181. žtew. tihajB resen readeli (n raznilusv v s k k de« eb to. url dopoldne. Orednisivo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 61, Učiteljska tiskarna. Dopise frankir&ti in podžgati, sicer ee jih ne pri* fbei. Pvobopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2‘— Pri večjem naročilu popust. Poštnina plačana v gotovini. V Llubliani, v petek 12. avguste 1921. Posamezna ttev. K 1. Leto V. Glasilo Jugoslov. sccUalno - damokraSiCR© stranke. TeSefcnsfcs 5t. 312. Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 114, za čelrt leto K 72, za mesee K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za lisi so poštnine proste. UpravaiStvo ie v Lnibljanl, Frančiškanska ulica 3t.6;'(, Uči ferska tiskarna. Kakor gladni volkovi. Pomoč Rusiji! Ta klic gre po (Vsej Evropi, ker tani v jugovzhodni Rusiji strada dvajset milijonov ljudi, ker jim je suša vzela skoro ves letošnji pridelek. V Rusiji je že večkrat razsajala lakota, večkrat so morile prebivalstvo kužne bolezni, kar se kaj lahko dogaja, ker so nekatere pokrajine daleč v celini, kjer se večkrat pojavlja suša. a je preskrba iz drugih pokrajin težavna, ker manjka prometnih sredstev. Evropa se odziva klicu po pomoči. Sočutje se je zbudilo v evropski« narodih, ki resnično hoče pomagati bednemu ruskemu prebivalstvu. Drugače je pa v srcih in glavah velikih diplomatov. Ti ne mislilo toliko na bedo ruskega naroda «akor na rusko vlado, na ruski režim. ki dela že par let preglavico zahodnim državam in nje kapitalu. Evropski kapitalisti hočejo izrabiti položaj ruskega ljudstva proti bolj-fceviški vladi. To nam izpričuje Tro-ckijeva grožnja, ki jo je izrekel na €ni zadnjih sej izvršilnega odbora. Češ. da se bo Rusija maščevala nad Poljsko, napadla Rumunsko ter pogasila drujre nasprotnike. Rusija se pripravlja na vojno, ker ve. da zahodna Evropa komaj čaka. da bi se zrušila sovjetska vlada. Enako kakor se pripravlja Rusija, se priprav- ljajo tudi zahodne države, ki spravljajo vojni mateijal proti vzhodu, da s tem omogočije eventualni napad na roške pokrajine. Preko vseh dežel vozita Francija in Anglija vojni materijal na mejo Rusije, kjer naj bi bil končno rešen problem evropskih narodov. To Trockij dobro ve. zato izjavlja grožnjo, ki ima agitatorični pomen doma. in svarilni na zunaj. Poročali smo že zadnjič, da se sklona med Rusijo in zahodnimi državami obrambni pas od Haitskega do Sredozemskega morja. Oči vidno je torei da je vojno razpoloženje med francoskimi, niškimi in tudi diplomati male antante precej živahno. Ni jim dovelj svetovna vojna, ni' jim bil dovoli kruti militarizem med letom 1914, .še naprej hočejo uganjati vojne žaloigre. Sklicujejo in.se rotijo, da hočejo razorožiti, pa grade ogromne vojne ladje, dovoljujejo vojne kredite vse države zmagovalke brez izjeme. Skrajni čas bi bil. da preneha tajna diplomacija, »krajni čas. da preneha iinperijalistična politika nenasitnih kapitalističnih držav, ki se pripravljajo samo na to. da bi živele dalje in dalje v kirvi narodov. Nekaj o draginji. Včerajšnje »Jutro« skuša na zelo »učen« način dokazati, da bo draginja na domačem trgu. ki trka na vrata. odpomoglo le pospešen izvoz, ukinjenje izvoznih carin, češ: izvoz boljša valuto in s tem manjša draginjo na domačem tnru. To je do gotovo mere res. Toda v položaju, v kakršnem se nahaja dežela vsled suše. to ne bo držalo. Valuta se zna sicer izboljšati, toda Izboljšanje valute vsled izvoda ne hodi vsporedno z višanjem draginje na domačem trgu, nastajajočim vsled izvoda, posebno še izvoza v kvantitativno slabi letini! Izboljšala« je valute, ki nastaja vsJed potešenega izvoza, prihaja v poštev le kot nekaka orojtiutež draginji, prihaja šele naknadno, torej ne kot iaktor. ki draginjo uničuje, temveč ki jo nekako od zadaj zavira, zviševanja cen pa kljub temu ne pre^ preči. r Meso bo za nekaj mesecev pocenila edinole suša, ne pa izvoz, po-iem pa bo čez teh nekaj mesecev nastala velika draginja mesa. Tako bo tudi žito in moka le dražja, in cenam bo Izboljšanje valute ki na- fmmmmsmm rr , , imibnih * stane vsled izvoza, ie v mali meri odpomoglo, tako da se upliv vsled izvoza izboljšane valute rta draginjo ne bo dosti poznal, najmanj pa zn N žal draginjo, kakor boče to dokazovati .»Jutro«. Samo njegov nazor je tudi trditev. češ da naša industrija pada, ker so pri nas mezde delavcev in na-stavljencev previsoke v valutni re laci.ii mezd v Avstriji in Nemčiji. To ie iendencijozno in enostransko, kajti višino mezd, gospodje, presojajte po domačih življenskih razmerah. ne pa po tujih! Če se Vam zde mezde delavcev res previsoke (povprečna mezda delavstva znaša danes. gospodje. 1500—2500 K!), znižajte plače najprej tam. kjer dosegajo mesečno od 7000—10.000 K in še mnogo več mesečno! Takih plačancev pa med našim delavstvom gotovo n? bodete dobili. Nikakor ne drži trditev, da naša industrija pada vsled previsokih mezd delavcev. Povejte rajši prave vzroke padanja industrije, ki gotovo niso na. strani delavcev! Če so pa plače delavstva v Avstriji ali Nemčiji po naši valuti nižje kot plače delavcev v Jugosla- LISTEK. / Hanns Heinz Eversi Pajkinja. Sobota, 19. marca. Bila sva v različnih zabavališčih. Komisar je imel prav; bilo je dobro zame, da sem šel ven, da sem dihal drug zrak. Začetkoma sem imel neprijeten občutek, kakor bi delal ne-*aj nepravilnega, kakor bi bil ubeg-»ca. Ki je zastavi pokazal hrbet. Potem Pa ie ta občutek izginil; pila sva mnogo, smejala se in 'klepetala. Ko sem danes zjutraj stopil k oknu. se mi ie zdelo, da vidim v .Clarimondinem pogledu nekak očitek. Morda pa si to le domišljujem; odkod naj sploh ve, da sem bil včeraj zvečer zunaj? Sicer pa je trajalo le en trenotek. potem sc je spet Smehljala, Cel dan sva igrala, Nedelja, 20. marca. Danes morem le spet zapisati: Cel dan sva Igrala. Pondeljek, 21. marca. 1 Cel dan sva igrala. ^ 'Jj&fi'.. . . Torek. 22. marca. K,.,.^a’ in to sva delala tudi danes. Njc, Prav nič drugega. — Včasih se vprašam -— čemu pravzaprav, čemu Ah: kaj hočem pravzaprav, kam to veder loda na to s* no d-jem nikdar nobenega odgovora. Ker gotovo je. da si drugega ne želim, kot le to. In naj se zgodi kar hoče. je to po Čemer hrepenim. Govorila sva drug z drugim te dni, seveda nič glasnih besed. Včasih Rva premikala ustne, mnogokrat se samo pogledala. Toda prav dobro sva se raztu/iela. Imel sem prav! Clarimonde mi je očitala, ker sem zadnji petek zbežal. Potem sem jo prosil odpuščanja in rekel, da uvjdhn, kako neum-&q je bilo od mene to kako grdo. vlji. so pa zato tudi cene v teh dveh državah nižje v primeri z našimi, ne glede na to, da so lahko nižje tudi vsled tega, ker državi doplačuje- ta iz državnih sredstev na znižanje cen in pospeševanje produkcije. Ne pretiravajte torej in ne bodite tendencijozni, gospodje demokrati! Militarizem v Jugoslaviji. V nobeni nastalih nacijonalmh držav ne cvete militarizem — poleg Poljske tako bujno kot v Jugoslaviji. V državnem budgetu zavzema ministrstvo vojne in mornarice redno tako visoke postavke, da je primoran finančni minister najemati za tekoče izdatke posojila v tu- In inozemstvu, ne glede na to. da se pogreza država v vedno večje dolgove in prehaja tako v kolonijalno odvisnost zapadne buržoazije. O potrebi vojske je pač vsaka diskusij ia izključena kot drugovrstne države. ki se senči v senci milosti ali pa nemilosti entente; pač po potrebi, kakor se nas potrebuje, uravnavamo svojo zunanjo politiko v prav-cu. ki ga narekujejo želje in komande Pariza ht Londona. Tudi obramba naših ogroženih meja se vrši v tem okviru. *:dino opravičenost bi Izvajalo dejstvo, da vrše vojaške organizacije izobraževalno delo pri onih delih našega naroda, ki bi imel priliko in potrebo prilastiti si osnovnih šolskih poimov pismenosti. V koliko so naši oficirji pedagogi, je vprašanje zase. Ali pri najboljši volji teli onemogoči to delo organizacija višjih vojaških komand. Drugače ni mo- goče pojmovati uaredbe. ki prepovedujejo vojakom Izhod iz vojašnice in to tudi podčastnikom. Zakaj? Menda ne bi škodovalo, če bi n. pr. Makedonci pobližje spoznali naše prilike. V kasarnih samih bo pač težko mogoče * stapljanje« po demokratskih receptih. Vsak dopust tekom službene dobe je prepovedali vkljub temu. da se odtegujejo s tem tisoči delavnih sil produktivnemu delu in to celo v dobi žetve, ko je kmet najbolj preobložen z delom; Pošta in odposlana pisma se cenzurirajo! (Revolucija od zgoraj, ali avstrijski režim iz vojne dobe?!) Moštvu je zabrauJeno či tanje časnikov. To je pač nekoliko čudno pojmovanje demokratizma In državljanskih svoboščin! Kako razpoloženje ustvarja ta preventivna skrb, vprašajte priprostega Šuma-dhica. ki tudi ne pojmuje »državotvornosti« takega početja! Da ne pridejo take stvari v javnost, zato skrbi kamariia belorokcev. ki pač ne vidi v narodni vojski demokratične ljudske organizacije! Potrebno bo posvetiti tel zadevi več pokornosti. kar bo predvsem naloga naših poslancev. Polomija narodnih socijalcev v Zagorju. V nedeljo dne 7. t. m, so priredili na-ivdni s'iod v tAyyi n. V štev. 186. .»Jugoslavije« so napisa!: v kate- rem pripovedujejo, kako krasen je bil nfihov shod in s kakim uspehom se je izvršil. 2a-r&uitega smatramo, da !e potrebno, da tudi ml sporočimo javnosti, kakšen je bil ta shod, da bo svet vedel, kako demogoško la Jažmjuvo farbajo narodni socljalcd saimi sebe in Javnost. Na shodu je bilo kakih 200 ljudi, »kolo 30 narodnih socijalcev, okolo 50 soeijainih demokratov In okolo 100 Hildi, ki s pripadali prej komunistični sfera’)1;i ter nekaj klerikalcev in radovednežev. Shod Je otvorii narodni socljalec Jug s psovkami jia socijaliste prilizujoč se k v tnunistlčnim pristašem. Dejal je: Komuniste smo vabili že ob zadnjih volitvah, da bi skupno voliU župana in starešinstvo, pa so nam to molče odklonili. Krasno bi delali skupaj, če bi komunisti hoteli iti * nami; socijalni demokrati pa se norčujejo Iz nas kakor na primer s šalo: Občinska seja na ceglanci. Nato je govoril poslan .c Deržič. Deržlč je najprej trdil, da le druga Intemacijonala zakrivila svetovno vojno, nadalje je trdil, da so socijalni demokrati zakrivili razkol v delavskemu pokretu ter opravičeval svoj nastop v držaivncm.i zboru za izlermij zakon proti komunistom fci izročitev komunističnih poslancev sodišču. Govoril }e tudi o ustavi aij povedal ni nič. Njegovo poročilo ie bilo birez vsebine, o delu socljahlh demokratov v zbornici }e popolnoma molčal. Med govorom so ga ko-musAsti z ugovori parkrut popolnoma zmešal!, zakaj opažalo *e le na njegovem obrazu, da le polomi.k precej vpGtvah nanj. Za Deržičeni Je dobil besedo sodrttg čebri;. Najprej Je konštatiral, da so bili pr<:4 svetovno vojno edini socialni demokrati, ki so se resno borili proti oboroženi sili, edini borlteljl proti naraščajočemu 'tifl-litarlzinu In svarili »vs* meščanstvo, takratno dplomacljo In vladajoče kroge pred vojno in opozarjali na posledice. Sodrug ČobsrJ pravi, da se čudi človeku, ki trdi, da je socijalist In dolil danes proletarijat krivde na svetovni vojni, ki je prinesla toliko gorja. Taka dolžitev je sramota *a Človeka, ki pravi, da je delavski zastopnik. Deržič Je posta«] bled ter Jecljal, češ, da ni tako mislil, S. C obal je potom govoril o delovanju socialdemokratične stranke med vojno ter dokazal, da Je bik cddtio socialdemokratičiia stranka, ki Je v nal-buišemu času prihitela delavstvu tu\ pomoč ler merodajne kroge prisilila s svojim nastopom, da je popustil teror vojaški in so sc življenske razmere izboljšale. Tudi po preobratu so sl bili sooijalni demokrati takoj na Jasnem, da bodo imeli tudi v Jugo* slaviji opraviti Iz oderušnlm kapitalizmom In reakcionarnimi buržoaznimi strankami. Sklicujoč se na svoj govor 29. oktobra 1918 pred rudniško restavracijo v Zagor-. ju, pravi Cobal, marsikdo takrat ni bil zadovoljen z mojim govorom, ker nisem hotel biti demogog ter pripovedovati, da nam bodo cvetele rožice in bomo isnclf vsega obilo ter da nas bodo slovenski ka«. pitalisti nosili na rokah, kakor so pravut takrat narodni socijalisti, ki so še živeli V, bratstvu z demokratsko stranko. Napove* dal sem takrat to, kar se danes res godi In kar sem ža takrat pričakoval od reakcionarnega našega meščanstva. Nadalje Je so* drug Čobal še omenil, da mora povedati to, kar j* zamolčal Deržič o delu socijahiih demokratov v zbornici. Ker Je btl edfai so. claldernokratični klub In njih načrt ono, kar želi delavstvo hi potrebuje, četudi socijalni demokrati niso mogli vsega doseči, so vendar spravili veliko dobrega v usta* vo, o čemer je gospod Deržič tako previdno molčal. Tudi vedenje pri i&jfctraujm um k^’.u proti kiMmmističui stnankl Ih komuni« etičnim poslancem Dertiča In lirandnerja je bilo čudno in ne delavsko, ampak zlofa< no ln demogogfiko. V Zagorju ta Trbovljah' s« ta dva gospoda komunistom prilizujeta, v Bel grad u pa nastopata bolj vovražno kot pa demoikratie ln vladne st ran de e »a-i me. čabal pravi: Jaz sem proti vsak umi konujmstičnemu terorizmu in bi ne ugo« varjal nlkakšnemu zakonu, id latare vsak terorimn, ki prihaja od kamunlzina, šel bi tako daleč, da se zatre vsak terorizem, če prihaja tudi od zgoraj dol, Med druglnf omenja tudi, da ne (Tovori to raditega, da: bi vabil komuniste k socialistom, ker J«’ bolje, da se sam! zmenilo s svo-jim preprK Čanjem. Kadar bulo sami prepričani, k,!i je nilliovo mesto, bodo že vedeli, kaj naj napravijo. Med govoroan čohala so biil večkrat taki aplavzi ln odobravanja, da Je' govornik večkrat prenehal. Ob koncu pa !<' trajalo odobravanje več minut. Deržič 1^ potem ptopravljal svoje prve kozic tefj opravičeval sam sebe, da »vi tako mislil. Po zaključku zborovanja se Je Dcr/.ii} na poti proti postaji brttko pritoževal Weinbergeir]it (steklarju), ki ga menda pozna, da je bil prej komunist, češ, da ni !«•< po za komuniste, da so ga pustili na ccdl« lu, ker so narodni socljalcl bojda jako čedc’ na stranka. Kakor «e nam zatrjuje, mu j«’ bojda ta odgovoril: ne samo čedna stran* ka, ampak tudi damogoSka. Tudi kaiMr. Smo »vedeli od zanesljive strani, je drugi dan pri okrajnemu glavarstvu oni gospod,1 ki !e nadzoroval zborovanje, bojda dopo-; vedo^'al nekemu delavcu, da ]e narodno’ soclabia stranka jako čedna ln da naj bt se delavci odločili zanjo ne pa za soclja-; liste, kakor so prejšnji da« pokazali na’ shodu ter odobravali soclaldemokratačnegji. govornika. Ml opozarjamo mladega gospoda prf okrajnem glavarstvu, da velja zanj v ura-1 Odpustila mi je in jaz sem .il obljubil. da ne pojdem več od tega okna. In poljubila sva se, ustni dolgo časa pritiskala na šipe. Sreda, 23. marca. Sedaj vem. da jo ljubim. Tako mora biti, do zadnje mišice sem prefinjen ž njo. Moro biti. da je ljubezen drugih ljudi drugaona. Toda, ali je kaka glava, uho samo, kaka roka, ki bi bila katerikoli drugi med tisoči milijonov enaka? Vse so različne. tako tudi nobena ljubezen ni drugi podobna. Nenavadna ie moja ljubezen, to vem zelo dobro. Pa, je-li zato mani lepa? Skoro sem srečen od te ljubezni. Le. da bi nc bilo tega strahu! Včasih zaspi, potem pozabim nanj. Toda le za minuto, pj>tem se spet zbudi in me noče pustiti. Tako sc mi zdi. kakor bedna miška, ki se bori proti veliki, lepi kači. da bi se iztrgala njenim silnim objemom. Počakaj le. ti neumna mala bojazen, kmalu t§ bo ta velika !.i;tlc:'en po- Cetrtek, 24. marca. Nekaj sem odkril: jaz ne igram s Clarlmondo — ona igra z m a n o. Tako je prišlo. Včeraj zvečer sem mislil — kakor vedno — na najino igro. Tedaj sem si zapisal pet zamotanih nasledkov. s katerimi sem jo hotel zjutraj izneiiaditi, vsak gibljaj .sem zaznamoval s številko. Vadil sem se vsakega posameznega, da bi jih mogel napraviti čim hitreje, od spre-ctaj in od zadaj. Potem samo sode številke in nato le lihe. in vse prve in zadnje gibljaje petih nasledkov. Bilo je zelo naporno, toda delalo mi je veliko veselja — saj mi je vendar Clarimondo 'dovajalo bfižje, 'četudi je nisem videl. Cele ure sem tako vadil, nazadnje pa mi je šlo kakor na vrvici. Danes zjutraj sem stopil torej k oknu. Pozdravila sva se. potem je •pričela .igra. Tjc, setu. neverjetno, Kako hitro me je razumela, kako je skoro v istem treijotku vse. naredila, kar sciu jaz .MiadiL Tedaj je potrkalo; bil ie hlapeoJ ki mi ie prinesel škornje. Vzel setrt jih; ko sem se vračal k oknu. je rnof pogled padel na list. na kateji seir^ napisal svoje nasledke. In t e d a | sem videl, da ji i s e m preje, i z v a j a l n i t i e n e g a v s e h t e h gibi ja j e v. Skoro sem se opotekel. oprije{ sc naslonila pri stolici in sem padel nan.io. Nisem mogel verjeti, prebral &em list Se enkrat in še enkrat i Toda bilo je tako: ravnokar seir^ preigral pri oknu vrsto nasledkov in niti enega svojih. In spet sem imel občutek: nekaj vrata se naširoko odpirajo — njena' vrata. Stojim pred njimi in bulinjj noter — — ni£, nič — samo ta pras zna tema. Potem sem vedel: grem sedaj ven, sem rešen: in ču-j til squi Prav dobro, da bi mogej Iti. Vseeno nisem šel. To zato. ke^ me je navdajal določni občutek^ sedaj držiš skrivnost. Trdno v obeh rokah. osvojil \ , a r t z ti boš Pari a (.1 )alio prih.) Stran 2, NAPREJ. — Stev. 181. du ravno tako določba v ustavi o politi5.il agitaciji, kakor za kaplane na prižnici. Iz tega našega poročila, ki odgovarja resnici lahko vsak razvidi, kako znajo napraviti tz polomije krasno zborovanje gospdje pri narodnih socijalcih. Udeleženec zborovanfa. Glad v sovjetski Rusiji. »Humanitč« objavlja pogovor s social listom Laoortom, ki se je te dni vrnil iz Rusije in ki je pripovedoval o tamkajšnjih razmerah tako-le: »Sedanje razmere v Rusiji so tragične, kakor so bile v 1. 1891. Treba je razen tega upoštevati štiri leta vojne in trt leta blokade. V pokrajinah Samari, Sari-tovem in Volgi je vse razdejano, popolnoma vse. Položaj je grozen. Žetev je dobra, boljša kakor po navadi, toda prebivalstvo, ki je v teh krajih zelo gosto naseljeno, prideluje le toliko, kolikor zadostuje za njegove potrebe. K temu je prišlo v zadnjem času še silno dečovje. Prevažanje žita, kateremu grozi nevarnost, Ua segnije tekom prevoza, je zelo težavno. Treba je skrbeti tudi za seme za zfono, katerega je treba nad 100 milijonov pudo>v. Če ne pride kmalu pomoč, je na tisoča teh ljudi obsojanih na smrt. Kmetje Izjavljajo vsi, da so pripravljeni prinašati vse, če se Jim zagotove živina in potrebna semena. Delavci ne zahtevajo drugega nego košček kruha. Proletariat drugih držav Je dolžan pomagati, kolikor more. Če se nočei, da tl ljudje umrejo za lakoto, je treba poslati y Rusijo nad 85 milijonov kvUitalov žita. * Sovjetska vlada trduo stoji! Po izjavi ameriškega senatorja Franco] :i, ki se je vrnil iz Rusije, ne grozi so-vjetski vladi po njegovem mnenju nobena nevarnost iz notranjosti. Najmočnejša opozicija proti sedanji vladi prihaja od skrajne levice, ki je proti vsakemu popuščanji! napram kapitalističnemu režimu. Senator France je dodal, da je trgovina med Anglijo In Rusijo v sedanjem hipu zelo živahna. *, POMOČ RUSKIH UMETNIKOV. LDU. Moskva, 11. (DKU.) Zveza ruskih umetnikov je priredila včeraj po vseh moskovskih gledališčih predstave v korist gladujočim. Dobiček je znašal nad milijon rubljev. Nameščenci prt časopisih so sklenili izdati posebno izdajo v pol milijona Izvodih po 2000 rabljev. Čisti dohodki so namemjeiii fondu za stradajoče. Na deželo se odpelje mnogo vlakov z napravami za popravo poljedelskih strojev, da bo prebivalstvu dana možnost, popraviti sl svoje Modje. POMOČ RUSIJI. LDU. London 11. (Brezžično.) Londonski župan Je sporazumno z raznimi komiteji izdal proglas, naj se tistanovljajo fondi, ki bodo podpirali stradajoče prebivalstvo v RusW. Preiskava o atentatih v inozemstvu. »Komunisti« v zvezi s Iraukovci, belimi gardisti m pruskimi liionar- Irattkovdi belluil kleti. LDU. Zagreb. 11. avg. »Riječ« poroča na podlagi informacij iz ministrstva za notranje stvari, da je bil včeraj na zahtevo jugoslovanske vlade v Gradcu aretiran Manko Ga-gliardi. načelnik gruče hrvatskih re-nenatov. ki so v Avstriji in Madžarski delali z vsemi sredstvi proti naši državi. Posebni odposlanec državne vlade, tajnik v ministrstvu za notranje stvari, je izvršil s pomočjo tamošnje policiie preiskavo v stano-, vanju Gagliardija.. kjer so našli cel arhiv o rovanju proti naši državi in defetistični propagandi v juKoslo-vensklh pokrajinah. GattUardl je bil Izročen našim oblastem ter bo po naročilu ministrstva za notranje stvari prepeljan v Zagreb, od tam pa Beigrad. Zanimivo je. da je Oa-gliardi eden izmed onih .vojnih zločincev. ki se zasledujejo radi razbojniških in protipostavnih činov, storjenih v Srbiji za časa avstrijske okupacije. Zapleten je tudi v zaroto proti prestolonasledniku Aleksandru. Policija ima dokaze, da je ma-terijahio podpiral one. ki so bili udeleženi pri zaroti. Radi njega so se ukrenile vse mere opreznosti. Naše oblasti so vedele že od prej za zvezo med frankovskim odborom in komunisti. kakor tudi za aktivne nastope članov frankovskega odbora v inozemstvu, zlasti v poslednjem času. Dokazano je, da so se v Su-botišču in drugod vršila pogajanja med frankovci in madžarskim polkovnikom Leharjem, raznimi karli-sti ter pruskim majprjem Billerdin-gom. Na sestanku, ki je bil pred utnarom ministra Draškoviča, se je pripravil fudi načrt za teroristično akcijo v Jugoslaviji. Albanci, ki se nahajajo pod vodstvom Ifam bega na Dunaju, bi imeli to akcijo podpirati, medtem ko bi Frank zlasti moral vzdrževati zveze z Horthyjevi-ml ljudmi. GaKliardi. ki je imel iz Gradca najbližie zveze z Jugoslavijo. je imel nalogo, da vzdržuje zveze z onimi elementi v Jugoslaviji, ki se strinjajo z frankovsko akcijo. Veliko število agentov je bilo raz* postaljenfli v naši državi z nalogo, da Širilo niržnjo proti državi in proti Srbom, predvsem pa prot! Jugoslo-vensiki vojski. Nekateri podatki govore tudi o tem, da so se obrnili na Radiča, ki pa ie odgovoril, da bo vodil sam brez i>osrednikov (pogajanja, ko bo prišel v Prago. Ker pa Radič ni mogel priti v Prago, so se vršila pogajanja posredno. Po izjavah bivšega poročnika Ltikeša se je o tej stvari razgovarjal eden izmed bližnjili pristašev Radiča, s katerim se je dosegel tudi nekak sporazum. Kar se tiče zveze Gagliardija z našimi komunisti. se naglaša, da se je ta zveza vzdrževala s pomočjo nekega medicinca v Gradcu, rodom iz Bej-grada. ki je znan kot komunistični agitator. Pri hišni preiskavi v Ga-giiardiievem stanovanju v Gradcu so našli pisma tega medicinca in tudi dvoje piseni koniunističnega poslanca Triše Kacleroviča, znanca Oagll-ardiia Izza časa avstrijske okupacije. ______ Brzojavi. POGAJANJA V VEČINI. LDU. Bejgrad, 10. avg. Danes dopoldne je bila seja radikalnih ministrov in poslancev, ki so določeni za pogajanja z demokrati. Predmet te konfeience so bila pogajanji z demokrati v svrho sporazumnega skupnega dela. V parlamentarnih kiogih upajo, da bo prišlo do utrditve tega Programa v najkrajšem času. ARNAVTSKI VPAD VZDOLŽ DRINE. Prizren, 9. avg. Nekoliko albanskih čet je prešlo našo začasno mejo ob Drini z namenom, da oropajo In se osvetijo naj prelnvalstvom, ki jim ni hotelo datt hrane. Boi med našo obmejno posadko ta Albad-cl se Je začel nad vasfo Mača. — V boju proti albanskim banditom je naša posadka uporabila mitraljeze. Ujeti Albanci so te!a-ivill, da se v rmibližjem časti prično napadi na našo mejo s strani več formiranih čet z namenom ropanja. BOJI MIRIDITOV. LDU. Beigrad, 11. (ZNU.) Iz Skadra poročajo, da so Mlrkllti pred netcoflJko dnevi zavzeli kraj Oroš, in sicer po hudem boju, v katerem Je padlo 50 vojakov t1-ranske vlade ta v katerem so dobili 200 ujetnikov, med njhni nekoliko častnikov ’n uradnikov. VRHOVNI SVET ZBORUJE. LDU. Pariz. 10. avg. Prvi del nocojšnje seje vrhovnega sveta je veljal vprašanju zračne plovbe. Maršal Foch ie pojasnjeval razliko med civilno in vojaško zračno plov-bo. — Konferenca se je nato bavila z delovanjem kontrolnih komisij v bivših sovražnih deželah. Po daljši debati, katere so se udeležili zastopniki vseh delegacij, je bil sprejet nredlosr, naj se vprašanje kontrolnih komisii od.stopi medzavezniškemu vojaškemu komiteju v Versaillesu, da ga nadalje proučava. Ta komite bo v poročilu, ki ga pošlfe posamez« nim vladam, pojasnil dosedanje delovanje teh komisij, očrtal njihove nadaljnje naloge in predlagal, kako naj se v bodoče nadzoruje izvedba določb versaillske mirovne pogodbe, — Ministrski predsednik Briand ie nato konferenci predložil načrt pomoči Rusiji. Po daljši razpravi je vrhovni svet sklenil predlagati imenovanje medzavezniške komisije, kateri se poveri proučavanje vpra-. sanja, kako naj se gladujočemu pre~-bivaistvu v Rusiji pomore. NESOGMASJE MED ANGLIJO IN FRANCIJO. LDU. Pariz, 11. (Havas.) Zavezniški komisarji v Gornji Šleziji in izvedenci so izdelali svojo poročilo In ga opoldne predložil tajništvu konference. Izvedenci so zaznamovali one občine, ki so neločljive od Industrijske kotline ali tvorijo nedeljivo enoto. Končna določitev maj je pridržana vrhovnemu svetu. Dopoldne so zborovali Lloyd George, lord Curzoti, Briand in Lou-cheur. Zdi se, da razgovori niso imeli uspeha. Angleži so malo pripravljeni po* puščati in se trdno drže takozvane Mari-: Kisove črte, ki Je, Izivzemšl nekaj poprav, podobna načrtu Percival - Marhiis. Francozi smatrajo tako razmejitev za Poljake kot nezadostno. Tako so stale stvari, ca so se angleški ta francoski zastopniki razšli. Vse kaže, da si angleško ta francosko stališče zopet nasprotujeta. Vendar ni povoda, da bi se že sedaj udajalt pesimizmu, Kaka} pri prejšnjih pogajanjih je prišlo do sličnih kriz, ki pa so se vae ugodno končale. A-ko do zvečer ne pride do zbližanja, se bo vrhovni svet v zmislu dnevnega reda bavil z ruskim vprašanjem. ZAVEZNIŠKA »NEVTRALNOST«. LDU Pariz, 10. avg. (DuriKU.) Vrhovni svet je danes dopoldne nadalleval razpravo o politiki, ki se ima voditi v Orientu. Soglasno je sprejel tale sklep: Zavezniške vlade sklenejo, da bodo strogo varovale nevtralnost o grško - turški volni, t. j. zavezniške vlade se strinjajo v tem, da ne bodo posegle v bol s kafcrSnj-koll pomočjo, bodisi z pošiljanjem čet alf orodja ali s krediti. SKLENITEV POSEBNEGA MIRU MED ZEDINJENIMI DRŽAVAMI IN MADŽARSKO. LDU Budimpešta, 10. avg. Nocoj so Imele vladne stranke konferenco, na kateri je zunanji minister grof Bamffy obrazložil zakonske predloge glede skleneva posebnega miru z Zedinjenimi državami, ki se ima predložiti narodni skupščini. Vlada zahteva v tej predlogi pooblastilo narodne skupščine, da se začne pogajati glede posebnega miru z Zedinjenimi državami. — Stranka malih poljedelcev se !e v posebni konferenci bavtla z zasedanjem mesta zborničnega predsednika. Izvoljen ]e Ml za predsethUka Oastan Oalla. Polltline + Nemško - švabska kulturna zveza Iz Novega sada Je poslala aiaircnlni skupči-nl v Beigrad spomenico, kjer zahteva ustanovitev nemških ljudskih In srednjih šol v krajih, kjer je zadostno število otrok nemške narodnosti. V svoji zahtevi '•e zveza sklicuje na senžermenskio mirovno pogodbo. + Nemški socijatististi in narodnostno vprašanje v Češkoslovaški. »Volksrecht«, glasilo nemških socialnih demokratov za L Homer ic e ta Usti, Je objavilo Izjavo, ki pra^J, na nemški socialni demokratje v Ustih ne bodo sodelovali z nemškimi meščanskimi strankami glede narodnega vprašanja. Socialni demokratje trdijo, da so nemške meščanske stranke povzročile neslogo med Cehi ta Nemci. + Namesto kruha ta miru. Včeraj smo pisali o ogromnih francoskih vojnih poštljatvali Rumunill in Poljski, poročali smo tudi o neki francosko - srbski družbi, ki namerava v naši državi ustanoviti več tovarn za vojne izdelke in »poljedelske« strojo. Zadnje vesti Javljajo o velikih vojaških pripravah na sovjetski meji s strani Poljske ta Rumunije, ki hočeta vkorakati v Rusijo — »čim bi boljševizem padel«. Meščanski listi pa pišejo, da se ta boljševizem sam pripravlja na napadalno vojno. Meščanski listi se ne zavedajo svojega kUotstva, ko tako pišejo, sa Vsem sodrugom, znancem in prijateljem naznanjamo, da je preminula naša ljubljena hčerka in sestrica absolventinja obrtne šole PAVLA. Pogreb nepozabne bode dne 1‘2. t. m. ob 4. uri P°Pol-dan iz mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče k sv. Križu, Jože in Koza Tomc in ostali njeni bratje In sestre. Ljubljaua-Kočevje, ■aBHHEEK&SZSOBBFBee Mariborska eskomptna banka, Maribor, Tegetthoffova ulica 11 prevzema d e n a r n e v j o g e in iz- vršufe vsakovrstne bančne posle Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC - - pod najugodnej^pogoji. kdaj:d'-,;!]; ivr.ii MUssa*-. Tisk Učiteljske H^ame s. LiublimU Odgovorni uredniki Jak, Vq1iovsc.