ISSN 0350-5561
za konectedna
V zahodni Sloveniji precej jasno, drugod bo oblačno, ponekod so možne manjše padavine.
številka 37
četrtek, 18. septembra 2008
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Predčasno samo še danes
V torek se je v Sloveniji pričelo predčasno glasovanje na državnozborskih volitvah, ki traja tri dni
Milena Krstič - Planino
V nedeljo, 21. septembra, bodo v Sloveniji potekale državnozborske volitve. Volitve 90-članskega državnega zbora so 5. parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji.
Predvolilna kampanja se je začela 21. avgus-
ta opolnoči in bo trajala do jutri, 19. septembra, do polnoči.
Volitve bodo potekale v 8 volilnih enotah, sestavljenih iz 11 volilnih okrajev. V vsaki volilni enoti bo razdeljenih 11 mandatov. Ločeno bodo potekale še volitve dveh poslancev narodnih skupnosti, italijanske in madžarske. Volišča bodo na volilno nedeljo odprta od 7. do 19. ure. Volilni prag za vstop v parlament so 4 odstotki glasov volilcev.
V torek, 16. septembra, seje pričelo tridnevno predčasno glasovanje, ki poteka še danes, 18. septembra. Volišča za predčasno glasovanje so odprta od 9. do 17. ure na sedežih okrajnih volilnih enot.
Danes, 18. septembra, pa je tudi dan, ko morajo volilci, ki se zaradi bolezni na dan splošnega gla sovanja ne bodo mogli osebno zglasiti na voliščih, okrajni volilni komisiji sporočiti, da želijo glasovati na svojem domu. Tisti pa, ki želijo glasovati na volišču, kije dostopno invalidom, morajo okrajni volilni komisiji prav tako sporočiti namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču na območju, v katerem so vpisani v volilni imenik. Tudi tisti volilci, ki nimajo stalnega bivališča na območju okraja, morajo sporočiti okrajni volilni komisiji, kjer so vpisani v volilni imenik, da želijo glasovati na volišču v drugem okraju.
Pa ne reči, da se ne da...
Milena Krstič - Planino
Enkrat tedensko, ob sredah, je v programu Radia Velenje oddaja Težava je vaša, rešitev je naša. V marsičem je podobna poslanskim vprašanjem ali vprašanjem svetnikom na občinskih svetih. Tako tudi v tej oddaji poslušalci vprašajo, tisti pa, ki poznajo odgovor (ali bi ga morali poznati), odgovorijo. Tu in tam pade tudi kakšna pobuda, ne sicer poslanska ali svetniška, pa vseeno zanimiva.
Ena takih je padla zadnjič. Iz ust poslušalke, kije ugotavljala, da so nekatere fasade na večstanovanjskih objektih take, da mestu in njenim prebivalcem ne morejo biti v ponos, da bi jih bilo treba urediti, polepšati... Beseda je dala besedo in vsaka je imela težo. Da so lastniki etažnih stanovanj v blokih tisti, ki bodo v prihodnje morali poskrbeti (dolžni pa bodo, ko bodo take fasade postale nevarne) za ureditev (tudi) teh stvari. Take obnove seveda niso poceni. Tudi prioritete so na začetku - razumljivo - dane drugim stvarem (elektrika, vodovodne cevi, strelovodi, strehe...). Šele na koncu pride šminka. Za mnoge stvari, ki so nujno potrebne, rezervni skladi, ki so obveza lastnikov, komaj zadoščajo. Nekateri zato za večja dela najemajo tudi kredite. A se vrnimo k fasadam. Ponekod so jih že uredili. Toda, ker drži tisto, kar je rekla poslušalka, da neurejene fasade niso v ponos mestu in meščanom v njem, bi moral biti kdo ali pa kaj, ki bi etažne lastnike spodbujal za to. In ker je pri nas že dolgo tako, da je najboljša spodbuda denar, bi morda v velenjskem mestnem svetu lahko začeli razmišljati tudi o tem. Tako, da bi v proračunu
pa sploh ni treba, da že kar z rebalansom in jutri - nastavili posebno postavko in v njej zagotovili nekaj evrov za tiste, ki se bodo lotili teh stvari. Seveda pa se hkrati dogovorili za pravila. Jasna, jasno. Za spodbudo. In v veselje. Fasade bodo etažni lastniki obnavljali tudi za nas, ki tukaj živimo. Ne le zase. Za to, da bo počutje meščanov in obiskovalcev še prijaznejše in še lepše. Pa ne reči, da se to ne da ...
Kavni aparati iz Nazarij
9770350556014
NA KRATKO
Med nagrajenci tudi Vegrad in HTZ
Celje - V družbi Celjski sejem so se odločili, da ne bodo več ocenjevali izdelkov, ampak bodo odslej nagrajevali predvsem kvalitetne sejemske nastope posameznih razstavljalcev. Tako so ocenjevali urejenost razstavnega prostora, način predstavitve, celostno podobo in vpetost izdelka ali predstavitve v sejemsko predstavitev. Podelili so dve zlati, tri srebrne in pet bronastih Zvezd Celjskega sejma. MOC je podelila tri občinska priznanja za izdelke, ki so bili kakovostni, tržno zanimivi in izvirni, ter posebno priznanje za izdelek tradicionalne slovenske domače obrti. OZS je podelila en zlati, tri srebrne in sedem bronastih cehov. Med dobitniki nagrad je tudi nekaj podjetij iz našega bližnjega okolja:
Srebrno zvezdo so med drugimi prejeli Kamini Kočevar iz Šempetra. Bronasti zvezdi celjskega sejma pa sta tudi Matjaž, d. o. o., Petrovče in Vegrad, d. d., Velenje.
Med dobitniki priznanj Obrtne zbornice Slovenije je bronasti ceh med drugimi prejelo podjetje HTZ Velenje I.P., d. o. o., kije osvojilo tudi prvo mesto Mestne občine Celje za neodvisno napravo za filtriranje vode na terenu.
Nova okna na šoli
Velenje - Med šolskimi počitnicami je polovica Osnovne šole Gorica dobila nova okna, za katera je poskrbela Mestna občina Velenje. Nova okna bodo prispevala k boljšemu počutju, varčevanju z energijo in boljšim pogojem za delo. Veseli pridobitve seje šola v petek predstavnikom občine zahvalila s kratkim kulturnim programom.
■ mkp
Mestna občina Velenje
ob občinskem prazniku vabi na promenadni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje pod vodstvom dirigenta Matjaža Emeršiča, ki bo v soboto,
20. septembra 2008, ob 10.30 na Titovem trgu.
Prijazno vabljeni!
£9
Mihael Letonje
V BISTVU (jg^ SMO NAJBOLJŠI!
Bojanu predali ček
Velenje - V soboto dopoldne, ob 11. uri, je na ploščadi pred Centrom Nova poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije in podžupan Mestne občine Velenje Bojan Kontič Bojanu Jelicu, učencu Osnovne šole Gorica, predal ček v višini 600 evrov. Gre za izkupiček od doslej prodanih zgoščenk Šaleškega študentskega okteta, ki ga je Mestna občina Velenje izdala v okviru dobrodelne akcije za pomoč pri financiranju zahtevnega zdravljenja osnovnošolca iz Velenja. Mestna občina Velenje je že novembra lani skupaj s Šaleškim študentskim oktetom pripravila dobrodelni koncert, katerega posnetek je na omenjeni zgoščenki. Pri predaji čeka se je zato pridružil tudi član okteta Uroš Kuzman. Bojan Jelic in njegova starša, sicer precej utrujeni od poti, saj so se zjutraj vrnili iz Avstrije, kjer se zdravi Bojan, so bili pozornosti in finančne pomoči zelo veseli.	■ Bš
Letošnje jesensko preštevanje in odštevanje
Kdo j e najbolje sejal, da bo v nedeljo žel, mar res - Odločanje za najboljše ali za najmanj slabe - Eni napovedujejo rezultate, drugi podražitve - Nafta pada, cene goriv se pri nas držijo
Na svoja mesta. Pozor: zdaj! Le še nekaj dni in prvi bodo že zjutraj stekli na volilna mesta. Drugi za njimi. Sedanje napovedi sicer kažejo, da se na volilnih mestih ne obeta prevelika gneča, a tudi zadnje dni je še čas, da strankarski voditelji in aktivisti strank povabijo svoje ovčke, da vendarle pridejo in opravijo svojo državljansko pravico. Ce že ne sebi, pa vsaj njim v dobro. Vsak glas šteje! je parola, ki jo zadnje dni slišimo z več strani. V posameznih strankah bi sicer radi, da bi jih poslušali predvsem »njihovi«, udje drugih naj kar ostanejo doma. A ker tako mislijo v vseh strankah, bodo prizadevanja bolj ko ne enakomerno porazdeljena. Na boljšem bodo predvsem tam, kjer imajo bolj disciplinirano članstvo ali, kot bi kdo rekel, kjer imajo ovčice z večjim črednim nagonom. Ker v tem tednu po časnikih ne smejo več objavljati javnomnenjskih raziskav, ne bomo videli, kako se je kaj spremenilo razpoloženje med volilci. Predvsem med tistimi tako imenovanimi neopredeljenimi, ki niso prav posebno zagreti za posamezno stranko, njihov glas pa lahko pomembno nagne tehtnico v eno ali drugo stran. Vse stranke si seveda želijo, kot smo slišali na shodu najbolj ljudske stranke v nedeljo v Celju, da bi imeli bogato žetev. A seveda naj bi tudi za volitve v veliki meri veljala kmečka modrost in ljudski rek: kakor si sejal, tako boš žel. A politika se včasih ravna tudi po drugačnih pravilih, ki z zdravo kmečko pametjo pogosto nima kaj veliko skupnega. Saj se je včasih, če že nisi res zagret privrženec kakšnega političnega koncepta (kot se
lepo po domače reče), težko odločiti za najboljšega. Za zagrete privržence so »njihovi« pač vedno najboljši in niso sposobni delati napak. Te so rezervirane za njihove (politične) nasprotnike. Nekateri samostojni kritični presojevalci naših razmer pa celo menijo, da dobrih sploh ni. Pa se bo tako na volitvah treba odločati za najmanj slabe. Ali kot bi rekli, za najmanjše zlo.
In ko eni napovedujejo volilne rezultate, drugi podražitve. Spet trgovci. Pa čeprav pravijo, da cene ne rastejo zaradi njih. Zdaj tudi največji trgovec z našega območja prst uperja k predelovalni industriji, da jih pritiska ona in naj bi bila tako le-ta kriva za skok cen. V sedanjem času splošnega negodovanja zaradi plač- ko so se enim sicer zvišale, a ne toliko, kot so mislili, drugim pa, ki so pričakovali, da jim bodo poskočile, so se celo znižale, nezadovoljni pa so tudi tisti, ki so jim ostale enake - vsakršna nova podražitev seveda pomeni novo razočaranje. Eni pravijo, da so trgovci podražitve napovedali že pred volitvami zato, da ne bi kdo potem rekel, da so za podražitev krive prav volitve. Pa naj zmagajo ti ali oni. Naši ali njihovi.
Se pa nekateri pri nas čudijo nad čudnim obnašanjem pri ceni tekočih goriv. Treba je priznati, da je kljub krizam, ki se vrstijo po svetu, naravne in politične, cena nafte močno padla. A kaj nam to koristi, ko pa naši bencinski trgovci očitno obirajo drugačna pota. Cene bencina in kurilnega olja nikakor noče pasti. Morda katera vrsta za kakšen cent, a se kaj kmalu spet »popravi«. Pa čeprav bi padec cen goriv prišel še kako prav pri zbijanju naše inflacije.
In namesto da bi v sedanjem predvolilnem času slišali napovedi, kaj bodo posamezne stranke naredile, če pridejo na oblast, da nam bo bolje, da bo bolje zaživelo gospodarstvo in vse naše najrazličnejše dejavnosti, slišimo le to, kaj slabega delajo njihovi politični nasprotniki. Že zdaj in kaj bi gotovo naredili, če se dokopljejo do oblasti. Kaj hočem, vsem gre pač le za oblast, ta sladki greh poželenja.
■ k
n./rif\.'.<.\ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
mz

V SREDISCU
Zaradi hitre ceste ne bo treba na cesto
V Velenju ogorčeni v zaradi novih zapletov pri pripravi državnega prostorskega načrta za gradnjo hitre ceste - Umaknili odsek od Šentruperta do Velenja - V ponedeljek so sklep potrdili, kar pomeni, da j e trasa hitre ceste znana - Začenja se priprava prostorskih načrtov in določanje mikrolokacij
Bojana Špegel
Velenje, 12. september - Na petkovi tiskovni konferenci o prihodnosti t. i. tretje razvojne osi, sklicani zaradi dan prej sprejete odločitve vlade, da se še ne bo začel postopek priprave državnega prostorskega načrta za gradnjo hitre ceste od avtoceste proti Velenju, je župan Srečko Meh v uvodu povedal, da je ogorčen in zgrožen zaradi te odločitve vlade. Botrovalo naj bi ji negativno mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za traso od Šentruperta proti Velenju (uradno Šentrupert-Vele-nje jug). Rečeno je bilo, da naj bi ponovno preučili traso od Arje vasi proti Velenju. Za tri preostale odseke hitre ceste od Velenja, po Koroški in do avstrijske meje (za državne ceste od Otiškega Vrha do meje z Republiko Avstrijo (Holmec), od priključka Slovenj Gradec jug do Dravograda z obvoznicami, od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug) pa je bil začetek postopka sprejet.
Župan Srečko Meh je na tiskovni konferenci poudaril, da je bilo v dogovore o trasi hitre ceste do Velenja vložene ogromno energije - tako znotraj občinskih svetov kot v javnosti, kjer je sicer prihajalo tudi do nasprotovanj ljudi ob trasi. Po njegovem mnenju so bila priča-
Vp onedeljekd opoldne stao bčinoo biskalam inistra JanezP odobnik inl zidor Jarc s sodelavci. Medo biskom jev lada žes prejela sklep, da sez ačnep ripravap rostorskihn ačrtov
tudi za odsekc este odŠ entrupertap rotiV elenju.
kovanja, da se bo odsek Šentru-pert-Velenje jug začel tudi kmalu izvajati, več kot upravičena, saj vse analize prometa kažejo, daje sedanja povezava Velenja z avtocestnim križem ena od najbolj obremenjenih v državi. Tako so v upravi občine z zadovoljstvom sprejeli informacijo o umeščenosti predloga sklepa o začetku priprave državne ga pro stor ske ga načr ta za ta odsek na dnevni red seje vlade, potem pa bili izjemno osupli, ko je bil ta predlog z dnevnega reda umaknjen. A le do ponedeljka, ko so se stvari bliskovito spremenile. Vlada je na dopisni seji dopoldne spreje la sklep, da gre v pos to pek izdelave prostorskih načrtov tudi
»sporen« odsek Šentrupert-Vele-nje jug. To se je zgodilo prav med obiskom ministrov za Okolje in prostor Janeza Podobnika in Iztoka Jarca, ministra za kmetijstvo, v velenjski občinski hiši.
V petek slabo, v ponedeljek odlično
Na petkovi novinarski konferenci je velenjski župan Srečko Meh odločno zahteval izgradnjo ceste od Šentruperta do Velenja in napovedal, da bo v primeru nadaljnjih zapletov oziroma (pre)počasnih aktivnosti posegel po skrajnih ukrepih - zaporah cest proti Arji vasi,
kjer je promet sicer že brez njih počasen. "Nisem bil v partizanih, a za cesto sem pripravljen iti na cesto," je zatrdil novinarjem. Dodal je: »Ni čudno, daje predsednik vlade letos kolesaril čez Šaleško dolino. To je hitreje, kot če bi se k nam odpravil z avtom.«
Podžupan Bojan Kontič je povedal, daje imel ves čas občutek, da bo vlada začetek postopka podprla, saj naj bi mu to zagotavljali tudi ministri. Poudaril je, daje predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša ob svojem prvem obisku Koroške regije napovedal pri-četek izgradnje hitre ceste v tem, torej pravkar iztekajočem se mandatu, in ob tem dejal: »Danes ugo-
tavljamo, da je bila to izjava za potrebe dnevne politike. Ministrom sem zastavil mnogo vprašanj, povezanih s hitro cesto, pa tudi z obstoječo cesto Arja vas-Velenje. Uspel sem celo z amandmajem, »težkim« 150 milijonov takratnih tolarjev. Vedno znova sem dobival zagotovila ministrov, da se zavedajo nujnosti izgradnje hitre ceste do Velenja in gospodarsko pomembne Šaleške doline. Žal je le pri zagotovilih tudi ostalo. Zadnja informacija, ki smo jo v zvezi s hitro cesto dobili, je, da Ministrstvo za kmetijstvo nasprotuje predvideni trasi od Šentruperta do Velenja. To seveda pomeni iskanje novih variant, dolgotrajne postopke in odmik izvedbe. Dve ministrstvi, kijih vodi Slovenska ljudska stranka, pripravljata projekte, tretje ministrstvo, ki ga vodi ista stranka, pa temu nasprotuje. Ne morem se znebiti občutka, da gre za dogovorjeno igro na škodo prebivalk in prebivalcev Šaleške doline.«
Odreagiral tudi Janša
Že v soboto je o tej problematiki na tiskovni konferenci v okviru MOS v Celju spregovoril tudi premier Janez Janša. Zanikal je očitke, ki mu jih je v pismu poslal velenjski župan Srečko Meh, kije vladi očital zaviranje programa priprave državnega prostorskega načrta za AC odsek Šen tru pert--Velenje. Zatrdil je, da je za ta del trase potrebnih še nekaj usklajevanj. Ta so bila očitno zelo hitra, saj so v ponedeljek po delovnem sestanku na MO Velenje novinarje najprej seznanili, da je vlada sklep o začetku postopka za ta del hitre ceste sprejela malo po 10. uri.
Minis ter Janez Podob nik je ob
tem zatrdil: »To pomeni, daje sedaj vse odprto, leta 2009 se bo cesta umestila v prostor, nato sledijo odkupi zemljišč in priprava gradbenega dovoljenja. Če bo v letu 2009 cesta umeščena v prostor, bi lahko gradnja stekla že kmalu. Zagotovo je prioriteten odsek od avtoceste proti Velenju, saj je pomemben tako za razvoj gospodarstva kot razvoj regije. Zato je tako pomembno, da smo razčistili ta nespo ra zum o pote ku tra se hit re ceste.« Minister Izidor Jarc nam je povedal, zakaj je prišlo do zapleta, ki se je razrešil v samo štirih dneh: »Ministrstvo za okolje in prostor smo prosili za dodaten sestanek, da uskladimo dodatne poglede na pripravljeno gradivo. Vloga našega ministrstva pri umeščanju ceste v prostor je, da zaščitimo najboljša kmetijska zemljišča in izdamo mnenje o tem. To smo naredili in še naprej bomo vztrajali pri tem, da se na izbrani trasi išče najbolj optimalne mikro lokacije. Kot sestavni del vlade pa ne nasprotujemo ključnim razvojnim rešitvam vla de in tudi tej nis mo. Šlo je bolj za odlog, za katerega smo prosili, če je kdo koga razjezil, pa je prišlo bolj do pomote.«
Župan Sre čko Meh je bil z novim potekom dogodkov zadovoljen, čeprav je dodal, da jih čaka veliko dela. »Sedaj bomo morali prepričati omahljivce in tiste, ki tej trasi nasprotujejo, da bo to tudi za njih prednost. Računam, da bomo vodili strokovne razprave najprej v krogih županov občin ob trasi, kasneje pa tudi s krajani. Zelo pomembno bo, da bomo civilno iniciativo poslušali in upoštevali, da ne bomo nasprotniki.«
	
S	D
	
ÍSRrrTSTTTT*	
^sU^I PlMOKFlATlI	
Da bo varna prihodnost, volite DeSUS!
DeSUS
Marjan Hiršelj
8. volilni okraj
Erika Veršec
7. volilni okraj

POGOVOR Z RAZLOGOM
Ostanimo srčni in polni energije
Prihodnje leto bo Velenje praznovalo abrahama in na ta jubilej se že pripravljajo - Ta čas je Velenje sredi velikega razvojnega zamaha - Velenjski župan Srečko Meh ga napoveduje tudi za naprej
Mira Zakošek
Mestna občina Velenje praznuje 20. septembra občinski praznik, letos že 49-ič. Tokrat so praznično dogajanje nekoliko zameglile priprave na parlamentarne volitve in aktivnosti, povezane z gradnjo tretje razvojne osi, kijih v tokratni pogovor z županom ne vključujemo glede na to, da dogodke, ki so se na to temo dogajali v zadnjih dneh, opisujemo posebej. Kaj pa je po mnenju župana Srečka Meha, poleg predvidene hitre ceste seveda, najbolj zaznamovalo obdobje zadnjega leta?
»Vsekakor aktivnosti v zvezi z izobraževanjem, torej obeh fakultet, ki to šolsko leto sprejemata prve študente. In to ravno letos, ko praznujemo tudi petdesetletnico Šolskega centra. Leta 1958 smo zače li izvajati poklic no izobraževanje, pol stoletja kasneje začenjamo univerzitetno, in to se mi zdi najpomembnejše. Pomembno je tudi, da bo Velenje skupaj s petimi drugimi mesti evropska kulturna prestolnica, pa to, daje v ljudeh v tem okolju še vedno veliko idej, veliko energije. Začenja se tudi obdobje investicij. Med drugim je bila podpisana pogodba za izgradnjo šestega bloka TEŠ, za dolino pa je pomem ben tudi dogovor, da bomo pre mog kopa li do leta 2040.«
Velenje je trenutno, tako radi poudarjate, ogromno gradbišče. Kaj se trenutno gradi, kaj se še bo in kako ste zadovoljni s potekom del?
»Gradimo na vseh področjih. Obnovili smo vse izobraževalne objekte od osnovnošolskega do visokošolskega izobraževanja. Gradimo krožišče pod skakalnico, začenja se obnova Starega Velenja, investicije se začenjajo v Tre-buši, gradimo novo avtobusno postajo, obnovili smo Cesto Simona Blatnika, krožišče tam je končano, Cesto na jezero smo tudi preplas-tili, obnavljamo Tomšičevo in Aškerčevo, delali bomo cesto v Loke, naredili smo tudi kro-žišče na jezeru, pešpot do samega jezera, mnoge ceste, razsvetljave in druge komunalne objekte pa gradimo tudi po številnih krajevnih skupnostih. Dolgoročno je pomembna tudi investicija v stanovanja na Gorici in Selah. Ravno danes smo izvedeli, daje 80 milijonov evrov vreden projekt za obnovo vodnih virov v Velenju in Šoštanju, ki smo ga prijavili na evropski kohezijski sklad, vlada podprla. Še zelo veliko bi lahko našteval, saj se letos res marsikaj dogaja.« Novogradnje bodo korenito spremenile podobo mesta, ste ob tem pogledali tudi, kako bodo vplivale na življenje v njem? »Mogoče je trenutno, ko potekajo dela, ko je veliko razkopanega, kar nekaj nejevolje, a vse to delamo zato, da se razvijamo, da stopamo v korak z drugimi okolji, predvsem pa, da si zagotovi mo v svojem mes tu lepše in boljše življenje. Zagotavljamo boljšo pret-očnost prometa, vlagamo v kulturno in športno infrastrukturo, skrbimo pa tudi za lepši videz mesta.« Z organizacijskim zamahom ste posegli tudi v kulturo, kjer imate po novem namesto nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napotni-ka tri zavode in Galerijo Velenje, ki sodi pod Mestno občino Velenje. Kaj je dobrega prinesla nova organiziranost, kaj si od tega še obeta te?
»Od zavodov na področju kulture pa tudi od drugih zavodov pričakujem, da so direktorji poleg organizatorjev tudi menedžerji. Od njih pričakujem, da odgovorijo na vprašanje, kakšne prireditve občani želijo, pri tem pa
morajo upoštevati, da bodo te prepoznavne tudi v slovenskem prostoru. Povedano drugače: prireditve morajo zadovoljevati domače obiskovalce (tako jih bomo tudi privabili), z njimi pa moramo predvsem domačim ustvarjalcem ponuditi možnost za sodelovanje in njihov prodor v slovenski prostor. S spremembo organizacije smo zagotovili pogoje, da lahko dosegamo nadpovprečne rezultate, in takš-
ne cilje smo si tudi zastavili. Za to imamo ogromno možnosti: tu je festival Pika Nogavička, tu je glasbena šola, imamo gledališče, razvejano ljubiteljsko kulturo, mladinski center in pestro kulturno ustvarjanje v izobraževanju. Od nosilcev pričakujem, da bodo znali postaviti prioritete in poiskali za financiranje poleg proračunskih tudi druge vire.« Kar hitro se približuje datum, ko bo Maribor skupaj s partnerji, med katerimi je tudi Velenje, evropska prestolnica kulture? Kaj bo poudarek Velenja v tem skupnem projektu in kako tečejo priprave.
»Naše velenjsko področje so otroci, je ples, je Pika Nogavička. Kako uspešno bomo projekt nadgrajevali, pa je vprašanje ambicij, kaj Velenje želi postati, kaj želi povedati, kaj želi narediti. 50-letnica mesta, ki jo bomo praznovali prihodnje leto, na to pa se že pripravljamo, je priložnost, da se že izkažemo in se s tem tudi pripravimo na ta dogodek.« Za razvoj posameznega okolja je še kako pomembno, da se vanj vračajo mladi izobraženi kadri. Se vam ne zdi, da jih še vedno preveč svoje priložnosti išče drugje. »Seveda si želimo, da bi mladi ostajali v Velenju, se po končanem izobraževanju vračali sem. Prepričan sem, da jih večina to tudi stori, saj se število prebivalcev malenkost povečuje, v zadnjih letih seje povečalo za 200. Seveda pa se zavedam, da moramo zagotoviti takšne pogoje, da mladim vračanje ne bo le nuja, ampak veselje, in da se bodo aktivno vključili v tukajšnji razvoj. Zagotoviti moramo stanovanja, delovna mesta, primerno okolje, dovolj zabave ...« Kakšne možnosti za zaposlitev imajo tukaj? »Tisti, ki danes delo težko dobijo, bodo zagotovo rekli, da slabe, ampak mislim, da to ni največja težava, saj tukajšnje gospodarstvo in institucije sorazmerno veliko zaposlujejo. Po mojem mnenju je večji problem, da imamo zanje še premalo prijazno okolje, premalo je primernih zabav, predvsem pa je odnos do tovrstnih prireditev in dalj časa odprtih lokalov preveč mačehovski.«
Pomemben vpliv na to, da se mladi vrnejo v doma či kraj, so sta nova nja. Teh pa v Vele nju ni na pretek. Kakšne možnosti mladi pravzaprav imajo, da pridejo do stanovanj?
»Mislim, da te težave dokaj uspešno rešujemo, letos smo jih rešili že 70, v naslednjih dveh letih bomo začeli gradnjo 500 novih stanovanj. Zavedamo se, da so to velike težave in velike bodo vse dotlej, dokler jih ne bomo v celoti rešili.«
S tem šolskim letom je Velenje dobilo fakulteto. Na tem področju je še kar nekaj načrtov, kako daleč ste z njimi?
»Ponos ni smo, da smo dobi li Fakulteto za energetiko in Visoko šolo za varstvo okolja. Vpis v obe fakulteti je dober, začelo se bo tudi izobraževanje za doktorski in magistrski študij. Pripravljamo pa tudi univerzitetni študij instrumentalne pedagogike. Imamo podporo mariborske univerze in ne vidim bojazni, da tega programa v Velenju leta 2010 ne bi začeli izvajati.«
Veliko prireditev se je in se še bo zvrstilo v prihodnjih dneh v počastitev občinskega praznika. Osrednja bo slavnostna seja, na kateri boste namenili pozornost letošnjim občinskim nagrajencem.
»Najprej hvala vsem, ki ste predlagali nagrajence, kar pomeni, da opazite delo svojih sokrajanov. Grbe bodo prejeli Jože Melanšek, Ani ca Oblak in vse poklic ne in tehniške šole Šolskega centra. Plaketo prejmejo Branka Drk, Branko Meh in Marjan Salobir, Ivan Valenčak in Manja Gošnik Vovk pa sta nagrajenca župana. Program bodo pripravili dijaki Šolskega centra.
Prireditev v počastitev praznika je izjemno veliko, kar okoli 50. Skorajda v vsaki krajevni skupnosti se bo kaj dogajalo. To se mi zdi pomembno, saj je prav, da praznujemo vsi. Prav zato smo se tudi odločili in poslali program prireditev skupaj z vabilom na dom vsem občanom. V tem času bomo pripravili sprejem tudi za vse prvošolčke.« Kaj vas kot župana najbolj razveseljuje? »Predvsem to, da nam je v občini uspelo ohraniti dobro razpoloženje in sodelovanje med ljudmi. To danes marsikje ni enostavno. Čas namreč ni naklonjen prostovoljnemu delu, poleg tega pa vsi vedno znova opazujejo neupravičeno bogatenje in velike razlike med ljudmi.
Vesel sem tudi, da smo v Velenju lahko ponosni na številne kulturnike, športnike, dijake in študente. Ravno danes sem govoril s skupino, ki v času počitnic čisti mesto. Ponosen sem na to, kako vidijo naše mesto in s kakšnim zanosom so ga urejali.« Dogo ste že župan, veliko ste že postorili, zagotovo pa ne vsega. Kaj vas v mestu najbolj moti? »Dela je še zelo veliko na vseh področjih, ki sem jih že omenjal. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da tudi v prihodnje nadgrajujemo dobre medsebojne odnose. Prav je, da s tem začnemo kar pri sosedu in se držimo dejstva, da je življenje veliko boljše in lepše, če imamo dobre sosede. Poskrbimo, da bomo to tudi sami.« Pa vaše misli ob prazniku. »Smo okolje z veliko energije, z odličnimi ljudmi in tukaj se splača živeti. Imamo veliko načrtov, zato tudi veliko dela - kar na vsakem področju je še treba kaj postoriti. Ostanimo torej takšni kot smo, ohranimo srčnost, prijazen odnos in pustimo, da tudi naši otroci, naši najmlajši preživljajo tukaj srečno in brezskrbno otroštvo. Pa vsem iskrene čestitke ob prazniku.«
Mestna občina Velenje
obvešča vse zainteresirane, da bo v Uradnem listu Republike Slovenije št. 89, ki bo izšel v petek, 19. septembra 2008,
objavljen
Javni razpis za sofinanciranje programov in/ali projektov na področjih socialnega in zdravstvenega varstva, ki jih bo v letu 2008 (so)financirala Mestna občina Velenje.
Javni razpis bo trajal od 19. septembra 2008 do 10. oktobra 2008. Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bodo objavljeni tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Priložnosti; Javni razpisi, natečaji).
Vljudno vabljeni k sodelovanju.
Mestna občina Velenje
Evropski teden mobilnosti Zadihajmo s polnimi pljuči
Obvestilo o zapori
Petek. 19. september 2008. Jenkova cesta (pri OŠ Antona Aškerca in Glasbeni šoli Velenje) Zaradi prireditve bo od 6. do 16. ure delno zaprta Jenkova cesta (med uvozom mimo bloka Jenkova 15-17 in križiščem z Vodnikovo cesto)!
Od 9. do 13. ure - risanje s kredo v likovni delavnici, mini nogomet, košarka, kolesarski poligon, varna vožnja z rolerji.
Od 13. do 16. ure - glasbeni in plesni program Glasbene šole Velenje, nastop Plesne šole Devžej, nastop orkestra harmonikarjev Glasbene šole Goter, nastop Nejca Pačnika, Gregorja Sevčnikarja in Aljaža Sedovnika.
Sobota. 20. september 2008. pred Centrom Nova Zaradi prireditve bodo od 6. do 13. ure delno zaprta parkirišča ob Cankarjevi ulici (nasproti kavarne Kofetar'ca)!
Od 9. do 11. ure pred ribiško kočo ob Škalskem jezeru - test hoje na 2 km.
Od 9. do 12. ure na parkirišču pred Centrom Nova
simulacija eko vožnje, predstavitev avtomobilov na plin in električnih skuterjev, brezplačna izposoja koles, nagradna igra, predstavitev Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu Mestne občine Velenje, glasbeni nastopi Mladinskega pihalnega orkestra iz Šoštanja, glasbene skupine Potepuhi in harmonikarja Aljaža Sedovnika.
Ob 11. uri v preddverju Knjižnice Velenje otvoritev razstave likovnih del otrok na temo Zadihajmo s polnimi pljuči.
Stanovalce prijazno prosimo, da v noči pred prireditvijo na parkirnih prostorih pred glasbeno šolo in nasproti kavarne Kofetar'ca ne puščajo svojih vozil, saj naslednji dan od šeste ure naprej vožnja s parkirišča ne bo več mogoča.
Hvala za razumevanje in prijazno vabljeni, da skupaj z nami obeležite Evropski teden mobilnosti.
	1
16,	1
Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda,
10. septembra
Z izjavo, da je na minuli izredni seji prvak Lipe Sašo Peče kazal ponarejen dokument, je presenetil vodja poslanske pisarne Lipe Dejan Kaloh. Povedal je še, da je dokument za Pečeta izdelala mladoletna oseba oz. sin enega od članov Lipe. Nekdanji vodja poslanske skupine Lipa (ki je že izstopil iz stranke) je dejal še, daje predsednik Lipe skupaj s poslanko Barbaro Žgajner Tavš pripravljen narediti vse, da zruši premieija Janeza Janšo.

la in spolne storitve.
Z ZDA je imel dela tudi bolivij-ski predsednik Evo Morales, saj je izgnal ameriškega veleposlanika, ker naj bi ta spodbujal nasilne opozicijske proteste v Boliviji.
Pod Rokavskim prelivom, ki povezuje Francijo in Veliko Britanijo, je zagorel tovorni vlak, od tam so evakuirali 32 ljudi.
Petek,
12.s eptembra
Finska vlada je odgovorila na drugo diplomatsko noto in zapisala, da se s Patrio ukvarjata finsko sodstvo in policija, za katera vlada nima pristojnosti. Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob tem znova poudaril, daje Patria državno podjetje, izjave, povezane s preiskavo, pa so dajali tudi finski državni uradniki, med drugim predstavnik finskega ministrstva za obrambo.
Je Peče na izredni seji res kazal ponarejen dokument?
Ob zanimivem dogajanju v slovenskem političnem prostoru pa nismo prezrli vesti, da je v naši državi stopnja samomorilnosti zelo visoka. Na to so nas opozorili ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora.
Več pozornosti je požela finska komercialna televizija Nelonen -Channel Four, kije predvajala intervju s slovenskim premierjem Janezom Janšo. Poleg premieija so intervjuvali tudi notranjega ministra Dragutina Mateja in generalno državno tožilko Barbaro Bre-zigar.
Jug Irana je stresel močan potres, v katerem so umrli štirje ljudje, povzročil pa je tudi veliko škode.
Ruski general je posvaril, da bi lahko Rusija Poljsko v primeru namestitve ameriškega protiraket-nega ščita napadla z jedrskimi raketami.
Četrtek, 11.s eptembra
Skupina za nadzor je pri delovanju Fakultete za menedžment Koper ugotovila številne nepravilnosti. Rektor Univerze za Primorskem Rado Bohinc je dejal, da ne izključujejo nobenega ukrepa, mogoča naj bi bila tudi zamenjava dekana
Po mnenju Bohinca
študentje
niso krivi.
fakultete. Nepravilnosti vključujejo sprejemanje več študentov na izredni študij, kot je bilo razpisanih mest. Kot so še povedali, diplom naj ne bi razveljavili, saj po besedah Bohinca za nepravilnosti niso krivi študenti.
Zaposleni v kulturi in šolske tajnice so izrazili nezadovoljstvo s prehodom v nov plačni sistem, saj pravijo, da se jim plače niso bistveno povišale, dodatki so izpadli in še napredovali bodo počasneje zaradi bistveno zaostrenih pogojev.
Direktor družbe Rižanski vodovod Koper Zdravko Hočevar je zaradi objektivne odgovornosti pri vdoru fekalij v vodovod ponudil odstop.
Ob obletnici napada na WTC je ameriško administracijo pretresel škandal: uradniki naj bi prejemali neprimerna darila od predstavnikov energetskih družb - celo mami-
Papeža je pričakal francoski predsednik v spremstvu žene.
Papež Benedikt XVI. je začel svoj štiridnevni obisk v Franciji, namenjen predvsem praznovanju 150. obletnice romarskega središča v Lurdu. Na letališču v Parizu sta poglavarja Rimskokatoliške cerkve pričakala francoski predsednik Nicolas Sarkozy in njegova soproga Carla Bruni.
Republikanska podpredsedniška kandidatka Sarah Palin je v svojem prvem televizijskem intervjuju, ki je sovpadel s sedmo obletnico napadov na ZDA, zavrnila očitke o pomanjkanju izkušenj. 44-letna guvernerka Aljaske je odločno dejala, daje pripravljena služiti ZDA ob boku Johnu McCainu in da o sprejetju njegove ponudbe ni omahovala niti za tre nutek.
Sobota, 13.s eptembra
V	Sloveniji je dan ob vseh predvolilnih shodih in nagovorih še najbolj zaznamovala Slovenska popevka. Prireditev je tokrat za zmagovalca določila Anžeja Dežana (komisija) in Marka Vozlja (občinstvo).
V	Los Angelesu se je zgodila
Lansko zmagovalko je po oceni žirije nasledil Anžej Dežan.
huda nesreča, ko je v trčenju potniškega in tovornega vlaka umrlo najmanj 25 ljudi, več kot sto pa je bilo ranjenih. Vzrok nesre če je bila človeška napaka.
Gruzijsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so se ruske sile umaknile s petih nadzornih točk med
črnomorskim pristaniškim mestom Poti in mestom Senaki. Z nadzorne točke Nebada v bližini Črnega morja, od koder so ruske sile nadzirale promet, je odšla kolona tovornjakov in 20 oklepnih vozil s približno 250 vojaki, namenili so se proti Abhaziji, vojaki pa so odšli tudi z območja mesta Senaki.
Indijsko prestolnico New Delhi je pretresel niz petih eksplozij, v katerih je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, ranjenih je bilo več kot 100. Odgovornost za napade je prevzela neka skrajna islamistična skupina.
Nedelja, 14. s eptembra
Predsednik Türk je na proslavi internirank, političnih zapornic in ukradenih otrok nacističnih in fašističnih taborišč ter zaporov poudaril predvsem pomen spomina na grozodejstva 2. svetovne vojne. Poudaril je, daje bila naša domovina med drugo svetovno vojno močno prizadeta z grozodejstvi, saj je bilo izseljenih več kot 43 tisoč ljudi. Zbrani so se strinjali, da Auschwitz, Ravesbrück, Mauthausen, Gonars, Rab in druga tabori-
poslovnih sekretarjev v vzgojno--izobraževalnih zavodih ter srednjih medicinskih sester v intenzivni negi in babic v porodnih sobah. Kot je pojasnila generalna direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolstvo na Ministrstvu za šolstvo Mojca Škrinjar, so našli rešitev, ki je v okviru zakona, kar pomeni višje plačne razrede ob soglasju ministra za šolstvo in župana.
Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je sporočil, da se komisija srečuje z resnimi finančnimi težavami. Kot je pojasnil, je komisija 1. septembra od ministrstva za finance prejela dopis, s katerim so jim bila zagotovljena »dodatna sredstva za plače zaposlenih«, ne pa tudi dodatnih 15 tisoč evrov, ki bi jih potrebovali za materialne stroške.
Okoli 170 hišnikov, ki živijo v hiš-niških stanovanjih, je zahtevalo ureditev stanovanjske problematike, saj stanovanj niso mogli odkupiti po t. i. Jazbinškovem zakonu.
Tragično pa se je končalo razdeljevanje finančne pomoči bogate indonezijske družine, saj je v boju za nekaj dolarjev veliko pomoč množica do smrti poteptala 21 ljudi.
Proslava ob obletnici priključitve Primorske je bila nabita s
čustvi.
šča ostajajo zato v kolektivnem spominu Slovencev.
V Kopru je potekala proslava ob obletnici priključitve Primorske k matični deželi, kjer je bil slavnostni govornik premier Janez Janša. V začetku govora je dejal, da je Primorska v boju za svobodo dihala kot eno in bila pripravljena žrtvovati največ. Dodal je, daje bila tajna organizacija Tigr, ki so jo nekateri še pred kratkim označevali za teroristično organizacijo, prva anti-fašistična organizacija, ki se je borila za svobodo Primorcev in demokracijo.
Sredi Pariza je po trku ob steber enega od mostov čez reko Seno potonila razkošna jahta, pri čemer sta umrla dva potnika, 10 je bilo ranjenih.
Ponedeljek, 15. s eptembra
Doživeli smo padec slovenskega borznega indeksa, ki je bil precej močan in v okviru katerega so se vse prometnejše delnice občutno pocenile.
Sklenjen je bil dogovor o plačah
Torek,
16.s eptembra
Tečaji delnic na Ljubljanski borzi so se že dvanajsti dan zapored, znižali in sledili padcem na svetovnih borzah. Indeks SBI 20 je izgubil še poldrugi odstotek, zato so dan mnogi poimenovali »črni torek.«.
Medtem ko sta se v Helsinkih sestala direktorja finske in slovenske policije, so v medijih v ospredje prišle besede Walteija Wolfa, ki je dejal, da je Milan M. Cvikl »mentalni invalid«, lažnivec in bedak. Direktorja družbe Via-tor&Vektor Zdenka Pavčka je Wolf ob tem pozval, naj pojasni, kako je dobil 75 odstotkov Sistemske tehnike, in »naj ne laže naokrog«. Cvikl je besede kanadskega poslov-

Doživeli smo padec borznih tečajev po svetu in tudi pri nas.
Grobe besede Walterja Wolfa je Cvikl označil (le) za žaljive.
neža označil za žaljive in dejal, da pričakuje opravičilo.
S pridobitvijo gradbenega dovoljenja za rušitev se je v ljubljanskem mestnem središču uradno začela gradnja Emonike, ki naj bi svoja vrata odprla čez dve leti.
Generalni sekretar Nata je med obiskom v Tbilisiju dejal, da si Gruzija zasluži članstvo v Severnoat-lantskem zavezništvu.
žabjor perspektiva
Pasja
poznanstva
Živa Vrbič
Vsi govorijo o Patrti. Jaz ne bom govorila o tem. Pisala bom o tem, kako poznam veliko ljudi zaradi mojega (žal že pokojnega) psa. Tisti, ki imajo pse, vedo, kaj mislim. Vem, da ni vsem lastnikom psov jasno, da mora pes vsaj dvakrat na dan ven, na zrak. No, menije, zato sem bila z njim kar dosti zunaj. Ce imaš psa, se zelo težko izogneš komunikaciji z drugimi ljudmi. To pa ne pomeni, da se pogovarjaš o politiki ali filozofiji. Teme so dosti bolj preproste in se gibljejo okoli spola psa, lepote njegove dlake in letnega cepljenja. Pogosto vprašanje je tudi: »A je hud/a?« Če ni hud/a, potem veš, da se boš z lastnikom »zaklepetal« in da si pridobil novega znanca ali znanko. In pasja socialna mreža se širi in širi. Kmalu se zgodi, da v mestu pozdravljaš ljudi, za katere ne veš » kam bi jih dal«, potem se ti pa posveti, da jih poznaš zaradi psa. No, če bi imeli s sabo psa, bi se dilema veliko hiteje razčistila!
V Velenju je zelo znana »pasja« točka travnik za bencinsko črpalko na Šaleški. Tam lahko ob kateremkoli delu dneva srečaš kakšnega psa in kakšno rečeš o bolhah in klopih, velikih kot grah. Ki jih pes »izgublja« po celem stanovanju. Tam se srečujejo veliki in majhni psi, stari in mladi lastniki, hudi in prijazni. Nastala je nekakšna subkultura sprehajalcev psov, kot najbrž nastane sub-kultura ljubiteljev pajkov ali nabiralcev gob. Čeprav pri slednjih ni čutiti prevelike pripadnosti, saj je med sezono nabiranja gob konkurenca prevelika in se gobarji grebejo za vsak prostorček, ki malo diši po jurčkih in lisičkah.
Nasploh so tisti »ortodoksni« gobarji zanimiva sorta. Prostorčke skrivajo med sabo, v gozd hodijo navsezgodaj, ko pošteni državljani še spimo, gobe tehtajo in merijo in sijih kažejo. Če prav pomislim, precej podobno kot pri lastnikih psov. Naš je najlepši, naš najbolje laja, sploh ne smrdi in ne teka za psičkami. Oziroma zelo veliko leta za psičkami, ker je pravi pes! Pogovori o psih so »varna« tema za pogovor. Kot vreme. Ko ti zmanjka, omeni psa in pogovor bo stekel. Tu ni zadrege (razen takrat, ko ena mrcina naskakuje drugo...), mnenja se skoraj nikoli ne krešejo, neprijetna tišina sicer nastopi, a se kužki kaj hitro spomnijo nekaj novega in navihanega in so tako lušni, da je že treba komentirati. Psi zbližujejo.
Ko imaš psa, so refleksi boljši. To je posledica reakcij na nepoznane pse, ki bi lahko škodovali tvojemu psu. Takoj, ko je »tisti drugi« na vidiku, ga oceniš. Poznan ali nepoznan? Če je nepoznan, štartaš z vso hitrostjo in zgrabiš svojega psa za grivo. To je preventiva pred možnim pretepom, saj kot dober lastnik zmeraj poskrbiš, da se psa najprej ovohata in spoznata, šele nato je čas za igranje. Če gre seveda vse tako, kot mora. Včasih pač ne gre in je treba hitro mimo.
Pravijo, da so »pasji« ljudje nekaj čisto posebnega in da malce drugače funkcionirajo v življenju. Meni se že to zdi drugače, da me ne moti, če mi roke smrdijo po pasji dlaki ali če me po pomoti pes malce poslini. Ni treba, da imate radi pse (in druge živali). Samo mir jim dajte!
Mestna občina Velenje
Obvestilo o pričetku del ob desnem bregu Pake
Obveščamo vas, da v Mestni občini Velenje pričenjamo z gradnjo peš poti in kolesarske steze z javno razsvetljavo ob desnem bregu Pake na odseku med Jenkovo cesto in Cesto talcev. Stanovalce prosimo, da v času gradnje ne parkirajo v bližini delovišča. Rok za dokončanje del je 31. november 2008.
Hvala za razumevanje.

OBJAVA
	
s	D
\LrJi PINOKUTI	


Odgovornost za s
Ali veste, da se iz državnega proračuna sofinancirajo samo projekti določenih občin?
Ali veste, da država nima posluha za sofinanciranje osnovnih
izobraževalnih in športnih objektov?
Se s tem strinjate? Socialni demokrati se ne,
zato je čas za spremembe!
Čas za drugačno politiko, ki ne bo izključevala ljudi na naše in vaše! Vaš glas zame je glas za Socialne demokrate, ki smo pripravljeni prevzeti odgovornost za spremerarfJe!
Vaša kandidatka Andreja Katič	\ ^
Pomembno, če se čutijo vključene in potrebne
Minuli petek je ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič obiskala varovance Varstveno-delovne-ga centra Ježek Velenje in jim ob tej priložnosti izročila ček v vrednosti 1000 evrov. V Ježku bodo njeno osebno donacijo porabilo za nakup treh ortopedskih stolov za varovance s posebnimi potrebami.
Kot je poudarila Kukovičeva, donacija ni namenjen zgolj njeni predstavitvi za kandidatko za držav-nozborsko poslanko, »ampak je pomembna skrb za ljudi s posebnimi potrebami, da se jih motivira za različne dejavnosti z delom, da se počutijo vključene in pomembne.«
Direktorica Regijskega VDC Saša Darja Lesjak pa je, kot je
povedala, obisk ministrice izkoristila za predstavitev težav, kijih imajo z zdravstveni delavci. Dnevnemu centru, kot je Ježek, teh namreč
ne priznajo, varovanci s posebnimi potrebami pa zdravstve no nego in pomoč potrebujejo, o čemer se je lahko prepričala tudi ministrica sama.
■ Tp
dr. Matej Lahovnik
Zavzemam se:
•	za pridobitev še več finančnih sredstev iz evropskih strukturnih skladov, s katerimi bi spodbudili hitrejši razvoj Velenja in okolice - potrebujemo kakovosten podjetniško-tehnološki park, s čimer bomo najhitreje dosegli višje plače in višje pokojnine;
•	za zagotovitev energetske prihodnosti doline in delovnih mest z vlaganjem v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, ki je ekološko in ekonomsko učinkovitejši od sedanjih zmogljivosti;
•	za takojšnjo gradnjo novega doma za varstvo starejših občanov, ki je v našem okolju zelo potreben;
•	za gradnjo tretje razvojne osi in za varnejšo ter hitrejšo prometno povezavo Velenja z drugimi središči;
•	za dosleden boj proti korupciji in proti povečevanju socialnih razlik:
•	za soudeležbo zaposlenih pri dobičku v podjetju.
Zakaj menite, da ste in boste dober poslanec?
V svojem delu v parlamentu bom dosledno in strokovno sledil predvsem razvojnim in socialnim vprašanjem. Glas mojih volivk in volivcev se bo v državnem zboru jasno in glasno slišal, ker sem aktiven poslanec ter postavljam interese ljudi pred strankarskimi interesi.
dr. Cvetka Ribarič Lasnik
Zavzemala se bom:
•	za izgradnjo znanstvenoraziskovalnega medicinskega centra vTopolšici, kibopovezan z evropskimi univerzitetnimi kliničnimi centri;
•	za postavitev industrijske cone za razvojmajhnih insrednjevelikihpodjetij;
•	za pritegnitev izobraženega kadra in omogočanje ugodnih najemniških stanovanj mladim družinam;
•	za urejanje centrov za popestritev življenja upokojencev in samskih ženskter moških;
•	za očiščenje onesnaženih tal v Šaleški dolini z uporabo kmetijskih rastlin za zdravo ekološko pridelavo hrane.
Zakaj menite, da boste dobra poslanka?
Kot neobremenjena in sveža moč v političnem prostoru lahko pripomorem h kakovostni in argumentirani razpravi, ki bo vodila k uspešnejšemu, hitrejšemu in manj političnemu odločanju v državnem zboru.
www.zares.si
Ü5W/V1
Pod številko 4 kandidirava Mateja Maja Ažman in Robert Bah. Poleg mladostne energije, ki jo želiva vnesti v slovenski politični prostor, naju povezujejo sveže ideje in neobremenjenost s politično preteklostjo. Skupaj se bova zavzemala za čistejše okolje, prometne povezave po volji lokalnega prebivalstva ter za pravično socialno in zdravstveno varstvo.
skrb za Starejše zagotovitev novih storitev, ki bodo starejšim omogočale preživeti starost na svojem domu, hkrati pa razvoj negovalnih bolnišnic
podjetniške priložnosti mladim omogočiti pogoje, da bodo imeli nove priložnosti in s tem zaustaviti trend preseljevanja v prestolnico, razširitev Tehnološkega parka
zagotovitev potrebne infrastrukture izgradnja široke ceste v okviru tretje razvojne osi, ki mora biti smiselno umeščena v prostor, strateški razmislek o oživitvi železniške povezave s Koroško
nadaljevanje investicij na področju energetike izgradnja bloka 6 v teš
skrajšanje čakalnih dob in čakalnih vrst v zdravstvu pacient naj v čakalnici ne čaka več kot 1 uro, mora imeti možnost naročanja preko interneta
fakultete V Velenju ustanovitev novih fakultet tudi na področju okoljevarstva in informatike
nove kolesarske poti programi ozaveščanja o zdravem načinu življenja
skrb za čisto okolje prebivalcem zagotavljati zdrav življenjski prostor
14
Zofija Mazej Kukovič
Slovenija na pravi poti
Nadaljujemo skupaj
Kavni aparat iz Nazarij osvaja svetovni trg
EQ7 je plod znanja inženirjev nazarskega kompetenčnega centra in nemških kolegov v skupini BSH - Vrednost naložbe je 3,4 milijona evrov
Tatjana Podgoršek
Na vodilnem svetovnem sejmu zabavne elektronike, od letos dalje pa tudi gospodinjskih aparatov v Berlinu, je posebno pozornost vzbudil espresso kavni aparat EQ7 - plod znanja razvojnih inženirjev kompetenčnega centra v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje in nemških kolegov v skupini BSH.
Po besedah Andreasa Liebla, direktorja področja tehnika v BSH Hišni aparati Nazarje, je razvoj kavnega aparat EQ7 predstavljal ogromen izziv. »Gre namreč za enega najbolj sofisticiranih aparatov, ki so ga kdaj koli razvili razvojni inženirji v korporaciji BSH.« Za potrebe razvoja in raziskav so v Nazarjah dodatno zaposlili 10 vrhunskih inženirjev. Celotna naložba je bila vredna 3,4 milijona evrov, od tega je podjetje BSH Hišni aparati Nazarje na letošnjem razpisu za spodbujanje tujih neposrednih investicij pridobilo 160 tisoč evrov. V tem trenutku omenjeni kavni apa-
rat prodajajo pod blagovno znamko Siemens, vgradno različico espresso kavnega aparata, ki jo imajo v načrtu, pa bodo prodajali pod prestižno blagovno znamko Gaggenau. Za aparat EQ7 je potrebno odšteti od 1149 do 1499 evrov.
V Nazarjah so proizvodnjo novega kavnega aparata začeli konec letošnjega julija in po besedah Boštjana Gorjupa, direktorja področja gospodarjenja, jih bodo izdelali 70 tisoč na leto.Vrednost proizvodnje je 20 milijonov evrov ali 10 odstotkov realizacije podjetja. Za zdaj izdelek prodajajo na nemškem, avstrijskem in švicarskem trgu. Kdaj
bo na voljo tudi v Sloveniji? »Odvisno od povpraševanja na omenjenih trgih. Trenutno imamo veliko naročil in moramo najprej zadovoljiti povpraševanje na omenjenih trgih. Mimogrede - podobnih aparatov smo v Sloveniji prodali 150 na leto.«
Kot je še poudaril Goijup, je bila usmeritev o vstopu na trg aparatov za pripravo toplih napitkov pred dvema letoma zelo pravilna. To med drugim potrjuje podatek, da bodo samo v drugi polovici tega leta prodajo tovrstnih izdelkov v Nemčiji, Švici in Avstriji, ki so glavni trgi za njihove espresso kavne aparate in tudi za aparate Tassimo, bistveno povečali. Hkrati s tem pa bodo dvignili tudi dodano vrednost. Ta je pred začetkom proizvodnje novega kavnega aparata znašala blizu 60 tisoč evrov na zaposlenega.
Mestna občina Velenje
objavlja
Javni razpis za prosto delovno mesto
direktorja Javnega zavoda Festival Velenje.
Pogoji za zasedbo prostega delovnega mesta so objavljeni na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si -Priložnosti; Javni razpisi, natečaji).
Delovno razmerje se sklepa za določen čas - za petletni mandat.
Darko Menih
Slovenija na pravi poti
Nadaljujemo skupaj
DOGODKI
Šestdeset let velenjskih upokojencev
Društvo upokojencev Velenje ustanovili leta 1948 - Pred desetimi leti so šli na svoje upokojenci Škal, Vinske Gore, Šaleka in Šentilja - V velenjsko društvo jih je danes vključenih preko 2.300
Milena Krstič - Planino
Velenje, 11. septembra - Člani društva upokojencev Velenje, ne vsi, veliko pa, saj društvo šteje preko 2.300 članov, so se v četrtek popolne zbrali v Novi na svečaos-ti, na kateri so zaznamovali 60-let-nico društva. Gre za prostovoljno, interesno, nestrankarsko in humanitarno združenje, ki mu je v ospredju zadovoljevanje interesov, želja in potreb članov.
»Društvene dejavnosti so zelo
Frano Tamše: »Pestre društvene dejavnosti in socialna nota
sta pri nas na prvem mestu.«
pestre. Vsak v njih lahko najde kaj zase,« pravi predsednik društva Franc Tamše. Že od leta 1962 v njem deluje moški pevski zbor, od leta 1982 tudi ženski. In oba, ki nastopata na številnih prireditvah, sta v četrtek tudi zapela. »Zelo dejavni smo pri rekreaciji. Naše upokojenke in upokojenci so vključeni v različne sekcije - smučarsko, kegljaško, balinarsko, ribiško, šahovsko in strelsko ... tako da tudi
3.300 članov. Potrebe časa pa so narekovale, da so se iz jedra izloči li in usta novi li svoja druš tva v Škalah, Vinski Gori, Šaleku in Šentilju, saj so tako dejavnosti društev upokojencev lahko še bolj približali članom v okolju, kjer ti živijo. Kljub temu pa ves čas sode-
lujejo, sep ovezujejo.
Njihovemu jubileju so prisostvovali številni povabljenci, posebej pa so se zahvalili tistim, ki so jim pomagali, da so lepo prireditev, posvečeno jubileju, lahko izvedli.
Temelje postavili leta 1948
Društvo upokojencev Velenje oziroma njegove temelje so postavili leta 1948. Prvi predsednik društva je bil Viktor Jurič, sledili so si: Ivan Jenko, Franc Žgank, Hubert Mravljak, Ivan Josip Polh, zdaj pa društvo vodi Franc Tamše.
na tem področju lahko skoraj vsak naj de kaj zase. Če ne, pa gre goto -vo z nami na kakšen izlet ali pa se udeležili rekreativnega letovanja v Izoli.«
Posebej je v društvu poudarjena socialna nota. Obiska ob novem letu so deležni vsi njihovi člani, ki so starejši od 80 let, obiskujejo bolne, čestitajo tistim, ki praznujejo pomembne jubileje.
Leta 1999 je društvo štelo preko
Obaz bora sta predp olnod voranoz apelaG raditeljemV elenja.M arsikdo v njej jem esto
dejanskog radil.
Jesen življenja - pomlad ustvarjanja
Vseživljenjsko učenje in sodelovanje postajata nuja - V šolskem letu 2008/2009 kar 72 krožkov, od tega 12 novih
Tatjana Podgoršek
Velenje, 9. septembra - Pred začetkom šolskega leta 2008/2009 je Andragoško društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje pripravilo v prostorih sejne sobe Zdravstvenega doma Velenje konferenco na temo Soustvarjamo univerzo tretjega življenjskega obdobja.
Marija Vrtačnik, predsednica društva, nam je povedala, daje univerza druga tovrstna univerza v Slove niji, deluje več kot 22 let. » Na osnovi izkušenj, spoznanj in potreb današnjega časa trdimo, da jesen življenja mora postati pomlad
novo življenje, ga obogatila. S tem pa je pridobila tudi družba, saj so izkušnje in znanje starejših potrebne za družbeni razvoj in rast. Več kot 800 slušateljev imamo, med njimi niso samo upo kojen ci. Naj mlaj -
ša udeleženka dejavnosti krožkov šteje 14 let. Delujemo na območju Šaleške doline, dejavnost pa je univerza razširila tudi v Mozirje. Učne programe prilagajamo potrebam in željam slušateljev. Tako se pos-
kušamo odzivati na izzive, ki jih prinaša življenje.« Kot je še poudarila Vrtačnikova, praksa tudi kaže, da postaja vseživljenjsko učenje in sodelovanje potreba in priložnost, da se lahko usklajujejo med-
MarijaV rtačnik, predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje:» Ž elimo dobro praksou niverze vVelenju, ki jo je več kotd esetletje vodilaEr ikaV eršeo, prenesti v vse deler egije Saša.«
ustvarjanja. In v našem okolju to drži. S svojo dejavnostjo je univerza v letih delovanja marsikateremu starejšemu človeku prinesla
generacijska trenja ter zagotovi vsestranski družbeni razvoj.
V	novem šolskem letu je na urniku kar 72 krožkov, od tega 12 novih. Poleg že utečenih in uveljavljenih je med drugim sedaj še kuli-narika z zdravo prehrano, kruho-pek (krožek je namenjen moškim), aranžiranje - naredimo si dom lepši, digitalni foto in video za začetnike. Največ zanimanja je bilo doslej med slušatelji za učenje tujih jezikov, računalništvo, ročne spretnosti, likovna snovanja. Udeleženci krožkov ustvarjajo na različnih lokacijah. "Veseli smo, da v prizadevanjih za pomlad ustvarjanja nismo osamljeni, da imajo razumevanje za naše potrebe nekatera uspešna podjetja, zelo na roko nam gredo osnovne šole, ki nam odstopijo učilnice z vsemi učnimi pripomočki brezplačno, lokalne skupnosti, pa še koga bi lahko omenila. Z njihovo pomočjo lahko v različnih oblikah izobraževanja in dela razvijajo svoje sposobnosti tudi udeleženci iz socialno šibkejših družin."
V	nadaljevanju so udeleženci konference z zanimanjem prisluhnili pogovoru z gostom - Ivanu Atelšku, ki j e kljub 80 letom še danes pomemben gospodarstvenik.
Udeležba nak onferenoi je dokaz, da je želja pou stvarjalnij eseniž ivljenjav elika.
LDS ne obljublja gradov v oblakih
Na sobotnem predvolilnem shodu LDS v središču mesta so se predstavili predsednica stranke Katarina Kresal ter kandidata dr. Evgen Dervarič in Milan Kopušar - Na LDS-ovem nogometnem turnirju slavila ekipa VEL VAR
Velenje - V soboto dopoldne se je v hladnem, a ne več mokrem dopoldnevu, v središču mesta zbrala lepa množica Šalečanov. Dogodek pod odrom, ob stojnici s propagandnim materialom LDS, je glasbeno razgibala simpatična Manca Špik. Malo po 11. uri pa so lahko obiskovalci prireditve prisluhnili najprej pozdravu predsednika mestnega odbora LDS Draga Martinška, potem pa predsednici stranke LDS Katarini Kresal. Poudarila je, da se je stranka po veliki krizi uspela konsolidirati, predvsem pa je z zadovoljstvom na odru napovedala kandidata v 7. in 8. volilnem okraju 5. volilne enote dr. Evge-na Dervariča in Milana Kopušarja, ki sta po njenem mnenju dobra kandidata, ki poznata probleme v svojem okolju, saj sta domačina.
Katarina Kresal, ki je novinka na političnem podiju, ena redkih, ki ji nihče ne more očitati, da je že prelomila kakšno predvolilno obljubo, je v uvodu povedala, da ne obljublja gradov v oblakih. »Predvsem nas čaka trdo delo. Prihaja obdobje recesije, obdobje popravljanja napak, ki so se zgodile v zadnjih štirih letih. Če pogledate naš program, ima zelo konkretne ukrepe. Zelo natančno povemo, česa in na kakšen način se bomo lotili. Zato boste, ko prelistate naš program, lahko hitro ocenili, da mislimo resno in da se ne hecamo,« je poudarila.
Na odru je predstavila tudi nekaj v državi ta hip najbolj perečih vprašanj po mnenju LDS. »Potrebno je povečati učinkovitost zdravstva. Pri financiranju zdravstvenega sistema je potrebno uvesti konkurenco. Sedaj imamo samo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije; ko imaš monopolista, ta temu primerno »dela« z našim denarjem. Marsikateri evro gre skozi okno. Uvedli bi tudi kor-
porativen način upravljanja zdravstvenih institucij, z upravo in nadzornim svetom, s tam pa bi uvedli tudi večjo konkurenčnost med zdravstvenimi zavodi in s tem boljše delo ter upravljanje. Prepričani smo tudi, da uravnilovka pri plačah zdravnikov ne more spodbujati dobrih zdravnikov, da bi bili še boljši. Predvidevamo, da se boljšim zdravnikom omogoči boljše plačilo, slabšim slabše. To bo spodbudilo konkurenco, delavnost in tekmovalnost. S tem bodo storitve za paciente veliko boljše. Naj opozorim le še na to, da nujno potrebuje mo negovalne bolnišnice; trenutno nimamo niti ene. To mrežo je treba vzpostaviti. Tega bi se v LDS lotili nemu-do ma.
Kar se tiče pokojninskega sistema, se s krpanjem ne bo dalo nič narediti, z enomesečnimi dodatki tudi ne. Treba je dobiti doda-
ten vir financiranja v pokojninski blagajni, saj aktivno prebivalstvo v pokojninsko blagajno ne zmore plačevati toliko, da bi upokojenci za 40-letno delo dobili konkretno plačilo. Mi smo že v tem mandatu predlagali ustanovitev posebnega sklada, v katerega bi se stekale kupnine od državnega premoženja, ki ga ne bi »zafrčkali«, ampak bogatili. Nad tem bi morala bedeti Banka Slovenije in ne politika. To bi bil dober dodaten vir za pokojnine.«
Ker je Katarina Kresal malo zamujala na poti v Velenje, smo jo po predstavitvi na odru vprašali, kaj meni o cestni povezavi s petim največjim mestom v državi in gradnji hitrih cest v državi: »Gradnja avtocestnega križa in vzdrževanje cest je slovenska rak rana. Če pogledamo naše sosede Hrvate, se lahko vprašamo, kako njim uspeva, nam pa ne.
Odgovor je, da so oni znali izkoristiti prednosti javno-zasebnega partnerstva. Vlado že nekaj časa opozarjamo, naj začne graditi ceste in železnice s tujim denarjem. Obstajajo različni načini javno-zasebnega partnerstva, od koncesij do tega, da se da ceste v najem. To bi ne le pospešilo gradnje avtocest, ampak tudi zmanjšalo pritisk na inflacijo.«
»Kar obljubimo, tudi naredimo«
Kandidat v 7. volilnem okraju dr. Evgen Dervarič je zbranim pod odrom povedal, da je njegova moč na letošnjih volitvah v tem, da je Velenjčan. »Če bom izvoljen, se bom zavzemal za razvoj doline. Mislim, da je program LDS dobro pripravljen, na 220 straneh smo zajeli realne in izvedljive rešitve. Zato računamo, da bomo z njim prepričali marsikaterega volilca. Moja področja delovanja bodo v energetiki in okolju, ki ju najbolje poznam, pa tudi v gospodarstvu in malem gospodarstvu. Zavzemal se bom za odpiranje novih delovnih mest, sploh tistih z dodano vrednostjo. Zelo pomembno se mi zdi področje zdravstva in socialnega skrbstva; želim, da se čakalne dobe skrajšajo, da Velenje dobi nov dom za varstvo odraslih in varovana stanovanja, ki bodo zagotavljala novo kvaliteto in dobro jesen življenja. Ne bom pozabil na invalide; v Šaleški dolini je kar 4600 invalidov, ki so zagotovo potrebni večje pozornosti in skrbi.«
Nismo mogli mimo vprašanja o prometni
odrezanosti Velenja od sveta. »To je prava katastrofa. Dokler ne bomo dobili boljših, sodobnejših in hitrejših cest, se tudi razvijali ne bomo. Ena od naših razvojnih ambicij je turizem. Brez cest se ne bo razvijal, čeprav imamo dobre osnove za razvoj turizma na degradiranih površinah po rudarjenju.«
Milan Kopušar, ki kandidira v delu Velenja, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, je že bil poslanec v republiškem državnem zboru, torej to delo pozna. Na naše vprašanje, zakaj se je ponovno odločil za kandidaturo in zastopanje interesov Šalečanov, nam je odgovoril: »Odločal sem se, da za državni zbor ne bi več kandidiral, vendar so me dogodki zadnjih štirih let prepričali v to, da se je bistveno premalo naredilo tako za Slovenijo v celoti kot za Šaleško dolino. Vem, kateri projekti so že bili pripravljeni za naše območje, do izvedbe pa ni prišlo. Če bom poslanec, bom naredil vse, da pride do njihove uresničitve. S tem bomo imeli ljudje v tej dolini več od te države kot doslej.« Na vprašanje, v čem se program LDS razlikuje od drugih strank, pa nam je povedal: »Mislim, da je zelo realen. Ne obljubljamo stvari na pamet, ker vemo, kaj se resnično da in kaj se ne da narediti. Mi praznih obljub ne dajemo, čeprav nam očitajo, da premalo obljubljamo. Imamo svoja načela, kar obljubimo, pa tudi naredimo.«
■ BojanaŠ pegel
Predsednicas tranke LDSK atarinaK resalp ravi, da jen ajvečja moč kandidatov v Šaleški dolini dr. Evgena Dervariča in Milana Kopušarja ta, da stad omačina, zatob ostal ahko dobroz astopalas vojeo kolje v
parla men tu.
Nan ogometnemt urnirju LDS je vs obotos lavilae kipa VEL VAR,d ruga je bilae kipa Okič,t retja Like.N ajboljšis trelec je bilM arioL joljič,n ajboljši vratar paH ajrudin Okič.N ajboljšim sop okalep odeliliK atarinaK resal,
dr. EvgenD ervarič ter MilanK opušar.
V PRIČAKOVANJU NOVIH ID
Čestitamo ob prazniku mestne občine Velenje! Skupina Gorenje	www.gorenje.com
gorenje

AKTUALNO
Temeljni kamen za dom položen!
Center za varstvo odraslih Topolšica bo zgrajen j eseni 2009 -Stal bo v mirnem zelenem okolju v neposredni bližini zdravilišča in bolnišnice - PV Invest dobil koncesijo med 38 ponudniki
Milena Krstič - Planino
Topolšica, 12. septembra-V petek je v Topolšici potekala priložnostna slovesnost ob polaganju temeljnega kamna za izgradnjo Centra za varstvo odraslih Topolšica. Dogodka so se poleg številnih gostov udeležili direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, ministrica za delo, družino in socialne
MinistricaM arjetaC otman je bilan avdušena nado kol jem, vk aterem bo dom stal.
zadeve Marjeta Cotman in župan Občine Šoštanj Darko Menih.
Povezana družba Premogovnika
Velenje PV Invest je novembra 2007 na osnovi javnega razpisa na Ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve oddala ponudbo za podelitev koncesije za storitev institucionalnega varstva v domo-
vih za starejše, kar pomeni izgradnjo doma za starejše občane. Družba PV Invest je bila za dodelitev koncesije letos marca na razpisu izbrana med 38 ponudniki.
»Ker se naša življenjska doba nenehno daljša, si ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da vedno številnejša populacija ljudi potrebuje usluge in pomoč domov za var stvo odras lih. Prav zara di tega smo današnjega dogodka posebej vese li, še bolj vese li pa tega, da bo Cen ter na tem mes tu pri hod nje leto tudi stal, je na svečanosti dejal direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. Šoštanjski župan Darko Menih je v nagovoru poudaril prizadevanja vseh, ki so pri projektu sodelovali in se trudili, da Šoštanj dobi center za varstvo odraslih v svoji občini. Zbrane je nagovo rila tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, ki je v svojem govoru poudarila: »Temeljni kamen ima velik pomen. Ta je simbol trdnosti in neomajnosti. Ne kaže le na trdnost zgradbe, pač pa tudi na trdnost tistega, ki jo zida, na priprav-
ljenost vseh, ki si prizadevajo za njeno gradnjo.«
Center bodo gradili v mirnem, zelenem okolju, kjer je malo negativnih obremenitev okolja in so ugodne bivalne razmere. Stal bo v neposredni bližini zdravilišča in bolnišnice, kar bo dalo pozitivne sinergične učinke. Njegova postavitev je usklajena s konceptom dolgoročnega razvoja občine Šoštanj. Z Občino je Premogovnik sodeloval pri celotnem projektu, tako pri umeščanju doma v prostor kot pri analizi potreb.
Center bo za slovenske razmere eden večjih. Njegova neto tlorisna površina je okoli 8.000 m2, imel pa bo štiri nadstropja. V njem bo 157 postelj v 50 dvoposteljnih in 57 eno po stelj nih sobah, vse sobe so nadstandardne z balkoni oziroma ložami. Predvidoma bo v domu 70 zaposlenih, kar bo tudi pozitivno vplivalo na politiko zaposlovanja v Šaleški dolini. Investitor projekta je PV INVEST, projekt pa je izdelal Projektivni Biro Velenje.

p w 1 - ■ ?it%m^
,11:1,1
Priložnostnes lovesnosti so seu deležilim nogi.
Četrta generacija domov
Center bo sodil v tako imenovano četrto generacijo domov, kar pomeni, da prinaša štiri kategorije oskrbe za starejše od 65 let.
V	prvi bodo osebe, ki ne potrebujejo osebne pomoči; v drugi starejši z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki bodo potrebovali manjši obseg neposredne osebne pomoči; v tretji osebe z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki bodo potrebovale stalno osebno pomoč; v četrti kategoriji pa bodo osebe z najzahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v dušenem zdravju, ki potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor.
V	Centru bodo domska restavracija, frizerske in pedikerske storitve, šivanje, pranje, transport in nudenje pomoči in prehrane na domu. Za pestrejše preživljanje časa bo stanovalcem na voljo knjižnica, prostori za različne interesne dejavnosti, v centru pa bo tudi prostor za duhovno oskrbo - kapelica.

t-.
i ^ ^ *
" , A
Spoštovani Velenjčanke in Velenjčani!
Energija je doma v Velenju.
Enor^ijii je mestu in Šcllušiti dolini omogočila razvoj in ga bo z zastavljenimi načrti omogočala tudi v prihodnje.
V Premogov j* i ki i Velenje se lega veselimo.
OB PKAZNJKU MESTNE OHČINE VELENJE VAM ISKRENO ČESTITAMO!
PREMOGOVNIK
VELENJE
C\JJ ZA PRIHODNOST
Vodno mesto na Družmirskem jezeru
V Občini Šoštanj se intenzivno pripravljajo na »sprejem« kar okoli 1500 delavcev, ki bodo prihodnja leta gradili šesti blok Termoelektrarne Šoštanj - V povojih zanimiva ideja: izgradnja vodnega mesta
Mira Zakošek
Šoštanj, 11. septembra - Občino Šoštanj in Termoelektrarno je obiskal minister za razvoj dr. Žiga Turk, ki spremlja priprave na gradnjo šestega bloka, s tem v zvezi pa tudi projekte za za nastanitev okoli 1500 delavcev, ki bodo prihodnja leta delali na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj.
»Ker nam v Šoštanju zaradi izkopavanja premoga in zato degradacije zemljišč teh primanjkuje, smo z navdušenjem sprejeli idejo direktorja termoelektrarne dr. Uroša Rotnika o izgradnji vodnega mesta na Družmirskem jezeru,« pravi župan Darko Menih in dodaja, da so pohiteli in pripravili že idejni projekt takšnega mesta, kije zasnovano tako, da bi v njem zagotovili nastanitvene in rekreacijske zmogljivosti za okoli 800 bodočih graditeljev šestega bloka, po končani gradnji pa naj bi »Vodno mesto« namenili turistični, rekreativni, raziskovalni in drugi dejavnosti. Idejni projekt so ministru predstavili vodja obratovanj a Termoelektrarne mag. Branko Debeljak, župan Darko Menih in podžupan Vojko Krneža.
"Navdušen sem nad izgradnjo sodobnega šestega bloka in s tem v zvezi zanimivo revitalizacijo Družmirskega jezera, s katero bi razrešili tudi nastanitev delavcev, ki bodo blok gradili. Gre za zanimiv projekt, ki odstira možnosti uporabe novih tehnologij; med drugim naj bi v plavajočem mestu izkoriščali sončno in vodno energijo in ga naredili energetsko neodvisnega. Pomembno je tudi, da je projekt zas novan tako, da bo zanimiv še po končani gradnji in ga bodo lahko koristili prebivalci Šoštanja in turisti. Z Vodnim mestom se bo povečala vred-
Lastna policijska postaja
Po besedah Darka Meniha si v Šoštanju že nekaj časa prizadevajo, da bi bila policija v kraju bolj prisotna. Po prihodu 1.500 delavcev različnih profilov in narodnosti (glede na to, da v gradbeništvu Slovencev skorajda ni, bo narodnostna struktur zagotovo zelo pisana) v občini z 8.500 prebivalci pa bo to nujno potrebno. Z zahtevo so že seznanili ministra za notranje zadeve Mateja in računajo, da bodo v kraj dobili vsaj policijski oddelek, še raje pa bi imeli lastno policijsko postajo.
Okrepiti bo treba tudi zdravstveno varstvo
Tako kot drugod po Sloveniji tudi v Šoštanju primanjkuje zdravnikov, potrebe po njih pa bodo s prihodom novih delavcev še veliko večje. Prav zato so že zastavili aktivnosti, da zdravstveno službo v kraju okrepijo.
Tako naj bi izgledalo vodno mesto na Družmirskem jezeru.
Minister dr. Žiga Debeljak v pogovoru z županom Darkom Menihom in
podžupanom Vojkom Krnežo.
Krajani prenavljajo podstrešja
Investicija v TEŠ bo seveda priložnost za zaslužek mnogim podjetnikom tukajšnjega okolja. Tega se zavedajo tudi krajani Šoštanja, ki so se že lotili prenov svojih stanovanjskih hiš, še posebej podstrešij, ki jih spreminjajo v najemna stanovanja. Darko Menih si jih je nekaj že ogle dal in pozdravil to odločitev sokrajanov.
nost celotnega kraja," je menil Žiga Turk, župan Darko Menih pa v bodočem Vodnem mestu že vidi turistične objekte, znanstvene in raziskovalne institucije, knjižnice, demonstracijske objekte za nove energije ... Predvidena je fleksibilna arhitektura, tako da bi naselje sestavljali podobno, kot da bi ga gradili iz lego kock.
Šoštanjski svetniki so se z idejnim projektom že seznanili in bili navdušeni, saj je to mesto zadnjih 60 let zgolj izgubljalo zemljišča, z mestom na vodi pa bi jih na nek način dobilo nekaj nazaj.
Na gradnjo, ki bi morala steči vsaj konec prihodnjega leta, se intenzivno pripravljajo. Največ delavcev se bo namreč na gradbiščih termoelektrarne zvrstilo v letih od druge polovice 2010 (do takrat bi moralo biti mesto zgrajeno) do 2014. Minister Turk je obljubil pomoč pri pridobivanju potrebne dokumentacije, ob tem pa povedal, da je zakonodaja v Sloveniji toga in jezerske površine ščiti, pri tem pa ne prizna razlike na primer med Bohinjskim in Družmirskim jezerom. Izrazil je prepričanje, da bo pri tem prevladala zdrava pamet in da s pridobitvijo soglasij in dovoljenj ne bo težav.
J J J J J	J •••JJJ
->->-> J J	J
• O	J
r -> ->	j
-> ->	J
urejanja c
1'_J
Koroška
i Velenje
info@pvinvest.:
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje! ,

.' . mm
jf I^NaŠi programi: ^
- nepremičnine ^ j|| urejanje okolja jif grSdbeni^iaazor Y - jamomerstvo in cj&ödezija I^U
/InVest - ia nove rraložbene ritme!

DOGODKI
Kmalu manjša prostorska stiska na velenjskem sodišču
Ob obisku ministra za pravosodje dr. Lovra Šturma ogled dodatnih prostorov sodišča - Obnova bo stala 120 tisoč evrov - Odprava sodnih zaostankov v Velenju uspešna
Bojana Špegel
Velenje - V petek je minister za pravosodje dr. Lovro Šturm v spremstvu državnega sekretarja Roberta Marolta in vodje kabineta Janka Korena obiskal Okrajno sodišče Velenje. Sprejeli sta ga predsednica sodišča Milena Bukvič Dežman in sodnica Anita Grm. Skupaj so si ogledali prostore, ki bodo po obnovi namenjeni dejavnosti velenjskega sodišča. Gre za nekdanje prostore zavoda za zaposlovanje Velenje v stolpnici na Šaleški 19, v izmeri 432,76 m2. Obnova, ki bo stala okoli 120 tisoč evrov, naj bi stekla v kratkem.
Sledil je delovni sestanek v prostorih sodišča, ki nam ga je ob koncu povzel minister dr. Lovro Šturm: »Najprej smo pogledali, kakšne so prostorske raz me re na velenj skem sodiš ču, saj je znano, da ima sodišče že nekaj časa pro storsko stisko. V nek da njih prostorih Zavoda za zaposlovanje Velenje, ki so v neposredni bližini sodišča, bo po obnovi pre se ljen Odde lek za izvršbe. To bo za sodišče pomenilo veliko pridobitev, izpraznili pa se bodo prostori, ki jih ima trenutno sodišče v najemu. Poleg tega pa bodo pridobili nekaj prostorov v stavbi sodišča. Dolgoročna rešitev je, da bi sodiš-
če delovalo na eni, sedanji lokaciji. V stavbi je namreč še nekaj drugih uporabnikov. V razgovoru smo ugotavljali, da nekateri že razmišljajo o selitvi na drugo lokacijo.«
Predsednica Okrajnega sodišča Velenje Milena Bukvič Dežman je goste seznanila tudi z uspešnostjo pri odpravi sodnih zaostankov. Dr. Lovro Šturm nam je pove dal: »Pro gram Luken da dobro napre duje. Tudi na velenj skem sodišču sem z zadovoljstvom ugotovil izjemne delovne dosežke v prvi polovici leta, uspešni pa so bili tudi prej. Lahko rečem, da se velenjsko sodišče vključuje v krog tistih sodišč, ki bodo
zelo uspešna pri odpravi sodnih zaostankov.«
Drago Koren, poslanec v državnem zboru, je ves čas prisostvoval sestanku ministra in njegove ekipe na velenjskem sodišču. Tudi zato, ker je pripomogel, da so pridobili nove prostore na Šaleški 19. »Pred pol leta me je minister za pravosodje opozoril, da velenjsko sodišče nujno potrebuje dodatne prostore za dejavnost in da so v Velenju dlje časa nezasedeni prostori v lasti države. Ugotovili smo, da gre za nekdanje prostore zavoda za zaposlovanje, zato sem posredoval pri ministrici Marjeti Cotman. Najprej so na ministrstvu za družino in socialne zadeve vztrajali pri odkupu prostorov, vendar smo se kasneje dogovorili za brezplačen prenos lastništva. Tudi sam mis lim, da bi mora la stavba sodiš ča čim prej pos tati sodiš če, da torej te prostore zapustijo tisti, ki se s to dejavnostjo ne ukvarjajo. Dobro pa bi bilo, če bi v njej še ostala Geodetska uprava in zemljiška knjiga.«	■
Minister zap ravosodje dr.L ovro Šturm si je vVelenjun ajprej ogledalb odočep rostore za izvršbo, ki jih bodo poo bnovio dprli naŠ aleški19.Z adovoljen pa je bil tudi zo dpravos odnihz aostankov na
velenjskems odišču.
Zmanjšujejo sodne zaostanke
Predsednica Okrajnega sodišča Velenje Milena Bukvič Dežman nam je o odpravljanju sodnih zaostankov na velenjskem sodišču povedala: »Za kazenske, zapuščinske, pravdne in nepravdne zadeve je bil v začetku leta 2006 izdelan program odprave zaostankov. 31. decembra 2005 smo imeli teh zadev 1174. Zadev, ki so štele za sodne zaostanke po 50. členu sod ne ga reda, pa je bilo 432. Do kon ca junija 2008 smo število glavnih zadev zmanjšali na 813, torej jih je ostalo še 70 %. Na kazenskem oddelku smo sodne zaostanke zmanjšali za okoli 27 %, na prav dnem za 58 %, na zapu ščin skem za skoraj 59 % in na nepravdnem za skoraj 60 %. V skupnem obsegu ali številu imamo sodnih zaostankov 57 % začetnega števila. Skupaj je to 259. Situacija pa se izboljšuje tudi v izvršbi.
Iz občine Šmartno ob Paki
O hitri cesti odločajo drugje?
Glede na aktivnosti, ki so se dogajale v zvezi z izgradnjo hitre ceste tretje razvojne osi Šentrupert-Dravograd v minulih dneh, so na upravi Občine Šmartno ob Paki začudeni, ker nimajo nobenih informacij o kakršni koli spremembi trase, niti o tem, da odseku Šentrupert-Velenje nasprotuje ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo. Kot je povedal župan Alojz Podgoršek, ga zelo moti, ker so o dogajanju v zvezi z izgradnjo hitre ceste bolje obveščene razne civilne iniciative in podobna združenja kot pa legalno in legitimno izvoljeni organi ali funkcionarji. Ob tem se ne gre čuditi govoricam, da se o cesti odloča in določa nekje drugje.
Most v Rečici ob Paki
Most preko reke Pake v Rečici ob Paki je v zelo slabem stanju. To lahko ugotovijo že tisti, ki niso strokovnjaki s tega področja. Beton se kruši, delci ijavečega železa so precej vidni, ograja je v slabem stanju. Promet, predvsem tovorni, preko mostu oziroma na cesti Rečica ob Paki-Letuš pa seje močno povečal.
Na občinski upravi so povedali, da so o stanju mostu že seznanili njegovega lastnika - Družbo za državne ceste. Ti so opravili že več ogledov, pripravili pa naj bi tudi projekt sanacije. Upati je le, da se bo to zgodilo kmalu, preden lahko pride do kakšnih posledic ali celo zaprtja mostu.
Tudi letos glasbeno izobraževanje
Zanimanje za glasbeno izobraževanje je med učenci tukajšnje osnovne šole tudi letos izredno veliko. Občinska uprava se pogovarja z glasbeno šolo iz Velenja za pokritje potnih stroškov pedagogov, ki naj bi izvajali program. Tega naj bi v letošnjem letu razširili na več instrumentov.
Mednarodna etnološka delavnica
Od 14. do 27. septembra se na območju spodnjega toka reke Pake mudi 10 udeležencev mednarodne etnološke delavnice. Na njej raziskujejo in obnavljajo Mlinarjevo zidanico, ki jo je občina odkupila leta 2006 za turistične namene. V njej naj bi uredili tudi vinogradniški muzej. Zbirali pa bodo še gradivo za muzejsko zbirko. K sodelovanju so povabili vse občane, da pomagajo pri sooblikovanju etnološke zbirke. Ob tej priložnosti se bo zvrstilo še več predavanj, praktičnih delavnic in okrogla miza.
■ tp
Nov vhod v šoštanjsko knjižnico
Šoštanj, 10. septembra - V sredo so v Šoštanju predali namenu prenovljen vhod v mestno knjižnico, ki je prijazen tudi invalidom in materam z vozički. Vhod so prestavili na zadnjo stran kulturnega doma, kamor
so postavili tudi biblio 24, ki omogoča izposojo določenih knjig 24 ur na dan vsak dan v tednu.
Prenova vhoda je bila nujna, saj je ob večjih nalivih ob straneh velikokrat zamakalo.
V šoštanjski knjižnici je bralcem na voljo 21 tisoč enot gradiva, izposoja pa iz leta v leto narašča, prav tako tudi članstvo v knjižnici.
■ mkp
RJI, i Š
_
Vhod so prestavili na zadnjo stran kulturnega doma.
Miti in legende iz Gorenja
Gorenje je založilo knjigo Miti in legende iz Gorenja, s katero želi utrgati iz pozabe številne zanimive zgodbe, ki so zaznamovale spone in padce tega največjega slovenskega industrijskega podjetja
Mira Zakošek
Knjigo so pisali tisti, ki so zgodbe o Gorenju soustvarjali. »Od nekdaj in vedno znova so zame najlepše in naj prepričljivejše zgodbe tiste, kijih piše življenje. Najlepše in najprepričljivejše zato, ker verjamem, da ga ni pisatelja na svetu, ki bi jih lahko povedal tako iskreno in nepotvoijeno kot tisti, ki so jih živeli,« je dejal na predstavitvi nove ga knjiž ne ga dela v atriju Velenjskega gradu predsednik uredniškega odbora mag. Franjo Bobi-nac. Zgodbe je zbral in uredil dolgoletni sodelavcev Gorenja dr. Emil Rojc, v uredniškem odboru pa sta sodelovala še mag. Drago Bahun in Milan Šterban.
Nekaj zanimivih zgodbic je na predstavitvi zaživelo. Iz ust sedanjega predsednika uprave mag. Franja Bobinca, njegovega predhodnika Jožeta Staniča in očeta Gorenja Ivana Atelška jih je spretno vabila direktorica odnosov z javnostjo Uršula Menih Dokl, večer pa je popestril Mešani pevski zbor Gorenja. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi zbirko sodobne umetnosti, ki so jo skrbno zbirala vsa vodstva Gorenja (gre za drugo največjo tovrstno zbirko v Sloveniji - naj-
večjo ima Narodna galerija), pred leti pa so jo poklonili velenjskemu muzeju, kjer je na ogled vsem obiskovalcem.
do marketing, tržne raziskave pa so veljale za industrijsko špijona-žo in večkrat so bili ožigosani za industrijske vohune. Kljub vsemu
obdobje njegovega vodenja se je v Gorenju prijela maksima »ključ uspeha je v ljudeh«. To zagovarja tudi Franjo Bobinac, ki je ponosen na sedanje rodove, ki pišejo zgodbo Gorenja. Med njimi so mnogi mladi strokovnjaki, ki se vse bolj predajajo sodobnim komunikacijskim tokovom, a jim v Gorenju stalno dopovedujejo, daje treba ohraniti ob tem tudi pristno medsebojno komunikacijo, s katero je Gorenje kronalo vse dosedanje uspe he in po kate ri jih cenijo številni poslovni partnerji iz vsega
Jože Stanič, Ivan Atelšek, Franjo Bobinac in Uršula Menih Dokl med pogovorom
Ivan Atelšek je rasel z Gorenjem in ga ni zapustil niti takrat, ko je moral oditi. Z njim živi še danes in se veseli uspehov, še posebej pa dejstva, da so znali njegovi nasledniki ohranjati dobre medsebojne odnose, ki so jih tkali vse od začetka in so še poglobili kult Gorenja, ki so ga začeli graditi še v tistih časih, ko so bili zaradi tega večkrat partijsko opozorjeni in ko je bilo tržno gospodarstvo nekaj prepovedanega. To je veljalo tudi za bese-
temu so rasli, se razvijali in se podali na zahtevne evropske trge, kjer pa je vladala tržna ekonomija. »Vesel sem, da seje Gorenje kasneje tako intenzivno razvijalo, predvsem pa, da so tudi nove vodstvene generacije prevzele naše lastnosti, da so zavzele spoštljiv odnos do človeka, saj Gorenje so ljudje, ki so in tam delajo,« je dejal Atelšek. Jože Stanič mu je dal prav in dodal, da so ljudje kapital, ki bi ga bilo treba zavesti v poslovne knjige. Za
sveta, ki ravno zaradi tega radi prihajajo v to okolje oziroma se radi srečujejo s predstavniki Gorenja.
Miti in legende iz Gorenja je knjiga, izdana na nekaj več kot 200 straneh, opremljena pa je tudi s slikovnim gradivom. Razkriva tudi druge številne zanimive in za razvoj Gorenja pomembne zgodbe, zato jo je vredno prebrati, vredno pa jo bo postaviti tudi v arhive, da ohranimo zgodbo o razvoju Gorenja tudi bodočim rodovom. ■
Zaključek 24. Poletnih kulturnih prireditev
Velenje, 6. septembra - S koncertom Max klub big banda so se zaključile tradicionalne poletne kulturne prireditve, ki jih je letos prvič pripravil Festival Velenje, novoustanovljeni javni zavod na področju kulture v mestni občini Velenje. Letošnji cilj organizatorjev, oživiti mestno središče, je bil dosežen, saj so najbolj zanimive in udarne prireditve, predvsem koncertne, pripravili v samem mestnem središču. Še posebej so bili organizatorji veseli obiska ob koncertih skupine Langa, španskih tolkalistov Percujove in Max klub big banda. Te skupine so v dobršni meri napolnile prostor pred kulturnim domom, vključno z delom Titovega trga. Letošnje prireditve so bile malce drugačne zaradi nekaj novih organizacijskih prijemov. Novost so bile poletne filmske projekcije »Zvezde pod zvezdami«, otroška in starševska »Poletja na travniku« pred domom kulture, prvič pa so obiskovalci lahko prisluhnili še koncertu stare glasbe v soorganizaciji s Festivalom Brežice. Na skupno več kot 40 prireditvah se je v času poletnih prireditev zbralo kar preko 7000 obiskovalcev, kar predstavlja precejšen porast obiska prireditev v tem času.
Zaključek prireditev je bil koncert big banda, ki seje posebej za to priložnost zbral na pobudo Marka Kol-ška in Mirana Šumečnika. Projektni Max klub big bend, ki gaje vodil dirigent in trobentač Jernej Sene-gačnik, je navdušil občinstvo in znova potrdil, da mesto potrebuje takšno glasbeno zasedbo tudi v bodoče. Domači glasbeniki, po večini študenti in profesorji glasbe, so s swin-gom in sorodnimi jazzovskimi zvrstmi razveselili ljubitelje te glasbe. Kot nov domač glasbeni ansambel so najbolj primerno zaokrožili letošnje kulturno poletje v Velenju. ■
Velenjski big band
1 pivo 2 pečenka
4 čokolada
Pameten izbor!
KlNfl HZ N LC AT V'E IE N JI
ZMfCA
Živeti v Vili
Urban Novak
Umirjenož ivljenje nao brobjum esta vz elenin aravi indo volj veliki teru dobni hiši pom ožnosti zv elikimp arkom in danes tudi zb azenom. Sanjes korajv sakegap ravegap rebivalcada naš-njihn atrpanih ino nesnaženihs odobnih mest.D ihati svež zrak je zav ečinom odernihl judip ostalap ozabljenai zkušnja, ki se obnovi le obredkihi zletih vn aravo.Živeti vz elenio kolici pa skoraj nekaj neverjetnega. Resnici na ljubo moderen mestni človek niti ne bi vedel, kajp očetis rediv elikihz elenihp ovršin, če bi že živels redi njih.
Odkar smo se ljudje začeli organizirano zbirati v mestih, so bile podeželske hiše običajno nedosegljiv cilj večini meščanov. Na ljudi, ki so živeli umirjeno in v slogi z naravo, pa so vedno gledali kot na uboge, nerazgledane, če že ne nerazvite ljudi. Vse do renesanse se je človek v mesta le priseljeval, redko pa izseljeval na podeželje. Pomanjkanje kvalitetnih stanovanjskih objektov je prisililo bogatejše sloje na bivanje v mestih. Vse dokler se ni v renesansi pojavil arhitekt, ki ga danes poznamo kot Palladia. Po končanem študiju v Rimu se je vrnil v Vicenzo in sčasoma pod pokroviteljstvom različnih pomembnih in bogatih družin razvil tip stavbe, kije še danes sinonim za udobno podeželsko hišo - vilo. Zaznamovan s študijem klasične arhitekture se je vparašanja gradnje podeželskih hiš lotil tako, da je ustvaril tip stavbe, kije bila tedaj in je še danes privlačna za bivanje. Njegove hiše so redek primer v zgodovini arhitekture, v katerih ljudje še vedno vsakodnevno bivajo.
Zu porabodr amatičnihz unanjih fasad,e konomičnog radnjo in iskanjem harmonije ter ravnotežja med notranjimi prostori je ustvaril precejšnje število zanimivih podeželskih vil, od katerih je nedvomno dalečn ajboljz nanaVillaR otonda.Z unanjap odoba terp rincipe konomičneg radnje je v bistvul ahkop onoviti. Ah ar-moničnor azmerje prio blikovanjun otranjosti jet isto, kar daje Palladijevim vilamv elikov rednost.P riti izm estnegav rveža in se odpočiti,m islim reso dpočiti v p odeželskio kolici, j ep redvsem dandanesn eprecenljivo. Kotm nogev elikes tavbe tudiv elikoP al-ladijevih vil ni preživelo toka časa in zgodovine. A klub vsemu jih je šev ednoo hranjeniho semnajst. Večina jihs toji vp odežel-skip okrajini vo koliciV icenze inv ečino se jih da obn apoveda-nem obisku tudi obiskati. Za vse res radovedne pa vsekakor ne bo odveč pot dop regledner azstave v eni odn jegovih vil vo kolici Vicenze. Letos jen atankop etsto let odn jegovegar ojstva inz aradi tega jeo rganiziranap otujočap reglednar azstava zo riginalni-min ačrti, kiz ačenjas vojo pot vVicenzi,n adaljuje vL ondonu in se boz aključila v NewYorku.
Mogoče je ogled razstave še bolj kot za radovedne priporočljiv za vse moderne bogataše, ki premišljujejo o gradnji svoje lastne podeželske hiše namenjene preživljanju prostega časa. Pristopi in principi, kijih je izumil ter uporabljal Palladio, so namreč brezčasni in še kako aktualni tudi danes. Namesto grotesknih posegov v naravo ter uporabe dragih in nesmislenih materialov v objektih, ki ne nudijo nobenega estetskega bivalnega udobja, bi si lahko z uporabo klasičnih prijemov ustvarili kvalitetno pribežališče pred stresnim mestnim življenjem. A to zahteva napor tako od arhitekta kot tudi od investitorja. Napor, za katerega nihče v resnici nima ne volje ne energije. Zato ostajajo kvalitetni posegi v podeželska okolja prej izjema kot pravilo. Izjeme, ki so prisotne tudi v slovenskem okolju.
Slovenskap okrajina inz godovinski razvojn udita več kotu godne pogoje zar azvojs odobnihk valitetnih hiš- vil, ki ne bip omenile lev sesplošnegan asilja nads vojimio kolicami, ampak bil astni-komp omagalek valitetnop rebiti že takos kopoo dmerjenp rosti čas. Ampak to polegi zobraženiha rhitektovz ahteva tudii zobra-žene naročnike. Vsesplošno pomanjkanje časa in draga gradnja objektovb ostan espornos ililal judi vv edno bolje konomično gradnjo, ve nega izmedP alladijevihp rincipov torej.Z unanja podoba hišv sekakor ne bo večt akšna, kot je bila vr enesansni, a to še nep omeni, da tudim odernio bjektin imajos vojee stetske vrednosti.M alcet ežje zna biti priu sklajevanjuo blikovanjap ro-storov vm odernih vilah. Zm alces pretnosti ini znajdljivosti ter znatno merop oenostavljanja pris novanju sol ahkor ezultati več kotp resenetljivi.
Ogled razstave ter po možnosti kakšne od ohranjenih vil torej ne more škoditi. Lahko pa precej pomaga pri razumevanju kvalitete bivanja na podeželju. Konec koncev je govora o eni ne le arhitekturnih ampak tudi družbenih ikon, kije temeljito vplivala na razvoj arhitekture po Evropi.
107,8 MHz
\ÄDUmQkU IDS ČAS(°)PDSD0l M®Z¿W
Glasbene novičke
Tudi nam spomin na paraolimpijske igre
Od nedelje dalje bo v mestu priložnosti »ta glavna« Pika Nogavička. Navihanka s svojimi vragoli-jami razveseljuje staro in mlado. Mnogi so prepričani, da bodo njena povabila na razne ustvarjalne delavnice, na takšne in drugačne dogodivščine prijetnejša, kot tista, ki so se zvrstila v minulih dneh. V naši redakciji bo tudi letos najbolj pikasta novinarka Bojana Špegel, ki bo sledila Piki z besedo in sliko. Morda preseneti s kakšno kitko, drugačno nogavičko in kakšno piko več na obrazu še kakšna »babi v naši hiši«, a o tem, ko bo, če bo.
Sicer pa držite v rokah debelejšo številko Našega časa. Debelejša je zaradi praznika mestne občine Velenje. Naši propagandisti se trudijo, da bi na
pri me ren način v nasled nji števil ki časo pi sa zaznamovali še en občinski praznik - praznik občine Šoštanj. Pri tem seveda računajo na sodelovanje podjetnikov, obrtnikov, podjetij, skratka na vse, ki jih bodo poklicali za kakšno reklamo ali drugačno EPP sporočilo.
Peking je sicer daleč, a zaradi slovenskih športnikov in športnic, tudi iz naše doline, bolj blizu. Olimpijskih in paraolimpijskih iger se bodo nekateri spominjali po medaljah, drugi po doživetjih v arenah, v naši redakciji pa nas bo na paraolimpijske igre spominjala vsaj nekaj časa kartica. Poslala nam jo je Jolanda Belavič. Lepo, da se nas je spomnila.
■ Tp
¿Mb
... na kratko...
LAIBACH
Konec meseca se odpravljajo na turnejo po ZDA in Mehiki. Turneja se bo pričela v Seattlu, nadaljevala v Portlandu, San Francis-cu in Los Angelesu, od tu pa jih bo pot vodila v Mexico City, kjer bodo nastopili prvič. Zaključni koncert bo 30. septembra v New Yorku. Laibach bo v Ameriki in Mehiki predstavil svojo zadnjo plošč Volk.
LOVRO RAVBAR
Saksofonist Lovro Ravbar, ustanovni član skupin Leeloojamais in The Fool Coll Orchestra, je izdal jazzovski prvenec z naslovom Rush Hour. Lovro je sicer po klasični izobrazbi saksofona na srednji glasbeni šoli nadaljeval študij Rotterdamu, kjer je opravil tudi podiplomski študij jazza. Je tudi dobitnik nagrade jazoon 2004.
TURBO ANGELS
Potem, ko so poleti s pesmijo Riba ribi grize rep zmagali na festivalu Marko Polo na Korčuli, bodo Turbo Angelsi za čim bolj barvito jesen pesem predstavili tudi slovenskim poslušalcem, in to v maternem jeziku.
ATOMIK HARMONIK
Za hiperaktivne Atomike ni počitka. Komaj so zaključili s sne ma njem albu ma za nem ški trg, se v njihovem taboru spet doga ja. Te dni se pri prav lja jo na snemanje nove skladbe, ki naj bi na radijske postaje prišla konec sep tem bra.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.RIHANNA-Disturbia
2.	MURAT & JOSE feat MAYA -Postan ti sam
3.	ERIC PRYDZ - Pjanoo
Disturbia je nova skladba mlade in uspešne pevke Rihanne, ki prihaja z njenega zadnjega albuma Good Girl Gone Bad: Reloaded. 20-letna pevka po poreklu z Barbadosa se namerava preizkusiti tudi kot igralka, saj naj bi prihodnje leto skupaj z raperjem Mos Defom in pevko Macy Gray nastopila v filmu Mama Black Widow, ki govori o življenju črnske družine v ZDA v 30-ih letih prejšnjega stoletja.
^LESTVICA DOMA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ansambel Minutka - Samotni so večeri
2.	Ansambel Šestica - Sreča je kot sonce
3.	Ansambel Harmonija - Kdo si ti?
4.	Ansambel Prepih - Meje jesti, meje piti
5.	Ansambel Vihar - Ko trenutek sreče mine
6.	Ansambel Cvet - Petek je in trinajsti
7.	Ansambel Tonija Verderberja - Veter je napisal pravljico
8.	Ansambel Štrk - Naša pesem naj gre do srca
9.	Zreška pomlad - Odšli ste
10.	Franc Flere s pevko Matejo - Mlado dekle
www.radiovelenje.com

IIB pj^VL^I lULLOKU«
tiü; j&>at*lML i
l'j'Jiíf !' ■'■
aim	—
i urn.LT **	/
TSJ
m J
Na Slovenski popevki slavila Anžej in Marko
Tudi na letošnji Slovenski popevki, ki je v soboto potekala v ljubljanskih Križankah, smo dobili dva zmagovalca. Anžej Dežan je z izvedbo skladbe Šopek maka po mnenju strokovna žirije zasenčil preostalih enajst nastopajočih in si pri slu žil veli ko nagra do strokovnbe žirije. Ista skladba, sicer delo skladatelja in aranžerja Patri-ka Grebla ter tekstopisca Milana
if
Dekleve, je dobila še dve strokovni nagradi (za najboljšega interpreta in za najboljše besedilo). Gledalci in poslušalci pa so se tudi tokrat odločili drugače kot stroka in za najboljšo izglasovali pesem z naslovom Te ni, ki jo je zapel Marko Vozelj, nekdanji član skupine Čuki. Nagrado žirije za perspektivno izvajalko je dobila Tina Gačnik - Tiana s skladbo Morje in nebo.
Kre ma pred stav lja prve nec
Zasedba Krema predstavlja že nekaj časa pričakovani prvenec z naslovom In naj traja ... Na radijske in televizijske postaje ga spremljata single Sočasno in videospot za skladbo Črni Peter. Album je bil posnet v letu 2007 v studiu Metro z Iztokom Černetom in kopro-ducentom Dragom Popovičem in vsebuje dvanajst avtor skih skladb. V skladbah prevladuje močan ter energi čen ritem z melodičnimi vokali in kitaro, besedila pa so zelo razgibana in obsegajo teme od vsakdanjega življenja do staroslovan-skih izročil. Videospot za skladbo Črni Peter je skupina Krema posnela kar sama. Režijo videospota so prepustili nekdanjemu baskitaristu skupine D.D.V. Gregorju Luzarju.
področju po koncu nekega boja naletijo na moža in ženo v pokvarjenem jugu. Osemminutni spot, ki so ga člani skupine označili za kratki film, so posneli v okolici Los Angelesa, režiral pa ga je Dean Thomas Vintenberg.
Sto ne Oran ge in Nori mlin
Skupina Stone Orange, ki sicer deluje že od leta 2003, je pred kratkim s prvenca Nori mlin je na radijske postaje lansirala istoimenski single. Skladba je postala popevka tedna na Valu 202, zanjo pa so posneli tudi zanimiv videospot, ki gaje režiral vedno bolj zaželen sloven ski reži ser Pre drag Raj čič. Pesem Nori mlin je tretji single z nji hove plo šče, ki je sicer izšla lani, zato fantje že razmišljajo o materi-
^ ¥
J9
a I
Foto: Aljaž Celcar
Jugo v spotu Metallice
12. septembra je izšel novi album ameriške skupine Metallica death Magnetic. Izid albuma spremlja skladba in videospot The Day That Never Comes, v katerem nastopa tudi rdeč jugo. V spotu se izmenjujejo prizori heavymetalcev in ameriških vojakov, ki na puščavskem
alu za nov album, ki naj bi prišel na prodajne police že naslednje leto. Stone Orange so poletje preživeli v pozitivnem duhu, kljub temu da jih je v začetku junija k poletnemu umiku z odrov prisilila poškodba roke Marka Erjavca, frontmana in kitarista zasedbe. Poškodba je na srečo že ozdravljena, tako da imajo fantje za jesen v načrtu kar nekaj nastopov, ki jih dolgujejo občinstvu.
I ■
I
ni ko L i sami
107,8:
Inmate in LastDayHere v Max clubu
V petek, 19. septembra, se obeta koncert za ljubitelje modernejših hard rock in metal skupin. Prvič doslej bosta združili moči in skupno napadli oder MAX kluba skupini LastDayHere in INMATE.
Skupina LastDayHere je letošnji zmagovaec natečaja Youngunz tour in s svojim prvencem »From Pieces Created« vse bolj prodira tudi v tujino. Lokalni INMATE predstavljajo že nekaj časa eno od zvezd stalnic na slovenski metal sceni in si z vsakim dnem večajo krog poslušalstva. Koncert v Max clubu se bo začel ob 21. uri.
18. septembra 2008
4 »Tako zelo, da bi bilo treba gledati na uro, se pa tudi še ne mudi. Konec koncev sva še oba mlada, « je direktor Erica Marko Mavec »potolažil« pomočnika direktorja Premogovnika Velenje Ludvika Goloba na svečanosti ob polaganju temeljnega kamna Centra za varstvo odraslih v Topolšici.
^ Marija in Mirko Leskovšek (prva z leve) in Vera ter Tina Podgoršek iz Šmartnega ob Paki imajo marsikaj skupnega: poleg tega, da so dobri sosednje, prijatelji, da so vedno za skupno akcijo, so tudi upokojenci, ki nimajo časa. Čvek jih je ujel na eni od redkih priložnosti, ko so si našli nekaj prostih uric sredi sobotnega popoldne. Ne ve pa, ali je bil razlog za to obisk prvega med vojaki in upokojenci v njihovem kraju ali njegova obljuba o boljši penziji.
4 So družine, ki jim je kultura blizu. Mimogrede, v teh predvolilnih dneh se je o kulturi govorilo zelo malo, kandidati je skorajda niso omenjali. Mimo nje pa nikakor ne morejo v družini Šmajs. Slavka in Vinko sta ob odprtju razstave slik sina Iztoka, ki ga prijatelji kličejo Muni, ponosno spremljala dogajanje. Lep obisk otvoritve razstave je bil zagotovo tudi njuna zasluga, saj sina na njegovi umetniški poti močno podpirata, zato so se je udeležili tudi številni družinski prijatelji. Kdor je dogodek zamudil, si lahko oči spočije na odličnih Munijevih slikah, ki bodo v velenjski Galeriji na ogled vse do 4. oktobra.
Velika nedelja
Prihajajočo nedeljo nekateri res napovedujei jo kot veliko. A šele dan po tej volilni nedelji bo jasno, za koga je bila res velika, za koga morda črni petek.
Dokazovanje
Nekateri želij o na razne načine dokazati, kako dragocena j im j e kmetijska zemlja. Čudno, da je ob tem še toliko neobdelanih površin.
Pred vo lil na krampanja
Pravij o, da pri nas v mnogih primerih sploh nimamo predvolilne kampanje. Ampak kram-panjo. Nekateri udrihaj o kot s krampom.
ječ promet« in zapore mnogi še opazili ne bi.
Na jeze ru
V Šoštanju načrtuj' ej o naselje na jezeru. Podpira ga tudi župan, saj to naj ne bi bila konkurenca vladnemu otoku na našem morj u.
Organi
Po ameriški obali ln v soseščini divjajo Hanna, Hustav, Ike. Pri nas še vedno Patria.
Lokalci
Velenjčani so svoj ega lokalca očitno dobro sprej eli. Zanimivo j e, da se Velenje kot mesto utrj uj e prav z lokalcem.
Nesreča za nesrečo
Letos j e tudi naše kraj e že prizadelo veliko naravnih ln drugih nesreč. Upam, da k tem ne bo treba prišteti še nedeljskih volilev.
Ne bo učin kovi to Kmetovanje
Velenjskemu županu zaradi težav pri prvem odseku bodoče hitre ceste le ne bo treba protestno zapreti kakšne ceste. Četudi bi želel grožnjo uresničiti, česa bistvenega ne bi dosegel. Na glavnih cestah je namreč že zdaj »sto-
Pravij o, da se j e treba znati zavarovati pred naravnimi nesrečami. Pa so nekateri začeli »kmetovati« po garažah, gospodarskim poslopjih in drugih podobnih krajih. Tam so bili res varni pred točo, a ne pred policij o.
ČESTITAMO!
ŽIVITE NA POMEMBNEM MESTU SVETA.
Brez Velenja in brez Šaleške doline ni zanesljivosti v energetski oskrbi Slovenije. Brez pogleda naprej
ni uspešne sedanjosti. Ponosni na sožitje energije in Velenja čestitamo
ob prazniku vaše občine. Z DOBRO ENERGIJO!
www.hse.si
Moč energije
ZDRAVSTVO
Več opravljenih storitev, a kljub temu izguba
V Splošni bolnišnici Celje si prizadevaj o za več denarj a in dodatne programe - Opremljaj o novo enoto za zdravljenje možganske kapi - Čakalne dobe na ravni slovenskega povprečj a
TatjanaP odgoršek
Celje, 9. septembra - V Splošni bolnišnici Celje so v prvi polovici leta opravili za dva odstotka več bolnišničnih in za deset odstotkov več specialističnih ambulantnih storitev kot lani, a so kljub temu v prvih letošnjih šestih mesecih izkazali izgubo v višini 263 tisoč evrov, kar predstavlja 0,7 odstotka celotnega prihodka bolnišnice. »To je zgolj ocena, saj finančnega rezultata še ni mogoče natančno opredeliti, ker še z zdravstveno zavarovalnico (ZZZS) nismo sklenili letošnjih pogodb za izvajanje zdravstvenih storitev. Kljub temu je poslovanje bolnišnice stabilno,« je med drugim na novinarski konferenci zatrdil direktor bolnišnice mag. Marjan Ferjanc. Ob temje izrazil upanje, da bo bolnišnica po podpisu dogovora dobila toliko denarja, kot znašajo stroški že opravljenega dela, pa tudi denar za izvajanje več ortopedskih, žilnih operacij, artro-skopij in za nemoteno delovanje nove enote za zdravljenje možganske kapi. V kratkem pričakujejo odgovor z ministrstva za zdravje na vlogo za ustanovitev kliničnega oddelka. Povečanje programov naj bi vplivalo na pozitiven finančni rezultat ob koncu leta.
Ferjanc je še povedal, da so načrtno v prvem polletju presegli obseg dogovorjenih storitev, ker se je intenzivnost dela v bolnišnici v
poletnih mesecih zmanjšala. Čeprav namenjajo precej pozornosti zmanjšanju čakalnih dob, ostajajo na ravni slovenskega povprečja. Z dodatnim delom in denarjem bodo poskušali dostop do zdravstvenih storitev, predvsem pri operacijah kolkov in kolen, skrajšati do kon ca leta.
V prihodnjih mesecih bodo v bolnišnici končali nekatere naložbe, ki bodo prispevale k višji ravni bolnikov in zaposlenih. V četrtem nadstropju novejšega dela objekta bodo uredili nov dermatovenerološki oddelek. Naložba je ocenjena na dober milijon evrov. Prav toliko naj bi stala ureditev oddelka za medicinsko rehabilitacijo, ki ga urejajo
v kleti pod polikliniko, več kot 820 tisoč evrov pa naj bi bila vredna obnova in razširitev bolnišnične lekarne. Večja naložba (slabih 700 tisoč evrov) je še obnova pro sto -rov nek da nje zdrav stve ne šole, v katere se bo preselila bolnišnična uprava. Denar za gradbeno--obrtna, instalacijska dela ter opremo za omenjene naložbe bo prispevalo ministrstvo za zdravje, približno 3 milijone evrov pa bo bolnišnica namenila za nakup medicinske opreme. Ferjanc je še povedal, da pripravljalna dela za ureditev urgentnega centra bolnišnice potekajo po načrtih: prihodnje leto naj bi izvedli razpis za izvajalca, dela naj bi začeli leta 2010, trajala
pa naj bi kar nekaj let.
Nezadovoljne srednje medicinske sestre
Tako kot v nekaterih drugih slovenskih bolnišnicah tudi v celjski nekatere srednje medicinske sestre niso zadovoljne z uvrstitvijo v 21. ali 22. plačilni razred. Po besedah glavne sestre v bolnišnici Hilde Maze je nezadovoljnih 18 sester na dia liz nem oddel ku in 16 medi cin skih ses ter na oddel ku intenzivne terapije. Bolnišnica je prejšnji mesec namenila za plače 3,5 milijona evrov, ta mesec, ko so
izplačali plače po novem, pa 4,2 milijona evrov ali 20 odstotkov več. Po zagotovilih Ferjanca je povišanje plač le delno prispevalo k izkazani polletni izgubi.
Certifikat Transfuzijskemu cen tru
Transfuzijski center bolnišnice je uspešno končal postopek verifikacije. Prejšnji mesec mu je namreč Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke izdala odločbo in s tem tudi dovoljenje za opravljanje dejavnosti preskrbe s krvjo kot javne službe na dosedanjih lokacijah in v dosedanjem obsegu dela. Ta vključuje odvzem krvi krvodajalcem in bolnikom, testiranje krvi, predelava krvi v krvne komponente, hranjenje in izda-
ja ter razdeljevanje krvnih pripravkov, izvajanje transfuzijskih preiskav ... Če tega ne bi storili, bi ostali brez dovoljenja za opravljanje transfuzijske dejavnosti.
»Pri urejanju sistema kakovosti smo se oprli na standard ISDO 9001, zato je bil postopek za pridobitev certifikata kakovosti logično nadaljevanje postopka,« je na novinarski konferenci poudarila vodja cen tra Janja Pajk. Po nje -nem mnenju pomeni certifikat za bolnike občutek varnosti, daje pripravljena kri varna, daje vedno na voljo zadostna količino krvi. Lani so imeli 9500 odvzemov, letos jih pričakujejo še več. Strokovna direktorica bolnišnice primarij mag. Frančiška Škrabl Močnik pa je izpostavila pomen tega priznanja za celotno bolnišnico in temu bodo sledili tudi v ostalih dejavnostih bolnišnice.	■
Zn ovinarskek onference
Čakalne dobe v mesecih		
Dejavnost	povprečje Slovenije jan-dec 2007	SB Celje jan-jun 2008
Angiografija	3,1	2,1
Op. sive mrene	1,7	0,5
Op. na ožilju	6,7	7,2
Op. kile	5,3	3,0
Op. žolčnih kamnov	4,1	3,0
Endo pro te za kol ka	20,1	22,2
Op. hrb te ni ce	8,7	6,0
Op. nosu in grla	6,1	5,0
Magnet na reso nan ca	3,6	7,8
CT	1,5	3,0
Mamo gra fi ja	3,3	1,0
Oralna in maksilofac. krg.	6,7	10,0
Koro no gra fija	2	1,1
Uspešen začetek
Očitno so dijaki preskočili obdobj e privaj anja na toplo malico, saj so vsi zelo zadovoljni
Ljudježe vnaprej radi odklonimo novosti in se niti ne trudimo, da bo jih sprejeli. Podobno so se odzvali tudi dijaki, ko so izvedeli, da bodo po novem ime li toplo mali co. Ven dar so se že po prvih šolskih dnevih navadili na menije in nove urnike, tako da so s siste-momza dovoljni.
Nad zadovolj stvom sta bila presenečena tudi Irena Pilih in Rajmund Valcl, koordinatorja šolske prehrane na Šolskem centru Vele-
nje. Do sedaj se je vse presenetljivo dobro izteklo, čeprav sta oba pričakovala predvsem logistične težave. »Vsi skupaj smo občutili veliko bojazen. Nismo si znali predstavljati, kako bomo to organizacijsko izpeljali glede na število toplih obrokov dnevno,« je poveda la Ire na Pilih. Ven dar ob tem poudarja, da gre zahvala za to, da stvari zaenkrat tako gladko potekajo, predvsem Gostinstvu Gorenje, Gostu in osnovni šoli
Ravnateljg imnazijeV elenje Rajmund Valcl
Gustava Šiliha, ki so dijakom prav-zapravo mogočili toplom alico.
Vseeno pa je Rajmund Valcl zaskrbljen prav zato, ker dijaki gimnazije hodijo na malico v gostin-
skupina
* mu r *	i r M <*i
■III pHICU IBp&l M MHMiyi
Ljudje so tisti, ki dajejo vrednost in moč ideji! 5o največje bogastvo podjetja in so tisti, po katerih se podjetja razlikujejo med seboj!
Db prazniku Mestne občine Velenje čestitamo vsem občankam in občanom.
SKUPINA FORI, Prešernova c. 1a, BB20 Velenje
www.Fori.si
50LSKI CENTER VELENJE
Trg mladosti 3,3320 Velenje, Tel.: 03/896 06 00, Internet: www.scv.si
POKLICNA IN TEHNIŠKA RUDARSKA ŠOIA
POKLICNA IN TEHNIŠKA STROJNA ŠOIA
POKLICNA IN TEHNIŠKA ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOIA
POKLICNA IN TEHNIŠKA ŠOLA ZA STORITVENE DEJAVNOSTI
SPLOŠNA IN STROKOVNA GIMNAZIJA
VIŠJA STROKOVNA ŠOIA
MEDPODJETNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER
DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI DOM
Z veseljem se pridružujemo lepim željam ob občinskem prazniku.
Zahvaljujemo se za podelitev Grbov Mestne občine Velenje trem šolam ŠCV ob 50-letnici delovanja.
Ponosni smo, da znamo dobro delati skupaj.
Srečno
bo za uravnavo obrokov in menijev na vseh lokacijah skrbel odbor za prehrano, ki ga bodo sestavljali predstavniki dijakov, staršev, pri-pravljalcev in seveda vodstvo ŠCV.
■ TinaF elicijan
Socialnad elavkaI rena Pilih
ski lokal. »To ni v skladu s pedagoškim pro ce som in šolo nasploh,« je poudaril ravnatelj velenjske gimnazije. Zato pravi, da se bo tru dil za čim hit rej šo izgrad njo raz de ljeval ni ce top le
hrane, ki bo na zelenici med stavbo A ins tavbo B.
Edine pripombe dijakov so bile bolj ali manj šaljive narave, saj so se fantje pritoževali le nad majhnostjo obrokov. Kratkoročna rešitev za njihove težave je, da se pose-dejo skupaj z dekleti (te rade kakšen kos pustijo). V prihodnje pa
Dijaki o topli malici
Dijaki so se v prvih šolskih dnevih morali privaditi na številne spremembe. Poleg zgodnjega vstajanja, težkih šolskih torb in trdih klopi, je letos tu še nova šolska prehrana. Zanimalo nas je, kako so dijaki Šolskega centra Velenje sprejeli toplo malico in spremenjen urnik.
Matej Vošnjak: Čisto vsak dan grem na toplo malico. Zdi se mi krasno. Za enkrat še ničesar ne pogrešam in mislim, da spremembe ne bodo potrebne. Niti me ne moti, da pridem kasneje iz šole, ker je ta obrok topel, tako da lahko zdr-žim do kosila.
Arnela Jahic: Na toplo šolsko malico grem vsak dan. Zdi se mi, da imajo kar dobro pripravljene menije. Kmalu bodo imeli tudi vegeteijanski meni, kar se mi zdi zelo pomembno. Tudi če nekdo ne je svinjine ali je pač vegeterjanec, se lahko naje. Topel obrok odtehta tudi to, da kasneje pridem iz šole. Čeprav sem maturantka in domov prihajam šele ob 16.30, se mi malica zdi dobra.
Aleksandra Šuklar: Na malico hodim redno in mi je zelo všeč. Tudi meniji se mi zdijo zelo dobri. Zdi se mi pomembno, da se zdravo prehranjujemo. Zaenkrat me nič ne moti. Raje se dobro najem, pa čeprav sem zato malo kasneje doma.
Nikola Dominkovič: Vsak dan grem na malico. Meniji so mi zelo všeč, vendar bi lahko bili večji obroki. Sicer pa se mi vse zdi krasno urejeno in me za zdaj nič ne moti.
Jernej Remic: Redno hodim na malico in sistem se mi zdi zelo dober. Pravzaprav me nič ne moti. Mogoče bi obroki lahko bili večji. Lahko bi bilo tudi več mesnih menijev. Vsaj za fante. Nekateri se pritožujejo, ker pouk traja dlje, vendar mene ne moti, ker hodim z avtobusom in je več linij.

Tokrat še močnejši NLB Super depozit
Naj vaša sredstva rastejo še z večjo močjo.
Izberete lahko:
•	NLB Super depozit z letno nespremenljivo obrestno mero 5,55 % in dobo vezave 24 mesecev ali
•	NLB Super depozit z letno nespremenljivo obrestno mero 5,25 % in dobo vezave 13 mesecev.
Minimalni polog je 1.000 EUR.
Vpisno obdobje traja od 1. avgusta do 30. septembra 2008, z možnostjo predčasnega zaključka.
Če boste v času vezave NLB Super depozita potrebovali finančna sredstva, vam nudimo različne ugodne možnosti financiranja.
Za podrobnejše informacije obiščite katero koli NLB Poslovalnico ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 15 85.
nlbO
www.nlb.si/superdepozit

Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!
11. septembra 2008

ZDRAVSTVO
19 U
Težavam ni videti konca
V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec našli začasno rešitev za likvidnostne težave -Namerava pristojno ministrstvo zamenjati direktorj a Lavreta?
TatjanaP odgoršek
Minuli teden je v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec minil v znamenju iskanja rešitev za nastale likvidnostne težave. V začetku tedna so se na izredni seji sešli člani sveta javnega zavoda bolnišnice in na njem razpravljali, kako zagotoviti 2,1 milijona evrov za izplačilo plač zaposlenim in 2,4 milijona evrov za plačilo zapadlih obveznosti do dobaviteljev. Dan kasneje je vodstvo bolnišnice poskušalo rešiti zaplet na pogovoru pri pristojnih v Ljubljani, sredi tedna pa je bil še krizni sestanek z državnim sekretarjem na ministrstvu za zdravje Darkom Žiberno in direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (-ZZZS) Samom Fakinom.
Direktor bolnišnice Janez Lavre, dr. med., spec.internist, je povedal, da so vsaj začasno težave rešili. V torek, 10. septembra, so zaposlenim izplačali plače. Zanje niso najeli kratkoročnega kredita, kot so načrtovali, ampak jim je denar zagotovila zdravstvena zavarovalnica z redno in predčasno akontacijo, ki bi jim bila sicer nakazana na transak-
cijski račun bolnišnice 18. septembra. Na kriznem sestanku so se med drugim dogovorili o pripravi pogodbe za leto 2008. »V aneksu k splošnemu in področnemu dogovoru za letos bo bolnišnica, po zagotovilih ZZZS, pridobila vsaj 1,3 milijona evrov oziroma je Darko Žiberna obljubil še nekaj več.« Prav tako morajo v bolnišnic pripraviti sanacijski načrt oziroma dopolniti obstoječega in izdelati ustrezen projekt celostnega obvladovanja stroškov po skupinah.
Lavre je soglašal z izjavo ministrice za zdravje Zofije Mazej Kukovič, da je potrebno z viri, ki jih imaš, znati poslovati, »vendar če je bila narejena napaka pri financiranju leta 2004, ne razumem, da še danes nimamo sogovornika, ki bi prisluhnil utemeljitvam za težave. Slednje pri nas izvirajo iz leta 1998, ko je bolnišnica s prehodom na nov način financiranja izgubila skoraj tretjino svojega programa. Še bolj pa je vpli-
val na takšno stanje sistem skupine primerljivih primerov, v katerih bolnišnica ni bila udeležena kot projektni model. Posledica tega je velika razlika med načrtovano in realizirano utežjo, kar nam šele sedaj priznava tudi zdravstvena zavarovalnica.«
Na besede ministrice, da govorijo toliko o razmerah v bolnišnici tik pred volitvami, saj v Slovenj Gradcu kandidira za poslanko, se je Lavre odzval s pojasnilom, da so opozorili na likvidnostne težave že maja, ko so prvič zaprosili za najem likvidnostnega posojila. In kako je komentiral izjavo Ziberna, da bo ministrstvo na vsak način poskrbelo za sposobno vodstvo oziroma vodenje bolnišnice z obstoječimi ali drugimi ljudmi? »Ustanovitelj ima vso pravico, da to naredi.«
Po nekaterih informacijah je Kukovičeva odredila nadzor nad poslovanjem slovenjegraške bolnišnice. Napovedali pa so ga za včeraj (v sredo).	■
Vse najlepše Velenju ter vsem Velenjčanom in Velenjčankam!
Slovenija na pravi poti
Nadaljujemo skupaj
Mi ne želimo živeti v prihodnosti niti v preteklosti.
v
Želimo živeti zdaj in tukaj, s spoštovanjem preteklosti in skrbjo za prihodnost.
S tem razvojnim načelom za danes in za prihodnost spreminiaim^u^Mtt| bolje. Tudi naša pričakovanja, tvoja in moja, so del tega. Tista vsakdanja in ona za prihodnost. Dobrega in najboljšega ni nikoli preveč.
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!

Svetniška skupina SDS Velenje in Mestni odbor SDS
Živimo ceneje
VELENJE Stantetova 24, pon.-pet.: 8.00-20.00, sob.: 8.00-17.00
Naš čas, 4. 9. 2008, barve: CMYK, stran 20
20
OBJAVE
UU
H;tIS 11. septembra 2008
Odkrijte Astro
najugodnejša najprivlačnejša najbolj priljubljena*
Že za 11.990 EUR.
Astra Sedan
Astra karavan
Slovenci smo odkrili svojo zvezdo - Opel Astra je letos najbolj prodajan avtomobil v svojem razredu. Svojo priljubljenost gradi na širokem izboru modelov, motorjev in opreme, ki bodo zadovoljili še tako zahtevnega kupca, hkrati pa ostaja presenetljivo dostopna. Dogovorite se za testno vožnjo na
080 30 20 ali obiščite vašega trgovca z vozili Opel. Opel Astra. Odkrijte svojo novo zvezdo.
Avto Center Celeia, Mariborska 107, Celje, tel.: 03/42 54 600 Avto Center Celeia, PE Jakopec, Kosovelova 16, Velenje, tel.: 03/8971 460
Popestrite svoje življenje. Serija Astrinih modelov vam odpre vrata v vznemirljiv svet. Izberite športni model GTC, modno 5-vratno izvedbo, klasično 4-vratno limuzino ali vsestranskega karavana. Odkrijte sintezo smele, dinamične oblike, domišljene raznolikosti in vznemirljive vožnje.
Začutite vznemirljivost uspeha
Astra je s številnimi odlikami še prepričljivejša zmagovalka. Paleta zmogljivih in varčnih motorjev, elegantni prednji odbijači, maska in žarometi, novi materiali v notranjosti vozila - vse to daje Astri neverjeten čar pri vož nji.
Razvajajte se z brezhibnim slogom
Kot voznik Astre se hitro navadite na standarde, kijih drugi avtomobili preprosto ne dosegajo. Zato je povsem razumljivo, da smo za vas (in vaše sopotnike) posebno pozornost posvetili notranjosti vašega vozila. Gotovo boste za volan svoje Astre sedli, kadar se bo le dalo.
Opel Astra je na voljo s paleto motorjev z razponom od 66 kW/90 KM do 177 kW/240 KM, ki so naj-zmogljivejši, najbolj prilagodljivi in najbolj varčni doslej. In vsi izpolnjujejo zahteve emisijskega standarda Euro 4.
Z občutkom, da ste povsem varni, boste še bolj cenili dinamične zmogljivosti Astre. Daje Astra za zaščito potnikov dosegla maksimalnih pet zvezdic na testiranju Euro NCAP je gotovo dobra novica.
Brezskrbni užitki	^^^
2-letna garancija za nova vozila. Ta garancija velja za vse avtomobile Opel za dobo 24 mesecev, brez omejitve kilometrov, od dneva nakupa avtomobila ali prve registracije, kar je pač prej. 12-letna protikorozijska garancija Opel nudi dolgoročno garancijo v zvezi z rjavenjem svojih vozil.
Skrbimo za naš svet
■■L ^^ ^- J	1 ■
Vsi si delimo isti svet, zato je vsak od nas odgovoren zanj. Pri Oplu ne skušamo le zmanjšati količine toplogrednih plinov z nenehnim izboljševanjem naših vozil, uvajamo tudi celo paleto čistejših in učinkovitejših alternativnih pogonskih virov.
Tako skušamo na primer s tehnologijo gorivnih celic dosečipogon brez emisij. Dejansko naša zavezanost ohranjanju in zaščiti okolja seže veliko dlje, saj smo temeljito zmanjšali onesnaževanje pri izdelavi in poskrbeli za dostopnost centrov za recikliranje po vsej Evropi. Tako se naša skrb odraža v vsaki fazi življenjskega cikla vsakega našega vozila. Vaš svet je tudi naš svet.
■\r
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!
d 130 do 223 g/k u. 117, Madžarsk
Velenje, 21. - 27. september 2008
Sreda, 17. septembra 2008 HPonedeliek, 22. septembra 2008
19.00
Mladinski center Velenje ODPRTJE PROSTORSKE POSTAVITVE - NULTA URA, besedapreseda Avtor: Boris Oblišar (v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje)
Četrtek, 18. septembra 2008
18.00
Velenjski grad
ODPRTJE RAZSTAVE »LJUDSKO IZROČILO V ŠALEŠKI DOLINI« Razstavlja: Muzej Velenje in ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE »POGLED SKOZI OBJEKTIV« Razstavlja: Elo Mihevc (v sodelovanju z Muzejem Velenje)
Sobota, 20. septembra 2008
9.00 / Zbor: za hotelom Razgoršek PIKIN PLANINSKI POHOD (vso-delovanju z Pohodniškim krožkom Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje)
Nedelja, 21. september 2008
od 10. ure naprej
TRC Jezero
OTVORITVENI DRUŽINSKI DAN Ustvarjalne delavnice, prikaz ljudskih obrti, glasbene, plesne in lutkovne predstave, poulično gledališče, bolšji sejem, Mladi upi, Pikin sejem, program Z glavo na zabavo^ grvo odklepanje nove Pikine vile Čira Čara (ob 11. uri) ... 15.30 TRC Jezero
SVEČANA OTVORITEV FESTIVALA z Boštjanom Dermolom, Ireno Vr-čkovnik in njenim otroškim zborom ter čarovnikoma Francem in Macem 16.30 TRC Jezero
Mačja godba (Neca Falk ter Jerko in Vilko Novak)
KONCERT: MAČEK MURI
9.00 - 13.30 in 15.00 - 18.00
Bela dvorana in okolica PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE 9.30 in 11.30 Pikin oder
(Dom kulture Velenje, velika dvorana)
Gledališče za otroke in mladino
Ljubljana: MIŠI V OPERNI HIŠI
9.30 in 11.30
Aničin oder
(Glasbena šola Velenje)
Gledališki krožek OS Gorica, Velenje:
MALA ČAROVNICA, KI NI MOGLA
BITI ZLOBNA
9.30 in 11.30
Tomažev oder
(Dom kulture Velenje, mala dvorana) Skratovo lutkovno gledališče Celje: ZGODBA O ZMAJU 10.00 - 12.00
TRC Jezero - Zeleni oder (na travniku) ODER ZA VSE 16.00
TRC Jezero - Beli oder (v Beli dvorani)
MANCA DREMEL
17.00
TRC Jezero - Zeleni oder (na travniku) Gledališka skupina Vrtca Velenje - enota Ciciban: MALINOVA BABICA 18.00
TRC Jezero - Rumeni oder (pod restavracijo) XENIA POJE ZA OTROKE
Torek, 23. septembra 2008
9.00 - 13.30 in 15.00 - 18.00
Bela dvorana in okolica
PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE
9.30 in 13.30
Pikin oder
(Dom kulture Velenje, velika dvorana) Lutkovno gledališče Maribor: PEDENJPED 9.30 in 11.30
Aničin oder (Glasbena šola Velenje) Studio Anima: TA ČUDOVITA ZEMLJA
Častna pokroviteljica festivala: Gospa Barbara Miklič Türk
Osrednja tema 19. Pikinega festivala: Ljudsko izročilo
»Vreteno časa - Pika odkriva bogastvo ljudskega izročila«
Informacije:
Tel.: (03) 898 25 76
Spletna stran: www.pikinfestival.org
9.30 in 11.30
Tomažev oder
(Dom kulture Velenje, mala dvorana) KUD Pirniče: OVČKA MILI 10.00 - 12.00
TRC Jezero - Zeleni oder (na travniku)
ODER ZA VSE
16.00
TRC Jezero - Beli oder (v Beli dvorani) WILD STEP 17.00
TRC Jezero - Zeleni oder (na travniku) Gledališka skupina Vrtca Velenje - enota Najdihojca: SEM RES POREDEN? 18.00
TRC Jezero - Rumeni oder (pod restavracijo) PIKASTA ZABAVA Z NINOM
Sreda, 24. septembra 2008
9.00 - 13.30 in 15.00 - 18.00
Bela dvorana in okolica
PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE
9.30 in 11.30
Pikin oder
(Dom kulture Velenje, velika dvorana) Slovensko ljudsko gledališče Celje: MAČEK MURI 9.30 in 11.30
Aničin oder (Glasbena šola Velenje) Plesni forum Celje: LUNINO KRALJESTVO 9.30 in 11.30
Tomažev oder
(Dom kulture Velenje, mala dvorana) Gledališče Bičikleta: CIPITIO 10.00 - 12.00
TRC Jezero - Zeleni oder (na travniku)
ODER ZA VSE
16.00
TRC Jezero - Beli oder
(v Beli dvorani)
CIRA ČARA - HOKUS POKUS
17.00
TRC Jezero - Zeleni oder (na travniku) [ Gledališka skupina Vrtca Velenje | - enota Vrtiljak: DOBRI SNEŽAK
18.00
TRC Jezero - Rumeni oder (pod restavracijo) TRIIIPLE 19.00
TRC Jezero OGLARSKI VEČER
Četrtek, 25. september 2008
9.00 - 13.30 in 15.00 - 18.00
Bela dvorana in okolica
PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE
9.00 - 18.00
TRC Jezero
CVETLIČARSKO TEKMOVANJE Tekmovanje mladih cvetličarjev
-	srednješolcev za Zlato Piko
(v sodelovanju s podjetjem PUP Velenje in Obrtno zbornico Slovenije
-	Sekcijo vrtnarjev in cvetličarjev) 9.30 in 11.30
Pikin oder
(Dom kulture Velenje, velika dvorana) Mladinsko gledališče Ljubljana: KOK ' TI MEN ZDEJ DOL VISIŠ 9.30 in 11.30
Aničin oder (Glasbena šola Velenje) Plesni studio N: KAJ JE TO NA DNU MORJA? 9.30 in 11.30
Tomažev oder
(Dom kulture Velenje, mala dvorana) Gledališče Ku-kuc: VSI OTROCI SVETA 10.00 - 12.00
TRC Jezero - Zeleni oder (na travniku) ODER ZA VSE 1 17.00
TRC Jezero - Zeleni oder (na travniku) I Gledališka skupina Vrtca Velenje I - enota Lučka: PALČEK MIHEC
Ikašopihec 18.00
TRC Jezero - Rumeni oder (pod restavracijo)
MLADINSKI PIHALNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE VELENJE - ODDELEK ŠOŠTANJ
Petek, 26. september 200
9.00 - 13.30 in 15.00 - 18.00
Bela dvorana in okolica
PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE
9.00 in 11.30
Pikin oder
(Dom kulture Velenje, velika dvorana) Lutkovno gledališče Ljubljana: KLJUKEC S STREHE 9.30 in 11.30
Tomažev oder
(Dom kulture Velenje, mala dvorana) Gledališče Glej, Ljubljana: PROFESOR PUSTOLOVEC 10.00 - 12.00
TRC Jezero - Zeleni oder (na travniku)
ODER ZA VSE
16.00
TRC Jezero - Rumeni oder (v Beli dvorani)
Mačkoo-Ti: OBUTI MAČEK ZA
OTROKE
17.00
TRC Jezero - Zeleni oder (na travniku) Gledališka skupina Vrtca Velenje - enota Tinkara: NERODNA AVGUŠTINA 18.00
TRC Jezero - Rumeni oder
(pod restavracijo)
Plesni studio N in Simon Gorišek:
PLEŠEMO IN POJEMO S PIKO
19.30
Dvorana Centra Nova VEČER PRIJATELJSTVA Gostje iz Sarajeva in učenci OŠ Gorica (v sodelovanju z OŠ Gorica)
*
Festival Vele
p idobänska Zveza - - Prijateljev
dine Velenje
Pikin festival sta leta 1990 ustanovila Kulturni center Ivan Napotnik Velenje in Občinska zveza prijateljev mladine Velenje.
HUMICA
SlKD
MUZEJ
nestln oNih
VELENJE @
Sobota, 27. septembra 2008
10.00 - 17.00
TRC Jezero Velenje, Bela dvorana in okolica PIKIN DAN
Pikine ustvarjalne delavnice, zabavne igre, številni glasbeni in plesni gostje, razstave na prostem, ulično gledališče, Pikin sejem, številna presenečenja ... 10.00 - 13.00 TRC Jezero
DOBRODOŠLI V NAŠEM MESTU Prireditev ob svetovnem dnevu turizma (v sodelovanju s Turistično zvezo Velenje, turističnimi društvi ter Šolskim centrom Velenje) 11.00
Velenjsko jezero
REGATA ZA ZLATO PIKO - razred Optimist (v sodelovanju s Klubom j vodnih športov Velenje) 11.00
' Dom kulture Velenje PIKA MIGA
! Revija najboljših otroških plesnih
skupin Slovenije (v sodelovanju : z Javnim skladom RS za kulture | dejavnosti in Območno izpostavo " JSKD Velenje) . 17.00
TRC Jezero Velenje ZAKLJUČNA SLOVESNOST FESTIVALA, PODELITEV PLAKETE PIKINI AMBASADORKI I Barbari Miklič Tiirk, PODELITEV ZLATIH PIK ter KONCERT ADIJA SMOLARJA
Organizator festivala
Festival Velenj.
EgjgJJHgj^B
Medobčinska zveza prijatelj mladine Velenje Knjižnica Velenje Mladinski center Velenje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - OI Velenj Muzej Velenje
Pokroviteljica festivala:

V SREDISCU
Kljub slabemu vremenu dober obisk
Vreme jo je letos organizatorju prireditev 2. poletnega festivala Poletje pod kozolcem 2008 v Šmartnem ob Paki (javni zavod Mladinski center in tamkajšnja občina) kar malce ponagajalo. Kljub temu so z obiskom zadovoljni. Po ocenah si je pet prireditev v okviru festivala ogledalo blizu 1800 obiskovalcev.
Največ jih je bilo na prostoru ob Hiši mladih na zadnji, petkovi prireditvi ob 20-letnici delovanja Strašnih Jožetov, 10-letnici ustanovitve Javnega zavoda Mladinski center ter večeru legend
slovenske glasbe in humorja. Poleg Strašnih Jožetov (Jožeta Robide in Jožeta Krajnca) so ga zaznamovali glasbenik Alfi Nipič in njegovi muzikanti, humorist Vinko Šimek in ansambel Lojzeta Slaka s fanti s Praprotna. Odličnega razpoloženja nastopajočih in obiskovalcev dežne kaplje niso mogle pokvariti, dih pa je jemal še ognjemet.
Zelo dobro je bil obiskan tudi prvi koncert festivala - nastop pevca Vinka Coca in njegovega ansambla, medtem ko so morali zaradi slabega vremena koncerta skupine
Jararaja in Big banda Grosuplje z Eldo Viler prestaviti v šmarški kulturni dom. Poln je bil tudi prireditveni prostor pod kozolcem, kjer je bilo območno srečanje ljudskih pevcev in godcev.
Festivalsko zastavo so ob koncu prireditve minuli petek spustili z lepimi občutki, vsaj s takšnimi, kot so zapuščali prireditve obiskoval-ci.Vsi skupaj pa verjamemo, da bo zaplapolala čez leto dni, na tretjem festivalu Poletje pod kozolcem v Šmartnem ob Paki.
■ Tp
Kljub vse prej kot obetavnim vremenskim napovedim in nekaj kapljicam dežja se je zaključne prireditve drugega poletnega festivala udeležilo več kot 700 obiskovalcev.
Mnenja inodm evi
Neresnica ministraE rjavca
V zadnji številki Našega časa smo lahko prebrali povzetek novinarske konference ministra za obrambo in predsednika stranke Desus, kije predstavljal lokalne kandidate te stranke za volitve v državni zbor. Med njegovimi navedbami je posebej izstopala trditev, češ »ve se, daje dr. Matej Lahovnik zelo blizu skupini Viator Vektor oziroma njegovemu direktorju«. Ministra Erjavca lahko sicer razumem, da se je znašel v stiski zaradi dogajanj v zvezi s spornimi nakupi orožja. Kljub temu pa ne morem razumeti, kako lahko tako lahkotno stresa neresnice sredi Velenja. Sam seveda nimam nikakršne zveze niti s skupino Viator-Vektor, kaj šele z njenim direktorjem. Slovenija je v mandatu ministra Erjavca nabavila zelo veliko nove vojaške opreme. Med vojaško opremo, ki smo jo že ali pa jo nameravamo kupiti, lahko zasledimo 135 oklepnikov, 20 izvidniških vozil, vojaško transportno letalo, nove belgijske avtomatske puške in celo vojaš-
ko ladjo. V državnem zboru sem večkrat postavil vprašanje, ali vse to v takšnem obsegu res potrebujemo. Menim namreč, da bi bilo bolj smiselno, da bi names to za naku pe vojaške opre me vsaj del tega denarja raje namenili za ohranjanje stabilnosti sistema socialne varnosti ali pa del sredstev namesto za oboroževanje namenili za tehnološki razvoj slovenskih podjetij, ki bi zagotovil kakovostnejša delovna mesta in posledično višje plače in pokojnine. Z ministrom Erjavcem imava očitno različne poglede tako glede (ne)smiselnosti nakupov vojaške opreme v takšnem obsegu kakor tudi glede preglednosti tovrstnih nakupov. Sam namreč ocenjujem, da je proizvodnjo v Šoštanju najbolj ogrozil prav minister Erjavec s tem, ko ni ustrezno pripravil protikorupcijske klavzule, predvsem pa s tem, ko je ministrstvo za obrambo v posel vključilo posrednike, ki so pobrali provizije, namesto da bi posel sklenilo neposredno brez posrednikov.
■ Dr. MatejL ahovnik
Začudeni in zaskrbljeni
V zvezi z dogajanjem glede nameravane izgradnje hitre ceste Šentilj Šentrupert, predvsem odseka Velenje - Šentrupert, se je s sporočilom za javnost pred dvema dnevoma oglasil župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek.
V sporočilu med drugim navaja, za dogajanje spremljajo v občini z začudenjem in zaskrbljenostjo, saj se dogajajo novinarske konference, obiski ministrov v Velenju ter še nekatere druge aktivnosti, za katere kot legalno izvoljeni organi in funkcionarji lokalne skupnosti nič ne vedo oziroma o njih niso obveščeni. Po informacijah, ki jih imajo, se pripravljalci državnega prostorskega načrta (DPN) pogovarjajo z raznimi združenji, civilnimi iniciativami ter jih obveščajo o postopki, sklepih vlade in podobno. »Občinski svetniki so na
lanski izredni novembrski seji soglasno sprejeli stališče, da podpiramo odsek ceste F2 skozi občino s pogojem, da pripravljalci DPN proučijo možne druge tehnične rešitev.To je bil edini sklep, ki ga je občinski svet sprejel o navedeni hitri cesti doslej. Z nekakšno optimizirano varianto F2 smo bili sicer seznanjeni, vendar nam ni bila nikoli podrobno razložena, zato o njej tudi nismo nikoli odločali. Ocenjujemo, da je ta plod pripomb občanov in občank, združenj, ki so jih ti posredovali pripravljalcem, ne pa
pobude občine, njenih organov ali župana.«
Kot še navaja, so v lokalni skupnosti oblikovali odbor za spremljaje aktivnosti pri načrtovanju trase hitre ceste, v katerem so tudi člani civilne iniciative. Zal, mu niso uspeli pripraviti informacij, ker jih ni bilo. «Zdi se nam nekorektno, da o tako pomembnem vprašanju razpravljajo ali odločajo drugi in ne tisti, ki so v občini za to izvoljeni in poklicani,» še dodaja Alojz Podgoršek.
■ tp
Številne predvolilne predstavitve
Kandidata SD v sedmi in osmi volilni enoti Bojan Kontič in Andreja Katič sta se v zadnjih dneh predstavila svojim volivcem na številnih stojnicah na Cankarjevi, na Gorici, Kardeljevem trgu in Šoštanju. Pridružil se jima je tudi dr. Franc Žerdin, ki v celoti podpira program stranke, ki je socialno naravnan, v njem pa je tudi veliko prostora za izobraževanje.
■	ugodni večdnevni programi bivanja
■	čudoviti zunanji in notranji termalni bazeni ■savne in solarij
■	klasične in alternativne masaže ter ostale zdraviliške storitve
■	odlična kulinarična ponudba v restavraciji in v kavarni
Prepustite se brezdelju in užitkom, privoščite si razvajanje... v Terma h Topo Iši ca!
Občanom MO Velenje čestitamo za praznik in vas vabimo, da nas obiščete!
»Naj bo to klofuta za vse nas«
S temi besedami je Jure Dobelšek opisal poraz Gorenja (27 : 31) v osrednji tekmi prvega kroga novega državnega prvenstva s Koprom - Izjemen gostujoči vratar
Novo državno rokometno prvenstvo naj bi imelo pridih igralcev Gorenja, saj je novo klubsko vodstvo napovedalo boj za prvi državni naslov. Te lovorike Velenjčani v 50-letnem obstoju kluba še niso osvojili. Prav zato so pred novim prvenstvom zelo spremenili moštvo, pripeljali nekaj vrhunskih igralcev, ki pa v osrednji tekmi prvega kroga z letošnjimi slovenskimi prvaki in zmagovalci slovenskega super-pokala, igralci Cimosa iz Kopra, te svoje kakovosti še niso potrdili, poleg tega pa trener Ivica Obrvan tudi ni imel na voljo dveh zanj ključnih pridobitev, poškodovanih Serga Datukašvilija in Ivana Čupiča.
Uvodni krog se v soboto v Rdeči dvorani za domače rokometaše namreč ni iztekel po njihovi želji in napovedi in s tem tudi ne po željah ljubiteljev te igre v Velenju oziroma v Šaleški dolini. Kot se je nazorno izrazil igralec Jure Dobelšek, so v prvem krogu dobili nepričakovano klofuto od odličnih Koprčanov s tem, ko so izgubili s 27 : 31.
V nadvse motivirani ekipi Cimosa je ob strelsko zelo razpoloženih Matjažu Brumnu (met 10 : 8) , Drašku Mrvaljeviču (9 : 7) in še v prejšnji sezoni Velenjčanu, mladem nadarjenem igralcu Alenu Blaže-viču (8 : 5), izstopal Darko Stanič, ki je bil največji krivec za uvodni poraz Velenjčanov. Bil je najza-
služnejši, da so domači že v uvodnih minutah izgubili samozaupan-je in začeli grešiti. Ubranil je številne žoge iz čistih položajev, in preden so se Velenjčani zavedli, so gostje vodili že s 5 : 1. Do konca tekme je
skupaj zbral kar 24 obramb, velenjska vratarja Ivan Gajič in Matevž Skok pa skupaj skromnih devet. Strelsko pa so bili pri domačih najbolj učinkoviti Jure Dobelšek (8 : 5), Boštjan Kavaš (10 : 6) in Adnan Harmandič (11 : 6).
Kljub hitremu vodstvu in kar šestih odličnih Staničevih obrambah v prvih osmih minutah so Velenjčani le zmogli preobrat, trajal pa je le kratek čas. Proti koncu prvega polčasa naleti Koprčanov niso bili
več siloviti, domači so se zbrali in v 23. minuti z golom Harmandiča s 7 m prvič in hkrati edinkrat povedli. V nadaljevanju so znova igrali raztreseno in nepovezano. Ob odhodu na odmor so znova zaostajali (13 : 14). Na začetku drugega polčasa, ko je
dobrih 1000 gledalcev pričakovalo, da bodo le zaigrali vrhunsko, je v nasprotni vrsti zablestel prav Blaže-vič, ki je bil očitno dodatno motiviran proti svojemu nekdanjemu tren-eiju. Z dvema zaporednima golo-
ma je spet ponesel svoje moštvo in v 45. minuti so dosegli najvišjo prednost na tekmi z vodstvom 24 : 17. Upanje, da bi se lahko Velenjčani znova pobrali, je v očeh gledalcev in tudi njih samih povsem potonilo in le še čakali so, da sodnika Darko
Repenšek in Janko Požežnik odpiskata konec tekme. To je na novinarski konferenci po tekmi potrdil tudi trener Ivica Obrvan: » Domači parket je napravil veliko večji pritisk na igro mojih igralcev, kot sem pričakoval, čeprav sem vedel, da nam bo težje kot nedavnem superpokalu v Kopru. Vedel sem. da bo zmagovalca odločila obramba. Tako je tudi bilo. Gostje pa so imeli danes tudi fenomenalnega vratarja, mi pa takšne sreče z vratarji tokrat nismo imeli. Njegove sijajne obrambe in ubranjeni številni »zicer-ji« so vnesli nezanesljivost v naš
napad, ki je ostal brez idej. Ko so gostje sredi drugega polčasa visoko povedli, se nismo uspeli več vrniti v igro, psihološko smo povsem padli in moji igralci so le še čakali, da sodnika odpiskata konec tekme.«
Matjaž Tominec, trener Kopra:
»Priznam, v Velenje smo prišli po novo zmago proti gostiteljem, saj smo po turnirju četverice skrbno proučili njihovo igro in se nanje dobro pripravili. Hrabrilo nas je dejstvo, da na superpokalu proti njim nismo igrali optimalno in da lahko ter moramo v uvodni tekmi pokazati še boljšo igro. V obrambi smo igrali zelo dobro, če pa je slučajno odpovedala, je takšne žoge, ki so jih že vsi videli v mreži, pobral prav naš vratar. Tudi v napadu smo se dobro ujeli, saj nismo izgubili veliko žog. Po visokem vodstvu v prvem polčasu moji igralci niso bili več tako disciplinirani kot prej. Preveč je bilo poskusov doseči gol iz neizdelanih akcij, kar so domači izkoristili in celo povedli. Na srečo smo nato spet zaigrali tako kot na začetku in na koncu celo lažje zmagali, kot smo pričakovali.«
Po tekmi je bilo med domačimi veliko razočaranje. Najbolj prepričljivo ga je opisal Jure Dobelšek. Tudi njemu se je tresla roka v prvem polčasu, saj je vse zadetke dosegel v drugem: »Zelo smo razočarani. Želeli smo, da bi bila tudi v novi sezoni Rdeča dvorana za nasprotnike nepremagljiva. Žal, nam je to spodletelo že v prvem krogu. Naj bo to velika klofuta za vse nas, ki nas bo streznila, da bomo na naslednjih tekmah igrali veliko bolje. Predvsem v obrambi bi morali našim vratarjem veliko bolj pomagati, tako kot so gostujoči svojemu. Prav sijajen gostujoči vratar in njihova dobra igra sta odločilno nagnila razliko na gostujočo stran.»
V naslednjem krogu, v soboto, bodo Velenjčani gostovali v Hrpel-jah.
■ vos
Nove okrepitve: Sergo Datukašvili (14), Momir Ernič (20), Jurij Gromiko (9), Ivan Gajič (1), Emir Taletovič (16), Marko Bezjak
(6), Ivan Čupič (27), Aljoša Štefanič (22), Radoslav Stojanovik (44).
Z novim predsednikom do prvega naslova
Novi predsednik velenjskih rokometašev Franjo Bobinac: »Naša ambicija je prvo mesto v državi
Kapetan Sebastjan Sovič je novemu predsedniku Franju Bobincu izročil fotografijo novega moštva, ki bi mu za jubilej skušalo priigrati državni naslov (foto: vos)
Dan pred začetkom nove prvenstvene sezone je vodstvo velenjskega prvoligaša povabilo novinarje v Gorenje, kjer so jih seznanili s spremembami v vodstvu kluba, uradno pa so se predstavili tudi novi igralci. Poleg tega so sporočili, da so opravili zamenjavo v vodstvu kluba. Ker je dosedanjih predsednik Jani Živko prevzel novo pomembno službeno dolžnost na Nizozemskem, so nagovorili prvega moža uprave Gorenja mag. Franja Bobinca, da je prevzel vodstvo kluba. Živko ostaja še naprej pod-
presednik. Za drugega podpredsednika pa so pritegnili dr. Milana Medveda, direktorja velenjskega Premogovnika.
Velenjski rokometni klub praznuje letos pol stoletja delovanja. Častitljiv jubilej, ki bi si zaslužil, da mu igralci podarijo državni naslov. Približno tako so izzvenele tudi besede novega predsednika: »Prevzemam štafetno palico od Janeza Živka, ki bo zaradi službenih obveznosti v tujini veliko odstoten. V šport, predvsem v rokomet, družba Gorenje vlaga veliko sredstev, zato smo
strnili moči, da bomo še boljši in še močnejši, s čimer bo izkoristek še večji. Če je družba Gorenje zmagovalec v svoji panogi, si seveda želimo, da bi bilo tako tudi v športu. Nobenega dvoma ni, da bomo kdaj tudi izgubili, toda naša ambicija je 1. mesto v državi.
Hkrati je poudaril, da "... bomo še naprej gradili klub na svojih igralcih. V šestih mlajših selekcijah imamo več kot 140 igralcev, 180 jih je v Rokometni šoli Gorenje, kar je zelo dobra osnova za prihodnost.«
Tudi finančno naj postali čim bolj trden klub. Želijo pridobiti še nekaj sponzorjev, predvsem takšnih, ki bodo videli poslovno priložnost, kot je dejal, v vrhunskem slovenskem in evropskem klubu. Prav zato mora klub postati vrhunsko organiziran. V ta namen bo do konca tega meseca dolžnost direktorja prevzel Stane Ostrelič, dosedanji direktor Sandi Vasle pa ostaja v klubu, in to v poslovnem delu.
Žal, rokometaši na uvodni tekmi niso zaigrali po pričakovanjih in
napovedih novega predsednika. Njihova igra je bila daleč šampionske. Toda kot je dejal eden izmed njih: »Prvenstvo se je šele začelo, izgubili
smo eno tekmo, boj za prvo mesto je še vedno odprt.« Njihovi ljubitelji upajo, da je tako.
J_Vljudno vabljeni na rekreacijo v Rdečo dvorano!
Vabljeni v pokriti bazen Velenje od 29.9. vsak dan od 10.00 do 22.00!
TENIS - BADMINTON - SQUASH - NAMIZNI TENIS - MALI NOGOMET - AEROBIKA - BAZEN - FITNES STUDIO - DEŽELA SAVN
U 74 00, bazen: 03/897 02 04, E:info@šrz4!cteta-dvorana.si, www.srz-rdeca-dvorana.si
S G Ji: J-rdiu d pmzink jVJ a^u y ob y Val yijj a
iS. septembra 2008
HA
h:as
ŠPORT IN REKREACIJA
23
Namučili vodilnega
Rudarji z grenkim priokusom iz Domžal - Zgoščen ritem tekmovanja - V sedmih dneh kar tri tekme
Nogometaši Rudarja so na gostovanju pri aktualnih državnih prvakih, nogometaših Domžal, doživeli četrti letošnji poraz. Domači so z goloma Luke Žinka v 35. minuti in Jožeta Benka v 59. povedli z 2 : 0, šest minut pred koncem pa je najboljši strelec lige Edin Junuzovic omilil poraz.
Gostje so nastopili v nekoliko spremenjeni postavi. V vrata je trener Marijan Pušnik spet postavil Safeta Jahiča, saj si je Boban Savič na treningu ob trku z Denisom Grbicem poškodoval ramo. Tudi Nik Omladič in Marko Kolsi zaradi poškodb nista mogla igrati, trener pa je doma pustil tudi Alena Mujanoviča.
Velenjčani z igro niso razočarali. Nasprotno. Če bi se domov vrnili neporaženi, ne bi
bilo nezasluženo, saj so zlasti Alem Mujakovic, Damjan Trifkovič in Edin Junuzovic, pa tudi Denis Trifkovič imeli nekaj lepih priložnosti za zadetek, dve veliki še pred prvim zadetkom domačih. V zadnjih minutah tekme pa so domači celo trepetali za zmago. Proti koncu so precej zavlačevali igro - da bi pridobili čas, je domači trener Robert Pevnik celo zadnjo menjavo opravil v sodnikovem dodatku.
Po tekmi je bil najbolj jezen Mujakovic, najprej na sebe, ker z lepih položajev ni uspel premagati domžalskega vratarja Dejana Nemca, nato pa tudi na sodnika Darka Čeferina, ker ni pokazal na belo točko (v prvem polčasu) potem ko ga je domači kapetan Luka Elsner vlekel za hlačke. Včeraj so rudarji v osmini finala
slovenskega pokala gostili MIK CM Celje, v soboto (20.00) pa bo v Velenju gostovala Nafta, v sredo, 24. septembra ob 18. uri, bodo Velenjčani v prvenstveni tekmi 10. kroga znova gostili Celjane .
Sdobotna tekma bo zanimiva tudi zato, ker si bosta nasproti stala brata Mujakovic, starejši Velenjčan Alem in mlajši Lendavčan Amel.
»Za naju, če bova igrala, bo gotovo posebej zanimiva, to bo tudi bratski obračun. Nafta je letos zelo neugoden nasprotnik. Težka tekmo bo. Mi bomo dali vse od sebe, upam na zmago, enako tudi v sredo, da se oddolžimo Celjanom za nesrečen poraz v prvem krogu v njihovi Areni,« je rekel o sobotni tekmi Alem Mujakovic.
Marijan Pušnik, trener Rudarja pa je po tekmi komentiral: »Domači so dvakrat zadeli, mi žal ne, čeprav bi lahko. Če imaš štiri, pet priložnosti proti takemu nasprotniku in ne zadeneš, potem je jasno, da boš kaznovan. Oba zadetka smo prejeli po velikih naših napakah, pa čeprav smo predvidevali, kakšna bo kombinacija ob njih. Domači zasluženo ostajajo na prvem mestu, v nas pa ostaja grenak priokus, da bi lahko storili več.«	■ vos
Povzpeli so se na vrh
Nogometaši Šmartna 1928 dosegli že šesto zmago in so še edini neporaženi - Dravinja prvič klonila
Po 6. krogu v 3. SNL Šmarčani zasedli vrh lestvice, saj so v dosedanjem tekmovanju dosegli vseh šest zmag
Precej hladno vreme in živahen ter žilav nasprotnik so napovedovali napeto srečanje. Domačini so začeli tekmo oslabljeni, brez poško-
dovanih vratarja Mavriča in vode-čega strelca lige Podbrežnika. Na začet ku igra nika kor ni ste kla. Dodat no pa je doma če navija če zmrazila 11-metrovka gostov v 16. minuti - spremenili so jo v zanesljivo vodstvo ter poškodba branilca Filipovica. Šmarčani so sicer
Tako so igrali
Prva liga telekom, 8. krog
Itidi: Nafta - Koper 2 : 0 (0 : 0), MIK CMC Celeje -Intreblock 0 : 0, Maribor -HIT Gorica 4 : 3 (3 : 1), Primorje - Drava Labod (preloženo)
Domžale - Rudar Velenje 2:1 (1:0)
Strelci: 1:0 Žinko (35.), 2:0 Benko (59.), 2:1 Junuzovic (84.). Rudar Velenje: Jahic, Dedic, Jeseničnik (od 80. Kraljevič), Mijatovic, Cipot, Tolimir, Golob, Trifkovic, Junuzovic, Mujakovic (od 68. Peric), Zajc (od 46. Grbic)Trener: Marijan Pušnik. Vrtsni red: 1. Domažale 18 (14 : 4), 2. Nafta 16, 3. Maribor 15, 4. MIK CMC Celje 10, 5. Rudar 10 (11 : 10), 6. Drava (tekma manj) 10 (10 : 11), 7. primorje (tekma manj) 9, 8. Gorica 7, 9. Interblock 6, 10. Koper 5.
3. SNL - vzhod, 6. krog
Šmartno ob Paki - Odranci 2 : 1 (1 : 1)
Šmartno ob Paki: Sušnik, Kladnik, Volk, Filipovič (Cigale), Barčič, Vasic, Podgoršek, Cizej, Jelen (Mešičc), Klinar (Komar), Plesnik. Strelci: 0 : 1 Zelko (16.), 1 : 1 Volk (35.), 2 : 1 Vasic (77.). Drugi izidi: Mons Claudius -Dravinja Kostroj 1 : 0 (0 : 0), Črešnovci - Paloma 0 : 3 (0 : 2), Koroška Dravograd - Stojnci 3 : 2 (1 : 1), Kovinar Štore - Tehnostroj Veržej 2 : 1 (2 : 0), Simer Šampijon
-	Trgovine Jager 0 : 1 (0 : 0), Čarda - Malečnik 1 : 2 (0 : 1). Vrstni red: 1. Šmarno ob Paki 18, 2. Dravinja 15, 3. Koroška^ Dravograd 12, 4. Kovinar Štore 12, 5. Stojnci 10, 6. Odranci 10, 7. Mons Claudius 9, 8. Paloma Sladki vrh 7, 9. Simer Šampijon 6, 10. Malečnik 6, 11. Tehnostroj Veržej 5, 12. Črešnovci 4, 13. Šmarje pri Jelšah 4, 14. Čarda 3.
Štajerska nogometna liga, 5. krog
Šoštanj - Partizan Fram 4 : 2 (2 : 1)
Šoštanj: Mušič, Redžic, Stojakovič (Ramic), Linič, Meh, Softic (Bulajic), Pogačnik, Pranjič, Jahic (Kljevkovic), Spasojevič, Džajic. Strelci: 0 : 1 Hajnc (27.), 1 : 1 Džajic (33.), 2 : 1 Džajic (36.), 3 : 1 Džajic (74.), 3 : 2 Ducman (90.), 4 : 2 Kljejkovic (90.).
Drugi izidi: LKW Jack Gerečja vas
-	Holermous Ormož 1 : 1 (0 : 0), GIC Gradnje Rogaška - Pohorje 2 : 3 (0 : 2), Podvinci - Peca 6 : 0 (3 : 0), Zreče - Jarenina-Šentilj 2 : 0 (0 : 0), Tehnotim Pesnica - Brežice 6 : 1 (4 : 1), Šoštanj - Partizan Fram 4 : 2 (2 : 1), Bukovci - AHA EMMI Bistrica 1 : 2 (0 : 1).
Vrstni red: 1. Zreče 13, 2. LKW Jack Gerečja vas 13, 3. Tehnotim Pesnica 12, 4. Bukovci 10, 5. Podvinci 10, 6. Pohorje10, 7. GIC Gradnje Rogaška 7, 8. Šoštanj 7, 9. AHA EMMI Bistrica 5, 10. Partizan Fram 4, 11. Holermous Ormož 4, 12. Peca 4, 13. Jarenina-Šentilj 0, 14. Brežice 0.
imeli žogo več v nogah, vendar so jo prevečkrat nekontrolirano prodajali gostom. V 35. minuti pa je domačim navijačem 'padla žoga iz srca', ko je Matic Volk šel z glavo tja, kjer bi redko kdo upal postaviti nogo,in izenačil.
V drugem delu se slika ni bistveno spremenila. Oboji so igrali precej odprto in si ustvarili kar nekaj priložnosti. Veliko znanja je pokazal domači vratar Sušnik, saj je z zanesljivostjo dajal pogum mladim branilcem, predvsem presenečenju tekme Gregorju Kladniku. Doma čim so se odprla raj ska vrata v 77. minuti, ko je Vasičev prosti strel ob asistenci sicer solidne
obrambe gostov končal v njihovi mreži.
Dolgih je bilo teh zadnjih 13 minut, doma či kibi ci so pre cej mencali, ne zaradi mraza, ampak vztrajnih gostov, ki pa so se po izključitvi njihovega igralca vdali v usodo.
V soboto bodo Šmarčani gostovali v Malečniku in za ohranitev vodstva bodo morali znova pokazati visoko kvaliteto. Dravinja, ki je doživela prvi poraz v novem prvenstvu (v Rogaški Slatini je izgubila z Mons Claudiusem z 0 : 1), je zdrknila na drugo mesto.
■ vos
Pred vrati Dnevi rekreacije
Letos osemnajst različnih aktivnosti, za udeležence vse brezplačne
MilenaK rstič -P laninc
Šoštanj - Športna zveza Šoštanj bo v sodelovanju s športnimi klubi in društvi med 20. septembrom in 11. oktobrom izvedla letošnje Dneve rekreacije. V njih se bo zvrstilo osemnajst različnih aktivnosti, ki se bodo odvijale na različnih lokacijah.
Dnevi rekreacije v Šoštanju nadaljujejo tradicijo vseslovenske akcije, ki se je zače la leta 1996 z naslovom Mesec rekre a cije. Ker se je ta akcija na državni ravni leta 2000 zaključila, so se v Šoštanju odločili, dajo nadaljujejo na svojstven način, in že naslednje leto pripravili prireditev z modificirano vsebino in novim naslovom Dnevi rekre acije.
Glavni namen prireditve je seznaniti čim širši krog prebivalcev z različnimi športnimi panogami. Na polovici aktivnosti so prisotni demonstratorji, ki udeležencem predstavijo pravila in opremo, po predstavitvi pa lahko vsak udeleženec izvede nekaj vaj in se nauči uporabljati športne rekvizite. Drugo polovico prereditev pa sestavljajo rekreativni turnirji, pohodi v naravi, kolesarjenje ... Izvedbo posameznih aktivnosti prevzame posamezno športno društvo oziroma klub.
Udeležba na vseh aktivnostih je brezplačna, potrebna je le aktivnosti primerna športna obleka in obutev. Izvedbo Dnevov rekreacije vsa leta finančno podpirata Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in Občina Šoštanj.
CSSPÖRgST
□
□
GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30 kN do 80 kN (od 31 do 81)
HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
pogon preko elektromotorja ali traktroja od 61 do 301
□ OSTALA GOZDARSKA OPREMA
kardanske gredi, daljinski upravljala, žične vrvi..
□ www.uniforest.com VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA
UNIF0REST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Pelrovče, Tel.: 03/ 71314 10, info@uniforest.si
Žalostni se poslavljamo od našega dolgoletnega, sodelavca, prijatelja, novinarja Janeza Plesnika. Novica o njegovi prezgodnji smrti nas je presenetila tik pred zaključkom redakcije današnje številke časopisa.
as as
NA KRATKO
Odličen uspeh Berlota
Velenjski skakalci so se udeležili več tekmovanj in se izkazali. Gašper Berlot, član reprezentance Slovenije v nordijski kombinaciji (smučarski skoki in teki), je odlično nastopil na tekmi alpskega pokala minuli vikend v Kranju. V konkurenci 69 tekmovalcev iz 8 držav je v soboto zasedel četrto mesto, v nedeljo pa drugo. V skupnem seštevku je trdno tretji; to mesto
bo branil ali pa po njegovih izjavah skušal izboljšati že čez 14 dni v nemškem Oberstdorfu. Uvrstitve drugih Velenjčanov: 26. in 35. Marjan Jelenko, 35. Žiga Omladič, 49. Mihael Gaberin 49. in 51. Lillehamer (Norveška) COCJ pokal: 29 Robert Hrgota. Ceršak - prvenstvo Štajersko-koroške regije: cicibani do 9 let: 3. Ožbej Jelen, 6. Rok Jelen, 9. Jerneja Brecl, 10. Domen Oblak in 12. Mitja Stramec; dečkov do 10 let: 1. Vid Vrhovnik, 3. Gašper Brecl, 4. Aljaž Osterc; dečki do 11: 2. David Strehar, 6. Patrik Vitez, 9. Blaž Sluga in 10. Damjan Oblak; dečki do 12 let: 1. Matevž Samec; meddruštvena tekma,do 15 let: 1. Urh Krajnčan; do 18: 1. Patrik Jelen, 2. Mateja Vivod, 3. Robert Vitez; veterani: 1. Adi Vivod.
SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v njihov klub, podrobnejše informacije pa dobite na spletni strani kluba : skijump-velenje.si ali na telefon 041 776 485.
Tretji zaporedni naslov državnega prvaka
med ekipami
Zadnja dirka »Paralelnega Rally Crossa« v Logatcu v nedeljo 14. septembra se za voznika V-Racing Mateja Grudnika Clio RS in Mitjo Strožiča Clio 1.4 GrA ni povsem izšla po njunih željah in pričakovanjih, kljub temu pa sta ekipi V-Racing priborila tretji zaporedni naslov državnega prvaka .
Mateja je v dvobojih na izpadanje ustavila okvara na podvozju in je moral tako predčasno končati boj za naslov prvaka v diviziji 2000 ccm. V točkovanju za državno prvenstvo je tako na tej dirki osvojil četrto mesto in v skupnem seštevku zaostal za 5 točk za letošnjim zmagovalcem Andražem Hribarjem - Clio CUP, ki je bil tokrat tretji. Zmagal je lanskoletni prvak Slavko Komel z Astro.
Tudi Mitja je imel pri enem od nastopov nekaj tehničnih težav - počena
polos tik pred ciljem, a je na srečo imel toliko prednosti, da je še pripeljal skozi cilj kot zmagovalec te vožnje.
V finalu je nastopil proti trenutnemu vodilnemu v diviziji 1400 Gregi Kravosu -Citroen AX, ki je tudi tokrat zmagal in osvojil naslov prvaka. Zaostanek Mitje je bil tokrat le še minimalen kar je zelo vzpodbudno, saj je napredek v njegovi prvi sezoni zelo viden.
Mitja je s tem drugim mestom potrdil drugo mesto tudi v točkovanju državnega prvenstva v diviziji 1400 ccm.
Oba voznika Cliov pa sta s tem nastopom uspela zadržati vodstvo ekipe V-Racing , ki je tako osvojila tretji zaporedni naslov državnega prvaka med ekipami v Paralelnem Rally Crossu.
Šoštanjčani preplavali Dravo
Kegljanje - 2. liga vzhod, 1. krog
Drava - Šoštanj 0 : 8 (2985 :3193)
Ptujska Drava je bila prvi nasprotnik Šoštanjčanov v novi ligaški sezoni 2008/09. Drava je doma doživela pravi »šok«, saj so jih kegljači Šoštanja visoko, toda zasluženo premagali z 8 : 0 . Za Šoštanj so igrali: Jug- 529 (1), L. Fidej - 512 (1), Sečki - 527 (1), Hasičič - 556 (1), Petrovič - 518 (1), Arnuš - 551 (1).
V drugem krogu se bodo Šoštanjčani na domačih stezah pomerili z drugo ekipo Litije 2001. Srečanje bo v soboto (20. 9.) ob 16. uri na kegljišču TEŠ.
Pokal Jožeta Knezarja
V času velenjskega občinskega praznika se bodo zvrstile številne kulturne, družabne in športen prireditve. Tudi Kulturno--športno društvo Velenje bo priredilo že 15. turnir v malem nogometu. Človekoljubni turnir se bo pričel v petek, 19. septembra, in še ves konec tedna potekal v športnem parku kotalkališča Velenje. Prijavljene ekipe se bodo potegovale za prehodni pokal Jožeta Knezarja. Ta športni dogodek člani društva organizirajo v spomin na Jožeta Knezarja, ki se je smrtno poškodoval v delovni nesreči v Jami Pesje. V nesreči sta se poškodovala tudi rudarja Stanislav Petelinšek in Sakib Mešic. Sredstva, kijih organizatorji zberejo na tem turnirju, podarijo družinam ponesrečenih rudarjev.
Preiskana kazniva dejanja ponarejanja denarja
Bankovce j e iz tujine priskrbel
dvaindvajsetletnik iz Celja - »Prodaj ali« so jih s 50-odstotnim »popustom«
Celje, 9. septembra - Kriminalisti in policisti PU Celje so zaključili večmesečno preiskavo kaznivih dejanj ponarejanja denarja po čl. 249/I in II Kazenskega zakonika. V okviru preiskave je bilo za osem kaznivih dejanj kazensko ovadenih devet oseb, starih od 19 do 25 let. Ob zaključku je bilo po odredbi sodišča opravljenih pet hišnih preiskav na območju Policijske uprave Celje, zoper pet osumljenih pa je bilo odrejeno pridržanje.
Kriminalisti so obsežno preiskavo zače li apri la, ko je bil na območju Celja zaznan porast vnovčitev ponarejenih bankovcev v vrednosti 50 evrov.
Osumljeni so ponaredke vnov-čevali v času, ko različna podjetja in prodajalne niso imeli mož-
nosti preverjanja pristnosti bankovcev, ker so bili zaradi prenavljanja prostorov brez naprav za preverjanje, in v času, ko uslužbenci zaradi velikega števila strank niso utegnili preverjati pristnosti bankovcev.
Z zbiranjem obvestil so policisti in kriminalisti pridobili podatke o dveh vnovčiteljih, ki sta v dveh primerih, in sicer ob registraciji vozila in pri nakupu avtomobilskih delov, vnovčila po 5 in 11 ponarejenih bankovcev za 50 evrov. Sledile pa so posamezne vnovčitve v raznih trgovinah in
gostinskihl okalih.
V Centru za forenzične preiskave na generalni Policijski upravi so ugotovili, da so se na ponarejenih bankovcih serijske številke večkrat ponavljale, ne glede na to, kdo in kdaj jih je vnovče-val. Vsi bankovci so imeli enako števil ko tiskarske plo šče, kar je pomenilo, da soi stegai zvora.
Pri preiskavi so bili uporabljeni prikriti preiskovalni ukrepi, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je ponarejene bankovce iz tujine priskrbel dvaindvajsetletnik iz Celja. Ta je ponarejene bankovce proda-
Posilstvo v glasbeni šoli?
Velenje, 11. septembra - Velenjski policisti so v četrtek obravnavali prijavo mlajše ženske, ki naj bi jo dopoldan v učilnici za igranje instrumenta v glasbeni šoli posilil njen bivši fant, še mladoletnik. Policisto so ga kasneje prijeli in ga pridržali do 48 ur, potem pa ga kot osumljenega kaznivega dejanja posilstva privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku.
Kontejnerji nepridipravom vse bolj zanimivi
Velenje, 12. septembra - V noči na petek je bilo vlomljeno v kontejner na gradbišču nove avtobusne postaje ob Šaleški cesti. Neznanec je preplezal ograjo, nato pa vlomil v kontejner in odnesel motorno žago, kotni brusilni stroj, udarno kladivo in večji agregat.
V	noči na soboto, 13. septembra, je bilo vlomljeno v kontejner na gradbišču na Aškerčevi cesti. Storilec je vzel dva kosa nabijalne plošče, dva vrtalna stroja in žago za rezanje betona.
Vlo mil ci in tatovi se ne pus tijo moti ti
Velenje - V torek, 9. septembra v
jutranjih urah, je iz tovornega vozila parkiranega na Primorski cesti v Šoštanju neznanec iztočil 350 litrov goriva. Vlomilec v prodajalno Flop na Šaleški cesti v Velenju je odnesel dva prenosna računalnika.
V	sredo, 10. septembra zvečer, je v prodajalni Mercator Hrana na Prešernovi cesti v Velenju neznanec izkoristil odsotnost prodajalke in iz računalniške blagajne vzel večjo vsoto denarja.
V	četrtek, 11. septembra dopoldne, je Velenjčanka pred vrati skup-
nih garaž na Prešernovi pozabila dve torbici. Ko se je vrnila, je ugotovila, da je nekdo obe odnesel. Med drugim je imela v njih mobilni telefon in večjo vsoto denarja. V tem primeru policisti obravnavajo kaznivo dejanje zatajitve.
V	petek, 12. septembra, je bilo vlomljeno v pisarno zasebnega podjetnika v objektu »Farmin« na Trgu mladosti v Velenju. Vlomilec je odnesel prenosni računalnik in monitorja.
V	nedeljo, 14. septembra, je neznani nepridiprav izkoristil odsotnost stanovalcev in iz stanovanjske hiše v Lipju, iz spalnice, odnesel manjšo vsoto denarja. Ponoči je iz prodajalne Dan na Stantetovi v Velenju vlomilec odnesel več mobi kartic, zavojev različnih cigaret, ročno blagajno z menjalnim denarjem iz druge blagajne pa manjšo vsoto denarja.
V	ponedeljek, 15. septembra, so policisti dopoldne obravnavali vlom v manjše tovorno vozilo, parkirano na Kardeljevem trgu. Storilec je iz avtomobila vzel motor-
no žago, stojalo in nivelir napravo za merjenje s kovčkom.
Kje je golf?
Velenje, 14. septembra -S parkirnega prostora na Kardeljevem trgu je bil ukraden osebni avto znake golfV 1,9, registrskih oznak LJ 85-1HA, sive barve.
Zagorelo na Konovem
Velenje, 16. septembra - V torek, v jutranjih urah, je izbruhnil požar v kletnih prostorih v sobi z akustiko, stanovanjske hiše na Konovski cesti. Po prvih ocenah znaša gmotna škoda okoli 30.000 evrov.
Z ognjenimi zublji seje spopadlo petnajst gasilcev. Policisti in kriminalisti so v torek ogled še opravljali, tako da vzrok, zaradi katerega je do požara prišlo, do zaključka redakcije še ni bil znan.
Izp olicistoveb eležke
Kuril v gozdu
V	sredo ponoči, 10. septembra,
je v gozdu pri graščini v Hrastov-cu eden od stanovalcev zakuril ogenj. Policisti, ki so jih obvestili o tem, so mu napisali plačilni nalog.
Mari hu a na na Kidričevi
V	četrtek, 11. septembra, so
poli cis ti na Kidri čevi ces ti pri pos top ku mlaj še mu moške mu zasegli pet zavitkov marihuane.
Pretepača še iščejo
V	soboto, 13. septembra ponoči, je pred gostinskim lokalom
v Škalah neznanec udaril moškega in ga poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico. Za pretepačem policisti še poizvedujejo.
Gla sen in množičen prepir v Škalah
V ponedeljek, 15. septembra,
zve čer in pono či, so šli poli cis ti kar trikrat v Škale, kjer sta se prepirala zunajzakonska partnerja, v prepir pa so bili vpleteni tudi sorodniki. Ob prvem posredovanju so obema partnerjema izdali plačilna naloga, kasneje pa si je dodatni plačilni nalog prislužil le partner.
jal posameznikom z območja pristojnosti Policijske uprave Celje, ti pa so mu zanje plačevali 50 odstotkov apoenske vrednosti bankovca. Posamezniki so ponarejene bankovce vnovčevali pretežno v Sloveniji, in sicer pri nakupih avtomobilov, delov vozil ter raznih drugih artiklov, vnovčevali pa so jih tudi v republiki Hrvaški. V enem primeru so bili bankovci zaseženi osumljenim na mejnem prehodu Dragonja, ko so jih tihotapili vR epublikoH rvaško.
Dva od osumljenih sta bila 10. septembra s kazensko ovadbo privedena k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju, ki je zanju naj prej odre dil sod no pridržanje, 11. septembra 2008 pa sta bilai zpuščena nap rostost.
19817 50
Spet številne
prometne
nezgode
Izsiljevanje prednosti, neprilagoj ena hitrost, nepravilna stran vožnje in nepravi l en premik vozil najpogostejši vzroki prometnih nezgod
Velenje - V zadnjem tednu se je na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodilo več prometnih nesreč, med njimi dve zaradi izsiljevanja prednosti in dve zaradi nepravilne strani vožnje.
V	sredo, 10. septembra, je voznik osebnega avtomobila zaradi izsiljevanja prednosti trčil v drugo vozilo v križišču Ceste talcev in Partizanske ceste. Sopotnik v povzročiteljevem vozilu se je telesno poškodoval in so ga z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico.
V	četrtek, 11. septembra popoldan, je na Goriški cesti kolesar, šlo je za otroka, izsilil prednost voznici osebnega avtomobila, kije trčila vanj. Pri padcu se je fant poškodoval, prepeljali so ga v bolnišnico.
V	petek, 12. septembra ponoči, je na regionalni cesti Velenje-Škale, pri konjeniškem klubu voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in trčil v ograjo. Sopotnik se je lažje telesno poškodoval.
V	soboto, 13. septembra v jutranjih urah, je voznik osebnega avtomobila na magistralni cesti Velenje-Arja vas v križišču za Vinsko Goro zaradi nepravilne strani vožnje trčil v nasproti vozeči osebni avto. Povzročitelj nesreče je odklonil preizkus z alkotestom, zato ga za oba prekrška čaka sodnik. Zaradi nepravilne strani vožnje je do nesreče prišlo istega večera še v Škalah, kjer je voznik osebnega avtomobila, vozil je pod vplivom alkohola, trčil v nasproti vozeči neregistriran osebni avto. Pri trčenju se je voznik lažje telesno poškodoval in so ga s kraja nesreče prepeljali v bolnišnico.
V	ponedeljek, 15. septembra popoldan, pa so policisti obravnavali prometno nesrečo s pobegom na parkirnem prostoru prodajnega centra na Kidričevi cesti. Neznani voznik kombiniranega vozila, z znanimi registrskimi oznakami, je zaradi nepravilnega premika trčil v parkirano vozilo in po trčenju odpeljal naprej.
manija
Prvič pridete 15. septembra, ko se pričenja velika nagradna igra Fičkomanija.
Z vsakim nakupom v naših prodajalnah lahko sodelujete v nagradnem žrebanju in se z malo sreče odpeljete z avtomobilom Fiat 500.
Obiščite nas in pustite, da vas razvajamo z oblačili blagovnih znamk MURA in RCOLLAR Fori Fashion Line.
i
>o
0
A
E
M
1
p p Fori FaShion
Prešernova la, Velenje, tel. 03 898 47 30 (nasproti sodišča)
munn Kennv S RCOLLAR
EVROPSKA HIŠA MODE	1 ' /	FORi FASHIOM
18. septembra 2008 ""H .U!_AKTUALNO
Pričo je spraševal tudi prvoobtoženi Mirovič
V nadaljevanju sojenja za umor 25-letnega Velenjčana Matl aža Volka, ki so ga pred šestimi leti našli mrtvega v Gramozni jami v Ljubljani, zasl išal i priči
Gordana Possnig
Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju, ki mu predseduje mag. Martin Jančar, se je včeraj z zaslišanjem prič Mitje Grma in Davorina Dakiča nadaljevalo soje-
nje v primeru umora 25-letnega Velenjčana Matjaža Volka, ki so ga 19. marca 2002 v zgodnjih jutranjih urah našli ustreljenega v bližini spomenika v ljubljanski Gramozni jami. Bilje najmanj štirikrat ustreljen s pištolo, dvakrat v glavo, dvakrat v telo. Sojenje se je junija po letu 2003 pričela znova. Na prvem sojenju so namreč sodili le domnevnemu naročniku umora Gregorju Britovšku, saj domnevnega morilca Nenada Miroviča niso našli. Sojenje je bilo tedaj prekinjeno, saj je ves čas sojenja manjkala ključna priča, Mirovic, ki je takoj po umo ru izginil neznano kam. Za njim je bila razpisana mednarodna tiralica, Mirovič pa je medtem živel v Avstriji pod tujim imenom. Miroviča so avstrijski pravosodni organi sloven-
skim kolegom izročili septembra lani, potem ko je pri njih prestajal zaporno kazen zaradi mamil. Od tedaj je v celj skem pri po ru. Na prvem sojenju so zaslišali tako Bri-tovška kot Miroviča, vendar do soočenja med njima na željo Britovška ni prišlo. Je pa zanimivo, da sta osumljenca v sodni dvorani povedala vsak svojo zgodbo, medtem ko je v obtožnici, ki jo je spisala državna tožilka Liljana Dolžan, napisana tretja verzija dogodkov. Na drugem sojenju so zaslišali pet prič, zaslišanje prič pa so nadaljevali tudi včeraj, ko so zaslišali dve od štirih vabljenih prič.
Najprej so zaslišali Mitjo Grma, prijatelja pokojnega Volka, ki je povedal, da vztraja pri izjavah iz prejšnjih zaslišanj. Med drugim je
tudi pojasnil, da Miroviča ne pozna, Britovška pa je spoznal mesec dni pred tragičnim dogodkom, ko je razbil svoj avto in sta mu ga nato Volk in on sama popravila. Grm je povedal, da mu je Matj až Volk dej al, da mu bo Britovšek iz Nemčije pripeljal dva vozila. Ni pa vedel, da mu
GregorB ritovšek seb rani s prostosti.
je zato že posodil denar. Dodal je tudi, da mu Volk ni nikoli dejal, da se počuti ogroženega. Je pa Grm usodnega večera Matjažu Volku, kot že večkrat pred tem, posodil avto. Volk mu je povedal, da se bo z njim peljal v Ljubljano, zakaj, pa ni povedal. Domenjena sta bila, da mu avto vrne naslednje dopoldne. O Volkovi smrti so mu povedali poli-
cisti. Vedel je, da ima pokojni seznam ljudi, ki jim je posodil denar, in da je na tem seznamu tudi sam. Sicer pa je Grm ves denar kasneje tudi vrnil v več obrokih pokojnikovemu očetu Jožetu Volku, kar je ta tudi potrdil.
Nato so zaslišali Davorina Dakiča,

NenadMi rovic je hotel nekajo dgovorov tudi od priče Davorina Dakiča.
ki je v tistem času delal kot natakar v lokalu Mars na Ljubljanski cesti v Celju in je poznal oba osumljenca, ni pa poznal umorjenega Matjaža Volka. Povedal je, da sta se Mirovič in Britovšek spoznala pri njem v lokalu, ni pa ju spoznal on sam. Tedaj je Britovšek iskal človeka, ki bi bil pripravljen od nekoga izterja-
ti denar. To je slišal Mirovič, ki je sedel pri sosednji mizi, in rekel, da lahko on to naredi in da lahko za to tudi koga „pospravi". Kolikor je Dakič vedel, je šlo za izterjavo denarja, ki naj bi jo bil Britovšku dolžen lastnik lokala Krokar v Velenju. Dakič nikoli ni slišal ali vedel, da naj bi bila osumljenca kakorkoli povezana z umorom Matjaža Volka. Ob tem je še dodal, da mu je Britovšek povedal, da ima doma pištolo Crvena zastava, ki pa je pokvarjena. Priči je vprašanja postavil tudi obtoženi Nenad Mirovič in ga vprašal, kako lahko trdi, da gaje spoznal tri mesece pred dogodkom, ko pa je sam živel v stanovanju na Lavi v Celju le mesec dni in pol po dogodku. Ob tem je še rekel, naj potrdi, da mu je na enem od njunih srečanj tudi ponudil službo redarja v enem izmed celjskih lokalov. To je Dakič tudi potrdil. Sicer pa je dejal, da se podrobnosti in časovnih rokov tedanjih dogodkov ne spomni, saj je od tedaj minilo že več kot šest let.
Tako tožilka Liljana Dolžan kot oba zagovornika Velimir Cugmas in Tomaž Ramor, prvi zagovarja obtoženega Gregorja Britovška, drugi pa Nenada Miroviča, so ob koncu podali še nekaj dokaznih predlogov za nadaljevanje sojenja, o čemer pa senat še ni sprej el odločitve. Je pa senat sprejel odločitev, da se bo glavna obravnava nadaljevala sredi oktobra.
\
*ta "o van J ski krediti zdaj tudi s f*ksno nominalno obrestno mer°
^ komitente banke CELJE ^plačilna doba do 20 LET!
tAidva pa vi?
selivk

banka celje
Pri fiksni nominalni obrestni meri mesečna obveznost celotno odplačilno dobo ostane nespremenjena!
Nova digitalna televizija najugodneje v digitalnih trojčkih
PAKET DIGITALNI
INTERNET BREZPLAČNA DIGITALNA TELEVIZIJA TELEFONSKA ŠTE-
256 kb / 64 kb Osnovna
Osnovni paket + digitalni sprejemnik 25
2 Mb / 256 kb	Osnovna	Osnovni paket + digitalni sprejemnik	35
12 Mb / 1 Mb	Prosti čas	Razširjen paket + digitalni video sne mal nik	50
24 Mb / 2 Mb	Prosti čas plus	Filmski paket + digitalni video sne mal nik	60
	
Razširjen DTV paket	
HBO	
Dodatni digitalni sprejemnik (STB)	
Digitalni video snemalnik (DVR)	
Programi visoke ločljivosti (High Defin	ition - HD)
Obvestilo naročnikom!
S prehodom na digitalno televizijo se je deloma spremenila analogna programska shema. Nova digitalna shema je v programsko ponudbo vključena s 15. 9. 2008.
Premaknjeni program
National Geografic TV 1000 ZDF Kosovo Hallmark Slovenija 3 ČarliTV TV Pika
Kanal	Programi prestavljeni v digitalno shemo
S09	HBO
C24	3 SAT
C31	ARD
C42	TV 5
C26	Super RTL
C33	Kabel 1
C40
C27	Novi programi
Tele M Šport TV 2 Šport klub
UPCTelemach,d. o. o.
Cesta Ljubljanske brigade 21,1000 Ljubljana brezplačna telefonska številka 080 22 88 E pošta: info@upc.si, internetna stran www.upc.si
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!
CENA v €.
4 6 2 4 6
HA
H;tIS 18. septembra 2008
m
oroskoo
Oven od2 1.3.do21.4.
V	naslednjih dneh se bodo zapleti, ki so se kopičili v zadnjih dneh, nekoliko razjasnili. To vam ne bo pomenilo toliko, kot ste mislili prej. Končno pa veste, kaj si želite na srčnem področju. Ostane vam le, da preidete k dejanjem, kar zagotovo nebo pretežko, ker ste v resnici komaj čakali, da se nekaj končno premakne. Premika se že nekaj časa, sedaj je čas za akcijo. Obkroženi boste z lepimi stvarmi, dobrimi ljudmi in pozitivnimi vibracijami. Čeprav bo sreča kratka, bo sladka, občutili boste veliko zadovoljstvo. Končno tudi v ljubezni.
Bik od 22.4. do 20.5.
Celoten mesec september bo za vas nekoliko nihajoč, saj boste padali iz odličnega v zelo slabo razpoloženje tudi v enem samem dnevu. Odločali se boste na podlagi občutka in kot ponavadi ne boste zgrešili, saj imate zelo močno intuicijo. Prijatelj vas prijetno preseneča, lahko se sprostite in sprejmete nekaj zanimivega. Čeprav imate dobre namene, vas bližnji ne razumejo povsem. Moti jih vaša preteklost, saj ste se že mnogokrat izkazali za nezanesljive. Morali boste skleniti kompromis. Kar se tiče čustev bo zelo pestro in nevsakdanje. V torek boste iskreno rekli: »Končno«.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Zadnji hladni dnevi na vas niso imeli pravega ličinka. Čeprav bo dogajanje v vas in okoli vas še vedno pestro, se bo zmanjšala njegova intenzivnost in nenadoma se vam bo zazdelo, da si morate v življenju vzeti čas tudi samo zase. Ker tega doslej niste znali, se boste morali zelo potruditi. Ne morete se odločiti, zato še malo počakajte. Draga oseba ne najde načina, da bi se vam približala. Morda je del krivde tudi na vas, ker se niste dovolj zavzeli za to razmerje. Malo bolj se poglobite, pozabite na delo in se raje posvetite stvarem, ki vas res osrečujejo.
Rak od 22.6. do 22.7.
Vsi okoli vas bodo šepetali, včasih se vam bo zdelo, da vam niti v oči ne upajo dobro pogledati. Nikakor se ne morete znebiti občutka, da vam nekaj prikrivajo. Resnica je kot ponavadi nekje vmes. V prvi polovici tedna, ki prihaja, ni ravno pravi čas za fizično naprezanje. Sploh, ker se na hiter prihod hladnejših zimskih dni še niste navadili. Brezdelje pa vam bolj škodi, kot ste mislili. Namesto dolgočasnih dni pomislite na aktivno preživljanje časa, ki vam ne bo samo prineslo novih poznanstev, temveč boste poskrbeli tudi za kondicijo in zdravje. Sprostite se v družbi prijateljev!
Lev od 23.7. do 23.8.
Dobro se zavedate, kje delate napako. Včasih pač nimate prave hrbtenice. Preveč poslušate in upoštevate partnerja, ta pa zna marsikdaj stvari videti čisto črne. Več opti miz ma vam ne bi ško di lo, pred vsem pa se ne smete tako hit ro spraviti pod vpliv drugih. Dobro se zavedate, da vam to večkrat škodi kot koristi, a da je mir v hiši požrete vse. Pa tudi zato, ker se vam ne da ukvarjati s težavami. Raje imate, če vse teče kot namazano. Žal pa vedno ne gre tako. In tudi v naslednjih dneh ne bo šlo. Počutje še ne bo takšno kot si želite, a se boste s tem kar precej sprijaznili. Morda celo preveč.
Devica od 24.8. do 23.9.
Napeti ste kot struna, vzrok pa ni znan le vam, ampak vsem okoli vas. Poskusite se sprostiti. Prehitevanje vam ne gre prav dobro od rok, posebno glede pomembnih poslov. V ljubezni ste spet nekoliko preračunljivi, s partnerjem postajate nestrpni. Če mislite, da je z lepimi dnevi konec, se skoraj zagotovo motite. Še boste lahko uživali v naravi, brez, da bi vas zeblo. Dogodivščine vas čakajo, le vi se morate prebuditi iz lenobnega spanca. Ko se boste predramili, boste preživeli vznemirljive trenutke. Tudi tisti, ki ste v vezi, se boste s partnerjem dobro razumeli. Ostali pa ne boste osamljeni.
Tehtnica od2 4.9. do2 3.10.
Dela imate veliko, tokrat pa vam to sploh ni odveč. V vas se, če imate preveč časa, lahko naseli nadležen nemir. Poskusili si boste razložiti, kaj se je pravzaprav zgodilo, posebno vvaši zvezi s partnerjem. Nekaj vas nikakor ne prepriča, čeprav se zavedate, da bosta prav kmalu položila karte na mizo. Ker tokrat drugače ne bo šlo. Bodite previdni na področju komunikacije, ne dovolite si, da vas nerazu-me va nje oko li ce izti ri. Sprosti te se in pusti te stva rem pro sto pot. Ime li boste lepe mož nosti, da ste za svoje delo tudi dobro nagrajeni.
Škorpijon od 24.10. do2 2.11.
S partnerjem bosta v naslednjih dneh zelo zgovorna, a nekaj vam še vedno ni povsem jasno ali pa se z zadevo ne strinjate. Ne premišljujte predolgo. Okoliščine zahtevajo veliko pozornosti, saj se sicer lahko zgodi, da zamudite enkratno priložnost. Ne silite se s pretirano samodisciplino, raje začnite opažati lepe stvari okoli sebe in uživajte v njih. Še posebej čustveno intenzivna bo prva polovica tega tedna, ko se boste ukvarjali tudi z vprašanjem, kaj si sploh želite in kaj lahko za to sami naredite. Zvezde bodo na vaši strani, polna luna v ribah bo za vas srečen čas.
Strelec od 23.11. do 21.12.
V	prijateljskem krogu bo več novosti kot v ljubezni tudi zato, ker nekoga morda namenoma zapostavljate. Ali pa se vam zdi povsem samoumeven, čeprav to ni. Preprosto si želite nekaj več časa zase in manj za morebit ne prepire, zato se zavijate v molk in bežite od družbe. Ne obremenjujte se s preteklostjo, sploh, ker ni bila taka kot ste želeli. Držite se nove poti in živite za sedanjost. Sprostite se
in uživajte v stvareh, ki jih radi počnete. Reševanje svojih misli in čustev pa še nekoliko prepustite toku dogod kov. Daj te času čas, to je ved no naj bo lje.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
V	naslednjih dneh boste živeli nekoliko bolj v oblakih, oziroma v svojem svetu. Kriva bo sveža ljubezen, ki vam res poganja adrenalin po žilah. Če bi bilo po vaše, bi še v službo nehali hoditi, samo da bi lahko bili s partnerjem. Koliko te pravljice lahko uresničite, veste le vi. Ne prenesete, da vas kritizirajo, zato boste našli neko srednjo rešitev, čeprav veste, da boste kmalu morali ubrati drugačno taktiko. Sploh ni treba, da popustite vsem, saj lahko v nastali situaciji najdete kompromis.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Letošnji september ni najbolj po vaši meri. Posebno kočljiva bo druga polovica tedna, ki prihaja. Takrat boste res potrebovali družbo ljudi, na katere se lahko vedno zanesete. Kasneje se stvari zagotovo obrnejo na bolje. Odločitvi, ki je ne bo lahko sprejeti, se boste nekako izogibali. Morda le zato, ker se želite prikazati v najboljši luči, tokrat pa čutite, da niste na višku svojih moči. Ne delajte ničesar na silo. Razvajajte se in pozabite na to, da morate vedno in za vsako ceno vsem ugajati. Počutili se boste, kot da je z vas padlo veliko breme, saj boste končno takšni kot ste!
Ribi od 20.2. do 20.3.
Pred težavami si spet zatiskate oči, tolažite pa se z nepremišljenimi nakupi. Poskusite narediti bilanco svojega počutja v zadnjih tednih. Če se vam zdi, da dobivate manj, kot dajete, je skrajni čas, da poskrbite zase in da začnete svojo čustveno barko krmariti nekoliko bolj odločno in zanesljivo. Vse se lahko reši, kar sicer veste, a si tokrat ne priznate. Čeprav bi radi delali mirno, najbolje funkcionirate takrat, ko ste pod pritiskom. Takrat je tudi vaša energija na višku. Vzemite si več časa za partnerja, saj veste, da je to dobra naložba za prihodnost. Potrebuje pač več spodbude kot vi.
Zgodilo se je
od 19. do 25. septembra
• • •
-19. septembra 1997 so s slovesnostjo v Ločici pri Vranskem odprli nov odsek avtoceste Arja vas-Vransko, dolg 22 kilometrov;
-	20. septembra 1953 je bila ob Škalskem jezeru prva obrtniška tombola, ki so jo organizirali šoštanjski in velenjski obrtniki;
-	20. septembra 1956 so v Šoštanju vključili v omrežje prvo fazo termoelektrarne, to je dva 30-megavatna agregata;
-	20. septembra 1959 je bilo z veliko slovesnostjo odprto novo mestno središče Velenja; v spomin na ta dogodek zato Mestna občina Velenje praznuje
svoj praznik
-	jeseni leta 1955 so člani smučarske sekcije, kije delovala v okviru Športnega društva Rudar Velenje, po načrtih Stanka Blo-udka in domačina Alojza Jevše-naka začeli graditi skakalnice ob Velenjskem gradu;
-	septembra leta 1982 so v Velenju ustanovili glasbeno skupino »-Šank rock«, ki so jo ob ustanovitvi sestavljali Matjaž Jelen, Aleš Uranjek, Cveto Polak, Zvone Hranjec in Stanko Zadravec;
-	23. septembra 1999 so v okviru praznovanja šoštanjskega občinskega praznika v Mestni galeriji v Šoštanju odprli razstavo slik Stojana Špegla;
-	ob praznovanju praznika občine
Šoštanj so 23. septembra 2000
v Lokovici svečano predali svojemu namenu nov vro čevod;
-	v Šoštanju je bil 19. februarja leta 1939 ustanovljen aero klub Naša krila; člani kluba so še istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha, in z njim v Lajšah pri Šoštanju prvič poleteli 24. septembra leta 1939;
-	konec septembra leta 1973 je Šaleško dolino zajelo hudo neurje; v Šoštanju je Paka v noči s 24. na 25. september močno poplavljala in povzročila veliko škode, v Družmirju pa je bregove prestopila Velunja, zalila rodovitne družmirske njive in
TEŠ( arhivM uzejaV elenje)
prav tako povzročila ogromno ško de;
-	25. septembra 1977 so ob 11. uri
in 56 minut z omrežjem prvič sinhronizirali četrti blok Termoelektrarne Šoštanj;
-	25. septembra 1999 so v Šoštanju pripravili svečanost ob zaključku obnove grajskega stolpa šoštanjskega Pustega gradu
DamijanK Ijajič
Velenje
spreminjamo skupaj!
Svetnice in svetniki svetniške skupine SD v Svetu MO Velenje:
dr. Franc Žerdin,Jože Zupančič, Irena Poljanšek Sivka, Franc Blatnik, Ivanjanežič, Marjana Koren, Matija Blagus, mag. Dragica Povh, Škarja, Bojan Voh, Dimitrij Amon.
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!
Bojan Kontič
vodja svetniške skupine
ESOTECH
usTvarjamo boljši sveT
EKOLOGIJA
•	Čiščenje industrijskih in komunalnih odpadnih voda
•	Priprava tehnološke vode
•	Ravnanje z odpadki
•	Čiščenje emisij v ozračje
•	Namenske tehnološke rešitve
USTVARJAMO BOLJŠI SVET
•	Razvijamo in izvajamo projekte na ključ v: -ekologiji,
-energetiki.
•	Povezujemo se s slovenskimi institucijami in si prizadevamo za prenos znanja.
•	Zaposlujemo najboljše ljudi in podpiramo: -timsko delo,
- inovativnost, -podjetniško usmerjenost, -projektni način dela.
ENERGETIKA
•	Obnovljivi viri energije
•	Obnova in novogradnja termoenergetskih in hidroenergetskih objektov
•	Prenos in distribucija električne energije
•	Proizvodnja in distribucija toplotne energije
•	Industrijske instalacije
ESOTECH Družba za razvoj in izvajanje ekoloških in energetskih projektov, d.d.
Preloška cesta 1, 3320Velenje, SI - Slovenija, EU T +386 3 8994 500, F +386 3 8994 503 E info@esotech.si www.esotech.si
V letu 2008 smo uspešno izvedli dva projekta učinkovite rabe energije: rekonstrukcijo Centralne energetske postaje Velenje s toplotno močjo 70 MW in projekt daljinskega hlajenja v Mestni občini Velenje - hlajenje zgradbe MOV ter bližnjih okoliških objektov s pomočjo absorbcijskega procesa, ki ¡e prvi tovrstni projekt v Sloveniji.
Projekta smo realizirali v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Velenje in Mestno občino Velenje.
Čestitamo za praznik!
RAZVEDRILO
Nagradna križanka podjetja Elektro Jezernik
ELEKTRO
JEZERNIK
ELEKTRO INSTALACIJE TOPLOTNA TEHNIKA - AVTOMATIKA ŠIBKOTOČNE INSTALACIJE IN NAPRAVE
ČRNOVA 53d, 3320 VELENJE Tel.: 03/ 897 30 90, GSM: 041/624 912
Podjetje Elektro Jezernik, d.o.o., s 25-članskim kolektivom se ukvarja z montažo elektroinstala-cij, toplotne tehnike, avtomatike, šibkotočnih instalacij in naprav. Izvajajo tudi vso inštalacijo v enodružinskih hišah.
Objekti, izvedeni v letu 2007 (med ostalim):
•	Hala Marles Maribor
•	Mejni prehod dobovec
•	Zdravstveni dom Šoštanj
•	3 stanovanjski bloki Dobrna
•	Mercator Celje
•	Bisol Prebold
•	Hala MIK Celje
•	Interdent Gornji Grad
Trenutno v izgradnji (med ostalim):
•	Celovški dvori Ljubljana (300 stanovanj)
•	Smetanova Ulica Maribor (148 stanovanj)
•	Mestna občina Velenje
•	Blok v Šoštanju
•	Blok v Velenju
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 29.9.2008 na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka Jezernik«. Izžrebali bomo 3 nagrade:
1. nagrada: svetilka Beghelli 2-x36 W; 2. nagrada: svetilka Stylo 136; 3. nagrada: varčne žarnice 3 kom. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti.
Čestitamo zap raznikM estneo bčineV elenje!
ČETRTEK, 18.se ptembra
TV SLO (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 11/26
09.30	Pod klobukom
10.10	V dotiku z vodo, 25/26
10.40	Turbulenca: iskanje službe,
izob. odda ja
11.40	Omiz je
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Blisk, nad.
13.45	Pira mi da
15.00	Poro či la
15.10	Mostovi
15.45	Gumbek in rjavček, 1 /26
16.05	Monika, dokum. film ebu iz
Slovenije
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Štafeta mladosti
18.15	Duhovni utrip
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Beni in Florijan, risanka
18.45	Rjavi medvedek, risanka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Miš ko Kra njec, por tret ob
100-letnici rojstva
20.50	Tednik
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Ljubezen je za vse, belgijski film
00.55	50 let televizije: Tv dnevnik
18.9.1990
01.15	Duhov ni utrip
01.30	Dnev nik
02.05	Dnevnik zamejske Tv
02.30	Infokanal
tv slo
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabav ni info ka nal
11.00	Tv prodaja
11.30	Zabavni infokanal
12.25	Tv prodaja
12.55	Paraolimpijske igre, povzetki iz
Pekin ga
13.25	Glo bus
13.55	Azijske poti pod nebom, 6/6
14.55	50 let televizije, tv dnevnik
15.20 15.40
Prvi in drugi 50 let televizije
obiskujemo
slovenske muzeje in galerije 16.25 Evropski magazin. tvMaribor 16.55 Pomagajmo si. tv Koper 17.25 Mostovi 18.00 Dnevnik tvMaribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 28. tekmovanje slov. godb. 8/8
20.00 Bratje 3. avstrijski film 21.30 Nisem in ne bom. nimam in ne bom imel. dokum. portret Iva Sveti ne 22.15 Hujšajmo!. 6/6 23.00 Pravi ovčarji. am. film 00.40 Zabavni infokanal
pop
06.25	24ur
07.25	Ljudstva sveta. dokum. serija
08.30	Goreče maščevanje. nad.
09.25	Slad ka skriv nost. nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Oprah show
11.45	Naša sodnica. nan.
12.40	Tv pro da ja
13.10	Pod lupo pra vi ce. nan.
14.05	Mari na. nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakle ti biser. nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Goreče maščevanje. nad.
18.00	Slad ka skriv nost. nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Slovenija odloča
21.45	Na kraju zločina. nan.
22.40	24urzvečer
23.00	Stu dio 60. nan.
23.50	Prijatelji. nan.
00.20	Izmuzljivci. nan.
01.15	24 ur. ponovitev
02.15	Noč na pano ra ma
©
09.00 Dobro jut ro, inf. odda ja
10.30 Vabi mo k ogle du
10.35 Pesem poletja 2008, glasbena
11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše, Jaka v srednjem veku 18.40 Regionalne novice 18.45 Asova gibanica, informativna odda ja, pono vi tev Vide os pot dne va Vide ostra ni, obvesti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zupanova torta, pogovor v studiu. Gost: Stefan Tisel, župan Občine Sentjur 20.55 Regi o nal ne novi ce
Volitve v državni zbor 2008 -soočenje kandidatov 8. volil ne ga okra ja Volitve v državni zbor 2008 soočenje med Janezom Janšo in Borutom Pahorjem Iz oddaje Dobro jutro, informativna
odda ja, pono vi tev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Vide ostra ni, obvesti la
19.15 19.20
21
22
19.se ptembra
tv slo rr
06.10	Kul tu ra
06.15	Odmevi
07.00	Poro či la
07.05	Dobro jut ro
08.00	Poro či la
08.05	Dobro jut ro
09.00	Poro či la
09.10	Trojčice: Trojanska Helena. nan.
09.35	Moni ka. dokum. film ebu iz
Slovenije
09.50	Enaj sta šola
10.20	Har mo nije Evro pe:
$panija.T0/12
10.40	Štafeta mladosti
11.25	Osmi dan
11.55	City folk: Bolgarija
12.20	Alpe. Donava. Jadran
13.00	Poro či la. šport. vre me
13.15	Duhov ni utrip
13.30	Enigma - Stephen Turoff.
dokum. oddaja
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poro či la
15.10	Mos to vi
15.45	Med ve dek. risan ka
15.50	Fifi in cvetličniki. risanka
16.00	Iz popot ne torbe: kako skrbeti
za domače ljubljenčke
16.25	Čarodejev vajenec. 6/10
17.00	Novi ce. šport. vre me
17.20	Poseb na ponu dba. potroš niš ka
oddaja
17.35	Tv pogled
17.45	Zemlja in naprej. 4/6
18.40	Brenč in Cvet ka. risan ka
18.45	Tin ček. risan ka
18.55	Vreme
19.00	Dnev nik. vre me. šport
19.50	Tv pogled
19.55	Volitve 2008: soočenje
pred sed ni kov strank
22.00	Odme vi. kul tu ra. šport
22.55	Polnočni klub: ljubiti vojaka
00.10	Zemlja in naprej. 4/6
01.05	Info ka nal
tv slo [?
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabav ni info ka nal
10.40	Tv prodaja
11.10	Refugee all stars. glas.
doku men ta rec
12.35	Tv prodaja
13.05	Glas nik. tv mari bor
13.30	Umetni raj
13.55	Evropski magazin.tvMaribor
14.25	Črno beli časi
14.45	Zogarija. miks oddaj
15.15	Deček. ki vi več govoril. nizoz. film
17.00	50 let televizije: tv dnevnik
19.9.1990
17.25	Mos to vi
18.00	Dnev nik tv Mari bor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Pri mor ska kro ni ka
18.55	Velika imena malega ekrana:
Andrej Stojan
20.00	Vzpon in pro pad cesar stva.
20.55	Statisti. 3/12
21.25	Statisti. 4/12
21.55	Volitve 2008: soočenje pred sed ni ko va strank
23.50	Pogreb. am. film
01.25	4400 povratnikov. 9/13
02.10	Zabav ni info ka nal
POP
05.35	24ur. ponovitev
06.35	Slovenija odloča
08.20	Goreče maščevanje. nad.
09.15	Slad ka skriv nost. nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Oprah show
11.40	Selitev v divjino. nad.
12.40	Tv prodaja
13.10	Pod lupo pra vi ce. nan.
14.05	Mari na. nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser. nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Goreče maščevanje. nad.
18.00	Slad ka skriv nost. nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Slovenija odloča
21.15	Pre na ša lec. am. film
22.55	24ur zve čer
23.15	Super ženska. nan.
00.05	Tan ka rde ča črta. am. film
03.05	Otroš ki bla go slov. nan.
03.40	Noč na pano ra ma
©
09.00 Dobro jut ro, inf. odda ja 10.30 Vabi mo k ogle du 10.35 Župa no va tor ta, pogo vor v stu di u. Gost: Šte fan Tisel, župan Občine Šentjur 11.35 Volitve v državni zbor 2008 soočenje med Janezom Janšo in Borutom Pahorjem 12.35 Videospot dneva 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Miš maš, otroš ka odda ja - Pika
pri haja v mesto 18.40 Regi o nal ne novi ce 18.45 Prav lji ca za otro ke 19.20 Videospot dneva 19.25 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Vred no je sto pi ti noter, dok. o. 20.25 Regi o nal ne novi ce 20.30 Volitve v državni zbor 2008 Gostja Zofija Mazej Kukovič, kan di dat ka na listi SDS v 7. volil nem okra ju 21.00 Volitve v državni zbor 2008 Gosta: Bojan Kontič in Andreja KatiC, kandidata SD v DZ RS 22.00 Iz odda je Dobro jut ro,
infor mativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabi mo k ogle du 23.35 Videospot dneva 23.40 Vide ostra ni, obves ti la
SOBOTA, 20.se ptembra
tv slo rr
07.00	Zgodbe iz školjke
07.40	Iz popot ne tor be: kako skrbe ti
za domače ljubljenčke
08.00	Pod klo bu kom
08.40	Smrkci, 15/23
09.10	Čarobna votlina, am. film
10.45	Pol noč ni klub: lju bi ti voja ka
12.00	Tednik
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Monika, dokum. film ebu iz
Slovenije
13.30	Berlin, Berlin, 25/27
13.55	Berlin, Berlin, 26/27
14.20	Neskončno obzorje, 2. del nem. filma
15.55	Sobot no popold ne
sledi	O živalih in ljudeh
16.10	Labirint
17.00	Poro či la, šport, vre me
17.15	Oza re
17.20	Sobot no popold ne
17.20	Zakaj pa ne
17.30	Na vrtu
17.55	Popolna družina
18.10	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.00	Foylova vojna: načrt za napad,
21.40	50 let televizije: mali oglasi, nan.
22.40	Poročila, vreme, šport
23.15	Svitanje, 3/13
00.00	Mandžurski kandidat, am. film
02.05	Dnevnik, ponovite
02.45	Info ka nal
tv slo ®
06.30	Zabavni infokanal
10.55	Tv pro da ja
11.25	Skozi čas
11.35	Ogrožene živalske vrste, 1. del
12.00	Posebna ponudba, potrošniška
12.20 Tv pro da ja
12.50 Vzpon in propad cesarstva,
13.40 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 14.40 Tv pro da ja 15.10 ABC popevke 15.45 Slo ven ska popev ka 2008 18.00 Oporoka, hrvaški film 19.20 Nogometni magazin 20.00 Velenje, nogomet, tekma lige Telekom: Rudar - Nafta Len da va, pre nos 22.00 Bleščica, oddaja o modi 22.30 Slovenski magazin 22.55 Sobot no popold ne 01.15 Zabavni infokanal
POP
07.20	Tv pro da ja
07.50	Harold in vijolična voščenka,
ris. serija
08.15	Jaka na Luni, ris. serija
08.25	Rori, dirkalnik, ris. serija
08.35	Medver Rupert, ris. serija
08.45	Poštar Peter, ris. serija
09.05	Winx klub, ris. serija
09.30	Di-Gata, ris. serija
09.55	Super heroji, ris. serija
10.20	Ed in Eppa, ris. serija
10.35	Izbor pra ve ga psa, dokum.
11.40	Šola za pare, nan.
12.10	Na zlatem ribniku, am. film
14.10	Ordinacija, nan.
15.10	As ti tud not padu?!
16.45	Reše va nje vdo ve Gra ce, ang. film
18.20	Deset ka
18.55	24ur vre me
19.00	24ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.00	Znamenja, am. film
22.50	Krva vi slad kor, nan.
23.45	Vas ob gozdu, am. film
01.40	Noč na pano ra ma
©
09.00 Miš maš, otroš ka odda ja, ponovitev-Pika prihaja v mes to 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Mla di upi, otroš ka odda ja 10.25 Videospot dneva 12.00 Vide os tra ni, obvesti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroš ka odda ja za naj mlaj še -Jaka v srednjem veku 18.40 Duhov ni vre lec 18.45 V harmo niji z nara vo, kmetij ska
19.25 Videospot dneva 19.30 Vide os tra ni. obvesti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Regi o nal ne novi ce 20.05 Countryfolk blues festival. Slovenj Gradec 2008 -Plava tra va zabo rava. Lynard Sky ny ard tri bu te band. Tadej Vesenjak
21.45 Skrbimo za zdravje. svetovalna odda ja - Končna odpo ved led vic in nad omest ne obli ke zdravljenja 22.45 Zvone Šeruga: Moja Afrika.
dokumentarna oddaja. 5. del 23.20 Videospot dneva 23.25 Vide os tra ni. obvesti la
NEDELJA, 21. se p tem bra
tv slo rr
07.00	živ-žav
sle di	Svet Petra Zaj ca in prija te ljev, 4/8
sledi	Grimmove pravljice, 19/26
sledi	Marči Hlaček, 1/26
09.50	Šport špas
10.20	Ključ do svet lo be, 1/3
10.50	Na obisku
11.20	Oza re
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Od ene do druge, 1. del
14.25	Fina gospa, 20/40
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
sle di	5 minut sla ve
15.05	Nedeljsko oko z Marjanom
Jer ma nom
15.15	Glas be ni dvo boj
15.40	Človeški faktor
15.45	Šport
16.00	Dru žab na
16.30	Humor. dok. odda ja
17.00	Poro či la, šport, vre me
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
18.15	Pokec, risan ka
18.20	Reci ne!, risanka
18.25	Žre ba nje lota
18.45	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Volitve 2008: Kako smo volili
22.00	ARS 360
22.20	Poro či la, vre me, šport 22.45 Deset božjih zapovedi: tretja, 3/10
23.45 50 let televizije: tv dnevnik
21.9.1990
00.10	Dnev nik
01.00	Dnevnik zamejske tv
01.30	Info ka nal
tv slo Ef
06.30	Zabavni infokanal
08.45	Skozi čas
08.55	Tv pro da ja
09.25	Glo bus
09.55	Z glasbo in plesom ...
10.25	Svet vodnih živali, 12/13
10.55	Tv pro da ja
11.25	Pomagajmo si, tv Koper
11.55	Slovenski magazin
12.20	Tv pro da ja
12.55	Nogomet, ang. liga, WBA-
Aston Vila, pre nos
14.55	Konjeništvo, SP v presk. ovir,
pre no iz Rib ni ce
17.20	Steverjan 2008
20.00	Pogled z neba, 1/8
20.45	Berlin Alexanderplatz, 2/14
21.45	Nogometni magazin, ponovitev
22.15	Rim, 4/12
23.10	Zla ta res na glas ba in balet TVS
(1958 - 2008)
00.45	Zabav ni info ka nal
POP
07.30	Tv pro da ja
08.00	Harold in vijolična voščenka,
ris. serija
08.25	Jaka na Luni, ris. serija
08.35	Roro, dirkalnik, ris. serija
08.45	Poko, ris. serija
09.10	Med ved Rupert, ris. serija
09.20	Poštar Peter, ris. serija
09.35	Winx klub, ris. serija
10.00	Di -Ga ta, ris. serija
10.25	Altair v Zvez do lan diji,risan ka
10.40	Super heroji, ris. serija
11.05	Rado ved no ple me, dokum. serija
12.05	Skriv nost ne poti, nan.
12.55	Pokonč ni poli ca ji, 12. del
13.35	Jamie Ikuver: Avstralija
14.30	Bulworth, am. film
16.30	24ur novi ce
16.35	Lede na ste za, am. film
18.20	Slo ve nija odlo ča
19.00	24ur
20.00	Slo ve nija odlo ča
22.00	Shark, nan.
22.55	Slo ve nija odlo ča
23.10	Poslednja bitka, am. film
01.30	Carri in Barry, nan.
02.00	24ur, ponovitev
03.00	Noč na pano ra ma
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA
09.00 Miš maš. otroška oddaja.
pono vi tev 09.40 Velečaranje 2008. posnetek prireditve
10.15 Skrbimo za zdravje. svetovalna oddaja-Končna odpoved led vic in nad omest ne obli ke zdravljenja 11.15 Duhovni vrelec: Luka Mihevc. župnik v župniji Sv. Marija Velenje 11.20 Vabimo k ogledu 11.25 Countryfolk blues festival. Slovenj Gradec 2008 - Plava tra va zabo rava. Lynard Skynyard tribute band. Tadej Vesenjak 13.10 Vide ostra ni. obves ti la 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mojca in medvedek Jaka. otroška oddaja za najmlajše-Jaka v srednjem veku 18.45 Igra uso de. ame riš ki film Igrata: John Cusackin Kate Bec kin sa le 20.15 Županova torta. pogovor 21.15 Pesem poletja 2008. glasbena
oddaja. 2. del 22.10 Vide ostra ni. obves ti la
PONEDELJEK, 22. se ptem bra
tv slo rr
07.00	Poro či la
07.05	Dobro jut ro
08.00	Poro či la
08.05	Dobro jut ro
09.00	Poro či la
09.10	Šport špas. oddaja o športu
09.40	Iz popot ne torbe: kako skrbe ti
za domače ljubljenčke
10.00	Risan ka
10.05	Gumbek in Rjavček. 1/26
10.30	Čaro dejev vaje nec. 6/10
11.05	Zemlja in naprej. 4/6
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poro či la. šport. vre me
13.25	Koncert Vlada Kreslina z gosti.
1. del
15.00	Poro či la
15.10	Dober dan. Koroš ka
15.45	Pajkolina in prijatelji s Prisoj. 12/26
16.05	Martina in ptičje strašilo: kino
16.15	Bisergora. 9/15
16.30	Podstrešje: kako nastaja
podstrešje. 10/10
17.00	Novi ce. šport. vre me
17.20	Tv pogled
17.30	Glas be ni spo mi ni z Bori som
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Pikije ve glas be ne
dogo div šči ne. risan ka
18.45	Dra gi domek. risan ka
19.00	Dnev nik. vre me. šport
19.50	Tv pogled
19.55	Volitve 2008: analiza volitev
21.00	Sušno območje. 4/6
22.00	Odme vi. šport. vre me
23.00	Umet nost igre
23.25	Glas be ni večer
00.35	50 let tele vi zije: tv dnev nik
22.9.1990
00.55	Osupljivi planet. 3/3
01.45	Dnev nik
02.20	Dnev nik zamej ske tv
02.50	Info ka nal
tv slo
06.45	24ur. pono vi tev
07.45	Bradata motorista v kuhinji
08.25	Goreče maščevanje. nad.
09.20	Slad ka skriv nost. nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Oprah show. pogov. oddaja
11.40	Selitev v divjino. nad.
12.40	Tv prodaja
13.10	Pod lupo pra vi ce. nan.
14.05	Mari na. nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser. nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Goreče maščevanje. nad.
18.00	Slad ka skriv nost. nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Grda račka. nan.
20.55	Sve že loče na. nan.
21.50	Žen ska džun gla. nan.
22.45	24 ur zve čer
23.05	Stu dio 60. nan.
00.00	Prijatelji. nan.
00.30	Izmuz ljiv ci. nan.
01.20	24ur. pono vi tev
02.20	Noč na pano ra ma
POP
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabav ni info ka nal
11.00	Otroš ki info ka nal
12.10	Tv prodaja
12.40	Sobot no popold ne
15.00	Tv prodaja
15.30	Slovenci v Italiji
16.00	Poseb na ponu dba. potroš niš ka
16.15 50 let televizije: tv dnevnik
22.9.1990 16.40 Osmi dan 17.10 ARS 360 17.30 Slo ven ski maga zin 18.00 Dnev nik tv Mari bor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Dr. Who. 8/13 20.00 Osupljivi planet. 3/3 21.00 Studio city 22.00 Knji ga mene bri ga 22.20 Skriv nost ni kra ji: Dan ska -
pozor. mine!. dokum. oddaja 22.45 50 let tele vi zije: veli ki dosež ki
slov. kirur gije. 9/21 23.15 Dub lin ski Soul. am. film 01.15 Zabav ni info ka nal
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabi mo k ogle du 10.35 Župa no va tor ta, pogo vor v studiu. Gost: Štefan Tisel, župan Občine Šentjur 11.35 Videospot dneva 14.00 Vide os tra ni, obvesti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja 18.40 Regi o nal ne novi ce 18.45 Pikin VTV studio, reportaža s Pikinega festivala v Velenju 19.30 Videospotdneva 19.35 Vide os tra ni, obvesti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Volitve v državni zbor 2008:
kako smo volili? 20.20 Regionalne novice 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 V harmoniji z naravo, kmetijska
21.00 Nogomet, posnetek tekme
Rudar Vele nje : Naf ta Len da va 22.30 Iz odda je Dobro jut ro,
infor mativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Vide os tra ni, obvesti la
09.10
10.20 11.05 12.
TOREK, 23.se ptembra
TV SLO (7
06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jut ro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jut ro Poročila
Na potep po spominu 35 Ciciban, dober dan!, mavec 09.50 Lepo vedenje, 9/15 10.05 Podstrešje: kako nastaja pod streš je, 10/10 Zgodbe iz školjke Osupljivi planet, 3/3 Intervju: Tone Pavček 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.30 Krka in ljudje, dokum. odda ja 14.20 Obzorja duha 15.00 Poro či la 15.10 Mosto vi 15.45 Troj či ce: rud ni ki kra lja
Salo mo na, ris. nan. 16.10 Izgubljeni zaklad Fidžija, 12/13 16.30 Knji ga mene bri ga, fran cos ka
revo lu cija 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Tv pogled 17.40 Po travnikih... s Stanetom
Suš ni kom, dok. serija 18.05 Z glavo na zabavo 18.30 Žre ba nje Astra 18.40 Krtek, risanka 18.45 Bin ko, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Pira mi da
21.00 Južna Koreja - mali veliki mož Azije
22.00 Odme vi, šport, vre me 23.00 Evro pa in Čer no bil, dokum. a
00.05	Prava ideja!. poslov. oddaja
00.30	50 let tele vi zije: tv dnev nik
23.9.1990
00.50	Po travnikih ...s Stanetom
Suš ni kom. dok. serija
01.15	Dnev nik
01.50	Dnev nik zamej ske tv
02.15	Info ka nal
tv slo
06.30	Zabav ni info ka nal
08.20	NLP. razvedrilna oddaja
11.15	Tvprodaja
11.45	Dober dan. Koroška
12.15	Skrivnostni kraji: Danska-pozor. mine!. dokum. oddaja
12.45	Bleščica. oddaja o modi
13.15	Stu dio city
14.10	50 let televizije: 23. 9. 1990
14.30	Na obis ku. tv Koper
15.00	Volitve 2008: analiza volitev
16.00	SP v kolesarstvu - do 23 let.
kro no meter. vključ. v pre nos
17.00	Glasnik.tvMaribor
17.25	Mosto vi
18.00	Dnev nik tv Mari bor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Pri mor ska kro ni ka
18.55	V duhu glas be ne ga in ples ne ga izro či la
20.00	Zgod ba kro nis ta in dokum. ing.
Mira na Pavli na. 3/3
20.35	Glo bus
21.05	Prava ideja!. poslovna oddaja
21.30	Vrhun ci ang. nogom. lige
22.20	Kron ski princ. 1/2
23.55	Požarni zid. 2/2
01.25	Zabav ni info ka nal
POP
06.15	24ur
07.15	Zgod ba veli ke mačke. dokum. oddaja
08.25	Goreče maščevanje. nad.
09.20	Slad ka skriv nost. nad.
10.15	Tvprodaja
10.45	Oprah show
11.40	Selitev v divjino. 3. del
12.40	Tvprodaja
13.10	Pod lupo pra vi ce. nan.
14.05	Mari na. nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser. nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Goreče maščevanje. nad.
18.00	Slad ka skriv nost. nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest. nan.
22.00	Zakon in red. nan.
22.55	24 ur zve čer
23.15	Studio 60. nan.
00.10	Prijatelji. nan.
00.40	Konč na res ni ca. nan.
01.30	24 ur. ponovitev
02.30	Noč na pano ra ma
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Kako smo voli li,
državnozborske volitve 2008 10.55 Nogo met, pos netek tek me
Rudar Velenje: Nafta Lendava 12.25 Videospot dneva 14.00 Vide ostra ni, obvesti la 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladinska oddaja 18.40 Videospot dneva 18.45 Pikin VTV studio, reportaža s Pikinega festivala v Velenju 19.30 Vide ostra ni, obvesti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1678. VTV magazin 20.25 Kul tu ra, informa tiv na odda ja 20.30 Sport ni torek, šport na
informa tiv na odda ja 21.00 Vred no je sto pi ti noter, doku men tar na odda ja 21.30 Aso va giba ni ca, informa tiv na
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Su kham, oddaja o življenju Romov
22.30 Iz odda je Dobro jut ro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Vide ostra ni, obvesti la
SRE DA, 24.se ptembra
tv slo rr
06.15 Odmevi 07.00 Poro či la 07.05 Dobro jut ro 08.00 Poro či la 08.05 Dobro jutro 09.00 Poro či la
09.10 Moby Dick in skrivnost dežele
Mu, 5/26 09.30 Žabi ca, nau či mo se pes mi co z
Meli to Osoj nik 09.40 Risan ka
09.50 Hotel obmorček, ris. nan. 10.05 Izgubljeni zaklad Fidžija, 12/13 10.30 Spre ho di v nara vo: štorklja 10.45 Knji ga mene bri ga: fran cos ka
revo lu cija 11.05 Z glavo na zabavo, 7. oddaja 11.30 Po travnikih. s Stanetom
Suš ni kom, dok. serija 12.00 Glas be ni večer 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.15 ARS 360 13.35 Umetnost igre 14.00 Mednarodna obzorja: Južna Koreja - mali veli ki mož Azije 15.00 Poro či la 15.10 Mos to vi
15.45 Nočna reki Ronneby, 11/26 16.10 Male sive celi ce, kviz 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Tv pogled 17.30 Načr tovanje kariere, izob.
18.25	Žre ba nje lota
18.40	Bacek Jon, risan ka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Legenda o boksarju, am. film
22.10	Prvi in dru gi
22.30	Odme vi, šport, vre me
23.40	Omiz je
00.55	50 let tele vi zije: tv dnev nik
24.9.1990
01.20	Načr tovanje kariere, izob.
02.15 Dnevnik, pon. 02.50 Dnevnik zamejske tv 03.15 Infokanal
tv slo h
06.20	24 ur, pono vi tev
07.20	Preverjeno
08.25	Gore če mašče va nje, nad.
09.20	Slad ka skriv nost, nad.
10.15	Tv pro da ja
10.45	Oprah show
11.40	Selitev v divjino, nad.
12.40	Tv pro da ja
13.10	Pod lupo pra vi ce, nan.
14.05	Mari na, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Goreče mašče vanje, nad.
18.00	Slad ka skriv nost, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Bliž nje sre ča nje, avstr. film
21.55	Monk, nan.
22.50	24 ur zve čer
23.10	Studio 60, nan.
00.05	Prija te lji, nan.
00.30	Konč na res ni ca, nan.
01.25	24ur, ponovitev
02.25	Noč na pano ra ma
POP
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Tv pro da ja
09.30	Zabav ni info ka nal
11.30	Tv pro da ja
12.00	Zabav ni info ka nal
13.10	Tv pro da ja
13.40	Vrhun ci ang. nogo met ne lige
14.30	50 let tele vi zije: tv dnev nik
24.9.1990
14.55	Svet vodnih živali, 12/13
15.25	Prava ideja!, poslovna oddaja
15.50	Črno beli časi
16.10	Koktajl, oddaja tvMaribor
17.25	Mos to vi
18.00	Dnev nik tv Mari bor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Pri morska kro ni ka
19.00	50 let televizije: Prijatelji,
ostanimo prijatelji
20.00	Glas be ni spo mi ni z Bori som
Kopitarjem
20.55	Platforma
21.25	Sušno območje, 5/6
22.15	Klementov padec, predstava MGL
00.15	Slovenska jazz scena
00.55	50 let tele vizije: slo ven ski muzeji
01.45	Zabav ni info ka nal
©
09.00 Dobro jut ro, inf. odda ja 10.00 10.30Vabimo k ogledu 10.35 1678. VTV magazin, 10.55 Kul tu ra, informa tiv na odda ja 11.00 Vide os pot dne va 11.05 Sport ni torek, šport na infor ma tiv na odda ja 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Maja in čarobna skrinja,
otroška oddaja, 3. TV mreža 18.35 Regi o nal ne novi ce 18.40 V har mo niji z nara vo, kmetij ska
odda ja, pono vi tev 19.10 Pikin VTV studio, reportaža s Piki ne ga festi va la v Vele nju 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Pop corn, kon takt na glas be na
odda ja. Gost: Adi Smo lar 20.55 Regi o nal ne novi ce 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, infor ma tiv na odda ja 23.30 Vabi mo k ogle du 23.35 Videospot dneva 23.40 Vide ostra ni, obves ti la
v

PRIREDITVE
VELENJE
Četrtek, 18.se ptember
9.00 Kardeljev trg7 .Velenje Razstavar očnih delž enske skupineVrtnice 16.00 zbor predU niverzo za III. življenjskoo bdobjeVelenje Pohodk rožkan ordijske hoje Laze- P odkrajskaš pica 16.00 Kardeljev trg 5. Velenje
Turnir Svetov KS in MČ med mejaši za prehodni pokal v elektronskem pika du in keglja nju z vrvi co 18.00 Velenjski grad
19. Pikinf estival-Odprtje razstave» Ljudskoi zročilo v Šaleški dolini« (Muzej Velenje) in odprtje razstave naravoslovne fotografije» Pogleds kozio bjektiv« (Elo Mihevc) 18.30 HotelR azgoršek
Raz mi gaj te s vo je m ož ga ne Pred sta vi tev igre bridge 19.19 KnjižnicaV elenje
Pogovor zo bčinskimna grajencem DragomK arlomS emetom 19.30 Glasbena šola FKKV elenje Kon cert
BetkaB izjakK otnik( saksofon) in MilankaČ rešnik(kl avir)
Petek, 1 9.se ptember
7.00 - 18.00
SrediščeV elenja Red ni sejem 9.00 Kardeljev trg5 .Velenje Raz sta va r oč nih del žen ske sku pi ne Vrt ni ce 11.00 Mestnao bčina Velenje. sejna dvo ra na
Kviz zao snovnošolce Lepo je biti Velenjčan 16.00 Kar de ljev trg 5 . Vele nje
Tur nir druš tev u po kojen cev za prehodni pokal v elektronskem pika du in k eglja nju z vrvi co 19.00 Domku lture Velenje Osred nja s lo ves nost ob občin skemp raz ni ku 21.00 Ritmo Cafe( pri bazenu)
Poletni koncert Šaleški študentski oktet
21.00 Mladinskic enterV elenje Klubski večerTechno večer
Sobota, 20.se ptember
7.00 - 13.00
SrediščeV elenja Red ni sejem 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečkatr žnica
KINO VELENJE:: S
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
WALL -E (Wall-E)
Animirana ZF pustolovščina, 98 minut. Režija: Andrew Stanton Slovenski Glasovi: Jernej JKuntner, Helena Petelin, Bojan Emeršič, Iztok valič, Jan Bučar, Alenka Tetičkovič, idr. Petek, 19. 9., ob 16 h in ob 18 h Sobota, 20. 9., ob 16h in ob 18 h Nedelja, 21. 9., ob 10 h - Pikin kino
VITEZ TEME
(The Dark Knight)
Akcijska domišljijska pustolovščina, 152 minut. Režija: Christopher Nolan. Igrajo: Christian Bale, Heath Ledger, Aaron Eckhart, Michael Caine, Maggie Gyllenhaal, Gary Oldman, Morgan Freeman, Eric Roberts idr. Petek, 19. 9., ob 22 h Sobota, 20. 9., ob 20 h Nedelja, 21. 9., ob 17.45
ZVEZA KEBAB
(Kebab Connection) Komedija, 96 minut. Režija: Anno
::SPORED
Saul. Igrajo: Igrajo: Emanuel Bettencourt, Numan Acar, Nora Tschirner, Hasan Ali Mete, Kida Ramadan, Denis Moschitto, Andrea Paula Paul idr.
Petek, 19. 9., ob 20 h Nedelja, 21. 9., ob 20.30
KUŽA BUD
(Air Bud: Spikes Back) Otroška komedija, 87 minut. Režija: : Mike Southon. Igrajo: Katija Pevec, Jake D. Smith, Tyler Boissonnault, Edie McClurg idr. Nedelja, 21. 9., ob 16.00 - Pikin kino
V tednu od 26. 9. do 28. 9. napovedujemo:
romantično glasbeno komedijo MAMMA MIA, romantično dramo MOJE BOROVNIČEVE NOČI, romantično dramo SMO IMELI REVOLUCIJO, ALI NE ? in v Pikinem kinu: akcijsko domišljijsko pustolovščino ZGODBE IZ NARNIJE:PRINC KASPIJAN, animirano pustolovščino ARTUR IN MINIMOJČKI.
Kdaj - kje - kaj
9.00 zbor za Hotelom Razgoršek
19. Pikin fes ti val - Pikin pla nin ski pohod 9.00 - 14.00 Vila Rož le
Likov na kolo ni ja Vele nje 2008 » Moje mes to. rad te imam« 9.00 - 16.00
Rde ča dvo ra na Vele nje 13. odpr to prven stvo Vele nja za rekreativce in veterane v počas ti tev občin ske ga praz ni ka MO Velenje 10.00 Nakupovalni center Velenje
Danie l Popo vič od 10. ure dalje
Cankarjeva ulica. Velenje Prireditev ob občinskem prazniku 13.00 ob Škal skem jeze ru
Tradicionalno tekmovanje v ribo lo vu za pre hod ni pokal MO Vele nje
17.00 Mestno otroško igrišče Velenje
Županov sprejem prvošolcev 20.00 Paški Kozjak
Tradicionalni kontest (radio zveze po Sloveniji in izven nje) 21.00 Mladinski center Velenje Klub ski večer - Reg gae
Nedelja, 21. se p tem ber
10.00 - 18.00 TRC Jezero 19. Pikin fes ti val Otvoritveni dan festivala - Pikin dru žin ski dan 16.00 TRC Jeze ro
Svečana otvoritev festivala
Torek,2 3.se ptember
8.00 ob Škal skem jeze ru
Državno prvenstvo društev upokojencev v športnem ribolovu s plovcem za leto 2008 17.00 Velenjski grad
Dne vi evrop ske kul tur ne dedi šči ne Odprtje Transverzale šaleških protes tan tov
Sreda,2 4.se ptember
12.00 zbor pred Gale ri jo Vele nje
Ogled Velenj skih spo me ni kov Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-infor-ma cij ski cen ter Mest ne obči ne Vele nje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek, 18.se ptember
13.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj
Preko spleta v države sveta: spoznavanje držav s pomočjo interneta in GoogleEarth
Petek, 1 9.s eptember
X Središče za samostojno učenje Šoš tanj
Dan odprtih vrat: predstavitev tečajev ter preizkus znanja angleškega in nemškega jez.
Sobota, 20.se ptember
X Druž mirsko jeze ro
1. tekmovanje Veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovcem
10.00 Mestna galerija Šoštanj
Ustvarjalne delavnice 13.00 Šport ni cen ter TEŠ
Šoštanj: Eta(1.B slovenska liga -žen ske) 16.30 Športni center TEŠ
Šoštanj : Litija 2001 II.(2. slo ven ska liga vzhod - moš ki)
Pone de ljek, 22. se p tem ber
18.00 Gos ti šče in pice ri ja Kaj uh Šoš tanj Red ni teden ski turnir bridga
Torek,2 3.se ptember
11.00 Sre diš če za samo stoj no uče nje Šoštanj
Čajan ka v angleš kem jezi ku: ponovitev osnov angleškega jezika v prijetnem vzdušju
Sreda,2 4.s eptember
11.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj
Poču tim se dobro. tudi če sem več ur za raču nal ni kom
ŠMARTNO OB PAKI
14. - 27. september
X Hiša mladih
Med na rod na etno loš ka delav ni ca • Delo mladih na terenu (Mlinarjeva zidan'ca). obiski domačij. predavanja. delavnice. okrogla miza...
Nede lja, 21. se p tem ber
9.00 Martinova vas v Šmartnem , Družabno srečanje ob pripravi jedi na žlico (2. del) in jedi na žaru
Vi in mi. Dobrodošli.
Delavska hranilnica
Šaleška 20, Velenje, telefon: 03 8973007,8973008, info@delavska-hranilnica.si
IZKORISTITE JESENSKO PONUDBO, KI VAM PRINAŠA NAJUGODNEJŠE NA TRGU TA HIP!
•	plačevanje položnic samo 0,39 eur in Paket ugodnosti za imetnike osebnega računa z rednimi prilivi,
•	nudimo vam zelo ugodne gotovinske kredite do 120 mesecev in 30 % nižje stroške odobritve pri kreditih do 60 mesecev,
•	hipotekarne kredite za dobo do 30 let,
•	za depozitno varčevanje kar 5,85 % obrestna mera.
Vabimo vas, da se oglasite v naši poslovni enoti, kjer vam bomo naredili informativni izračun in vas tako prepričali o najboljši izbiri.
Vi in mi. Dobrodošli!
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!
Koledar imen
September/kimavec
18 • četrtek-Irena, Zofija, Jožef mednarodni dan miru
19.
20. 21.
22.
23.
24.
petek - Suzana, Januarij
sobota - Svetlana
nedelja - Matevž (Matej), Jona
ponedeljek -Mavricij, Tomaž
torek - Slavojko
sreda - Nada, Gerard
Lunine mene
22 • september,
ob 7.04 - zadnji krajec
Pregovori
POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
vpisuje
v višješolski študijski program izrednega študija
EKONOMIST
moduli:
turizem
komerciala
računovodstvo
Možnost študija v Celju in Mozirju.
Najnižja šolnina v regiji in ugodni plačilni pogoji.
103 428 54 50 • pks-visja.ce@guest.arnes.si1 • www.pksola.com/visja/visja.htm •
-	m*

■ ■m
ZA NAS GRE!
Občankam in občanom čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!

SOLSKI CENTER VELENJE
Trg mladosti 3, 3320 Velenje, Telefon: (03) 896 06 42 Internet: http://vss.scv.si, Elektronski naslov: vss@scv.si
m
VIŠJA STROKOVNA SOLA
vabi k vpisu v prenovljene višješolske študijske programe za izredni študij:
Mehatronika, Informatika, Elektronika, Varstvo okolja in komunala in Geotehnologija in rudarstvo.
Na prosta vpisna mesta se vpišete z obrazcem, ki ga dobite na šoli. Zadnji dan za vpis je 30.9.2008.
f
Ob občinskem prazniku želimo vsem občankam in občanom več odgovornosti do lastnega zdravja
LEKARNA VELENJE
Vodnikova 1, Velenje
LEKARNA CENTER VELENJE LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE LEKARNA CANKARJEVA VELENJE LEKARNA ŠOŠTANJ LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI
898 18 80 897 05 70 897 63 80 897 26 10 891 51 30
Nagrajenci nagradne križanke butika Urška -objavljene v tedniku Naš čas, 4. 9., so:
1.	nagrada: darilni bon v vrednosti 30 prejme: JASNAŠTIMAC, Efenkova 27, Velenje
2.	nagrada: darilni bon v vrednosti 20 prejme : MIRAN JANČIČ, Lajše 207 b, Šoštanj
3.	nagrada: darilni bon v vrednosti 10 prejme: MAJA SKAZA, Andraž 40 b, Polzela Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v butiku URŠKA v kletni etaži Nakupovalnega centra v Velenju., vsak dan od 8. do 20. ure, v soboto pa od 8. do 13.ure
jXtlXiäjo 107 MH2 FM
RADI O V EL EN JE
ČETRTEK, 18. septembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 19. septembra:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 20. septembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 21. septembra
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 22. septembra
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 23. septembra
1.6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 24. septembra
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 8. sep. 2008 do 14. sep. 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 8. sep. 2008 do 14. sep. 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
				
				
				
				
T1				
				I
				h.
			H ill-nifrwi nfilfn i£	
rOPOLŠICA ZAVODNJE
□ 08. se p E3 09. sep B 10. sep E 11. sep B 12.se p □ 13.sep B) 14.sep
Moda XXL s stilom:
Oglejte si www.acman.si
Jesensko
v oblačilih ACMAN
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje in za praznik občine Šoštanj! ^^
V
LO CO t 11} CO O) CO
m
«- aJ
S®
s -P "C 0 0. < C C
m <" 10
® - P
3 <= R
jr
"S
3 □. O => CO .O O
(D
■a 3
oc

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
NUDIM
NEUPORABNE avtomobile, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. DEKLE spoznati te želi uspešen obrtnik. Gsm: 041/229-649. MLAD moški, ki sam z otrokom je ostal, zveto dekle bi rad spoznal. Gsm: 031/807-376.
ZVESTO preprosto dekle želi spoznati razočaran, delaven moški. Gsm: 041/959-192.
RUMENO jedilno korenje prodam. Gsm: 031/868-931. BUKOVA drva, 15 m3, prodam. Gsm: 041/576-407.
DOMAČA, neškropljena jabolka za ozimnico in prešanje, prodam. Gsm: 031/542-798.
DOLGA bukova drva prodam. Možna dostava. Gsm: 041/850-912. CIPRESE smaragd v loncih, nad 50 cm 4 eur, nad 80 cm 8 eur, prodam. V primeru, da najdete cenejšo varianto velja nižja cena. Gsm: 040/578-587. VINO sauvignon iz okolice Slovenske Bistrice ugodno prodam. Gsm: 031/834-723.
SLADEK jabolčnik, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
55, Celje. Tel.: 5472-070, gsm: 041/763-800.
RAZNO
HIDRAVLIČNO prešo, 70 l, dobro ohranjena. Cena po dogovoru. Telefon: 5862-333. OKRASNI kozolec, ročno izdelan,
habit
nepremičnine
HoMt d.o.B., Kersnikova 11. Velenje
NEPREMIČNINE
ŽIVALI
STAREJŠO hišo v Topolšici prodam. Gsm: 041/943-524. 4-SOBNO stanovanje na Foitovi v Velenju prodamo. Cena po dogovoru. Gsm: 031/206-407.
PRIDELKI
V LOKOVICI prodam neškropljena jabolka (krivopecelj in bobovec). Telefon: 5881-130.
TELIČKO limuzin staro 10 dni prodam. Gsm: 031/859-532. NEMŠKO ovčarko, staro 3 mesece, z rodovnikom, cepljena, razgliščena, prodam. Gsm: 041/966-252, telefon: 5869-299.
PUJSKE, težke od 35 do 40 kg, prodam. Telefon: 5893-578. NESNICE (grahaste, rjave in črne) prodamo. Pri nakupu 10 kom petelin brezplačno. Kmetija Vinter, Lopata
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
PRODAMO
2	x zazidljivo zemljliie, Skornopri Šoštanju, velikost 1300 in lOOO m2, 25.000 in 23.000 € oz podog. Parceli na sočni legi z izrednim razgledom
3	sobno stanavan|e v strogem centru, 87,51 m2,5. nadstr., letnik 1973,
100.000 €. Je dobro vzdrževano ter delno obnovljeno (vrata, okna, kopalnica). Obsega dve spalnici, dnevno sobo, kuhinjo z jedilnico, shrambo, WC in kopalnico. Vredno ogleda. 3-šobno stanovanje, v centru, 86,63 m2, 4. nad., 1961,95.000 €. Je prostorno in na odlični lokaciji, obsega kuhinjo z jedilnico, dnevno sobo, dve spalnici, kopalnico, WC ter dve shrambi in klet. 1,5-sobno stanovanje, v Šaleku, 47 m2, 6. nadstropje, let. 1987, 75.000 €. Stanovanje obsega kuhinjo z jedilnico in dnevno sobo, spalnico, kopalnico kabinet ter klet. Zelo lepo vzdrževano stanovanje. Vredno ogleda.
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
Nasmeh in tvoja dobra volja vsakogar osrečiti sta znala. Nič več besed, ne stiska rok, ostal je le spo min in trpek jok. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami te ni.
(mami)
V SPOMIN
14. septembra je minilo eno leto, odkar te je od nas mnogo prezgodaj iztrgala kruta usoda, dragi sin, brat, vnuk in nečak
JANKO SEGULA
21. 9. 1986 - 14. 9. 2007
Lepa hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in prižigate sveče.
Pogrešamo te: mama Alenka, oče Janko, brat Dejan z Lauro, stara mama, očka, stric Uroš, Marjana, sestriča Žan in Matej
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame in babice
ANGELE HANŽIČ
27. 3. 1925 - 10. 9. 2008
se v globoki žalosti zahvaljujemo vsem, ki ste jo v življenju spoštovali, imeli radi in jo cenili. Posebna zahvala dr. med. Stuparju, spec. spl. med., medicinskemu osebju ZD Šmartno ob Paki, mag. farm. Vesni Holeček, reševalcem reševalne postaje ZD Velenje, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala govorniku g. Aristovniku za poslovilne besede, g. Napretu za opravljen obred, pevcem, praporščakom in Pogrebni službi Usar.
Žalujoči: mož Nace, hčerki Dragica in Alenka, vnuki Boris, Jure in Peter
primeren za vrt ali dvorišče. Gsm: 041/525-410.
SADNI mlin in sod za sok (60 l) zelo ugodno prodam. Gsm: 031/442-828. POHIŠTVO za spalnico ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 5882-045.
KAMP prikolico tip 520, z baldahinom, v zelo dobrem stanju, prodam. Gsm: 051/626-788. MOTORNO kolo vespa 150 m3, bele barve, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 051/626-788. TROSED (160 x 190), dobro ohranjen, skoraj nov, prodam. Gsm: 051/423-189.
041/624-775,897-58-13 VELENJE:
PRODAMO POSLOVNI PROSTOR,
na frekventni lokaciji v Velenju (levi breg), pritličje, vel. 74,87 m2, letnik1978. Cena 1.083 EUR/m2 ( + 20% DDV) VEČ TRISOBNIH STANOVANJ (center, Gorica, Kardeljeva ploščad), letniki 1971-1978, velikosti od 73 m2 do 85 m2. Cene od 80.000 do 105.000 EUR ŠOŠTANJ:
PRODAMO NOVA STANOVANJA TER GARAZE, v objektu v gradnji (vseljiva maja 2009). Eno, dvo in trisobna stanovanja so velikosti od 47 m2 do 117 m2. Odlična lokacija in razporeditev prostorov, individualni števci komunalnih storitev. Cene od 1.200 do 1.430 EUR / m2.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekar na Cen ter Vele nje, Vod ni kova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
20. in 21. septembra - MATEJ STRAHOVNIK, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ordinaciji, Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.
PRO DA MO: 2,5-sobno mansardno stanovanje v petorčku, na Kajuhovi cesti v Velenju, velikost 70 m2, popolnoma prenovljeno leta 2005, cena 90.000 evr 2,5-sobno stanovanje na Cankarjevi ulici v Šoštanju,velikost 67 m2, popolnoma prenovljeno leta 2002, možnost dokupa podstrešja cca 70 m2, cena 75.000 evr
Zelo lepo 3-sobno stanovanje z dvema balkonoma na Goriški cesti, velikosti 78 m2 , v 5. nadstropju, obnovljeno leta 2005, cena: 90.000 evr.
INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke
Daliborka Tadic, Velenje, Stantetova ulica 5 in Milan Krizmanic, Velenje, Stantetova ulica 5; Ida Senica, Prevalje, Trg 3 a in Edvard Nečemer, Žalec, Podkraj 23; Tina Rosina, Žalec, Petrovče 232 a in Niko Košir, Žalec, Petrovče 232 a.
Smrti
Angela Hanžič, roj. 1925, Mali vrh 13, Šmartno ob Paki; Franc Rozman, roj. 1928, Celje, Ronkova ulica 12 a; Roman Pugelj, roj. 1947, Topolšica 200 e, Šoštanj.
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041;
EDO
14. 10. 1956 - 18. 9. 2004
Kje so tisti časi, ko srečni skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni.
V SPOMIN
Mineva že četrto leto, odkar ju ni več med nami
URLEB
Vsi njuni
MAJDA
3. 12. 1936 - 17. 9. 2004
Tako kot reka v daljvo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša srečna leta.
f^S
W	T
ZAHVALA
ob zadnjem slovesu, ko nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, brat in stric
JOŽE OBU
1928 - 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu Karlu Koželju za pomoč in premogovniku Velenje za lepše slovo od
pokojnega. Zahvaljujemo se bolnišnici Celje, kjer so mu lajšali bolečine v zadnjih trenutkih življenja. Hvala vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin.
Žena Jožica, sestra Vida in nečakinja Miša z družino
V SPOMIN
V soboto, dne 13. septembra, smo iz tujine v domači kraj zadnjič pospremili našo drago mamo, staro mamo, sestro in teto
HEDVIKO SEVČNIKAR
12. 12. 1942 - 4. 9. 2008
Kot mlado dekle si odšla v tujino iskat srečo in šele tam spoznala, da srečo nosiš v sebi, ko si se v neizmerni radosti rada vračala domov, da
se naužiješ lepote z rožami obarvanih travnikov in vonja domače zemlje. Zahrbtna bolezen ti je izpila zadnjo kapljo tvojega življenja. A
domovina te kot mati sprejema v svoj objem in polaga k večnemu počitku. Draga Hedi, bolečina seje zarezala v naša srca in niti veter, ki si ga imela tako rada, nam ne more razpršiti težke žalosti. Naj bodo spokojne tvoje sanje.
Vsi tvoji
Izbiramo osebnost meseca avgusta
Trenutno izbiramo osebnost, kije po vašem mnenju najbolj zaznamovala mesec avgust. Na osnovi vaših predlogov smo sestavili lestvi-
co treh kandidatov, o katerih lahko gla sujete vse do kon ca mese ca. Upoštevali bomo vse tiste kupone, ki bodo v uredništvo Našega časa
prispeli do torka, 23. septembra. Za predlagane kandidate lahko glasujete tudi vsak delovni dan neposredno v živo v oddajo Radia Velenje, in sicer pet minut pred 17. uro po telefonu 897 50 03 in 897 5004.
V mesecu decembru bomo sestavili lestvico zmagovalcev posameznih mese cev in izmed njih boste potem glasovali za naj osebnost leta 2008, ki jo tradicionalno razglasimo na velikem silvestrovanju na Titovem trgu.	■
Lidija Fijavž,
direktorica Term Topolšica pokončna direktorica, ki brani nadaljnji razvoj zdravilišča.
Mag. Emil Šterbenk,
vodja 20. raziskovalnega raziskovalnega tabora - odličen mentor, ki zna zanimivo, šaljivo in inovativno navdušiti mlade za raziskovalno delo.
Nina Sovinek,
odlična plavalka. Vsak športnik sanja o nastopu na olimpijskih igrah. Njej se je ta življenjski cilj uresničil
BG1UTY \JVORLD
Ob nakupu podarimo torbico po izbiri»
Velenje Standard
ialtška cula 1 a MI.1IM57M
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo!
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 3, bomo izžrebali dve toaletni torbici s kolekcijo izdelkov švicarske kozmetične hiše Juvena pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World. Nagrajenca prejšnjega tedna ...
... pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World - črtali za oči Revlon prejmeta Urška Sušec, Kardeljev trg 8, Velenje in Darko Sovinek, Kardeljev trg 1, Velenje.
Zemljišče bazenskega kompleksa kupil Ročnik
Novi lastnik parcel na območij u bivšega bazena j e družba Toming consulting - Na njih naj bi do konca prihodnjega leta stal sodoben trgovinski center s podzemnimi garažami
nimi trgovci pogajanja še potekajo), tekstilni diskont, gostinski lokal in banka, v nadstropju pa naj bi uredili večnamenski prostor, kamor bodo iz TEŠ-a preselili kegljišče ter uredili fitnes in bar.
»Trgovski center bo velika pridobitev za celo občino. Zadnji večji trgovski objekt je bil v mestu zgrajen leta 1974, šlo je za bivši Merx, današnji Mercator, ki pa dandanes ne zadovoljuje več potreb občank in občanov,« je dodal župan Šoštanja Darko Menih. Podžupan Šoštanja Vojko Krneža je povedal, da so v občini dalj časa iskali primerno lokacijo za trgovski center. Potrebni prostorski postopki, ki bodo gradnjo omogočili, pa so stekli konec maja lani in se zaključili novembra, ko so šoštanjski svetniki potrdili spremembe in dopolnitve prostorskoure-ditvenih pogojev za dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom.
S tem se v Šoštanju tudi dejansko končuje agonija bazena, za katerim je številnim še vedno žal. A več kot 45 let
Šoštanj, 12. septembra - »Veseli smo, da smo dobili novega lastnika parcel na območju nekdanjega bazena, ki bo v tem prostoru gradil trgovski center s spremljajočimi dejavnostmi in garažnimi prostori. Z njim smo 10. septembra podpisali pogodbo,« je na novinarski konferenci v petek v Šoštanju povedala direktorica uprave občine Darja Medved.
Edini ponudnik za nakup parcel, ki se je na razpis prijavil, je bil Tomaž Ročnik iz podjetja Toming consulting, kije za parcele odštel 1.762.000 evrov. Zemljišče, ki je bilo predmet
razpisa, je veliko 8.845 kvadratnih metrov. »Računamo, da bomo že konec tega meseca začeli prestavljati toplotne podpostaje in ta dela zaključili do sredine decembra, gradbeno dovoljenje za samo gradnjo naj bi po okvirnem terminskem načrtu pridobili konec novembra in po rušit-venih delih decembra že začeli gradnjo. Objekt naj bi bil gotov do sredine septembra prihodnjega leta,« pra-viR očnik.
V kletnih prostorih bo garažna hiša, veliko parkirnih prostorov bodo uredili tudi zunaj, vseh naj bi bilo okoli
V tem prostoru bodo v Šoštanju zgradili trgovski center.
250, kar bi zadoščalo tudi potrebam zdravstvene postaje v neposredni bližini. Sicer pa bo v pritličju živilska trgovina (čigava, se še ne ve, s števil-
star bazen je bil dotrajan, njegova prenova pa bi bila za lokalno skupnost prehud zalogaj.
■ MilenaK rstič -P laninc
Vošnjaki v Šoštanju
Šoštanj, 11. september - Razstavo Vošnjaki v Šoštanju, ki so jo v šoštanjski Mestni galeriji odprli minuli četrtek, je avtor Miran Aplinc prof. zgodovine pripravil ob prazniku Občine Šoštanj, ki je v tem mesecu. Letos namreč mineva 220 let od ustanovitve usnjarske obrtne delavnice Mihaela Woschnagga, za katero je znano, da so jo njegovi nasledniki skozi 19. stoletje razvili v eno največjih usnjarn Evrope.
Raz stava predstavlja družino Vošnjak v obdobju 1750 do leta 1945, ko je bila izgna na izJ ugoslavije.
Avtor je raz stavo pripravil na temelju fotografskega in drugega slikovnega gra di va ter jo z drobci iz življenja generacij, kronološko nanizal v enajst sklopov. Predstavljeno je tudi rodovno deblo te družine, kije pomembno vplivala nar azvojŠ oštanja.
Profesor Miran Aplinc, ki živi v Skornem pri Šoštanju, se z družino Vošnjak ukvarja že precej časa. V letu 2005 je s pomočjo Zavoda za kulturo Šoštanj, izdal knjigo Vošnjaki industrialci iz Šoštanja. Je tudi v stalni navezi s še živečimi Vošnjaki v tujini. Od vsega začetka pa sodeluje tudi pri izgradnji Muzeja Usnjarstva, ki bo delno zaživel že vp rihodnjem letu.
Na odprtju je kot strokovni sodelavec poleg avtorja, spregovoril še doc. dr. Tone Ravnikar, kulturni dogodek pa je zaokrožil Oktet Zavodnje. Razstavo je odprl župan ObčineŠ oštanjD arko Menih.
Razstava bo na ogled dos redineo ktobra.
MilojkaK omprej, foto: DejanT onkli
Prof. Miran Aplinc
Od Saleka do Gorenja po peš poti
Ob reki Paki, med Jenkovo cesto in Cesto talcev, bodo uredili še zadnji del peš poti do industrijske cone Gorenje
Velenje - Kot so na MO Velenje napovedali že spomladi, so v teh dneh pričeli gradnjo peš poti in kolesarske steze z javno razsvetljavo, ki bo potekala ob desnem bregu Pake na odseku med Jenkovo cesto in Cesto talcev. Peš pot s kolesarsko stezo bo zagotovila povezavo med Vodnikovo cesto, kije namenjena pešcem, in peš potjo, ki poteka ob desnem bregu reke Pake mimo trgovine Supernova. Ko bo kon čan še ta del pešpoti in kole sarske steze, bo povezava skozi mesto, ki se začne v Šaleku, končana.
Izvajalec del je podjetje Slemenšek, Gradbeno podjetje, d. o. o., z Raven na Koroš-
kem. Vrednost investicije znaša 124 tisoč evrov, rok za dokončanje del pa je 31. november 2008. Sicer pa so v petek končali obnovo še ene mest ne ceste, ki je bila v prete klih dneh zaradi del zaprta. Odprli so cesto od krožišča pri Merkurju do Starega jaška.
■ Bš
Skicap ešpoti ob reki Paki vVelenju: ko bo konecn ovembrak ončan še zadnji odsek, bom ogoče peš ali s kolesom n emotenop riti odŠ aleka do industrijske coneG orenje.