rokođelnib narodskih v f rec Odgovorni vrednik Hr. Jfcmes JSleiveeis. s Tečaj torek 18. sušca (ranoživna) 1851. Lisč V Mmelijshe vosila. (Po »Austrii«.) (Konec.) Amerike popolne zbirke vošeniga sadja razposlal. Pov z velikim pridam take zbirke C^bst se ogledujejo „Čudno je to, da vsaciga rokodelstva se je treba , — le kmetijstva ne — mislijo nekteri, kme- sod cabinette). Vsaki okraj našiga cesarstva naj imel tako zbirko. y y y / pomíň limelovarcam umetno učiti tijstvo zna vsak hlapec. To je ena nar napčniših misel která je umnimu napredku v kmetovanju nar bolj na poti in ktere žalostni nasledki se kažejo očitno v tacih deželah kodar so kmetovavci s takimi mislimi navdani. Poglejte stan senozet, stan gojzd ov, stan živine, stan konjih tu in tam po Krajnskim zlo razširjeni. JNTaš de po Krajnskim, Štajarskim in Istriianskim. Za gotovo smo zvedili, da so lišaji ali grinte pri sadjoreje v tacih deželah memo druzih in recite y zelni zdravnik v • živine, ki je unidan na Notrajnsko Go kaj je umno, kaj pa navadno kmetovanje! Dokler se rensko poklican bil, se je tega z lastnimi očml prepri dosedanje hlapčje kmetovanje ne povzdigne na stopnjo cal y Ce lih nar bolj poleg cesta, so vunder tudi konji umniga gospodarstva, ne bo zemlja tistiga dobička do- na nekterih stranskih krajih tako zlo grintavi, da sko nesla, kteriga je donesti v stanu. Tudi avstrijansko raj vsak deseti konj ima to bolezin. Tudi iz Štajar 1____A ^V 1 • 1 1 • \ «Vt» m • I t f -Váti « A « M «I « • . . . « « vertnarstvo bi se znalo na veliko višji stopnjo pov- skiga in Istrijanskiga se sliši, de je ondi ta bolezin zlo !• . i t i« Vu # j # y • i zdigniti, sosebno okoli većih mést y coskim y belgiškim, m naj se s fran razsirjena angleskim in nemškim skušalo. Du Vse to pa pride odtod, ker jo zavolj nemarnosti naja lepa okolica je v kmetijstvu strašno zanemarjena; hlapcov in gospodarjev en konj od d 1 1 • / • i • m m m V » m » ^ n - nar boljši zemlja okoli nar večjiga mesta prav obdelo vana, koliko bi znala dobička vreči! Kako imenitno bi znalo sadje za kupčijo biti, ko liko tisuč in tisuč goldinarjev bi se dalo iz njega sku e> ze. Ce se gospodarju še tako dopoveduje, da n ale naj ni piti y ako bi se avstrijanski kmetovavci prav pridno in umno sadjoreje poprijeli. kar ne zanemari pervih golih lis po životu, ampak naj grintoviga konja s černo žajfo in z moćnim lu gam, kterimu more. pridno (vsak dan) umiva, naj ga od vsih druzih se tudi nekoliko apnja pridjati za y konj loci, stalo , kjer je stal v . y st v • osnazi, in, do V povzdigo sadjoreje bi pa pred vsim potreba bilo, kler je tov, z njim okoli ne vozi, da druzih da bi se v več krajih natanjčne iz voska vlíte podo- konj ne oskruni, vunder vse to nič ne pomaga, preden be sadja napravile, ki bi bile ljudstvu na ogled raz- ne pride ojstra prepoved , s grintovimi konji vozariti stavljene. Zakaj v sadjoznanstvu je še 9 velika zrne- dokler niso ozdravlj snjava, která ovéra požlahnjenje sadnih plemen. začetku zares ne dene ta bolezin konju skoraj Podobe, ce se tako umetno na popirju izrisane, ne raz • V nic y jasnijo to reč tako, kakor ce jabelko, hruška i. t. d. po natori iz voska vlita pred nami leži, kakor je od in to je, kar gospodarje ): e kaj! V • stori, da si mislij šli. Pa se motijo zunaj in od znotraj druziga. del tako nečimerne ti lišajčki bojo še pre-lišaji vedno veči postajajo, dokler v razlocek eniga plemena od ni na zadnje konj gol kakor miš. Kader je tako cela da se grinte koža bolna, se ostrupeni tudi kri konj y Razstava sadja, kakor jih vcasih nektere kme- teško več odpraviti dajo in tudi druge bolezni nasto tijske družbe napravljajo, so scer prav dober pomoček PU® za spoznanje različnih plemen, za obujenje Ijubezni do že star resničen pregovor sadjoreje in razširjenje žlahnih plemen po deželi Da ena grintova ovca deset grintovih naredi y je ali Ko so kmetovavci sadje ne donese vsako léto y nekaj lastnost, nevarnost in nasledke kaj jesen; marsiktero kmalo zgnjije ga dozori poleti, ne- te bolezni spoznali, lahko spoznajo, kaj je o ti kug vse to je raz- storiti stavam v škodo. Po natori umetno narejeno sadje, naj se narediiz voska ali iz pripravniga popirja, pa se ohrani za léta in léta. Iz Wiesbadna na Rajnu grintov konj ne sme na cesto in med druge konje y 2) tudi mazači, ki grintove konje « « • « » • I I V • t ozdravljaj o, in je nek umétnik, ki izdeluje vošeno sadje, S. van Bee- brez da bi sebe in svoje oblačilo osnažili, h drugim sten po imenu, že po več deželah Evrope in severne konjem gr ej o, jih na kakšni drugi bolezni ozdravljat 9 Ver ti naših Krakovčanov, kar mnogoverstno zelenjavo vtiče, so morebiti nar boljši obdelovani verti na celim svetu. Kaj pridno in umno obdelovanje zamore, se tukaj očitno vidi; kar se le iz zemlje pridobiti zamore, se tukaj iz nje pridobi, in Ljubljansko město in še druge kraje oskerbujejo pridne Krakovcanke s zelenjavo celo léto. V Kraj nj kdo bi to verjel, ako se sam ni prepričal — se mora veči del dobra salata i. t. d. iz Ljubljane dobivati; ni ga ve čiga verta gori, na kterim bi se zelenjava obilo pridelo vala, čeravno bi se lahko prodajala! Vred. zamorejo grinte zanesti y 3) bolezin se ne sme zanemariti o začetku 9 ko io imenovano umivanje še lahko ozdravi y 4) ker se lišaji in grinte tudi v ke rt fštri geljne") y jasl y teljo i. t. d. zatrosijo, vsak gospo « . v V V » v « dar spozna, kako delječ mora snažnost seci ; S) pa nam je v tem veliko storiti mogoče, ako •m Kmetijska družba v Gradcu ima lepo tako sadno zbirko Vred po svoji županíi to važno reć razglasi jo 9 vse gospo darj opommjo 9 je storiti treba, se ojstro sami po postavi ravnajo in tudi drug po njt pri ino rajo 9 ako imajo grintove konje Tode da so porote to, kar imajo biti in kar postava terja, se mora v njih vse v tištim jeziku govoriti, ki gazatoženec, porotniki in većina ljudstva razumejo. Ako se v takim jeziku ne govori 9 ni jPremistjevanje o poratnih sođbah. (Dalje.) Zakaj nek veljajo porote za tako im eni t no napravo? saj je bila sodba po stari navadi brez porotni-kov tudi prav — bo morebiti marsikteri rekel, kterim u ta rec ni prav jasna. Prostor nam ne pripusti na dolgo in široko važnosti te nove vstavne naprave razlagati; bomo tedaj Ie so porote očitne, ako očitnost v u st nos ti obstoji, pa ne le v odpertih vratih. Ker si je ljudstvo zdej od porot le sosebno to zapomnilo, da imajo tudi „lumpi zagovornika, deržavniga tož nika pa ne sliši (ker ga ne razume), in tudi govora zagovornika ne po glavi roji in pra vi ga zapopadka od zagovornikov ni ma. 9 mu ni za zlo vzeti, da mu le „zagovornik lumpov u ob kratkim iz dvojniga poglavitniga ozira imenitnost porot dokazali. 1. Ocitne sodbe po porotah, v kterih imajo opraviti: deržavni pravdnik ali tož nik, kakor varh zagovornik zatoženca,»kakor 12 prisežnih mož, kakor Da bojo porote na Slovenskim s zatoženci slovenskiga rodů to, kar tudi po vstavni postavi imajo biti, se mora od konca do kraja vse v slovenskim jeziku govoriti, seer porote niso očitne in us t n e obravnave, ampak po vecim delu le „Pantomimen." (Dalje sledi.) pravice in postave, branitelj obdolženiga, razsodniki „kriviga" in No vic ar iz Mvajnshiga Iz Ljubljane. nedeljo je bila slovesná daritev » nekriviga « 9 m césars ki daríl v svitlih tolarjih učencam risarskešole obertnij sodniki z predsodnikam porote vred, kakor do- ske družbe, ktere pridni učenik je Joah. Oblak. ločniki kazni ali štrafinge 80 sodbe,v kterih se Drugo pot vec od te daritve. Gosp. Dr. Kl una je pravica brez enostranosti spozna in določi. kupčijska in obertnijska zbornica v Ljubljani za svojiga Po stari navadi so bile vse te imenitne, teške in raz- taj nika izvolila;— ta volitev je dobra. —Po srečkanju ločne opravila samo v rokah sodnikov, ki so mogli přetekli četertek stopi iz mestniga odbora (ako se o prihod-biti preiskavci, tožniki, zagovorniki in sodniki ob enim. nji volitvi spet ne izvolijo) naslednjih 10 gospodov: Dr. Eržen, Košir, Muhlei- O če- To je bila silno težavna naloga, in ceravno smo pre- Ahačič, Aichholzer, Baumgartner 9 sen 9 pričani, da so si sodniki prizadevali, vselej in povsod popolnama po pravici soditi, vuader člověk vedno le tertek bo nova volitev Ljublj. mestniga župana. Gosp. člověk ostane, da se til in tam zmoti in mu vedno vse- Ambrož hoče mož beseda ostati in se je doslednotudi Pichler, Dr. Rudolf, Samassa, Vollheim. Ljublj. mestniga župana lej čisto brez vse enostranosti ravnati ni mogoče. Rav- drugi volitvi odpovedal. Kdo bo namesti njega izvo no iz tega se pa pokaze tudi neobhodna potreba, da imajo Ijen , se scer ne more prerokovati; pričakovati pa je? biti porotniki p osterii in umni možje ter dne in samo- da bojo odborniki taciga iz volili, ki bo po volji većine stoj ne volje in mer zle kerví brez vse strasti 9 ki Ljubljančanov. — Neznaniga „lokalista" Ljublj. nemškiga časnika je naša nedolžna „lučica" unidan tako hudo raz- kačila, da „Novícam" cio oponaša, da jim „gesunde Logik" manjka, za to ker so (zares strašna zmota !) brez nagnjenja pa tudi brez sovraštva do zatoženca eodijo po svojim lastnim notrajnim pre priea-nju. Ker pa, kakor smo že gori rekli, člověk vedno le člověk ostane, je postava prav storila, da pokliče „popotnika v Florjanovih ulicah" zmešale s „pisateljem 12 porotnikov k sodbi, in daje takrat zatoženc za tište pritožbe „kriviga" nikov) kriviga ako Lichtscheue" pa jim zato očita, spoznan, ako ste ga 2 tretjini (8 porot- ker so dokazale, da še Ie nov magistrat bo v stana 79 spoznale za 99 nekriviga pa takrat, mestno svečavo in tlak dostojno popraviti. ga je većina (tedaj 7 porotnikov) nekriviga spo čar" nima namena znala. 2. Očit db P porotah so 1 le to odgovori 9 da se dalje pričkati, in ce mu bo P více, za živo spoznanje praviga in postavnig Licht," „viel Licht, kam teh reci u or to* „gesunde 99 Novi-lokalistu" 99 Logik" m 79 79 liberali Licht" potreba, že vé: gotovo ne bo šel iskat. Und 99 bo po tem takim šola za omiko ljudstva, za požlahnjenje kene Feindschaft niche." siroviga' serca. Ljudstvo se V f UCl tukaj postavnost oginj na Izanskim dadrum Ponoći v petek je bil gradu grofa J. Auersperga; blizo natanjko spoznovati : sliši kako se pravice svetost varje grada je nek kolarnica z mnogi mi vozovi i. t. d. pogo • v m resnica ise; ono sliši scer tudi, kako se zagovornik za natanjčno razodévo vsih okoljšin poteguje rela. Ako je res, kar se pripoveduje, da je zazga 9 da se na bila, je silno zalostno, da so nekteri ljudje se zmi resnica popolnama zvé. Nje to °*ov poklic ni gotoviga hu- nikdar zgoditi ne more 9 dodelnika oprostiti, kar se tudi ker njemu nasproti stojí cesarski tož nik ali deržavni pravdnik ne zgresi. raj tako oslepljeni, da v takim tolovajskim ravnanju isejo maševanja ljub » Ravno zvémo, da naš mnogospošto vani rodo 9 ë D. Dezman bolniga g 9 profesorja Dr. Šuber- esto varje, da se nikjer postave pot ta v učenju naravoslovja i. t. d. v 7. in 8. gimnaz ki 7a\ Pa misliti se ne sme, da je cio k ka- klasu nadomestuje: boljšiga namestnika bi vodstvo ne kiga pregreška ali hudodelstva obdolžen člověk tudi bilo moglo izvoliti. Po naznanilu ..Danice" so mil. 99 got hudodelnik 9 m pregrešil i. t. d ali da se je vselej iz hudiga knezo-škofgosp. Matiju Vertovcu, fajmoštru v Šent- 26. v očitnim obravnaaju sliši, se njegovi zapopadki p Ko tedaj ljudstvo vse to Vidu priVipavi, na njegovo prošnjo, v pokoj iti j viga m nep to otovo razjasnujejo > se v serca sadijo, ali spijoči budijo občutki tako 9 svečana a dovolili. Iz okolice Kamniške. Močno je želeti, da bi prišla kmalo nova gojzd na postava na dan za var- praviga da so take očitne sodbe zares prave sole za spoznanje stvo naših gojzdov, in da bi se prepovedalo njih brez po sta vnos ti in pravíc nike tajiti in zvijač iskati to iim nič Slisi scer tuđi hudodel- milostno sekanje. Koliko lepih hrastov in smerek se ali ono tudi vidi, da vse zlaati v Tuhinski dolini po nepotrebnim poseka! Ne- pomaga, ker predsednik in deržavni pravd- kteri popotniki so jo že tako delec perpravili, da ga nik na vsako besedo pazita zvedenci pokl price ali drugi drugaei govore 9 porotniki sodijo po tem po svojim spoznanju ; naj bi tudi hudodelnik hudodelstvo do sodniga dne tajil, mu nič ne pomaga; pravda je kmalo pri kraju. nêsti ka- nimajo vec drevesa v gojzdu, kteriga bi na rami ne mogli. Sèm ter tjè so postali griči čisto goli, kor da bi jih bil kdo obril. Zraven je še to zalostno da večidel drevja na žganji ali na vinu skoz gèrlo 9 splava. podučenjem ali avarjenjem po časopisih se 59 per tem ne da nič opraviti. Zatorneži gojzdov ne beró Vse želí da bi ovi gospod nada Slovencov prav prav časopisov, in bi tudi za prijazno posvarjenje in poda- dolgo na Koroskem ostali. Bog jih nam ohrani ! ce nje viti. t * nic ne marali; li visi oblast je v stana jih usta- Poklic or » Navratila na Dunaj je tudi nas Korošce v " w — V ^ Ce se kaj časa tako pojde, bo cela Krajnska de- prav razveselil ! Ćuli smo, da je v svoji po prej sni Ljublj. žela pusti Kras kteri ti kaze, da ga pusti. Iz Dolenskega 4. sušca. # Konec pretecenega službi kakor v vicah zivel. Bog ga je rešil. Ko bi saj se kdo tudi našega Majarja od njegovega vesčasnega mesca smo pastirski list g. knezoškofa Ljubljanskega v přeselovan ja po Nemškem kmalo rešil! Goriškiga 2. marca. (J. F.) t • 1 • f * j i« m i a V Dvorčan. roko dobili, in ocitno spoznamo , da smo ga z velikim veseljem sprejeli. Tako lepo nam naš visokočastiti kne- Đe ljudje po kmetih dosti časa 9 pa tuđi denarjev zoškof v njem nauk od edinozvelicavne vere razloze, zatrosimo, preden včasih nar potrebniši reći iz kanclij-da mora vsakemu, ki ga bere, k sercu iti; zraven pa skih listov po tolmačih zvémo — mislim de vsak dobro tudi ne pozabijo, svoje ovcice k ljube zni do zmotenih, drugovernih bratov opominjevati, prav kakor nas s.véra ve. Posebna škoda je pa ta, de nemško-taljansko uči, ktera nam veli zmoto grajati, zmotenega pa ljubiti. Brali smo tudi slovenski prevod omenjenega lista v starih čerkah. Ozir pravopisa nočemo nobene besedice řeči, ker pravopis je le lupina,*) ki jedro zavija; le to hodi, podá rekoč: „preberi in pověj mi, kaj v njem , _ _ —pisanje nasi mladini omiko močno ovéra, česar marsikdo po vrednosti ne porajta. Kako? Velikokrat se sèm ter tjè v naši deželi prigodi, de ko oče kak list iz kanclije dobí. £ra svojima sinu, ki že 2 in 3 léta v farno šolo y & se nam opomniti treba zdi, da se je pri prestavljanju prav neprijetna in scer bistevna pomota pripetila, ker je na zadnji strani pastirskega lista pod št. 3. nemški » Freitag" v slovenskem s „saboto" prestavljen ! ! No vie ar iz slovenskih Ur a Jev. Iz Koroškiga 14. m. Pri nas je letas taka dra- gota, da bi člověk skoro obupal! Beračev imamo toliko, da dan na dan eden drugemu duri u pest podajajo. Huda je za cerni kruh, pa vender na gornjem Koroskem od 25. avgusta 1850 od tatvin clo nič ni več sli-šati, to je, od tistega časa, odkar Apolonia Tof u Belaškej ječi sedi, ktera je, kakor je bilo v Novícah že povedano, posebno rada farovze obiskovala, in cer 25. avgust minulegu leta je kvene denarnice praznila, bil pa za imenovano tatico nesrečen, za farovže pa srečen dan. Ze ob 6 zjutraj jo primaha iz Verbe proti Dvorskému farovžu alj tukaj ji je spodletelo od tukaj gre, kakor bi jo bil veter nesel, proti Lipi nad Verbo, se pri fajmoštrovej dekli u kuhinji oglasi, in jo prosi, da bi jo g. fajmoštru za spoved napovedala, kar je dekla zvesto storila. Fajmošter čakajo in čakajo, in ker žlahtne gospé niso mogli dočakati, gredé v cerkev božjo službo opravljat, in že so bili napravljeni pred altar iti, alj vonder jim še nekaj v glavo da, da še pred mežnarja u farovž gledat in kote preiskovat uka- zejo. Meznar pride u farovz, gospa ga zaslisi in vsa skraćena po kletnih stopincah pritapa, ter pravi, da ji je elabo prišlo, in da se je morala zato na stopincah vsesti. — Ali kmalo je slabosti popusté, dajo potegne, ko bi jo bil kdo smodil, po cesti proti Verbi. U gostiv- nici pri Kristofu, med Verbo in Porocanami, je juznala, vse s kováními dvajseticami plaćala, in je potem, kakor je sama rekla, se u Poroče k popoldanskej b. službi podala. Alj Porosci fajmošter so jej bili z opravljanjem b. službe prehitri, in so jo u farovž stopivši na kletnih stopincah zagledali; že je imela nekaj platna u robeu zavezanega. Naglo hoče vteči, alj neki kmet jo zagrabi in ustavi. Od tukaj je bila v Celovec odpeljana in sod-ništvu izročena. Med tem je Belaško sodništvo, ki je bilo zavolj njenih tatnij na sled prišlo, u Celovec po njo pisalo, in 14. septembra 1850 so jo imeli že u Belaka, kjer se še zdaj zavolj preiskatve znaje, vse čisto taji, in se prav prederzno obnaša. Preiskovanih zapisnikov zavolj nje imajo že na kupe. Kmalo bo za volj nje u Belaku javna sodba, k! bo prekanjeno tatico po pravici obsodila. — Verbensko alj Celovsko jezero, po kterem vsako leto črez 40000 sežnjev derv u Celovec splava, letas ni zamerznilo, česar se šenihče ne spomni. — Naš ljubljeni nadzornik ljudskih sol, ve-lečastni gosp. S. Rudmaš so z obljubljenim! dařili učitelje krepko zbudili, in med njimi pravo veselje vneli. * Ali Bo hori čio a je lapina že silno — redka. Vred. u Ker pa revež ne razume, kar je bral, s tihim stojfc glasam reče: wne morem." Oče nevoljen nad njim žace tega ne znaš? Ne renčí: „po kaj pa v šolo hodiš bos ne več postopal v šolo ? 5 domá bos mogel delati.u Lejte tako obá, oce in sin, veselje do sol zgabita. Če ima oče tudi še več sinov, jih brez šolskiga poduka pusti 9 ker ne vidi nobeniga prida iz sol. Po taki vizi 9 veselje do sol z ga * tadi sosedje, ki to vidijo in zvedó bijo. Naj nam pošten člověk, ki med ljudstvam živi odgovori: ali ni takó ? Kak nemškutar, ki ne zapopade s svojo mervico pameti namena ljudskih sol, nam bo odgovoril, de kancelijski jezik je nemški. Temu odgovorimo: de tudi mi poznamo cesarsko vstavno pismo, in de vémo, kaj po tem pismu ljudstvu gré, kaj terjati s mé. V to y kako si vradije med seboj dopieujejo, se mi ne vtikujemo, to ni naša se le rec mi in edino le zato potegujemo, kar nam je po vstavi dogotovljeno, in kar tudi ministerstvo zvesto spolnuje, ktero s Slovenci v slovenskim jeziku govori. Dokler se v kancelijah v slovenskih deželah ne bo, kakor je potreba, domaći jezikrabil, bojo naše ljudske sole vedno hirale, ker le po tem, bo spo- zna! prosti deželan dobiček sole, ako bo vidil, de ma njegov sin gladko dopovedati ve, kar se mu iz visji roke piše. Med omikanimi Slovenci je mende malo ta cih pa 9 y • 9 ki bi rekli, de kmetam ni treba šole. Alj 9 tacih ki s perpomočki, ki ljudstvo h soli budijo, nasprot stojé, je žali Bog na cente! Zakaj vsak tak, ki druge jezike preveč povzdiguje, domačiga pa zatiruje, omiko svojimu naroda odvracuje, ker stare zgodbe in vsak danje skušnje glasno govore, de narod se zamore le v svojim glasa omikati. Akoravno pa nam ni-kjer sovražnikov ne manjka, vender se nadjamo de sv. veri in Avstrijanskimu prestolu zvesta Slovenija ne bo zaostala, ali kakor nekteri želé, clo usahnila, marveč upamo, de bo z Božjo pomočjo ■i ym v soglasju z drugimi narodi po mogočosti napredovala. Mi terdno upamo, de bo pravična vlada nase žive potrebe vsi m na « sprotnikam vkljub spoznala in lepo vstavno z nami ravnala, — ker dobro vé, de vsi občutki žive resnice in pravice enoglasno govore: J}v saki mu svoje Od Štaj. Drave. 8. sušca. ÇD.y Pervo polletje šolsko je minulo in dijaki se že zbirajo, ko lastovice spomladi. Lepo so se obnašali o pervi polovici šolskega léta; takih, kteri bi slabo napredovali, je sila malo. Tudi slovenski se marljivo uče 9 in „berílo" nam pride prav všeč. Tudi slovenska knjiž nica je narasla že do 70 knjig, prosimo domorodce velikodušno pomnožujejo. Dobrotljivim podarni-kam g. farmeštru Has nik a, g. kapi. Šimoni ču naj jo 9 Franců in Ciringerju in g. J. Š. v Celji se lepo . korarju R. za znameniti dar v de- zahvalimo. Tudi Na predlog gg. prof, veroznanstva se je vsta novilo družtvo za podporo ubogih dijakov. Kdor é 60 2 gold, srebra na léto vloži, postane sočlen druztva. podělili. Lepa hvala pa tudi milodušnim gosp. dr. Sok Od domorodne ljubezni slovenskih mašnikov in uradni-kov je upati, da družtvo bode lepo razcvelo. V Celji kaj takoršnega že dolgo imajo. Narodne sole v se rom v slabim starim stanu tičijo in g. šolski nadzorniki edino zveličavno nemšino pnporocajo Tudi neka druga pošast pri nas še ni minula. Ako kteri uradnik v višji službo želi priti, mlade slovenske duhovnike natolcuje in „berihte" piše, da so „separatisti" in „wiihlari", ker se podstopijo slovenske otroke slovenski katehizem sloven ubogi Slovenci! Pa še eno ski brati in pisati učiti, drugo. Znano je, da so v létu 1849 mesca oktobra šli slovenski poslanci na Dunaj prosit za sedež okrož- mi- go- Častiti dopisnik nam ne bo za zlo vzel, da smo verstice ki je mnogih dobrot, ki jih on in njegova dobrot gospa revnim po svojim premozenju storita zrne- svoji prošnji še toliki milodar sprosil ! Bog ju , po i oba še dolgo let F K kaplan pri sv. Križu Noviear mnogih hrajev Nemske zadeve so, kakor se bere, med vladarji scer v vsim poravnane, le Pruska vlada se samimu predsedništ avstrijanske vlade V se perstavlja če. — Za y ali vožnjo kterimu se pa Avstrija nikakor odpovedat volj zmirej večih prekucij v bližnih Turskih deželah je naše ministerstvo prepovedalo prodaj orožja v Bosnijo in Hercog notrajnih oprav bo podalo s lago vsih županije zadevajočih postav Ministerstvo pan i jam natanj raz y podúk, kako se ima županijsko gospodarstvo v bukvah zapisovati i. t. d Nove bankovce deržavniga gold, so cesarske kase začele 1 prejemati klada po 10 iu izdajati in t. m Dezelni odbor Koroškiga je ministerstvu kupčije vnovič razložil potrebo žel znice skozi Ko V Zagrebi se boj« . aprila se bo za rosko in poravnave Drave, začele volitve mestniga odbora cela vožnja po zeleznici iz Prage v Dražd_____ # ■ im ■im ■■ slovenshimu beritu za pervi razred. Nič ni neprijetnišiga, kot skaze in pomóte v bu-zlasti kadar pom en kazijo in tèmnijo. Ker se y y de kvah je tudi v to berilo nekaj tacih vrinilo, bi bilo prav bi vsak pisavec svoje spise prebral, ter poglavitne in motljive skaze v „Novicah" naznanil, kterih naj bi pro-fesorji pred branjem sleherniga odstavka, ali pa gredé učence opomnili, de naj jih popravijo. V drugim na-tisu naj' jih tiskar popravi. Nasledujejo poglavitniši pogreški mojih spiskov. V spisu: „Volk in nektere dogodbe % volkovi," 22. stran, st. 13, v 8. versti, namesto : „v Kerko v • i ' —^ _ .. _ _ _ - 'i__ nosih na Rusovskim" i. t. d. na Rusovskim" i. t. d. y bêri : » v v Kerkono sih y cevskih" namesto: „po Kočevskim". V 10. v. „po Ko yy Volk se je poboljšal" 9 7. v. bèri „ovcnjaka" namesto Cl u yy o vcjaka u y n— y v predzadnji versti bêri „s kij- y namesto „ski j ci". Volk se da stupo-ramo nestiu; v 3. v. od __J-__i :__Li. _____i._ __4---: spodej bêri „os trelj e n", namesto „o ster jen u y hú sto : 1 A • beri: „ Volk s pesant sovrag"; v 6. v. bêri „iz stra namesto „iz strahov". V 14. in 15. v. name u 55 S tem jih od deleč in nevidama vsteje S tem jih lahko od deleč in nevidama ošteje. 55 mua, 55 Tudi volka je strahíL; 5. v. bêri: „k zadnji namesto: „k zadjimu"; 7. v. bêri: J7 kac nato", namesto: „kočnato". 9) Jurče je volkam kos" ; 26. str. v 7. in 8. ver sti bêri: „vada" (Lockspeise, po nekterih vaba) město : r „voda", y na v 13. v. bêri: yy z u y namesto: Medved in nektere medvedje dogodbe str. v 11. v. od spodej bêri: „zimo prebijejo u yy s a 55 9 město: „zimo prebivaj o u 55 „bore medved", 39. na- 40 ktr. 9. v. bêri: u y name«to: „bori medved". V posted nj i m odstavku v 7. v. bêri: „veliko čajevnico ali čaj ovarnico" , namesto: „čéjavnico ali čajavar- « : „ «« nico V pesmi: „Ave Marija169. str. zastran literarne kritik pustili ker „Silo", ' v a 55 namesto: „sila"; 3. v. bêri: 4. odst. 3. v. bêri: „pre y d več ravno srecna", namesto: „presercna u Jeran. v d ol g želé protnih straní nam toliko spisov skup da bi k pletli, ktere pa »Novice ne jim tudi zato prostora manjka. Vsaka svoj »dixi dniki naj boj brav je en-Vred Naznanje. Peta pola „živinozdravništva" je na svitlo prišla; naj g. naročniki pošlejo po-njo. Današnjimu listu je pridjan 9. dokladní list. Natiskar in založuik Jozef Blaznik v Ljubljani.