St. 29. V Gorki . uri popoldnc za ilc/.clo. Stain» |)o jiosli |M«1 j. deželnega zakona z dm; 19. oktobra 1896 štev. HO dež. zak. spre- nioiiili j« tako-Io: i?. 2. Na ol)čnib, javnili Jjudskib šolah so učilolji razvr.sčoni v Lri razredo, to jc]: J. razroda s M-ÜÜ kron. II. i-azroda s I2(X) kron, III. razreda s 1UUU kron Ictno place. L. i). Stalno nameščeni učitelji in pod- ucitelji. ki so po prcslanem izpitu učitelj- ske sposobnosti skozi pet lot od tistega dno naprej, ko obvelja ta zak on, na katei-i javni ljudski soli v državnem zboru zastopanib kraljevin in dožel zapon;doina in z dobrim usp<;boin ueitoljevali, dol)ijo 10 odstotni povišek svoje plač<; in tako od pelihilo pelih let. doklcr ne dosožojo povižka za šesto pellelje (petletnino). — Fredlog so pod|)isali vsi poslanei. I'redsednik pravi. ila uvrsti ta pred- log v dnevni red priliodnje sejo za utenie- Ijevanje. Dnevni red: I. i'oroeevalec. dr. Verzegnassi. Poobla- sti s<; deželni odboi-, da izplača nicsl.nernii zupanstvu v (Jorici vsolo 20(H) K \)2 v. v poravnavo troskov za pregradbo poslopij lukajsiije ženske bolnice v namen. da se bolje |)ospravijo blazne ženske. II. Jsti porot-evalec. — Dovoli se pod- ])oro 4000 kron za zgradbo ceste. držeče od Uracana okoli liolmca sv. Jurija skozi Jen- kovo proti Dolenji in drugo podporo ()0(J0 kr. za zgradbo ceste ob Kožbančku, z na- ročilom deželnemu odboru, da izplača ta zneska. kadar bode dovoljena državna pod- pora in zagotovljena izvrsilev naineravanih •podjetij. (Za prvo c(;slo je obljubila vlada Hi.000 kron. za drugo pa 2G.000 kron dr- zavne podpore). III. l'oslanec: dr. V (; n u t i poroča na- iii(!sto zadržanega dr. Marani-ja o načrtu zakona, jto katerem Jji se dalo obeinam pravico, nalagati nekatere davščine. I'oslanee Berbuc meni. da razloge, katen; navaja deželni odbor v podporo na- svetovanemu zakonu, je ravno tako labko uporabljati proti njernu ; stvar da potrebuje bolj natančne presoje in zato predlaga, naj se načrt zakona izroei pravnomu odseku, da ga prouei in o njem poda svoje pred- loge. — Ker se poročevalec strinja s teni pred- logoni, sprrjme g«i zlxjr <;noglasno. IV. Isli poročeval<;c predlaga v inicMiu deželnega odbora naci-l zakona. zadevajoč pobiranje odstolne davšeine od najeninin v glavnem dezelnem rnestu (iorici v korist o be ine. l'o predlogu jioslanca Herbuea se s pritrditvijo poročevalca tudi ta predinct izroei pravnemu odseku v razpravo. V. Dež. odbornik dr. Verzegnassi predlaga v imenu dež. odbora, naj zbor sklene tako-le: Da se preskrbi založba polrebnega stroska za neposredni nakup osnovnib d(;l- nie podjelja lokalne ž«;bizniee z normalnini lironi od CJorice po \;ipavski dolini do Aj- dovseine v iznosu 200.000 kron noniinalne vrednosti, in da se o svojern easu preskrbi založbo potrebnega stroška za nakup osnov- nih delnie zadrugc;, ki se irna ustanoviti za zgradbo 7.e načrtane tramvajske ceste od Gorice do Ogleja v iznosu 100.000 kron nomiiiiilne vrednosti, pooblašča se deželni odbor, da sklene s kalerim avstrijskirn kre- ditnim zavodom ali s katero avstrijsko hra- nilnico dve posojili vsako za se, to je eno Ukoj v iznosu 200.000 kron a. v., drugo pa, kadar se ustanovi zadruga za zgradbo omenjene tramvajske cost«; od Gorice do Ogleja. v iznosu 100.000 kron a. v. l'oslanec Veriuti predlaga, naj se predlog deželnega odbora v svojem drugem delu, kolikor zadeva namreč posojilo za tramvaj med Gorico in Oglejein, popravi tako-le : Deželni odbor naj takoj preskrbi tudi posojilo 100.000 kron, katera vsota se na- loži na obresti, da se ž njimi vred v|iorabi za nakup osnovnib delnie ali na drug način v korist tramvaju ali železniei od Gorice do Ogleja. l'oslanec dr. Turn a meni, da je prišel predlog deželnega odbora brez potrebe na dnevni red današnje seje, ker je bila ta zadeva že končno rešena v zborovi seji dne J2. aprila 1892; očita deželnemu glavarju, ki je bil porocevalee v toj stvari, n(;dosled- nosl v posto[)anju in sklene svoja izvajanja z izjavo, da ne bo glasoval o tej stvari. ker jo srnatra že rešeno. 1) e ž e 1 n i g 1 a v a r, oddavši predsed- ništvo podglavarju dru. (iregorčiču — opra- vičuje svoj(» in deželnega odbora postopanje v tej zadevi. Po daljši razpravi, v katero sta po- segla tudi poslanca dr. Venuti in dr. V e r z e g n a s s i, obvelja pri glasovanji odborovi predlog s popravkom poslanca dra. Venutija z vsemi glasovi razven ednega. dr. Turn a namrec ni glasoval.*) Deželni glavar prevzame zopet pred- sedništvo. VI. Porocevalee dr. Verzegnassi. — Predlogi deželnega odbora zastran zgradbe deželne norišnice izroče se po predlogu dra. G r e g o r č i ča sinančnemu od- seku v razpravo. VII. Porocevalee dr. Venuti namesto dr. Marani-ja. ¦— Pooblasti se deželni od- bor, naj nakaže vežbancu pri deželnem knjigovodstvu, Miba<;lu (Jorjup-u, ko ga za- časno upokoji, letno pokojnino v iznosu *) Dr. Tnma j<> lorcj oljscdcl v (Ivojncin [>o- nu'iiii. Op. nrcd. 720 kron za dve leti od 1. maja 1900 naprej. VIII. Isli porocevalee. — Morski ko- pelji v Gradežu se dovoli 2400 kron pod- pore za lelo 1897., 1898 in 1899 in zraven tega 800 kron za 1. 1900. IX. Isti porocevalee. — Upokojenemu deželnemu obhodniku Andreju Logarju se dovoli popolna pokojnina letnih 1000 kron. Ker je končan dnevni red in ker so mnogi gg. poslanei izrazili željo, da bi se zborovanje pretrgalo do po velikonocnih praznikib, sklene predsednik sejo ob 8y4 uri zvečer in vošči gospodom poslancem prav vesele praznike. Kako so slov. poslanci prodali Loßnik. Ločnik je pripadal do leta 1879. po- litičnemu okraju Gradiškemu in sodnijske- rnu okraju Korminskemu. V seji deželnega zbora dne 20. septembra 1878. je bila na dnevnem redu prošnja Ločniske občine, da bi se pridružila politienemu in sodnijskemu okraju Goriškemu. Vsa pristojna oblastva so podpirala to prostovoljno namero občinskega zastopa in zato je tudi deželni odbor po svojem najbolj italijanskem poročevaleu dr. Deperisu predlagal ugodno rešitev. — Po- slanec dr. Josip Tonkli, takrat najod- ločniši zagovornik nažih narodnih pravic, pa se je z vso vnemo v bran postavil nameravani teritorijalni premembi. Čujmo, kako je slovenski veljak zagovarjal svoje stališče. „Jaz se moram odločno ustavljati pred- logu dež. odbora. Zdaj je cela goriška oko- lica z mestom vred združena pod eno okrajno sodnijo ; v okolici se govori samo slovenski, v mestu pa je prebivalstvo v narodnem oziru mešano ter obstoji večinoma iz Ita- lijanov in Slovencev. Politično društvo „Slo- ga" in tudi odvetniška zbornica sta podala prošnjo po dezelnem odboru do pravosod- nega ministerstva in jo menda tudi uže po- novila, da bi se ustanovili dve sodniji, ena za mesto, in ena za okolieo; žalibog ni vkljub velike potrebe ta prošnja do zdaj še uslišana. Prošnja političnega drui^tva se opira posebno na ta razlog, da je potreba za slovensko okolieo take sodnije, v kateri bi se po slovensko uradovalo. Ločenik pa je italijanska obdina ; če jo pridružimo h goriški okolici, bomo imeli, tudi če se loči- ]' () D I; I S T K K. Zen pšlje Apnieiioi popben sen. AiaiaeniDon sliiša naroi I'ocasi so |)osedli in s(; pornirili. L<1 jedini Toi-zil jo sc vrišoal, slara blebel.ulja; znal jc celo vrsl.o psovk, katere j(» vsip.-il na kralje, da so se mu smijali Abajci. |{j] je ,,najgrši grskib truin" pred Trojo. Gledal je križem, bil je krivonog, a sepast na jedno nogo; rameni sta mu bili grbasti, prsi sklju- ceni: glava na lilniku bila je drobna in dnl- ga, a na njej je bilo vsejanib le malo dlak. Najbolj sta ga sovražila Aliilej in Odiscj; kajti vedno ju je zbadal. Sedaj je vsi[)al vriščeč svoje psovke na Agamemnona, a zamerili so mu Abajci in jezili se v srei. Tako ga je zbadal, glasno kričeč: „Atrej<;v sin, zakaj se zopet. pritožuješ in česa še zeliš? Polni so ti šotori medi, in polni lepih žen, katere smo dali Grki najprv(jmu tebi, kedar smo razdejali kako rnestece. Ali si želiš morda še zlata, katero naj ti pH- nes<; kdo izmej Trojaneev kot odkupnino za sina, katerega sem jaz ujel, zvezal in privedel sim, ali pa kdo drug izmej Ahajcev? Ali si želiš morda kako mlado žensko, da si jo sarn obdržiš? A nikakor se ne spo- dobi, da spravlja poveljnik v nesrečo si- nove Abajcev. Mehkužneži, straliopetniki, babe, a ne možjc več, odpotujmo sedaj do- mov, a Agamemnona pustimo tukaj, naj se gosti se svojimi častnimi darili, da bode videl, ali mu mi kaj koristimo ali nic. 1 sedaj je osramotil Ahileja, junaka mnogo boljšega, nego jc sum. A zdi se, da Aliilej ninia več žolea v srei; kajti drugace bi bil. At rid, sedaj zadnjikraL delal krivico ! Tako je govoril Terzit, psujoc Agamem- nona, narodov poveljnika. Hiiro j(> pi-islopil k iijcmu Odiscj. pogledal ga po strani ter ozmerjal: ,.BIebetavi Terzil, jenjaj in ne |irepira.j so jedini s kralji! Kajti jaz Irdim, da si ti najvecji lopov izmej vseb, kar jih je prislo z Alridoma prcd Trojo. Zato ne vlači mi po zobeh kralj(»v in ne zmerjaj nii jib! A zapomni si dobro: ee L<; bodem slišal še kedaj tako neumno blcbetajočega kakor danes, tedaj naj ne bodem več Odisej in Telemahov oče, če te ne zgrabim in ti str- gam tvojib cap s t(;lesa, pretepem neusmi- Ijeno in zapodim jokajočega k brzim la- dijam!" Tako je dejal in udaril ga se žezlom po brbtu in ramenib. Terzit se je zvijal, in debele solze so se mu ulile iz ocij, a na brbtu so se mu vzdignile debele klobase pod udarcem zlatega žezla. Ustrašil se je in sedel t(»r obrisal si solze. uvidevsi, da mu nič ne pomagajo. Tako je dejal marsikdo svojemu ilrugu, sladko smehljajoč se: „Pač mnogo dobrega je uze storil Odisej i v bojii v zboru, a to je najboljse izmej vseh nje- govih del, da je sedaj temu obrekovalcu za- mašil gobec. V bodoce se pač dobro pre- misli, pred no bode psoval kralje se zbad- Ijivimi bescdami1'. Sedaj je stopil Odisej pred zbrani narod; zraven njega je stala Atena, po- dobna klicarju, ter velevala narodu, naj molči, d;i bi i bli/nji i oddaljenej^i sliSali govornikovc besede in je premišljevali. Tako jim je govoril: „Poglavar Atrid, sedaj le bocejo Abajei pred vsemi zemljani izpo- staviti največji sramoti, in nočejo ti izpol- niti obljube, kojo so ti obljubili, zapustivši grško zernljo, da se vrnejo domov se le te- d:i,j. kedar razdenejo Trojo. Kajli kakor mladi otroci ali ženske — udove jočejo in bt'epene po svojej domovini. Res je sicer težko, biti tako dolgo od doma. Saj je marsikdo nejevoljen, če je le jeden mesec od svoje soproge, kedar ga zimski vetrovi in razburjeni valovi pode sim ter tja po morji. A nam je prešlo uže devet let, od kar se mudimo tukaj. Zato pa ne zamerjam Ahaj- cen?, da so nejevoljni. A vendar se mi zdi srarnotno, muditi se tako dolgo tukaj in vrniti se nazadnje prazni domov; Zategadel potrpite še malo, dragi prijatelji, in osta- nite tukaj, da zvemo, ali nam je Kalhant res- nico prorokoval ali ne. Kajti vsi vemo to Se dobro in vsi ste price, kolikor vas ni po- grabila črnasmrt. Nedavno je temu, zdi se mi, kakor bi bilo včeraj ali predveeranjem, kar so se zbrale naše ladije v Avlidi, nesoč Prijamu in Trojancem pogubo. Darovali smo nesmrtnikorn pod krasno platano, od koder je izviral srebročist stu- denec. Tedaj se je prikazalo čudno zna- menje. Izpod žrtvenika je siknila strašna kača, na brbtu vsa pisana, ter vzdignila se na platano. Tarn so bili na najvisji veji vrabci, negodna deca, skrivajoč se pod list- jem; osem jih je bilo, a mati, ki jih je ro- dila, bila je deveta. Milo so čivkali, in vse je požrla. Mati jih je obletavala, žalujoč po ljubih otrocih. Tedaj se je kača zvila, po- skočila in vjela za peroti še mater ter jo požrla, deco svojo objokujočo. In bog je pokazal čudno znamenje; sprernenil je kačo v kamen. A mi smo stali in čudili se. In začel je prorokovati Kalhantrekoč: „Zakaj ste utihnili, Ahajci? Vam je pokazal to zna- menje Zen, in gotovo se izpolni, ce tudi pozno. Kakor je požrla kača mlade vrabce in mater, osem jih je bilo, a mati je bila deveta, tako se bodemo mi bojevali tarn devet let, a v desetern letu vzamemo Trojo. Tako je govoril Kalhant, in sedaj se 'nam vse izpolnjuje. Dejte tedaj, ostanite tukaj, vrli Aliajci, dokler si ne osvojimo velikega Prijamovega mesta". (Konec pride.) lev mosla od okolice dožene, zopet okrnj z mešano narodnostjo in ministerstvo se bo na to opiralo. tor tudi zanaprej odbijalo pravieno lirjatov nasega ljudstva, da so ima j»ri sodniji ž njim v slovenskem jeziku ob- čevati. Vslcd toga ostane §. 19. drž. osnov- nih postav, katera zagotovlja vsem narodom enakopravnost jezika v soli, uradu in jav- nem življenji. šo daljo mrtva crka sloven- skemu probivalstvu v goriški okolici. Mogoče jo jia (udi. da iniiiistorstvo samo hi no ho- tolo polein pros'nje za posebno sodnijo do- voliti, opirajo se na isli razlog, namrcc. da jo v okolici ljudstvo mesa no narodnosti, ka- kor v mostu in da tedaj ni potreba rnosta od okoliee loci Li. Iz toga slalisča spodbijam jaz prodlog. da so italijanska občina Loče- nik pridruži li goriškemu okraju in pripo- roenm. naj gaslavni zbor nikar no sprejine''. i\a dotiene ugovoro jo pa (\v. Ton kl i ropliciral lako-lo : ,. Da jo resnieno, kar sem jaz trdil, za to imam veljavne dokazo. A najjasnojši jo la. da jo v goriškem okraji, to jo v mostu z okolieo vi'od 53000 prebivalcev, nad 300()0 tisoč jili spuda na slovensko okolico, v goriskom mostu jo pa mej no celo 20.000 prebivalei vecina ilalijanske narodnosti. Pri vsom loin pa jo bil vodno v vsoh uradih ltodi sodnijskih ali poliličnih, poslovni jo- v.\k veeitioma ilalijanski : pri okrožni in okrajni sodniji se poslujo celo izkljucljivo lo v toni jo/Jku. Navadn.o jo miuisterslvo povsod, koder jo probivalstvo me&i no italijansko in slovonsko narodnosti, lookol- ščino tako porabilo, da je proglasilo ilali- janski kot uradni jozik tor imonovalo itaii- jansko uradniko, izključivsi Slovene«. Da so v gradiškoin okraju tudi nekatoro slovonsko obeine. inoramo lo lo obžalovati, kor veino, kako so jim v narodnom oziru godi, no pa da hi pripuslili, da so nam tudi tu v čisto slovonsko okolico z pridružoujem edne ita- lijansko obeine vgnezdi kukavičje jajee. Za to se nikakor no morom strinjati z nazori gosp. prodgovornika, po katerih bi sicer pravioni bili ločouiški občini, sprejemšj njeno prosnjo, pa bi morda škodili vsom sloven- skom oboinam goriške okolico. Zacelkom avgusta 1879. se jo Looniska občinn. koi' jo sama tako holela, priklopila Goriskemu okraju. Dvajsotlotno sktišnjo so jo uverilo. da jo la zvoza nonaravna. da no ugaja razuo/rslnim njoniin inlorosom, zlasti narodniin to/njam, ne v zadovab, ki so ti- oojo vojaskega nabora, proglodnih vojaških zborov, zalaganja slroskov za javni pouk. za okrajno coslo ild. Zato jo zopot prosto- voljno prosila, naj se proloži v Gradiski ok raj. a zdaj tako, da bo imela tudi sodnijo in davkarijo v Gradiški. — Ni vse ljudstvo tega proprieanja: mi vemo zanesljivo, da nekatori Locnieanje obzalujojo to promombo. A volika veeina jo vondar za to in to zeljo je po primorni vecini glasov izrazil in uvo- ljavil tudi obcinski zastop. — Prebivalslva jo v Loeniski obeini ne eelo 2200 duš, mod njiini jili je blizo 200 slovenske narodnosti, ki pa nimajo vsi tain domovne pravice, kor so ali nasoljeni koloni ali tovarniški delavci. Ali so Loonieanje v obce izvirni, pristni llalijani ali no, iega nam ni lukaj preiska- vati. Mesnicno dejstvo je to, da ogromna večina probivalslva se prišteva italijanski narodnosti in o njej volja to, kar velja o vseh lakili llalijanih, v kojih žilah so pre- taka, ali delonm, ali celo slovanska krj, da so prav slrastno drži te pridobljene svoje narodnosli in da mrzi vsako drugo. Težnja te večine jo toroj, če se po- slavimo na njo stališče, saino ob sebi raz- umevna, in ee hočemo zares svobodomi- solni in pravicni biti, moramo dopustiti, da se zgodi njo volja. Loeniška slovenska sola mora po zakonu ostati, dokler jo obiskujo zadostno število otrok. Mi vemo prav dobro, da pošeici slovenskega prebivalstva Ločniške obcine ne bode v narodnem oziru ugajala sklenena prememba in to vedo enako dobro tudi riasi slovenski poslanci; — če so pri vsem tern glasovali za njo, je znamenje, da so pr(>vagovali za njo važnojši razlogi. l'redlog jo podal deželni odbor, v katerein sedita dva veljavna slovenska zastopnika*); a ni videli iz poročila, da bi'bila vladala v odboru kaka razlicnost menenja o toj zadevi. Dežolni zbor je tudi z vsemi glasovi, brez najrnanjžega ugovora, sprejel odborov pred- log. Je-li po teni takem rnogoče, da so vsi slovenjäki. poslanci skupaj dogovorno — ¦) Mod iijitMji ludi tir. Tuiua. Op. urcd.) tudi on i tako z v ;) n o ,, n a r o d n o- naprodno" stranko sklenili sramotno kupeijo, o katorej lozi organ to stranko? Hadovedni smo, koliko srobornjakov so v tomslučaju utaknili v žep zastopniki na|trod- Jijakov. D o p i si. Iz uc'iteljskili kro^ov. Deželni zbor je dovolil dožolnim uradnikoin znaton pri- boljÄok. onomu colo pots to gld. osobno do- klade, polog voliko place, kaloro že ima. lVav iz srea privošeimo ta poboljšok de- žel. uslužbeneem. Toda gospodje poslanci naj bi ne rabili dvojno more, naj bi bili do- sled nji in š(> voc : naj bi bili pravieni. naj bi poinagali tudi rovnomu ucitoljstvu. De- žolni uradniki imajo vsi boljso place nogo učitelji, dež. uradniki imajo prijotnojše dolo, oni žive v mestu, kjor j(> vse cenejše. sta- novanjo, živila, prijolno življonje. na razpo- lago zdravniki. solo i. t. d. Napacnoje nain- roc mnonjo. da se na do/.oli ccno zivi, nok- daj j(^ bilo to, a sedaj ni več. In koliko stain» učitolja šolanje samo onoga olroka, bolezen samo dvakral v lotu, ako so mora klicati zili'avnika. Koliko jili preslano učitolj v soli in zunaj sole radi uporuosti budobnib olrok in starišov ! No. ako bi so onkr;;t izbiral stan, no bi hotel postati uOitolj za nobono plačo ! V danasnjib dnoh biti učitelj — to jo za cloveka v rosnici kazon. pokora, kakor- šik^ si no more misliti, kdor no poskusa sam. Gospodje poslanci, uvažujte nase raz- more ! Kako naj izbaja učitolj s s)0--OOgld. plac';o svojoinu slann priniorno, kako naj iz- šola svojo otroko i. I. d.V Hos jo, da imajo nokatori ucitelji postranski zaslužek, tajni- stvo ali orgljarstvo, ali toll ji1 lo malo slo- vilo. a veliko vocjo onib, ki nimajo niti noveiča postranskib dobodbov. Slisi so, da namorava dož. zbor zboljšati plačo po 100 gl. za vsako vrsto, to bi bilo nokaj, ali tako se to vprašanje ne re^i. Nočem o torn pi- sati, ker gosp. poslanci lahko sami dobro vedo, kaj in kako. Lo to bi gospodom po- slancom v blagoboino uvazevauj(? omonjal. da bi bilo najboljo, ako bi place uredili po sJužbonib I e I i h n. pr. kakor na Štajor- skom za prvib I0 h't toliko, za. drugih 10 lot loliko itd. 'To hi bila najpravičnejša ure- ditev. Učitoljom na dozeli naj se ne odinerja manjša plača. kakor do sedaj, ker vsakdo prid(» raj so v nu'slo služit colo z man j so plačo, iz gori nastotib razlogov. Hcinpas duo 7. aprila. C. k. okrožna kot trgovska sodnija v Gorici j(^ odklonila v|>is zadruge kmotijskega društva v So m- pasu v zadruzui register. Spodtika so nam- roč nad odločilom §. 7. zadružnih pravil, po kalerib ima zadruga na opravilno d : druga komisija jo morala proglodati zojiot mos(»ca I'ebruvarija t. I., lor nasla, kakor jo ministorslvo doloeilo, manj uhoznib poškodovani^ov v Riboiuhorgu 92 in v Mr jab ;")(). Ta izkaz s(» jo predložil tudi c. kr. glavarstvu, katoroga jo isto po svojej skrivrnO poli reduciralo lor odločilo: öim a 100 K, öim a j"K) K. 22im po 40 K. :iem po 22 K in 19im ;'i Ki K. Price toga so An- ton Pecenko v Mrji in Andrej Krsovan, sta- rosina iz Prosorja, kalora sta so osvedočila pri glavarstvu. Ad 2. Komisija je spoznala, da jo ..vo- liko" poskodovanih, toda ministorski vkaz (razpis) govori : ,.1'odporo dobo posamni prav ubožni in ki so poskodovani". Podporo doloeilo in dolüo je glavarstvo. Iz toga je razvidno, da no odloca Pavlica, kakor se zadira dopisnik v ,.Sociu. Ail 3. Mcjgali so imcli v I o z n i c a, pi-idi!) Z vosoljom smo čilali v zadnji ,.Go- l'ici", da jo bila v seji 7. aprila na dnev- nem rodu doželnozhoi-ske soj(^ tudi zadova o prispovku za našo žoloznico. i'ovsod se je sukal govor o zidanju. kalero so ima iz- vrriiti v najbližnji prihodnosti. Ako jo do- volil dezelni zbor ze dovoljeni prispevek, uparno, da jo odstranjon s torn zadnji kamen, ki j(^ zaviral grad njo težko pričakovane /.o- leznice. — Posebno one obeino. ki so žr- tvovale tisoeake za to železnico, a nimajo ne železnice, ne obresli od plaeanih delnie, a morajo plaeevati obresti in obroke od dolga, katorega so bile napravile, da so zamogle nakupiti delnice, so se oddahnile, ko so zvodolo, da se bliža čas. ko se uros- nici gradnja. Morodajno laktorjo prosimo, naj store vse potrobno korake, da so pricno z dolom že to spomlad. Z Vipavske^a, 1. aprila. (Nokoli k o p o j a s n i I a in p o p r a v k a d o p i s u iz Movca.) V 27. slv. ,.Gorico" naliajajofi so dopis iz Movca obsega nokaj trditov, ki no odgovarjajo rosnici.1 Ciosp. dopisnik ni trozno promislil slvari. ko jo zapisal slavko: ,.Znano jo pa predobro, da prav Ijndska sola nalaga ljudstvu najveeja hremona. Lo |)omislit(\ ali ni lo vocje izsosavanj<; ljud- slva. ako in o r a plačovati od vsakega 1 gld. ilavka do celih I ftO" n za sole, kakor, ako hi p r o s to v o I j n o dajal posamnik po borib 12 novčieov na leto v vsaj tako va- ž(Mi naiiKMiV"' Ni res namroc. da hi nalagala prav ljudska sola najvocja hremona. nmpak znane so vsakornu razunmiku oheno zad<>vo, ki so mnogo vocja hromona. nogo oua za ljudsko solo. Kos pa jo, da za taka bremona ljud- stvo skovo da ne vo in to iz slodocih raz- logov: nokat.oro napravo so že stare tisoc h>t in so voc in ljudslvo so jo onim bro- inonoin /o lako privadilo, da jib niti ne štojo vee za hromona; vojascina požro to- liko miljonov, porabi toliko stot.isoc naj- boljsib delavnib moči. da je njeno bromo v rosnici najvocje in uajtozje, a no si so molce, kor so nositi mora in kor ljudstvo in njoga zastopniki morajo molrati oh loin vprasanju in noznosuoin liromeiiu. Oh ljudskosolsko hreme [ia so sine drognili vsakdo in so zdi lako veliko, ker je novo in so rešuje dornn od mo/ — izvoljenih za vsak ok raj posobo. Da pa je 10 breme lako voliko, krive so razne oko- 11 seine. V Avstriji splob, so posebno pa na (jiorišk(Mii, se ,,e zacelo ljudsko solslvo razvi- jati sole v najnovojsem času. Pred polsto- letjom j(! imel vsak okraj komaj loliko šol, kolikor jib pride zdaj na srodnjo voliko obeino. Kar so jo zamudilo |K)proj, liotolo so je zdaj hkralu popravili in nainostiti. Stroški so narastli posebno radi no- vib slavh, kor starih ni hilo; radi učil. ka- lot-e jo liTthiilu na.iiovo piipravili. Konečno pa j<> na lem ki'ivo ludi dojslvo. da dona- sajo za ljudsko solstvo lo no))osrodni dav- koplacovalei. Ako bi se potreh.šeine zalagale Ludi iz raznovrstnih ii/ilnin, poslalo bi breme dokaj lazje in bi bilo ludi pravie- ncje razdeljeno. Upajmo, da pridemo sea- soma tudi na Goriskem do toga. Na vse to ineuda ni pomislil g. dopis- nik, ko je zapisal v zaeetku navedene stavke. Pomisliti j(^, kakšno breme bi bilo, ako bi se hotolo v dobrib 30 letib sozidati in na- pravili župnišea, vse zvonike in zvonovo in corkvono opravo. Kar zadeva proslovoljnih donoskov in hremen,. menim. da hrome ostane breme, ali si je nalozim prostovoljno, ali pa. ako mi je naloži kdo drugi /, inojim dovolje- njom. Kvinlal ima v oheh slueajih 100 kg. in krona 100 h. i\li moi'da ni res tako?! Z KovsUo^a. l!pali smo. da vondar lo dohimo zoloznico. kalera hi naš okraj povzdignila ginolno in kullurno: toda sedaj smo zgubili '/-o vso upanje. Toliko holj ho troba odsloj trkati na vrala visoke vlade, naj nam vrž(» vsaj kaj drohtinic drugih do- brol, Poljedelci, zivinorejci in ohrlniki po- gro.šajo svojih sol, eesU» so so tu pa tain potrohno popravljanja. posebno velika iskoda za okraj j(» pomanjkanjo vozik^ zvoze. Znano je. da naš okraj obcujo najbolj z sovorom, kor Ijudjo hodijo von lo na s<»ver tor tudi dobivajo skoro voe roči h^ čroz Predol; zalo naj hi hila ta zvoza holj /ivabna. Sodaj vozi jiošta samo enkrat na dan erez Pi'(m1(>I in šo o lakom üasu, da je popotni- kom noprikladno se voziti z njo. Naj bi se lorej vpoljala so druga zvoza erez Predel ; saj od Gorice do Movca in od Hajblja. do Trbiža je že druga zveza. manjka lo erta od Movca do Hajblja. Ali hi se no mogla so ta crtica napraviti vsaj za poletni cas? Kolikokral bi kdo rad išel kam, pa nemore, ker ni prave zveze; tako, ee hoče kdo nii- sib iti na Kranjsko in daljo. mora ostati erez noe na Trbižu ter šo-le drugi dan more iti naprej. Ali ni to sitno, zlasLi če se komu mudi? Da bi svoj voz vzel, stane preveč, namree 15 do 25 kron; da bi šel peš do Trbiža, je tudi preveč. Torej ,čislana županslva. oglasito so. umrl gosp. Štolan l^-ogolj, c. kr. linancni koncipist, doma. iz l.oma na Tolminskom. V Jiovin.ju jlaticc lotošnje knjige so ravnokar doslo. Dobivajo so pri čilalničnom čuvaju v Gorici. Tiskar Ainlroj (Jaln'srck so jako obciitljiv gospod. \' proiJzadnjom listu hiuo mu očilali na noiilomoljono njogovo baha- rijo noko norodo v nasi posojilnici za časa njogovoga blagajnikovanja. Mi zatrjuj(i- m oso o n k ru I p r a v oil ločn o, d a j o do pi v i c e v s o r o s, k a r smo p i s a 1 i. A Gabrsčoka rosnica v oci koljo. Zato pa so jo začol joziti in — grozili. In zakaj? Zato. kor snio govorili rosnico ! Hosnica pa Gabrščoku ni nikdar ljuba. co prioa proti njo And. Gab. zopet tožil o „lo- povščinah in lumparijah goričansko bando". A molcali mu no bodoino voč. poslrežemo mu so z drugimi zanimivimi podalki. Todaj do videnja, Androj Gabrscok ! Ka/cnsko postopanjo proti A. goreio no da v zadnji „Gorici" zadosčenja. -— KakogaV — Toga mi no vorno. Kadovodni „Soči", ki uas pozivlja v notici: ,.Solski dour' in grof Coronini*', naj ji povomo, zakaj jo odjiovodal grof Alfred Coronini donju- „Solskomu ciomu", ki jo bil vknji/on na staro hišo, bodi na uho po- vtidano, da gospod grof ni onoga donarja sploh odpovedal, tomuč vodstvo samo mu jo ponuililo vrnitov dolga, kor jo irnelo ravno s<>daj priliko, da.jo napravilo pos(;bno linančno oporacijo pod jako ugodnimi po- goji. Sicor bi pa moral „Šolski dorn" čoz par let tako ali lako vrniti gospodu grofu oni dolg vsl(;d |)ogodbo. Ne vemo, j<^ li res ali :ie. da ni dal gospod grof nikdar novca v kak slovonski denarni zavod; to pa vemo, da ni hotol dati ga v „Trgovsko-obrtno zadrugo" iz pnividnosti. ker ji1 oni zavod osnovan na noomojoni podlagi, in ni hotol, da bi dr. Tuma in A. Gabrsček gospodarila z njego- vim promožcnjom. Postoiiost dr. Tumovcga plasila. „Soča piše doslovno: *) G.Aiulrrj (jjibršifjik, plojle, iJu no bodete biuiii «bunkiM'ol» ! Kdoi- drugiiu jiimo koplju. s;uu v;i- iijo p;ulc. (Oponibu sUivčcvu.) „2U0.000 in 10U.00U kron se bo morala dožola zadolžiti, prve za nakup delnic vi- pavsko želoznico. drugo za — fur Ian ski tra m v a,j. V oni in isti soji deželnoga zbora jo bila dovoljona svota za vipavsko in furlansko želoznico. Furlanska že davno tečo, deželni odbor je denar preskr- bol, a za vipavsko zoloznico so je skr- čil. Spraviti hocejo toh 200.000 kron zopot v zbor. da dobo 100.000 za nopotrobni tramvaj. proti katoromu smo so vodno upirali. — Tak prodlog jona dnovnem redu današnjo seje. Hadovedni smo, kako so jo pogodil Grogorčič s Pajorjom." Dr. Tumi kakor tudi drugitn ljudom okolo njogovoga lista in sploh vsom, ki se zanimajo za na.šo dežolno upravo, je dobro znano, da je nafi dožolni zbor lota 1892. v isti soji, ko je dovolil 100.000 gld. za nakup osnovnih dolnic za vipavsko železnico, do- volil tudi 50.000 gld. za nakup j<;dnakili delnic za furlanski tramvaj. Znano je tern lju- dom, da v sobotni seji doželnega zbora se ni slo za drugo, nogo za poohlaščonjo do- žolnoga odbora, da jo za ti zo dovoljoni svol.i iskati posojila pri kakom donarnem zavodu. In vondar hi ti ljudjo v dosego njih [)O.štonih namonov novodnim čitatoljem na- tvozili radi modvoda, kakor da jo imel d(^- žolni zbor v sobotni soji dovoliti Il.alijanom noko novo svoto 00.000 gld. ali 100.000 K. V zavijanju in v slopljonju — obstoji to toliko hvalisano po.štonje dr. Tumovega glasila „Soeo". l prašanjo ^ospodoin uradnikoin „ nameno. Ker pa ni ])Osol uradnikov denarnega zavoda, ta zavod vleči v politiško strankarstvo, in na tak nacin škodovati denarnemu zavodu: vprašam dolično gg. uradnike, je-li res, kar o njih trdi njihov agitator g. Gregor Samo- koc V Monim, da gg. uradniki so glodo na svoje stališče dolžni javnosti dati dolocon odgovor. Š o in p a s, 7. aprila 1900. B. Grča. Porot'a so nam, da po Ozeljanu in Šmihelu domačin agitira za pooblastila za občni zbor ,,(-jorisko ljudske j)osojiluico" z očitno noumniini bosodami: „ali no bodoto z nami za dr. Tumovo stranko, ker Gregor- čičevi in Grčovi pristaši rabijo posojilnični denar tarn za tisto, ki pojejo" (za ,.Solski dour'V) Ljudstvo si sopeta, da agi- tator jo bil lako poučon od uradnikov „Go- riško ljud. pos." v Gorici. Zopet druzega moža iz šempaske ob- čino so gg. uradniki lovili na limanico: „Vas nioraino pridobiti, drugaee ne zma- gamo". — Uprašamo: ali dobro plačani uradniki res niinajo druzega posla? Vo abstiiHMH'i iu^ toči solza nikdopo do/.eli — ni ti |>ristaši isto „Sočo", ki je zopet zač(»la pogrevati skoro pozabljene zadovo abstinence, katero je bil vodil ,.Soein" patron. Našo ljudstvo je bilo sito abstinence in slišijo se lo odobravajoči glasovi, da se je opustila. Ilvala deželnim poslancom, ki so vpoštevali glasove svojih volilcev tor šli v zbor, kjor jim bode pri- loznosti dovolj, da bodo z deloin pospese- vali koristi dozolo, a ob jodnom no bodo zamudili ugodne priliko, da bodo varovali svetinje naroda, katore so bili obrazložili v odgovorih na lasko poslance ob priliki po- gajanja za ustop v zbornico. Volilci so so oddahnili, ko so zvodoli. da so sli nasi poslanci v zbornico. In sc enkrat: iičitcljskc; pftlctiiiiie. Iz poročil v listih sklopamo, da v tolmin- skom okrajnom pomnožonern solskom svotu so ugodili — monda soglasno — da se bodo podoljovalo petlelnine v zmislu mi- nistorskoga odloka. Kako so sklenili v se- žanskom, gradiščanskom in goriškom most- nom šolskom svetu, nam ni znano. Kadovodni smo. ali bodo posnemali abdoritski sklop gorisluiga okrajnoga šolskoga sveta, ali onega ucitoljstvu naklonjenega tolminskega. Ža- lostno jo, da so nastopili vsi na pot pravdo za nialo voč kot za oslovo sonco. Mod uči- toljstvom j(» napravil tak sklop, ko gre za nialiMikostno malenkost, najneprijotnojši utis. Sliši so vprai5anjo, ali zamorota zastop- nika učiteljstva so z mirno vostjo sodeti v korporaciji, ki tako sklopa; ali bi morda no bilo boljo in umostnoje, ako bi posne- mala pot kologov tolminskih pred nekaj l«ti V Za javno klasifikacijo so se izrokli v novejšem času nokatoridožolni innokatori okrajni šolski sveti. Kaj tacega se sicer še ni zgodilo na Primorskem, ker tukaj smo navadno v vsem — zadnji. UčiteJjstvo je , sploh za odpravo tajnosti. Hazlogi za to se nahajajo različni. Marsikatori učitolj živi lota in lota v vori. da njogova 'sola jo dobra, a udje okrajn«»ga in de^elnega sol- skega svota vodo iz poročil nadzornikovih. da jo doticni učiteljv razredovau drugaee nego misli dotičnik. Šele čez leta izve ras- nico in je mocno razočaran. Ako bi bil zvedel za klasilikacijo o pravem času. po- trudil bi se bil, da bi bil odstranil nodo- statko ter zadostil zahtevain postavo in nadzornika. Kazocaranje je britko posobno tak rat, ko mu sledo zli nasledki. Ni pa iz- ključono vsoloj in povsod. da tajnost ni združona z antipatijo do ucilolja od nad- zornikovo strani iz marsikatoroga vzroka. Tajnost je na skodo solstvu in uči- teljstvu, zato proč ž n.jo — tudi na Goris- kom. Zastopniki ueitoljstva v okrajnih šol- skih svetih — na dolo! Xa^la snirt. Pretekli četrtok so jo zgru- dil na tla ob !2'/2 uri popoludne v Gospod- ski ulici ri(»ki l>laž Cučat, bajo iz Sv. Petra na Pivki. Nozvostnega so pron<»sli v bolniš- nico usmiljonih bratov, kjor jo kmaiu za torn umrl. Mož jo imel kakih 70 lot. Pri njomu sonašli listok šonpotorsk(?gažiipanstva, s kalorim jo bil opravicen iti v tamosnjo hiralnico. Kako da jo moz zašol v Gorico, mosto so podati v dornačo hiralnico, ni znano. I/id volitov v tržaski okolici. — V nedoljo opoldno so j(> izvršila volitov šost zastopnikov tržaško okolico v mostni in dozelni zastop tržaški. Izvoljeni so bili: Za 1. okraj italijanski kandidat Carlo Ba- nolli proti slovonskemu kandidatu dr. Jos. Abrainu; za 11. okraj dr. Otokar Hybar; za III. okraj 1. M. Vatovec; za IV. okraj Franc Dolonc; za V. okraj Ivan Goriup; za VI. okraj dr. Gustav Gregorin. Soliio^raski kardinal Ilallor jo umrl pretečoni petok. Imonik porotnikov za porotno ob- ravnave, ki so začno v Gorici due 7. niaja t. I. je ta-le: Marui5ič Franc, posostnik v Solkanu; Naglos Josip, posostnik v Korminu; Mozolic Anton, posostnik v Solkanu; Maurovich Just, trgovec v Gorici; Balič Franc, posostnik, Costa; Pajor dr. Marij, odv. kand. v Gorici; Torpin Ivan, posostnik v St. Forjanu: Ber- buč Anton, posestnik v Selu; Ilubor Domi- cijan, posestnik v Bovcu; Gabršček Ivan, posestnik v Tolminu; Gasparini Anton, po- sestnik v Gradiški; Podrokar Karol, posost- nik v Volcah; Kregau Franc, posestnik v Hočinju; Mighetti Ludovik, trgovec v Gorici; Candussi Franc, posostnik v Komansu; Cor- netti Alojz, trg. zastopnik v Gorici; Bovk Franc, poseslnik v Cerknom; Morlo Josip, brivec v Gorici; Figar Josip. posostnik v Smartnem; Caisutti Dominik, trgovoc v Korminu; Bais Jakob, trgovoc v Ajelu; Co- lautti Miklavž, ])osestnik v Tržiču; Kavnikar Alojzij, ])osostnik v Cerknom: Porsa pi. Franc, posestnik v Gorici; Bianchi baron Leonard, posestnik v Ruhijah; Soban Josip, posestnik v D. Vrtojbi; Dovier Stefan, po- sestnik v Gradežu: Bonavia Josip, trgovec v Tržiču; Pascutti Ivan, posostnik v S. Vito; Pečenko Jos. Leo p., posostnik v Peklu; Tra- versa Jakob, obc. tajnik v Medeji; Boeckmann vitez Jurij, posestnik v Gorici; Pirih Matevž, posestnik na Št. Vidški gori; Gerstel tävgen, tovarnar v Cervinjanu; Štrukolj Tomaž, tr- govoc v Cerknom; Fon Anton, trgovec v Gorici. — Njih namestniki so: Pavlin Franc, sladčičar v Gorici; Koren Anton, trgovec v Gorici; Mozotič Franc, zidarski mojster v Gorici; Goljovseok Josip, trgovoc v Gorici; Soculin Rudolf, tapotar v Gorici; Stecker Kniest, trgovski zastopnik v Gorici; Sauli Eduard, klepar v Gorici; Castolliz Ivan, trgovec v Gorici; Skort Spiridion, tr- govec v Gorici. Zima v spomladi. —Zgodnjo sadno drovjo je cvotolo navadno že koncem fe- bruarja ali početkom marca. Lotos pa cvoto mandlji in breskve sole v aprilu. Zadnjo dnovo pa je snožilo celo v trnovskom gozdu; v dolinah pa je mrzlo, da skoraj zinrzuje. Čudno vrome res, ki ni mislilo nadlegovati colo zimo, ampak da nadaljujo svoje opravilo colo spomladi, da kmotovalci ne morojo rodno obdoiovati svojoga zem- ljišča. Vsaka stvar pa ima poleg slabe tudi dobro stran. Kmotovalci menijo, da lotošnja pozna spoinlad obeta dobro lotino sadja. Kor bode kosno cvetolo, bodo ložeje ob- držalo sad. Prav bi bilo, ako bi so tako zgodilo! Postaje /a stroljaiijo proti toči na- moravajo napraviti obcine po vipavski do- lini. Zaradi zaporednih slabih lotin pa no zmorojo procej velikih stroškov občino same, zato pričakujejo, da bode sklonil doželni zbor primornci podporo občinam za napravo postaj in da bode pripomogol, da tudi država stori svojo, ter da podpore in ce- neje smodnik. * IJUctni nioriloc in tat Karol We- ber iz Nurimborga jo bil to dni na Dunaju obsojon na 201otno jočo. Lani j(^ umoril noko gospo, pri kateri je stanoval, tor ji prizadol z nožom nad sto bodljajev. Moriloc so jo izgovarjal, da dušovno ni vedno nor- maion. Drugi dan po urnoru gospo je sta- noval pri noki drugi žonski, kateri jo ho- tel odnosti precej obleko, a so ga Se prej odvodJi v zapor. Morilsiev oco je pošton postiii uradnik v Norimbergu. * lid or iznajric krinilo zji zniko- |>Iov, dobi pole.u: /aslnžer.e slave so darilo I()().()()() Ir.-inkov. To nagrfido jo razpisal nani- ree noki elon pariskoga aero-klnba. Ta 1110- cen pa no zali I ova niti popolne lot. Potem vzamo mecen svojih 100.000 IVankov zopet v svojo blagajnico. Iznajdboniki, na nogo! * 27. in 28. otroka je dobila /ona kmola An lol in ima danos solo 8(> lot. Vsob 28 jo zdi-avib in kropkib. Tnili niati jo eila in /drava. /sake jo v eisto ninumskoin okrajn odini Madjar. Karloviško ,.Svjelbr' pa poro^a : To plodoviln lYIadjarko je nadkri- lila lli'valica .uospa T. H., soprojja trgovca v O^nlinu. ki jo povila to dni svoje tridosolo dele. Zivi ji so I I olrok. (\ kr. priv. ri\ilni. iiradniški in vojaški krojač na T r ;i v n i k u si. 22. I. n;iilslropjo v (iorici. M. POVERAJ, priporooa |>. ii. olK'instvii svojo i/. l> o r n o /.:tIolio vsakovrslnoli'ko in jht'iIo /.a vsaki slan. l/.vr ;i\ si vsako narocl>o po najnovojsi šoy;i. I'rodaja lü'.rojono oblrko |io jako ni/.ki i'oni. Duliuvcnski falatji . . . oil g.1- lö. uapi'fj ]*ov I'snlki........, 14. Irini ........ «. Olsloka nntv.kif . . ..... N..")0 za »!;'<-k<» ...,.„ 1.N0 Tehtnic8,hiere inuteže preskaiša a!š cementira podpisani i/dolovaloe, Ichtnic. TiipDioca sc za vso v to slroko spadajoca dola in popravo ,H.L,r. lt',ü:ovcom in obrtnikoin po jako /incrni ooni. Zaioga tehtnic, decimalk, bi- ciklov vseh sistemovod r>0 -:-ioo K. Karol Komel, Gorica, Semeniška ulica št. 8. Naziiunilo. I'odpisani si usoja nljudno naznanjati p. n. slavn. vojastvn in drnjfoinn castitoinn p. n. obcinstvu, da so v krojačnioi vslod smi'ti SIMONA ROSANZA v vrtni ulici St. 8, me no spremoni. la krojacmca jo zo 2-> lot na .dobrom glasu, pos(>bno odkar jo pod- pisani žo voc let samoslojno voili. Dovršil jo tndi lota 1897. ^lasovito šolo za krojonjo po lloH'manovoin zistoniu na Dunaju, tor lota 1H9S. napravil izpit kroj(Mija z odlicniin vspoborn na c. kr. obrlno - tolinolo,i?iškorn ninzojii na Dnnajii. Tnidil so bo tinli nadaljo ^ospod«; na- ročniko v vsakoin oziin najboljc postroči, tor so nadoja obilib navooil od p. n. voja- slva in obi-instva. \ zalo.ui ima razliriKt an^lcsko in lnz<'insko bla.yo najboljso kakovosli. Toplo so [ii'ipoi'oca z (»«llic-.nini sposlo- vanjtMii ndani Anton Km sir, y.el in naslcilnik pokojiiiTn Siniona iS<»srni/.;>- V Ciorici. '2H. marcija hHK). Anton Pečenko Vnii;i ulir;i 8 — n žclf/.uici ii:x vse kiaju avsiro - o^erske iiioiiiuliije v sddih o' 5l) litri'v na\iroj. Na znhtevo posilja Muli uznree. Cene zmerne. Postrežba poštena. „Narodni Koledar46 za navadno leto 1900. dobiva se v „N Ji r od n i t i s k a r n i'u Gorica, ulicji Vctturini *J, po 40 vin., s pošto 10 vin. več. M o i» i nai'oinihi „ U o v i c e'/ tlohe \\t\ brez|ilaeiio. Prva kranjska tovarna testenin Žnidcršie & Valeiieie v Ilirski Bistrici pri])oroca svojo izborne testenine kot makarone, sideline, vrvice in različno vloge za na jnbo volospoštovanoinn obcinstvu. I'rvi sijajni vspoli najinib izdelkov jc la, da s(» ni v nasom okrajn v troh lotib loliko to'stonin zavžilo, kot najinib v torn časn kar jib izdolnjova. — Volospoštovana gospodinja! Sczito po loj j(Hli, katoro pri nas s slastjo šo oni zavživajo, ki dosodaj o tosloninah so slisati niso hoteli. Najine testenine vdobe so v vseb boljšib prodajalnicah jestvin ; povsem zanesljivo najine pa so lo one, ki se prodajajo v zavojib po '/a kg. z najino lii'ino. Tr^ovrcm pušiljava oeniU xastonj in franko. Odlikovana tovarna lS!)i, KS!)1. 1HD1-. vsakovrstne^a pohištva. Ivan Doljak, Solkan pri Gorici v lastni hiši. — Lastne žag-e. — Ustanovljena 1. 1891. vsakovi'stnega. [lobistva, komplotnih spalnic, jodilnic in sprejoinnic, od naj- navadnojšogii do najUnejšega sloga; vsukovrstnib slik, zrcal, okvirjov in stolic, kakor ludi vseh tapetarskih izdelkov. — Zaioga vsakovrslnib desk iz iiM^bkega in Irdega lo.su; velika zbirka obkladkov (remeša) in strugarskili izdelkov, kakor tndi vsehk mizarski, strugai-ski in tapolarski stroki spadajocib polrf^bščin. Blago SB razpošilja na vse kraje prosto železniška postaja goriška. Jamči se za točno postrežbo. Brez konkurence! Razglas. dnjn slii/lm olu'inskc^a redaFJa. PhmIdosI iniajo za to slu/ho sposolmi. (loshižcni vojaki. ka- t(M*i zimjo slo\(Miski .T-itati in pisati in (lobro razmu(kj() ludi italijans(v'ino — tor so v svo- j(kin (losodanjoni življ(knji! in |MJslovanjn noomadožovani. IN^'oji s(k )h>zv(mI6 pri žu- panslvu v Pod^ori. pri kato- j'oin j(k juxlati (loti. aprila \{MH). j Josip Gor jane I gostilničar I v Atteir.sovi palači na Kornu v Gorici, ima tucli hlevc za konje in vozove. I Kaznn dol)i'(»ga crnega in bologa | vina tor piva. priporoca v(hIiio [ izvrsl.na jodila. gorka ali nn-zla. Ima cena prenočišča. na Kornu si. !0, pi'iporooa slavnoinn obc:instvn v inosln in na ilozoli svojo trgovino kolonijalnoga blaga, kakor [»oti-olcj, kavo vseh vrsl. i-iž, oljo. sladkor itd. i\a razpolago ima ludi do- maco slanino : spoil, salanie in lo na drobno in na dobolo. Cena zmerna, postrežba točna. Za tiolehne n pljiali, v vratu in jEoltancn in ladDujjive Ijiifli! Kilor sc lio(''i. /.a vsclrj y.nrl.ili jiljucriili in aollaiiniili sc Loliko trdovralnili bolr/.iuj, polcin na- ilulic, (•(• j<> se lako /.aslarcla in navidc/no ni¦(>/. vcliko y.ilravilno inoi; oiiiciiji'iic^a t:aja. /avoj za ilva. dni slanc 75 kr. Kiiji/.ico' /.aslonj. - I'rislcn Kiiiiio pri A. Wolffsky-ju v Kcrolimi H7. \Vcis- si'iiljiirncrslrassc 79. Ceska cokolada ill češki kakao so najt»oljsi. V Gorici je prodajajo: Ko- pac & Kutin, G. Furlani, P. Gles- sig, St. Paulin, Dom. Pardon. Z;islo|»nik: <;. Biaray.zelti. Peneči bomboiii. Najlinojse orij(Milalsko slascico. — Fondants in ookoladno bnnbone priporora pi \ a češka tovarnaori- jentalskih sladčic in čokolade A. Marsner praga, Krai. Vino- hrady.' Čcško. Tovarna pohištva (xoriea, Scinpctcrslia eesta St. *), izdeltijo n;ijzjmt-isljiv(\jšo in iiajlrajnojšo i/dolano pohišlvo po /iiicmi. pošlnii, in in posiicinovalci'iii kakor ludi proda jalrrm lakih pa.nan\janj postopani na pod laid , zakona za vaisl.vo znaink pravniin poloin. Äi«söii,rfh,b K(lill0 |)ristno mazj|0 iz vrtnic- (Halzain-nia/ilo ex rosa ronlifoliii.) Vzbuja sedaj najvcčjo pozornost. — Ima veliko antiseptično vrednost. Deluje jako uspešno proti unetju. -- Napravi uspeh ali vsaj poboljša in olajša bol pri še tako zastarelih boleznih, poškodovanjih in ranah. Manjf kol tlva lončka si' no razpošilja in sicor izkljnčno ]<« proti prrdplacilw ali jjovzclju. S posLnino, sproiiinico, zavojoin i. I., d. stanola 2 lončka ;i krono 10 vinarjov. Svarini prod kiipovanjoin brozuspošnili ponarojanj in prosirn dobro pa/.ili. da jo na vsakoin lončku vž.u;ana üornja \-a r s L v c> n a z n a in k a z Ivrdko „Lekarna k angelju varuhu A. Thierry-ja v Pregradi". Vsak lončok mora hi! /avili v navod o poral)i z lo varstvono znamko. I'roli kvaritoljoin in ])osnoinovakioin. kakor ludi prodajalconi ponarojonoga inojojia, odino jiristno^a ma/.ila iz vrlnic poslo]iain pravniin poloin. Kjor ni zalofio, naj so narocH noposrodno pod naslovom: Lekarna k angelju varuhu in tvornica balzama A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogateu. Ra/.pošilja so izključno lo proti prodplačilu ali povzolju znoska. desATHlERRYin PRsßRJVDA