GREGOR BOROŠAK, | predsednik DŠB: »Posledice bolonj- ske$a procesa bolj občutimo mi, kot pa tisti, ki o j njih odločajo v | •' parlamentu...« j m Haš pogovor, str. 3 | PODELITEV POSAV- SKIH ŠTIPENDIJ: »Kapital, ki ga je mo$oče kopičiti, a nikoli potrošiti« Aktualno, str. 2 OKROGLA MIZA 0 NAMAKANJU: »Kmetijstvo brez namakanja je znak zaostalosti, ne pa ekološke osvešče- nostil« Gospodarstvo, str. 8 JANEZ TURINEK: župnik v Atičah »Če bi izbiral dru$ poklic, bi bil novi- nar.« Zadnja stran, str. 24 01 POSAVSKI •T^ bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto X, št. 24, četrtek, 30.11.06,24.000 izvodov Poštnina pUčana pri pošti 1102 Ljubljana IZVSEBINE 2 Leto 2006 za Sevnico najuspešnejše 4 Abraham sevniške komunale 6 60 let RD Brestanica - Krško 7 10 let Zoisovih štipendij 12-13 Občinski sveti Krško, Brežice in Kostanjevica v sliki 15 Izobčine Brežice 16 Iz občine Krško 17 Izobčine 'W Sevnica 18 Šport 20 Kultura 21 Nagradna križanka TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO ¦ 8270 KrSko, CKŽ 7, p.p. 335. tel: 07 49 21 674. lax: 07 49 01 085 GSM: 041 630 135. 041 684 320 e-mail: BooM@siol net, www boom.si Predbožična Budimpešta sobota, 9. december! Cena: 8.500 SIT/35,46 EUR Odhod: Brežice. Krško, Sevnica Izgradnfa HE na tpodnfi Savl HOLDING SLOVEMSKt ELEKTRARNE O-O.O. (za Skupni podvlj) KoprsKa ultca 92, 1000 Ljubljana r /Woe energije A USeCOM* A p.p. 26S, »270, Kriko MAIM iUFMM (((•080*14 44) Sccom Krško d.o.o. Tel.: 07 488 01 70, Fax: ...73, secom.krskofasiol.net. www.oknainvrata.com Predsednik sveta KS Cerklje ob Krki Darko Udovič in iupan občine Brežice Ivan Molan med nagovorom krajanom_______• __________________________________ Raziskav ne dovolijo niti v Cerkljah CERKLJE OB KRKI - Za ponedeljek zvečer sklicana izredna seja sveta KS Cer- klje ob Krki, na kateri naj bi mediatorka Agencije za radioaktivne odpad- ke (ARAO) Margareta Jeraj Kunc krajevne svetnike seznanila z informacijo o možni lokaciji za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) na območju te krajevne skupnosti, se je sprevrgla v protest krajanov. V cer- kljanski osnovni soli se je namreč zbralo preko 100 jeznih krajanov, med ka- tere je prišla informacija, o čem bo tekla beseda na seji sveta KS. Ne odlaga- lišca ne raziskav za oceno primernosti lokacije zanj na njihovem ozemlju ne bo, so trdno odločeni krajani, ki so zahtevali tudi sklic zbora krajanov. Ker je občina Brežice kljub umiku potencialne lokacije za odlagališče NSRAO v Glo- bokem ostala v partnerstvu z ARAO, je ta na ozemlju bre- žiške občine identificirala tri nove možne lokacije: v Vrbi- ni, tako rekoč nasproti lokaci- je v krški občini, lokacijo ne- kdanje farme v Malem vrhu pri Globokem in lokacijo Ve- liki breg (ob dirkališču Mobi- krog) pri Cerkljah ob Krki. Ravno v zvezi s slednjo loka- cijo so se v agenciji odločili za prve pogovore s predstav- niki lokalne skupnosti. Poleg članov krajevnega sveta so bili na ponedeljkovo predsta- vitev vabljeni še brežiški žu- pan Ivan Molan ter nekateri lokalni „mnenjski voditelji", denimo gospodarstvenika Sil- vester Lopatič in Matjaž Pe- gam. Toda informacija o temi iz- redne seje je pricurljala v javnost in sprožila zaskrblje- nost krajanov, ki so se zato zbrali na seji. Ker je bila sol- ska učilnica za vse prisotne premajhna, se je bilo potreb- no preseliti kar v telovadni- co. Predsednik sveta KS Cer- klje ob Krki Darko Udovič je zbranim krajanom takoj po- vedal, da je prvo informaci- jo o možni lokaciji za odlaga- lišče dobil šele prejšnjo sredo ter da so se krajevni svetni- ki že pred tern sestali in spre- jeli sklep, da vse odločitve v zvezi s to tematiko sprejema zbor krajanov. Krajane je na- govoril tudi župan Molan, ki je menil, da takšno zborova- nje (zaenkrat) ni potrebno, saj naj bi se želeli najprej po- govoriti le z vodstvom KS. Domačin Tadej Horžen pa je Udoviču izročil peticijo, ki jo je v nekaj več kot enem dne- vu podpisalo preko 200 kraja- nov (15 % volilnih upravičen- cev), s katero zahtevajo sklic zbora krajanov na to temo v osmih dneh, terjajo pa tudi, da se do zbora krajanov vzdr- ži vsakršnih ravnanj, pred- vsem pa glasovanj, obravna- vanja in sprejemanja pobud, ki bi komer koli dovoljeva- le kakršno koli raziskovanje, sondiranje in druga podo- bna dela z namenom identi- fikacije ali določitve lokacij za odlaganje RAO na ozem- lju KS Cerklje ob Krki. Kot je povedal Udovič, je sklic zbo- ra krajanov pričakovati v na- slednjem tednu. Predstavnika ARAO v tako razgretem ozrač- ju nista mogla priti do bese- de, zato napovedane predsta- vitve pravzaprav ni bilo. In kaj je krajane KS Cerklje ob Krki privedlo k tako odloč- nemu nasprotovanju možni lokaciji za odlagališče NSRAO na njihovem ozemlju? „Ima- mo že letališče, dirkališče Mobikrog, sortirni center za komunalne odpadke na Bor- štu, romsko naselje in ne po- trebujemo še odlagališča ra- dioaktivnih odpadkov," je bilo slišati. Pa tudi: „Ne bomo sprejeli vseh svinjarij ravno v naš prostor!" in "Ne želimo, da občina Brežice postane še večja greznica, kot je že!" Župan Ivan Molan je dogaja- nje ocenil kot nepotrebno: "Niso se še pomirile volilne strasti. Zakaj je nekdo zre- voltiral Ijudi, ne vem. Očit- no nekateri ne želijo, da bi ljudje dobili prave informa- cije." O nadaljnjem ravna- nju občine pa: "Odločiti se moramo, ali bomo ostali v lo- kalnem partnerstvu ali ne. To je ena od priložnosti za raz- voj, seveda pa se bom ravnal v skladu z odločitvijo občin- skega sveta." Peter Pavlovič Najprej sprejemanje aktov in oblikovanje uprave KOSTANJEVICA NA KRKI - V ponedeljek, 27. no- vembra, je najmanjše slovensko mesto z zaselki, ki tvorijo novoustanovljeno občino Kostanjevica na Krki, tudi uradno dobilo občinsko vodstvo. Na prvi konstitutivni seji so se namreč sestali članici in člani skupno desetčlanskega občinskega sveta, pred katerimi je, ob navzočnosti številnih gostov, svečano zaprisegel tudi novoizvoljeni in hkrati po petdesetih letih prvi župan občine Kostanjevica na Krki Mojmir Pustoslemsek. V uvodu, do poročila predsed- nika Občinske volilne komisi- je Bojana Trampuša o izidu splošnih volitev za äane Ob- činskega sveta in za župana ter do soglasne potrditve nji- hovih mandatov, je sejo vodil najstarejši član kostanjeviške- ga občinskega sveta Milan He- rakovič. Ta se je ob tern kot dolgoletni predsednik sveta Krajevne skupnosti Kostanje- vica na Krki zahvalil za dolgo- letno sodelovanje županu ob- čine Krško Francu Bogoviču in tudi na seji prisotnim pred- stavnikom javnih zavodov Ob- cine Krško, pod okriljem kate- rih bodo tudi v bodoče, ali pa vsaj v prehodnem obdobju, v Kostanjevici na Krki delovale dislocirane enote. Kot je pou- daril župan Mojmir Pustoslem- sek, se bodo morati na Občini po formiranju občinske upra- ve spopasti s trdim delom, iz- zivi in z že zastavljenimi pro- jekti, ki hkrati pomenijo tudi težak finančni zalogaj, kot sta denimo izgradnja kostanjevi- ške obvoznice in rekonstrukcija ceste skozi naselje Prekopa, za kar si bodo prizadevali pridobi- ti čim več državnih in evropskih sredstev. Župan Pustoslemsek je za Po- savski obzornik povedal, da bo občinski proračun težak med 300 in 350 milijoni tolarjev. Od tega bo morala Občina pokriva- ti zakonsko predpisane obvez- nosti iz naslova osnovnošolske- ga izobraževanja, predšolske vzgoje, kulture in drugih po- dročij, zaradi Cesar bo za in- vesticijska vlaganja ostalo na razpolago le med 60 in 70 mili- joni tolarjev sredstev. Kot prvo pa mora kostanjeviški občinski svet, ki je na prvi seji začasno prevzel poslovnik o delu občin- skega sveta Občine Krsko, spre- jeti vrsto aktov, da bodo lahko delovali kot samostojna obči- na. Slednje naj bi sprejeli v obdobju od treh do šestih me- secev, hkrati pa bodo začeli s formiranjem občinske uprave, na kateri naj bi po Pustoslem- škovih besedah najprej zapo- slili strokovnjaka iz pravnega področja, ki bo bdel nad za- konitostjo, pripravo in spre- jemom raznih zakonskih aktov in predpisov, v nadaljevanju pa tudi strokovnjaka za področje urejanja okolja in prostora. Si- cer pa, pravi kostanjeviški žu- pan, se bodo potrebe po dodat- nih zaposlitvah glede na obseg in področja dela, pa tudi gle- de na zmožnosti zagotavljanja osebnih dohodkov zaposlenih, pokazale skozi čas. Občinska uprava bo zaenkrat delovala v prostorih KS Kostanjevica, kjer bodo v prihodnje potekale tudi seje kostanjeviškega občinske- ga sveta. Ta se je na svoji prvi seji, po kateri je sledila pogo- stitev, sestal v Gostišcu Zolnir, vse prisotne pa sta nagovorila tudi krški župan Franc Bogovič in Marjetka Uhan, poslanka v Driavnem zboru RS, ki je bila v tudi predlagateljica za osa- mosvojitev občine Kostanjevi- ca na Krki. Bojana Mavsar Na ustanovni seji (od leve proti desni): iupan Mojmir Pustoslemsek, občinski svetnik Milan Herakovič ter prvi moi Občinske volilne komisije Bojan Trampus.___________ H AKTUALNO Posavski obzornik - leto X, številka 24, četrtek, 30.11. 2006 Kapital, ki ga je mogoče kopičiti, a nikoli potrošiti SEVNICA - Na sevniškem gradu sta 24. novembra pod večer direktor Regional- ne razvojne agencije Posavje Robert Ostrelič in Nataša Šterban Bezjak, vod- ja projekta Posavska štipendijska shema, slavnostno podelila 70 štipendij za študijsko leto 2006/2007. Letošnje število podeljenih štipendij je najvišje v obdo- bju štirih let, kotikor poteka projekt, ki so ga pred štiri- mi letih zasnovali in realizi- rali na Regionalni razvojni agenciji Posavje (RRA) v so- delovanju z občinami Breži- ce, Sevnica in Krško ter po- savskimi podjetji. Tovrstno sofinanciranje študija mla- dim ni zasnovano s social- nih vidikov štipendiranja, temveč so ga zasnovali z na- menom, da bi se izobražen kader vračal in zaposloval v regiji, hkrati pa na tovrsten način omogočili tudi doma- čim gospodarskim in nego- spodarskim panogam dostop do izobraženega kadra. V štipendijsko shemo, ki po- teka po tripartitni pogodbi, ki jo sklenejo RRA, izbra- ni Stipendist in podjetje, se je letos vključilo skupno 27 podjetij iz Posavja, od skup- no 70 štipendistov pa bo 35 štipendistov letos prvič pre- jelo štipendije iz tega na- slova, prav toliko pa je šti- pendistov, ki so uspešno zaključili preteklo študijsko leto in si s tern zagotovili prejemanje štipendije tudi v letošnjem letu. Kakor je dejal letošnji slav- nostni govornik dr. Andrej Smrekar, predsednik Slo- venskega muzejskega dru- štva, štipendija ne pomeni le vir sredstev za izobraže- vanje, temveč tudi zavezo in vzpodbudo tistim, ki jo prejemajo: "Tudi sam sem bil v nekem, morda odlo- čilnem trenutku v svojem življenju Stipendist, tedaj Kulturne skupnosti občine Krško. Če bi se takrat obrni- lo drugače, bi moja življenj- ska pot zavila povsem v drü- ge smeri. Moja občina mi je pomagala uresničiti sen, ki se je včasih zdel nedoseg- Ijiv. Tako štipendija največ- krat usodno vpliva na rast posameznika v času, ko raz- vija svoje pötenciale in jih pripravlja v osmišljanje svo- jega bivanja. Ta usodnost oblikovalca vsake štipendij- ske politike postavtja pred odgovomo nalogo. Ce hoče- jo biti uspešni, morajo pre- poznati sposobnost in voljo ter omogočiti najdragoce- nejšim in najbolj obetavnim močem, da razvijejo svoje ustvarjalne zmožnosti. Pre- poznati morajo nadarjenost in zmožnost, zaupati vanjo in jo spremljati do konca. Regionalna razvojna agen- cija uresničuje širše poli- tične programe skladnejše- ga regionalnega razvoja, ki so vgrajeni v evropsko vizijo bogastva raznolikosti. Sodo- bna Evropa ima prihodnost, če ji bo uspevalo izenačeva- ti in dvigovati življenjski in kulturni standard v vseh dr- žavah, združenih v zvezi, ne da bi pri tem njene regije izgubljale svojo zgodovin- sko utemeljeno identiteto. In ker je vlaganje v člove- ške vire najpomembnej- ša dejavnost vsake vzpod- bujevalne politike, je prav posavska štipendijska she- ma ključna dejavnost RRA, da bi v Posavje pripeljala več znanja. Znanje je na- mreč kapital, ki ga je mogo- če samo kopičiti, nikoli po- trošiti." Podelitev štipendij posavske štipendijske sheme je po- pestril glasbeni program, ki sta ga ob spremljavi klavir- ja izvajala violinistka Nina Pirc in saksofonist Lovro Ravbar, po uradnem delu podelitve pa je bila odprta tudi razstava slik štipendi- sta Blaža Vehovarja z Rake, ki študira umetnost v tuji- ni. Zbranim jo je predstavi- la Katja Ceglar. Bojana Mavsar dr. Andrej Smrekar Robert Ostrelič in Nataša Šterban Bezjak med podeljevanjem štipendije enemu izmed štipendistov. Udeleiba na prireditvi je bila doslej najštevilnejša. "Leto 2006 za občino Sevnica najuspešnejše" SEVNICA - S predstavitvijo programa "Socialna vključenost za invalide" in s prikazom dejavnosti in življenja varovancev v sevniški enoti Varstveno de- lovnega centra Leskovec - Krško, sta se 27. novembra zvrstili še zadnji dve prireditvi od skupno okoli 50 prireditev, ki so potekale v mesecu novembru v sklopu občinskega praznika po občini Sevnica. Katere finančno najbolj obsež- ne investicije ali za občane pomembne pridobitve so bile izvedene v obdobju od lanskoletnega do letošnjega občinskega praznika, pa je 16. novembra na sevniškem gradu za novinarje povzel župan Kristijan Jane. Kot pomembno, 398 milijonov tolarjev vredno investieijo, ki je povsem opravičila vlaganja že v prvih meseeih po otvoritvi, je župan Jane izpostavil novo- gradnjo večnamenskega Šport- nega doma, ki je polno zaseden z aktivnostmi športnih društev in drugih uporabnikov, med nji- mi tudi za športno vzgojo Sred- nje sole Sevnica in Vrtca Cici- ban, od jutranjih do večemih ur skozi ves teden. Dela na no- vogradnji je začel izvajalec del CGP Novo mesto izvajati v me- secu septembru 2005, z grad- benimi deli v vrednosti 320 mi- lijonov SIT pa zaključil konec junija letos. Objekt na 1.808 m2 površine, ki so ga predali v uporabo na zadnji dan v me- secu septembru, so opremili z različnimi, sodobnimi športni- mi rekviziti in opremo v vred- nosti 85,7 milijonov SIT, za kar je prispevala sredstva Agencija za regionalni razvoj RS. Sicer pa sta v shemi sofinanciranja Občina Sevnica in KS Sevnica prispevali 239 milijonov, Minis- trstvo za šolstvo 47,5 milijonov in Fundacija za Sport 25,7 mili- jonov SIT. Objekt je bil predan v opravljanje novoustanovlje- nega Zavoda za kulturo, sport, turizem in mladinske dejavno- sti Sevnica, sicer pa projekt še ni v celoti zaključen, saj bodo poleg kompleksa dogradili tudi atletski Stadion. Med pomembnimi investieija- mi za občanke in občane sev- niške občine je Jane izpostavil tudi razširitev zdravstvenega doma. Skupna vrednost inve- sticije znaša dobrih 212 mili- jonov SIT, od tega je polovico sredstev zagotovilo Ministrstvo za zdravje, preostali del sred- stev pa Občina Sevnica in ZD. V novourejenih in preurejenih prostorih na okoli 800 m2 v 2. nadstropju ZD se bodo nahaja- li ambulantni prostori za sploš- no medicino, povečan šolski in predšolski dispanzer, dia- gnostični laboratorij, dežurne službe, prostor za izvajanje zdravstvene vzgoje preven- tivne dejavnosti ter prostori za potrebe uprave. Z investi- cijo so že zaključili, prizidek pa bo uradno predan name- nu v prvi polovici meseca de- cembra. Na Občini Sevnica so šest milijonov tolarjev v obdo- bju dveh let vložili tudi v ure- ditev knjižničnih prostorov na skupno 100 mz površine ter s 4000 enotami knjižnega gradi- va v Krmelju, ki so jih za bral- ce odprli v mesecu septembru ob spremljajoči razstavi Toma- novih slik, ki jo je kot dona- cijo Šentjanžu podaril Janez Kos. Prenovo objekta, na ka- terem so zamenjali tudi streš- no kritino, je vodil predstav- nik KS Krmelj Janez Močan. Že v prihodnjem letu pa bodo dokončani tudi novi prostori Knjižnice Sevnica, ki jo bodo uredili v kompleksu frgovsko poslovnega centra Trinica Sev- nica na 1156 m2 površine. Inve- sticija je ocenjena na 323 mi- lijonov SIT. Do novih prostorov pa bodo prišli tudi najmlajši sevniški otroci, je dejal Jane, saj so na Občini Sevnica že pri- pravili projekt več kot pol mi- lijarde tolarjev vredne investi- cije izgradnje Vrtca Ciciban s 14 oddelki na lokaciji že ob- stoječega vrtca v Naselju he- roja Maroka. V letih 2006 - 2010 je Jane med pomembnejšimi vlaganji izpostavil tudi gradnjo inefivi- dualnih stanovanjskih his na Drožanj- ski cesti v Sevnici in v Do- len jem B rezo- vem na območju Volovce, pripravo in izdela- vo strate- gije pros- torskega razvo- ja obči- ne, ki bo vsebova- la analizo poselit- ve, demografsko analizo nase- lij po občini in analizo obmo- čij kmetijskih zemljišč. V tem mesecu pa je bila zaključena javna razgrnitev in obravna- va spremenjenega predloga občinskega lokacijskega načr- ta, po katerem bo v Poslov- ni coni Boštanj zgrajen Mer- catorjev trgovski center, ob Kvedrovi cesti v Sevnici pa tr- govski center Spar. Med infra- strukturnimi ureditvami je sev- niški župan, ki ocenjuje, da je bilo leto 2006 za občino Sev- nica po investicijah in prido- bljenih sredstvih najuspešnej- še leto, izpostavil že izvedene rekonstrukcije lokalnih cest in odsekov v letošnjem letu, med pomembnimi pa izpostavil tudi tiste, ki se bodo izvajali vzpo- redno ob izgradnji HE, in sicer visokovodni nasip Sevnica, pre- hodnost jezovne zgradbe HE Bianca, modernizaeijo cestnih odsekov, ureditev Florjanskega in Drožanjskega potoka, uredi- tev kolesarskih in pohodnih po- vršin, rekreacijskih površin na petih lokacijah v vrednosti 19 milijard SIT ter program do- datnih vlaganj v vrednosti 2,6 milijard SIT za izgradnjo mostu na Logu in malih čistilnih na- prav ter dodatno ureditev vo- dotokov. Bojana Mavsar Kristijan Jane Spoštovane občanke in občani Občine Kostanjevica na Krki! Ob izvolitvi za župana se vam zahvaljujem za zaupanje, ki ste mi ga izkazali. Željo imam, da bi kar najbolje uresničil svoj program in tako prispeval k nadaljnjemu razvoju občine. Odprt bom za ideje in težave ljudi, ter k temu dodal tudi skrb za zdravo okolje in imel posluh za vse, kar dviguje kvaliteto bivanja v naši občini. Župan Mojmir Pustoslemšek PAPEŽ domača pekanu Tel.: 07/ 49 20 474 Vam dnevno sveže nudi: miinarjev hlebček, babičin hlebček, koruzni kruh, pleteničke, lepinje, burek, venčke s posipom, slanike, croissante, koruzne bagete, koruzna žemljice, mini pecivo in še mnogo drugih dobrot iz domače kmšne peči Poizkusitejih! V ospredju imenovanja delovnih teles KRSKO - Občinski svet občine Krško se bo danes teden (7. de- cembra) sestal že drugič v no- vem mandatu. Na dnevnem redu so imenovanja nadzornega odbora in delovnih teles občin- skega sveta, poleg tega pa še nekaj odlokov in sklepov: o od- vajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, o ravnanju s komunalnimi od- padki, o urejanju in vzdrževa- nju pokopališc ter o izvajanju pogrebnih storitev, o opravlja- nju gospodarske javne službe vzdrževanja javne razsvetlja- ve, izobešanja zastav in okraše- vanja v naseljih, o koncesiji za opravljanje določenih gospo- darskih javnih služb, o določit- vi vrednosti točke za izračun andomestila za uporabo stavb- nega zemljišca v letu 2007 in o zagötovitvi sredstev za odpra- vo posledic letošnjega neurja in o prerazporeditvi proračun- skih sredstev. Občinski svet bo odločal tudi o izdaji soglasja k dogovoru o izvajanju določenih nalog za občino Kostanjevica na Krki ter o izvajanju ustano- viteljskih pravic v javnih zavo- dih in poslih s še nerazdeljenim skupnim premoženjem. P.P. Posavski obzornik - leto X, številka 24, četrtek, 30.11. 2006 • NAS POGOVOR Q Pogovor z Gregorjem Borošakom, predsednikom Društva študentov Brežice Posledice bolonjskega procesa bolj občutimo mi, kot tisti, ki o njih odločajo v parlamentu Gregor Borošak je novi predsednik Društva študentov Brežice, enega od petdesetih društev (klubov) študentov, ki delujejo v lokalnem okolju. V Ljubljani rojeni Brežičan, ki živi le nekaj korakov od breži- ške osnovne šole, je bil že v osnovnošolskih klopeh zelo radoveden in energičen fant. Od sedmega leta je navdušeno treniral gimnastiko, tradicionalni brežiški šport, kasneje je bil član skupine Acrobatic bre- akers. Prav tako je več let pihal v saksofon v brežiški glasbeni šoli, še danes igra v Pihalnem orkestru Kapele. Srednjo šolo je končal na brežiški ekonomski gimnaziji in po maturi odšel na študij politologije in sociologije v Ljubljano, kjer je absolvent, z velikimi željami po nadaljevanju študija na ekonomiji. Glede na to, da si absolvent in na vse aktivnosti, ki jih oprav- Ijaš, ali si uspel živeti študent- sko življenje, saj pravimo, da so študentska leta najlepša? Če zdaj pogledam nazaj, je morda res velikokrat zmanjka- lo časa za to, nisem pa bil na primer vsak teden zunaj s pri- jatelji. Prav gotovo je bilo veli- ko odpovedovanja v zameno za druge stvari, ki jih rad delam. Toda ničesar ne obžalujem. Si- cer pa še ne odhajam tako hi- tro. Res, da sem vse letnike študija redno opravil in sem absolvent, a družboslovno te- matiko želim podkrepiti še z ekonomskimi temelji na podi- plomskem študiju ekonomije. Gotovo bo še dovolj priložno- sti za takšna in drugačna raz- vedrila. Minulo soboto si bil izvoljen za predsednika Društva štu- dentov Brežice. Kaj to pome- ni zate? Kar se programa tiče, se bodo projekti, ki so se do sedaj izva- jali na DŠB, izvajali v zelo veliki men tudi naprej. Mandat pred- sednika je v DŠB še vedno eno leto in mislim, da je to v redu, če izberemo predsednika iz- med tistih, ki so že prej aktivni v delu društva. Del moje vizije, ki ji sledim, je povezati čim sir- si krog mladih s pomočjo aktiv- nosti društva. Ogromno mi pa pomeni, da jim predam drago- cene izkušnje, ki sem si jih sam nabral pri dosedanjem delu na društvu na lokalni in tudi na na- cionalni ravni, v Zvezi študent- skih klubov Slovenije. Ena pomembnejših točk pro- grama je tudi pridobitev no- vih prostorov DŠB-ja, za katere smo si že v preteklosti izdat- no prizadevali. To je dokaj te- žavno delo, zahteva ogromno časa in energije. Ampak dela- mo v pravi smeri, saj lahko re- čem, da bo društvo v bližnji pri- hodnosti imelo prostore tudi v centru mesta. Tako bomo mla- dim lahko ponudili stvari, ki se tičejo predvsem njih: gre za in- formiranje o naših projektih, za ponudbo storitev in popustov, ki jih bodo lahko v čim večji meri izkoristili. Zato smo tu: mla- di za mlade. Poleg tega, kot sem že omenil, bodo z novimi ljudmi, tudi novi projekti. Nove ideje se že pridno nabirajo, po- membno je, da se čim prej lo- timo realizacije. Še zmanjkalo nam bo časa za vse! Veliko omenjaš ekipo, tim svojih ljudi. Kaj najbolj ceniš pri svojih sodelavcih? AAoramo si predvsem medseboj- no zaupati in skupaj nadgraje- vati vizijo DŠB-ja. Vsak šteje. Kot v mozaiku. V preteklosti se je že večkrat pokazalo, da med nekaterimi člani ni bilo prave- ga zaupanja, niti skupnih želja glede aktivizma v društvu in to se je seveda poznalo na samem počutju in tudi na projektih. Seveda so tudi druge lastnosti, ki jih ne morem pričakovati od vseh mladih, ki se do sedaj še niso udejstvovali. Tudi sam na začetku nisem imel izkušenj. Pomembno je začeti. Delali bomo tudi na izboljšanju komu- nikacije. Pri mladih želim pred- vsem pridobiti, da bodo samo- stojni, da se bodo znali znajti v današnjem hitro spreminjajo- čem se svetu, da bodo pridobi- li potrebna znanja, ki jih skozi formalno izobrazbo ne more- jo pridobiti. Ker bom tudi sam kmatu odšel, bo moj največji uspeh, če bom zagotovil ekipo, ki bo lahko vodila društvo in na- daljevala delo v smeri, ki smo jo začrtali. V Posavju je aktivnih več štu- dentskih organizacij oziroma klubov. Osnovna naloga vseh študent- skih klubov je, da zastopa štu- dente v svoji upravni enoti. To pomeni že v osnovi, da DŠB skr- bi za dogajanje v Brežicah. Se- veda so k našim projektom vab- Ijeni tudi študentje širše, tudi dijaki iz drugih UE, Krškega, Sevnice. Najpomembnejša raz- lika med nami pa naj bi bila, da delujemo najbolj intenzivno vsak v svojem lokalnem okolju. Organizacijsko so zadeve torej ločene. Možno in zaželjeno pa je tudi obojestransko sodelo- vanje. Eden najpomembnej- ših projektov DŠB je na primer DŠB bus, ki pelje študente v Ma- ribor ali Ljubljano, gre vsak te- den v nedeljo tudi skozi Krško, kjer poberemo tudi krške štu- dente. Vemo, da so velike raz- like med posavskimi društvi ali klubi. Sevniško društvo je do sedaj najmlajše, v Zvezo ŠKIS je vstopilo šele predlani, Klub posavskih študentov pa delu- je že dolgo obdobje, zamenjal je že nekaj vodstev, čeprav so zadnji krmarji barke KPŠ-ja že vrsto let isti. Imajo široko mre- žo in nenazadnje tudi zavod, ki deluje zelo uspešno. Kot si že omenil, si izkušnje pridobil tudi z delom na naci- onalni ravni, v Zvezi SKIS. Moje delo na nacionalni ravni se je začelo pri projektu Škiso- va tržnica, ki je največja prire- ditev za mlade v Ljubljani, saj se na njej zbere 15.000 mladih ljudi. Prvo leto sem pomagal pri trženju prireditve, naslednje leto sem bil vodja trženja, skr- beli smo za pridobivanje novih partnerjev, sponzorskih sred- stev. Lahko rečem, da je bila prireditev letos pokrita samo s sponzorskimi sredstvi. Naredili smo velik korak naprej. Hkra- ti sem bil lani sprejet v glav- ni odbor Zveze SKIS, kjer sem opravljal delo notranjega ko- ordinatorja, bil sem tudi pod- predsednik Zveze. Ne gre za funkcije, veliko bolj pomemb- no je, kaj smo delali. Moja osnovna naloga je bila skrbe- ti za koordinacijo enajstih čla- nov znotraj upravnega odbora, skrbel sem tudi za usklajevanje mnenj. Imeli smo še več manj- ših projektov, ki sem jih spre- jel kot novo možnost za uče- nje. Seveda je veliko odvisno od vsakega posameznika, od njegove samoinciativnosti, last- nih idej. V naslednjem mesecu se pripravljamo na nove volitve in nagovarjajo me, naj tudi le- tos ostanem v ekipi. Tudi akti- vizem v Ljubljani mi veliko po- meni. Iz Ljubljane prinašam tudi informacije, ki so vitalne za naše društvo. Zveza Študentskih klubov Slo- venije je vaša krovna organi- zacija? Zveza SKIS je ena od organiza- cijskih oblik ŠOS-a, ki ga verjet- no največ ljudi najbolj pozna, saj je to krovna organizacija. Zastopa Študentsko organiza- cijo Univerze v Ljubljani, Štu- dentsko organizacijo Univerze v Mariboru in Študentsko organi- zacijo Univerze na Primorskem ter Zvezo SKIS. Vsaka od teh organizacijskih oblik ima v ŠOS- u po dva člana, kar pomeni osem članov, ki zastopajo inter- ese vseh študentov in dijakov, kar smo več kot uspešno poka- zali v preteklem letu, ko smo se potegovali za pravice študentov in dijakov, predvsem kar se tiče štipendiranja, šolnin, študent- skega prehranjevanja in biva- nja. Zveza SKIS igra pomembno vlogo, skupaj z vsemi prej ome- njenimi organizacijami. Njen upravni odbor, ki spreje- ma odločitve, je nekakšen most med 50 klubi in prenaša njiho- ve probleme in pobude na na- cionalno raven. Doslej nam je uspelo uskladiti tudi različne poglede. Upam, da bo tudi v prihodnje tako. Kaj pa meniš na splošno o pol- ožaju študentov v Sloveniji? Velika slabost današnje mladi- ne je pasivnost, nezainteresira- nost, čeprav bi se mladi mora- li zanimati za stvari, ki se tičejo predvsem njih. Ja, v preteklem letu se je pokazalo, da so štu- dentje za svoje cilje spet pri- pravljeni iti tudi na ulice. V Ljubljani se ukvarjamo s pro- blematiko štipendiranja, pre- hranjevanja, bivanja, šolnin, študentskega dela. To so te- matike, ki so zelo pomembne in zelo vplivajo na socialni sta- tus študenta. Priča smo bolonj- skemu procesu, ki je prav go- tovo prinesel nekaj prednosti, seveda pa z vsako stvarjo pri- dejo tudi slabosti. Predstavni- ke države skušamo redno opo- zarjati na pomanjkljivosti, ki jih ta sistem ima. Zmeraj mora- mo sklepati kakšne kompromi- se, a nekaj stvari nam je uspelo doseči, drugih še ne, a upajmo, da nam bo v prihodnosti. Štu- dentje smo pomembni partner- ji, ki lahko samo doprinesemo k bolonjski strategiji oz. uvajanju bolonjskega procesa na fakulte- te. Mi smo tisti, ki njegove po- sledice občutimo veliko bolj kot tisti, ki o njem odločajo v par- lamentu. Ali misliš da je zaposlovanju mladih v Posavju posvečeno dovolj pozornosti? Imajo mla- di perspektivo v Posavju? Večina mladih ne vidi posebne Perspektive v Posavju. Razlogov je več. Čeprav je osnova izob- razba, to ni dovolj, pomembne so izkušnje, ki jih večini mladih manjka, študij je preveč teore- tičen, zato niso konkurenčni. Poleg tega prihajajo k nam tudi ljudje od drugod, ki zasedajo delovna mesta, ki bi jih lahko zasedali mladi iz Posavja. Mla- di prehitro izgubijo motivacijo, če ne vidijo takojšnje priložno- sti. Potem se pogosto ne trudi- jo več. Mislim, da se je potreb- no permanentno izobraževati, strmeti k novim idejam, novim ciljem in nikakor ne odnehati. Treba je biti trmast in prej ali slej se najde delo. Ali se ti nameravaš po zaklju- čenem študiju vrniti v Posav- je? Prav gotovo računam najprej na vrnitev, kar dokazujem tudi s tem, da sem sedaj prevzel ekipo na DŠB. Močno sem vezan na domač kraj, veliko stvari je tu, tudi veliko priložnosti. Po- gosto slišim, da je lažje dobiti delo, službo v prestolnici, am- pak pozablja se, da je tarn tudi večja konkurenca. Danes mlad človek ne more pričakovati, da bo delo prišlo k njemu, najbolje je, če si kar sam ustvari delo- vno mesto. Svojo odločitev bom za zdaj še prepustil času, saj bi rad nadaljeval študij na po- diplomskem študiju. A Brežice vsekakor ostajajo ena od mož- nosti in priložnosti. Glede na to, da bodo v priha- jajočem mesecu božični in no- voletni prazniki, ali boste tudi letos na društvu pripravili ob- darovanje za otroke mamic študentk? Na društvu smo vedno imeli po- sluh za mlade družine. Tudi v prihodnje bomo izvajali pro- jekt »Božiček«. Vsako leto pa tudi sodelujemo s podjetji in zavarovalnico, da pomaga- mo mladim študentskim druži- nam v obliki darilnih bonov ter jim tako vsaj malo pomagamo prebroditi začetno težavno ob- dobje. Polona BrenčU VSE V ENEM! večvalutni osebni račun z BA Maestro kartico spletna banka Abanet mobilna storitev Abasms kreditna kartica Visa Electron* prva odobritev izrednega limita* Prihranite najmanj 4.900 SIT! 20,45 EUR" ABANKA O pogojih pridobitve paketa se pozanimajte v vseh poslovalnicah Abanke. *Banka si pridržuje pravk», da stranki, ki ne izpolnjuje pogojev za pridobitev, zavrne izdajo kreditne kartice Visa Electron in izrednega limita. "Preračun zneskov je informativen. V skladu s prvim odstavkom 5. člena Zakona o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih (Uradni list RS 101/2005) smo za preračun uporabili tečaj zamenjave (1 EUR - 239,640 SIT). Abanka Vipa d.d., Slovenska cesta 58, 1517 Ljubljana | WWW.abanka.Si Q IZ NASIH KRAJEV Posavski obzornik - leto X, številka 24, četrtek, 30.11. 2006 Kolumna Kva dogaja? I feel Slovenia. Zm, voljo katere in Cesar, in na robu joka in smeha, bi mi bila nujna urgentna psihološka pomoč. m ,.. . „... Piše: Tragikomedija, ena najtezjih N . , . , -- literarnih, dramaturških stvaritev. Natja Jenko 5unc'c Katere arhitekti so podalpski Janezi, Milani, Andreji in karjih šeje, ki v našem Velikem Hudem scenografirajo luciferstvo srednjega veka. Pa sem hoteta vse kaj drugega. Pisati, govoriti o lučeh moje in so- sednje vasi, o prazničnih lučkah slovenskih mest, ki bodo zdaj zdaj pričele utripati in nas začele spominjati na približajoče se dni. . Hotela sem vam naslikati debelo belo odejo po poljih in strehah naših vasi, bele kape na smrekah in mestnih živih mejah, vaških ograjah, na smetnjakih in srebrne niti po poteh. Hotela sem pri- klkati kosmiče snega, ki bi pobelil ta svet in ga vsoj na zunaj na- redil sveže$a in čistega. Hotela sem povedati pravljico o sledeh v snegu, o tern, kako lepaje biserna muzika korakov, ki škripajo pod nosami, pravljico o drsenju sani po zasneženih poteh, s katerih se razlega cingljanje zvončkov pomešano s smehom prijateljic. Na pragu decembra sem hotela povedati, kako mi dobro dene bo- žanje plišastih medvedkov razstavljenih po policah, punčk, ki se ponujajo v nove tople domove, avtomobilčkov in vlakcev, ki so za radost malih in vetikih fantkov, knjigic iz katerih sijejo v male gla- vice novi svetovi, poskušanje dišečih vodic in mil, brskanje med CD-ji in med njimi odkrivanje pevcev z nostalgičnimi melodijami, hotela sem povedati, kako prijeten je otip kapic, nogavičk in ro- kavičk, podrianje mehkega šala k lieu, novihjaslic, ki vabijovča- robnost in za letos po moje domiselnega adventnega venčka. Napletajo se misli, da bi glasno govohta o silvestrski noči, o to- plem silvestrskem poljubu, o dišeči orehovi potici in kuhanem vinu, o vročem mleku z okusom vanilije in cimeta, kjer se vra- ta hiške dobrodošlo odpro in je prav zate sobica tarn notri ie ure toplo ogreta, ker v pravi peči prasketajo skrbno posušena drva in razlivajo toploto, ki jo lahko gneteš v dlaneh, ie ogretih od iara srea. 0 zasneženi poti, od koder v bele škorenjce silijo sneieni kosmiči z vrha in z mehkih tat, ko se po licih, polnih pričakovanj, topijo snežinke in drobne cestne tučke zibajoče se v sneinem me- težu kažejo pot k človeški toploti. 0 ljudeh, ki jih zares zanima, kako nam gre, ko vprašujejo po na- šem življenju, in vseh dragih, ki jim iz dna srea ielimo, da bi jim dobro šlo in bi jim mir služil. Navsezadnje sem o svojem čarobnem svetu tudi govohla. Lahko pomeni darilo ali zgolj idejo. Ker se mi zdi ogabno, da bi v živo žagata po zadnjih strategijah Ja- nezov, Andrejev, Milanov, Bred, Tomislavov... Ker noben Janez ne more ne slutiti ne vedeti, kaj se v ženski dogaja iz meseca v me- sec, ker noben Janez ne more čutiti ne takšne ne drugačne izgube otroka, ne ponižanj pred komisijami, ko ti ta zajaha v vso intimo, če si ali nisi /ne/državotvorna za državno »odpravo«-kako groztji- vol- plodu, ki je ie otroček, ker noben Andrej nima toliko financ, da bi ti z njimi poplačal neprespane noči in kasneje trpkih tuhtanj o starosti, genijalnosti, morda äste povprečnosti, barvi las, oči, Tjuši in srčku otroka, ki ga ni, pa bi lahko bit, če... Ker noben mini- ster ne more niti sanjati, kakoje, kaj čuti in o čem razmišlja ien- ska, če se bo morala spetlll zavestno, za plačilo ene kure, zateči k mazačem. Ker vsi parlamentarni svetniki in obtastniki bogbogo- va živeči iz našega davkoplačevalskega denarja res nimajo pojma, kako dostojno preživeti več člansko družfno z bolj ati manj pov- prečnim dohodkom, ker svetniki Janezi pojma nimajo, kakoje biti zenski leta in leta iz meseca v mesec petstoodstotni... Da o tern, ko se povsod poudarja znanje in še enkrat znanje, da je za vzgojiteljice dovolj Ie povprečno znanje in bi bili zato vrtci ce- nejši, ne utrujam niti svojega računalnika... Kva dogaja? Da se nekaterim ministrom in filistrom niti ne sanja, kaj življenje je! Predsednica je Mikulančeva KRŠKO - Svet KS mesta Krško je na konstitutivni seji 14. no- vembra potrdil mandate naslednjim članom: Viktor Kožar, Matjaž Sribar, Mateja Pajič, Jože Planinc, Janko Hrovat, Boštjan Pirc (Ul. Milke Kerinove 5), Zoran Jankovič, Dam- jan Obradovič, Metka Uršič, Dušan Vučajnk, Miloš Kuko- vičič, Miro Čelan, Jožica Mikulanc, Boštjan Pirc (Cesta 4. julija 66), Željko Selak. Za predsednico sveta KS so soglas- no izvolili Jožico Mikulanc, za podpredsednika pa Boštjana Pirca (C. 4. julija 66). Info soba v Kapelah KAPELE - Tam se zaključujejo dela in aktivnosti, ki bodo prostor Y stari osnovni šoli spremenila v sodobno učilnico z najnovejšo informacijsko in telekomunikacijsko infrastruk- turo. V tako imenovani Info sobi bodo vsem zainteresira- nim na voljo informacije o naravnih značilnostih v KS Ka- pele, ki obsegajo izjemen floristični, ornitološki in krajinski pomen in so na določenih območjih zavarovane kot krajin- ski spomenik. Sama zasnova prostora temelji na aktivnemu pristopu in razvojnemu gledanju na varstvo narave in je del projekta Natura 2000, ki ga izvaja Zavod RS za varstvo na- rave. S sodelovanjem KS Kapele in strokovnjakov z Zavoda se tako ohranja in nadgrajuje posebej varovana območja, kjer domuje mnogo živalskih in rastlinskih vrst. Abraham sevniške komunale SEVNICA - V kulturni dvorani Gasilskega doma Sevnica so zaposleni z vodstvom Javnega podjetja Komu- nala d.o.o. Sevnica, s povabljenimi poslovnimi partnerji, predstavniki Občine Sevnica in ostalimi gosti v četrtek, 23. novembra, s kulturnim programom in predstavitvijo dejavnosti obeležili pol stoletja delo- vanja podjetja. Jubilej podjetja so opremili tudi z novo celostno podobo. Današnje podjetje Komuna- la Sevnica, katerega ustano- viteljica in lastnik je Občina Sevnica, se je razvilo iz pr- votnega podjetja Komunal- na uprava Sevnica, ki je bila ustanovljena v mesecu juniju 1956 s sedežem na Žagi v Bo- štanju. Podjetje, v katerem so kot prvi začeli z izvaja- njem organizirane komunal- ne dejavnosti, je skozi leta doživljalo vrsto organizacij- skih sprememb. Najprej, dve leti po ustanovitvi, so pod- jetje preimenovali v Komu- nalno podjetje "Komunala" Sevnica, a ker so v njem iz- vajali tudi dejavnosti, ki niso bile povezane s komunalni- mi storitvami, so dejavnost leta 1961 prenesli pod okri- Ije Stanovanjske skupnosti Sevnica, štiri leta kasneje pa so ga preimenovali v Obrtni servis Sevnica z dejavnostjo vodovodnega instalaterstva, ključavničarstva in elektro- instalaterstva, kanalizacije, pokopališke in smetarske službe, zidarstva, pleskar- stva, kleparstva, krojaštvo s pralnico in krpalnico, z obra- tom družbene prehrane, pod okriljem Obrtnega servisa pa je deloval tudi frizerski sa- lon. V mesecu decembru leta 1966 je bil Obrtni servis pri- pojen h Komunalnemu sta- novanjskemu podjetju Sev- nica, ki ga je, s sedežem na Glavnem trgu 27, ustanovila Občina Sevnica s tremi no- silnimi dejavnostmi: stano- vanjskim gospodarstvom, komunalno dejavnostjo in službo obrti. Z ustanovitvi- jo Samoupravne stanovanj- ske skupnosti v letu 1976 so področje dela upravljanja s stanovanji, stanovanjskimi hišami, poslovnimi prostori in stanovanjskega fonda iz- ločili iz dejavnosti in prei- menovali podjetje v Komu- nala Sevnica. V slednjem so se usmerili v izvajanje glav- ne dejavnosti, povezane z distribueijo vode in toplote, odvajanjem odplak in skrbi za čisto okolje ter pokopali- ške dejavnosti, ob tern pa so organizirali znotraj podjetja tudi poslovno enoto, v kate- ri so izvajali napeljavo, vzdr- ževanje vodovodnih in grad- benih instalacij. V letu 1994 so komunalno podjetje preoblikovali v jav- no podjetje, v katerem je da- nes 51 zaposlenih. Podjetje, v katerem izvajajo in zago- tavtjajo občanom sevniške občine oskrbo s pitno vodo, zbiranje in odvoz komunal- nih odpadkov, odvajanje ko- munalnih in odpadnih voda, pogrebno in pokopališko de- javnost in druge dejavno- sti komunalnega značaja, že deseto leto vodi direktor Bo- jan Lipovšek. Kakor je sled- nji poudaril na svečanosti ob jubileju podjetja, si bodo za- posleni v podjetju prizadeva- li za čim bolj kakovostno in v čim krajšem možnem iz- vedljivem obdobju zaključi- ti z vodooskrbo po obäni in s tem zagotoviti občanom Stan- dard, ki ga današnji čas, živ- Ijenje in potrošniki potrebu- jejo. Kot drugo prioritetno nalogo je Lipovšek navedel sodobno organizirano ravna- nje z odpadki na območju ce- lotne občine, pri čemer je kot dolgoročno rešitev izpostavit Center za ravnanje z odpad- ki Dolenjske, ki bo predvido- ma začel obratovati v prihod- njih tednih. Tretje področje, ki se ga morajo po Lipovško- vih besedah temeljito loti- ti, in ki je, kakor priznava, tudi najmanj razvito podro- čje, pa je zbiranje in čišče- nje odpadnih voda, saj, razen v mestu Sevnica in po neka- terih večjih strnjenih naseljih po občini, še nimajo ureje- nega kanalizacijskega siste- ma in zgrajenih ästilnih na- prav. Kakor ocenjuje, bodo iz tega naslova morali v investi- cije vložiti do leta 2017, tudi s pomočjo državnih in evrop- skih sredstev, dobrih 10 mili- jard tolarjev. Na slovesnosti ob jubileju podjetja je bil prikazan tudi predstavitveni film njihovih dejavnosti, akademski slikar Alojz Konec pa je zbranim predstavil novo celostno po- dobo, ki jo sestavlja v obli- ki črke K oblikovan studenec. Priložnostni kulturni program pa so oblikovali pevci Planin- ske skupine Encijan, ki delu- je pod okriljem Planinske- ga društva üsca ter mladi citrarki Nina Mikulič in Eva Metelko. Bojana Mavsar Od leve proti desni: Marjan Jedovnicki, predsednik upravnega odbora zavoda za varstvo okotja pri GZS, sevniški župan Kristijan Jane in direktor Bojan Lipovšek med pogovorom_____________ Posavske zadruge imajo perspektivo SREMIČ - V gostišču Tri lučke je 16. novembra potekal regijski posvet za za- družnike posavske regije. Posvet je bit del rednega jesensko-zimskega izobra- ževanja v organizaeiji Zadružne zveze Slovenije in je bil s strani članov upra- vnih in nadzornih odborov zadrug in zaposlenih v zadrugah dobro obiskan. V Posavju deluje šest zadrug, ki so glede na slovensko povprečje kar uspešne. Zadružniki so na tokratnem posvetu govorili o možno- stih, ki jih zadrugam in kme- tom prinaša skupni evropski program razvoja podeželja za obdobje 2007 do 2013, ter o dogajanju na podro- čju živilske predelave ozi- roma mesno predelovalnih obratov. Zadruge so namreč pomembni lastniki sloven- ske mesno predelovalne in- dustrije, saj so s svojimi de- leži udeležene v 13 mesno predelovalnih podjetjih. V Posavju delujejo le še tri- je mesno predelovalni obra- ti, ki letno odkupijo preko 1.600 ton klavnega goveda in skoraj 2.000 ton klavnih prašičev. Obravnavali so tudi konkret- no poslovanje zadrug v mi- nulem letu. V Posavju deluje šest zadrug: Kmečke zadru- ge Sevnica, Krško, Brežice, Kostanjevica na Krki, Bohor Koprivnica in Vinogradniško vinarska zadruga Posavja. Vse skupaj imajo 828 članov in 169 zaposlenih, letno pa ustvarijo skoraj 5,4 milijard tolarjev prometa. Odkupu- jejo predvsem mleko, gove- do, les in grozdje. Razen KZ Sevnica, ki ustvari letno pre- ko 3 milijarde tolarjev, spa- dajo posavske zadruge glede na število članov, zaposle- nih in skupnih prihodkov med manjše zadruge. Direk- tor Zadružne zveze Sloveni- je Martin Nose ocenjuje, da je poslovanje posavskih za- drug uspešno, opozarja pa, da so zaradi svoje majhnosti in specializiranosti bölj izpo- stavljene trinemu nihanju. Regijski koordinator zadrug v Posavju Joško Kovač iz KZ Sevnica meni, da per- spektiva zadružništva v Po- savju obstaja: „Kmetijstvo v Posavju ni v stagnaeiji, je v razvoju. S povezovanjem obstoječih zadrug in z na- daljevanjem specializaci- je, ki je značilna za posav- ske zadruge, računamo, da bomo zadovoljili naše Cla- ne in da bodo zadruge ob- stale na daljši rok." Po oceni predsednika Zadružne zveze Slovenije Petra Vriska pa so zadruge še vedno nosilec do- gajanja na podeželju. P. Pavlovič S posveta posavskih zadruinikov na Sremiču r---rjr----N WWW ¦ |*^ • ^OM URE/ICL BREZPLACNI OKULISTICN! PREGLEDI 041 699 385 Okulist dr. MfcH Bostjan Ljuilskii Optik;i Gliismaher Slnsek D(!|iin s.p. Cesta prvih borcev 20c 8250 Brežice, Slovenija Tel: ++386 7 499 31 31 ' mail: info@9lasn1aher.com www (ilasmaher.com Posavski obzornik - leto X, številka 24, četrtek, 30.11. 2006 IZ NAŠIH KRAJEV fl Pesmi, ki so napolnile duha in srca DOBOVA - Kulturno društvo »Zvezda« in Župnija Dobova sta v cerkvi Imena Marijinega za praznik sv. Cecilije pripravili že 22. tradicionalno srečanje in revijo cerkvenih pevskih zborov. Skoraj dveurno nedeljsko po- poldne je cerkev napolnilo s sakralnimi pesmimi in nape- vi pojočih skupin: MePZ KD »Zvezda« Dobova, zborovod- ja Lucijan Cetin, Cerkve- ni ljudski pevci s Sromelj, mentorica Vida Bratanič - spremljava na orgiah Ciril Zupančič, MePZ KD »Anton Kreč« Čatež ob Savi, zbo- rovodja Ignac Slakonja, Ko- ledniki iz Bušeče vasi, MePZ iz Brestanice, zborovodki- nja Monika Habinc, MePZ Sv. Mihael, duhovnija Olše- vek, župnija Šenčur, zboro- vodkinja Mojca Gabrijel ter Duhovni zbor »Anton Martin Slomšek« Slovenskega doma Zagreb, ki se je revije letos udeležil že petič, zborovodja Vinko Glasnovič in tudi skla- datelj pesmi Kyrie in Gloria, ki so ju pevci zapeli. Revija je dosegla svoj ve- ličastni vrhunec, ko so vsi zbori skupno zapeli pete li- tanije Matere Božje z odpe- vi in blagoslovom »Najsve- tlejši« ter pesmi Sv. Cecilija skladatelja Vinka Hladnika in Povsod Boga skladateljev Moreaua in Kimovca. Pro- gram so pod mentorstvom Dragice Hrovat povezova- li učenci OŠ Dobova, ta pa je smiselno vseboval značil- nosti bogastva jeseni, lepo- te kmečkega življenja, dela od zore do mraka, legend, izročil in do prijetnih, le- pih praznikov, ki zaznamu- jejo jesenski čas. Nastopajo- če in poslušalce je nagovoril dekan Jože Špes, ki je boga- stvo jeseni polne darov sim- boliziral z razkošjem -pesmi, te pa so tudi v resnici napol- nile duha in srca ob revijal- nem nastopu in nič manj kasneje ob prijateljskem druženju. Nat ja Jenko Sunčič E3 MESTNI ATRIJ Srečanje starejših z desnega brega KRŠKO - Občinski odbor Rdečega križa Krško tvori tri- najst krajevnih organizacij in ena od ten, KO RK Kr- ško - desni breg, je 18. novembra za občane starejše od 75 let, ki prebivajo na desnem bregu KS mesta Kr- ško, na Pijavškem in v KS Gora, v krškem Gasilskem domu organizirala družabno srečanje s pogostitvijo. Po besedah Danice Lon- čar, predsednice KO RK - desni breg, se starejši Ijud- je ne odpravijo več pogosto z doma in stiki z znanci po- stajajo vse redkejši, zato so tovrstnih srečanj s po- gostitvijo toliko bolj vese- li. Letos se jih je udeležilo okoli 80 od skupno 180 včla- njenih v njihovo organizaci- jo, mnogi pa se srečanj niso mogli udeležiti zaradi viroz- nih obolenj v teh mesecih, med drugim tudi stanovalke in stanovalci Doma starejših občanov Krško. Vendar pa bodo tako te, kakor tudi še nekatere druge občanke in občane obiskale aktivistke RK na domovih, saj so obis- ki starejših poleg krvodajal- skih akcij redna oblika nji- hovega delovanja. Srečanja starejših občanov z desnega brega mesta sta se udeležili tudi podžupanja občine Kr- ško Ana Nuša Somrak in no- voizvoljena predsednica KS mesta Krško Jožica Miku- lanc, kulturni program pa so izvajali učenke in učenci krške osnovne sole in člani Kultumega društva Grič. B.M. Danica Lončar, predsednica KO RK Krško - desni breg MePZ župnije Brestanica, zborovodkinja Monika Habinc - Jaz bi to!!! Foto: Rožman___________________________ Koledniki iz Bušeče vasi - dve fotografiji Za vsakim jutrom se zbudi nov dan SEVNICA - Ob 140-letnici de- lovanja humanitarne organi- zacije Rdečega križa Sloveni- je je potekala v četrtek, 16. novembra, v Kulturni dvorani Sevnica proslava s podelitvi- jo priznanj krvodajalcem Ob- cine Sevnica, ki so svojo kri darovali več kot dvajsetkrat. Kaj je največja vrednota poleg življenja? Tekočina, ki teče po žilah in se ime- nuje kri. Če ni dovolj krvi, ugasne tudi življenje. Kako pomembna je darovana kri, zagotovo najbolj vedo tisti, ki so jo že prejeli in so se v mislih zahvalili za darovano dragocenost neznanemu da- rovalcu. Na četrtkovi prosla- vi je priznanje prejelo veli- ko število krvodajalcev, ki so kri darovali dvajsetkrat in še mnogo večkrat. Med krvodajalci je bil tudi Emil Polh, ki je kri daroval 74- krat; absolutni »rekorder« v darovanju krvi pa je za- gotovo Janez Radej, saj jo je daroval kar 143-krat. Za dolgoletno delo v organiza- ciji Rdečega križa Slovenije so nekateri prejeli tudi pla- kete. Ob prejemanju te po- sebne nagrade je bila vidno ganjena najstarejša, dolgo- letna aktivna delavka Ani- ca Močnik, ki se je v organi- zacijo RK vključila daljnega leta 1945. Vsem krvodajal- cem se je zahvalila za nese- bičnost in podporo predsed- nica Območnega združenja RK Sevnica gospa Ivica Lin- dič, v imenu Občine Sevnica pa direktor občinske upra- ve Zvone Košmerl. V kul- turnem programu je nasto- pila vokalna skupina Corona iz Boštanja, ki je bila, kot je dejal voditelj proslave Sinjo Jezernik, nekaj za božanje srca, duše in ušesa. Z dvema kratkima recitaloma so na- stopili učenci OŠ Sava Klad- nika Sevnica. Za prijeten in svečan zaključek podelit- ve priznanj krvodajalkam in krvodajalcem ter plaket dolgoletnim članom orga- nizacije Rdečega križa Slo- venije je poskrbela Godba Blanški vinogradniki. Smilja Radi Apokalipso, prosim! SEVNICA - V soboto, 25. no- vembra, je v Kulturni dvorani Sevnica gledalce rahlo šoki- rala gledališko-vizualna pred- stava z nevsakdanjim naslo- vom Apokalipso, prosim! Ljubezen, denar, čas... Kaj je bistvo? Pravzaprav je bi- stvo očem nevidno, bi bil lahko kratek in jedrnat od- govor. Skozi eksperimental- no usmerjen dialog je v pred- stavi tekla beseda o bolj ali manj vsakdanjih temah, v ka- terih je bilo tudi kanček filo- zofskega cinizma, podkrep- Ijenega s projiciranjem misli modrecev svetovnega forma- ta na belo platno v ozadju odra. Zanimivo je bilo spo- znanje obeh mladih igral- cev, da je strmenje k višjim ciljem vedno v senci Njega - g. Seksa. Do golega - do Apo- kalipse! Gledališko-vizualna predsta- va Apokalipso, prosim je iz- delek treh prijateljev, ki so hkrati tudi člani gledališko- umetniškega društva Skrito ob strani. Edvin Nepužlan, grafik, zaposlen v marketin- gu podjetja Trimo Trebnje, je poskrbel za vizualni in tonski del predstave, ki sta jo odigrala člana amaterskega Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, Krmeljčan Damjan Kolovrat in Sevničan Gre- ga Močivnik. Slednji je tudi idejni vodja in reiiser pred- stave, ki že gostuje po mla- dinskih centrih širom Sloveni- je, predstava pa je sprejeta tudi v uradni tekmovalni del programa kultumega štu- dentskega festivala, imeno- vanega STUNF, ki bo potekal od 19. do 26. januarja pri- hodnje leto v Domžalah. Barbara Nemec, Gresa Močivnik, Smilja Radi Krški simfoniki znova navdušili KRŠKO - Obdobje minulih trinajstih let je bilo za Simfonični or- kester krške Glasbene sole naporno, obenem pa polno tistih trenutkov, ki bodo zapisani v kulturno zgodovino. Uspešno so udejanjili glasbeni projekt Vražje dekle, med številne nastope pa so uvrščali letne koncerte, ki so jih ponavadi organizirali v poznojesenskem času. Sobotni tradicionalni koncert je skoraj do zadnjega kotička na- polnil veliko dvorano krškega kultumega doma. Letošnji reper- toar, ki so ga izvajali krški simfoniki, je bil v znamenju Richar- da Straussa, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Alojza Srebotnjaka s Slovenskimi ljudskimi plesi, Boruta Lesjaka in njegove Ne ča- kaj na maj, Johna Williamsa, Johna Kanderja in Freda Ebba s Chicagom, Lala Schiffrina, pa tudi domaäna Dejana Učakarja s Tremi narodnimi in Fanfarami ter s priredbo Ravelovega Bolera za šolski orkester, ki jo je prispeval Drago Gradišek. Glasbene poslastice so zvenele pod dirigentsko palico vodje Simfonične- ga orkestra Glasbene šole Krško Draga Gradiška in obiskovalci so izvajalce nagrajevali z grocnkim aplavdiranjem. M.K.M. RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ KRAJEVNE SKUPNOSTI SENOVO Na podlagi 4. in 51. člena Statuta krajevne skup- nosti Senovo ter Pravilnika o priznanjih KS Senovo Svet KS Senovo objavlja razpis za podelitev priznanj Krajevne skupnosti Senovo ob krajevnem prazniku O podelitvi priznanj KS Senovo odloča Svet krajev- ne skupnosti Senovo na podlagi javnega razpisa. Priznanja bodo podeljena na osrednji prireditvi v počastitev krajevnega praznika februarja 2007. Kriteriji za podelitev priznanj KS Senovo so do- ločeni v Pravilniku o priznanjih Krajevne skupno- sti Senovo, ki je zainteresiranim na voljo na sede- žu KS Senovo. Kandidate za prejemnike priznanj Krajevne skup- nosti Senovo lahko predlagajo krajani, svet kra- jevne skupnosti, podjetja, društva , zavodi, poli- tične stranke ter druge organizacije in skupnosti. Predlog za priznanje krajevne skupnosti mora vse- bovati : podatke o predlagatelju, vrsto predlaga- nega priznanja, podatke o predlaganem prejem- niku priznanja in obrazložitev k predlogu. Na osnovi predmetnega razpisa bo Svet KS Senovo podelil največ: en naziv častnega krajana KS Se- novo, dve priznanji z velikim znakom KS Senovo, tri priznanja z znakom KS Senovo in štiri prizna- nja KS Senovo. V postopku za podelitev priznanj po razpisu bodo upoštevani predlogi, odposlani na naslov KS Seno- vo, Titova cesta 98, 8281 Senovo do 22.decembra 2006 (velja datum na poštnem žigu). Kontaktna oseba za dodatne informacije v zve- zi z razpisom za podelitev priznanj v času zbira- nja predlogov je Bogolin Rado, tajnik KS (07 49 71 340). H IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto X, številka 24, četrtek, 30. 11. 2006 ZAPOJMO POD GORJANCI - V kulturnem domu v Kostanjevki na Krki je v nedeljo, 26. novembra, potekalo srečanje ljudskih pevcev z naslovom "Zapojmo pod Gorjanci", ki ga je pripravil ienski pevski zbor Aktiva kmečkih iena Pod Gorjanci. Poles domačega zbora pod vodstvom nove zborovodkinje Joiice Čelesnik so na srečanju sodelovali še: kmečke iene iz Šentjerneja, MePZ Rožmarin z Rake, harmonikarji Planinski orli, folklorna skupina Duplo iz Pišec, ljudske pevke iz Tele in ljudski pevci iz Bostonja. Nastopajočih je bilo tako preko 80, v dvorarii pa se je zbralo tudi kar lepo število ljubiteljev ljudskega petja. P.P. Sproščenost z barvo BREZICE- Javni sktad RS za kulturne dejavnosti - Ol Bre- žice je v galerijskem prostoru avle Mladinskega centra Breži- ce pripravil razstavo del štiri- najstih ljubiteljskih slikarjev, katerih je plod ustvarjanja nastal iz tridesetih izobraže- valnih ur na likovni delavni- ci, ki je potekala pod mentor- stvom akademskega slikarja Rajka Čubra. Kot je poveda- la vodja brežiške območne iz- postave JSKD Simona Rožman Strnad, so avtorji razsta- ve - Rafael Andlovic, Rajko Baškovč, Tina Bevc, Simo- na Dular, Milena Gramc, Ja- nez Klavžar, Nada Halambek, Marjana Kržan, Tanja Kržan, Meta Kuplenik, Marija Kuko- vica, Marinka Oštir, Nevenka Ruškovič, Metka Vimpolšek - člani Likovnega dnjštva Breži- ce, razstava pa zanje promo- cija in še večji izziv, če lahko svoja dela pogosteje postavi- jo na ogled. V imenu avtqrjev je spregovo- rila Cvetka Žičkar in poveda- la, da tako kot so navdušeni nad umetnostjo Rajka Čubra, so navdušeni tudi nad njego- vim mentorskim delom, kar jih navdaja z veseljem in po- nosom, da je mentorstvo spre- jel. Pod njegovim vplivorn so nastale razgibane, zasanjane in nostalgične slike, ko ]e ob nastajanju del gospod Cuber pozdravil vse oblike ustvarja- nja od kolaža do akvarela; za mentorstvo se mu je v imenu vseh iskreno zahvalila, izrazi- la prošnjo za v naprej, zahva- lila pa se je tudi brežiškemu skladu za pomoč in realizaci- jo razstave. NJ.S. Ugodna ponudba leasinga za nakup nepremičnin. ßilB Leasing d.o.o. Poslovalnica Novo mesto Seidiova 3, Novo mesto tel.: 07/337 93 15 ^j Cahko imate i I wee kot ^^ 3 želje! A Visok jubilej brestaniško-krških ribičev Včasih za prehrano, danes za razvedrilo in sport RAZTEZ - V tukajšnjem Ribiškem domu ob ribnikih Mačkovci so člani Ribiške družine Brestanica - Krško v petek, 17. novembra, obeležili 60 letnico delovanja. Ribiško družino, ki gospodari z območjem reke Save s pritoki od izliva potoka Blanščica na levem bregu Save do mostu na Vidmu v Krškem, že štiri de- setletja uspešno vodi nestor slovenskega ribištva Emil Žveglič s Senovega. Po besedah predsednika Emila Žvegliča je bila Ribi- ška družina Brestanica - Kr- ško ustanovljena v letu 1946 z več nameni, med dru- gim tudi zaradi pomanjka- nja hrane v povojnem času, predvsem mesa, ki so ga vsaj delno z ulovom in do- stavo v mesnice zagotav- Ijali ribiči. Ko si je v voj- ni porušena država nekoliko opomogla in je tudi za ljudi nastopil čas večje blaginje, so se v ribiški družini zave- dali, da potrebujejo Ijud- je ne le delo, temveč tudi razvedrilo, športno in dru- žabno udejstvovanje. Tako se je ob vedno večjem ko- ličinskem gojenju različ- nih vrst rib, pa tudi ulovu, razvil športni in tekmoval- ni ribolov. Leta 1961 je RD odkupila zemljišče 6,5 hek- tarjev površine na območju nekdanjih grajskih in trapi- stovskih ribnikov, kjer so ri- biči s prostovoljnim delom uredili tri ribnike z zapo- rnimi napravami ter dostopi in zgradili prvi ribiški dorn. Slednji je bil tekom dese- tletij deležen raznih dogra- ditev in prenov, saj je kom- pleks Mačkovci postajal iz leto v leto vse bolj obiskana turistična točka, kakor tudi v objektu urejeno Gostišče Ribnik, ki ga ima že dobro desetletje v najemu dru- žina Dular in v katerem so kot zadnjo investicijo uredi- li tudi turistične sobe. Danes Ribiška družina Bre- stanica - Krško gospodari z območjem reke Save s prito- ki od izliva potoka Blanščica na levem bregu do mostu na Vidmu v Krškem. Brestani- ško-krški ribiči upravljajo s štirinajstimi varstveno- gojitvenimi potoki, z dve- ma gojitvenimi ribnikoma v Brestanici, z dvanajsti- mi potoki z majhno količi- no vode in štirimi t.i. priza- detimi potoki, ki presušijo ali so onesnaženi. Ob tern upravljajo s športno-ribo- lovnimi vodami, od katerih ima največjo površino reka Sava na okoli 132 ha, s po- tokoma Brestanica in Blan- ščica v spodnjem delu ter z ribnikoma v Brestanici in v Krškem. Gospodari jo tudi z območjem ribnikov Mačkov- ci, kjer imajo v lasti devet hektarjev gozda in dva hek- tarja travnikov, ter s sedmi- mi hektarji vodnih površin, ki so pamenjene za vzre- jo rib za lastne potrebe in za športni ribolov. Družina, v kateri je tudi zelo razvit moški, ženski in tekmovalni ribolov, šteje okoli 180 čta- nov s povprečno starostjo preko 50 let, vendar pa se zadnja leta ob večji priljub- Ijenosti tega športa in de- javnosti pri mladih njihove vrste tudi pomlajujejo. Visokega jubileja brestani- ško-krške ribiške družine so se udeležili predstavniki ri- biških družin od blizu in da- leč, tudi iz pobratene RD Radeče, s katero imajo še posebno tesno sodelovanje. Ob spremljajočem kultur- nem programu, ki so ga iz- vajali člani Kulturnega dru- štva Svoboda iz Brestanice, je predsednik Žveglič podeli- li priznanja, in sicer posmrt- no priznanje Davorinu Vr- hovniku, poleg tega pa še 28 članom red za ribiške zaslu- ge III stopnje, devetim čla- nom red za ribiške zasluge II. stopnje, ter štiri najvišja pri- znanja - red za ribiške zaslu- ge I. stopnje. Slednja so pre- jeli: Albin Cerovšek, Drago Radkovič, Adolf Gomilšek in Aleksander Strupeh. Vse prisotne je pozdravil tudi Bo- rut Jerše, predsednik Ribiške zveze Slovenije, ki je ob tern poudaril, da je RD Brestani- ca - Krško resda ena manjših izmed družin, vendar pa med starejšimi, ki se je kalila v tr- dem rudarskem okolju in ki si je vse od ustanovitve pri- zadevala tako za ohranjanje narave kot za raznovrstnost sladkovodnega življa v vodo- tokih. Poleg tega so bili v RD Brestanica - Krško prvi, ki so organizirali tabor mladih ribi- čev, ki je postal priljubljena oblika druženja, izobraževa- nja in tekmovanja mladih ri- biških navdušencev. Jerše je v imenu Zveze RD ob tej pri- ložnosti izročil plaketo Ri- biške zveze Slovenije Duša- nu Vučajnku, gospodarju RD Brestanica - Krško. Bojana Mavsar RD Brestanica - Krško uspešno vodijo (od leve proti desni): Edi Zidaric, podpredsednik RD, gopodar RD Dušan Vučajnk, Emil Žveglič kot predsednik in tajnik RD Aleksander Strupeh.___________________________ »Pa Bogn se priporočite« GORICA PRI BRESTANICI - To so znamenite besede p. Simo- na Ašiča, ki se je rodil v zaselku Trebež na Gorici pri Bresta- nici zadnjega novembrska dne leta 1906. Na Gorici v cerkvi sv. Duha je v nedeljo, 26. novembra, potekala slovesnost v spomin 100-letnice rojstva p. Simona Ašiča. Slovesno mašo je ob somaševanju osmih duhovnikov vodil rojak Jože Pri- božič, danes naddekan savinjsko-šaleške dekanije in v.d. ekonoma celjske škofije. V svojem nagovoru se je spomnil patra kot vedrega človeka in velikega domoljuba. P. Bran- ko Petauer iz cistereijanske opatije Stična je v svoji pridi- gi orisal življenjsko in duhovno pot p. Simona, ki je s svojo človečnostjo in tenkočutnostjo s pomočjo zdravilnih ras- tlin pomagal neštetim Ijudem, ki so se nanj obračali v svo- jih stiskah. Poudaril je, da je pater s svojo vero in delom še danes vzor pristnega odnosa do boga, ljudi in narave. Na slovesni maši sta bila tudi s. Benjamina, rodna sestra pa- tra Ašiča, in g. Jože Kukman, ki v stični nadaljuje patro- vo delo. Po slovesni maši so vaščani Gorice zbrane goste in romarje iz vseh koncev Slovenije pogostili in jim v spomin razdelili spominske podobice. Dar ja Planinc Državno tekmovanje mladih o poznavanju sladkorne bolezni BREŽICE - Društvo diabetikov Slovenije veliko pozornost po- sveča ozaveščanju čim širšega kroga ljudi o vzrokih in po- sledicah sladkorne bolezni, zlasti med mladimi. Tako se nenehno povečuje število mladih, ki se na osnovnih in sred- njih šolah udeležujejo tekmovanj v poznavanju te bolez- ni, organizaeijo enega dela letošnjega državnega tekmova- nja je prevzelo in jo pripravilo Društvo diabetikov Posavje s predsednikom Ivanom Živičem, vso organizaeijo tekmo- vanja zadnjo letošnjo novemb.sko soboto pa je prevzela Osnovna šola Brežice, njeno vodstvo in celoten kolektiv. Tekmovanja se je udeležilo 419 tekmovalcev s 139 mentor- ji iz 145 slovenskih šol. Izbirno tekmovanje za driavno pa je potekalo že v šolah in sicer tako, da so se trije najboljši iz vsake sole s svo- jim mentorjem udeležili državnega tekmovanja; drugi del tekmovalcev, ki so tekmovali v splošnem znanju o sladkor- ni bolezni od preventive do kurative, pa se je pomeril še v Mariboru. Kot je pojasnil Ivan Živič, je spoznavanje slad.- korne bolezni izvenšolska aktivnost, zato vsako leto obi- ščejo vse sole, da bi se vključile v to tekmovanje, mentorji pa za pomoč redno prejemajo revijo Sladkorna; po bese- dah ravnateljice mag. Marinke Lubšina Novak, pomočni- ce ravnateljice Darje Mandžuka in hkrati vodje organizaci- je tekmovanja na Soli ter mentorice Julijane Medvešek iz brežiške osnovne Sole, na šoli že od 1. razreda ozaveščajo otroke o sladkorni bolezni, na razredni in predmetni stopnji gre skozi spoznavanje okoli 400 otrok, najboljši učenci 8.in 9. razredov pa se udeležujejo tekmovanj. Pri tern pa tudi ugotavljajo, da bi za takšno tekmovanje potrebovali še več strokovne literature. NJ.S. y^V "I POSAVSKI # "W JT ObzorniK Posavski obzornik - leto X, številka 24, četrtek, 30.11. 2006 IZ NAŠIH KRAJEV H 20 let Zoisovih štipendij ČATEŽ OB SAVI - V Sloveniji so leta 1986 pričeli podeljevati tudi štipendije, ki so jih prejemali najuspešnejši dijaki in študenti. Sevniška območna izpostava re- publiškega Zavoda za zaposlovanje je pred kratkim slovesno obeležila dve dese- tletji Zoisovega štipendiranja in za to šolsko leto podelila 37 novih Štipendij. Sevniška območna izposta- va republiškega Zavoda za zaposlovanje vsako leto po- deli Zoisove štipendije na edinstven način, še pose- ben program pa so v čate- škem hotelu Terme pripravili ob letošnji 20-letnici pode- Ijevanja. Po pozdravnih be- sedah je direktor Območne službe Sevnica Anton Ko- ren med drugim dejal: „Zelo smo ponosni na 20-letno po- deljevanje. Veseli nas, da se učenci do konca osnovnošol- skega izobraževanja poka- žejo z dobrim delom in jim damo neko osebno spod- budo za nadaljnje življe- nje." V šolskem letu 2006/ 2007 bo Zoisove štipendije prejemalo skupno 435 mla- dih, od tega je 195 dijakov in 240 študentov, iz občine Brežic 110, iz Krškega 186, iz Sevnice pa 139. Novih šti- pendistov bo 37, od tega 34 osnovnošolcev in trije dija- ki, iz brežiške občine 12, iz krške 14 in iz sevniške obd- ne 11. Slovesnosti sta se udeležila gospodarski minister mag. Andrej Vizjak in minister za delo družino in socialne zadeve mag. Janez Drob- nič. Vizjak je dejal, da je osnovna naloga vlade ustva- riti primerno okolje ter do- bre pogoje za pridobivanje znanja mladih ljudi, pa ne samo mladih, tudi starej- ših, ki se morajo izobraže- vati skozi vse življenje. Na- loga vseh ostalih pa je, da prepoznajo to vrednoto kot nekaj perspektivnega in po- trebnega, da izziv sprejme- jo. Prisotne je nagovoril tudi minister Drobnič in se obr- nil predvsem na letošnje Zo- isove štipendiste, katerim je dejal, da so zanj kot mini- stra ter za to vlado najpo- membnejši. Najpomembnej- ši je posameznik in na njem je potrebno graditi. Zato dr- žava razvija tudi štipendij- sko politiko ter se trudi v tej smeri. Med gosti sta bila škocjanski župan Anton Zupet in breži- ški Ivan Molan, ki je sprego- voril še v imenu ostalih od- sotnih županov ter Zoisovim štipendistom čestital ter jim zaželel veliko uspehov pri študiju. Štipendije je po- deljevala v. d. generalne di- rektorice Zavoda RS za zapo- slovanje Anka Rode, ki pa je podelila priznanje tudi naj- zaslužnejšima za uveljavi- tev in obstanek teh štipendij prof. dr. Janu Makaroviču in Janezu Zaläzniku. Svojo štipendijsko pot je v nekaj besedah strnila ena iz- med prvih štipendistk Mate- ja Jagodič, ki je povedala, da ji je štipendija pomenila finančno podporo, hkrati pa tudi zelo veliko cast, ker za- njo ni posebej zaprosila, pač pa je bila izbrana za Zoisovo štipendistko. Jagodičeva je profesorica matematike, di- plomantka Fakultete za ma- tematiko in fiziko v Ljubljani in zaposlena na Državnem iz- pitnem centru ter je koordi- natorka za poklicno maturo. Doma je iz Krške vasi, štu- dijsko pot je nadaljevala na brežiški gimnaziji, pri koncu pa je s študijem magisterija za informacijsko upravljav- ske vede. V pestrem kulturnem pro- gramu so sodelovali nekda- nji Zoisovi štipendisti Daniel Ivša s harmoniko, flavtist- ka Andreja Zlatič, solistka Vlasta Rožman ob klavirski spremljavi Estere Cetin, z recitalom pa Barbara Pun- gerčič, ki je program tudi povezovala ter ga zakljudla z mislijo, namenjeno pred- vsem novim Stipendistom: „Vaše sanje pa se šele za- čenjajo". M.KalčičM. Ne samo gradbišče, pač pa tudi glasbišče ČATEŽ OB SAVI - SL-lnženiring je v danes eno najbolj prepoznavnih gradbenih podjetij v Posavju. S poslovanjem je pričelo pred petnajstimi leti in v tern času realiziralo preko 300 projektov, letos pa končujejo z izgradnjo prvega stanovanjskega kompleksa v Brežicah. V petek, 17. novembra, so se v hotelu Toplice na pova- bilo direktorja SL-lnženirin- ga Silvestra Lopatiča zbrali predstavniki najrazličnejših organizacij in podjetij, da na poseben način proslavijo 15-letnico tega gradbenega podjetja, katerega koreni- ne segajo v leto slovenske osamosvojitve. Lopatič se je zbranim v pozdravnem nagovoru zahvalil za dolgo- letno uspešno sodelovanje s podjetjem, ki je včasih ime- lo tudi kakšen padec, pove- dni pa so bili vzponi. »Sicer danes ne bi bili tukaj, kjer smo,« je dejal in dodal, da je bila prehojena pot dokaj naporna, celo mnogo bolj, kos je izgledala takrat, ko so si jo 25. oktobra 1991 za- stavili. Sedaj imajo zaposle- nih devet delavcev, štipen- dirajo enega študenta na gradbeni fakulteti, zgradili ali obnovili pa so preko 300 različnih objektov. V pred- stavitvi podjetja pa smo še slišali, da se je v zadnjem času pokazala tudi potreba po izgradnji stanovanjskih objektov v brežiški občini, ki pa bodo že v kratkem re- alizirana. Lopatič je še hu- domušno pristavil: „Tarn, kjer se nič ne kregajo, se tudi nimajo radi." Posebno zahvalo je namenil kolekti- vu, ki ga podpira, družini, ki mu stoji ob strani, sinovoma Roku in Juretu, ki gresta po njegovih stopinjah - eden v gradbeništvu, drugi v glasbi, pa tudi ženi Meti, „ker imam jaz „gas", ona pa „bremze", vendar naj bo nocoj tako sproščeno vzdušje, kakor je le mogoče in ob strani pusti- mo gradbišče, pač pa imej- mo le glasbišče." Silvestra Lopatiča smo na- mreč kar nekaj desetle- tij lahko srečevali tudi kot uspešnega glasbenika, ki si je na Borštu postavil maj- hen studio ter ga poimeno- val Štala, vendar se trenut- no zaradi prezaposlenosti ne more več posvečati glas- benemu ustvarjanju. Pa vseeno je petkovo druže- nje popestril s svojim nasto- pom in skupino Lopatič Fa- mily Band. V nadaljevanju so nastopili še Ulixes, Le- eloojamais, Novi prijatelji, Ansambel bratov Lopatič ter Nuša Derenda in band. M.KalčičM. Silvester Lopatič kot Slasbenik ______ Pol stoletja krske godbe KRŠKO - Pol stoletja, pet desetletij, 50-letnica, zlata obletnica ali Abraha- mova leta lahko v phspodobah podoživimo obdobje od „včeraj" do „danes" in „jutri", ko se bo v letu 2007 zavrtel krog glasbenega ustvarjanja krške- ga Pihalnega orkestra Videm. V vsakdanjem pogovoru je predstavljal delav- sko „plehmusko", ki je imela v očeh javnosti posebno mesto in je bila ponos meščanov. Družbene razmere so se sicer v teh letih dosti spremenile, vendar godbeniki s svojo glasbeno navzočnostjo še vedno polnijo najrazličnejše do- godke, ohranjajo tradicijo in poslušalce navdajajo s prijetnimi občutki. Pihalni orkester Videm Kr- ško deluje kot kultumo dru- štvo in ima nekaj več kot 70 članov. Financirajo se na podlagi javnih razpisov, sredstva pa uspejo pridobi- ti tudi s pomočjo sponzor- jev. Pred mesecem dni so se iz prostorov krškega Kultur- nega doma preselili v prizi- dek ob Glasbeni šoli Krško, kjer imajo urejeno dvorano, arhiv, sobo za instrumente, dirigentsko sobo ter klubsko sobo t. i. prostor za druže- nje. V letu, ki prihaja, bodo praznovali 50-letnico delo- vanja. Orkester je bil ustanovljen leta 1957. Ustanovila ga je delovna organizacija Celu- loza in vanj se je vključi- lo približno 15 papirničar- jev. Prvi dirigent je postal Maks Umek, ki je dirigent- sko palico leta 1975 pre- dal Dragu Gradišku. Tedaj je orkester dobil tudi nov polet in zagon. Čeprav je pred nekaj desetletji ve- Ijalo, da je igranje v orke- stru domena moških glasbe- nikov, je Gradišek leta 1981 uspel pritegniti prvi ženski podmladek. Danes v orke- stru igra že tretjina deklet. Z zasedbo v orkestru nima- jo težav, saj ubrano sode- lujejo s krško glasbeno solo in njenimi učitelji, ki pripo- ročajo primerne učence. To so tisti, ki igrajo na flavto, klarinet, oboo, fagot, sak- sofon, trobento, rog, pozav- no ali tubo; pa tudi tolkalci. „Pihalni orkestri vključujejo komplet, timpane, melodič- na tolkala, zvončke, vibra- fon in ostale. Največ je kla- rinetov, najmanj tub, saj na primer v 60-članskem orke- stru ne more biti deset tub, ker potem zvok ni uravnote- žen," je pojasnil Dejan Žni- deršič, ki je nasledil Gra- diška. Le-ta kot rogist z orkestrom še vedno nasto- pa. Orkester pa je popeljal do svetovne prepoznavnosti v t.i. prelomnem letu 1994, ko so se odpravili na med- narodno tekmovanje v špan- sko Valenzio in prejeli sre- brno priznanje. Na domadh treh so pod Gradiškovo tak- tirko že leta 1990 zaigrali v koncertni skupini za zla- to priznanje s posebno po- hvalo, ki se je odvijalo v Po- rtorožu. Po najvišjem mestu so posegli tudi leta 1995 v Mariboru in leta 1997 na medna- rodnem tekmo- vanju v prvi te- žavnost- ni stop- nji v nizo • zemskem mestu Kerkra- de. Dr- ž a v n o tekmo- vanje v koncertni skupini je potekalo leta 2000 v Kr- škem in orkestru prineslo zlato priznanje s posebno pohvalo. V letošnjem letu pa je na tekmovanju že di- rigiral Žnideršič in orkester je ponovno dosegel odličen rezultat. Žnideršič navaja, da imajo vaje dvakrat tedensko, pred nastopi še večkrat. Skladbe na tekmovanjih, kot pravi, so za poslušalce precej tež- ke in tu veljajo stroga tek- movalna pravila. Orkester izvaja eno obvezno sklad- Pozavnist Dejan Žnider- šič je doma na Zdolah. V krški Pihalni orkester se je vkljudl leta 1991, di- rigentsko palico pa pre- vzel pred dvema letoma. Srednjo glasbeno šolo je zakljudl v Ljubljani. Na slovensko glavno mesto pa ga vežejo tudi službe- ne obveznosti, saj je od leta 1999 zaposlen v Or- kestru slovenske vojske. V domači kraj se vrača vsak dan, saj ga tu priča- kuje tudi Romana, s ka- tero imata skupno Iju- biteljsko strast - Pihalni orkester Videm Krško. bo, eno po lastni izbiri, prva pa je namenjena uigrava- nju, ki jo tudi sami izbere- jo. Tudi dolžina skladbe je predpisana, tako traja ob- vezna 15 minut, izbirna pa od 10 do 12 minut. „Še ved- no pa najraje igramo za ob- činstvo," pripoveduje Žni- deršič, "in glasba mora biti takšna, da jo poslušalci radi poslušajo, to je lahkotnej- ša, ki gre v uho in traja do največ deset minut. Na kon- certu tako zaigramo od se- dem do devet skladb, pope- strimo pa ga še s solisti. Do sedaj je bila to Tjaša Fab- jančič, letos pa bo prvič z nami nastopil Marko Želez- nik." Nastopi, ki imajo svo- jo vsakoletno tradicijo, se začnejo s kresovanjem na Trški Gori zadnjega apri- la, z budnico za 1. maj, na speedway dirki za Grand prix, ob počastitvi držav- nega praznika s kresno noč- jo na Libni ter decembrskim letnim koncertom. Sicer pa imajo tudi vmes precej pri- ložnostnih nastopov. Žnider- šiču pomagata izbirati glas- bo za poslušalce še Peter Gabrič in Robert Pirc. Pihalni orkester Videm je iz- dal že tri CD plosce, druga in tretja sta bili posneti na tekmovanjih. V okviru orke- stra delujeta še Kvartet Cla- riFour in Plesni orkester Kr- ško, ki se bosta prav tako vkljudla v praznovanje 50- letnice. Priprave nanjo so v polnem teku, potekajo do- govori s solisti in gosti. Za- snova prireditve je že ob- likovana, ob tem pa bodo pripravili tudi razstavo s pri- kazom fotografij, uniform in podobno, izdali publikacijo ter CD ploščo. M. KalčičM ^ Dan odprtih vrat I v Cvetličarni Silva, o 3. decembra 2006, odprto od 8. do 18. ure, na prvo adventno nedeljo. Nudimo vam adventne venčke, okrasne sveče in druge dekoracije za okrasitev vašega doma, predvsem pa Božično zvezdo iz lastne proizvodnje Dejan Žnideršič Že so pred durmi decembrski dnevi, čas nakupovanja daril in obdarovanja tistih, ki jih imamo najrajši. V pro- dajni galeriji Ambienta smo poskrbeli za bogato izbiro darilnega programa, ki se ponaša z deklaracijo nareje- no v Sloveniji: kristalni izdelki Steklarne Rogaška. iz- bran program sveč svečarne Stele, kroparski okrasni železni izdelki, pohištvo Stillesa, pester nabor umetnin domačih avtorjev, prikupni izdelki iz slanega testa, idrijska čipka Studia Koder in nenazadnje prvi sloven- ski porcelan Eti Svit iz Kamnika. Naj bo darilo, ki ga izročimo simbolično. Naj ponazarja tudi del tradicije in zgodovine slovenstva, saj v prodaj- ni galeriji Ambienta v Krškem s ponudbo daril skrbimo tudi zato, da to izročilo in tradicionalna slovenska znanja ne bodo izumrla. Prodajna galerija AMBIENTA Cesta krških žrtev 44, Krško (poleg prodajalne Elkroj). t /\ » • b i • m • K* - ., ,............... . D GOSPODARSTVO Posavski obzornik - leto X, številka 24, četrtek, 30.11. 2006 »Kmetijstvo brez namakanja je znak zaostalosti, ne pa ekološke osveščenosti!« ARTIČE - Na pobudo brežiške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slo- venije (KGZS) je 24. novembra v artiškem prosvetnem domu potekala okro- gla miza o zagotavljanju vode za namakanje v kmetijstvu. Na njej so sodelovali predstavniki KGZS s predsednikom Petrom Vriskom na čelu, Ministrstva za kme- tijstvo, Ministrstva za okolje in prostor in Biotehniške fakultete Ljubljana. Kot je uvodoma povedal predsednik brežiške enote KGZS Franc Pribožič, so okroglo mizo pripravili zaradi iz leta v leto ponavljajočih se naravnih katastrof, med nji- mi tudi suš, zaradi Cesar je zagotovitev vode za namakanje v kmetijstvu nujna. Namakamo le 2,5 % površin Stanje na področju nama- kanja v Sloveniji je pred- stavila doc. dr. Marina Pin- tar iz Biotehniške fakultete Ljubljana. Slovenija je sicer vodnata dežela z veliko pa- davinami, zato je nama- kanje predvsem dopolnil- ni ukrep za zagotavljanje stabilne in kakovostne pri- delave. Kot je povedala dr. Pintarjeva, je v Sloveniji na- makanih le 10 tisoč hektar- jev površin, torej 2,5 % upo- rabnih kmetijskih zemljišč, kar je primerjavi z Evropo, kjer je namakanih 10 % po- vršin, zelo m'alo. Za nama- kanje porabimo 4,5 milijone kubičnih metrov vode letno, največ (kar 85 %) iz akumu- lacij. Da bi se nam investi- ranje v namakalne sisteme splačalo, je dr. Pintarjeva ponazorila s podatkom, da je bila ocenjena škoda suše v letu 2003 25,5 milijard to- larjev, s tern denarjem pa bi lahko zgradili namakal- ne sisteme na kar 13 tisoč hektarjih površin. Težava so predvsem dovoljenja za namakanje, pri čemer so pogosta težava že občin- ski predpisi, ki na kmetij- skih zemljiščih ne predvide- vajo namakanja, kmete pa jezi tudi zakon o vodah, ki zahteva zapleten postopek pridobivanja ustreznih do- voljenj. Zatakne se že na občini Če vemo, da se namakanje - vsaj pri določenih kulturah - splača, zakaj torej nama- kalnih sistemov ne gradimo bolj intenzivno? Specialistka za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto Andreja Brence je povedala, da se najpogoste- je zatakne že pri pridobiva- nju lokacijskih informacijah na občinah in s prstom po- kazala tudi na posavske ob- čine. »Predpisi so zahtevni, procedure grozne, zato je potrebno poenotiti in poe- nostaviti procedure, pa tudi narediti nek miselni preskok in omogočiti izvedbo nama- kalnih sistemov,« ugotavlja Brencetova. Kot najpogo- stejše ovire je naštela še: različne interpretacije pra- vilnikov, negativno nastroje- nost vključenih, dolgotraj- nost postopkov, odklonilen Pred okroglo mizo je pred- sednik KGZS Peter Vrisk po- delil certificate nacional- ne poklicne kvalifikacije štiridesetim kandidatom iz cele Slovenije, ki so pri KGZS pridobili kvalifikacijo s področja predelave mesa in sadja ter priprave kru- ha, potic, peciva in teste- nin na tradicionalen način. Kvalifikacija je - ob manj- kajoči izobrazbi - eden od pogojev za registracijo do- polnilne dejavnosti. odnos do kmetijstva, kolo- barju neprilagojena vodna dovoljenja, sosedsko neso- delovanje in nepovezanost ter nepoznavanje procedur. »Kmetijstvo brez namaka- nja je znak zaostalosti, ne pa ekološke osveščenosti,« je svoje videnje problema strnila Brencetova. Priložnost so akumulacije Predsednik KGZS Peter Vrisk je poudaril, da so pri- ložnost za ureditev nama- kalnih sistemov predvsem akumulacije pri hidroelek- trarnah, sredstev za njihovo ureditev pa bo dovolj v ok- viru programa razvoja pode- želja za obdobje 2007-2013. Tudi mag. Miran Naglič iz KGZS poudarja pomen aku- mulacij, pa ne le za nama- kanje, ampak tudi za potre- be gašenja in nenazadnje tudi turizma. »Brez nama- kanja ni resne sadjarske in vrtnarske pridelave,« je prepričan Naglič. Aero Papiroti na lestvici najboljši KRŠKO - V Delovi prilogi FT je bila 13. novembra objav- Ijena lestvica najboljših slo- venskih podjetij v letu 2005. Med 93 podjetji, ki so dose- gla zadostno število točk za uvrstitev med najboljša slo- venska podjetja, je krško podjetje Aero Papiroti na 56. mestu. Na prvem mestu te lestvice je Krka Novo me- sto, iz Aerove branže se je na lestvico najboljših uvr- stila Nova Kuverta iz Ljub- Ijane, iz Krškega še pod- jetje IHS in iz Kostanjevice podjetje Resistec. Po oceni analitikov so podjetja, ki so po dvajsetih zajetih poslov- nih kazalnikih uvrščena med prvih 93 slovenskih podje- tij, uspešna in imajo največ možnosti, da bodo uspešna tudi v prihodnje. Kot pravijo v podjetju Aero Papiroti, je to za njihovo družbo velik uspeh in kaže na pravilne poslovne odlo- čitve tako pri orientaciji na tržne deleže kot pri previd- nosti pri investiranju, zadol- ževanju in poslovanju v ce- loti. "Gradimo na tem, da gre naša pot vse bolj nav- zgor, sicer ne tako hitro ka- kor pri nekaterih gazeiah, pa vendar stabilno. To pa je tudi ključ do trdnega in sta- bilnega podjetja, ki lahko zagotavlja sigurnost lastni- kom, zaposlenim in širšemu družbenemu okolju," so za- pisali v izjavi za javnost. P.P., vir: Aero Papiroti, d.o.o., vodstvo Uvodničarji v oJkrog/o mizo v Artičah Sedem let hipermarketa Spar v Krškem KRŠKO - V petek, 24. novembra, so v hipermarketu Spar Kr- ško praznovali sedmi rojstni dan trgovine; Popestril ga je po- poldanski program z nastopom ansambla Šum, zaigrali so tudi mladi glasbeniki iz OŠ Leskovec pri Krškem. Najmlajše je pre- senetil priljubljeni zajček Sparky, obiskovalcem so bile na vo- Ijo številne pokušine hrane in pijače, zavrteli so lahko tudi kolo sreče in sodelovali v nagradnem žrebanju. Seveda v hi- permarketu niso pozabili na torto. Poleg zabavnega programa, glasbe in plesnega nastopa bodo obiskovalce hipermarketa ča- kale tudi različne pokušine. Spar Slovenija je ob jubileju pre- dal donacijo OŠ Leskovec, namreč TV in DVD predvajalnik. Sadjarski Pirčevi dnevi KRŠKO - Strokovno sadjarsko društvo Slovenije prireja v pet- ek, 1. decembra, v hotelu Pacific Krško strokovno posvetova- nje v okviru 12. Pirčevih dnevov. Glavna tema bo integrirana pridelava sadja. Udeleženci bodo pogledali v 90. leta, ko so začeli z integrirano pridelavo, analizirali bodo trenutno sta- nje in podali predloge za nadaljnji razvoj tovrstnega načina pridelave sadja. Kot pravijo v društvu se mediji ukvarjajo le z ekološko pridelavo, kjer pa se pridela le tri odstotke sadja, ostalo pa je pridelano na integriran način. S posvetom želi- jo poudariti dosežke integrirane pridelave in njen prispevek k trajnostnemu in sonaravnemu razvoju Slovenije. Dan odprtih vrat ARAO Agerjcija za raaioarav- ne odpadke je v nedeljo, 19. novembra, odpla svo- ja vrata javnosti. Obisko- valci so si lahko ogledali razstavo o ravnanju z ra- dioaktivnimi odpadki in Centralno skladišče radi- oaktivnih odpadkov v Bri- nju. Kot so pokazale an- kete, obiskovalce najbolj zanima, kaj je v skladiš- ču in kako je poskrblje- no za varnost. V Central- nem skladišču v Brinju so shranjeni radioaktivni od- padki, ki nastajajo v medi- cini, raziskovalni dejavno- sti in industriji. Novembra 2006 je v skladišču shra- njenih 80 m3 radioaktivnih odpadkov. V okviru dne- va odprtih so si obiskovalci ogledali tudi razstavo v In- formacijskem centru jedr- ske tehnologije, zlasti del, ki je posvečen radioaktiv- nim odpadkom. Razstava je bila letos prenovljena in dopolnjena s področjem fuzije. Ta fizikalni proces je zlasti zanimiv v zadnjem času, ko skuša znanost na njegovi osnovi razviti re- aktor za pridobivanje elek- trične energije. Prednost te tehnologije naj bi bila tudi ta, da ob tem procesu na- staja le malo radioaktivnih odpadkov. Pogledi na arhitekturo Kaj je arhitektura? Bruno Zevi: »Najtočnejša opredelitev, ki jo je danes moč dati, je tista, ki upošteva no- tranji prostor.. , vse tisto kar nima notranjega prostora, ni arhitektura...«. Kasneje Zevi tej trditvi doda »... notranji prostor je lahko tudi dvorišče, trg, ulica...ipd., skratka vsak prostor, ki ga omejuje arhitektura.« Mislimo, da arhitekturo po- znamo in razumemo. Ar- hitekture ne poznamo in se zanjo ne (premalo) za- nimamo. Na splošno zelo malo vemo o arhitektumem ustvarjanju. Vedno sta nam bila bliže slikarstvo in ki- parstvo. Stavbe presojamo samo na zunaj, kot da so sli- ke ali kipi. Govorimo o obli- kah, barvah, linijah, prosto- mini, prostoru in času in še naprej prilagajamo arhitek- turi merila slikarske in ki- parske kritike. Arhitekturo povezujemo in podrejamo predvsem likovnim umet- nosti m,. Vendar pa smo na arhitek- turo drugače vezani, kot na slikarstvo, kiparstvo, li- teraturo ali glasbo. Od vseh umetnosti je arhitek- tura najbolj prisotna v na- šem vsakdanjem življenju. V gledališče gremo ali pa ne, knjigo preberemo ali pa ne, glasbo poslušamo ali pa ne, televizijo in radio lahko ugasnemo, arhitekture pa ne moremo zbrisati. Izpo- stavljeni smo ji na vsakem koraku, zato jo tudi doživ- Ijamo drugače. Poglavitni značaj arhitek- ture in kar jo razlikuje od drugih umetnosti, je nje- na trodimenzionalnost, ki vključuje človeka. Slikar- stvo učinkuje na dveh di- menzijah, kiparstvo na treh, vendar človek ostaja izven teh dimenzij in je le opazo- valec od zunaj. Arhitektura pa je kakor izvotljen kip, v katerega lahko človek vsto- pi in se v njem giblje. Fotografija lahko prikaže celotnö stavbo, njene dve ali tri dimenzije, ne more pa ponazoriti prostorske- ga bistva. Fotografije do- bro prikazujejo površinske in volumetrične vrednote stavbe. Vendar tudi s stoti- mi fotografijami ne more- mo občutiti tistega časovne- ga premika, gibanja človeka po prostoru, kajti vsaka fo- tografija zajema stavbo iz enega gledišča in je del sta- tičnega procesa. Vsaka fo- tografija je iztrgan del ce- lote. S kinematografijo oziroma s snemanjem rešimo težave četrte dimenzije. S ponov- nim ogledom filma (posnet- ka) lahko podoživimo svojo pot in prostorski občutek, ki nas je spremljal. Vendar tudi tukaj manjka tista za- vest popolne prisotnosti, za- vest svobode, ki jo občuti- mo v neposrednem dotiku s prostorom. Tega občutka nam ne nadomesti nobena upodobitev. Sami moramo hoditi po prostoru, občutiti da smo del in mera arhitek- turnega organizma. Arhitekturo lahko prenese- mo, oziroma projiciramo na papir z načrti (tlorisnimi na- črti, prerezi, konstrukcijski- mi načrti ...), vendar so to le neke vsote dolžin, širin in višin gradbenih sestavin. Notranji prostor, ki ga ne moremo ponazoriti z nobe- no risbo, ampak ga doživimo le z neposrednim dotikom, izkušnjo, je glavni faktor ar- hitekturnega gibanja. Osvo- jiti ta prostor, ga znati vide- ti, pomeni dobiti ključ za razumevanje stavb. Vsi ti omenjeni načrti, foto- grafija in kinematografija so sredstva za predstavljanje prostora, ki jih lahko razis- kujemo, izboljšujemo ... Bruno Zevi: »Vse drugo je koristno kot didaktič- no sredstvo, je praktično potrebno in intelektualno plodno; je pa samo migljaj in priprava na tisto uro, ko doživimo z vsem fizičnim, duhovnim, zlasti pa čute- čim človeškim bitjem pros- tor popolnoma in organsko. In to je ura, v kateri arhi- tekturo dojemamo.« Arhitekturni prostor lahko občutimo tudi zunaj stavb. To je urbanistični prostor, mesto, ceste, trgi, ulice, parki... Prostor lahko obču- timo povsod, kjer je človek ustvaril zaprte prostore, ogradil »praznino«. Arhitek- turni občutek torej označu- je tudi urbanistični prostor, oziroma vse kar je vizualno omejeno z nečim kar nam zastira pogled (stavbe, dre- vesa...). Vse omenjene prostore označuje množica vredno- sti, gospodarskih, družbe- nih, tehničnih, prostorskih in dekorativnih, ki dajejo arhitekturi njeno stvarnost, obstoj. Bruno Zevi: »Arhitektura ni samo umetnost, ni samb podoba nekdanjega življe- nja ali življenja, ki ga živi- mo mi in ki ga živijo drugi ljudje, ampak je tudi, in to še prav posebej, okolje, pri- zorišče, kjer se naše življe- nje odvija.« Sama kot arhitektka vsa- kodnevno spoznavam naš prostor in okolje, s svojim delom puščam sledi in do- polnjujem prizorišče na- ših življenj. Vendar pa naše delo spremlja tudi kritika. Če je kritika pozitivna, po- stane stavba predmet zgo- dovine arhitekture. Tina Božičnik, univ.dipl. inž.arh. Posavski obzornik - leto X, številka 24, četrtek, 30.11. 2006 GOSPODARSTVO Q Abanka odprla poslovalnico v Krškem Osnovno poslanstvo Abanke je graditi dolgoročni part- nerski odnos s strankami, skrb za najbolj kakovostne storitve, skrb za svojo varnost in varnost svojih komi- tentov, z nadpovprečno donosnostjo in pozitivno pre- poznavnostjo zagotavljati dolgoročno zadovoljstvo svo- jih lastnikov ter zagotavljati dolgoročni razvoj, varnost in zadovoljstvo zaposlenih sodelavcev. Abanka združuje dolgoletno tradicijo in sodobno vizijo bančnega poslovanja Abanka spada med tiste bančne ustanove, ki se lahko pohvalijo z več kot polstoletno tradicijo v slo- venskem bančnem prosto- ru. Njeni začetki segajo v leto 1955, ko je v Ljubljani začela delovati podružnica Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino, po več kot dvajsetih letih poslo- vanja pa se je 1977. pre- imenovala v Jugobanko - Temeljno banko Ljubljana. Decembra 1989 se je na osnovi sklepa zbora ban- ke preimenovala v ABAN- KO, delniško družbo in izstopila iz sistema Jugo- banke, v Sloveniji pa je ta- krat že delovalo 26 poslov- nih enot. Konec leta 2002 se je ABANKA, d.d. uspeš- no združila z Banko Vipo, d.d., in zdaj kot ABANKA VIPA, d.d. posluje s sedmi- mi glavnimi podružnicami, kjer si več kot 800 zapo- slenih prizadeva zadovo- Ijiti vsako finančno željo svojih komitentov. Zara- di tradicionalne usmerje- nosti so pomemben člen v mednarodni menjavi, usposobljeni pa so za vse vrste poslov komercialne- ga bančništva v domačih in mednarodnih plačilih ter za druge finančne trans- akcije. Danes ima Abanka Vipa zelo ražvejano mrežo poslovnih enot in bančnih avtomatov po celotni Slo- veniji. To komitentom za- gotavljajo široko dostop- nost do različnih finančnih storitev. S sodobnimi resit- vami elektronskega in mo- bilnega bančništva pa so storitve na voljo 24 ur na dan vse dni v letu. vVizija Abanke je posta- ti najboljši ponudnik fi- nančnih storitev ter po- stati prepoznavni bančni partner v jugovzhodni Ev- ropi. Strateški cilji pa so biti univerzalna banka vseh slovenskih regij, po- stati druga največja ban- ka v Sloveniji na segmentu malih in srednjih podjetij ter pri poslovanju s prebi- valstvom, ostati druga naj- večja banka pri poslovanju s podjetji, postati vodil- na banka pri poslovanju na finančnih trgih (obdr- žati vodilni položaj na po- dročju skrbniških storitev) ter ostati vodilna finančna institucija pri tehnološki podpori in uvajanju tehno- loških novosti. Nova poslovalnica Abanke v Krškem Na področju Spodnje posav- ske regije kot ene najmanj- še slovenskih regij, a z ve- likimi potenciali, Abanka do sedaj še ni imela svoje po- slovalnice. Regije oziroma njeni komitenti organizadj- sko sicer sodijo pod okrilje Abančne glavne podružnice Novo mesto, ki je že v pre- teklosti pričela navezovati pomembne stike predvsem s podjetji in drugimi gospo- darskimi subjekti v tej raz- vijajoči se regiji. Širitev in krepitev tovrstnih poslov- nih odnosov je narekova- la odlocitey, da banka na tern področju razširi svojo ponudbo tudi pri poslova- nju z občani in samostojni- mi podjetniki. Vodja ekspoziture, Marjetka Bernardič naročena objava 1 namenom tudi fizično približati svoj širok spek- ter bančne ponudbe je Abanka v oktobru letos od- prla ekspozituro v pros- torih podjetja Alufinal na Cesti krških žrtev 135 b. V enoti je obstoječim in novim strankam na voljo tričlanska ekipa bančnih strokovnjakov, Marjetka Bernardič, vodja ekspozi- ture, Maja Molan, komer- cialistka, in Sašo Matko, posredovalec storitev, ki so usposobljeni poskrbeti za vse finančne želje svo- jih komitentov. V poslovalnici bo tako za- gotovljena ponudba s celo- vitim svetovanjem in indi- vidualnim pristopom (osebna obravnava), kar prav gotovo prispeva k večjemu številu in zado- voljstvu strank. Dobro poslovno partner- stvo je ključ za vzajem- ni uspeh in zanj si je tre- ba nenehno prizadevati. Tega se zavedamo tudi v Abanki. Zato želimo ob tej priložnosti izpostaviti po- sebno ponudbo, ki so jo v Abanki pripravili za obča- ne, svoje komitente. Posebna ponudba osebnih financ in kreditov Temelj poslovnega sodelo- vanja banke s svojimi ko- mitenti predstavlja osebni račun. Da bi bilo odprtje osebnega računa še bolj zanimivo, so za nove ko- mitente pripravili €vropa- ket (veljavnost ponudbe: do 31.12.2007), sajsmotik pred uvedbo nove valute. Paket vsebuje pet sodo- bnih bančnih storitev z vr- sto prednosti in ugodnosti. Cvropaket vsebuje nasled- nje storitve: - večvalutni osebni račun z BA Maestro kartico brez stroškov izstavitve oseb- ne številke (PIN), - spletno banko Abanet, - mobilno storitev Abasms, - kreditno kartico Visa Electron z enoletno brezplačno članarino za osnovnega imetnika (pla- cate le stroške zavarova- nja kredita), - prvo odobritev izrednega limita za obdobje 6 me- secev brez stroškov odo- britve (placate le stroike zavarovanja). V kreditni ponudbi Aban- ke so trenutno najbolj za- nimivi hipotekarni kredi- ti, namenjeni nakupu ali prenovi nepremičnin. Kre- dit je možno najeti z od- placilno dobo od 10 do 30 let, s kombinacijo hipote- kamega življenjskega za- varovanja. Od 20. 11. 2006 do 28. 2. 2007 imajo v Abanki tudi posebno ponudbo potroš- niških kreditov, saj se za- vedajo, da je prednovolet- ni čas, čas nakupov, kratkih počitnic in drugih izdatkov. Na vsa morebitna vpra- šanja o kreditni ponudbi, vam bodo z veseljem od- govorili bančni strokovnjaki v poslovalnici. Vabijo vas, da jih obiščete v posloval- nici Abanke v Krškem, kjer bodo z veseljem prisluhni- li vašim potrebam in že- Ijam in skupaj poiskali naj- ustreznejšo rešitev za vas. Sašo Matko in Maja Molan______ ABANKA Abanka Vipa d.d. Poslovni čas Cesta krskih žrtev 135b od ponedeljka 8270 KRŠKO do petka, Tel: 07-488-2000 in od 08.00 do 12.00 07-488-2001, in Fax: 07-488-2002 od 14.00 do 16.00 WWW.ABANKA.SI IQ POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto X, številka 24, četrtek, 30.11. 2006 Nekočježivela... SEVNICA - V petek, 24. novembra, je bila v Kul- turni dvorani Sevnica premierna izvedba gledali- ške predstave Pepelka dramskega krožka OŠ Sava Kladnika Sevnica, ki je navdušila z igro, s skrbno izbrano glasbo in glasbeno-plesnimi vložki. Poznate pravljico, ki se začne: »Nekoč je živel trgovec. Ko mu je umrla žena, se je drugič poročil, da bi imela hčer ma- ter, ki bi skrbeta zanjo. A druga žena je bila ošabna in pre- vzetna in njeni hudobni hčeri sta ravnali s polsestro kakor z deklo. Oblekli sta jo v cunje in ji rekli Pepelka. Nekega dne je kralj priredil velik ples na čast svojemu sinu; povabtjene so bile lepotice iz vse dežele... Plesa se je udeležila tudi Pe- pelka, ki je zasenčila vsa ostala dekleta. Mladi kraljevič ni mogel odvmiti pogleda, pa tudi Pepelki je bil všeč...« Prav- Ijica ima srečen zaključek in takšnega ima tudi gledališka igra, ki so jo uprizorili učenci skupaj z nekaterimi učitelji OS Sava Kladnika Sevnica. Režija in scenarij je delo učitelji- ce razrednega pouka Janislave Uvodič. V vlogi Pepelke je zablestela Lina Senica, ki je poleg igralskega pokazala tudi pevski talent. Mladega kraljeviča, ki se po vseh zapletih v pravljici in v igri na koncu vendarle poroči z izbranko svo- jega srca, je izvrstno interpretiral Aleš Tuhtar. V vlogi hu- dobne mačehe se je dobro znašla Tanja Tratar. V vlogi hu- dobnih Pepelkinih polsester sta se popolnoma vživeli Nastja Drnjač in Sabina Beci. Poseben lik v igri je bila cigančica, napovedovalka usode, ki je hkrati tudi usmerjala potek do- godkov na odru. Ta pomembna vloga je bila zaupana Nuši Pavlič. Igra, v kateri je sodelovala 34 otrok, nosilci glavnih vlog pa so prvič stali na odru, je požela bučen aplavz. Smilja Radi AFS France Marolt v Artičah ARTIČE - V tamkajšnjem prosvetnem domu je 18. novem- bra gostovala Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane in izvedla zadnjo ponovitev 58. letnega koncerta z naslovom Na križpotju. To je bilo prvo gostovanje te emi- nentne skupine v Posavju. Na odru so se jim pridružili tudi domača folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče in Ijud- ski pevci Fantje artiški. Kraljevič (Aleš Tuhtar) je naset lastnico izsubljenega čeveljčka • Pepelko (Lina Senica) —JInBL- Kerln Janko *.p. , ,,,^*'«vT, . ,-. ' CK265A, 8270 KRŠKO, I P\ ' ÜrrTl' (NI T.I.:07/49 02 560, U^JSLsLkNJ Fax:07/49 02 571 , g i ^-*"-* i *T^3t> Postova/n/c» SENOVO, VRTNI CENTER & CVETUČARNA T«l.: 07/49 79 121 Pester izbor: ^M^^l^. ¦ adventnih venčkov in adventnih sveč mE^^wKL. ¦ novoletnih okraskov ^^Et *"!JP * božičnih zvezd ^HKj^JBP * bogat darilni program ^9W^ Podarite si poslovni paket! Nove stranke iz segmenta maiega gospodarstva •:¦ z odprtjem poslovnega transakcijskega računa do 3I. I2. 2006 podante naslednje privlačne ugodnosti: • brezplačno vodenje transakcijskega računa do 31. 12. 2007. • opravl|anje transakoj domačega in mednarodnega plačilnega prometa brez stroškov do 31.3.2007. • brezplačno uporabo elektronskega bančništva PRO SKB NET do 3 U 2.2007, • bnezplačno odobrrtev poslovne MasterCard kartice za eno leto, i • brezplačno odobritev prve dovoljene prekoračitve pozrtivnega | stanja na transakcijskem računu. Prilagojeno ponudbo poslovnega paketa smo pripravili tudi za obstoječe stranke iz segmenta maiega gospodarstva. SKB bapšta be produce posl^nega paketa odobnia sktadnc 2 veljavntiT* postopki odcbravar-ia in glccte na pnedv^Jen cbseg sodeicrvanta 2 banka Dodatne inforiacije s; pnskrtiite v pcslovmh enatah t. postovaifiicaft SKB banfce. oziroma pn bančnem Arbniku podjetia. f& SKBBAMUD.P. www.skb.si/poslovnipaket SOCIETF. GENtRAir GROUP Dan slovenskih splošnih knjižnic v Knjižnici Brežice BREŽICE - V Knjižnici Brežice smo se v četrtek, 23. novem- bra, s prireditvijo "Brežice v zgodbah srednješolcev" pri- družili praznovanju dneva slovenskih splošnih knjižnic, ki je letos z osrednjo temo "Zgodbe mojega kraja" promovirat domoznansko dejavnost knjižnic. K razmišljanju o življenju mladih v Brežicah smo Dritesnili diiakinie in diiake Gim- nazije Brežice in Ekonomske in trgovske šole Brežice, ki so ustvarjali pod mentorstvom sociologinje profesorice Mojce Ogorelc. Obiskovalcem smo predstavili pet izbranih zgodb, v katerih so na najbolj izviren način ujeta njihova razmiš- tjanja. Prireditev je popestrila projekcija avtorskih foto- grafij mesta Brežice dijaka Ekonomske in trgovske sole Si- mona Srečkoviča in glasba mladih izvajalcev obeh šol. L.Č. 30 let MePZ Lisca Sevnica SEVNICA - Mešani pevski zbor Lisca Sevnica je z jubilejnim koncertom 18. novembra v Kulturni dvorani Sevnica obele- žil 30 let delovanja. Zbor je nastal med delavci v tovarni Lisca, zadnja leta pa ga vodi njegov ustanovitelj in prizna- ni sevniški pevovodja Jože Pfeifer. V 27-članskem zboru so tudi trije pevci, ki vztrajajo že od samega začetka zbora, kar nekaj pevcev pa poje že od 20 do 25 let in tvori kon- stantno jedro zbora. Nastopajo po vsej Sloveniji, največ pa v sevniški občini. Redno nastopajo v domovih za ostarele, ob jubilejih čla- nov kolektiva Lisce, na slovenskem pevskem taboru v Stič- ni, na srečanju zborov v Volčjem potoku, na pevskih revi- jah Posavja in na pevski reviji v Radečah. Prijateljske vezi jih vežejo z Obrtniškim pevskim zborom iz Logatca in ŽPZ iz Cerknega, kjer redno gostujejo, prijateljujejo tudi s Pla- ninskim društvom Lisca Sevnica in njihovo vokalno skupino Encijan. MePZ Lisca je najstarejši zbor v občini Sevnica. P.P. Znani Slovenci na Preski I PRESKA - V organizaciji Za- voda za kulturo, sport, turi- zem in mladinske dejavnosti Sevnica je 17. novembra na kmetiji Hrovät v vasi Preska v KS Boštanj potekala prire- ditev Večerni pogovor z zna- nimi Slovenci. Namen teh večerov je promocija naših krajev in turističnih danosti, ob tern pa je to za obisko- valce prijeten in s smehom obarvan večer. Na Preski so si obiskovalci po uvodnem pozdravu gostitelja Toneta Hrovata ogledali promocij- ski film o kmetijj Hrovat. V pogovoru z novinarko Mar- jano Grčman so svoje po- glede na svet in življenje v prijetnem klepetu predsta- vili trije znani Slovenci: Jas- na Kuljaj, voditeljica tele- vizijske oddaje Turistika in odlična imitatorka Helene Blagne, dvakratni svetovni prvak v diatonični harmo- niki Miha Debevec in Artur Stern, znani metabiolog. Na koncu „uradnega klepe- ta" so se s kulinaričnimi do- brotami predstavili kmetija Hrovat, Aktiv kmečkih žena Boštanj in čebelar Janez . Levstik. Prisotne je v ime- nu KŠTM pozdravila direkto- rica Petra Pozderec, v ime- nu Občine Sevnica direktor občinske uprave Zvone Koš- merl, krajevno skupnost Bo- štanj pa je zastopal Janez Levstik. To je bilo drugo to- vrstno srečanje, naslednje pa bo decembra potekalo na Razborju. P.P., vir: KŠTM Sevnica The Fool Cool Jazz Orchestra navdušili KRŠKO - V Kulturnem domu Krško je 19. novembra potekal koncert zasedbe The Fool Cool Jazz Orchestra pod vodstvom dirigenta Izidorja Leitingerja. To je bil zadnji od štirih koncertov, ki jih je orkester po enoletnem premoru odigral v minulem tednu, saj so pred tern nastopili že v Mariboru, Ljubljani in Radljah ob Dravi. Velika dvorana Kulturnega doma Krško je bila ob tej priložnosti polna, obiskovalci pa navdušeni nad koncertom „melodij južnih vetrov", naslovljenim Suita Quasi Balkanika. Orkester The Fool Cool Jazz Orchestra združuje 25 stalnih članov, ki se jim na turnejah pridružijo še gostje in solisti. Tokrat so bili to Simone Zanchini na akordeonu, Dejan Lapanja na kitari, Bojan Cvetrežnik na violini, Nino Mureškič na tolkalih, Primož Fleischman na saksofonu in Janez Dove na harmoniki. Med člani zasedbe je tudi nekaj posavskih glasbenikov. P. P. ** SIMPLY CLEVER iJK w/ffin WtZlaRHc } Avtoline Krško, Bohoričeva 10, tel.: 07 490 21 20 v R 4' D ' o K R Š "!*> k O 7. OBLETNIGA RADM ENERGY ZÜKLt rft!; 30.12.2006 - NAJVECJI GLASBENO ZABAVNI ŽUR V POSAVJU! NASTOPAJO: KINGSTON / DA PHENOMENA NINA PUŠLAR / KOCKA h ŽANA DADIDAZ/SUPERNOVA /KREMA/... BOGATE NAGRADE, ANIMACUSKI PROGRAM Z VODITELJI RADIA ENERGY VEČ INFORMACIJ NA: www.radioenergy.si 9. december dan odprtih vrat na radiu Energy! Ogledali si boste lahko radijske prostore in delo moderatorjev, se poizkusili za mikrofonom ali pa samo nazdravili z nanu. Cel dan bomo v etru radia Energy podeljevali nagrade naših oglaševalcev in vas pošteno zabavali! NE ZAMUDI VELIKE NAGRADNE IGRE RADIO ENERGY IN ILIRIKA TURIZEM, BOSTA DVA SREČNEŽA ODPELJALA NA NEPOZABNO SILVESTROVANJE V BRATISLAVO! NAGRADNA IGRA BO POTEKALA OD 1. DO 20. DECEMBRA Z ŽREBANJEM NAGRAJENCA V ŽIVO 21. DECEMBRA. E5 www.radioenergv.si ^ Posavski obzornik - leto X, številka 24, četrtek, 30.11. 2006 POSAVSKA PANORAMA g| Odprli vrata hramov in zidanic VIN.JAR - Vinogradniško društvo Podbočje je v sodelovanju s podboško Krajevno skupnostjo in Kulturnim društvom če- trto leto zapored pripravilo dan odprtih vrat, tokrat v vin- skih goricah Dol, Mladje, Gradnje in Vinjar. Zdaj že tra- dicionalna jesenska prireditev se je začela z otvoritvenim programom pri zidanici Janeza Petretiča v Vinjarju. Zbra- ne je nagovoril predsednik podboških vinogradnikov Darko Kodrič, člani kulturriega društva Grič so uprizorili obred, s katerim je sveti Martin most še enkrat spremenil v vino, za razigrano vzdušje pa so skrbeli harmonikarji Planinski orli. V nadaljevanju dneva je bilo seveda veselo v vseh 30 zida- nicah in hramih, ki so obiskovalce pričakali odprtih vrat in poleg cvička še s polnimi mizami domačih dobrot. P.P. Za veselo vzdušie so Doskrbeli harmonikarii Planinski orli. Cihrpfi s nnmnrin kntpreon io mnif nrt_ i razglednic vas na pošti čakajo tudi znamke za pošiljanje voščil po Sloveniji in svetu. I m V akciji sodelujejo: ..........!9 Gikart, Emma, Grafocarton, Sidarta, Hočevar - M _ m Zanesljivo vsepovsoa KJ POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE Posavski obzornik - leto X, številka 24, četrtek, 30.11. 2006 IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE m Konstituiranje novoizvoljenega občinskega sveta občine Brežice V četrtek, 16. novembra, se je prvič sestal v novi zasedbi Občinski svet Občine Brežice, ki ga sestavlja 30 svetnikov, od teca ie kar 18 svetnikov. ki bodo to vlooo opravljali prvič. Občinski svet Občine Breži- ce bo v mandatnem obdobju 2006-2010 deloval v nasled- nji sestavi: • Slovenska demokratska stran- ka 11 svetnikov: Marko Her- cigonja, Patricia Čular, Ro- bert Žagar, Jemej Zorko, Mitja Oštrbenk, Irena Rud- man, Tatjana Močan, Jože Šepec, Franc Zidarič, Ivan Pondelak in Franc Kelher • Liberalna demokracija Slove- nije - 6 svetnikov: Vladimi- ra Kežman, Matjaž Pegam, Jože ^ Avšič, Franc Urek, Uroš Škof in Janko Krian • Slovenska ljudska stranka - 3 svetniki: Lado Križman, Ivan Kovačič in Ivan Sušin • Socialni demokrati - 3 svetni- ki: Milenka Jesenko, Rajka Križanac in Franc Gorišek • Posavska unija mladih 2 svetnika: Jurij Pezdirc in Mladen Strnisa • Demokratična stranka upo- kojencev Slovenije - 2 svet- nika: Marjan Jurkas in Joži- ca Obradovič • Slovenska nacionalna stranka - 1 svetnik: Stanko Radanovič • Stranka ekoloških gibanj - 1 svetnik: mag. Hrvoje Teo Or- šanič • Neodvisna lista svetnikov Bre- žice - 1 svetnik: Franc Golo- bič Konstitutivno sejo Občinske- ga sveta Občine Brežice je do imenovanja novega župa- na vodil najstarejši svetnik, Jernej Zorko iz vrst Slovenske demokratske stranke. Po po- ročilu Občinske volilne komisi- je, ki ga je podala predsedni- ca, Maja Baškovič, so bili vsem svetnikom in županu potrjeni mandati. Po pregledu rezultatov za volit- ve v občinski svet je Občinska volilna komisija na korespon- denčni seji ugotovila, da me- sto svetnika, po imenovanju Ivana Molana za župana, zase- de Franc Zidarič, prav tako iz vrstSDS. Na konstitutivni seji je bila, s sklepom Občinskega sveta Ob- cine Brežice potrjena Komisija za mandatna vprašanja, volit- ve in imenovanja, ki jo sestav- Ijajo: Marko Hercigonja - pred- sednik komisije, Jernej Zorko, Tatjana Močan (vsi SDS), Jože Avšič - podpredsednik komisi- je, Franc Urek (oba LDS), Mi- lena Jesenko (SD) in Lado Križman (SLS). Omenjena ko- misija je bila oblikovana pro- porcionalno glede na rezultat volitev. Že pri samem obliko- vanju prej omenjene komisi- je, so posamezni svetniki izra- zili zahtevo, da bi v Komisiji za mandatna vprašanja, volit- ve in imenovanja morale so- delovati vse politične stranke. Tega predloga kot župan nisem podprl, ker menim, da je prav, da so v prej omenjeno komisi- jo imenovani svetniki iz vrst ti- stih političnih strank, ki imajo v občinskem svetu več izvoljenih predstavnikov. Kot župan si v novem mandat- nem obdobju želim, da bi bilo delovanje občinskega vsveta drugačno kot do sedaj. Želim, da bi se skupaj s svetniki odlo- čili za nove pristope pri delo- vanju našega občinskega sve- ta. Tako želim v tern mandatu delovati brez strogih politič- nih koalicij in predvsem bolj v smeri uresničevanja dobrih projektov in programov. Svet- nikom sem predlagal, da se mesta v odborih, ki bodo delo- vali znotraj občinskega sveta, razdelijo proporcionalno, gle- de na rezultat volitev. Le tako bodo lahko upoštevane tudi že- Ije volivcev, saj bo možnost so- delovanje v odborih ponuje- na vsem. Z večjim številom dobljenih glasov, se veča tudi sama odgovomost svetnikov, ki z večjim številom glasov prido- bivajo tudi na teži svojih odlo- čitev. Znotraj Občinskega sveta tako ne želim izključevati niko- gar, temveč k sodelovanju pri- tegniti vse, ki bodo to želeli. S svojim prizadevanjem po iz- polnjevanju in upoštevanju že- Ija volivcev, se bo povečal tudi obseg mojega dela kot župana, hkrati pa tudi vseh 30-ih svet- nikov, saj bodo potrebna šte- vilna usklajevanja. Posledica le-teh bodo želeno bolj uskla- jeni in kvalitetni predlogi. Le na podlagi skrbno pripravlje- nih predlogov je pričakovati tudi dosego napredka in bolj uravnotezenega razvoja celo- tne občine Brežice. V nekaterih občinah po Slo- veniji so se s takim načinom delovanja občinskih svetov že srečali. Za Občino Brežice in naš občinski svet pa je to nov način delovanja. Nekate- ri so skozi celotno mandatno obdobje uspešno delovali na način sodelovanja vseh z vse- mi, medtem ko se v nekaterih primerih ta poskus ni najbolje odnesel. Sistem se je obnesel predvsem v občinah, kjer so svetniki znali preseči strankar- ske okvirje in delovali v dobro- bit celotne lokalne skupnosti. Za novoizvoljeni Občinski svet Občine Brežice ne dvomim, da ne bi uspelo v naše delo- vanje vnesti več sodelovanja, saj ocenjujem, da imamo zelo kvalitetne in razumne svetni- ke, ki bodo bili sposobni ta- kega delovanja. Izogibati se želim prioritetnega politične- ga vidika, ob tern pa poskrbe- ti, da bodo odločitve občinskih svetnikov skozi celoten man- dat, predvsem v dobro vseh občank in občanov naše obči- ne - Občine Brežice. Ne dvo- mim v uspešno nadaljevanje razvoja naše občine. Če bomo uspeli v našem občinskem sve- tu uresničiti politiko sodelo- vanja vseh z vsemi, bo mo- goče čez štiri leta ugotoviti, da razvoj Občine Brežice te- melji tudi na boljših in kvali- tetnejših odločitvah občinskih svetnikov. Ivan Molan, Župan Občine Brežice f - n ^jy ŽUPAN OBČINA Brežice Poziv k sodelovanju pri umeščanju hidroelektrame Brežice v prostor Vse zainteresirane občane pozivam k sodelovanju pri umeščanju Hidroelektrarne Brežice v naš prostor. Svo- je morebitne predloge in poglede in smernice lahko po- date v pisni obliki na naslov: Občina Brežice, Oddelek za prostorsko načrtovanje in razvoj, p.p.132. CPB 18, 8250 Brežice ali po elektronski pošti na naslov: obci- na. brezice@brezice. si, pri tern pa ne pozabite navesti svojih kontaktnih podatkov. Na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor si lahko ogledate objavljen program priprave državnega lokacijskega načrta za Hidroelektrarno Brežice. Ivan Molan, Župan Občine Breiice r jLSLjf OBČINSKA UPRAVA o B č i Ni a Oddelek za gospodarske javne službe BREŽICE >n gospodarske zadeve Pod okriljem štirih gradov, ob sotočju Save in Krke, v neposredni soseščini Čateških toplic, le 10 km stran od"" državne meje z Republiko Hrvaško omogoča Občina Brežice kot prodajalec ugoden nakup ZAZIDUIVIH PARCEL ČATEŽ - ČATEŠKE TOPLICE 1. Predmet prodaje so zazidljiva stavbna zemljišča, ki so komunalno opremljena, na Čatežu ob Savi, kjer je z Odlokom o zazidalnem načrtu Čatež - Savska pot (Ur. I. RS, št. 19/02) predvidena gradnja indivi- dualnih stanovanjskih hiš pa tudi gospodarskih po- slopij za večnamensko čiejavnost. 2. Besedilo same javne dražbe je objavljeno v Ur. l. RS, št. 120-121/2006 in na internetni strani www.brezice.si OBČINA BREŽICE Mali »kafe bar« ob sliki, pesmi in glasbi BREŽICE - Člani Likovne dru- žine, ki delujejo pod okri- ljem Kultumega društva »Franc Bogovič« Dobova, so v Kafe baru Rosca v Brežicah postavili na ogled slikarska dela, ki so nastajala na če- trtkovih izobraževalnih de- lavnicah pod mentorstvom Ruže Prahin (s poskusom učenja po starih uveljavljenih sli- karjih in po vse- binah pesmi), razstavo pa so po- imenovali »Delav- nice 2006«. Ob otvoritvi je spre- govorila pred- sednica Likov- ne družine Vesna Davidovič (na fo- tografiji) in pove- dala, da družino tvori petintrideset amaterskih slikar- jev, ki so dejav- ni skozi celo leto, sicer pa je zim- ski čas tisti, v ka- terem najraje in najlažje ustvarja- jo in še, da je citj njihove ustvarjal- ne družine predvsem ugod- no druženje in ustvarjanje za dušo. V novembru so svo- je druženje dogradili z izde- lavo novoletnih voščilnic, na štefanovo bodo razstavili sli- ke z božično tematiko, raz- stava »Delavnice 2006« pa je poleg prikaza in rezultata preteklih delavnic hkrati tudi presek dela v tern letu. Pova- bila je, da so vrata družine odprta vsem, ki bi se jim radi pridružili in napovedala, da za pomlad načrtujejo izlet na Dunaj, kjer si bodo ogle- dali muzej Kunsthaus. Tako kot so dela avtorjev An- dreje Balja, Branka Bosi- ne, Rosine Curhalek, Vesne Davidovič, Suzane Marge- tic Deržič, Andreja Pinte- riča, Petra Ferlana, Ruže Prahin, Jožefa Radanoviča, Svjetlane Skorupan in Ma- rine Zakšek dodobra razgi- bale steno Rosce, tako so k prijetnemu vzdušju prispe- vale zapete pesmi članov do- bovskega MePZ, ki so v nada- Ijevanju dogodek oživeli še s plesom, h kateremu jih je z igranjem na elektronske or- gle vzpodbudil Vilko Urek. N.J.S. Nekoč se je veliko pelo doma, v družini ČATEŽ OB SAVI - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Ol Brežice je v soorgani- zacijt^'tjudskimi pevka- mi z Žejnega pripravil 10. območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viz, ki je poteka- lo v Domu krajanov pod na- slovom »Kdor hoče še pet', mora skraja začet«. S pet- jem in igranjem na godala so pričarali minuli čas naših prednikov, saj je bila ljudska pesem najmanj do 2. sveto- vne vojne sestavni del živ- Ijenja slovenskega človeka, ki ga je spremljala od roj- stva do smrti. Skupine, ki same sebe imenujejo »Ijud- ski pevci«, pojejo ljudske pesmi, ki se jih spominjajo iz mladosti, ali jih izbirajo iz pesmaric. Med pesmimi je včasih precej umetnih zbo- rovskih, saj so mnogi »Ijud- ski pevci« bili ali so še člani cerkvenih ali posvetnih zbo- rov, njihov način petja pa poskuša biti tak, kakor je bil takrat, ko so zraven ličkali koruzo ali se veselili ob sva- tovski mizi. Mnogi pogrešajo case, ko so lahko skupaj pre- pevali, tokrat pa so se v Iju- bezni do prepevanja združili pevci, godci in njihovi vod- je - 10 skupin, ki so si izbrali pesmi po lastnem izboru: Ljudske pevke Žejno, Ignac Slakonja, KUD Anton Kreč Čatež; Fantje Artiški, Miha Haler, in Ljudski godci Tre- beški drotarji, Robi Fuks, oboji KUD Oton Župančič Ar- tiče; Vaški Koledniki, Franc Franko, KUD Slavček Velika Dolina; Pleteršnikovi ljudski pevci, Marjanca Ogorevc, Društvo Pleteršnikova doma- čija Pišece; Dobovski pevci, Slavko Požar, KD Franc Bo- govič Dobova; Ljudski pev- ci Globoko, Franc Kene, KD Globoko; KD Ljudski pevci Sromlje, Vida Brata- nič; Ljudski pevci Bizeljsko, Franc Premelč in Koledniki iz Bušeče vasi z vodjem Ja-- nezom Hribarjem. Srečanje je spremljala stro- kovna spremljevalka et- nologinja in kulturna an- tropologinja Vesna Sever, dobrodošlico je lzrazil go- mona Rožman Strnad pa je stitelj Ignac Slakonja, za vsaki skupini izročila prizna- lepo povezovanje je skrbe- nje JS KD. la Katarina Slakonja, Si- N.J.S. MAJDA PETAN IN STIL QUARTET VABIJO NA KONCERT »GLEJ NAPREJ« BREŽICE: PROSVETNI DOM, ponedeljek, 11.12.2006 ob 19.uri Pokrovitelj koncerta je OBČINA BREZICE SEVNICA: v KULTURNI DVORANI, Sreda, 13.12.2006 ob 19.uri TREBNJE: KULTURNI DOM, četrtek, 14.12. 2006 ob 20.uri PRODAJA VSTOPNIC BREŽICE: Urbo Media INTER MARKET, Pisarna JSKD, PUNKT Agencija za mlade SEVNICA: Turistično informacijska pisarna, Lekos Papirnica, Metka, PUNKT Agencija za mlade, in eno uro pred koncertom TREBNJE: Pisarna JSKD, Papirnica PINGO, TIC Trebnje KRŠKO: PUNKT Agencija za mlade, in eno uro pred koncertom Cena vstopnic 1.500 sit IH IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO Posavski obzornik ¦ leto X, številka 24, četrtek, 30.11. 2006 1. prostorska konferenca za DLN za povezovalno cesto Krško - Brežice Na Ministrstvu za okolje in prostor je konec minulega tedna potekala prva prostorska konferenca za dr- žavni lokacijski načrt za povezovalno cesto Krško - Brežice. Predstavniki nosilcev urejanja prostora, lo- kalne skupnosti in druge organizirane javnosti so se seznanili z osnutkom programa priprave omenjene- ga DLN-ja ter podala priporodla in usmeritve glede izbora najustreznejše variantne rešitve. Občina Krško je podala pri- pombo na priključek cest- ne povezave Krško - Brežice iz glavne ceste G1-5 Drno- vo - Krško in opozorila na sprejeto spremembo Ured- be o območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta. Izpostavila je tudi sklepe Občinskega sveta Občine Krško, ki je kot naj- ustreznejšo potrdil varianto 2.2. Ta se začne v križišču z glavno cesto G1 -5/336 Krško - Drnovo in poteka po obsto- jeä cesti do križišča »Žado- vinek«, kjer se odcepi od obstoječe cestne mreže in nadaljuje sevemo od obsto- ječega stanovanjskega ob- jekta, prečka travniške po- vršine do reke Save. Reko in inundacijsko strugo pre- ide z novim mostom, v na- daljevanju pa poteka delno po obstojed intervencijski cesti za NEK. Občina Krško je zahtevala dopolnitev va- riante in predlagala, da se načrtovana čestna povezava prične s priključkom preko novo predvidenega krožišča iz glavne ceste G1-5 Krško- Drnovo v območju sedanje- ga križišča Brege-Leskovec in ne od semaforiziranega križišča pri Nakupovalnem centru Merkator kot je na- vedeno v programskih iz- hodiščih in se nadaljuje ob robu industrijske cone Za- dovinek do novega mostu čez reko Savo, v nadaljeva- nju pa se priključi na obsto- ječo Vrbinsko cesto. Vodja oddelka za urejanje pros- tora in varstvo okolja Si- mona Lubšina je na pros- torski konferenci opozorila tudi, da se je s spremembo Uredbe o območjih omeje- ne rabe prostora zaradi je- drskega objekta spremenil 650 m pas, kar omogoča, da cestna povezava na tern ob- močju poteka po obstojed trasi Vrbinske ceste. Glede na napore, ki jih je Občina Krško vložila za spremem- bo omenjene Uredbe nada- Ije zahteva, da na območju NEK-a oz. poslovne cone Vr- bina povezovalna cesta Kr- ško-Brežice poteka po ob- stoječi trasi. Nov most čez reko Savo v industrijski coni Žadovinek naj bi bil, glede na novembra lani podpisan Protokol o ureditvi medse- bojnih razmerij pri izgradnji obvoznice Krško, zgrajen v letih 2008-2010. Ker se DLN za povezovalno cesto vodi neposredno z DLN-jem za odlagališče NSRAO, bo Ob- ana vztrajala na izgradnji mostu in povezovalne ce- ste Krško-Brežice pred iz- gradnjo odlagališča ali vsaj vzporedno z njim. Prvi mvestitor v poslovni coni Vrbina Poslovne cone, ki se v občini Krško na 170 hektarjih razprostirajo od Kostanjevice, Rake, Senovega, Bresta- nice do osrednjega dela občine prispevajo in bodo pri- spevale h gospodarskemu preboju obdne. Medtem, ko so poslovno cono Drnovo in MDB za razvoj svoje po- slovne dejavnosti že izbrali številni investitorji, je v poslovno cono Vrbina v tern času prišel prvi. Bodoči most čez Savo, ki bo zgrajen ob izgradnji HE Krško in predvidena mest- na povezava Krško - Bre- žice, Poslovno cono Vrbina postavljata v osrčje Posav- ja. 70 ha leži med Nuklear- no elektrarno Krško in pod- jetjem Vipap, v neposredni bližini regionalne ceste Kr- ško - Brežice in ob železni- ški progi Zidani Most - Do- bova. Občina Krško, ki je lastnica 30 ha zemljišč na zahodnem delu cone je do sedaj za nakup zemljišč in izdelavo projektov za infra- strukturo namenila več kot 550 milijonov slovenskih tolarjev, novembra pa več kot hektar veliko zemljiš- če prodala domačemu pod- jetju, Sop International, ki mu je zmanjkalo prostora za razvoj na obstojed loka- ciji. Hitro rastoče inženir- sko podjetje, specializira- no za proizvodnjo lakirnih strojev, bo z novo, več- jo tovarno omogodlo tudi nova delovna mesta. Poleg tega se Občina Krško vsako- dnevno srečuje s potrebami različnih investitorjev, ki povprašujejo po poslovnih površinah na teh in ostalih območjih. Trenutno za PC Vrbina po- teka izvedba parcelacije infrastrukture in gradbe- nih parcel, izklicna cena za slednjo pa znaša 19,7 EUR/m2. Obdna Krško bo s pomočjo sredstev iz na- slova bodoče finančne per- spective EU 2007-2013 po- skušala dokončno zgraditi podjetniško infrastrukturo; v Vrbini bo sredstva name- nila za izgradnjo infrastruk- ture in sofinancirala nakup zemljišč v preostalem delu cone. Zupan sprejel člane volilnih komisij 16. november 2006 - Župan Franc Bogovič se je srečal s čla- ni treh volilnih komisij, ki so na letošnjih lokalnih volitvah delovale na območju občine Krško. Zahvalil se je za odgo- vorno in udnkovito opravljeno delo in ob tern poudaril po- sebnost letošnjih volitev, na katerih je nekdanja obdna do- bila dva župana. Kostanjevici na Krki je obljubil pomoč v procesu razdružitve, da bo delo v novi občini lahko dmbolj nemoteno steklo. Upravljalci vodovodov in sistem HACCP Občina Krško na svojem območju, v skrbi za za- gotavljanje pitne vode, ureja in vzdržuje več kot 500 km vodovodnega omrežja. Na večjih siste- mih je izvajalec gospodarske javne službe Kostak Krško, medtem ko so vaški vodovodi v upravlja- nju vaških odborov. Zdravstveni inšpektorat v tern času, na podlagi inšpekcijskega nadzora, upravljal- ce vodovodnih sistemov opozarja, da kakovost pit- ne vode urejajo v skladu s sistemom HACCP. Sistem HACCP omogoča pre- poznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agen- sov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje po- trebnih ukrepov ter vzpo- stavljanje stalnega nadzo- ra na tistih mestih v oskrbi s pitno vodo, kjer se tvega- nja lahko pojavijo. Zakon o inšpekcijskem nadzoru pa narekuje, da je potrebno s pomočjo notranjega nadzo- ra spremljati in zagotavlja- ti zdravstveno ustreznost oz. varnost živil (živilo je vse, kar ljudje uporabljajo za prehranske namene v ne- predelani, polpredelani ali predelani obliki, vključno s pitno vodo) v vseh fazah proizvodnje in prometa z ži- vili na podlagi načel HACCP sistema. Prav tako morajo upravljalci imeti zaposleno odgovorno osebo, ki skrbi za zagotavljanje skladnosti z zahtevami pravilnika o pitni vodi, o nepravilnostih in po- manjkljivostih, ki jih je pri pregledu ugotovil inšpektor pa v določenem roku poskr- beti za njihovo odpravo in o tern obvestiti inšpektorja. Glede na to, da na območju Občine Krško z 22-timi vo- dovodi upravljajo vaški od- bori, Občina Krško opoza- rja, da se pri svojem delu držijo s strani Zdravstvene- ga inšpektorata priporoče- nih pravil. občinakrško Nadaljevanje sanacije po neurju November 2006 - V tern času obdna Krško nadaljuje z iz- vajanjem del, ki jih predvideva 1. delni sanacijski program za odpravo posledic lanskega neurja. V letu 2006 je Obd- na Krško za sanacijo porabila 132 milijonov tolarjev prora- čunskega denarja, medtem, ko je država prispevala 56 mi- lijonov tolarjev. V zaključni fazi je celoten sanacijski program, ki ga izde- luje podjetje Savaprojekt. Iz programa bo razvidna ocena celotne škode, ki jo je 21. avgusta 2005 prizadejalo neurje ter višina sredstev potrebnih za odpravo posledic. ARMEŠKO - Trenutno poteka sanacija breiin in zaščita ceste Armeško - Lokve v KS Brestanica. Na mestih, kjer je voda spodjedla breiino in ogrozila obstoječo cesto je v izgradnji več kamnitih zloib. 6 milijonov tolarjev vredna investicija bo predvidoma zaključena konec meseca. GORA-CESTA-RORE - Nadaljuje se tudi sanacija na cesti Gora-Cesta-Rore. Izvajalec del, podjetje Kostak, je cesto zaščitil s kamnito zloibo ob hudourniškem kanalu, z nasprotne strani pa je urejena breiina pod pečino, kakor tudi odvodnjavanje, ki bo v primeru močnejšesa deievja preprecilo vode na cestišče. V pripravi so tudi podatki o zalednih vodah, da bi lahko izračunali potrebno odprtino bodočesa mostu, ki bo zsrajen po pridobitvi omenjenih tehničnih podatkov. PREPLASTITEV CESTE DRNOVO - GORICA - Ugodne vremenske razmere v novembru je občina Krško izkoristila za nadaljevanje modernizacije občinskih cest. V KS Veliki podlogje preplastena cesta Drnovo-Gorica. Položena je obrobna oz. zaporna plast, ki cestišče ščiti pred meteornimi vodami. Za ureditev 800 m dolqega odseka je Občina Krško namenila 6 milijonov tolarjev. CESTNA POVEZAVA JELŠE - AVTOCESTA - Z novo asfaltno prevleko je urejena tudi cestna povezava iz Jell proti avtocesti. Sanacijo, pri sradnji avtoceste poškodovanega odseka je izvedlo Cestno in sradbeno podjetje Novo mesto, ostali del dotrajanesa cestišča pa je, v vrednosti 7 milijonov tolarjev, modernizirala Občina Krško. Posavski obzornik - leto X, številka 24, četrtek, 30.11. 2006 IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA H Prostorsko načrtovanje Sredi meseca novembra 2006 je potekel tridesetdnevni rok za pridobivanje smernic v postopku pripra- ve občinskega lokacijskega načrta za poslovno-trgovski center ob Kvedrovi cesti v Sevnici. V gradivu za pridobivanje smernic je izbrani izdelova- lec lokacijskega načrta po- zval pristojne nosilce ureja- nja prostora, da mu izdajo smernice, ki bodo služile v postopku nadaljnje pripra- ve predloga. Po terminskem planu priprave OLN, je v na- daljnjem postopku predvide- na izdelava idejnih zasnov z upoštevanjem smernic in iz- delava gradiva za 2. prostor- sko konferenco, ki bo predvi- doma 22.12.2006. V mesecu februarju 2007 bo sledila 30- dnevna javna razgrnitev predloga OLN in javna obra- vnava predloga lokacijskega načrta. V času javne razgrnit- ve in na javni obravnavi bodo lahko obcani, organi in orga- nizacije ter drugi zainteresi- rani posamezniki podali svo- je pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu OLN. Sprejem odloka OLN, je pred- viden po uskladitvi in izdela- vi dopolnjenega predloga ter pridobljenih mnenjih nosilcev urejanja prostora v mesecu maju 2007. Prostor območja OLN Dro- žanjska cesta v Sevnici, kjer je predvidena gradnja 28 sta- novanjskih objektov, je bil v veliki večini v mesecu okto- bru in novembru očiščen in delno tudi že splaniran. Po- trebno je bilo prestaviti vo- dovodni priključek jn lese- no gospodarsko poslopje, ki sluzita za potrebe vzdrzeva- nja sadovnjakov na območ- ju Dobrave. V teh dneh po- teka geodetska parcelacija in bo predvidoma zaključe- na prihodnji teden. Izbran je že tudi načrtovalec pro- jektne dokumentacije za ko- munalno, energetsko in cest- no urejanje območja. Izdelan bo tudi program komunalne- ga opremljanja, ki bo hkra- ti z vrednostmi opremljanja iz projektov za PGD, PZI do- ločil tudi ceno komunalno opremljenih gradbenih par- cel. Prodaja parcel bo ver- jetno stekla v začetku pri- hodnjega leta. Projekti bodo končani v februarju 2007, za- četek ureditvenih del je pla- niran spomladi 2007, po iz- boru izvajalcev na podlagi javnega razpisa. V prostorih Krajevne skupno- sti Boštanj in na Občini Sevni- ca, je bila skrajšana 15 dnev- na ponovna javna razgrnitev predloga občinskega lokacij- skega načrta poslovna cona Boštanj - trgovski center Mer- cator, ki bo zaključena jutri. Javna obravnava predloga je v četrtek v prostorih TVD Par- tizan v Boštanju. Po program- ski zasnovi je obseg Merca- torjevega centra nekoliko zmanjšan glede na že pred- stavljeno varianto, ki je bila v nadstropju, je pa predvide- na širitev centra v drugi fazi. Prisotni krajani so se z manj- šimi pripombami, do katerih se bo opredelil Občinski svet, strinjali s predlagano zasnovo ureditve prostora. Kontrola pitne vode Predstavniki Občine Sevnica so se z zdravstvenim inšpek- toratom pogovarjali o mož- nostih kontrole zdravstvene neoporečnosti pitne vode iz sistemov, ki še nimajo dolo- čenega upravljavca v skla- du z zakonodajo. Občina je letos poskrbela za enkratno kontrolo vseh sistemov, ki jih je 47, v nadaljevanju pa bo potrebno podrobneje določi- ti obveznosti in odgovornosti Krajevnih skupnosti in vodo- vodnih odborov ali pa preda- ti sisteme v upravljanje regi- striranim upravljavcem. Raba zemljišč ob izgradnji CČN V prostorih Občine Sevni- ca so se sestali predstav- niki javnega podjetja Infra d.o.o. in Občine Sevnica. Infra d.o.o. intenzivno pri- dobiva zemljišča, ki jih skladno z državnim loka- cijskim načrtom potrebuje za izgradnjo infrastruktur- nega dela hidroelektrarne Blance. Pri nekaterih zem- Ijiščih v lasti Občine Sevni- ca prihaja do situacije, ko se istočasno potrebujejo za izgradnjo HE Blance in cen- tralne čistilne naprave Sev- nica. Predstavniki obeh stra- ni so se dogovorili, da je za omenjena zemljišča smisel- no, da Občina Sevnica po- deli Infri d.o.o. služnosti za čas gradnje ter s tem pravi- co graditi. Po končani grad- nji, ko bo dejansko razvidna zasedenost zemljišč, se bo pripravila odmera in odkup potrebnega zemljišča, kar se predvideva v sredini leta 2009. Vsa ostala zemljišča, ki niso obremenjena z iz- gradnjo centralne čistilne naprave, pa bo Infra d.o.o. pridobila v skladu s predpi- sanimi postopki. SRECANJE SEVNICANOV - Zupan Kristijan Jane je v dneh praznovanja obcinskega praznika na četrto srečanje na sevniški grad povabil Sevničana, ki delujejo izven meja občine, na pomembnih mestih širom po Sloveniji. Župan jim je predstavil delovanje občine, v nadaljevanju pa so si ogledali film Med legendo in resničnostjo avtorja Bojana Kostevca, ki prikazuje zgodovino sevniškega gradu. Nastopili so še učenci Glasbene sole Sevnica, v družabnem delu pa je bilo dovolj priložnosti za obujanje spominov in kovanja novih načrtov.__________________________________________Foto: Alenka Kozorog Delovanje zavoda KSTM Da smo v Sevnici že nestrpno pričakovali otvoritev novih prostorov za izva- janje športnih aktivnosti, se je pokazalo že pred samo otvoritvijo športnega doma. Na podlagi javnega poziva Javnega zavoda za kulturo, sport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica so se aktivnosti v domu začele izvajati sredi meseca novembra. Trenutno prostore športne- ga doma koristi 21 različnih društev, klubov, rekreativ- nih skupin in posameznikov z organiziranimi vadbami. Med organiziranimi vadbami sta zelo obiskani aerobika in trebušni pies. V domu je po- tekala tudi prva telovadba za male cicibančke, ki niso skrivali navdušenja nad otro- ško športno opremo in rekvi- ziti. Ker je dvorana zelo do- bro akustično opremljena je zanimanje za najem za raz- lične prireditve veliko. Do sedaj so se zvrstile že šti- ri prireditve, v prihodnje pa jih bo še več. Vse informaci- je o najemu in prostih ter- minih so na voljo na sedežu Javnega zavoda za kulturo, sport, turizem in mladinske dejavnosti. Javni zavod za kulturo, sport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica je izvedel akcijo zbiranja sredstev za nakup in postavitev otroških igral na sevniškem bazenu in centralnem otroškem igriš- ču v Naselju heroja Maroka v Sevnici. Akcija se bo nada- Ijevala tudi prihodnje leto za ostala igrišča po občini. Pod- jetnikom in raznim delovnim organizacijam v sevniški ob- čini in izven nje je bilo po- slanih preko 200 prošenj za sofinanciranje projekta. Od- zivi so bili v glavnem pozitiv- ni. Igrala s certifikatom so že bila nabavljena in montira- na na obeh lokacijah. Otro- ci jih z veseljem uporablja- jo ter na njih razvijajo svoje motorične in druge sposo- bnosti. Vrednost nakupa in montaže otroških igral je 3,2 milijonov. SIT. Do zdaj se je na računu Zavoda za kulturo, sport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica za ta pro- jekt nabralo 1.115.000,00 SIT. Torej manjka še kar ne- kaj sredstev, zato zavod vabi k sponzoriranju vse, ki se še niste odločili za sofinancira- nje, da pristopite k projektu in pričarate kakšen otroški nasmeh. V zahvalo daroval- cem bodo na igrala namesti- li imena vseh donatorjev in sponzorjev akcije. Merjenje elektromagnetnih sevanj Eden najpomembnejsih projektov Foruma EMS v zadnjem času je meril- na kampanja v slovenskih občinah, ki občanom in strokovnjakom ponuja in- formacije o trajni obre- menjenosti okolja z elek- tromagnetnimi sevanji zaradi baznih postaj mo- bilne telefonije ter drugih virov, kot so radijski in te- levizijski oddajniki. Meritve so bile opravljene tudi v ob- čini Sevnica. Rezultati za 31 občin kažejo, da obremeni- tev naravnega življenjskega okolja ne presega zelo stro- gih mejnih vrednosti, ki jih določa uredba o elektror magnetnem sevanj u. Pov- prečna izpostavljenost ljudi sevanjem baznih postaj je več kot stokrat manjša od predpisanih mejnih vred- nosti. Najniija vrednost, 0,1 V/m je bila izmerje- na prav v občini Sevnica, na Šmarski cesti ter v ob- činah Novo mesto in Vele- nje. Predpisano dovoljeno mejno vrednost za 1. ob- močje varstva pred EMS za frekvenčno območje mobilne telefonije GMS 900znaša 12,9 V/m. Obnova cest v KS Boštanj Na Preski so krajani ob sodelovanju Krajevne skupnosti Bo- štanj in Občine Sevnica pripravili otvoritev javne razsvet- Ijave v tem kraju, na Konjskem pa so uredili še eno izmed cest, ki vodijo v ta kraj, v zaselek Rtiče. Ob sodelovanju Krajevne skupnosti Boštanj in Občine Sevnica je bila ob- novljena in razširjena cesta s pločnikom, ki vodi od železni- ške postaje proti naselju. S tem je odpravljena še ena črna točka, saj je bila cesta pred rekonstrukcijo zelo nevarna za pešce in druge udeležence v prometu. Ob vhodu v naselje pa je Rudi Stopar postavil skulpturo Ribe, ki predstavlja spomin na nekdanje lovljenje rib v reki Mirni. Za nove pri- dobitve je krajanom čestital tudi župan Kristijan Jane. Foto: Vili Zupančič Otvoritev mostu na Blanci Občina Sevnica še naprej odpravlja posledice lanskega neurja. Do sedaj je s strani driave pridobila 200 milijonov SIT za izva- janje intervencijskih ukrepov in za izvedbo prvega delnega pro- grama odprave posledic. Izdelan je tudi dvodelni program, ki čaka na potrditev na državni komisiji. V tem tednu je bila ot- voritev novega mostu preko potoka Blanščica na lokalni cesti Bianca - Poklek, ki je bil zgrajen z driavnimi in občinskimi sred- stvi. Vrednost investicije, sodobnega mostu in prestavitve ce- ste je bila 40 milijonov SIT. Pridobitev pomeni zagotovitev stal- ne prevoznosti in povečanje varnosti na tem cestnem odseku. 0 delovanju sil Civilne zaščite v procesu odprave posledic ne- urja je spregovoril poveljnik štaba Gvilne zaščite Lado Močiv- nik, o poteku investicije pa Joško Žvar in Zvone Košmerl iz Občine Sevnica. Foto: Vili Zupančič Obnova Savske ceste Občina Sevnica še vedno usklajuje projekt obnove Savske ceste predvsem z upravljavcem železniške infrastrukture. Cesto namreč prečkajo odcepi industrijskih tirov, ki so si- cer malo v uporabi, zato poskušamo uskladiti pogoje nji- hove ureditve, ki ne bodo pomenili odstopanja v vredno- sti izvedbe projekta. Upamo, da bodo projektne rešitve zadovoljile odgovorne predstavnike Slovenskih železnic in da se bo obnova lahko začela čimprej izvajati. Prireditve ob občinskem prazniku Tridesetletnico delovanja je s koncertom obeležil Mešani pevski zbor Lisca Sevnica, ki mu je bila ob tej priložnosti po- deljena tudi listina občine Sevnica. V organizaciji Zavoda za kulturo, sport, turizem in mladinske dejavnosti je na Kmeti- ji Hrovatovih na Preski potekal pogovor na deželi z znanimi Slovenci. Gostje voditeljice Marjane Grčman so bili dr. Artur Stern, Jasna Kuljaj in Miha Debevc. Na Telčah je bila izvede- na prireditev o ljudskih običajih z naslovom Majolika bod' po- zdravljena. V okviru obcinskega praznika pa so v Loki nasto- pili legendarni Beneški fantje. Osnovna sola Sava Kladnika je organizirala tehniško - tehnološki seminar, strokovno sreča- nje učiteljev tehnike in tehnologije, odprli pa so tudi razsta- vo Ekologija v šolskih klopeh, ki bo v avli sole odprta do 30. novembra. Karate klub Hypo, ki letos slavi 30 let karateja v Sevnici, je pripravil mednarodni turnir za Hypo pokal 2006, ki so se ga poleg domačinov, letošnjih članskih državnih pr- vakov, udeležili še tekmovalci iz sedmih držav. Foto: Alenka Kozorog m šport Posavski obzornik - leto X, številka 24, četrtek, 30. 11. 2006 Mednarodni karate turnir HYPO POKAL 2006 SEVNICA - V Športni dvorani Sevnica je v soboto, 18. novembra, potekal 8. mednarodni karate turnir za veliko nagra- do - HYPO POKAL 2006. V počastitev občinskega praznika Obdne Sevnica ga vsako leto organizira Karate klub Hypo Sevnica, ki se lahko pohvali s številnimi, zelo dobrimi dosežki, med katere sodi 7 osvojenih medalj na svetoynih pr- venstvih, 9 medalj na svetovnem in 4 medalje na evropskem pokalu ter kar 244 medalj na mednarodnih Grand Prix karate tumirjih po Evropi. Sevniški karate ktub letos slavi tudi visok jubilej, in sicer 30 let uspešnega delovanja. Številne osvojene medalje doma in na tujem dokazuje- jo, da se bo tradicija karate- ja v Sevnici nadaljevala, saj ima klub nekaj zelo obetav- nih tekmovalcev. Med njimi je Aljoša Orač, o katerem smo v kratkem pogovoru izvedeli, da trenira karate že 9 let. Navdu- šil ga je oče, Jurij Orač, tre- ner karateja v Hypo klubu Sev- nica, ki je tudi njegov osebni trener, vzomika pa ima v sta- rejšem bratu Denisu. Treni- ra trikrat tedensko po uro in pol, pred večjimi tekmovanji pa tudi do petkrat na teden. Letošnje leto je bilo za mlade- ga Aljošo, ki obiskuje prvi let- nik srednje sole, zelo uspešno - na svetovnem mladinskem in kadetskem prvenstvu v Romu- niji je osvojil dve bronasti me- dalji v katah in borbah ekip- no. Postal je državni prvak v katah in osvojil bronasto od- ličje v borbah nad 69 kilogra- mov. V naslednjem letu ima namen ubraniti naslov driav- nega prvaka, v letu 2008 pa se želi udeležiti svetovnega pr- venstva v Benetkah, v Italiji, od koder upa na vrnitev z od- ličjem. V letošnjem šolskem letu je začel voditi še začet- ni tečaj karateja za najmlaj- še, kjer mu z dragocenimi na- sveti pomaga oče. Na 8. mednarodnem karate turnirju HYPO POKAL 2006 je tekmovalo 516 tekmoval- cev iz 61 klubov iz 7 držav. Nastopila je tudi ena najboij- ših in najuspešnejših član- skih ekip Slovenije v katah v sestavi Marko Stopar, De- nis Orač in Rok Črepinšek (vsi člani KK Hypo Sevnica). Otvo- ritveni show program so po- pestrila dekleta plesne skupi- ne Esenejd. Sledili so nastopi treh dvojic članov ju-jitsu klu- ba Ipon Rucanor Sevnica, ki so prikazali samoobrambo. Gle- dalce na tribuni pa so dvigni- li na noge akrobati Domači le- teči lisjaki z zabijanjem žoge na koš z akrobatskimi elemen- ti. Tekmovanje, ki je sledi- lo uvodnemu delu, je pote- kalo v katah posamezno in ekipno ter v športnih borbah posamezno. V dopoldanskem delu turnirja so se predsta- vili mlajši tekmovalci v sta- rosti od 6 do 15 let, v popol- danskem delu pa tekmovalci od 16. leta dalje. Med tekmo- valci je veliko borbenega duha pokazal Miha Cvelbar, član Ka- rate kluba Hypo Sevnica, ki nosi naslov državnega prvaka v borbah med kadeti. Vrhovni sodnik tekmovanja je bil Pri- mož Debenak. Po zaključku mednarodnega karate turnirja v Sevnici je najboljšim posa- meznikom predsednik Karate kluba Hypo Rajko Bončina po- delil medalje in diplome, prvo uvrščenim pa še Hypo pokale, ki so bili ročno izdelani pose- bej za to priložnost, ter prak- tična darila. Smilja Radi studio g Mlajša skupina sevniški karateistov s trenerjem Joietom Sečnom. Metelkova in Omerzujeva osvojili po pet medalj KRŠKO, BREŽICE - Krške in brežiške telovadke so se 18. in 19. novembra udeležile državnega prvenstva v A in A1 pro- gramu ženske športne gimnastike. Clanice GD Rain Krško so osvojile šest medalj, od tega kar pet Maruša Metelko, ki je bila v kategoriji deklic A1 druga v mnogoboju, naslov držav- ne prvakinje je osvojila na gredi, druga pa je bila tudi na preskoku, bradlji in na parterju. Ana Vodeb je bila med ka- detinjami A1 tretja na preskoku. Visoka mesta so osvojile tudi Lara Žibert med cicibankami ter Urška Štus in Nika Mo- dvnik med članicami. Iz TD Sokol Brežice je nastopilo sedem telovadk. Mladin- sko ekipo so zastopale Asja Omerzu, Katja Pirš, Anja Lan- šček in Špela Molan. Na najvišjo stopničko se je v mnogo- boju povzpela Asja Omerzu, ki je osvojila prva mesta tudi na vseh štirih orodjih. Katja Pirš je bila tretja na presko- ku, Anja Lanšček pa na bradlji. Med članicami so brežiško ekipo sestavljale Kaja Galič, Barbara Gerjevič in Anja Mo- lan, medalja pa se je za las izmuznila Galičevi na parter- ju in na preskoku. Teraževa gre na EP SEVNICA - V Velenju je v soboto, 25. novembra, potekala iz- birna tekma za evropsko prvenstvo v krosu. Na tekmi je od- lično tekla atletinja AK Sevnica Maja Teraž in se uvrstila v ekipo mladink, ki bodo 10. decembra v Italiji nastopile na prvenstvu stare celine. Mlada tenisača uspešna v Ljubljani KRŠKO - S turnirjem na igriščih Teniškega kluba Benč šport v Ljubljani se je začel ciklus zimskih teniških turnirjev za teniške igralce od 8 do 11 let. Pia Fackovič-Volčanjk se je v konkurenci deklic do 8 let na igriščih mini-tenisa po še- stih odigranih tekmah uvrstila v finale, kjer jo je v napet- em dvoboju z 1:2 premagala tekmica iz Slovenj Gradca. Nejc Pustavrh je v prvem delu tekmovanja nastopil odlič- no in zmagal na vseh treh tekmah, v glavnem delu turnir- ja pa mu je zmanjkalo mod za napredovanje in je končal na 9.-16. mestu. Priplesali do stopničk KRŠKO^- Na plesnem turnirju v standardnih in latinsko ame- riških *plesih, ki je 26. novembra potekal v Kranju, sta na- stopila tudi dva plesna para iz PGC Lukec. Med pionirji B sta bila Jan Gajski in Anja Bobnič tretja v ST plesih in sedma v LA plesih, med mladinci C pa sta bila Tomi Kostevc in Eva Radej tretja v ST plesih in četrta v LA plesih. Ferenčak in Derenda peta na SP GLOBOKO - Člani DBV Katana iz Glogokega so se 25. novem- bra v Zadru udeležili 3. mednarodnega ju-jitsu turnirja v borbah. Damjan Žerjav je zmagal v svoji kategoriji, drugi so bili Dejan Harapin, Miro Vučkovič in Tilen Kolarič, tretji Vojko Vučkovič, Matej Knezič in Gašper Krulc, peti pa Matej Žerjav, ki je dobil tudi pokal za fair play, saj je do poškod- be, prizadejane s strani hrvaškega tekmovalca, vse borbe dobival gladko in mu je samo poškodba onemogodla nastop v finalu. Ekipno so bili Globočani četrti. Sicer pa je globo- ški mešani par Andrejka Ferenčak in Matic Derenda na sve- tovnem prvenstvu v ju-jitsu v Rotterdamu na Nizozemskem osvojil peto mesto. Atom še vedno v vodstvu KRŠKO - RK Atom Krško je po zmagi nad Termom iz Škof je Loke (28:26) minuli konec tedna gostoval v Radečah in zma- gal z rezultatom 30:23. Po začetnem vodstvu z 1:5 so Krča- ni malo popustili, tako da so jih domadni dohiteli in izena- čili rezultat na 5:5. Po minuti odmora so zopet zaigrali bolj zbrano in povedli za štiri gole in tako nadaljevali do polča- sa. Na začetku drugega polčasa so povedli že za šest golov in držali razliko, ki je na koncu znašala sedem zadetkov. Na lestvici 1 .B lige si še vedno delijo prvo mesto z ekipo Ter- mo Škofja Loka. V naslednjem kolu se bodo v petek, 1.12. ob 20. uri, v športni dvorani srednje sole Krško pomerili z ekipo MIP Gorica. Ostajajo v borbi za vrh lestvice BRESTANICA - V 8. krogu 3. driavne lige so se odbojkari- ce Kostak-Elmonta iz Brestanice v gosteh pomerile z ekipo iz Bohinja. Domača ekipa je sicer povedla s 7:1, vendar so stvari hitro prišle na svoje mesto in gostujoče igralke so z rutinirano igro prišle do zmage v prvem setu s 25:16. Podo- bno sta se končala tudi drugi (25:16) in tretji set (25:18), pri ekipi Kostak-Elmonta pa so dobile priložnost tudi igral- ke s klopi. Brestaničanke tako ostajajo v borbi za vrh lestvi- ce, pred njmi pa sta dve tekmi v domači telovadnici, prva že v soboto, 2. decembra ob 18.uri, ko se bodo pomerile z ekipo iz Pirana. Zmagali doma, izgubili v gosteh PODBOČJE - Košarkarji Podbočja so v zadnjih dveh krogih v 3. SKL - center enkrat zmagali in enkrat izgubili. Najprej so bili v domači telovadnici z 88:75 boljši od ekipe Kranj- ske gore, čeprav so v prvi četrtini zaostajali že za 15 točk. V nadaljevanju so zaigrali precej bolje predvsem v obrambi in tekmo zanesljivo dobili. Prav nasprotno pa so na gosto- vanju pri Krvavcu ob polčasu vodili že za 13 točk, na koncu pa tesno izgubili s 74:76. KK Podbočje je po šestih tekmah pri dveh zmagah in štirih porazih. Krški pionirji prvaki KRŠKO - Košarkarji mladinske ekipe KK Krško so se na doma- čem parketu pomerili z ekipo KK Lastovka iz Domžal in jo premagali z 58:53 (Deržanič 17 točk). Pionirska ekipa KK Kr- ško pa je v nedeljo doma odigrala zadnje srečanje v II. SKL- center. Z zmago nad ekipo KK Gorenja vas z 72:62 (Kelek 42 točk) so le še utrdili vodstvo na lestvici za sezono 2006, v kateri so izgubili le eno tekmo. KK Tržišče za člansko ekipo SEVNICA - Člani Košarkarskega kluba Tržišče so 18. novem- bra na rednem letnem občnem zboru izvolili novo klubsko vodstvo, si zastavili smernice dela za naslednje poslovno leto in športne cilje za prihajajočo sezono. Gost občnega zbora je bil tudi legenda slovenske košarke Dušan Haupt- man. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen pod- jetnik in košarkarski navdušenec Lojze Vidmar. Klub želi s postopno prostorsko širitvijo svoje košarkarske sole na ob- močje celotne sevniške občine popestriti športno ponudbo v naših krajih. Med športnimi cilji pa velja izpostaviti član- sko ekipo, ki bo kot Košarkarski klub Sevnica tekmovala v 3. slovenski košarkarski ligi. Rekordna udeležba na 36. Holyju BREŽICE - V nedeljo, 26. novembra, je potekal tradicio- nalni, že 36. Holyjev memorial v moški in ženski športni gimnastiki. Udeležilo se ga je 26 dečkov in rekordno števi- lo deklic, kar 97. Brežiško ekipo dečkov so sestavljali Jan- ko Vizjak, Kiemen in Matic Slopšek ter Kiemen Popovič in bili ekipno četrti. V prvem nivoju ženske športne gimnasti- ke je tekmovalo kar 13 domadnk v treh ekipah, ki so zase- dle peto, sedmo in osmo mesto. Med posameznicami so iz- stopale Ksenija Kržan, Nika Povšič in Ana Žerjav. V drugem nivoju je tekmovalo pet domadnk: Kaja Budič, Dana De Co- sta, Tjaša Seiko, Kristina Kodjačevič in Saša Saviozzi, bile pa so prav tako četrte. V tretjem, že precej zahtevnem ni- voju, so se pomerile deklice Anja Pipič, Sara Škaler, Tea Medvešček Rovan, Karin Urek, Leda Krošelj in Nastja Galič. Zasedle so četrto mesto. Domači publiki so se izven kon- kurence predstavile tudi najboljše sokolske mladinke Asja Omerzu, Katja Pirš in Špela Molan ter članice Kaja Galič, Barbara Gerjevič in Anja Molan. Med mladinkami je zmaga- lai^sja Omerzu, med članicami pa Kaja Galič. Tekmovanja so se udeležile tudi telovadke GD Rain Krško. V kategoriji deklic - 4. nivo je ekipa v postavi Vodeb, Žibert in Metelko osvojila ekipno tretje mesto, vjaosamezni kon- kurenci pa je bila Ana Vodeb tretja, Lara Zibert deveta in Maruša Metelko 13. Največji brežiški gimnastični praznik je v telovadnici Gim- nazije Brežicah v družbi častnih gostov - potomcev legen- darnega Josipa Holyja - spremljalo veliko gledalcev, ki so bili navdušeni nad prikazanim gimnastičnim znanjem. Zmagala krška sola SENOVO, LESKOVEC - V organizaciji Športne zveze Krško je 16. novembra na Senovem in v Leskovcu pri Krškem pote- kalo obdnsko šolsko prvenstvo v malem nogometu. V finalu je OŠ Krško s 7:0 premagala OS Leskovec, v tekmi za tret- je mesto pa OŠ Podbočje s 4:1 OS Raka. Tekmovali sta še OŠ Senovo in OŠ Kostanjevica. Najboljši strelec tekmovanja je bil s sedmimi goli Žiga Godler, najboljši igralec pa Žiga Bob- nič, oba iz OS Krsko. Šahisti bodo praznovali KRMELJ - Šahisti Krmelja so odigrali redni hitropotezni no- vembrski turnir za prvenstvo Krmelja. Nastopilo je 14 šahi- stov, zmagal pa je Zvonko Mesojedec. Drugi je bil Cvetko Jakša, tretje mesto pa so si delili Arif Begulič, Rudi Prose- nik in Bojan Smerdel. Skupno po enajstih turnirjih vodi Me- sojedec pred Bojanom Blažičem. Sicer pa Šahovski klub Krmelj letos praznuje 50-letnico de- lovanja. Vrhunec praznovanja bo organizacija že 25. me- morialnega turnirja Borisa Debelaka, ki bo potekal v nede- ljo, 3. decembra, s pričetkom ob 9.30 v prostorih Intime design Krmelj. Sevniški OldHANDsi zmagali SEVNICA - V soboto, 18. 11., je v Trebnjem potekal II. tradicionalni veteranski turnir v rokometu, na katerem je sodelovalo 10 moških in 3 ženske ekipe. Sevniški OldHANDsi so si zmago v svoji skupini priborili z zmago nad radeškimi Gamsi in ob neodločenem izidu proti ekipi Slovana iz Ljubljane. V finalno skupino sta se uvrstili še Mokerc iz Iga ter domača ekipa Trebnje. Po zmagi nad Trebnjem z 10:7 je Sevničanom za zmago na turnirju zadostoval že neodločen izid proti Mokercu, to pa jim je uspelo prav v zadnji sekundi srečanja po odlični akciji, ki jo je zakljudl Silvester Rak. Na ženskem delu turnirja so si zmago priigrale igralke iz Dupelj pred ekipo ŠD Aktiva iz Ljubljane in sevniškimi OldPUNCAMI. Za naj vratarja turnirja sta bila proglašena Iztok Godec-Pajo in Tanja Podpadec iz Sevnice. Posavski obzornik - leto X, številka 24, četrtek, 30.11. 2006 MLADI E Droga postaja vedno bolj sestavni del svetamladih BREŽICE - Danijela Švajger, univ. dipl.soc. je opravila in predstavila raziskavo o drogah in osnovnošolski mladini v Občini Brežice v šolskem letu 2005/2006, ki je zajela 221 mladih (121 fantov in 100 deklet), ki so v omenjenem šolskem letu obiskovali zadnji razred devetletke v eni od osnovnih šol brežiške občine z namenom, da bi spoznali kakšen je odnos mladih do prepovedanih in do dovoljenih drog. Raziskava je po- kazala, da postaja droga vedno bolj dejaven del našega vsakdanjega življenja; postaja del sveta mladih. Cilj raziskave je bil, da bi spoznali, kakšne so piv- ske navade mladih, ali so že kdaj kadili tobak, iz ka- terih razlogov so poskusili prvo drogo v življenju, kako dojemajo ljudi, ki so odvis- ni od prepovedanih drog in drugo. Za metodo razisko- vanja je bila izbrana anketa oziroma anketni vprašalnik s štiriindvajsetimi vpraša- nji. Kvantitativna analiza 221 -tih anketnih vprašal- nikov, na katere je odgo- varjala osnovnošolska mla- dina, pa je pomenila zgolj ilustracijo k širšim zapaža- njem študij mladine kar za- deva odnosa do drog, ko so se izpraševalci že vnaprej odpovedali ideji statistič- nega posploševanja na sir- so populacijo. Nekateri ključni rezultati raziskave: pri 90,95 % mla- dih, sodelujočih v raziskavi, velja alkohol za prvo drogo, ki so jo poskusili v življe- nju, pri prvem zaužitju le- tega so bili v povprečju stari devet let, ponudili pa so jim ga v večini primerov - starši doma, kot razlog za posku- šanje alkohola pa je večina anketiranih navedla rado- vednost. Več kot polovica je že kdaj kadila tobak, med njimi je večina takšnih, ki so tobak samo poskusili, kar je spod- buden podatek in ni razlik med spoloma. Pri prvem po- skusu tobaka so bili povpre- čno stari 11 let. Tablete, ki se jih zlorablja za lajšanje in odpravljanje psihičnih te- žav (npr. pomirjevala), jem- Ije 4,07 % mladih, in to en- krat na mesec ali redkeje. 51,38 % anketiranih pozna ljudi, ki uporabljajo-uživajo prepovedane droge. Pet de- klet in pet fantov (4,52 % an- ketiranih) je do sedaj že po- skusilo prepovedano drogo/e. Devet jih je poskusilo kana- bis (marihuana ali hašiš), ena učenka je poskusila kokain ali krek(crack), ena od učenk pa je poleg marihuane poskusi- la tudi LSD ali kak drug ha- lucinogen. Pri prvem poskusu prepovedane droge so bili v povprečju stari 13,7 let, več- ina med njimi je nedovotjeno drogo samo poskusilo. Največ mladih (32,56 %) meni, da je prepovedano drogo najlaž- je dobiti v diskotekah in ba- rih; ljudi, ki so odvisni od prepovedanih drog pa več- ina (57,87 %) mladih vidi kot osebe, ki imajo teia- ve in jim je treba pomaga- ti - kar kaže na tolerantnost mladih do zasvojenih in tudi nasploh na sprejemanje od- visnosti kot družbenega pro- blema. 82,73 % anketiranih je pri- trdilno odgovorilo, da so dovolj dobro poučeni o učinkih in posledicah ter nevarnostih uporabe dovo- ljenih drog - alkohola, to- baka, pomirjeval in drugih tablet, prav tako velik od- stotek, 81,82, pa je pritrdil- no odgovorilo tudi, da so do- volj dobro poučeni o učinkih in posledicah ter nevarno- stih uporabe prepoveda- nih drog. 70,23 % anketiranih je od- govorilo, da starši vedo, kje preživljajo prosti čas zvečer ob vikendih, 2,33 % pa, da starši ne vedo, kje preživ- Ijajo prosti čas zvečer ob vi- kendih. Danijela Švajger (na foto- grafiji) je v raziskavi ugo- tovila, da še naprej obstaja potreba po delovanju LOS- a(Lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisno- sti od drog v Občini Breži- ce), v okviru katere izvaja- jo po vseh osnovnih šolah brežiške občine preventivne delavnice na temo odvisno- sti od vseh drog, kjer mla- de spodbujajo h kvalitetne- mu preživljanju njihovega prostega časa in tudi sicer k izbiri življenja brez drog. Poleg tega pa vidi rešitev v zelo usklajenem sodelo- vanju vseh vzgojnih celic družbe, začenši pri druži- ni (in ne samo z represijo - policijo, zapori, kazni), da bi vzpostavili dovolj močno obrambo zelo agresivnih po- nudnikov različnih drog. N.Jenko S. Danijela Švajger African v Artičah ARTIČE - V torek, 21. 11. 2006, smo imeli na soli poseben obisk, kajti k nam je prispel gospod Ibrahim iz driave Mali, ki se nahaja na afriškem kontinentu. Gospod Ibrahim že 28 let živi v Sloveni- ji, zato se je z nami pogovarjal v lepi slovenščini. K nam je prišel kot student fakultete za gozdarstvo, doštudiral, se poročil z Afri- čanko, dobil dva otroka in tu ostal. Predavanje o svoji driavi, na katero je zelo ponosen in navezan, je imel za učence od 6. do 9. razreda. Oblečen v tradicionalna oblačila nam je ob diapozitivih pripovedoval o življenju v državi, ki je 64-krat večja od Sloveni- je in ima kar 11 milijonov prebivalcev. Pričaral nam je lepote na- rave, divje živali, pripovedoval o načinu življenja, o šolstvu, pod- nebju. Na koncu smo ob ritmih afriške glasbe tudi malce zaplesali. Ure druženja z njim so hitro minile, zato smo ga povabili, da nas še kdaj obišče in svojo državo predstavi še malo mlajšim otrokom. Na šoli ni bil neopazen, a ne le zaradi svoje polti, ampak tudi za- radi svoje prijaznosti, odprtosti, preprostosti, duhovitosti. Katja in Nina, 9. razred, OS ART ICE '«farrtverie )y eiovni Center Lahko vam podarimo spoštovanje, ^ Mte-BortBR» veselje in vztrajnost pri delu! a\a v a b i V MESECU DECEMBRU na prodajno razstavo izdelkov uporabnikov Varstveno delovnega centra. Vsi iz- delki so ročno izdelani. Razstavljeni bodo v prostorih : - Enota VDC Leskovec, Ulica Staneta Žagarja 4, Leskovec, - Enota VDC Sevnica, Cankarjeva ulica 1, Sevnica - Enota VDC Brežice, Trg izgnancev 12 a, Brežice (bivši dijaški dorn) vsak delovni dan od 8. do 15. ure. Na naši spletni strani www.vdckk.net odkrijete tudi druge no- vice iz zavoda. Vsem, ki nas poznate in z nami sodelujete želimo vesel Božič in srečno novo leto! Ekologija v šolskih klopeh SEVNICA - Na Osnovni šoli Sava Kladnika Sevnica je bila od petka, 17. novembra do konca meseca v avli sole na ogled razstava Ekologija v šolskih klopeh. Učenci vseh razredov in oddelkov so iz različne- ga odpadnega materia- la izdelali zanimive, ne- navadne, presenetljive podobe iz živega in ne- živega sveta. Iz odpad- ne embalaže za mleko so izdelali lične ptič- je krmilnice; iz stare- ga časopisnega papirja, ki so ga še pobarvali, iz praznih plastičnih ste- klenic in praznih ška- tel za sir ter iz ostale- ga odpadnega materiala so nastale ladje, roboti, stoli, žabice, žirafe in druge živalske podobe; celo inštrumente jim je uspelo izdelati. Ob pogledu na razstavljene izdelke je bil obiskovalec navdušen nad idejami, ki jih premore otroška domišljija. Smilja Radi Tehniško-tehnološki seminar SEVNCA - OS Sava Kladnika Sevnica je tudi letos v sodelo- vanju z Izotech založbo, d.o.o., pripravila dvodnevni teh- niško-tehnološki seminar, ki je potekal v prostorih sole od petka, 17. novembra, do sobote, 18. novembra 2006. Seminarja so se udeležili številni učitelji tehnike in tehno- logije širom Slovenije. Le-ti so na seminarju dobili močno strokovno oporo pri pridobivanju novih in koristnih infor- macij v zvezi z uporabnimi orodji, stroji, konstrukcijskimi sestavljankami, napravami in drugimi didaktičnimi pripo- močki za kakovosten in prijazen pouk tehnike in tehnolo- gije v 9-letni osnovni soli. Seveda je bil na seminarju velik poudarek tudi na izmenjavi bogatih izkušenj med učitelji, ki v posebej za pouk tehnike in tehnologije prirejeni učil- nici poučujejo ta šolski predmet. Tehniško-tehnološki semi- nar so spremljale še dodatne aktivnosti: izvedba krajšega kultumega programa, plenarna predavanja, delo v delavni- cah, razstave, spoznavanje tradicij kraja in okolja ter dru- žabno srečanje. Ob tej priložnosti je bila narejena tudi raz- stava izdelkov iz različni vrst snovi, kjer so bile uporabljene predvsem les, umetne snovi in kovine. Smilja Radi YD Zveza 1953-2006 L-j± p .. 7 • 53letza Tk yfQI iFlJCMčlJČV srečnejše IVlo Mladine Krško otmštvo VESELI DECEMBER 2006 Prireditve za predšolske otroke in osnovnošolce ter obda- ritve dedka mraza za vse predšolske otroke v obdni Krško. ponedeljek, 11. december 2006 ob 16.00 uri v Kulturnem domu Krško igrana predstava ZLATI STORŽI DEDKA MRAZA s prihodom dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Dolenja vas KS Krško ¦ desni bre$ in KS Qora ob 17.00 uri v Kulturnem domu Krško igrana predstava ZLATI STORŽE DEDKA MRAZA s prihodom dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Krško - levi bre$ četrtek, 14. december 2006 ob 17.00 uri v OŠ Kostanjevica na Krki PLESNA PRAVLJICA sobota, 16. december Ob 15.00 uri v Domu Bena Zupanäca na Zdolah gledališka igrica Svetlane Makarovič VIM MAUNA s prihodom dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Idole prihod dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Kostanjevica ob 17.00 uri - tmeca vas, ob 18.00 uri - Ostrc nedelja, 17. december 2006 prihod dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Kostanjevica ob 16.30 uri - Malence, ob 17.00 uri - Vodenice, ob 18.00 uri - Orehovec ponedeljek, 18. december 2006 glasbeno plesni predstavi ROBIN HOOD v športni dvorani Srednje sole Krško ob 8.30 in 10.30 uri za vse učence nižje in višje stopnje vseh osnovnih šot v občini Krško ob 17.00 uri v Kulturni dvorani Doma XIV. divizije Senovo filmska predstava torek, 19. december 2006 ob 17.00 uri v Kulturni dvorani Doma XIV. divizije Senovo Lutkovna predstava SNEŽAKI Ob 10.00 uri v OS Koprivnica Mjuzikl PLANET VESELJA za vse licence OS Koprivnica sreda, 20. december 2006 ob 17.00 uri v Kulturni dvorani Doma XIV. divizije Senovo Predstava NOVA SNE6ULJČTCA s prihodom dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Senovo (1. del) ob 17.00 uri v OŠ Podbočje Gledališka igrica Svetlane Makarovič VILA MALINA s prihodom dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Podbočje. V OS Koprivnica predstava KJE JE DEDEK MRAZ s prihodom dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Koprivnica ob 16.30 uri v OS Leskovec igrana predstava ZLATI STORŽI DEDKA MRAZA s prihodom dedka Mraza in obdaritev predšotskih otrok letnik: 2003, 2004, 2005 KS: Leskove, Senuše, Veliki Trn, Veliki Podlog, Krsko polje ob 18.00 uri v OS Leskovec igrana predstava ZLATI STORŽI DEDKA MRAZA s prihodom dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok letnik: 2001, 2002 KS: Leskove, Senus'e, Veliki Trn, Veliki PocHog, Krško polje četrtek, 11. december 2006 ob 17.00 uri v Kulturni dvorani Doma XIV. divizije Senovo predstava NOVA SNE6ULJČICA s prihodom dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Senovo (2. del) ob 17.00 uri v telovadnici OS Raka plesna predstava SNEŽINKE s prihodom dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Raka ob 17.00 uri v OS Brestanica glasbeno plesna predstava s prihodom dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Brestanica in KS Roino Presladol petek, 22. december 2006 prihod dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Kostanjevica ob 16.30 uri - Kostanjevica na Krki (v OS) ob 17.30 uri - Prekopa, ob 18.00 uri ¦ Dobe petek 29. december 2006 prihod dedka Mraza v Gasilskem domu Krško V programu prireditev in obdaritev dedka Mraza sodelujejo vse osnovne sole in srednja sola ter društva prijateljev mladine Zveza Prijateljev Mladine Krsko CKŽ 23, Krško, Tel. 488 03 66, fax: 488 03 69, WWW: zveza-zpm-krsko.si, e-maii.v1da.ban@zveza-zpm-krsko.si 1953 -2006 53 let za srečnejše otroštvo El KULTURA Posavski obzornik - leto X, številka 24, četrtek, 30.11. 2006 »Kjer je pogum, ni sile, ki bi ga premagala« KRŠKO - Kultura skriva v sebi široko paleto dejavnosti in ena izmed njih je tudi galerijska, ki v mozaiku te vsemogoče umetnosti razkriva številne bisere prete- klosti. Kostanjeviška galerijska dejavnost obeležuje pet desetletij, njen začet- nik pa tudi prvi ravnatelj Osnovne šole Jožeta Gorjupa, je bil Lado Smrekar, ki mu je krški župan Franc Bogovič v Dvorani v parku pripravil poseben sprejem. Dogodek je imel nekako sim- bolni pomen, saj so obisko- valci sledili orisom razcveta kostanjeviške galerijske de- javnosti minulih petih dese- tletij. Krški župan Franc Bo- govič je ob tem dejal, da je občini v veliko veselje in po- nos, da ima ustanovo, ki s svojim delovanjem vzdriu- je tradicijo, utrjuje pojem slovenske umetnosti in skrbi za njeno uveljavljanje v šir- šem prostoru. „Verjamem," je nadaljeval Bogovič, „da bo tudi cilj novoustanovljene ob- čine Koštanjevica na Krki na- datjnja skrb za to, da Gale- rija ohrani svoje mesto tako v regionalnem, kot v evrop- skem merilu. Galerija Boži- dar Jakac se je od ustanovit- ve razvila v ustanovo, ki med seboj povezuje občino, regijo in celotno Slovenijo." Dodal je, da bo prihodnji čas med obema občinama in njenimi prebivalci tkal sosedske niti. „Ob tej priložnosti potrjujem tudi voljo in pripravljenost, da živimo kot dobri in odgo- vorni sosedje, da si vzajem- no pomagamo in sodelujemo v vsem, kar je dobro za Ko- stanjevico in Krško. Vsak ko- rak k ohranjanju zgodovine pa je kot priznanje za bogatitev duha in kakovosti življenja," je zaključil Bogovič in se obe- nem še s spominskim darilom zahvalil Ladu Smrekarju za življenjsko delo in vse, kar je storil na področju kulture. Vezno besedo je prebirala Alenka Černelič Krošelj, ki je nizata utrinke slavljenče- vega minulega plodnega ob- dobja. 0 Smrekarju je zapi- sano, da je njegova bogata in obsežna dediščina komaj pre- gledna, saj je bil 25 let vod- ja Dolenjskega kulturnega fe- stivala, ustanovil in vodil je Galerijo Božidar Jakac, Gor- jupovo galerijo, Lamutov li- kovni salon, Formo vivo, orga- niziral je številne razstave in kulturne prireditve, ki so bile odmevne tudi po svetu. Udej- stvoval se je literarno, nasto- pil kot igralec in režiser. V Kostanjevici na Krki je po- stavil temelje visoki kulturi in s požrtvovalnostjo močno vplival na celotno življenje v kraju in okolici ter se zapisal v zgodovino tistih, ki so po- stavili steber narodne iden- titete. Smrekar je sei preko vseh ovir, ki so pogosto stale na poti, da je dosegel cilje, ki si jih je zastavil. Galerija Bo- židar Jakac se je vseskozi raz- vijala, z njo pa tudi Kostanje- vica na Krki.______________ Ob tej priložnosti je sprego- voril Bojan Božič, sedanji di- rektor Galerije Božidar Jakac, in dejal, da so še vedno pod vtisom praznovanj pomemb- nih jubilejev, ki so jih pred kratkim obeležili, to je 100- letnica stare šolske stavbe, 220-letnica šolstva v Kosta- njevici in 50-letnica galerij- ske dejavnosti. Dodal je, da je Kostanjevica ob zadnjih lo- kalnih volitvah zopet posta- la občina, pred štirimi leti pa so se spomnili tudi 750 let od prve pisne omembe mesta. „Ob zlatem jubileju galerij- ske dejavnosti smo v kosta- njeviškem Lamutovem likov- nem salonu odprli razstavo Umetnost - Slavospev življe- nju avtorja Andreja Smrekar- ja in izdali izčrpen katalog," je dodal, slavljencu česti- tal in zakljuäl, da ga vese- li, ker Lado Smrekar še ved- no spremtja, kaj se dogaja in z iskrenimi domislicami pove, kaj si misli. Černelič Krošljeva pa je med razgrinjanjem zgodovinskega utripa med drugim dejala, da kultura govori tudi v vsakda- njiku in da glasba dopolnjuje besede, ki so jih tokrat dopol- nili tenorist Marko Železnik, dvanajstletni rogist Marko Arh, v duetu kitar Anja Res- nik in Tanja Kelhar, klavirska spremljava pa je zvenela pod prsti Martina Šuštaršiča. Častni gost nad sprejemom ni skrival presenečenja in se je za konec obrnil k polni dvora- ni obiskovalcev ter med dru- gimi besedami povedal svoj moto, ki ga je spremljal na življenjski poti: „Kuj, snuj, drugim, ne sebi, se žrtvuj," nato pa še dodal, „kjer je po- gum, ni sile, ki bi ga prema- gala." Smrekar se je zahva- lil za svečan sprejem, ki ga ni pričakoval in ga je navdušil, še posebej pa si je z občudo- vanjem ogledoval preurejen prostor Dvorane v parku, nato pa nazdravil s prisotnimi ter se z njimi še dalj časa zadržal v prijetnem pomenku. M. KalčičM. Vabilofc sodelovanju Posavski obzornik spremlja dogajanje v vseh treh posavski h občinah, zato vabimo krajevne skupnosti, društva, klube in druge organizacije, da nas obveščajo o svojih prireditvah na elektronski naslov: obzornik@volja.net ali na poštni naslov: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 KRŠKO Lado Smrekar in iupan Franc Bogovič L- Svetovalno središče Posavje ^L Dalmatinova 6, Krško . fgmm ^^^ (prostori Ljudske univerze Krško) W$$2i m% l\"%V,Ai"Ot 07 488 11 70, 051 306 113, * 'B*— V POS»VM svetovalno.sredisce@lukrsko.si Odraslim pomagamo pri odločitvah za izobraževanje in učenje, med potekom izobraževanja ali ob njegovem dokončanju. Svetovanje je za uporabnike zaupno in brezplačno. Informiramo vas o možnostih: Svetujemo pri: - izobraževanja za poklic, strokovno - odločanju o izbiri primernega izob- izpopolnjevanje ali prosti čas raževanja - prehajanja med izob. programi - premagovanju učnih in drugih težav - financiranja izobraževanja povezanih z izobraževanjem - opravljanja različnih izpitov - načrtovanju in spremljanju vašega - vpisnih pogojih v različne programe izobraževanja Koncert prijeten za uho - otrok in odraslih BREŽICE - V dvorani Glasbene šole Brežice je tak koncert priredil Kvartet kla- rinetov ClariFour, ki je stalno profesionalno izvajalsko telo, ki izvaja sklad- be napisane v ohginalu za kvartete, izvaja pa tudi transkripcije skladb, ki so skomponirane za druge instrumente ter različne druge priredbe, je pojasnil prof. Dragutin Križanič in tudi - ClariFour je izvedel zanimiv program ne pre- dolgih in ne pretežkih skladb od Mozarta do Avsenika, ki je bil zelo poučen za učence sole, ker so spoznali klarinet na drugačen način. Gostujoči kvartet se je v času svojega delovanja raz- vil v enega najboljših pihal- nih sestavov v Sloveniji, ki jih odlikuje predvsem kom- paktna in harmonsko pol- na zvočna podoba, tehnič- na dovršenost ter izjemno muzikalna izvedba prefinje- nega in pestro sestavljenega repertoarja. Kot kvartet so se izpopolnjevali pri med- narodnih mojstrih (Paolo de Gaspari, Pedro Rubio, Marie Picard, Robert Riseling), so stalni gostje mednarodnega festivala v madžarskem me- stu Rackeve, Peter Gabrič, Sebastjan Borovšak, Sandi Franko in Robert Pirc - Cla- riFour - pa si v posebno cast štejejo izvedbo otvoritve- nega koncerta na kongresu klarinetistov v holandskem Utrechtu. Spodbudne kriti- ke so prejeli tudi na medna- rodnem tekmovanju komor- nih skupin »Marco Fiorindo« v Torinu, na tekmovanju klarinetistov in komornih skupin »Citta di Carlino« pa so prejeli prvo nagrado. V decembru se bodo udeležili evropskega festivala kvarte- tov klarinetov v Italiji. Peter Gabrič je začel glas- beno pot v Krškem pri Dra- gu Gradišku in Rober- tu Pircu in po Srednji GŠ v Ljubljani končal Akademi- jo za glasbo pri prof. Jože- tu Kotarju. Med študijem se je redno udeleževal tekmo- vanj doma in v tuji in dose- gal vidne uvrstitve. Deluje v Orkestru Slovenske polici- je, je član Pihalnega orke- stra Videm Krško in Simfo- ničnega orkestra GŠ Krško, z orkestroma je nastopil tudi kot solist, sodeloval pa je tudi z Orkestrom Slovenske vojske, Big bandom RTV Slo- venije ter komornima orke- stroma Tartini in Academia Ars Musicae iz Celovca. Sebastjan Borovšak je nižjo GŠ končal v Murski Soboti, Srednjo glasbeno in balet- no šolo v Mariboru, pri prof. Jožetu Kotarju pa je končal Akademijo za glasbo v Ljub- ljani, se izpopolnjeval in je prejel več nagrad na držav- nih tekmovanjih. Sodelu- je tudi pri klavirskem triu Rubato, pihalnem kvinte- tu Tibia, deluje v Orkestru Slovenske policije, je clan Slovenskega orkestra klari- netov, bil je prvi klarinetist mednarodnega mladinskega orkestra »Jeunesses Musica- les de Suisse«, za izvedbo »Koncerta za klarinet in or- kester« Aarona Coplanda z orkestrom RTV Slovenija pa je prejel Prešernovo nagra- do Akademije za glasbo. Sandi Franko je z igranjem klarineta pričel v rodnem Šentjemeju pod vodstvom Draga Gradiška, na Akade- miji za glasbo v Ljublja- ni je diplomiral v razredu Slavka Goričarja, se dodat- no izpopolnjeval in se med študijem udeleževal večih tekmovanj in dosegal vid- ne uvrstitve. Zaposlen je na GŠ Novo mesto in je diri- gent šolskega Simfoničnega orkestra. Sodeluje v Pihal- nem orkestru Videm Krško in Slovenskem orkestru kla- rinetov. Robert Pirc je šolanje klari- neta začel pri Dragu Gradi- šku, na Akademiji za glas- bo v Ljubljani je diplomiral pri Slavku Goričarju, se do- datno izpopolnjeval, med študijem pa je aktivno so- deloval v različnih komor- nih zasedbah in imel več uspešnih solističnih recita- lov. Deluje kot profesor na GŠ Krško, je clan Pihalne- ga orkestra Videm Krško in Simfoničnega orkestra GŠ Krško, z njima je nastopil tudi kot solist, sodeluje pa tudi v Slovenskem orkestru klarinetov. N.Jenko S. Po sledi nekega spomina SEVNICA - V Knjižnici Sevnica je potekala v četrtek, 16. novembra, predsta- vitev knjige Razbor med koprenami spomina, ki je knjižni prvenec umet- nostne zgodovinarke in profesorice slovenščine Brede Vidmar. Le-ta s knjigo ohranja del slovenskih ljudskih pesmi, opisuje šege in navade, kmečka opra- vila in neverjetne zgodbe o vasici pod Lisco, imenovano Razbor, kjer je zelo dejavno tudi Kulturno-turistično društvo Blaž Jurko. Mlada pisateljica Breda Vid- mar se je lotila zelo zahtev- nega projekta - ohranjanja ustnega izročila, ki bo, zapi- san v knjigi Razbor med ko- prenami spomina, ohranil spomin na pretekle case; ti- ste case, ko so si ljudje vze- li čas za veselo druženje pri in po opravljenem delu; case, ko so se pri delu po- vezali vsi v vasi. Pri košnji, na primer, so se vsi kosci iz vasi zbrali na enem travni- ku in poleg žvižganja kos, ki so neusmiljeno rezale po- končno travo, so zapeli svo- jo pesem tudi kosci, žanjice na polju so se jim pridružile s svojo pesmijo; ob zimskih večerih je bilo posebej ve- selo ob ličkanju koruze, kjer je delo hitro minilo ob pri- povedovanju najrazličnejših zgodb... Ostale so sledi - ne- verjetne, nepozabne, zapi- sane. K branju knjige Raz- bor med koprenami spomina vabijo tudi prečudovite fo- tografije, ki s sliko poudar- jajo zapisane besede. Četr- tkovo predstavitev prvenca Brede Vidmar so z zapetimi ljudskimi pesmimi obogatile Ljudske pevke z Razborja in skupina Fantje z Razborja. Smilja Radi Ljudske pevke z Razborja, Fantje z Razborja, pisateljica Breda Vidmar in pater Karel Gržan v klepetu po predstavitvi knjige Razbor med koprenami spomina. Foto: Ljubo Motore___________ Posavski obzornik - leto X, številka 24, cetrtek, 30.11. 2006 OP TU IN TAM Bl lokalno partnerstvo brežice Vabilo na predstavitev »Spremljanje radioaktivnosti v naravnem okolju« Spoštovani občanke in občani, vabimo vas na predstavitev »Spremljanje radioaktivno- sti v naravnem okolju«, ki bo v torek, 5. decembra 2006, ob 19.00 uri v dvorani Kultumega doma Brežice, Trg izgnancev 12. Predstavljene bodo: • meritve radioaktivnosti v naravnem okolju na ob- močju Slovenije, v okolici NEK ter Brežicah • meritve prisotnosti radioaktivnih snovi v kmetijskih pridelkih iz Globokega • značilnosti naravnega okolja pri Globokem in priso- tnost radioaktivnih snovi v biosferi Teme bodo predstavili ugledni strokovnjaki: • z Instituta Jožef Stefan dr. Matjaž Korun in mag. Bogdan Pucelj • z Zavoda za varstvo pri delu dr. Gregor Omahen in Peter Jovanovič ter • iz podjetja Aquarius Miloš Bartol Z veseljem bodo odgovorili tudi na vaša vprašanja. Vljudno vabljeni! Stane Preskar Predsednik vodstvene$a odbora Lokalno partnerstvo Brežice O" /s Dragojevič & OTpini SEVNICA - ŠPORTNA DVORA(§!p 23.12. 2006 ob 20h www.mkoncerti.si telefonska prodaja: 01/ 587 48 67 od 9h do 15h Sevnica: Punkt, Studentski servis, papirn Krško: Punkt, mladjnski center Srežice: P : Laško: T!C Laško Big Bang in Kompas po Sloveniji www.koncerti.net R0ŽMAN „-J00,07/49 02 780, o41o ]| FIŠPMIh] "/ touTAku m-------------—— I TESTA www.DostavaHrane.com I ^SKST______________________________ UVOD ___^^^^__^_^^__|^^^^__|^^^^____^^^^^^^^^^^_ BRAZILSKI ^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦H NOGOMET. ^^¦a/ T^ICr'WMl /f/¦i'FiVfcVf f/f J^i'f KI J%^Mm\#7l'/9^H ROBERTO ¦|L|AjA|MABHBMjykUi^____________Carlos___________________________ I SNOV KI I I NADA I | I VRSTA VRSTA DOPUSČA NAS VIDMAR „,.„ MAMILA VERZA a MANJŠO PESNIK I--------------- „„"-------------- --------------- d EL. PRE- GRUDEN RADO NOSILEC GIUSEPPE ^B I VODNOST______________NAKRST__________________________________PODATKOV__________________________________TARTINI____________________________________________ Mg k FENIČAN. ^^m \ KRAU, ^^» ) OJDIPOV / PRADED I ______________________L____________________________________________^______________________________________________ATI <^_^^__________________________________________________________ ZAVZETOST, ^**""™™ JAPONSKA NAVDUŠENOST NABIRALKA ---------------------------------- BISEROV AMERIŠKISATIRIČNI - ELA GLASBENIK (FRANK)________________________________________________________________________________________________________________________PEROCI____________;____________________ T BUD GREGOR- NIZ0ZEM. TÖJE " NASPROT- SPENCER ČIČEVA MESTO BESEDE: JE ----------------- PESEM ----------------- AQENOR, DOBREGA PSIČEK, KRČEVITA BODEČ DA SILVA, ____________________________________________PSET0 JEZA________________________________________________PLEVEL______________________________________EPE AUAŽ ""**"* KLO^OTCA 4. IN 21 PEGAN SODOBNIK '___,_ .iSS!>c vn Tnu PREPRUST ABECEDE KELTOV nue ~SLUŠNA ' PRETEP ' ZAZNAVA ----------------- BREZ VULKAN URIN STVARNE NA PODLAGE______________________________________________________________________________SICILUI_____________________________________,__________________________________________________ NEKDANJA ANTON PODZEMNI AHILOV MINISTRI- ASKERC ŽUŽKOJED OČEV , CA PETRIN ----------------- - ---------- GR.MIT. VlSjl CERKVENO KNJIOAZA _________________________________________________________________PLEMIČ_____________________________IZOBČENJE___________________UČENJE____________________^_J__________ EMBALAZA ito, NAS IZ TVOR V J. BALONAR KARTONA --------------- Hk JjL ŠORN ORGANSKA RASTUN. 1L JgP _^__________________________SPOJINA_____________________________________aUVICE_______________________^Mb»^KF TEŽJE REŽISER MESTO V 4. IN 2. ^HV BESEDE: WELLES BELGIJI 6RKA ^mM^F KOMIUTON,----------------- JORDAN- ----------------- ^^^B MID, PELEJ, SPOJ SKAVOTLA KRA*KI ^M^ STEROL OBLAČILA________________________________________________________MERA________________________________________________POJAV________________ 7^________ TIP EGIPČAN- ^*/ __J________I......_ STr mmm del 1 ^0*^1 ale»! " I «ua I BESEDE MOGOTEC KUNAR ROZMAN I Geslo križanke pošljite do četrtka 14.12.2006 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIZANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Pizzeria Fontana Geslo 22/2006 ŠteviIke: Nagrade: Nagrajenci 22/06 števiIke: AAARIFNTA TAI FRI IA 1. nagrada: 3 x školjke 1. Ana Kozole, Likarjeva 10, Brestanica AMDitiN ia, UALtmjA 2 ^^^^. 3 x p1ca 2. Ljudmila Upovšek, Glavni trg 6, Sevnica DARILNIH IDEJ 3. nagrada: 2 x pica 3. Nika Filipič Počkar, Kregarjeva 1, Brežice Posavski strelci na Ptuiu LESKOVEC, BREŽICE - Na Ptuju je 18. in 19. novem- bra potekalo drugo kolo pr- vih in drugih državnih lig z zračno puško in pištolo. Le- skovški prvoligaši z zračno puško v postavi Jelica Maj- storovič, Andrej Pavlin in Blaž Šonc so z rezultatom 1727 krogov osvojili deve- to mesto. Ekipa pionirk je bila tretja, najboljša po- sameznica Anja Kramar je bila peta, Sanja Spirič še- sta in Barbara Mavsar 13. Najboljši pionir je bil Matic Pirc na 18. mestu. Dobro se je odrezala tudi mlajša mla- dinka Simona Levičar, ki je osvojila tretje mesto. Ekipa mladincev v postavi Jelica Majstorovič, Natalija Opra- uš in Rok Resnik je osvojila tretje mesto, Majstoroviče- va pa je zmagala z 396 krogi od 400 možnih. Komaj 15-letna Simona Mo- lan se je z zmago na 2. tur- nirju državne kadetske lige v streljanju z zračno pištolo pridružila dosedanjim bre- žiškim zmagovalkam v tem tekmovanju Vesni Kržan, Kristini Grubeša in Gabrijeli Pešec. Za zmago je morala krepko izboljšati svoj oseb- ni rekord, ki zdaj znaša 341 krogov. Ekipno so bili breži- ški kadeti (poleg Molanove še Marko Pšeničnik, Martin Pešec in Vladislav Seiest) s 959 krogi drugi. Dvoje dru- gih mest je pripadlo tudi brežiškim mladincem, ki so si ekipni pokal s 1063 krogi prislužili v postavi Kristina Grubeša, Gabrijela Pešec in Tadej Sečen, srebrne kolaj- ne pa se je med posamezni- cami razveselila tudi Grube- ša. Brežiški članski vrsti se je v 1. državni ligi šele dru- gič v zgodovini kluba uspe- lo zavihteti med prve tri. Z novim klubskim rekordom 1685 krogov so osvojili 3. mesto, v skupni uvrstitvi pa so se povzpeli na 6. mesto. Brežiško ekipo so sestavlali Srečko Vidmar, Robert Fe- renčak in Miha Zevnik, ki je presenetil z osebnim rekor- dom 566 krogov. Ustanovili Slovenski jedrski forum KRŠKO V torek, 28. no- vembra, so se na ustanov- nem zboru sestale gospo- darske družbe in institucije v Sloveniji, ki delujejo na področju jedrske tehnolo- gije. Namen in cilji zdru- ženja so izmenjava izkušenj in informacij, skupno na- stopanje ter promocija je- drske tehnologije. Združe- nje Slovenski jedrski forum je nastalo tudi na pobudo Evropskega jedrskega zdru- ženja FORATOM v Bruslju in bo postalo njegov aktiv- ni član. Na ustanovnem se- stanku so sprejeli tudi sta- tut, za predsednika pa je bil izvoljen Martin Novšak, di- rektor družbe GEN energi- ja, d.o.o. Sestanek z Romi KRŠKO Krški župan Franc Bo- govič se je v torek sestal s predstavniki Romov. Da bi v ob- čini Krško, ki si ie vrsto let pri- zadeva za čim boljšo družbeno sprejemljivost romske skupno- sti, ohranili nivo sobivanja, je župan h pogovoru povabil rom- skega svetnika Zdravka Kovači- ča, ostale predstavnike naselij Kerinov grm in Loke, predstav- nike KS Krško polje, Drnovo in Veliki Podlog, ravnatelja OS Le- skovec pri Krškem Antona Biz- jaka, Marjano Sečen in Mari- no Novak Rabzelj iz CSD Krško, Aleksandro Libensek iz Dru- štva za razvijanje prostovolj- nega dela, vodstvo Policijske postaje Krško in Branka Nova- ka iz Generalne policijske upra- ve Ljubljana. V času, ko je sobi- vanje s to avtohtono skupnostjo postalo vseslovenski problem, je Bogovič pozval k dialogu in odprtemu pogovoru. V občini Krško na štirih lokacijah živi ne- kaj manj kot 300 Romov. TERRAFOLK koncert 8.12., ob 20. uri 2.500 SIT, 2.100 SIT predprodaja od 4.12. dalje) blagajna: 07/4880-194; info: 07/4880-190 El KRONIKA, OBVESTILA Posavski obzornik - leto X, številka 24, četrtek, 30. 11. 2006 Umrl pod traktorjem V petek popoldan, 17.11., je občan v kraju Pavlova vas pri cerkvi sv. Jedrt naletel na prevrnjen traktor, ki je pod seboj pokopal voznika. Policisti so na kraju ugotovili, da je trakto- rist vozil po cesti po hribu navzdol. Ko pa je zapeljal na ban- kino, ga je ta potegnila, zaradi Cesar se je traktor prevrnil na bok, voznik pa padel s traktorja. S pomočjo domačinov so traktor dvignili, žal pa traktoristu ni bilo več pomod. Umrl med sprehodom V četrtek, 23.11., je občanka iz Sevnice nekaj po 20. uri zvečer obvestila Regijski center za obveščanje, da pogreša moža, ki je odšel na sprehod na Radovan! Policisti, enota z reševalnimi psi in gasilci PGD Sevnica so našli parkirano vo- zilo, pogrešanega pa so med preiskovanjem zelo zahtevne- ga terena našli mrtvega. Pokojni je umrl naravne smrti. Našli tudi umorjeno Frančiško Dan kasneje, 24.11., je občan pri naselju Poklek nad Blan- co opazil v potoku Blanščica žensko truplo. Sodna obdukci- ja, ki jo je odredil preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Krškem in so jo opravili na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, je pokazala, da je bila ženska umorjena. Glede na opis trupla in oblačil gre za 52-letno Frančiško Zakšek iz Presladola, ki je bila pogrešana od 5.11., a so jo krški in celjski policisti iskali na območju Bohorja, kjer so v bližini tamkajšnjega lovskega doma dan po izginotju našli obeše- nega moškega, moža pokojne. Vlomi in tatvine Lastnica brunarice iz Hrastnika je v večemih urah 17. no- vembra sporoäla na PL) Krško, da je bilo vlomljeno v njeno brunarico v kraju Budna vas. Pri kriminalistično tehničnem ogledu brunarice je bilo ugotovljeno, da je nepridiprav med tednom vlomil v objekt skozi vrata, iz notranjosti pa odne- sel CD predvajalnik, barvni TV in nekaj oblačil ter zračno pištolo. Dan kasneje je oškodovanec iz okolice Sevnice ugo- tovil, da mu je neznani storilec v času, ko je bil na sejmu, ukradel 350.000,00 SIT, ki jih je imel skrite v postelji. V ponedeljek dopoldan, 20.11., je oškodovanec z Narplja ugotovil, da si je v nočnih urah nekdo prisvojil njegovo gor- sko kolo v vrednosti okoli 120 tisoč tolarjev, znamke Focus blue ridge, sive barve, letnik 2002, ki ga je imel shranjene- ga v pesjaku poleg hiše. V sredo, 22.11., sta v dopoldanskem času neznanca, kaj- pak brez povabila lastnikov, vstopila v stanovanjsko hišo v Pleterjih nad Krškim. V hiši ju je zalotila lastnica, katero sta odrinila in pobegnila, a sta uspela še pred tern ukrasti okoli 50.000 tolarjev gotovine. Istega dne je je bilo vlom- ljeno tudi v osebno vozilo, ki je bilo parkirano v Vrbini na območju brežiške občine, lastnik pa je pogrešal okoli 40 ti- sočakov gotovine, ki si jih je dolgoprstnež prisvojil iz nje- gove denarnice. V nedeljo ponoči, 26.11., pa je bilo na Čatežu ob Savi okra- deno vozilo znamke Renoult Megan, s tern pa tudi lastnik vozila, iz katerega je neznani storilec na parkirnem prosto- ru odvil in odnesel registrski tablici LJ A6-67Y. Pes obgrizel "soseda" na kolesu Iz Kostanjevice ob Krki je občanka 20. novembra dopoldan sporočila na policijo, da je sosedov pes pasme kavkaški ov- čar večkrat ugriznil njenega 37-letnega sina, medtem ko se je ta peljal s kolesom po cesti. Poškodovanega so « odpeljali v ZD Krško, kjer so mu sanirali poškodbe po ¦L rebrih, po nogah in celo na zadnjici. Ker je bil pes v I času napada na občana izpuščen in brez nadzora, so policisti zoper lastnika psa podali obdolžilni predlog na sodišče. Onesnaženje Loškega potoka z gnejnico Občan Loga pri Boštanju je v nedeljo popoldan, H 19.11., opazil, da je vaški Loški potok onesnažen in IF smrdi po gnojnici. Policisti so pri ogledu skupaj z kra- l\ jani ugotovili, da je potok onesnažen že od samega iz- ¦ vira, ker pa se v bližini nahaja tudi vodno zajetje za _ pitno vodo štirih gospodinjstev, je gnojnica onesnaži- ^M la tudi vodo v vodovodni napeljavi. Pristojne službe so Hi vzele vzorec vode za analizo, policisti pa raziskujejo, kdo je preko nedelje polival površine z gnojnico. ||| Q3 MESTNI ATRIJ NIKO KURENT 1934-2006 Poln energije in ustvarjalne volje nas je zapustil ugledni krajan, sodelavec in iskren prijatelj, Niko Kurent, univ. dipl. ing. elektrotehnike. Od njega smo se poslovili 21. oktobra 2006 na pokopališču v Krškem. Rodil se je 13. novembra 1934 v številni kmečki dru- žini v ŠentruDertu. Oče ie bil občinski tajnik, mati pa šivilja. Zaradi bolezni je že kot otrok zapustil do- mace ognjišce ter preživljal mladost na Dolah pri Litiji in v Ljublja- ni, kjer je končal gimnazijo. Po končani maturi se je odločil za štu- dij tehnike in diplomiral na Fakutteti za elektrotehniko v Ljubljani. Že v času študija je s svojo razgledanostjo in širino poglabljanja v stroko in v zapletenost svetovnih gospodarskih odnosov kazal širo- ke poglede na bodočnost. Po končanem študiju se je zaposlil na Elektru Krško, nekaj časa je delal v Trbovljah ter se ponovno vmil v Krško. Kot mlad projektant je s svojo strokovno prepričljivostjo prispeval k usmeritvi distribu- cijskega omrežja 20 in 110 kV. V tem času je bil v sklopu IBE progra- ma poslan za štiri leta v firmo Siemens v Nemčijo, kjer je oboga- til svoje znanje na področju velikih energetskih objektov, posebej za izgradnjo jedrskih elektrarn. Njegova strokovna in organizacij- ska usmerjenost je bila tesno povezana z razvojem energetike in s tem povezanemu razvoju gospodarstva. Opravljal je številne zahtevne naloge in funkcije kot so: priprava projekta izgradnje TEB, bil je generalni direktor Kovinarske Krško, kjer je skupaj s sodelavci postavil temelje slovenske strojegrad- nje, predsedoval je Območni gospodarski zbornici Posavja, delal je na vodilnih mestih za pripravo projektov IMV Novo mesto in Savskih elektrarn ter energetike v tovarni celutoze in papirja Krško. Bil je ponosen, da je kot predsednik Občine Krško spremljal predsednika Tita pri polaganju temeljnega kamna za NE Krško. Leta 1992 se je kot direktor TE Brestanica vključil v reševanje nadaljnjega razvo- ja elektrame. Tu je našel strokovni in organizacijski izziv. Kadrov- sko je okrepil elektrarno ter usmeril strokovna prizadevanja v mož- ne razvojne rešitve. Predelava obstoječih dveh plinskih turbin na kombinirano gorivo ei. olje in zemeljski plin je bila tehnološka re- šitev, s čimer se je izboljšalo okolje. Pridobljeni podatki in izkuš- nje so dali razvojno usmeritev z novimi agregati, ki so ob izrednem prizadevanju pripeljale do projekta razširitve elektrarne z novimi plinskimi turbinami 2 x 114 MW. Realizacijo teh enot je prevzela že naslednja generacija. Leta 1997 je odšel v pokoj ter se posvetil svojim notranjim željam. Vinograd in hramček sta mu bila zatočiš- če in po upokojitvi kar stalen dom, v katerem je rad sprejemal pri- jatelje, se družil s sosedi in domačini. Vesel je bil za prijeta prizna- nja za njegova vina. Posvetil se je tudi študijam o hlajenju vinskih cistern, ki jo je kljub bolezni vneto dograjeval, katera bo ostala nedokončana kot še nekaj drugih snovanj, ki so se porajala na nje- govi delovni mizi. Niko Kurent je bil velik strokovnjak, vizionar na področju energetike, prenosa električne energije in snovalec no- vih energentov kot je bil zemeljski plin. S svojimi idejami je dosti- krat prehiteval tedanjo stroko, realizirane pridobitve pa so danes nekaj povsem normalnega. Kakor je bil na strokovnem področju visoko podkovan, tako je bil v duši preprost, neposreden in prijazen človek, ki je imel tudi po- seben odnos do kultume ustvarjalnosti, med drugim je bil skrben predsednik odbora za ureditev galerije Božidar Jakac v Kostanje- vici. Veroval je v človečnost kot najvišjo vrednoto, jo spoštoval in jo iskal v ljudeh. Verjel je, da je v vsakem človeku nekaj do- brega, zato je znal navezati pristen stik z vsakomur in zato se je tako dobro počutil med iskrivimi vinogradniki na svojem hribčku "Aplen'ku" v bližini rodnega Šentruperta. Izgubili smo velikega strokovnjaka, ljubitelja domačega Krškega in Posavja ter vedno vezanega na svoj domači kraj. f Niko Kurent nam bo kot vzoren in velik strokovnjak, predvsem pa sodelavec in prijatelj ostal v trajnem spominu. V imenu prijateljev in sodelavcev JožeHabinc l [L] OPTIKAKEBER [Ä] - okülisticni pregledi na zdravstveno kartico - velika izbira korekcijskih okvirjev - kontaktne leče - sončna očala pWlnovcM782g^irS5oSjSrr07/49^22-33j HÖRMANN garažna in industrijska vrata L -¦¦¦¦iff&SIK'- $S Pooblaščeni zattopnik: 2 Robert Lajkovič s.p. I Veliki Podlog 1a w 8273 Leskovec ! Tel.: 07/49 77 090 : Gsm: 041/766 345 L ^ PIHALNIORKESTER VIOEM KRŠKO Vas vabi na LETNI KONCERT v soboto, 16. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu Krškor ki je ob tej priložnosti posvečen tudi v ZAHVALO Kulturnemu domu Krško za 29-letno gostovanje v njihovih prostorih. 1)31070170 OBO 1-893 ^g ' ^W «^^^f•¦ < j/ p