SaUHIfiS
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izido-. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15*/» dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaš? letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549
ii. lito
Murska Sobota, 12. maja 1940.
štev. 19.
Pot slovenskih novinarjev po Prekmurju
Zadnjič smo našim bralcem sporočili, da bodo obiskali naše kraje predstavniki našega tiska. Priprave za to so bile v rokah soboš-kega Tujsko-prometnega društva, ki se je v polni meri zavedal velikega pomena prvega oficielnega obiska novinarjev iz Maribora, Ljubljane itd. ter je s pomočjo občine M. Sobota in drugih mero-dajnih činiteljev pripravilo vse potrebno, da se bi dragi gostje čim boljše počutili na naših tleh. Prihod gostov je bil napovedan po tretji uri popoldne. Številni avtomobili so odbrzeli k petanjskemu brodu, kjer se je vršil prvi ofi-cijelni sprejem s strani predstavnikov tuk. oblasti z g. sreskim načelnikom Dr. Bratino in županom g. Hartnerjem na čelu. Ko so gostje stopili na prekmurska tla, jih je prvi pozdravil g. župan Hartner, nato pa odv. koncip. ter urednik našega lista g. Nemec janež. Obema se je zahvalil za pozdrav predsednik nov. udruže-nja g. Virant. Po majhnem prigrizku naših domačih vrtank, so se vsi podali na ogled petanjskega mostu. Vodja gradbenih del g. ing. Skoberne je v kratkih besedah podal historijat gradbe ter druge zanimivosti. Po ogledu, ki ga je motilo deževje, je krenila dolga kolona avtomobilov proti Soboti. V raznih skupinah so si nato gostje ogledali zanimivosti našega kraja. Bili so v tovarni perila g. Šiftarja, kjer so si ogledali ves potek izdelovanja srajc. Od lam so krenili proti gradu, nato na stadion „Mure" in v kopališče. Ko so se vrnili v mesto, je bil ogled cerkva in ostalih objektov. Velika skupina si je ogledala tudi vse naprave veletrgovine Nadai. V večernih urah pa so reflektorji razsvetljevali rim. kat. ter protestantovsko cerkev in naš grad. Praznično razsvetljeno mesto je bil viden znak veselja nad obiskom slovenskih predstavnikovtiska Slavnostna večerja na čast gostov je bila v hotelu „Slon*. Udeležili so se je vsi predstavniki tuk. javnega in kulturnega življenja. Med njimi smo opazili zastopnika voj. oblasti g. kapetana Jerneja Maka, g. sres. načelnika dr. Bratino, župana g. Hartnerja, industr.
g. Benka, ravnatelja g. ing. Zobca, drž. tožilca g. Dr. Juharta, odv. g. Bajleca, podžupana g. Čeha itd. Med večerjo je še enkrat prisrčno pozdravil goste g. župan. Sledili so še govori g. Bajleca, g. Nemca ter g. dr. Rotha. V imenu novinarjev sta govorila njihov predsednik g. Virant in g. dr. Kuhar. Prijetna zabava ob zvokih ciganskega orkestra je trajala dolgo in vse prehitro so minule ure, ko je bilo treba k počitku.
V četrtek zjutraj je udoben avtobus odpeljal goste na Gorič-ko, da si ogledajo tamkajšnje kraje. Žal, da je bilo vreme ves dan cmeravo in da so megle zastirale razgled. Vsa lepota naših goriških krajev, ki je posebno v pomladnem razkošju pravi biser naše pokrajine, je ostala gostom zakrita. Pot je vodila preko Can-kove do Rogaševec kjer so se prvič ustavili. Tam so si ogledali cerkev in bližnjo okolico. Za slovo pa so novinarji pustili velike zavoje slovenskih knjig ter pecivo, kot dar tamkajšnji obmejni šolski deci. Po kratkem postanku je šla pot do Grada. Kratek ogled gradu, kit je vzbudil največje zanimanje in občudovanje gostov, razdelitev knjig za tamkajšnje šolske otroke, prisrčen pozdrav z banskim svetnikom g. Bačičem in šol. upraviteljem g. Beioglavcem in zopet naprej skozi pomladne goričke gozdove do gostoljubnih Mačkove, kjer je goste pričakoval g. Benko. Tam so si ogledali vzorne kmetijske naprave, nato pa so bili deležni vseh dobrot znane gostoljubnosti g. Benka. V prisrčnih besedah je novinarje pozdravil domačin. Njemu je odgovoril g. Prunk iz Ljubljane. Radi skopo odmerjenega časa je prehitro prišlo slovo od gostoljubne domačije. Naslednji postanek je bil v Martjancih, kjer je bil ogled zgodovinske cerkve. Le za spoznanje so se dvignile megle, ko je avtobus drve) proti Bogojini. Vaška cesta je bila vsa živa, saj je bila »buča*, zato so se ljudje kaj hitro zgrnili okrog velikega avtobusa, ki je obstal sredi vasi. Posebno deca je prišla na svoj račun. Radodarni novinarji so razdelili veliko število
knjig, komur pa še ni bila dana učenost ljudske šole, pa je ves srečen stiskal v rokah veiik zavitek sladkega peciva. Monumen-talna cerkev, Plečnikova mojstrovina, kakor tudi notranja ureditev božjega hrama, je bila deležna splošnega občudovanja. Za popotnico pa je domači župnik g. Hauko pogostil goste. Naslednja postaja je bila v Turnišču, kjer je g. dekan Jerič razkazoval in tolmačil vse zgodovinske znamenitosti. Kratek postanek in zopet na pot. Že v poznih popoldanskih urah se je še izvršil ogled moderne in vzorno urejene kmetijske šole v Rakičanu pod vodstvom g. ravnatelja ing. Mikiža. Po prihodu v Soboto so si novinarji ogledali ponos naše mlade industrije, obsežno podjetje g. Benka. Splošno priznanje in občudovanje vseh naprav s strani gostov je bila deležna naša prva
in največja prekmurska tovarna. Še enkrat so bili deležni novinarji gostoljubnosti g. Benka. Čas odhoda se je bližal. Zdravice, zahvala, priznanje in občudovanje so našle izraz v govorih poslednjih govornikov: g. Kremžarja, g. Borka in g. Prunka ter zastopnika beograjskega tiska. Po šesti uri so dragi gostje zapustili naše mesto in se odpeljali proti Radencem.
Da je izlet slovenskih časnikarjev v Prekmurje tako dobro uspel, je predvsem zasluga tukajšnjega Tujsko prometnega društva z g. županom Hartnerjem na čelu in sreskega načelnika g. dr. Bratine, ki se ni ustrašil naporov ter je bil novinarjem tolmač in vodnik po naši lepi krajini. Gostoljubnost g. Benka je k temu primaknila Še svoj veliki delež in prepričani smo, da so zapustili predstavniki našega tiska Prekmurje, z najlepšimi spomini.
Zunanji pregled
Angleško-fraacoske čete io se
v zadnjih dneh umaknile iz srednje in juine Norveške, kar pomeni delno nemiko zmago. Angleži sami priznajo, da so jih Nemci prehiteli In da so radi nemike premoči na kopnem, v topništvu, v zraku prisiljeni po tritedenskem bojevanju opustiti nonreiko bojišče.
Nemiko letalstvo ie največ pripomoglo k umiku zavezniikih čet Radi njihovega delovanja niso hoteli Angleži tvegati, da bi izkrcali nove čete. Le severno Norveško hočejo obdržati v svoji posesti. To so kraji, kjer je mnogo železne rude.
Norveška armada je po odhodu zavezniških čet prepuščena sama sebi. Ponekod se še borijo, drugod pa odlagajo orožje. Nemci tako z lahkoto in brez velikih žrtev zasedajo deželo in je še te dni pričakovati, da bo vsa južna in srednja Norveška v njihovih rokah. To bo pa tudi za Angleže hud udarec: V nemško posest bodo prišla vsa velika norveška letališča od koder bodo mnogo lažje napadali angleško obalo.
AngleSka vlada se izgovarja radi norveškega neuspeha, češ, da morajo zavezniki s svojimi četami štediti, ker se lahko zgodi, da Nemčija nenadoma lahko spet napade to ali drugo državo. Zavezniške sile morajo biti zbrane ne pa razpršene.
Angleška in francoska Javnost se zgraža radi ukrepov svojih vlad
glede Norveške. Angleškega ministr. skega predsednika napadajo iz vseh strani. Tudi položaj sedanje francoske vlade je omajen. Lahko se zgodi, da bo v obeh državah prišlo do sprememb vlad, ker ljudstvo vedno glasneje zahteva, d« prevzamejo vlado odločnejši možje.
Nad Sredozemsklai morjem so se v preteklih dneh zbrali grozeči oblaki in ni mnogo manjkalo, da se ne bi tudi na tem koncu Evrope razbes-nel vojni vihar. Napetost med zavezniki in Italijo je dosegla v preteklih dneh vrhunec. Angleži so takoj zbrali svojo vojno mornarico pri Gibraltaru in ob afriški obali, Francozi so se jim pridružili, Italijani pa niso ostali križem rok in so tudi izvedli dalekosež-ne vojaške ukrepe.
V zadnjem trenutku pa je vmes posegla Amerika in napetost je na mah ponehala. Kaj je Amerika sporočila Italiji, ni znano. Nekateri listi trdijo, da je ameriška vlada sporočila, da bo tudi Amerika vstopila v vojno, če bi se vojna še bol) razširila. Na kateri strani bi se bojevala, ni težko uganiti.
Vojaa nevarnost je zaenkrat v
Sredozemskem morju odložena, ne pa za vedno odstranjena. Zato trajajo pogajanja med balkanskimi državami še nadalje.
Italija sodeluje že od prvega dne v vojni in bo prenehala politiko Čakanja, kakor hitro bo to odločil JkAusso-Uni. Tako poročalo italijanski časopisi.
KOtasa, MOTORJI,
ŠIVALNE STROJE,	dobil« 1)
i [. FINH Murska Soboto mmim c. &
Amerik« >bo skušala pripravitijlta-Iijo, Vatikan in druge nevtralne države do tega, da skupno ugotovi, ali obstojajo izgledi za pogajanja za skle nitev splošnega'miru.
Med Nemčijo in Sovjetsko Ru sijo je bil dosežen sporazum glede stališča nevtralnosti Švedske. Pogajanja so trajala 14 dni.
Italijanski tisk ie naprej ostro napada Anglijo in Francijo, češ dajo hočeta napasti.
Domači pregled
Nemško gospodarsko odposlanstvo bo prišlo te dni v našo prestol nico zaradi gospodarskih pogajanj med našo državo in Nemčijo. Pričakuje se, da bodo pogajanja trajala dva do tri tedne.
»Dokler ne minejo sedanje nevarnosti, ne morejo biti volilci klicani, naj povedo, kako sodijo o preure-ditvi države. Zdaj je glavna stvar, da se obdržimo, kasneje pa, ko bodo razmere dopuščale, pa bomo izravnali še druge nesporazume in rešili še nerešena vprašanja. Danes je bistvene važnosti, da je Jugoslavija znotraj složna". Tako piše neki hrvaški časopis.
Sovjetska Rusija bo baje s svojimi industrijskimi in drugimi gospodarskimi izdelki nastopila na letošnjem jesenskem beograjskem mednarodnem velesejmu. Po vzoru drugih evropskih držav, bo postavila svojo lastno zgradbo.
Knezu namestniku Pavlu je bilo podeljeno najvišje madžarsko odlikovanje. Zadnje čase se vedno bolj kaže, kako se stiki med našo državo in Madžarsko vedno bolj poglabljajo, kar vsekakor dobro služi mirovnemu namenu.
Jugoslovansko sovjetska trgovinska pogajanja dobro napredujejo. Podpisa pogodbe je treba pričakovati v najkrajšem času.
V	Ljubljani bodo postavili veličasten spomenik kralja Aleksandra.
K medsebojnemu zbliianlu med nami in Madžarsko spada tudi razsta va madžarskih slikarjev, ki je bila te dni otvorjena v Beogradu. Razstavo je obiskal sam knez namestnik Pavle ter ji izkazal vso svojo pozornost, kar je imelo velik odmev v madžarskem tisku.
Hrvatski politični voditelji dajejo odločne izjave za Jugoslavijo ter naglašajo s tem v zvezi, naj se nihče ne moti pri presoji hrvatske politike. Hrvati se bodo za Hrvatsko in Jugo-slpvijo borili kakor levi, če bo treba. Zaupanje v državo je močno zraslo, to je ustvaril sporazum, ki ga je zato treba na vso moč podpirati.
V	kratkem bo objavljena uredba, ki določa varčevanje z mesom in moko. V ta namen je vlada uvedla dva brezmesna dneva. V ponedeljek in petek mesarji ne bodo smeli sekati mesa. V gostilnah in drugod se ta dva dneva ne bo dobilo mesnih jedil. Poleg tega je z uredbo omejeno klanje živine. Prepovedano je poslej klati prešiče, ki so stari manj ko 6 mese cev, ter teleta, ki niso stara ie po eno leto. Tudi glede krušne pienične moke bodo izdana nova določila. Kdor bi se proti uredbi pregrešil, bo zaprt do 30 dni ali pa bo moral plačati do 50 000 din globe.
Kme2ko>d«lavski tabor
V nedeljo sta priredili Kmečka zveza in Zveza poljedeljskih delavcev v Soboti manifestacijsko zborovanje, ki se ga je udeležilo na tisoče kmetov in delavcev ne samo iz Prekmurja, ampak tudi iz najoddaljenejših krajev Slovenije. Jutranji vlak iz Hodoša je bil nabito poln, od Ormoža pa je s skoro enourno zamudo privozil vlak s pomnoženo garnituro. Z vlakom so dopotovali tudi vsi slavnostni gosti, ki so se najprej udeležili maše v rim. kat. cerkvi, nato pa je bil skozi mesto dolg sprevod mimo častne tribune, fcjer so bili zbrani vsi odličniki z ministrom g. dr. Krekom na čelu. Že par dni trajajoče deževje tudi ta dan ni ponehalo, vendar toni uplašilo naših zavednih in požrtvovalnih poljedeljskih delavcev in kmetov iz Prekmurja, ki so kljub neugodnemu vremenu prihiteli iz vseh vasi Slovenske krajine in pokazali pred odličnimi gosti in predstavnikom kr. vlade svojo disciplino in odločnost.
Na čelu sprevoda je jezdil na belcu-krepek prekmurski kmet z državno zastavo, za njim več konjenikov, pisane narodne noše pa so zelo povzdignile sprevod Člani ZPD so korakali v skupinah svojih krajevnih organizacij z napisnimi tablami. Veličasten je bil pogled s tribune na dolgo vrsto zavednih članov KZ in ZPD, ki so na tako lep način manifestirali moč svoje stanovske organizacije.
Po sprevodu je bilo na stadionu SK Mure zborovanje, ki ga je otvoril predsednik Kmečke zveze senator g. Brodar, ki je imenoma pozdravil vse odličnike in
predlagal udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade Cvetkoviču in dr. Korošcu. Nato je govoril minister dr. Krek skoro tričetrt ure. Razložil je stremljenja notranje in zunanje politike naše vlade, da očuva strogo nevtralnost. Povdarjai pa je tudi, da bomb odločno varovali naše meje proti vsakomur in se trdno postavili v bran. Zavzemal se je tudi za samoupravo Slovenije.
Izvajanja g. ministra so zboro-valci večkrat prekinili z navdušenim klicanjem naši hrabri vojski, kar je bil glasen dokaz, da je narod Slovenske krajine prežet z odločno narodno zavestjo.
V imenu g. bana je pozdravil zborovalce naš sreski načelnik dr. Bratina, za njim pa je govoril predsednik mladinske Kmečke zveze prof. Ludvik Puš. V imenu ZPD je s pesniško vznešenih be-sedak nagovoril tisoče zboroval-cev prof. Jože Potokar. Nadalje so govorili še bivši poslanec g. Bajlec in šef Borze dela g. Kerec ter preds. Kmečke zveze za Lendavo g. Jožef Lebar, nato pa je senator g. Brodar zaključil zborovanje.
Kljub temu, da je ves čas zborovanja rosilo, so tisoči vztrajali na svojih mestih tudi še pri vpri-zoritvi Petanjčičeve igre „Slovenskega kmeta povest", ki jo je re-žiral prof. Potokar, sodelovalo pa je nad 100 igralcev. Igra je bila dobro podana in gre izvajalcem in režiserju zasluženo priznanje.
Kmečko-delavski tabor bo gotovo ostal vsem udeležencem v najlepšem spominu.
Ekskurzija celjskega društva absolventov dvorazredoib trgovskih šol
V nedeljo, dne 5. maja so obiskali Mursko Soboto člani celjske podružnice društva absolventov državnih dvorazrednih trgovskih šol. Prispeli so z dvema udobnima avtobusoma naravnost iz Celja. Ekskurzije se je udeležilo 66 oseb s predsednikom g. Vučerjem na čelu. Ogledali so si razne soboške zanimivosti, predvsem tovarno g. Josipa Benka in tukajšnjo dvorazredno trgovsko šolo v »Trgovskem domu". Kljub slabemu vremenu je bilo razpoloženje ekskurzistov odlično, čeprav so imeli za seboj dolgo vožnjo. Tovarniške naprave g. J. Benka je razkazal g. Josip Benko ml., ki je pripravil svojim bivšim šolskim tovarišem prav prisrčen sprejem in po končanem ogledu tovarne tudi zakusko. Žal, da jim ni bilo mogoče razkazati še obe tovarni pe rila, ki radi nedeljskega počitka nista bili v obratu. K skupnemu kosilu so se zbrali v hotelu »Slon*. Pri tej priliki se je društveni predsednik g. Vu-čer v izbranih besedah zahvalil navzočemu predsedniku Združenja trgovcev g. Cehu in tajniku Združenja trgovcev g. Vebletu zahvalil za prijateljski sprejem, ki sta ga v čast obis-
Roncert soboških narašžajnikov
V sredo, dne 1. maja so priredili naraščajniki soboškega Sokolskega društva pod vodstvom g. Grma Milana koncert. Naraščajniki so pokazali veliko znanje in tudi veselje do dela. Prav posebno so se odlikovali nekateri solisti: g. Dorer A. na čelu, g. Koioša na vijolini, g. Vutkovič pri klavirju in gdč. Kovičeva iz Ljubljane, ki je zapela štiri skladbe. Občinstvo je spremljalo posamezne točke z burnim odobravenjem, prav poseben uspeh pa je imela gdč. Kovičeva, ki je morala zadnjo skladbo še ponoviti. Koncert je vse poslušalce zadovoljil, ker je bil to eden najboljših koncertov, kar smo jih imeli v Soboti. Na sporedu so bila samo klasična dela od Verdija, čajkovskega, Chopina, Schu-berta in drugih. Upajmo, da bomo imeli v bodoče še često prisostvovati takim prireditvam, kajti koncert je pokazal, da ima mladina voijo do dela in da ima Sobota zmožnega organizatorja ln dirigenta v osebi sodnika g. Grma Milana.
kovalcem priredila v »Trgovskem domu", posebna zahvala je pa veljala g. Josipu Benku ml., ki je obiskovalcem omogočil prijetno bivanje v naši sredi.
Celjska podružnica društva absolventov trgovskih šol spada v vrste najagilnejših strokovnih društev, katerih namen in cilj je, da usposobijo svoje člane za praktične in predvsem pa trgovsko tehnično spretne nameščence, ki jih danes tako pogrešamo. Poleg dela. ki ga opravlja društvo za višjo izobraževanje svojega članstva, vrši s tem svojim delom tudi zelo važno socljalno poslanstvo, ki temelji na resnici, da dobrega in sposobnega nameščenca obdrži vsak delodajalec. Redki so primeri, da bi bili sposobni, vestni in ambicijozni nameščenci danes brez posla. To vzgojno in izobraževalno delo opravlja društvo s pomočjo pogostih članskih sestankov, predavanji, debatami, jezikovnimi in drugimi poučnimi tečaji, ki so vedno polno zasedeni, nadalje s publikacijami, ki izhajajo perijodično v režiji društva itd. Vsekakor delo tega društva zasluži najboljša priznanja, ker s svojim nesebičnim, vzornim in idealnim delovanjem prispeva k napredku gospodarstva neprecenljive koristi.
V nedeljo, dne 5. t. m. je tudi So-kolsko društvo v M. Soboti zbralo popoldne ob 15. uri svoje članstvo in svoj naraščaj v Sokolskem domu, da ga pi navodilih uprave mariborske Sokolske župe opomni na njegove državljanske in sokolske dolžnosti, na katerih izpolnjevanje morajo biti so-kolski pripadniki vsak čas pripravljeni. Pozivu društvenega odbora se je odzvalo lepo število članstva, naraščaj pa skoro polnoštevilno. Po uvodnih izvajanjih društvenega staroste g. Vel-narja so prisotni vzkliknili Njeg. Vel. kralju Petru II. in odpeli državno himno. Nato je isti obrazložil pomen pri-pravljenostnih prireditev, potem pa je društveni prosvetar opozoril še na nekatere posebne naloge, ki jih ima Sokolstvo naše krajine z ozirom na nje obmejno lego. Prebral je tudi resolucijo, sprejeto na plenarni seji Sa-veza Sokola kraljevine Jugoslavije dne 3. marca t. I. in pa izjave ministra naše kraljevske vlade, g. Jevrema To-miča, ki so sledile kmalu za resolucijo. Po kratkem predavanju O zadržanju ob priliki bombnih napadov iz zraka in o obrambi proti njim je društveni načelnik odredil nekoliko pre-memb iz sokolskih redovnih va),' nakar so se udeleženci prireditve razšli.. Prisostvovalo je prireditvi tudi nekaj članstva Sokolskega društva Beltinci.
Imam na prodai
ali zamenjam za zrnje okoli 22 polovnjakov pristnega belega vina, letnik 1938 in 193S, okoli 25 polovnjakov jabolč-nika, 16 polovnjakov vinskih in jabolčnih tropin, 10 polovnjakov sliv za žganje, to vse lastni pridelek. — Cen? in pogoji po dogovoru. Vprašati v trgovini
F. KoroSec, Gornja Radgona.
Kupujemo staro gumo
BATA,
Pevski koncert pod* mladica Rdečega Kriia
V	zadnjih letih so bili v Soboti prav redki nastopi domačih pevskih zborov. Zato. je razveseljivo, da se je učitelj ' g. Franjo Bračko lotil dela z našimi najmlajšimi. Mladinski pevski zbor podmladka Rdečega Križa je imel pod njegovim vodstvom v soboto v Sokolskem domu svoj nastop. V nabito polni dvorani so mladi pevci dobro izvajali lepe umetne in narodne pesmi, od katerih so imele zlasti prekmurske prav velik uspeh pri vseh poslušalcih. Spored je bil posrečeno izbran in tudi izvedba nekaterih res teških umetnih skladb je bila zelo dobra. Številno občinstvo je bilo z dobro uspelo prireditvijo zado-
VOijM.
Vinogradniki Dravske banovine zborujejo v Dolnji Lendavi
Vinogradniki Dravske banovine udruženi v Vinarskem društvu v Mariboru, bodo letos zborovali v Dolnji Lendavi.
V	soboto, dne 18. maja 1940 bo imelo ob 20. uri zvečer Vinarsko društvo v čitalnici hotela .Krone" svoj redni letni občni zbor; V nedeljo 19. maja 1940 pa se bo istotam vršil XII. vinarski kongres vinogradnikov Dravske banovine. Na kongresu, ki prične ob 10. uri dopoldne, bo poročal o selekcijskih krožkih kmetijski svetnik Kuret Vladimir, banov, referent za vinarstvo v Ljubljani ter Vojsk Franjo kletarski nadzornik iz Maribora o pogojih za pravilno kletarstvo.
V nedeljo, dne 19. maja t. I. pa priredi Vinarska podružnica v Dolnji Lendavi ob 9. uri III. vinsko razstavo in vinski sejem v gornji dvorani hotela „ Krone" v Dol. Lendavi. Razstavljena bodo vina iz lendavskih goric in Medjimurja. Ta razstava in vinski sejem ima predvsem namen pokazati vinogradnikom cele Dravske banovine napredek prekmurskega vinogradništva v zadnjih sedmih letih. Vinska poskuš-oja bo pokazala, da imajo v lendavskih goricah vinogradniki prav dobra sortirana in pitna namizna vina.
Dne 19. maja popoldne pa si bodo udeleženci kongresa ogledali dolnje lendavske gorice ob naši vzhodni državni meji.
Ker so z Dol. Lendavo ugodne železniške zveze, vabimo vinogradnike, kupce in ostale interesente, da se te manifestacije naših vinogradnikov udeležijo polnoštevilno.
PREDNO KUPITE
poglejte veliko izbiro raznih lepih daril
z« BIRMANCE v izložbi
DITTRICH FRANJO
urar, draguljar in|optik
M. SOBOTA, Aleksandrova 25
(nasproti tiskarne). cene zelo solidne«
DOMAČE VESTI |
— Cerkveni orgelski koncert. V počastitev prevzvišenega gospoda dr. Ivana Jožefa Toma-žica, knezoškofa lavantinskega, bo v torek 14. maja 1940 ob pol 9 zvečer v rim. kat. župni cerkvi v Soboti cerkveni orgelski koncert pod vodstvom prof. Ubalda Justina. Sodelujejo: prof. Mirko Močan -bariton, ga. Marica Brunčeva -sopran, gdč. Rozi Golobova - alt, prof. Hronek, Ernest Nadai - violina, prof. Ubald Justin'- orgle, Orkester drž. realne gimnazije. Na sporedu so dela J. S. Bacha, Liszta, dr. Kimovca, Premrla in drugih skladateljev. Prosimo cenj. občinstvo, da se drži točnosti, ker se bo koncert pričel točno ob pol 9 in med izvajanjem vstop ne bo dovoljen. Čisti dobiček gre v dobrodelne namene.
MED. UNIV.
Dr. ZORA GUŠTIN
od 12. V. — 27. V. 2	ne ordinira.
—	Zahvala. Prvi koncert mladinskega pevskega zbora državne ljudske šole v Murski Soboti je bil tako dobro obiskan, da smatra učiteljski zbor za umestno zahvaliti se vsem udeležencem. Nežni in mili glasovi nafce mladine so ganili navzoče prav do srca ter so s tem povezali narod in šolo. Ta vez pa bo dala učiteljstvu novo vzpodbudo pri nadaljnem delu. Vodilo ga bo zavest, da stoji za šolo narod, ki bo podpiral vsak napredek mladine v ojačenju narodnega in državljanskega čuta. Skrbeli bomo tudi naprej, da bo vzljubila mladina slo-vensko grudo ter ji s pesmijo vlivali ljubezen do nje in njenih sinov. Iz slovenske pesmi bo vzklila ljubezen do vsega lepega, dobrega in blagega. To pa so tudi naše glavne vzgojne naloge.
—	Šahovska zmaga SK Mure. V
četrtek je igrala agilna šahovska sekcija Mure prijateljsko tekmo proti izbranemu moštvu Ptuja. Zanimiva borba je končala z zasluženo zmago enotnejšega in boljšega moštva Mure v razmerju 5:3. Mura je že po prvih potezah bile skoraj na vseh ploščah v prednosti in že po prvi uri igranja je Čisar Štefan (M) zmagal proti Drofe-niku (P), kmalu nato je Nemec J. (M) zabeležil proti Šireku (P) drugo zmago za Muro. Prof. Šegula (M) je kljub boljši poziciji ponudil Šoštariču (P) remis. Ffirst (P) je sicer z zmago proti ing. Hreičaku (M) popravil stanje za goste, toda not. Jezovšek (M) je kmalu povišal rezultat z zmago proti Weissen>teinu. Dr. Lippai (M) je stal proti ptujskemu prvaku Schvrabu zelo ugodno, kljub temu pa je sprejel remis. čisar L. (M) je stal proti Zelen-ku (P) tik pred zmago, ko je z grobo napako zašel v izgubljeno pozicijo. Zadnja partija je končala z lepo zmago prof. Liike (M) proti Gaspariju.
—	Cerkvevi koncert za šolarje.
V soboto 11. maja ob pol 11 dopoldne bo v rim. kath. cerkvi poseben koncert za učence ijedskih šol, na katerem bo izvajan isti spored kot na večernem koncertu pred birmo.
—	Slab sejem. Ponedeljkov sejem je bil zaradi več dni trajajočega dežja kaj slabo obiskan. Prodajalcev je bilo malo, kupcev pa tudi ni bilo mnogo.
—	Sijajno veseloigro »Skapinove zvijače" pripravlja mladinski Sokolski oder. Kdor se bo hotel pošteno nasmejati, bo moral videti to veseloigro, ki jo bodo naši dijaki dobro naštudirali.
—	Soboški pevski zbor bo gostoval 18. maja v Gornji Radgoni in izvajal spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Gostoval bo še drugod, junija pa bo priredil koncert v Soboti.
—	SREČA TE IŠČE! Za 3 dinarje lahko dobiš: 1.) kompletno spalnico vredno 4000 din, 2.) kromatično harmoniko, 3.) moški bicikl, 4.) ženski bicikl, 5.) sod dobrega vina, 6.) moško obleko, 7.) žensko obleko,[8 ) moško žepno uro, 9.) žensko zapestno uro, 10.) budilko in še nad 400 drugih lepih dobitkov na tomboli Prosvetnega društva v Črensovcih, ki se bo vršila na binkoštni ponedeljek dne 13. maja ob pol 3 uri popoldne. Pridi I
—	Vučja gomila. Naši gasilci priredijo dne 13. maja t. L svojo letno veselico v prostorih gostilne g. Anta-lič Janeza v Vučji gomili in prosijo vse prebivalstvo, ki je gasilcem naklonjeno, da se veselice v polnem številu udeležit. — Čisti dobiček se bo uporabil za vzdrževanje gasilskega orodja, ki služi nele gasilcem, marveč vsemu prebivalstvu v korist.
—	Goljufivi ciganki. K neki So-bočanki sta prišli dve ciganki in ji takoj rekli, da vidita na njenem obrazu skrito bolezen, ki so jo povzročile nevoščljive ženske z vražami. Ta bolezen se da ozdraviti samo z denarjem, ki ga je treba začarati. Sobočanka je res prinesla 200 din, ki jih je ciganka zavila v krpo, povezala z vrvico in dala gospodinji, naj jih dene pod vzglavje. Za nagrado sta ciganki dobili 20 din, drugo jutro pa sta se spet vrnili. Zahtevali sta, naj jima žeaska izroči ves papirnat denar, drugače čarovnija ne bo imela uspeha. Lahkoverna Sobočanka je prinesla 7800 din, ki sta jih ciganki spet zavili v krpo, povezali z vrvico, molili nad njo in ji naročili, naj zaklene denar v omaro, ki je ne sme odpreti pred 5. uro, drugače izgubi čarovnija vso moč. Med govorjenjem sta seveda ciganki zamenjali zavitek z drugim, v katerem je bil navaden časopisni papir. Ciganki sta izginili iz Sobote, razočarana ženska pa je orožnikom naznanila prevaro. Spretni soboški orožniki so izsledili ciganki na njihovem domu v Totovem pri Čakovcu in ugotovili, da sta bili to Sofa Glaser in Marija Vrbanec, ki sta že znani žeparki in goljufici. Ljudje, ne zaupajte ciganskim goljufom.
—	Z noži in koli so neznani fanti napadli na Moti 28 letnega dninarja Jožefa VaSka iz G. Bistrice in ga
BHH3SKI KlilD fflURSHfl SOBOTA
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 9. V. ob 20 30 url v petek, dne 10. V. ob 20-30 uri in v soboto, dne 11. V. samo ob 17 30 uri Veseli film
..PflZI SE, GOSPOD PROFESOR"
Phyllis Welh	HAROLD LLOVD
V nedeljo, dne 12. V. 1940
ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
»PflZI SE, GOSPOD PROFESOR"
_Znižane cene: 2. 3, 5 din.
PREDSTAVE:
v soboto, dne 11. V. 1940 ob 20.30 uri v nedeljo, dne 12. V. ob 15.15 uri ob 17.30 uri in ob 20 30 uri
VESELOIGRA
»Nezvesti ljubimec"
Theo Llngen Hedvig Bleibfreu
Hans Moser Lucie Englisch
V ponedeljek, dne 13. V. 1940
ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
»Nezvesti ljubimec"
Znižane cene: 2'—, 3'—, 5 — din Dodatek: Najnovejii „Fox-ov" tednik
PREDSTAVE:
v ponedeljek, dne 13. V. ob 15 15 uri ob 17-30 uri in ob 20 30 uri v torek, dne 14. V. ob 20 30 uri ieika opereta
»VESELI BOHEMI"
Hana Vltova	Jarmila KHrova
A. Novotny	i. Kreusmann
Reiija: Miroslav Clkan Muzlka: J. Stelisky
B i r m a n c i
V sredo, dne 15. V. 1940 isrediia predstava ob 15 url
Češki velefilm
„VESELI BOHEMI«
_Znižane cene: 2, 3 in 5 dii
Dodatek: Najnovejii „Metro-Journal"
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
pošteno obdelali, da so ga morali pripeljati v bolnišnico. Napad je bil izvršen v kasni nočni uri.
—	Strupena kača je pičila v gozdu pri Bodoncih 26 letnega posestnika Franca Cara. Zatekel se je v bolnico.
—	Čudna nezgoda je doletela 45 letno dninarico Antonijo BunderI iz Krapja. Peljala se je zvečer z vozom proti domu. Ob cesti so podirali drevesa, pri tem pa jo je oplazila veja in jo hudo poškodavala po glavi.
—	Ključnico si je zlomila pri padcu 30 letna Neža Zver iz Odran-cev. Pri padcu z lestve pa si je zlomila nogo 53 letna Marija Flisar, žena sodavičarja iz'Sobote.
—	Umrl je v soboški bolnici 28 letni krošnjar Marjan Ribičič iz Smot-skega na poškodbi, ki jo je dobil v Gederovcih. Svojci so prepeljali njegovo truplo v domači kraj, kjer je bil pokopan.
liso maniifalitiirno
oblačilo
si lahko nabavite še vedno
najceneje pri ■■mmm^m
Ferdo Horvath-u v Bogojini.
Moderne okvirje za slike Post. vložke —
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
Kdai prideio stari kovanci is prometa
Ker vlada še vedno nejasnost, do kdaj 60 stari kovanci še zakonito plačilno sredstvo in do kdaj jih bodo zamenjavali Narodna banka in drž. finančni zavodi, naj navedemo vse tozadevne določbe.	,
Stari kovanci so zakonito plačilno sredstvo:
50 dinarski do 16. februarja 1940. 20 dinarski do 30. aprila 1940. 2-dinarski do 16. avgusta 1940.
1-dinarski	do 20. aprila 1940. 50-parski do 16. avgusta 1940.
Stare kovance zamenjujejo Narodna banka in dri. finančni zavodi:
50-dinarske do 16. avgusta 1940. 20- dinarske do 31. oktobra 1940.
2-dinarske	do 16. februarja 1941. 1-dinarske do 20. oktobra 1940.
50-parske do 16. februarja 1941.
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI
Zapisnik
19. redne glavne skupščine združenja trgovcev za srez Murska Sobota z dne 1. maja 1940.
Skupščina te je vriila v dvorani »Grajskega kina" v Murski Soboti s pričetkom ob 10. uri predpoldne s sledečim dnevnim redom:
1.)	Pozdrav predsednika;
2.)	Imenovanje zapisnikarja in 2 overovateljev;
3.)	Odobritev zapisnika zadnje glavne skupščine;
4.)	Poslovna poročila ;
a)	predsednliko;
b)	tajniško;
c)	blagajniško;
č) ravnateljstva priv. dvoraz redne trgovske šole združbe trgovcev;
d)	vodstva trgovske strokovne nadaljevala« iole združbe trgovcev ;
5.) Poročilo nadzornega odbora in predlog za razrešnlco;
6) Proračun za leto 1940; 7.) Samostojni predlogi uprave združenja trgovcev;
8) Samostojni predlogi članov in sekcij;
9.) Zaključek skupščine. Navzoči:
Andreje Aleksander, Mr. Ph. An-derseh Josip, Albert Franc, Abraham Rozalija, Andrejč Ludvik, Antalič Janez, Antalič Jožef;
Bac Ludvik, Beznec Aleksander, Breskoč Albina, Brumen Joško, Berta-lanič Marija, Benčec Franc, Benko Štefan, Bflkvič Koloman, Banfi Karo-lina, Benko Koloman, Baller Ludvik, Bertalanič Josip, Banko Vilma, Bar-barič Karol, Bagari Jožef, Benko Josip ml., Benko Ludvik; COr Janez;
Ceh Franc kot predsednik združenja ; čontala Franc, Črnko Rudolf, ča-sar Oto, Cinč Franc, čarni Josip, Carni Koloman;
Dani Josip, Dervarič Franc, Der-varič Janez;
Ebenipanger Šalamon, [Ebenšpan-ger Ladislav, Električno podjetje;
Fujs Aleksander, Forjanič Franc, FBrst Koloman, Flisar Štefan, Feren-člč Franc, Frlm Ladislav;
Golob Ludvik, Gjergjek Janez, Gaiperiič Pavel, Geder Frančiška, Golob Karol, Gergorič Štefan, Gomboc, Koloman, Gorčan Ludvik, Grah Alojz, Gumilar Matija;
Horvat Franc, Heimer Evgen, Haj-dinjak Jurij, Heimer Arnold, Hirschl Ludvik, Hftll Ludvik, Hojer Ludvik, Hirschl Regina, Hirschl Ana, Hari Franc, Horvat Rozalija, Holcman Štefan, Hahn Hinko, Hajdinjak Frančiška, Hahn, šamuel;
Kohn Šamuel, Kfirnjek Josip, Kfl-ronja Mihael, Kfihar Franc, Kovač
JUGOSLAVIJA
Največja domača delniška zavarovalna družba.
Zavaruje: življenje, požar, vlomsko 'tatvino, jamstvo, nezgode, transport steklo, točo, avtomobile, živino. — Lastne palače in zgradbe v Ljubljani, Aleksandrova cesta 11 In Gosposvetska cesta 4 In še 15 palač in zgradb v Beogradu, Zagrebu, Osijeku, Petrovgrada Itd.	1
Glavno zastopstvo za Prsbmiifjs: karlo flisar, m. Sobota.
(V Hotelu BAC).
Štefan, Kozo Terezija, Kolar Ludvik, KOčan Pavel, Koch Julij, Kumin Jožef, Klepec Vinko, Koblencer Ludvik, Kous Anton, Kisilak Frančiška, Kopina Katarina, Kranjec Peter, Kampl Karol, Kodlla Štefan, Kalamar Franc, Kerec Franc, Kous Ivan, Kuzma Alojz, Kisilak Ana, Kisilak Josip, Kocet Roza;
Lepoša Franc, Lfilik Ludvik, Love-njak Terezija, Lipič Ludvik ;
Mikola Franc, MekiS Josip, Maje Jožef, Malačič Adam, Melin Miha, Marič Ivan;
Nemec Elizabeta, Novak Kata;
Oškola Ludvik, Olas Ludvik, Ov-senjak Alojz;
Pap Koloman, Preiss Adolf, Prest Koloman, Pintarič Jotip, Pertoci Franc, Perkič Aleksander;
Rituper Alojz, Rehn Janez Tiiina, Ratnik Ludvik, Rogan Alojzija, Rehn Janez M. Sobota, Ratnik Imre, Rac Štefan, Ratnik Matija, Roudi Lovrenc* Reich Ignac;
Serec Štefan, Sukič Ludvik, Seredi Koloman, Singer Slgmund.Singer Maks, Smodii Aleksander, Sinic Elek, Sočič Viljem, Serec Franc;
Š ftar Karol,|šantavec Josip, štivaa Ernest, špitzer Izidor, štivan Koloman, štern Ema, Škraban Janez, Šiftar Ludvik, šentag Roza, Sentag šalamon, šbil Anton, šadl Miha, šega Ivan, škeriak Viljem, Sentag Adolf, Šeruga Štefan;
Trautman Aleksander, Trautman Bernard, Temlin Ludvik, Temlin Janez, Titan Janez, Trokšar Ludvik;
Vučina Katarina, Vogler Ivan, Vu-čina Franc, Vogrinčič Alojz, Vinčec Ignac, Vukan Franc, Vlaj Štefan, Vu-kan Josip, Weiss Žiga;
Zver Ivan, Zelko Štefan, Zelko Peter, Ziško Janez, Zakoč Ludvik;
Zalig Ivan, Žilavec Janez, Žilavec Aleksander, 2ečirovič Alija.
Izostanek so pravočasno opravičili ;
Buchman Andrej, Beznec Koloman; Barbarič Ana, Barbarič Franc, Baranja Ivan, Berden Karol, Benko Ivan Vešči ca;
Cvetič Irma, Celeč Štefan, Cahuk Ludvik;
Duh Adam, Debelak Terezija;
Erniia Vincenc;
Fartek Viljem;
Hari Karol, Huber Franc Kuzma, Hirschl Emerik, Hari Janez, Heimer Etelka, Hahn Izidor, Horvat Franc; Horvat Franc, Heklič Štefan, Hahn Pavel;
Jakoia Albert;
Klemar Anton, Kohn Rudolf Markovci, Kohn Leopold, Kardoi Terezija, Kolar Franc, Kiralv Ana, Knez Matilda, Lfilik Ludvik, Lang Frančiška;
Mesarič Vilma, Mohorjeva knjigarna, Melmauer Evgen;
Novak Štefan;
Oreikovič Josip, Obal Franc;
Papič Karol, Pojbič Jožef, Pollak Rudolf, Rosenberger Josip, Ropoša Franc;
Sabo Alojzija, Sakovič Alojzija, Sečko Ludvik, Sečko Koloman;
Slebič Ida, Škafar Jožef, Šalamon Alojz, šanko Jurij, švarc Rosa, šnurer Josip, Šinko Frančiška, šeruga Franc.
Na binkoštni pondeliek v Crensovce na VELIKO TOMBOLO
Mesvesti liiibimec
Arthur Fellner je lastnik tevarne za čokolado. Njegova hči Trauta je poročena z drjem Bleitreu, mlajša hči Agata pa se je pravkar zaročila t Fritz Flotterjem. Fellner mora na Dunaj. Na kolodvoru zamenja tvoj kov-čeg z onim pleulke Suti Moor, vsled česar si naprati neštete neprilike. Ko te Fritz vrača t tvoje zaroke najde v tvoji postelji bivšo prijateljico Susi Moor. Spremlja jo domov. V njenem stanovanju najde vlomilca. Policija ga sapile za pričo. Catoplti objavljajo pikantne potankoiti o vezi zeta tovarnarja Felinerja t plesalko. Fritz vplete tpretno v to igro tvojega tvaka drja Blelbtreu, katerega prisili, da prevzame na sebe vto krivdo. Situacija je do akrajnoati napeta in zmotana. V pravem čatu prikaže Fritz t spretnim manevrom vte te dogodke kot originalno zamišljeno reklamo za Fellner-jeve izdelke. Sedaj ponovno začenjajo v družini Fellner srečni časi.
Veseli Bohemi
Vormonski, menažer znamenite operetne pevske Marje Marjanovske, je brez njene vednotti zaključil pogodbo t komorno opereto. Marja te brani, a zaman. S tvojim nattopom doseže izreden uspeh. Radi spremembe sporeda hočejo vprizoriti opereto »Veseli bohemi", delo Chorvata Pavla in Hu-deca Petra. Ovire, ki nastanejo, pripisujeta Peter in Pavel pevki Marji. Peter iztrga iz operete natlovno stran z namenom, da proda delo drugi založbi. Zgodi se pa, da se znajde z Vormonskim na policijskem komisa-rijatu. Ko odhajata, sta slučajno zamenjala zavitke, ki sta jih imela s teboj. Tako Vormski odnete partituro a Peter pa modni iurnal. Marja pre-igra pesmi, ki so ji silno vleč, vendar pa manjkata naslovna stran in ime avtorja. Priložen je le program neke kabaretne predstave, zato odide na označeno mesto, Tam se res sestane. Peter te zaljubi v vatajajočo zvezdo pevko Jozefino, Pavel pa v Marjo. Radi neke usodne pomote pride do
čudoega preobrata, ki ponovno najde svoj odmev na policijskem komisari-jatu. Zadeva radi partiture pa se še vedno ne razvozlja. Še le radio pomaga, da te reši uganka. Po utpeli vprizoritvi operete »Veteli bohemi" romata dva trečna para pred oltar: Pavel z Marjo in Peter z Jožefino.
Sprejmejo se abonentl
na hrano v M. Soboti, Šolska ulica 13.
Posl. štev. I. 1498/38
Dražbeni oklic
30.
Dne 11. junija 1940 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o. Križevci vi. št 241, 512, 567 in 588 s hišo št. 173 in gospodarskim poslopjem, gospodarskimi in gostilniškimi pritiklinami, njiv, travnikov in gozdov.
Cenilna vrednost: 112859 Din 50 p.
Vrednost pritiklin: 2600 Din.
Najmanjši ponudek: 75.240 Din.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
ttrijoi iillisi « UMI Malt.
odd. IV, dne 15. IV. 1940.
Dvosobno stanovanio
s kopalnico v novozidanl hiši se odda v najem s 1. junijem. Poizve se v knjigami Hahn.
lin Ivi I aodeIoT naS,h {prvovrsten
» m HaoioflPBsaTov
prodajamo še naprej po prejšnji
znižani ceni. Prepričajte se — brezobvezno.
RADIO NEMEC, H. Soboti
KOrting Minerva Braun Orion Mende — zastopstvo.
STROKOVNA DELAVNICA Strokovno polnenje auto in radioaknmttlatorjev.
Ceni. naročnike
našega lista, ki še niso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čimprej, da sten omogočijo redno izhajanje lista Naročnina se plača v knjigarn Hahn Izidorja v m. Soboti.