Poftaina plačana r gatarini.	Posamezna	Storilka	Din 1.—.
ST KV. 255.	V	LJUBLJANI,	petek,	dne	4.	decembra	1925.	LETO il.
»s*,	«>K-cg^<»aataK»;5»atx.'gagf-'caa*^rsfcHafcjpcgr»>^v-<cv«a^aO!jt^r.ni»<**i>*«^>,**»	»»g-iMigin—nnr —aru
f
»
Issfeaja vsak dam opoldne, la*raesB§f ne&gjf ia pravnikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani » po poeti: Din 20*—, inozemstvo Din 80”—.
UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTTO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ST1V. 18, TELEFON STBV. ftaA
Rokopisi aa m» vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj s« priloži mamka za odgovor.
Račua pri pcStnem ček. urad« 5tev. 13.633.
Demokrati do preklica.
(je je voiiven boj aii če gre le za parado z besedo, potem naši samostojni 4e.itoarati nikdar ne pozabijo naglasiti, 4* so demokrati, ce pa imajo moc v ro-kau, ie io svojo tako »banavo naglašano demokratičnost tudi v dejanju dokažejo, teuaj pozabijo redno na demokracijo,
iio	pac demokrati samo do preklica, izkoriščevalci demokracije, ne pa njeni izvrševale lji.
To so zopet dokazali sedaj, ko je v debati, če naj velja za Ljubljano čisti proporc aii pa iz strankarskih špekulacij sfauricirani volilni red.
Nepobitno je, da zahteva demokratično načelo proporcionalen voiiven red in ravno tako je nepobitno, da pomeni vsak voiiven red, ki daje manjšini moč večine, grobo kršenje proporcionalnega načela, bedariji ljubljanski volilni red pomeni tako kršenje proporcionalnega volilnega načela, ker dobi stranka, za katero je tudi le ena četrtina prebivalstva ali še manje, sigurno večino v občinskem svetu. Ce je ena reč napačna, potem je napačna in tega ne prikrije nobeno slepomišenje. Če ima tak nečist proporcionalen volilni red tudi Beograd in druga mesta, potem iz tega ne sledi, da ga mora dobiti tudi Ljubljana, temveč ga je treba popraviti tudi v Beogradu. Je to jasno ko beli dan, ker kam
*>i T-rlSli,
<f;e bi pobirali po vsem svetu napake in jih uvajali potem pri nas z
izgovorom, da imajo tudi drugi take napake. Tako teorijo mere resnično postaviti samo demokrat do preklica.
Toda ni najbolj značilna napaka sama, temveč sploh, zakaj je ta napaka zavedno storjena, ker pred sedanjim votivnim redom smč že imeli voiiven rod s čistim proporcem. Ta pa je bil spremenjen zato, da ne bi »klerikalci« prišli do vlade, da bi se preprečila prava volja ljudstva in da bi se s predpotopnim geslom o »klerikalcih« in »liberalcih« prisililo volilca, da se odloči za eno teh strašil. In v tem je najtežji dokaz, absolutne negacije demokratskega principa s strani SDS.
Ker demokratski princip pravi, da gre vlada edinole večini. Je čisto' vseeno, če je ta večina pametna ali ne, zadostuje, da jo je večina prebivalstva izbrala in vlada pripada samo njej. Naloga manjšine je pač ta, da prepriča prebivalstvo, da je ona sposobnejša in zmožnejša od vladajoče večine in šele potem, lco se ji ta dokaz posreči in dobi pri volitvah večino, šele potem je upravičena, da vzame tudi vlado v roke. Nikakor pa ne gre, da pride manjšina do vlade vsled krivične volilne geometrije ali pa s pomočjo nalašč za manjšino prikrojenega volilnega reda. Kdor rabi take pripomočke, je obupal nad* močjo “voje ideje in zato take stranke tudi dožive svoj polom. Zmaga dr. Ko-r -1 v Ljubljani je za to jasen dokaz.
,, . demokrat do preklica more tu-r 1 !* da je nečist proporc za Mari-»'!?' 'n Ptui l7‘ nacionalnih ozirov dober. Mi nismo niti najmanje na boljšem, če moramo javno priznati, da moremo obvarovati nacionalen značaj stavkih mest samo s krivičnim volilnim l^dom. Nasprotno, mi smo na slabšem, !er jemljemo državi ugled. Menda ven-,ar ne bo nihče trdil, da je v korist dr-rf ritega ugleda volilni red, ki je sfabri-**ran samo zato, da jemlje eni skupini Pavijanov del njenih pravic.
vrhu tega je to nepotrebno, ker so ^bSč.inske volitve dokazale, da je slo-/^*ka večina v vseh teh mestih tako da se ji ni bati nemških glasov.
*	z drugega stališča je sedanji vo-
Seja finančnega odbora.
Beograo, 4. decembra. Včeraj poper-dne se je sesuli plenum linaucne^a odbora. mer se ima priorni razprava o proračunu, se je oauor raznem na ave sekciji. i-rvu sekcija bo obravnavala oaae-ien o arzavnm uonodkiu, o aorguvin, n-uaneni zakon, proračune linanenega ministrstva, vrnuvne arzavne uprave, ministrstva vojske in mornarice, prometa, so-ciame poli ime, pcljeaeisiva, noiranjm zauev, zunanjih zaaev ler ministrstva za graabe, druga sekcija pa bo obravnavata vse ostaro. — Odbor je nato razpravljal
o	načinu, kako naj se vodi debata. Predsednik linanenega odbora je predlagal, da se prične razprava, preuno bo izdeian ves proračun, elani linanenega odbora so temu ugovarjati in zahtevali, da se predloži ves proračun in da tinančni minister pred pričetkom debate drži eks-poze o finančnem stanju. Ker proračun,' glede na to, da se posamezna ' ministrstva in finančni minister med seboj še pogajajo, še ni dovršen, je bilo sklenjeno, da se ekspoze odgodi, dokler ne bo ves proračun končan. — Finančni minister je sporočil, da je vlada skienila vnesti v proračun 10 milijonov dinarjev za izplačilo uradniških plač. Predlagal je hkrati, naj se o tem ne diskutira, dokler ne bo gotov ves proračun. Izjavil je pri tem, da je vnesena tolika vsota zato, ker vlada nima več denarja na razpolago in da tudi obračun še ni gotov. Zato ni niti natančno znano, koliko znaša ta vseta. Čla- j ni opozicije so se izjavili proti taki re- i
šitvi in čuli so se tudi cd vladne večine glasovi, ki so izražali nezadovoljstvo s tako rešitvijo tega vprašanja. Opozicija je trdila, da je dotična vsota natančno znana in da znaša 210 milijonov dinarjev. Na osnovi tega zahteva, da se ta vsota sprejme v proračun, ker je vsaka drugačna rešitev protizakonita. Navzlic temu je bila sprejeta osnova, ki jo je predlagal finančni minister.
Nato je odbor prešel na drugo točko dnevnega reda: predlog o prevedbi kronskih upokojencev na dinarsko pokojnino. Finančni minister pravi, da je to vprašanje že rešeno v dvanajstinah in je odveč vsaka debata o tem. Zaradi tega je ta točka odstavljena z dnevnega reda.
O	tretji točki dnevnega reda: podpora poplavljencem, izjavlja finančni minister, da je za ta namen sprejetih v dvanajstine 6 milijonov dinarjev« Zato predlaga, da se tudi ta točka odstavi z dnevnega reda.
Preide se na četrto točko: odobritev uredbe-o taksah svečenikov. Dr.'Spaho izjavlja, da je to po čl. 12. ustave notranja zadeva posameznih veroizpovedi; zato ne bo sodeloval pri razpravi, ker je stvar protiustavna. Ker se »je k tej točki prijavilo več govornikov, se je zadeva odgodila do srede. Poleg tega se bo v sredo razpravljalo tudi o vprašanju spremembe uredbe o svečeniških dokladah.
Pred fuzijo 1M0 z demokratsko stranko.
Beograd, 4. dec. Sinoči je dr. Spaho odpotoval z nekaterimi poslanci v Sarajevo in se vrne v Beograd, ko se prično zopet skupščinske seje. Pred svojim odhodom je dr._ Spaho glede na pcrcčila nekaterih včerajšnjih listov o odnošajih jugosiovenske muslimanske organizacije napram demokratom izjavil, da so vsa ta poročila v svojem bistvu točna. Že prej je bila situacija natančno razložena od voditeljev njegove stranke in se to povdarja tudi v izjavi, ki jo je izdal osrednji odbor jugosiovenske muslimanske organizacije že svoječasno. Vesti o fuziji demokratske in muslim. stranke se mnogo komentirajo in je interesantno, da so napravile v vladnih krogih dober
utis. Vladni krogi so mnenja, da bi s fuzijo teh dveh strank, od katerih je ena avtonomistična, pridobila unitaristična ideja. Za tako fuzijo je razpoloženje zelo ugodno. Četudi še situacija danes ni taka, da bi se kazala potreba za to fuzijo, vendar postane to vprašanje aktuel-no takrat, ko bodo to zahtevale politične razmere. Na vsak način bosta obe stranki kcoperirali v narddni skupščini. Že včeraj se je pojavila ta kooperacija, ko sja cbe stranki postavili skupno listo o priliki volitev cdbora za sklenitev trgovinske pogodbe z Avstrijo in cdbora za I zavarovanje vojnih letalcev. Obe stran-j ki sta tudi na popoldanski seji nastopili
1	skupno.
SKUPŠČINA ODGODENA DO 10. T. M. ;
Beograd, 4. decembra. Da se skup- j ščinskim odborom nudi prilika, da lahko : neovirano pripravijo materijal za delo v ! skupščini zaradi nastopa katoliških in \ pravoslavnih praznikov, se za ta čas pre- I kin^jo seje narodne skupščine do 10. I t. m. Večina narodnih poslancev je včeraj popoldne zapustila Beograd.
DR. LUKINIČ NE PRIDE PRED SODIŠČE.
Beograd, 4. decembra Včeraj je ves dan razpravljala anketna ‘preiskovalna komisija o aferi dr. Lukiniča glede razveljavljenja sekvestra nad premoženjem
kneza Tum-Taxisa. Člani komisije so zelo rezervirani, a se je doznalo, da je anketa odločila, da se dr. Lukinič ne obsodi. Narodni skupščini bo predloženo poročilo in se bo prečitalo na eni izmed sej do četrtka. V tem poročilu bo po-vdarjeno, da na podlagi vseh podatkov ni nikake potrebe, da se dr. Lukinič izroči sodišču, a anketa ugotavlja, da dr. Lukiniču ni bilo treba tako hiteti s podpisom poročila posvetovalne komisije o razveljavljenju sekvestra nad premoženjem 1 um-Taxisa. Potemtakem bo dr. Lukinič na indirekten način oproščen in obsojen.
lilni red škodljiv. Naši Mariborčani, Celjani in Ptujčani bodo vse drugače delali, če vedo, da morajo delati, kakor pa Če se morejo zanašati na ugoden volilni red. Koliko pa izgube stranke na udarni moči, ko morajo sklepati nezdrave volilne kompromise in koliko pridobe Nemci, ker lahko apelirajo med svojimi volilci na čut pravičnosti!
Enaka pravica za vse, je geslo, ki krepi diržavo. Proti enemu delu prebi-
valstva proračunjen volilni red pa gazi to osnovno načelo državnega obstoja. Zato smo za uvedbo čistega proporca povsod, tudi v štajerskih mestih, pa čeprav vemo, da bo marsikak lažidemo-krat godrnjal in nalašč napačno tolmačil naše besede.
Teda boj z demokrati do preklica je na našem praporu in samo v interesu demokracije je, če od njega ne odnehamo.
Lfž< rina se zniža za polovico.
Beograd, 4. decembra. Zdi se, da bo odločba, po kateri se je morala ležarina izterjavah v zlatu, izpremenjena. Izpre-memba bi bila v tem, da se zlasti dinar računa za 6 mesto 12 dinarjev, kakor je to bile dosedaj.
KONSTITUIRANJE ODBOROV.
Beograd, 4. decembra. Včeraj popoldne so se konstituirali odbori, ki so bili dopoldne izbrani v narodni skupščini. V odboru za proučavanje zakonskega predloga o trgovinski pogodbi z Avstrijo je izvoljen za predsednika dr. Ninko Perič (radikal), za podpredsednika dr. Ivan Pernar (radičevec) in za sekretarja Žoka Čirič, v odboru za proučavanje zakonskega predloga o zavarovanju vojnih letalcev je bil izbran za predsednika Milutin Dragovič (radikal), za podpredsednika Blaž Šalamon (radičevec), za sekretarja Ljuba Popovič (radikal).
PRED KONGRESOM DEMOKRATSKE STRANKE.
Beograd, 4. decembra. V parlamentarnem življenju ni nobenih posebnih dogodkov. Največje zanimanje vlada za kongres davidovičevcev, na katerem se bo preciziralo politično stališče napram ostalim strankam, zlasti napram vladnim, ki izvajajo politiko sporazuma med Srbi in Hrvati. Obravnaval se bo in po potrebi izp-remenil statut stranice v smislu širokih samouprav, da se približa programu muslimanov. Ta kongres se bo vršil od 12. do 14. t. m.
KRALJEVA POTOVANJA PO KRONANJU.
Beograd, 4. decembra. Gotovo je, da bo prihodnje leto N j. Vel. kralj oo kronanju službeno posetil Angleške, Francijo in Italijo. Pričakuje se, da bodo angleški in italijanski kralj in predsednik francoske republike vrnili poset. Zato se že sedaj vrše priprave.
FRANCOSKI PARLAMENT ODOBRIL LOUCHEURJEV NAČRT.
Pariz, 4. decembra. Debata o finančnem načrtu, ki je trajala pozno v noč, je bila v poslanski zbornici včeraj dopoldne zaključena. Opozicija je izjavila, da bo glasovala proti Loucheurjevemu finančnemu načrtu, če se ne zniža nameravano povišanje obtoka novčanic na S in pol milijarde frankov. V imenu soci-jalistov je izjavil Blum, da se bodo so-cijalisti upirali nameravani inflaciji. Nato je Loucheur sam branil svoj načrt. On je naglašal, da bo vlada, četudi se s tem načrtom zviša obtok novčanic, skrbela za to, da se z zvišanjem \ davkov najde pokritje. Nato je govoril ministrski predsednik Briand, zahteval glasovanje in s tem zaupnico. Loucheurjev predlog je bil v načelu sprejet z 298 proti 113 glasovom. Nato se je pričela podrobna debata. Predlog opozicije, da se omeji emisija novčanic na 3 in pol milijarde, je bil odklonjen s 362 proti 186 glasovom. Loucheurjev načrt je bil nato v podrobni debati sprejet a 357 proti 229 glasovom.
ŠRAMEK VRNIL MANDAT.
Praga, 4. dec. Misija ministra Šrame-ka za sestavo vlade ni uspela. Šramek je ze sinoči v ministrskem svetu izjavil, da ni mogel sestaviti vlade zaradi odpora čeških narodnih socialistov v vprašanju ločitve cerkve od države. Pričakuje se, da bo Švehla ali Bechyče dobil mandat.
0 priznanju sovjetske Ru Uje
Karel Mečir, izredni poslanec in upolno-»očeni minister Češkoslovaške, piše pod tem »»•lovom v »Venkovu« sledeče:
Okoli pet let je živela Evropa v nesovraž-*ih odnošajih s sovjetsko Rusijo. Zborovala j« e njo za konferenčno mizo v Cannes in drugje ter sklepala z njo več ali manj važne dogovore, zahtevala, da bi Rusija te izpolnjevala, — končno pa je dejala: »Da, toda da ■e bo nesporazuma: ne pozabite, prosim, na eao: vi ne obstojite.« Zakaj priznati sovjetsko Rusijo ne pomeni v svojem bistvu nič drugega ko reči: vi obstojite.
*
Tako se je govorilo vladnemu sistemu, ki j« obstojal-, v nadi, da ne bo obstal. Ko pa se je videlo, da je bila ta nada prazna, se je izbral sistem, ki bi mogel ravno tako priti v Šolske čitanke, ko zgodbica o noju, ki je vtaknil glavo v pesek, da ne bi nekaj videl, laisleč, da tistega, kar ne vidi, tudi ni. Bismarck je nekje pripovedoval o blaznosti politikov, ki so imeli pogum >achtzig Millionen Russen als corpus mortuum zu behandeln,« postopati z 80 milijoni Rusov ko z mrtvim telesom.
Trajalo je dolgo, da se je spoznala težka napaka. In potem se je pričelo s priznavanjem.
#
Besedo priznati de iure pogosto meša javnost. Misli se, da se s tem sankcionira na-4m, s katerim je nastala vlada ali da se s tem odobrava vladni sistem. O tem ni govora. Pruski ali Avstriji, ko sta priznali jakobinsko francosko republiko, ni niti v glavo padlo s tem priznati pravilnost nastanka take vlade ali odobravati njen sistem.
*
Drugi zopet mislijo, da mora biti vlada, ki prizna sovjetsko Rusijo, popustljivejša do subverzivnih elementov. Tudi to je zmota. Za Češkoslovaško veljajo in bodo veljali mjeni zakoni. Misliti prvo je neumnost. V tej smeri, upam, da smo se že rešili avstrija-kantstva. Če pa kdo zagreši kaznivo dejanje, bo ka*novan po zakonu.
•
Samo eno obvezo se prevzema s priznanjem. Da naša vlada ne bo trpela na svojem •zemlju nobenih konspiracij proti sovjetski Rusiji, prepričan sem, da jih ni trpela nikoli, ker tako se dela vsled mednarodne
kurtoazije in če hočete vsled ozirov recipro-citete. Tudi za države — vsaj v miru — velja: Česar nočeš, da bi ti storil drugi, tega ne stori ti njemu.
*
Pa bi se reklo: toda tu je bolestno vprašanje, vprašanje ruske emigracije. Toda ravno temu vprašanju bo priznanje Sovjetske Rusi/e ie v korist. Težko, da bi se kdo v Rusiji ubranil misli, da ima;o pri neprizna-nju Rusije svoje prste vmes emigranti. Do--stikrat bo to neresnično, toda utisi so — tudi nepravi — katerih se ljudje težko otresejo.
V	Rusiji pa so čisto naravno pripravljeni videti v emigrantih neprijatelje in celo upliv-ne neprijatelje. K takim pa so ljudje običajno bolj nepomirljivi ko k drugim. Če se izkaže, da ni mogla emigracija preprečiti prizna-' nja, potem bo svoje nasprotnike milejše sodila.
Dejal sem, da so ruski boljševiki nekaki jakobinci 20. stoletja in če hočete, morete reči, da je njih tiranija tiranija cesarstva — samo brez njegove vojne slave. Tudi tedaj je bila emigracija — morebiti manj številna, toda vplivnejša ko sedanja ruska. In vendar ji je bila podana roka. Reklo se ji je: kdor se hoče in kdor se bo vedel lojalno, se more vrniti. In kmalu nato vidimo emigrante ija službenih mestih — celo na zelo vplivnih. Iz zgodovine se morajo ljudje učiti.
•
Ne samo v Moskvi, temveč tudi v tujini. Ne samo moskovski vlastodržci, temveč tudi emigranti. Ti, ki so za časa velike revolucije pobegnili iz Francije, kdo bi jih ne razumel in sočustvoval z njimi. Toda zgodovina se ne meni za podrobnosti. Slavni Moreau je odšel iz Francije iz važnih vzrokov, toda
v	zgodovini Francije igra nelepo vlogo: vlogo Francoza, ki se je boril proti Franciji. Ali se nima tudi o tem razmišljati?
•
In še o enem: so ljudje, ki so samo bežali, ki se niso borili. In v tujini so delali, učili se in se marsikaj naučili. Sedaj so razkropljeni po Evropi, Rusija pa nima zadosti kvalificiranih sil in jih išče v tujini. Rusi v Evropi uporabljajo pridobljeno znanje v korist tujine, njih zemlja pa postaja tuja kolonija.
Najlepše rodoljublje je delo za svojo deželo.
tava pota Evrope.
Hajbolj točno so bila označena v torek v Londonu, ko je bil podpisan Locarnski sporazum, ki se oficielno glasi: Treaty of mu-tual garantees (Dogovori medsebojnega jamstva).
Zastopniki vseh glavnih sil Evrope so ta dan govorili o smernicah nove evropske politike in vsi govori so izzveneli v tem, da sa nikdar več ne smejo ponoviti Strahote svetovne vojne, temveč da morajo vsi narodi sodelovati pri delu za gospodarsko 111 kulturno povzdigo Evrope.
Tako je dejal zunanji minister angleškega imperija Chamberlain med drugim sledeče: Vsa Anglija je srečna, da se je posrečilo delo sprave, predvsem sprava z Nemčijo, ki «»ore odsedaj smatrati vse narode kot svoje prijatelje... Duh Locarna, ki je dosegel to zbližanje med narodi, bo preprečil ponovitev lako velike svetovne nesreče, kakor je bila svetovna vojna.
Y	imenu Nemčijo pa je izjavil dr. Luther:
Ločarno je delo sprave in pomirjenja in mora postati temelj za odkritosrčno prijateljstvo med narodi. Na podlagi te sprave se aiorajo odstraniti vse ovire k resničnemu prijateljstvu narodov. Treba odpraviti vse aezaupanje in vsi narodi se morajo zdruziti, da se končajo predsodki in nezaupanje ter da postane prosta pot za bodoči razvoj, na katerem moramo vsi sodelovati.
»ajgloblji utis pa je napravil zaključni govor ministrskega predsednika Francije, g-
Pričel je v čisto mirnem tonu, kakor da bi hotel samo nekaj brezpomembnega pripomniti. Ze po prvem stavku pa je bilo videti, da govori iz globine srca. Vedno mogočnejše so donele njegove besede in nikogar ni bilo, ki bi se mogel njih vplivu od-tegmiti.
Mesto previdnosti in sumničenja stopa duh solidarnosti. Ne sme se poskušati preprečiti vojne z zbiranjem sil, temveč s solidarnostjo človeštva. S svojimi podpisi potrjujemo, da bomo imeli mir. S sedanjim dogovorom izginja partikularnem in z njim zli spomini. Če ne pomenijo dogovori pričetek ustvaritve evropske družine narodov, potem so brea pomena. Locarnske pogodbe bodo imele .pomen, če pomenijo konec vojn, da ne bodo naši možje več pobijani in naša mesta ne več opustošena. Delati moramo na splošnem miru in naši narodi, ki so na bojiščih pokazali toliko junaškega duha, bodo na drugih poljih človeškega udejstvovanja našli priliko, da se v plemeniti tekmi proslave .
In obrnjen proti nemškim delegatom je
Briand dejal:	.
Meni nasproti sede moji nemški kolegi. Jaz sem dober Francoz in vi ste dobri Nemci, toda vsi skupaj smo tudi dobri Evropejci. Hočemo biti dobri narodnjaki, toda nobenih barijer ne bomo postavljali med seboj, fla-rodi, ki so se tako kruto bojevali, vedo najboljše, katera pota vodijo k miru.
V	imenu ogromne večine Francozov morem trditi, da je mir za vedno zasiguran. V tem duhu podpisujem pogodbe.
Da so našle lepe besede Brianda odmev tudi pri Nemcih, je dokazal Stresemann, ki je odgovoril Briandu z zagotovilom, da je ogromna večina nemškega naroda za Locarnski sporazum in da želi, da prične š njim nova doba sodelovanja narodov.
Historičen akt prve vrste je bil podpi* Locarnskega sporazuma in pravilno je citiral ob podpisovanju pogodb Gothejev častilec besede Gotheja iz »Kampanje v Franci ji<: >Od tu in od danes se pričenja nova doba in vi morete reči, da ste bili poleg.<
Da ne bi sedanja generacija nikdar pozabila, kako velikih dogodkov je bila pričal
IZJAVA.*
Delegatje Oblastnega odbora NRS v Mariboru in mestnega odbora (predsednik dr. Muller) so danes v medsebojnem prijateljskem razgovoru ugotovili, da so odstranje-ae vse zapreke in nesporazumljenja, ki so obstojala do sedaj medsebojno.
Radi tega pozivajo v soglasju vse pristaše, ki so oddali svoje glasove pn zadnjih volitvah v narodno skupščino za listo Narodnega bloka oz. ostale stranke in ne za listo NKS (nosilec dr. Ravnik) in ki odobravajo politiko in smer vsedržavne narodne radikalne •tranke, da se priključijo in organizirajo pri tajništvu NRS v Mariboru, Frančiškanska •lica 14, ter tako skupno povzdignejo ugled HRS med slovenskim ljudstvom v prepričanju, da delujejo pravilno za gospodarski in •ocijalni dobrobit Slovencev, kakor tudi celokupne države in naroda.
Popolna edinost, sloga in disciplina bodo dvignile veliko idejo naše stranke in jo uveljavile tudi v Sloveniji, kakor je uveljavljena v večini pokrajin kraljevine SHS.
1» naroda za narod!
Maribor, dne 1. decembra 1925.
Dr. Rudolf Ravnik, 1. r., predsednik oblast-Mga odbora. — Dr. Ferdo MUUer, 1. r. — Janko Tavčar, 1. r., delegat.
*	Prejeli smo in priobčujemo. Uredniitva.
temelju neumešavanja v notranje zadeve teh držav.
Če se bo Rakovskemu posrečilo pregnati samo strah pred komunistično nevarnostjo, ki se je pojavil po sofijskih dogodkih in ki
111	Romunskem še danes ni prenehal, bo za zbližane med balkanskimi državami in Rusijo že mnogo storjenega.
1	o »Revue de« Balkanec.
Moskva in Balkan.
Imenovanje Rakovskega za sovjetskega poslanika v Parizu ni samo velikega pomena za odnošaje med Francijo in moskovsko vlado. Naloga Rakovskega je mnogo obširnejša' Rakovski naj pribori Rusiji na Balkanu zopet ono mesto, ki ga je zavzemala
tam pred vojno.
Rakovski je, kakor znano, bolgarskega rodu Leta 1910 je bil v Sofiji urednik socialističnega dnevnika »Napredakc. Kot romunskega državljana so smatrali Rakovskega obenem za vodjo socialističnega gibanja v Ro-mnniii Radi tega ni nihče bolj sposoben kot on da omogoči zboljšanje odnošajev med sovietsko Rusijo in balkanskimi državami, to ™ tembolj ker je bil Rakovski vedno nasprotnik vzpostavljenja komunizma na Balkanu potoni sile bajonetov, ali pa potom zlata Bil ie vedno za nnren razvoj duhov. Na drugi Jtrani je pobijal Rakovski Sovjetsko vlado vedno energično, kadar je hotela urediti besarabski problem z orožjem.
V	kolikor smo poučeni, ima Rakovski precizne instrukcije, da organizira iz I ariza na Balkanu diskretno propag&n<to v svrho izr boljšanja razpoloženja balkanskih narodov , napram Sovjetom; da stopi v stike z naj-{ uplivneišimi vodilnimi osebami teh držav, ki | prihajajo pogosto v Pariz. Po Rakovskijevem : mnenju, je treba ustvariti diplomatične zveze med Rusijo in balkanskimi državami na
Politična vesti
= Prazna demagogija. »Naša Straža« polemizira med drugim na ta-Ie način proti St. Radiču: »Najprej Radič ni odstopil niti za eno paro od svo:e ogromne ministrske plače, pač pa je radi lepih plač že precej svojih najbližjih sorodnikov spravil v službe svojega resorja, potem je izvedel že precej imenovanj, kjer igra denar tudi zelo važno vprašanje in končno se lahko v splošnem reče(!), da so ga v prvi vrsti denarne zadeve in skrbi vodile v politiki in posebej še pripravile do sedanjega sporazuma z radikali'« In tako naprej v tem si'ajnem slogu in v še bolj sijajnih dokazih revščine »Naše Straže«. Zakaj, če list nima drugih argumentov, ko takšnih, kakor jih navaja »N. S.«, potem je njegova modrost v resnici pri kraju.
— Če ni Radič odstopil niti pare od svoje ogromne ministrske plače, je to prav tak greh, kakor če tega ni storil g. dr. Korošec in drugi ministri SLS. Toda o tem seveda »Naša Straža« ne sme in se ne upa govoriti.
— Kar se tiče imenovanj v prosvetnem ministrstvu, treba povedati »Naši Stražic sledeče: Mesto načelnika in tajnika v kabinetu ministra sta zaupni mesti. To mesto ni nobena sinekura temveč tu treba mnogo delati ob primeroma slabi plači in z zavestjo, da se izgubi mesto takoj in brez pokojnine, ko pride novi minister. Da se porabljajo za ta mesta sorodniki ministra, je star običaj in tako je bil tajnik predsednika republike Mil-leranda njegov 22 letni sin in tajnik predsednika Hindenburga je tudi njegov sin. Pri Radiču je tem bolj potrebno, da ima za šefa kabineta moža absolutne zvestobe, ker ne vidi skoraj nič. Mislimo, da ta pouk »Straži« zadostuje. Kar se pa tiče trditve, da je Radič zaradi denarja naredil sporazum, bi bila ta trditev kleveta, da ni tako mogočno neumna. — Konstatiramo samo še to, da nas je »Naša Straža« prepričala, da katolik na svoje časopisje ne sme biti ponosen.
=NSS in napredna fronta. Zagrebško glasilo narodnih socialistov »Slobodne Novine« objavlja slovensko pisan članek »Še eno dve besedi o takozvanoj napredni fronti.« V tem članku sta objavljeni dve resoluciji, ki sta jih sprejeli dve mestni organizaciji NSS. V prvi resoluciji se ostro obsojajo nekateri članki v »Novi Pravdi«, ki so propagirali pristop NSS k napredni fronti. V drugi resoluciji pa se naravnost pravi, da je »napredna koncentracija s SDS absolutno izključena <
— Jasno je, da je istega mnenja tudi ogromna veiina članov NSS in tega mnenja tudi ne bo izpremenila.
= Tudi ta laž pride na dan. Samostojno demokratski listi so pisali, da se namerava odpraviti ljubljansko univerzo in da bi oslala v Ljubljani samo montanistična fakulteta za vso državo. Kakor glede državne hipotekarne banke se skuša tudi tu z izmišljeno -vestjo kovati političen kapital. Pa ne bo uspeha, ker pride še ta mesec v Ljubljano St. Radič in sicer v čisto resornih zadevah ter se bo pri tej priliki jasno pokazalo, koliko so vredne informacije, ki jih širi samostojno demokratski list iz strankarskih namenov.
= Ivan Radič o St. Radiču. Nasprotniki St. Radiča so z veliko slastjo ponatisnili neko izjavo Ivana Radiča, ki je obsodil svojega strica Štefana Radiča. Ker je gotovo, da slovenski listi ne bodo objavili njegovega popravka, temveč narobe pustili, da bi slovenski bralec imel napačno informacijo, objavljamo njegov popravek mi. Ivan Radič je dejal, da se je izjavil o svojem stricu ne>-ugodno samo pogojno, če je on v resnici sklenil sporazum le iz osebnih interesov. N pravi: Ker pa je dejstvo, da sporazum samo odobrila hrvatsk? seijačka straiJca n ves hrvatski narod, temveč je dejstvo tudi to, da je prinesel ta sporazum neprecenljive koristi vsemu hrvatskenvu narodu, tedaj je jasno, da je moja prva izjava popolnoma brezpredmetna.« - To brezpredmetno iz-javo pa so uporabljali nekateri slovenski listi kot argument.
_ prod sejo Sveta Zveze narodov. Svet Zveze narodov, ki se sestane 7. decembra, ima rešiti predvsem dve važni točki. Predvsem čaka na rešitev Mosulsko vprašanje, ki se ga je sicer skušal Svet rešiti, ki ga pa mora po razsodbi mednarodnega sodišča rešiti v vseh podrobnostih. Velika Britanija je že izjavila, da si pridržuje z ozirom na ev. razsodbo Sveta v njen neprilog proste roke, dočim Turčija za tak slučaj že grozi * vojno.
—	Mnogo težav bo povzročila tudi rešitev grško-holgarskega konflikta. Poročilo komisije je sicer jasno in konstatira, da JR pohod grške vojske popolnoma neupravičen in da mora Grška plačati zato Bolgarski ™ milijonov levov. Grška se temu predlogu upira in verjetno je, da bo Svet odškodnm-sko vsoto znižal. - Svet bo dalje obravnaval francoski predlog, da se skliče mednarodna gospodarska konferenca, 1« naj znanstveno prouči vzroke sedanje evropske krize. Nadalje se bo Svet Zveze narodov bavil z vpra-šiniem razorožitve. Upati je, da pride v tem oziru d o r "'I i t i v n i h rezultatov, ker je Velika Britaniia že pričela z razoroževanjem in je tndil že Briand pristal na to, da se izvede razorožitveni načrt Lorda Cecila. — Dalje se bo Svet bavil z vprašanjem poenostavljenja notnih listov ter raznimi vprašanji, ki zade-
vi	>0 narodne manjšine. Končno bo razmot-rival Svet tudi vstop Nemčije v Zveso narodov. V ta namen se določi tudi dan sklicanja' izrednega zasedanja Zveze narodov, na katerem bo Nemčija sprejeta v Zvezo naro-
d°= Češka vladna krita. Kakor je bilo pričakovati, se ni dr. Šrnmeku posrečilo šesta
viti nove vlade. Socialisti so aioer izjavili, da niso načelno proti temu, da bi vstoplH v vlado nians. Šrameka, stavili so pa take p»-
k' je vodja klerikalne stranko Moral odklonUi. Tako so zahtevali ločitev oer-ve do države, moderen državljanski in kazenski zakon, razne socialne reformo, nacle-nalizaci.o rudnikov, protikartelni zakon priznanje Rusije de iure, oprostitev šolo od 'sakega cerkvenega vpliva, razširienjo Šolskega zakona tudi na Slovaško itd. - C mons. Sramek ni mogel sestaviti vlade. 1e vrnil mandat predsedniku Masarjku. Sedni se govori, da pride najbrže do uradnitti vlade dr. černyja. Ker so se socialisti lajavih proti vsaki ne popolnoma parlamentarni vladi, ni ta kombinacija verjetna. V skladu s tem so tudi poročila, da je predsednik Masaryk ze poveril nar. sociali.tu Stnbrnyju, da sestavi novo vlado. Da bi Sffi-brny v tem uspel, ni verjetno in zato 10 govori, da bo zopet dobil mandat za «e«tav* vlade Švehla, ki da je hotel s pre šnjira neuspehom dokazati, da je samo češka vlada nemogoča in bo sedaj vzel v svoj kabinet tudi Nemce. Iz državnega stališča bi bilo t* le pozdraviti.
Proces proti morilcem Matteottija m prične januarja V sredo so izpustili iz jej* na svobodo osumljence' v Matteottijevem procesu. Postopanje proti njim je ustavljeno. Obtožnica naglasa, da so ti osuml enci bili pač povzročitelji Matteottijevega ugrabljenja, ne pa njegovega umora. Ker je bil Maiteotfi ugrabljen iz političnih vzrokov, se je morala na osumljence raztegniti amnestija od 25. januarja t. 1. Zato so bili izpuščeni na »vo-bodo. Pred sodišče pridejo samo pravi morilci Matteottijevi in sicer pred poroto v Rimu. Razprava se prione v začetku januar]«.
SVEČANOSTI NARODNE ODBRANE NA DAN OBLETNICE UJEDINJENJA V BEOGRADU.
Narodna Odbrana v Beogradu je proslaviti obletnico ujedinjenja na impozantno svečan način. Proslava je bila veličastna manifestacija naše državne sile in nacionalne misK. Iz vseh krajev države so prihiteli zastopniki vseh mogočih korporacij v prestolico, ki hi je nadela praznično obleko. Z vseh hiš s* plapolale zastave. Po ulicah so se gneti* ogromne množice ljudstva. Ob 10. so bila na Teraziiah vsa okna in vsi balkoni za«edefli od gledalcev. Pred saborsko cerkvijo je stala vojaška četa z zastavo in godbo. Ob 10. m je pričela svečana služba božja, ki to se J« udeležili kralj, kraljica, knez Pavle, kneginja Olga, zastopniki vlade s Pašičem na čelu. zastopniki narodne skupščine, diplomatska kor, predstavniki vojaških in civilnih oblasti itd. ter številno občinstvo. Med zastopniki vlade je bil tudi minister prosvete Stepa* Radič in minister za agrarno reformo Pavk Radič. Oba sta prišla s soprogama. Kraljev prihod je naznanil strel iz topa. Ob istesa ča«u kot v saborni cerkvi, so se vršili cerkveni obredi v katoliSki cerkvi, džamiji in sinagogi, ki so jim takisto prisostvovali javai funkcionarji in številno občinstvo. OB- pol 11. se je formirala pred starim poslopjem narodne skupščine svečana povorka. Na ieki je stopala godba kraljeve garde, za njo glavni in krajevni odbor Narodne Odbrane z iom zastavo, ki je imela biti blagoslovljena. Sledili so zastopniki invalidov, J[adranske Streže, rezervnih oficirjev in bojevnikov, oddelek Orjune s 17 zastavami, zastopniki v»ek mogočih drugih društev in korporacii. Ob 13. je bila blagoslovljena nova zastava Narodna Odbrane. Kumoval je prestolonaslednik, ki ga je zastopal admiral Priča. Admiral j* pripel vrh zastave moder svilen trak t iaii-cijalkami prestolonaslednika, nakar je izpr«-govoril: »V imenu visokega kuma vam izročam blagoslovljeno zastavo, simbol drSave, simbol edinstvii Srbov, Hrvatov in Slovencev, nuj nas spominja na mir in bratsko slog*, na medsebojno ljubezen vseh plemen naSe^B velikega naroda. V to nam Bog pomagaj t» sreča junaška!« Njegove besede so izzval* gromke vzklike kralju, kraljici in prestolonasledniku. Godba je zaigrala himno, zbor »Obiliča« pa je zapel »Hej trubafu...« Nato so govorili v imenu Hrvatov dr. Josip Tnrli iz Zagreba, v imenu Slovencev dr. Gregori«, v imenu Beograda in Srbije Nedeljko Savii. Ostalo se je vršilo po objavljenem •poredit.
Prosveta,
Ljubljanska opera uprizori v petek, 4. t »■
ob pol 20. zvečer Forsterjevo opero »Eva«, ki je dosegla pri premijeri popolen uspen.
V	glavnih ulogah nastopijo gg. Thierryiev*, Ropasova, Ribičeva, Banovec in HoVodkov. Dirigira in režira g. kapelnik Balatka.
Aid a kot ljudska predstava. Da se ■straže želji širšega občinstva, se uprizori v nedeljo, dne 6. t. m. ob treh popoldne veiira Verdijema opera Aida kot ljudska predstava po znatno znižanih cenah. Vstopnice za ® uprizoritev so na razpolago od sobote zjutraj dalje v opernem gledališču.
Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. November-ska in decemberska številka nudita naročij kom F. Maroltovo, po peljavi glasov tele zanimivo priredbo (moški zbor) narodn.
zanimivo pmeum/
»Ljubi konja jaše« in E. Adamičev intonai-no kočljivi mešani zbor »Nina mi n, bar-caroifK ter končno 6 jugoslovanskih narodni*
pesmi v harmonizaciji Thr,etn1k	to
liti Anton« Dobroničn. I- letnik »Zborov« J* iirirthčll 25 skladb skladateljev Adamiča, B»-nobiča Dobroniča, Marolta, Ocvirka, Prem*
1 in Ravnika na 50 straneh za naročnin* 20 dinarjev. — Prihodnje leto dobe »Zbori« tiskano književno prilogo, ki bo posvečal* v prvi vrsti najvežjo pozornost slovenski to jugoslovenski vokalni, predvsem zborovski glasbi, delovanju naših skladateljev in skih društev, v drugi vrati pa jugoaloveM*1 in slovanski glasbi sploh.
Štev. 255.
aKUIim DNEVNIK
4. decembra 1925.
Stnsn 8
Onevne vesti.
PATENTNA MISEL.
Kakor inano dolguje naša država uradnikom še razlike na uradniških plačah. V vsem *wša dolg države okoli 450 milijonov di-•arjer.
Ta dolg namerava finančni minister uradnikom izplačati. Svarimo pa vse uradnike, .i* «e ne vesele prezgodaj, ker si je finančni »inister zamislil izplačilo dolga na naravnost •riginalen način.
Finančni minister pravi namreč, da je draginja že znatno padla in da je računati, da to »pomladi še bolj padla. Ker pa na drugi strani rabi vlada denar, bo vlada reducirala plače uradnikov in oficirjev. Od 1. aprila dalje se bo vsakemu uradniku odtegnilo 10 odstotkov plače in to se bo vršilo tako dolgo, dokler ne bodo plačane razlike, ki jih dolguje država. Dne 1. septembra pa se bo odtegnilo še nadaljnjih 10 odstotkov in bodo tako 1. 1927 uradniške plače reducirane za 4) odstotkov. Oficirjem, katerim dizava nič ■e dolguje, se pa bodo pričele plače odtegovati šele s 1. septembrom.
Logika finančnega ministra je torej slede-•a: Dolg, ki ga dolguje država uradnikom, imajo "lača-ti uradniki državi. Komur država «i nič dolžna, temu država tudi nič ne odtegne in zato pridejo oficirji na vrsto sele 1. septembra. Komur pa je država dolžna, ta ae dobi povrnjene dojžne vsote, temveč temu se še odtegne plača.
Namera finančnega ministra je tako originalna, da bi zaslužila, da se patentira. To tudi zato, da bi mogli davkoplačevalci z uporabo tega patenta dokazati finančnemu ministra, kako se dolgov ne plačuje.
— Se bolj jih je zadelo. Vsled odložitve ljubljanskih občinskih volitev je bil »Slov. Narode silno jezen. Kakor pa dokazuje včerajšnje »Jutro«, so bili gospodje še bolj zadeti, ker »Jutro« se ne jezi samo, temveč že psuje. Prav zabava nas, da si gospodje ne znajo drugače pomagati, če kršijo svoj bojkot, ko da postanejo nekulturni.
— Na jubileju »Lisinskega« je bila zastopana tudi »Glasbena Matica« v Ljubljani, in sicer jo je zastopal skladatelj Anton Lajovic.
—Zakon o pobijanju draginje V ministrstvu za socialno politiko je izdelan zakonski načrt o pobijanju draginje. Ko^ bo ■ačrt definitivno redigiran, se predloži v ivrho eventualnih izprememb in dopolnil ministrskemu svetu, nakar pride takoj pred narodno skupščino. Načrt je izdelan na podlagi 03ebnih instrukcij ministra za socialno politiko.	.	.	.'
— Avtomobilni promet v Črni gori. Ministrstvo pošte in brzojava je sklenilo, da se uvede s 1. januarjem avtomobilni promet za prevoz pošte in potnikov na progah Kolašin —Andrijevica—Beranje, Andrijevica—Peč in flntinje—Čevo.
— IV. medn. letalska razstava v Pragi, ki ki se bila imela vršiti prihodnje leto ob »ijjki sokolskega kongresa je preložena. Razstava se vrši najbrže leta 1927. Vzrok za preložitev je, da do prvo omenjenega roka ni mogoče dokončati pripravljalnih del, ki bi sesigurala v naprej uspeh razstave v vsakem oziru.
— Dva jugoslovanska novinarja r Varšavi. Te dni se mudita v Varšavi Josip liertes, urednik »Privrednega Pregleda« in Grgur Kostič, urednik »Vremena«. Varšavski polj-zki tisk je jugoslovenska novinarja prisrčno pozdravil ter jima priredil prijateljski banket, na katerem je bilo izrečenih mnogo toplih besed na nadaljne zbližanje jugoslovanskega in poljskega kulturnega sveta. Številni zastopniki poljske žurnalistike so sporočili jugoslovenskemu narodu ob tej priliki »impatične pozdrave ter izrazili željo, da bi poročal tisk obeh držav sistematično o dogodkih svojih držav. Varšavsko novinarstvo gre jugoslovenskim gostom v vsakem oziru ■a roko smatrajoč jih za neoficielne predstavnike kraljevine SHS ter jim skuša olajšati njihovo informativno nalogo na poljskem ozemlju.
— Mussolini od Madžarjev odlikovan. Iz
Rima poročajo: Madžarski poslanik je izro-lil ministrskemu predsedniku Mussoliniju v znak zahvale Madžarske za sodelovanje Italije pri obnovi madžarske države veliki križ za zasluge.
— Boj zoper pornografično literaturo v Avstriji Naraščanje pornografične literature v Avstriji je dalo avstrijski vladi povod za energičnejše pobijanje te literature. Vlada j« predložila nov zakonski načrt, čigar glavne določbe so sledeče: Vzpostavi se cenzurno mesto, obstoječe iz enega sodnika kot predsednika in 4 strokovnjakov. Komisija presoja po lastnem preudarku. Če se izrečejo trije člani zato, pride delo na indeks. Take knjige »e ne smejo po vsej državi niti anon-zlrati niti razstavljati po izložbah v trgovi-•ah. Kolportaža talcih knjig je prepovedana, zaročila zanje se ne sinejo nabirati. Osebam pod 18 leti «e ne smejo ponujati v nakup žiti jim prepuščati brezplačno. Tudi tretje pzebe jih ne smejo nabavljati za mladino pod 18 leti. Če prideta tekom enega leta dvo knjigi, ki sta bili anonsirani od kakega dazopiza ali kataloga, na indeks, pride dotič-za tiskovina za dobo treh do dvanajstih mesecev sama na indeks. Kazenske določbe so zledeče: Prestopki omejitve razširjanja »e kaznujejo z denarnimi globami do 1000 šilingov. Kdor zagreši dejanje namenoma, se kaznuje z zaporom do 3 mesecev ali pa z de-zarno globo do 5000 šilingov, pri obtežilnih okolščinah se obe kazni lahko kunulirata. Brakonične določbe motivira avstrijska vlada * tem, da so ostale dosedanje milejše brez-»zpeine ter je naraslo število pornografičnih spisov na milijarde.
~ Boj *'>per zakon o navijanju cen v Avstriji. Predsedstvo dunajske trgovinske in obrtne zbornice je vložilo na avstrijskega »veznega kancelarja spomenico za ukinjenje zakona o pobijanju draginje, češ da onemo-Rota ta zakon, ki nima že davno nobene
eksistenčne pravice več, mirno in normalno gospodarsko delovanje v Avstriji.
— Moderni kmetje v Avstriji. Na Dunaju je otvorjena šola za kmete, ki se uče knjigovodstva. V dvorani stojita dve silno doigi mizi, za njima pa sede sami robati kmetski obrazi vseh starosti. Učenci pišejo po diktatu učiteljev na papir in tablice iz Škrlja prav tako kot otroci v ljudskih šolah. Kmetje se uče sistematičnega knjigovodstva od elementarnih principov počenši do sestavljanja bilanc. Avstrijski kmetje so namreč uvideli, da je to zanje potrebno. Moderni stroji, moderna metoda obratovanja, iz-prememba naturalnega gospodarstva v denarno in kreditno gospodarstvo, vse to zahteva, da se poslužuje kmet tudi pri kalkulaciji modernih sredstev. Lansko leto je ab-solviralo to šolo 60 nižjeavstrijslcih kmetov, ki so uvedli vsi v svojem obratovanju moderno knjigovodstvo. Naval na te tečaje je ogromen. Sedaj se je prijavilo nad 200 kmetov.
— Reforma osnovnih šol na Madžarskem Madžarska uvede v kratkem sistem osem-razrednih osnovnih šol. Za popolno izvedbo reforme bo treba, kakor se računa, deset let. Doslej je veljal na Madžarskem sistem 6 razrednih ljudskih šol.
— Imzfemski državljani na Madžarskem Madžarsko notranje ministrstvo je raztegnilo rok za prijavo inozemskih državlianov, ki so stanovali pred 1. junijem 1925 na Madžarskem, do 1. februarja 1926. Oni tuji državljani, ki se hočejo izseliti na Madžarsko radi kake službe, morajo' prositi nopre-je pri notranjem ministrstvu za dovoljenje.
— Inozemski muzkanti na Madžarskem. Z ozirom na to, da vlada med madžarskimi muzikanti velika brezposelnost in je poleg tega omejena tudi možnost, da dobe kruh v inozemstvu, je odredil madžarski notranji minister na tozadevno prošnio zveze godbenikov, da ne dobe inozemske godbene kapele preko 1. januarja 1926 nobene licence za Madžarsko.
— Poravnava med Hohenzollernci in prusko vlado Kakor smo že poročali, se vrše med Hohenzollernci in prusko vlado pogajanja glede odpravnine za konfiscirane fidei-komise in drugo premoženje. Demokrati so vložili predlog, da bi se uredila zadeva potom državnega zakona, socialni demokrati pa diskutirajo o tem, da bi se rešilo vpraša-nie potom ijudskega glasovanja. Dočim se od" oficiozne strani zalriuje, da je smatrati SO milijonov mark, ki naj bi jih dobili Hohenzollernci, kot protivrednost za posestva, ki jih obdrži država, se zatrjuje od druge strani, da se ceni vrednost tega, kar ponuja pruska vlada Hohenzollerncem, na četrt milijarde zlatih mark. Če se prišteje k temu še ono, kar bi dobile po tej metodi ostale vladarske rodbine, bi celokupno znašalo oškodovanje države eno milijardo zlatih mark.
— Iz diplomatske službe. Narodni poslanec in bivši naš poslanik v Pragi Ljuba Ne-šič je imenovan za poslanika prvega razreda.
—• Odlikovanje. Ob Prešernovi 125 letnici je bil odlikovan eden od'njegovih največjih častilcev, svoječasni vrli profesor in narodni delavec msgr. Tomo Zupan, z redom sv. Save II]. razreda.
— Silen vihar ob indijski obali. Iz Londona poročajo: Ob britanski indijski obali je divjal te dni silen vihar, ki je zahteval 200 človeških žrtev.
— Železniška nesreča. Iz Brna poročajo: Na progi Karvin—Deutsch—Leuten je skočil te dni neki osebni vlak s tira ter padel v štiri metre grobok cestni jarek. K sreči je vozil vlak samo 16 oseb. Od teh je bilo devet ubitih, dva sta bila težko, šest pa lahko poškodovanih.
— Avtomobilska nesreča. V bližini železniške postaje Blithewille v državi Arkansas se je zaletel brzovlak v najhujšem dira na nekem prelazu v avtomobil, ki je vozil preko prelaza. Avtomobil je bil popolnoma razbit, vseh devet potnikov, ki so sedeli v njem, je obležalo strašno razmesarjenih mrtvih na tleh.
— Vaški župan in šoler na zatožni klopi.
Šofer Vukašin Nedeljkovič je ukradel svojemu gospodarju v Beogradu 20.000 Din ter nobegnil v svojo rojstno vas Aleksandrovac. Istočasno ž njim so prisneli v Aleksandrovac beograiski listi s poročili o njegovem zločinu. Nedeljkovič se je hotel poročiti. Ker ni imel krstnega lista, ga je šel iskat k županu. Zupan je med tem že čital v listih, kaj ima Nedeljkovič na vesti. Zato je izkoristil priliko ter izsilil od niega 1200 Din in žepno uro. Čedni župan se je podal nato k Nedeljkovičevi materi, ji pokazal uro kot legitimacijo ter izvabil' od nje 10.000 Din, kf ji jih je izročil njen sin v varstvo. Kmalu nato sta bila Nedeljkovič in župan aretirana. Te dni je bila izrečena sodba: Nedeljkovič je dobil l leto, župan pa pol leta ječe.
— Užalicna umetniška častihlepnost. Rita Corro v Milanu je študirala na konservatoriju petje. Tam se je seznanila z mladeničem Egidijem Chiericattom, ki je pel ginljiv tenor. Mlada pevca je vezala ljubezen do umetnosti, ki se je pa kmalu razvila v lju-
bezen druge vrste, nakar se je preselil mladi dijak v stanovanje matere svoje izvoljenke. Tako sta živela nekaj časa srečno in zadovoljno, dokler se ni polastila mladeniča ljubosumnost. Egidij pa ni bil ljubosumen mogoče na kakega tekmeca,' temveč na umetnost. Njegova ljubica je imela namreč več sreče kot on, ter se je kmalu povspela do priljubljene in znane pevke, dočim je zmanjkalo Egidiju sredstev za nadaljevanje študija. Te dni je razkril te svoje srčne občutke Riti. Namesto, da bi ga bila deklica skušala potolažiti ga je nahrulila in sramotno odslovila. To je mladeniča tako zmešalo, da je pograbil britev ter deklico nevarno ranil na licih. Umrla sicer ne bo, ker pa je njen lepi obraz za vedno pokvarjen, bo s tem njena umetniška karijera zelo oškodovana. Častihlepnega mladeniča, ki je nanferaval izvršiti samomor, pa mh je zmanjkalo poguma ter se je prijavil policiji, so zaprli.
— Tragedija dveh bankirjev v Budimpešti. Te dni, nekega večera, sta se pognala skozi okno svojega v 4. nadstropju neke hiše v Budimpešti nahajajočega se stanovanja drug za drugim dva starejša gospoda ter obležala mrtva na trotoarju. Samomorilca sta imejitelja borznokomisijskega podjetja, brata Samuel in Julius Jassovitz. Na mizi sta zapustila pismo s sledečim besedilom: »Živela in delala sva pošteno. Da se izogneva moralnemu in materialnemu debaklu, greva prostovoljno v smrt. Odpustite nama.« V njunih žepih so našli samo 4000 madžarskih kron (4 Din). Pred izvršenim samomorom sta se preoblekla v svoje najslabše obleke.
V	svojih zadnjih trenutkih sta namreč mislila štedljiva bankirja na to, da njune vdove boljše obleke lahko vnovčijo.
— Rodbinska tragedija v LeiDzigu. V Leipzigu je ustrelil te dni z lovsko puško svojega 6-letnega sina in nato še samega sebe lastnik že nad 100 let obstoječe čokoladne tovarne Karol Robert Koessmodel. Vzrok dejanja je gospodarski ruin. Z novim letom je imela biti tovarna vsled financielnih tež-koč Z'1 tvor jena.
— Martirij zakonskega moža Dunajsko sodišče je obravnavalo te dni o tožbi na razveljavljenje drugega zakona, ki ga je sklenil od svoje prve žene ločeni inženjer Robert U. Obravnava je ugotovila, da je prva inže-njerjeva žena, ki spodbija zakon prav nenavadna Ksantipa. Inženjer je dokazal, da je bila njegova soproga izredno prepirljiva ter da mu je delala grozovite scene. Kričala je po cele ure, tako da so mislili sosedje, da jo mož pretepava. Da bi bil mogel delati, se je zaprl inženjer v svojo sobo. Pa tudi to ni pomagalo. Njegova žena se je izkazala kot dobra fasadna plezalka. V sami srajci je splezala ponoči po fasadi k oknu inženjerje-ve sobe, razbila šipo ter udrla v sobo. Radi takih scen je bilo inženjerju tekom 2 let odpovedanih 7 stanovanj.
— G laso vir — rešitelj življenja Te dni je izbruhnil v pritličju neke hiše v Liverpoolu požar. Ognjeni zublji so jeli lizati že tudi prvo nadstropje, kjer je spalo 5 ljudi. Nenadoma je počila vsled vročine debela struna na glašovirju. Vsled močnega poka se je zbudil gospodar, ki je poklical člane svoje rodbine nakar so pobegnili vsi skupaj na streho, odkoder so jih rešili ognjegasci.
— Trije beograjski študentje, slušatelj filozofske fakultete, Vlado Milenkovič in srednješolca Schreider iz Zagreba ter Nikola Ko-tur iz Karlovca, so se bavili, mesto s svojimi knjigami, s komunistično propagando med vojaštvom. Zato so jih zaprli ter se bodo v kratkem zagovarjali radi zločina po § 1. zakona o zaščiti države.
— Arestant napojil justičnega parnika in pobegnil. Justični paznik Mate Babikovič je spremil te dni na več let obsojenega Jovana Zenija v Subotici v mesto v trgovino, kamor je bil Zeni poslan po mizarsko orodje za kaznilnico. Zeni je pregovoril paznika, da je šel z njim v njegovo prejšnje stanovanje, kjer sla se prav pošteno napila. Od tedaj .ju v jetnišnici niso več videli. Arestant je na vsak način svojega paznika popolnoma opijanil ter pobegnil, dočim se je paznik iz strahu pred posledicami skril.
— Vinarsko razstavo in sejem priredi 10. decembra t. 1. »Vinarska zadruga Jurazalem-čan« v Ivanjkovcih. Veliko število vinogradnikov iz Ljutomerskega in Ormoškega okraja je prijavilo znatno množino vina. Interesenti bodo imeli tako priliko se prepričati o kakovosti letošnjih vin tega vinskega okoliša in videti, da se je vino veliko boljše razvilo, kakor se je pričakovalo. Preizkusili bodo pa lahko tudi starejše letnike. Železniške zveze omogočijo tistim, kateri imajo malo Časa na razpolago, da opravijo ta izlet v enem dnevu. Vlak v tej smeri ob pol 16. uri. Kdor pa ima več časa, pa ima priložnost si pobližje pogledati Ormoške in Ljutomerske gorice, razstava se vrši s sejmom v dvorani tik kolodvora, tako da je udeležba tudi v najneugodnejšem vremenu mogoča.
— Kolesarska loterija Jugoslovcnsko Matice, obsega kot dobitek 2 motorni kolesi in 25 prvovrstnih koles. Vsi dobitki so iz svetovno znane francoske tvornice »Peugeot«. Zrebanie se vrši nepreklicno 20. decembra t. 1. Srečke, kojih število je zelo omejeno, so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske
Danes!	Kralj	smeha!	Danes!
Edini pravi! Senzacija dneva!	Senzacija	dneva!	Edini	pravi!
Najboljši komik sveta! Svetovno znan in splošno priljubljen!
Charlie Chanlln
v svoji najnovejši in edini burki sezije 1925/1926
„13. pustolovščina"
Predstave »e vrše točno ob: 4., pol 6., pol 8., 9. uri. Prvovrstni umetniški orkeeter
»vira pri v»eh predstavah.
T'ST*v.» tTTVO MKTlOlt, vodil”! Vlnr, V f l»,Hllni< 'T»! UD
Za vse vrste oblačil
do
Božiča
znižane cene
pri priznano solidni tvrdki
J. Maček
TJ UK LJ ANA
Matice v Sloveniji, v vseh ljubljanskih trafikah, v Matični knjigarni, Tiskovni zadrugi in v pisarni Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7.-II. Cena srečkam 10 dinarjev.
Liubl1an% >
1— Čevljarska obrtna zadruga v Ljubljani vabi vse članstvo na važen sestanek, ki se vrši v torek, dne 8. decembra t. 1. točno ob 2. uri popoldne v restavraciji g. Mraka, Rimska cesta, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o fušarstvu. 2. Poročilo o raznih davkih. 3. Pojasnilo o davku na ročno delo.
4. Poročilo’ o konkurenci čevljarske obrti.
5. Raznoterosti. Ker je dnevni red zelo važeai in podučljiv, se prosi številne udeležbe. — Odbor.
—1 Dober lov se je posrečil, zopet ljubljanski policiji. Lovro Sitar, član izaa ene izmed lanskih porot znane pustolovske iu vlomilske družbe Ivan Šilar & Komp. je prišel meseca junija t. 1. iz zapora. Dne 8. oktobra mu je sledil član omenjene tolpe Ivnn Škapin, dočim piha poglavar tolpe Ivan Sitar še vedno ričet. V zaporu sta se seznanila Lovro Sitar in Škapin s Tržačanom Avgustom Vergmello, Specialistom za vlome v blagajne, ki je odsedel svojo kazen dne 24. oktobra, nakar so ga pognali preko meje v Italijo. Verginella se je priklatil začetkom novembra nazaj, nakar se je podal s Sitarjem in Škapinom zopet na »delo«. V noči na 21. novembra je vlomila zločinska dražba v železno blagajno pri Ivanu Zormanu v Spodnji Šiški, odkoder je odnesla plen 4000 dinarjev' in za več tisoč dinarjev zlatnine. Naslednjega dne so nameravali vlomilci izprazniti blagajno hranilnice v Kranju ter opleniti trgovino tamošnjega zlatarja. Ker pa je bila tistega dne v Kranju veselica, si vloma niso upali izvršiti. Dne 24. novembra so vlomili v blagajno »Katoliškega doma« pri Sv. Jakobu ob Savi. Njih trud je bil zaman, kajti blagajna je bila prazna. Naslednjega dne so bili arefirani v družbi lahkih žensk. Dražba se je shajala v gozdovih ob Večni poti, kjer je kuhala vino in pekla meso. Denar, dragocenosti in vlomilsko orodje so zakopavali v zemljo blizu Tivolija, da bi se v slučaju kakega konflikta » policijo ne našlo preveč pri njih. Tam in v njihovih žepih je našla policija približno polovico pokradenega denarja in dragocenosti. Ce imajo ti ljudje še kaj drugega na ve»ti, bo ugotovila preiskava.
i
\TiWRIMW
» c.--
%
II1II1IIIIIHIIIII!	IIIIIIIIIIIIIIIIII'	i
O	KAKOVOSTI
KOIBNSKE CmOE?8JE
I« BOSTE SIGURNO ZADOVOLJNI1
Gospodarstvo.
Zaposlovanje inozemskih delavcev.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Liubliani opozarja vse interesente, da je v »Službenih Novinah« št. 274 z dne 28. novembra t. 1. razglašen pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev. V zmislu določil novega pravilnika se nanašajo odredbe prvega odstavka § 103. zakona o zaščiti delavcev »amo na one delavce-inozemske državljane, ki eo prišli v našo državo po 14. juniju 1922, ali, ki še bodo prišli v našo državo v cilju zaposlitve. Delodajalci morajo v svrho dovoljenja zaposlovanja inozemcev prositi pristojno inšpekcijo dela. V prošnji je navesti število inozemskih delavcev, katere želijo zaposliti, njih starost, narodnost in državljanstvo in po možnosti tudi njih imena, sicer je pa prijaviti imena takoj po nastopu službe. Prošnjam je priložiti tudi izjavo pristojne delavk* zbornice, za rudarska podjetja rudarske oblasti, državne borze dela, kakor tudi delodajalskih organizacij — zbornice odnosno zveze. Pri prošnjah za podaljšanje zaposlovanja »e mora poleg gornjih podatkov in izjav navesti tudi dan, odlok in dobo, za katero se je dalo prejšnje dovoljenje. Inšpekcija dela bo dovoljevala zaposlovanje do največ enega leta, za daljšo dobo bo dovolilo zaposlovanje ministrstvo za socialno politiko, kateremu mnra inspekoija dela predložiti v takih primerih prošnje z vsemi prilogami in svojo izjavo. Inozemski delavci, ki so bili pri nas zapo*teni pred 14. junijem 1922, bodo morali prosi :i pristojno inšpekcijo dela za potrdilo* da ir na njih ne nanaša § 103. zakona o zaščiti delavcev in da sme:o prosto in neovirano delali na ozemlju naše države. Prošnji morajo priložiti zanesljive dokaze, da so bili zaposleni v naši državi pred 14. junijem 1922, kakor tudi dokumente o kvalifikaciji z navedbo podjetja in vrsto zaposlovanja. Delodajalcem lakih inozemskih delavcev, ki so prišli r našo državo po 14. juniju 1922 in glede katerih *•
t obče ni prosilo dovoljenja za zaposlovanje ali ae je dalo dovoljenje samo za doličeni č.*s, po preteku katerega se ni zahtevali ali so ni odobrilo potrebno podaljšanje v smislu prej obstoječega pravilnika z dne 23. julija 1924 »e ne bodo dala za dotične delavce nova dovoljenja, odnosno se prej izdana dovoljenja
■	e bodo podaljšala.
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 3. decembra 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 76.50, bi. 78; Loterijska državna rant* za vojno škodo den. 300, bi. 310; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banka den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 210; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 102; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 49; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 123; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 320; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. dr-vom, Zagreb den. 34; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 100 bi. 110; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka bi. 120.
BUgo: Smrekovi ali jelovi brzojavni dro-7_8 m dolgi, fco meja za kos 1 vag., den. 40, bi. 40; hrastovi plohi, neobrobljeni, I., II., od 2.50 m naprej, 90, 110, 130 mm, fco meja den. 1000, bi. 1050; bukova drva, »uha, 1 m dolž., fco nakladalna postaja den. 21.50; bukovi hlodi la, od 30 cm naprej in 2.50 m dolž. naprej, fco meja dem 350; trami monte od 3/3—7,9 in 4 m naprej, fco nakladalna postaja bi. 250; pšenica bačka, fco vag. naklad, post. 2 vag., deri. 267.50, bi. 267.50; koruza stara, fco bačka postaja 1 vag., den. 160, bi. 160; koruza nova, času primerno suha, z kval. gar., fco vag. naklad, postaja bi. 125; koruza domača, prekmurska, v
peči sušena, fco vag. nakladalna post. blago 180; ajda domača, fco vag. naklad, post. bi. 250; proso domače, fco vag. naklad, post. 1 vag., den. 195, bi. 195; oves, fco vag. nakladalna postaja bi. 178.50; krompir beli, fco vag. naklad, post. bi. 70; seno sladko, stisnjeno, fco vag. nakladalna postaja bi. 70; slivovka, gar. 50%, ne otrošarinjena, fco vag. nakladalna postaja za 100 litrov bi. 2000.
Borie.
Zagreb, dno 3. dec. Devize: Newyork izplačilo 56.225—56.82o, ček 56.17 56.77, London izplačilo 272.79-274.79, Pariz 214.7 do 218.7, Milan 226.5—228.9, Curih 1085.5 do 1093.5, ček 0—1089, Praga 166.5—168.5, Berlin 1339.5—1349.5, Dunaj 791.5—801.5.
Curih, dne 3. dec. Beograd 9.20, Newyork 519, London 25.14, Pariz 19.75, Milan 20.90, Praga 15.375, Berlin 123.55, Dunaj 73.15, Varšava 60, Budimpešta 0.00727, Bukarešta 2.35, Sofija 3.775.
X Uvoz mesa v Španijo. Ministrstvo ino-stranskin del je poslalo zbornici za trgovino, obrt in industrijo naslednje poročilo našega poslanstva v Madridu: »Po poročilu tukajšnje Generalne direkcije za prehrano vlada v Španiji veliko pomanjkanje mesa za prehrano prebivalcev. Ker domača živina ne zadostuje za kritje potreb v državi, so se z odlokom ministrstva z dne 9. oktobra t. 1. (Gaceta de Madrid od 13. t. m.) dovolile olajšave za dovoz živine iz drugih držav. Karantena, ki je v te svrhe predvidena, kakor se tukaj trdi, je običajna sanitetska mera, ki ne otežava izvoza. Dopuščen je tudi izvoz zmrznjenega mesa, ki se prodaja po 2.70 pezeta kilo, računajoč v to ceno tudi občinske takse. Iz Amerike se pričakuje početkom tekočega meseca 600 ton tega mesa. Kr. poslaništvo priobčuje gornje v prepričanju, da bi se morali naši izvozniki interesirati za to vprašanje in da proučijo možnost in j rentabilnost izvoza živine in mesa v Špa-
■	ni jo.«
ZA SOGLASNO SODELOVANJE RADI-CEVCEV IN RADIKALOV.
Beograd, 4. dec. Da bi se v vseh važr-niu vprašanjih zagotovila popolna soglasnost, so radikaii določili Trilkoviča in Ljubo Živkoviča, ki naj pred vsako sejo ministrskega sveta pretresata z ra-aicevskuni zastopniki vsa vprašanja, tako da ne bi prišlo več do nobenih nasprotij.
~ novaoblika!d lktaturITn!~
ŠPANSKEM.
Madrid, 4. decembra. V torek popoldne je imel general Primo de Kivera posvetovanje s člani vojaškega direktonja. Pri tem je sprejel nekatere odličnejše politike. Preti večeru se je trdilo, da je pričakovati spremembe v vladi. Primo de Kivera je bil predvčerajšnjim ob 10. dopoldne v avdijenci pri kralju. O polnoči je sprejel Primo de Rivera zastopnike tiska in jim naznanil, da je kralj zahteval, da se vojaški direktorij zamenja s civilno-vojaško vlado. Ta vlada bi naj izvajala sicer bolj organizirano ali prav tako ostro diktaturo kakor vojaški direktorij. Na koncu je Primo de Rivera izjavil, da je dobil od kralja pooblastilo, takoj sestaviti novo vlado, v katero bi naj prišle tudi nekatere civilne osebe. Včeraj ob 10. dopoldne je bil objavljen službeni komunike o imenovanju nove vlade. Primo de Rivera je že ob 9. dopoldne nesel kralju v podpis listo nove vlade. Popoldne pa so bili ministri že
zapriseženi in so prevzeli svoje posl©. Predsedstvo je poverjeno Priinu de Rivera, podpredsednik vlade in minister za notranje zadeve je general Martine« Amido, pravosodje prevzame Galopont©, prosveto Galio, zunanje zadeve Yangera, javna dela Aunos, vojsko general knez Tetuanski, mornarico kontreadmiraJ Comelio.
LIKVIDACIJA HRV.-SLAV. GOSPODARSKEGA DRUŠTVA.
Beograd, 4. dec. Včeraj je bila glavna skupščina hrvatsko - slavonskega gosp«-darskega društva. Na skupščini je bila podano poročilo, nakar je bila sklenjena tiha likvidacija po že znanih pogojih. Izvoljeni so bili tudi likvidatorji. Na koncu je bil simpatično sprejet predlog g. Predavca, ki meri na to, kako naj m društvo reši.
PROGRAM POLJSKEGA FINANČNEGA MINISTRA.
Varšava, 4. dec. Finančni minister je dal novinarjem izjavo, v kateri podrobno razlaga svoj finančni program. Minister ne bo podpiral inflacije in bo storil ostre korake proti borznim špekulantom. Državni proračun se bo znižal za 50 milijonov »zlotih«. Vlada se bo trudila, da čim prej spravi v ravnovesje trgovinsko bilanco in da pri tem cene življenjskih potrebščin ostanejo na dosedanji višini.
(148) j
K oklopnjaku okoli sveta.
Spi-iai KoDert KratL
Vozila je po cesti, ki drži preko pampe in je zaznamovana tudi na večjih zemljevidih, čeprav pri njih izdaji niso mislili na avtomobilne potnike in druge glo-betroterje.
Nekaj prav čudnega so te ceste. Nikakor si ne smemo predstavljati državne ceste ali sploh kakšno natanko vidno pot. Vidna je edino v jeseni, ko se po posušeni travi vidijo potniški odtisi. Dosti ne uporabljajo te ceste; le nekateri jezdeci, tedenska pošta, potniki od ene naselbine do druge, do estancij ali farm, ki leže ob cesti. Spomladi pa, po deževnem času, po povodnjih, ko klije sveža trava, tedaj vidi cesto le v tem kraju rojen c^ancho, to je južnoameriški cowboy, ki ga najamejo tuji potniki za vodnika. Tak gancho sploh ne išče sledov,
(n gre po cesti z zavezanimi očmi, ne da bi se le malo zmotil v levo ali desno.
Kako pa je nastala taka pot, ki je bolj v zraku, a k rži vseeno vedno seminlja? Poseči moramo v pračas, ko ljudi sploh še ni bilo.
Kar zahtevamo od take poti, je vedno isto: biti moča kolikor megoče udobna, kolikor mogoče mora
opustiti naravne zapreke, kakor gorovja ali tudi le hribovita tla; preko gorovja si.poišče pot čez najnižji prelaz, opusti one kraje, ki so večkrat poplavljeni, obide močvirja ali pa jih prereže po trdnih stezah, pri reki si poišče najmanj ne\ aren prehod, sicer pa je sveža ali časih tudi gnila pitna veda najvažnejša stvar.
Po teh načelih bi zidali ljudje novo cesto. To pa morajo najprej preizkusiti, za kar je treba včasih izkušenj več generacij.
Tega pa nam ljudem ni treba, vse to so preračunale pred nami že živali, v času, ko še nista živela Adam in Eva.
Ko so se naselili prvi Evropejci v Severni Ameriki, so prodirali posamezni pogumni lovci v notranjost, do tedaj še popolnoma neznanega dela sveta, kakor Danijel Boone — o tem zgodovinskem lovcu bi pisec tega romana čitatelju rad pozneje nekaj povedal in o ame-rikanskem lovskem življenju iz 16. stoletja — tedaj tem možem ni bilo treba iskati poti. Našli so jih že napravljene, kar deželne ceste. A Indijanci jih seveda niso delali. Indijanski rodovi so imeli tedaj še bolj kot sedaj natanko omejena lovišča, ki jih niso nikdar zapustili, sicer bi bili prišli v kraje, ki so bili tudi zanje divji, kjer jim ni več pomagal njih instinkt, kjer se niso več izpoznali in če so se izgubili v kraje kakega drugega r' du, so jih ti gotovo pobili. Vmes ležeče ogromne pokrajine pa so bile popolnoma neobljudene.
Vseeneo pa so držale povsod poti od vede do vode, opustivši kolikor mogoče vse zapreke, torej široke deželne ceste, s trdimi tlemi, ki so se omehčale komaj v deževnem času.
To so bile ceste, ki so jih napravile velikanske bi-vclske črede na svojih potovanjih. Za njimi se je podila vsa estala divjačina, ki ji ni bilo treba shoditi tal, ter iskati vode in hrane. Preko pragozdov pa, ki so se jib bizoni izogibali, so držale ožje steze, ki so jih shodih jeleni. A poiskati najudobnejšo pot skozi gozd, tega tudi jelenom ni bilo treba, to so poskrbele predpotopne živali, mamut, mastodon in kakor se vse imenujejo.
Natančen dokaz za to daje štirinajst geografski milj dolga obmejna cesta med Kanzas in Arkanzasom, ki drži tudi preko gorskega prelaza. Na eni strani 3e konča v neki reki, na drugi pa v nekem slpnem močvirju. Danes je to dobra poštena cesta. Stari ljudje se še spominjajo, da je hodila po tej poti neštevilna divjačina, bi je lizala v močvirju sel, potem pa hitela d» najbližje, a vendar tako oddaljene vede. In v tem močvirju najdejo še danes največ velikanskih kosti od predpotopnih živali, ki pa jih najdejo včasih tudi ob stra-reh ceste, zlasti v gorskih votlinah, kjer so poginile, mm go pa tudi v strugi one reke.
(Dalje prih.)
■
■
■
■
Vsak hote ob Miklavžu in Božiču
napraviti svojim veselje s primernim darilom in to je le mogoče, če iste kupi pri tvrdki
10SIP PETEtIHC • Ljubljana
ki ima vel,ko zalogo žepmh robcev, rokavic, nogavic, plete-nine srajce za gospode, toaletne potrebščine. samovezn.ee, angleške sifone, line kloie, »ezenlno čipke, torbi, e. n.hrb-niKe police in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani ceni. —(.Na veliko in malol
U
„Opeki
prvovrstne zidake pri poreč« opekarna
*EM0HA“ D. 0.
■v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — P.sarna v Pralnkovi uMci 3, prtličje. t
ll
uadaljna
besed
PREMOG - ČEBIN
tUol Bia ulica 1/11. - Telefon 56.
Fotografa
PRODAM ve* vagsnsv
bomvihbrzoiav. drogov
•4 T I* 1J n. - Ponudbe »s Fr. Petere, fare« tega, Leherie pri lientendi. '
Znanja žpU
*tad, samostojen, inteligenten go-I epod x damo prijetne zunanjosti, ki j razpolaga x lastnim stanovanjem, i Starost poetranska stvar, vendar ne , nad 40 let. Ponudbe na upravo lista 1 pod: »Iskrene prijateljstvo«. |
alt Amaterje za pokrajinske »like
in stereofotografije, sprejmemo za stalno, ponudbe i referencami in, navedbo plače pod Šifro »Fotograf« I na »Publicitas« d. d. oglasni »‘vod, '.jubljana, Selenburgova ulica 7. 11.
Sorejemaio se
popravila porcelanastih punčk. N« tančneje se poizve: Gline©, TriasKa cesta 28.
' Dame in cosrodio
z dobrim nastopom, za nabiranje naročnikov raznih ilustriranih in modnih časopisov se sprejmejo pod zelo ugodnimi pogoji. Pripravno kot postranski zaslužek. Pismene ponudbe pod šifro »Dober zaslužek« na »Propaganda«, reklamna družba s o. z., Ljubljana, Selenburgova ulica 7. II.	____
Okrajne zastopnike
sa Kranj, Radovljice, Ljubljano, Kamnik, Logatec, išče večja cava-
rovalnica. Služba stalna in primerna za vpokojence. Ponudbe z opisom dosedanjega poslovanja, pod »Stalno« na »Publicitas« d. d. oglasni zavod, Ljubljana, Selenburgova ulica
7. II. ________
fpvlie na obfoke
proti jam*tvu dobite pri tvrdki M Trebar, Ljubljana, S«.	0
CARINSKO POSREDNIŠKI IN SPEDICIJSKI BUHEAU
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41.
Ratlov brzojavkeiui	Telefon	tnterurban
.GROM*.	Stev.	434.
F* ©DRUŽINICE r Maribor, Jesenice« Rakek.
Obavlja vt« v to stroko •pado|oCs posle najhlunj« ln pod kulantnlml pogoji.
Eastopnlkl družbe spalnih vox S. O. E.
za ekspresne pošKJ5*®-
Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova ..Vrtnarska .šola" v Kranju.
I|
ft«
Id ELI
ll
RADIO-aparate
In sestavne dele Ima v zalogi
FRANC BAR, Ljubljana
Cankarjevo nabrali« štev. 5.
$azn*irlo.
Trapistovski sir
pošiljam po po\zetju od 5 kg naprej po 20 Din kg.
S Čajno surovo maslo 50 Din kg. J
Vša vprašanja in naročila sprejema
Josip Terlecky, Daruvar
poštni predal 72.	I
Slav. občinstvu uljudno da bodem od pondeljka, dne 30. vembra dalje pekel kruh dvakrat
dnevno, in sicer ob 11. uri dop in ob 15. uri popoldne. — -e j ' poroča Anton Preskar, pekarna, na]9ka cesta 5.
Potnika
fetofrMt i« sdgsTOM EMdafk KHJ2KNIKAS ALtttAIDB* - *•
in razpečavanje razglednic dobro 1 upeljacega se sprejme pod ugodni-! mi pogoji. ‘Ponudbe pod »Potnik« na
i	»Publicitas« d. d. oglasni t8V0T(j’ t Ljubljana, Selenburgova ulica 7. n-
niMiftatHiiM*1' rutrAfitr©^-"* “tv—- MU
w-twpv' *-«*•^
»M«'kur« v Ljubljs-i Andr. j Bsv.r.
Akviziterja
sprejme zavarovalnica proti »talni plači. Ponudbe z navedbo referenc, pod šifro »Zavarovalnica« na »Pn-blicltas« d. d. oglasni zavod, Ljub-ljana, Selenburgova ulica 7. II.