile uvažanje dragih oblačil in luksuznih predmetov iz inozemstva. Minister za narodno gospodarstvo Beluzzo pa je razposlal svojim podrejenim uradnikom po celi državi ukaz, naj delajo propagando za domače poljedeljske produkte; zlasti pa tudi priporoča kmetovalcem, naj bi svoje potrebe na poljedeljskih strojih, umetnih gnojilih itd., kolikor le možno, krili na domačem trgu v Italiji. Vspehi «žitne bitke» so se letos že pokazali. Iz Rima poročajo, da je letos močno poskočilo število poljedeljskih strojev, ki se vpo-rabljajo, in tudi umetnega gnoja da se letos vporablja nad 30% 'več nego prejšnje leto. Mednarodni lesni kongres na Reki. Vsled sklepa trgovske zbornice na Reki se tam vrši te dni mednarodni kongres. Namen mu je med drugim, privabiti izvoznike lesa iz zaledja (Jugoslavija, Oger-ska), da bi izvažali les preko Reke. Vinska letina v tržaški okolici letos ne obeta nič kaj prida. Poleg drugih bolezni se je zlasti pojavil črni palež, ki utegne napraviti veliko škode. Zveza malih italijanskih bank, ki se je ustanovila leta 1920, obsega sedaj že 53 bančnih zavodov. Prvo leto je znašala vsota na kapitalu in reservah združenih zavodov nad 65 miljonov lir, koncem leta 1925 pa že nad 206 , miljonov; vloge so znašale prvo lleto nad 1 miljardo in sto miljonov, koncem leta 1925 pa nad dve miljardi 306 miljonov lir. Na Nemškem so razne delnice akcijskih družb v zadnjem času silno zrastle, nekatere so dosegle v kratkem času nad trikratno vrednost, in to za to, ker so Francozi pokupili za mnogo sto miljonov nemških delnic, da tako obvarujejo svoje premoženje pred padcem franka (ki je, kakor znano, v zadnjem času precej padal.) PLEVEL NA TRAVNIKIH Po naših travnikih se prikazuje čim dalje več plevela. Ljudje ga imajo za «rože» in govore o travniški ruši, kakor da je iz samih trav in rož. Te rože pa so večinoma raznovrsten, bolj ali manj škodljiv plevel. Mnogi naši travniki so polni «ušivca» (jesenskega podleska), drugi polni zlo;ic, šča-vja, škrobotca, divjega korenja in pasjega peteršilja, regrata, travniške penuše itd. Ta travniški plevel je ravno tako škodljiv kakor njivski plevel na njivah. Ne" le da izpodriva dobre trave in detelje, ampak je tudi za krmo slab. Včasih naravnost nevaren. Ta plevel se nam čim dalje bolj širi po naših travnikih, to pa zaradi tega, ker ga mimo trpimo in gledamo. Sami ga s tem sejemo, namesto da bi ga zatirali. Naši gospodarji ga sploh prezirajo, dokler ga ni toliko, da je vsa ruša težko prizadeta. Krma s takih travnikov je malo vredna. Po plevel-nati krmi ni dobre molže. Še hujše je pa to, da ga z našo malobrižnostjo sami razmnožujemo in ispravljamo z gnojem zopet nazaj na njive in travnike. Plevelnati travniki dajo plevelnat gnoj, ta pa plevelnate travnike! Plevel rodi plevel, ki se po krmi in gnoju prenaša zopet na travnike. Na naših-travnikih moramo plevel čistiti, podobno kakor delamo na njivah. Le taki plevela čisti travniki nam dajejo najboljšo krmo. To čiščenje plevela pa ne velja samo za eno leto, ampak se mora na ple-velnatih travnikih izvajati leto za letom, toliko časa, da nam plevel omaga in izgine. To velja posebno pri zatiranju večletnega plevela, ki se razmnožuje s korenikami in s semenom, kakor sta na pr. ušivec in ščavje. V petih do šestih letih se znebimo tudi takega plevela, če mu gremo z vsakoletnim ruvanjem do živega. Po drugi strani pa moramo gledati, da gnojimo travnike s čistim hlevskim gnojem, v katerem ni nobenega travniškega plevela in katerega pridelamo s plevela prosto krmo. Naši travniki bi v mnogih legah lahko izgledali vse drugače, če bi jim posvetili malo več skrbi in pažnje. Ali dokler ne storimo ničesar proti travniškemu plevelu, toliko časa plevel sami sejemo. Sejemo pa tudi na ta način, da trosimo po travniku plevelnat gnoj, ki ga dobivamo po plevelnati krmi. Kdor seje plevel, tudi kosi plevel — namesto dobre trave in detelje. Poljedelstvo Vremenski prerok. Od 26. do 31. avgusta: Vročina s kakšno nevihtico. — Od 1. do 5. septembra: Prve dni leepo in vroče, potem hladno in mnogo dežja. — Od 6. do 10. septembra: Sprva oblačno in vlažno, potem jasno in vroče. — Od 11. do 15. septembra: Sprva lepo vreme in vroče, potem veter in nevihte. Pridobivanje semena. Sadež paradižnikov, kumar, buč in melonov, pustimo dobro dozoreti, celo še, da začne malo gniti. Nato odberemo plodove in vzamemo seme iz plodu z mesom vred, ter ga denemo v primerno posodo in nanj vlijemo primerno množino vode. To mešamo vsak dan, posebno tedaj, ko začne vreti, da se gnijoče meso raje loči od semena. Čez nekaj dni opazimo, da se začne nesnaga in slabo seme zbirati na vrhu, dobro pa na dnu. Ko se je dobro seme ločilo od gnijočega mesa, odlijemo vodo z nesnago vred. Dobro seme pam ostane na dnu posode. To še parkrat s čisto vodo operemo "ter je v senci posušimo. Suho seme shranimo na primernem prostoru do uporabe. Za zabavo in smeh. Nasedla je. Urška: «Pomisli, Jožek je padel iz štirinadstropne hiše na cesto.» Neža: «Za božjo voljo, ali je mrtev?» Urška: «Ne, samo lahko ranjen. K sreči je padel namreč samo z okna v pritličju.» Potrdilo. Ženka: «Baš sem čitala v neki knjigi, da se tudi osel joče. Ali verjameš to?» Mož: «Ako pomislim, kak osel sem bil nekoč, bi se tudi lahko jokal.» Veliki kuščarji iz Mrtvega jezera na San Domingo v-Ameriki, kateri imajo silno močne čeljusti in rog na nosu ter nas spominjajo orjaških trupel predpotopnih živali. Firenze ali Florenca, od leta 1865 do 1871 glavno mesto Italije, eno najlepših mest, ki se radi tega naziva tudi «la bella». Mesto je znano predvsem radi velikega števila svojih monumentalnih stavb, med katerimi se kot prva imenuje stolna cerkev sv. Marije del Fiore in od katerih jih večje število slovi po vsem svetu radi svoje veličastnosti in strogosti stila, v katerem so bile zgrajene. Pri Lazah pod Ljubljano, ponesrečeno lokomotivo, katere sliko so prinesle «Novice» od minolega petka, so s poihočjn '^elikh^ai^erfДva in drugih dvigalnih priprav po enotedenskem: delu dvignili insma« : vili na ur.-. ! . ti(nboV: jiidi 4uivo И.: , rt : : : : : : . voidO; Ijevini Jugoslaviji. Danes je mesto v prvi- vrsti priljubljcnoi-lehm&ELdi državljanov nove države in inozemcev. Iv-in 2i slika, ki ju tuцрвШаЧ' nj amo čitateljem «Novic», nam kazeta celotni pogled na. mesto^m-iiđfl tem ko predstavlja tretja dvorišče dubrovniškega dvora s stopsiire^mil Dubrovnik, pravi biser dalmatinske obale, slovi radi svojega izredno milega podnebja in je zelo priljubljeno obmorsko letovišče. Tu vidiš med večnim zelenjem nove, lahne bele stavbe, od katerih se izredno močno odbija temno zidovje mogočnih težkih tisočletnih stavb iz stare rimske dobe in posebno izza časov mogočne beneške republike, ki je pustila tu krepke sledove svojega razkošnega sijaja. Zares ni čuda, da so-se že v davnih časih tukaj naseljevali narodi in da je ta okolica preživela tako pestre čase. — V kolikor je zgodovinsko ugo- tovljeno, so bili prvi naseljeniki v Dalmaciji Grki, in baš v okolici Dubrovnika že 590 let pred Kristovim rojstvom. V srednjem veku pa omenja zgodovina Dubrovnik v letu 850; tega leta je mesto poškodovala huda nevihta. Nekaj let na to, ko so Dubrovnik oblegale arabske ladje, je mesto že imelo močno trdnjavo in z lahkoto prestalo napad Arabcev. Kmalu nato je postal Dubrovnik samostojno mesto ter dobil svojo popolno neodvisno upravo.V 11. stoletju je pa prišel za kratko dobo pod normansko oblast, od katere se je kmalu osvobodil in se začelo tedaj razvijati v cvetoče trgovinsko mesto, ki je samostojno sklepalo pogodbe z drugimi mesti. Dubrovniške ladje so plule celo v Egipt. Leta 1295 je uničil požar velik del mesta in kmalu nato je prišel Dubrovnik pod vpliv tedaj mogočne beneške republike, ki mu je med drugim določevala kneza in tudi nadškofa. Ko so v poznejših letih Avstrijci premagali Benečane, ki so bili lastniki dubrovniške okolice, je prišlo mesto pod avstrijsko oblast, ki je vladala v Dalmaciji, dokler je ni zasedel Napoleon leta 1806. Po kratkem njegovem vladanju na obali Adrije je nad Dubrovnikom zopet zavladala Avstrija, ki je v svoji objestnosti zanetila svetovno vojno in se tako sama uničila. S koncem svetovne vojne je Dubrovnik pripadel kra- :»5i5öH . о-ј-јгпоНЛ . ijjaodoČ . . bfflslS ioO n s bat 2 ožv.'j(tiX öiiß|oX OSSlfl ! :>s(oO; ibeiO )qisH ioiloil; ivolsl , idvoH : lešovi 1 JsV 913M : Hob O iihnO oiUO 8šjioq oioeH: ibti >2 i ... o [vi! 2 Pokončevanje kobilic v Rusiji. O škodi, ki jo povzročajo kobiliceunsi polju, pač ni treba, govoriti, ker jo naš . kmet le predobro poznamF/ nekaterih deželah se pojavljajo celi oblaki teh .škodljivih žuželk^-kj; popolnoma uničijo vso letino. Radi tega ni nikako čudo, akobSA* ponekod poslužujejo najmodernejših sredstev ža uničevanje t„e šikads' Ijive zalege. Zato vidimo na pričujoči sliki avtomobil in aeroplan ppr pokončevanju oblakov kobilic v Rusiji, kjer večkrat opuštjosijo/ ogromna polja. V prvem predelu vidimo koruzej pred.navalom, kobilic, V drugem pa po opustošenju.' ' ' i :'А > IZ MAREZIG. Proti moji vsaki volji in akor^vno ni moj namen, moram zmeraj nekako kritizirati; ali upam da pride čas, ko bom mogel hvaliti. Več stvari bi bilo potrebno omeniti in o več stvareh bi bilo treba opominjati naše ljudstvo. Ali v svojem kratkem članku hočem samo povedati par bešedic o koristi čitanja. Tu pri nas 'se žalibog opaža, da ljudje premalo čitajo in to velja toliko glede časopisov kolikor glede knjig. Malo zanimanja se opaža pri odraslih in nič pri mladini; to je zelo žalostno. Jaz sploh ne vem, kako se je moglo razpasti to zanemarjanje do čitanja, posebno v teh časih. Saj ni treba da se bavimo s politiko — pustimo to —, oprimimo se raje kulturnega in gospodarskega polja, kar nam ne bo škodovalo, ampak le koristilo. — Tako se bomo izobraževali in si sami privzgojili disciplino ter postali dobri in vztrajni. Jaz ne vem, kje naš kmet dobi zabavo in kako se kratkočasi. Vem dobro, da se dobi med našimi ljudmi nekaj takih, ki u-porabljajo svoj čas za čitanje, ali premalo jih je in prav malo; dveletno dete jih lahko preste je. Precej jih je, ki so naročeni na ta ali oni časopis ali kaj to pomaga, da so naročeni, ko pa tega lista ne prečita j o. — Vsaka hiša bi morala imeti svoj list. Kar se tiče čitanja knjig, je tu še bolj žalostno. Lahko se sešteje na prste vse knjige, ki so v rokah našega ljudstva. Vsako dekle, vsak fant bi moral imeti zmeraj knjigo v roki, no, razume se, da kadar je prost in nima dela. Naša mladina žalibog nima prilike pridobivati si potrebno izobrazbo na druge načine in so torej knjige edini izhod zanjo. S čitanjem knjig si lahko pridobiš zadostno izobrazbo, ki jo potrebuješ. Vem, da bo marsikdo rekel: «Ja, tu pri nas ni časa za to». Temu odgovarjam, da časa ne primanjkuje niti za čitanje, samo treba čas dobro uporabljati. Sedaj v poletnem času pripoznam, da je obilo dela na polju, a vendar v nedeljah se že lahko najde eno ali dve urici za čitanje. Zato pa vam bo preostajalo mnogo časa za čitanje pozimi. Posebno mladim ljudem toplo priporočani dobre knjige. — Kaj ni sramotno, da fantje, ki gredo k vojakom, znajo premalo pisati in se morajo zatekati k svojim tovarišem, da jim spišejo par vrstic za njihovo družino ali pa za punco? Ravnotako ne znajo pravilno izraziti svojih miza dekleta, ki bi rada pisala svojim, a sli. Torej mladina, primi sc za delo in uporabljaj zlati čas za čitanje. To ti bo mnogo koristilo. Fant od fare. IZ SV. ANTONA. Nasa mladina ima lepo navado, da’ se ob nedeljah in praznikih zbere in pri kozarcu vina zapoje katero naših lepih in nedolžnih pesmi, ki jih oblasti ne morejo smatrati za uporne ali protidržavne. — Zadnje čase pa se je nekaj neslančkov prelevilo — in ti, ki so do tedaj vedno te pesmi peli, jih danes z «e proibito» branijo peti. Ti mlečnozobi mladiči si usvajajo pravico braniti peti naše povsem nedolžne pesmi morda zato, ker se jih naša mladina, zavedajoča se, da bi IZ DOLINE. Preselil se je v Maribor naš domačin Ivan Božič, kovač, z vso svojo družino. Žal nam je, da smo izgubili tega vzornega, 'značajnega in kremenitega moža, ki je bil pri društvenem življenju in kot pevec vedno prvi na mestu. Želimo mu na novem mestu obilo sreče, ki naj ga spremlja do pozne starosti. tudi tem. Mogoče jih bo.čas sparne,;bo sicer pri tem trpel uspel* vsega toval. — Odbor bral, - pev. društva zbora. — «Venec» iz Kozine je zapel «Primorsko» Sattnerjevo skladbo «Pozimi iz sole». «J i maorsko». «venec» ima dober pevski materjal, j le basi naj pazijo, da ne bodo v višavah prerezki in prisiljeni. Vaja jim bo očistila grla. «Venec» in «Slavnik» tekmujeta z uspehi, vendar je bila Sattnerjeva pesem premalo naštudirana. «Zvezda» iz Ocizle je po mojem skromnem mnenju vendarle zvezda med omenjenimi zbori. Zapeli so Vogričevo «Izpremenjeno srce», ki so jo morali na burno željo občinstva ponavljati. Pevovodja Korošec je v izvajani pesmi popolnoma razumel in pogodil Vogriča: vsak stavek je bil ŠIVAN PIVKI I IDRIJA ; i Veliko zolo$fl Italijan, vina! na Detelo In drobno. Se priporoča ♦> ♦ ❖ * ♦♦ Tako tedaj naš «Vodnik» hira. Eni umivajo, drugi se selijo, tretji se nič ne brigajo. Malobrižnost in strankar- _ . ,...., ska strast je nekatere tako zaslepcla, izpiljen do minucioznosti in je imel da ne vidijo v tej slepoti smrti pred : dostojne) obleko: dinamiko in agogi-seboi' Kvišku srca, pokonci glave, ■ ko. Izgovorjava jasna, vstopi točni, odprimo oči! intonacija izredno čista, dihanje do- Strnimo se zopet kakor smo bili bro. Sopran je jako nežen, prijeten, nekdaj, vsi k skupnemu delu. Dolina »o dr. Kimovcu «žametast», v vseh je preživela lepe, krasne dneve takrat, legah, tudi najvišjih, gotov in izbo-ko nas je dobila združene. Ti dnevi ven, alt le za malenkost zaostaja za so še danes v čast in ponos naši vasi. njim, tenor je tudi v višavah sono-Ni potrebno, da segam na leto 1878, ren in čist, le bas se mi je zdel ko-na zgodovinski tabor, na katerega , maj za spoznanje trd, to je pa naj bi z priča še danes spomenik. Dovolj je,! izhajalo odtod, ker so baje skoro najela se ozrem na delo zadnjih par de- j boljši zborovi basisti ostali pii setletij. Koliko lepih nastopov, zabav, | godbi, ki je igrala med posameznimi veselic je pokazalo društvo «Vodnik»! j točkami, zato so hoteli ostali basisti In danes?! Ce smo takrat bili zdru-; izpolniti z močnejšim petjem vrzel, ženi, tedaj v časih, ko ni bila potreba | - Kar je veljalo glede izbiranja tako velika, zakaj ne bi to bilo danes, skladb za Cernotice, ne velja to za ko je potreba tisočkrat večja! Mlač- j Ocizlo. Obratno: «Zvezdi» lahko po-neži, zaspanci, ki nimajo veselja do verite marsikatero težko pesem ИПППППППППРРООШШРООРДРРРРРД I IO. V fl. a .Hl CL VIA П a, A, Cl V OVACIJ VVCL OC, Ud Ml. V-1 • i • VJ njenemu zdravemu razumu in narod- Pos|Jcm vec-nemu ponosu ne delali nobene časti! — izogiblje. Mnogo manj časti pa delajo s tem postopanjem kot taki sami sebi in brez drugega škodujejo tudi ugledu svoje stranke. Dovoljujemo si jim povedati, da bomo vse naše pesmi peli. Ozirali pa se bomo samo na prepovedi s strani politične oblasti, o katerih objavi nas bodo obveščali naši časopisi. In to radi tega, ker smo pred zakonom vsi enaki in ker nočemo biti prikrajšani. — Kar smejo drugi, smemo i mi; kar mi — tudi drugi v isti državi pod istim vladarjem! dela, naj gredo v kot. Mi hočemo življenja! Zato vsi na nogeh Skliče naj se takoj občni zbor društva «Vodnik» in ukrene vse potrebno za uspešno društveno življenje! IZ OSTROŽNEGA BRDA. Menda od nas se še ni oglasil nik-do v nobenem časopisu s kakim dopisom, zato Vas prosim, gosp. urednik, da bi objavili vsaj ta moj skromni dojiis v listu «Novice». Torej menda ni več kraja, da bi se ljudje tako malo zanimali za svojo izobrazbo in napredek kakor pri nas. Ako sc kdo potrudi za kak napredek, ima gotovo ducat nasprotnikov. Zato pa se pridno zapravlja težko zaslužene denarce po gostilnah in plesih in na tem polju se žalibog posebno udej-, stvuje naša mladina. S poljskimi pri-1 delki je pri nas kakor drugod ali celo še slabše, ker je tudi pri nas trajno deževje skoro vso letino pokvarilo. Tako nam je zgnila skoraj polovica sena, žito je skoraj vse uničeno in krompir tudi radi mokrote. Fižol in koruza gnijeta in še to malo, kar je še zdravo, ne bo dozorelo, tako da ostanejo le še češplje, ki nam lepo kažejo in ki so pri nas vir našega najpoglavitnejšega dohodka. Pa tudi s temi ne vemo, kaj bo, ker je pri nas letos še prav obilo takoimenovanih «češpovcev», ki se dajo porabiti edino za žganjekuho, za katero so pa predpisane zelo visoke pristojbine. Radi teh ne moremo niti misliti na žganjekuho in mislim, da bi. sc naša županstva morala pobrigati, da bi se našim ljudem z znižanjem tozadevne takse zopet omogočilo kuhati žganje. Mogoče bi tu vlada dovolila kake olajšave. i Toliko za danes, prihodnjič vam m prepričan sem, da bo Koroščev zbor aplavdiran. Kot zaključek pevskim točkam naj dodam važno misel, ki je sicer pri petju le formalnost, a ima velik pomen v prednašanju pesmi. Opazil sem pri nekaterih zborih, da pevci, I ki so imeli note, na zborovodjo sploh niso gledali ali pa le malokdaj (seveda so tudi izjeme). Zato svetujem pevovodjem, da vzamejo pevcem note ali pa zahtevajo, da bodo vsi pevci pazili na dirigentova znamenja. Ker nisem mogel prisostvovati tudi obema igrama, se ne morem spuščati v podrobnejšo kritiko, le to naj omenim, da so baje precej dobro igrali. A. R. GLYKOL proti malokrvnosti Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibek na živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le „GLYKOL“, ki ozdravi v najkrajšem času. - Cena steklenici L 7-—. Za celo zdravljenje zadostuje osem steklenic. Dobiva se le v lekarni [aslellaBOilL Via lini ki (Sv. Jakob) D P |P P P P D D P P P П P □ g O a o p D P D g P D D O P P ■ 3 oppaappppDPPPPPPPPPDDäPoappp Zobozdravnik D= D. Sardoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcljoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via Imbrianlie/lll. (prej Visi Ciovaeni) od 9—12 In od 5—7 ure ZOBOZDRAVNIK □ Dr. LOJZ KRAIGHER i specialist za zobe in usta o gaDDDDDanODnDIIPDnnOannnonnaa O TA4DZ44ri4T3 A ХГЖГТТГ □ D a a 8 a D 5 n a n □ a n a o sprejema e Gorici no Travnimi & 20 § in D v AJDOVŠČINI (nasproti posojilnici) B □□□□□□□□□□□ошаааппспоаапоаа Širite Novice! □ррарпааоаооп|а1порроррапрррђ Josip Klun g trgovina porcelanastih predmetov TRST, Ul. NflZZin! 40, pni nL HM SKLADIŠČA: Piazza Scorcola št. 1 in v prosti luki skladišče št. 6, I. • Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, stekla emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira ::: predmetov za poročna darila ::: Izključna prodaja cilindrov za luči št. 3, 3, 8, 11 na debelo za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčistejšega kristaliziranega stekla. Cilindri ovili v kartonastih škatljah mesto v slami. — Cene brez vsake konkurence! t и PPPODPPPPPPCIOPPOlOPDOOPPPnPP T-C. IZ PODGORIJ. IZ MAČKOLJ. Veselica, ki smo jo morali parkrat prenesti radi zaprek, se je končno — kakor je bilo razvidno iz poročila v zadnjih «Novicah» — vršila 15. t. m. Tem potom se odbor bralnega in pevskega društva «Primorsko» zahvaljuje vsem, ki so k temu pripomogli. Posebno zahvalo zaslužita pevovodja g. Korošec, in režiser igre g. Danilo Pahor; nadalje bratska društva «Zveza» iz Ocizle in «Slavec» iz Ricmanj za prijazno sodelovanje, vrli godbi iz Sv. Barbare; hvala g. županu za izposlovano dovoljenje in za velikodušno preplačano vstopnino. Veselica bi vsekakor v gmotnem oziru izpadla ugodnejše, če bi se bila vršila, kakor je bilo določeno, 1. avgusta, žal pa, da je imel prednost ples v sosedni vasi,, ki je bil nekako nalašč prirejen, da se škoduje naši prireditvi. Hvala Prireditev. Dne 22. t. m. se je vršila v Podgor-jah veselica z italijansko deklamacijo, s petjem in dvema igricama. Iz vseh krajev so prihiteli ljudje, da vidijo in slišijo, kaj premorejo Podgorje. — Prireditev je otvorila oci-zelška godba, ki stoji že na trdnih tleh, in italijanska deklamacija, ki je dobro uspela. Najprej je nastopil pevovodja g. Bonano z domačim mešanim zborom. Zapeli so narodno «Kdaj moramo piti?» Nisem mislil, da je «Cvetoči Slavnik» tako cvetoč. Pesem so dobro zapeli, le ženski glasovi so nekoliko d isharmonirali, kar pa ni preprečilo dobrega utiša. — Sledil je černotiški zbor s pesmijo «V zarji sreče nepoznane». Pevovodji g. Korošcu bi tem potom priporočal, naj v prihodnje ne izbira' pretežkih pesmi, ker sicer ne bo žel uspeha, kar je bilo deloma opaziti pri tej pesmi, ki ni preveč ogrela ne pevcev ne občinstva. Pesem je imela premalo dinamike in agogikc. — Prešenska «Zora» je nastopila z Aljaževo «Nevesti». je to jako nehvaležna pesem, ki ji manjka življenja, zato niso mogli Prešcnci uveljaviti svojih zmožnosti. — «Slavnik» iz Klanca je nastopil s pesmijo «Pogovor z domom». Temu zboru se pozna dobra šola in ko se bodo glasovi zlikali, bodo lepi; zelo prijetni in ljubki so alti, vendar naj ne silijo preveč v ospredje, ker Po$Rlino Ndietie „Udom impresn" Odlikovano z diplomo, zaslužnim križcem in zlato medaljo Corso V. E. III 47 - TRST - Telefon št. 14-02 Prireja vsakovrstne razredne pogrebe, kakor ludi pogrebne prevoze na deželo z železnico, konji in z lastnim posebnim autovozom. Velika zaloga krst iz vseh vrst lesa in kovin, vencev, sveč in vseh drugih mrtvaških potrebščin. Prodaja na drobno in debelo. — Nočna inšpekcija v zalogi (lastni prostori), ulica Tesa štev. 31. - Telefon 14-02X2 Lastnik in upravitelj H. STIBIEL. LjiiMlonsko kreditno bunko """■'i Podružnico u Trstu: Wo XXX Ottobre 11 wm 5-18; 22-981 5-18; 22-98: BRZOJAVNI NASLOV: BAN C ALU BI AN A Podružnice; Gorica, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Matkovič, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split Centrala v Ljubljani Delniška glavnica in rezervni zaklad: 60.000.000 dinara. Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4°/0, a vloge na tekoče račune z 41/2% netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem -- varnostne pušice (SAFES) ..... Blagajna je odprta od 911л do 12*50 in od 14% do 16 ure. **, њм>утн*ш ÄmstiSLÄ pžl lij*rččpno, tla SV nam godi tlobro ali de smo popolnoma ^propadli. Ne, še smo tu in neјШ niti pri nas nBvic, ki spadajo v časopis. V prvi vpina Občin na BUzeščini je tudi naša, Ju- ttidrk1 čakali rtk inildšt in nemilost, gotovih naših vaščanov. Dosti let je, odkar imamo šolski p6tik, d&ši" nimamo primernega ličnega poslopja. Sram nas je bilo, ko se nam je očitalo, da pošiljajo k nam učitelje večinoma za kazen. Naša vas naj bi torej bila to, kar je bila nekdaj Sibirija pod carskim režimom v Rusiji. Da se temu odpomore, smo že pred vojno začeli zbirati potreben denar, zvozili smo si kamenje iz kamnoloma, izdelali načrt, ki je bil tudi odobren, ter ukrenili sploh vse potrebno. Pa glej ga šmenta! Kupili smo za novo šolsko poslopje hišo od g. Starca, posestnika, ki se je izselil iz Movraža na Koprščino. Sedaj pa želijo isti možje, ki so se z nami trudili za novo' šolo v naši vasi, da bi jo pogubili., A mi smo vložili prošnje na vse mogoče urade, kjer se nam je. vse obljubilo, a ničesar izpolnile Mi slutimo, kaj da je na stvari: Gotovim možakom ni po volji naša zahteva, pa intrigirajo pri oblastih. A mi se bomo . še nadalje trudili za svojo šolo, dokler je nam ne bodo dovolila pristojna oblastva, ki bodo s'tein izvršila to, kar je državi v veliko korist in nam v veliko veselje. Kmetijski stroji po- ! ie Razne vesti ZANIMIVE ŠTEVILKE. Koliko človek prespi. Angleški učenjak Thomas Hudam je stavil statistiko, ki harh nudi zanimive datke o človeškem življenju. Vzemimo vprečno starost 50 'let in poglejmo, kaj človek v dobi teh let delal. V tem času je preteklo ravno 18262 dni, od teh je prečul 12.046, prespal pa 6216. Delal je 6348 dni, za razvedrilo pa jih je imel na razpolago 4192. Bolan in nzidložen je bil 600 dni. Hrane je povžil v'teni ’ čašu cela skladišča: 9500 kg kruha, 600 kg mesa, 1600 kg jajc, ravnotoliko sadja. Tekočine pa je spravil pod streho 35.000 litrov, t. j. vode, mleka, vina, piva, čaja itd. Od rastočega drevesa do časopisa. Da se natančno prepriča, v kolikem času je mogoče izdelati iz drevesa papir, je neka papirnica v Nemčiji oni dan napravila poskus. Blizu papirnice so ob 7.35 pričeli podirati drevo. Nato so ga omajili, razžagali itd., tako da je ob 9.34 bil papir že izgotovljen ter bil kolobar takoj odposlan v bližnjo tiskarno. Točno ob deseti uri so dečki že po mestu raznašali časopis, katerega papir je pred 2 in pol ure še «rastel». Človeško življenje in mladost. Nekdaj so ljudje prej umirali nego danes Navadno se misli, da postaja človeški rod vedno bolj šibak in da vsled tega ljudje mnogo prej umirajo nego so nekdaj. Matu-zalemorva starost se zdi danes nekaj pravljičnega in za današnjega človeka nedosegljivega. In vendar se zdi, da ni tako. V Ameriki živi danes okoli 5000 oseb, ki so stare 100 let in še čež. Statistično je ugotovljeno, da ostanejo ljudje danes dalje časa mladi ter tudi dalje časa žive kot pa pred 50 leti. Ravnatelj neke življenjske zavarovalnice v Ameriki trdi, da kjer se je nahajala pred 30 leti ena oseba stara 100 let, y> dandanes tri. Toda važnejše od podaljšanja življenja je podaljšanje mladosti. Pred 50 leti je moški s 25 leti stal v cvetu mladosti in petdesetletnika so že smatrali za starega. Dandanes je pri moških dozorelost s 40 leti, a mnogo jih je, ki so pri 70. in tudi 80. letih še močni in dela-zmožni. Ženske so bile takrat s 40 leti že starke in dekleta pri 25 letih stare deve. Dandanes se jih mnogo poroči med 30. in 40. letom in SOletne še rodijo otroke. Glavni vzrok večje življenjske energije je v tem, tako trdijo veščaki, ker je način življenja kakršen je danes, bolj praktično u-smerjen kot pa nekoč. LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisniku iz Ponikev: • Ne moremo objaviti, ker bi neugodno uplivalo na prebivalce Vašega kraja. To so po navadi srčne zadeve kakega posameznika in ne spadajo na noben način v javnost. Pošljite kaj bolj primernega za list. Pa brez zamere! Dopisnikom iz Mjslič v Brkinih: Vašega dopisa ne razumemo. Izrazite se jasnejše, da bomo vedeli, za kaj gre, ker drugače ne moremo objaviti. Oglasite se s kakim drugim dopisom. Odgovorni nrednik: JANKO RUNTIĆ. Trocca mrtvaški predmeti, fotografije na por. Čelanu, pogrebna oprema, cene nizke-pri Šentjakobski cerkvi v via deli’ Istria: Tržaški Kmetijski družbi v Trstu je dospela velika izbera raznih kmetijskih strojev iz inozemstva in sicer: Slamoreznice znamke «Mayfarth» z verigami raznih velikosti. Grozdne stiskalnice (preše), grozdni mlini znamke «Mayfahrt» in drugih znamk. Gnojnične sesalke, plužna telesa, travniške brane, mlečni posnemalniki itd. Kmetovalce, ki se zanimajo za te stroje, vabimo, da si jih ogledajo v naših skladiščih v ulici Tore bianca 19 in v ulici Ralfineria 7, Telefon štev. 44-39. SEMENA, KMETIJSKE POTREBŠČINE. Tržaška kmetijska družba v Trstu ima največjo izbero zajamčenih semen od najboljših nemških tvrdk. Te dni je prejela novo pošiljatev semena jesenske repe okrogle, solate endivije, motovilca, kasnih brokljev, cvetočega karfijola, razne vrste špinače in razna druga poljska in vrtna semena. Seme inkarnatke ali rdeče detelje, ki nam je za nekaj dni zmanjkalo, nam je zopet dospelo. — Razno kmetijsko ročno in vprežno orodje. — Živinska sol. Naročnikom živinske soli smo odposlali po železnici naročeno količino. Umetna gnojila. Zbiramo še vedno pred-znanbe za superfosfat, kalijevo sol in žveple-nokisli amonijak. Priporočamo kmetovalcem naj ne odlašajo s prijavami za umetna gnojila, ker se na prepozno dospela naročila ne bomo ozirali. Kmetijske stroje vseh vrst imamo v naših skladiščih, ulica Tore bianca 19 in Raffi-neria 7, Tel. štev. 44-39. Slamoreznice znamke «Mayiarth», raznih velikosti imajo v zalogi: Mlekarska zadruga v Trnovem, Kmečka Posojilnica v Vipavi in trgovina Goljev šček v Sežani. JZ UVtfi 'it Čevljarnica Forcessin Odlikovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma dl erah premio" TRST Via Giuseppe eaprln Slev. 5 pri Sv. Jakobu - TRST Kdor 15če obuvalo сепб a, vendar lepo, ta bo pomislil malo, не kupil kar na slepo 1 In šel bo k „FORCESSiNU*, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja . levljl za čelo L 48-- IbvIü za im L 48-- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* I G.PIKEL f I ŠEPETflVEC MARIJA ^UmimUiimEEEEIIIlHESISEEllSESI?1®1 & la ♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦[♦♦♦♦♦♦♦♦-»♦♦♦e i tl ►o ►4 ><$- o * ♦ e ♦i ♦ ♦ ♦ KNJIGARNA IN PAPIRNICA J. ŠTOKA Trst, Via Milano 37 se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrt* nikom, trgovcem in zasebnikom. Lastna knjigoveznica Založba VEDEŽA, Kleinmayerje-vega italijansko - slovenskega in slovensko - Italijan. SLOVARJA. Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige. Naročila po pošti se izvršijo točno in hitro ♦♦ ♦♦ ♦♦ Л ♦* ♦♦ ♦ * ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ raglstrovan» »druga z omejenim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, l. nad. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje 4% P© -r/O večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne telice (safei) DradBB nre za stranke od 87,-13,16-18 Ob nedeljah je urad zaprt Telefon štv. 25-67. Htistorejti sleven. denarni zavod POSTOJNA Trgovina z mešanim blagom železnino in steklom na drobno in debelo. IDRIJA priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo prisfnega vipavskega in istrskega vina. Dobra domača kuhinja. Razpolaga z dvoriščem za shrambo vozov In s hlevom za 30 glav živine. Točna postrežba. ISEEISEEIIIIE Točna postrežba. □ÜOQQ'QOOQQQ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ишгаЈШвш JAKOB BE¥€ - TRST urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1 ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah KRONE plačuje više kot vsi drugi WT RAZNA DARILA ZA BIRMANCE. ™ POSTOJNA ® ♦♦♦♦ notranje bolezni in operacije. ŽARKI X hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev. 1 ZOBOZDRAVNIK I 8 Spomnite se „Šol. društva“!il ,MUNDL0$‘ šivalni stroji „Görlcke“ псшсшсшаЕшшзшасшсшосшпсшсшао Specijalist za ustne In zobne bolezni. Ordinira d GORICI ne Tramih 5. II. od 9. do 12. in od 3. do 5. n n n a a n a D П a D B a o c B D a b В 0 B o D a B a D аапааовапапаавпвпппаппавппов m I M ■o i dvokolesa, motorini „FlflM" in Belgijske naške se vdotie le pri Josipu Kerševaniju GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva Tvrdka "iistinovljena 1. 1898. Пс1 Gl O ГЈ Š k© ПП Tvrdka estamlj.ia 1. 1898. Gorim, iiL (Med 14 (pr. Gosposko ollco) 50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov. ANTON BREŠČAK QORICA, Via Carduccl 14 CpreJ Gosposka ul.}