1934-1935 Gregor Rihar. 7 LETNIK 65 VSEBINA štev.: Maruška (Dalje) — Acr (Dalje) — Ptički trkajo (Pesem) — Pravljica o Jernejčku in mrtvi vasi — Tilio noč prihaja (Pesem) — Zakaj je sneg bel? - Pesmi v mladem vrbju — Mladi stra-» Žar ji : Naši Primorci — Čuvajmo naše morje! — Za dobro voljo — Smeh je zdrav - Joj mene! šahovnica — Čarobni krogi. — \u ovitku: Gregor Rihar. Gregor Rihar. (Stika na I. <4 rani ovitka.I k. oli ko krat >«• sliši med našim narodom zlasti o božičnih tn velikonočnih praznikih ta-le sodba o cerkvenem petju: Dan«"- so pa lepo peli; najlepše so pa še zmerom Rihar j eve.« kdo je torej la mož? Bil je od svojega 35. leta dalje stolni pevovodja v Ljubljani. dasi je bil dubovuik. kakor ie duhovnik tudi sedanji ravnatelj in vodja sto]nega pivskega zbora msgr. Stanko Premrl. ^amo lukrai. ko je Rihar orgiak cerkveno petje še ni bilo tako razvito in ne na tako visoki stopnji, kot je datfe». Rihar je oral šele ledino: bil je sicer prisiljen skladati cerkvene pesmi, pa je bil tudi mojster za to. Rodil se je 1. sušca 17% \ Polhovem Gradcu kot sin preprostih staršev. 'K. letu bomo torej praznovali 140 letnico njegovega rojstva.) Ker je bil pevsko nadarjen, ga je domači duhovnik, ki je prav lukrtfi sklenil naročiti orgle za župnijsko cerkev, sam poučeval v glasbi. V enem letu se je 12 letni fantič tako naučil orglaru da ga farani niso mogli prehvaliti. >Presneti fant, kako mu gre!» — so govorih. Kmalu je znal klavirje oglaševati, orgle popravljati, četudi ga nihče ni učil. Ko mu je bilo 19 let. so domači ugibali, kaj. če bi sel študirat za 'gospodu-.i" Poslali so ga \ Ljubljano v šolo. Bil je velik dijak — med malimi frkovei. a znal je že pesmi postavljati na sekirice. Ostal ie pu še vedno organist pograjski in hodil vsako soboto domov več let. V glasni je vidno napredoval, ker je poiskal vsako priliko, da se je kaj novega naučil. Hodil je rad na kor v stolnici s\. Nikolaja, kjer je bil za organista neki Meiler, postaran glasbenik, sicer pa umetnik na orglah. Rihar ga j«' gledal, poslušal m se od njega učil. Ko je Heller opešal, ga je nadomestil Rihar. /lasi je bil šele osmošolee. lo odlično službo je opravljal celih 44 let. Medtem je postal duhovnik, dasi so g« tovariši vabil» med svet. Riharja taka mamila niso zmotila. Za mašnika je bil posvečen 1829 in obenem nastavljen kot stolni zakristan (vikaj). Zdaj je Gregor Rihar začel n o v o. s 1 a v n o dobo za cerkveno g 1 a s b o med Slovenci. Do takrat lépo ubranih, pravilno zloženih slovenskih pesmi za cerkev še ni bilo kaj prida: kar jih je bilo. pa niso imele umetnostne vrednosti, se celo taka navada je bila, da so /.a večje slovesnosti povabili cerkvene piskače, ki so s svojo muziko uvajali posvetnost k službi božji, ker so gorili koračnice in drnge neprimerne viže«, in tako delali nečast svetemu prostom. Prva skrb Riharjeva je bila. da je tej razvadi napovedal neizprosen boj. Prosil in nagovarjal je cerkvene predstojnike, naj odpravijo ta nered. Hoj ni bil lahek, saj si je nakopal nasprotje godcev in tudi ljudi. Pa šlo je. Rihar ni odnehal. Dobra stvar je zmagala; pomagale so pa lepe. nove pesmi Riharjeve. Skladal je neprestano. Na tem mestu ni mogoče opisati niti približno, kako bogato je bilo njegovo ustvarjanje na ccrkveuem glasbenem polju. Omenjamo samo nekaj njegovih skladb, ki so se tako udomačile, da so poslale takorekoč narodno blago, Znane so nam n. pr. Vi oblaki ga rosite<. Man žalostna je stala«. Božične: -Poglejte, čudo se godi...!«, »Zveltčar nam je rojen /daj«; Pokonci narodi. iz sanj se zdramite...«, »Prisvetil je veseli dan . .< Božična mašna: »O Bog v nebeški slavi...«. Velikonočna /.veliča* naš je vstal iz groba...« i. dr. Natisnjenih jc bilo vseh njegovih skladb okrog 350. Dalje na 3. struni ooitkn. Vrtec« stane za vse leto Din 15*—, s prilogo Angelček« Din 20'—. Izdaja in tiska jugoslovanska tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani I K. čeč). Urednik Janez Pucelj, župnik na Jezici. — Uprava Vrtca« v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 2 (H. Ničrnan). sprejema do preklica tudi dopise. MAR ST. 7 1954/55 VRTEC LETNIK 65 \ mraku sta stari godec in mlada tova risica že ugledala rusko taborišče, šotori so bili postavljeni po griču in cvetočih pobočjih prav do vznožja. \ taboru je kraljeval mir. Ltrujenost po zadnji bitki je pregnala vso živahnost. Straže, ki so jih ožar jaii zadnji žarki zahajajočega sonca. t>o *«talc tako nepremično na svojih mesu h. da bi jih imel za kipe. Vojaki so še prihajali in odhajali. Gruče tihih mož so se komaj razločevale od valovitih tal. Eni so sedeli, drugi so se zleknili po tleh. Straža je javila starega pevca in spremljevalko. Namesto, da bi ju kli( : Stoji« in toliko število vojakov prestrašilo, du bi j c» ubrala, odkoder sta prišla, kakor bi jih na njunem inestu, mnogo storilo, je starec šel naravnost proti taboru. Brez dvoma je bil to starček, ki hoče vse videti prav od blizu. Gotovo ljubi vojake in verjetno je, da je bil tudi sam vojak. Sicer se ne bi bližal Maruška. (Dalje.) s takim zaupanjem. In to je naredilo dober vtis. Ko je spoštljivo pozdrn\d skupino častnikov, ki so se sede ali napol leže pomenkovali o vojnih dogodivščinah, jih je preprosto vprašal, ali jim ne bi ugajalo, če bi malo zaigral ali celo kaj zapel. Dobrohotno so sprejeli njegovo ponudbo. Že po prvih zvokih so sodili, tla je mojster v svoji stroki. Govorica je ponehavaia in oči zroče v prazno temo so pričale, da si je vsakdo priklical v spomin kako ljubo mu osebo: očeta ali mater, otroka ali ženo. ki jih je od njih ločila vojska. Pevec je pel o družini, o mladih letih. Marsikatero zlobno oko so zalile solze. Starčev uspeh je bil tako velik, da je marsikdo potegnil iz žepa. novec, da mu ga podari, ko bo nehal peti. Pojdi sera, mala čarovnica!« je vzkliknil debeluhast častnik in prikazal Maruški kopejko. Pojdi vendar po denar za očeta!< Mala'se ni ganila. Boš prišla, ti divjakinju!' ji je klical drugi. Boš prišla, račka!- .Nekateri so se začeli srditi. Zahvaliti se moraš dobrim gospodom, hčerka.* ji je rekel starec. Pojdi in nastavi roko!« Maruška je trepetala. Toda na ukaz je ubogala. Kako se ji je tresla rokica, ko je sprejemala miloščino. Sovražnikov denar ji je žgal prste. >MaJa se ne boji,« je rekel prvi. Oči ima take, da se ti zdi, kot bi bili dve zvezdi,« je dodal drugi. Ko boš velika, ljuba moja. pridem iu se poročiva,« je rekel tretji. Po drugi pesmi so mu rekli, naj še poje. Stari godec se je dal prositi. >Bojim se, da vam ta pesem, ki jo imam v mislih, ne bo ugajala. Žalostna je in resna,< je rekel. >Kar zapoj jol« mu je odvrnil velik in suh častnik. Torej jo hočete? No dobro. Posluša j te!« Pred veliko, veliko leti je imel hraber narod deželo, ah deželico, a dražja mu je bila in milejša kot ves svet. Dedje so jo obdelovali, njihove matere jo krasile in njihove sestre so iz nje naredile raj. V miru so živeli in se niso brigali za mogočne sosede, ki so nekega dne rekli: Ta dežela je srečna, bogata in lepa. Krasen prstan bo na naši roki. In cvetočo deželico so si nenadoma osvojili. Konji mogočnega naroda so poteptali otroke slabotnega. Meči mladih golobradih častnikov so posekali od let sive plave starcev in celo žena, ki so varovale domače ognjišče. Hrabri in neustrašeni fantje, premagani od množice sovragov. so padli v boju. Junaška dekleta so zaman čakala bratov in zaročencev. Hiše, vasi, da, cela mesta so izginila. »Kaj je vendar storil ta narodič? Nie.« Poslušajoč preprosto pripovedovanje dogodkov, se nekateri niso rnopli domisliti nobene primere, drugi so se je pa. Za te je bila povest jasna. Razpletli so se živahni pogovori. : Hudirja«, si je dejal častnik, ki je še nedavno tožil, da ima že predolgo suhe oči. Ta pesem iz starih časov velja prav za nas. Ali stari pevec to kaj sluti? Vsekakor kaže, da se svet stoletja sem, odkar jo pojo, ni nič izpremenil.« »Da bi te!« je rekel mlad mož. >Po vsem tem pevec nima napak. Toda komu naj služi ta nauk? Ukažejo ti in iti moraš.* ;Le zakaj ste žalostni?« je vprašal drugi. ^Lkrujino Ukrajincem! Kaj hoče reči ta klic? Saj je ne bomo požrli. Ta drobiž je nor. Ali je vendar tako strašno, če naredimo iz tega mravljišča del mogočnega kraljestva?- . Vendar,« je odvrnil mlad plavolas častnik. Postavimo se na njihovo mesto! Ali ne bi tudi mi tako storili, kakor delajo ti?« >Tako majhen narodič nima pravice, da bi živel po svojih šegah in navadah.« Niiiče m nikomur nasprotoval. Disciplina velja v taboriščih le za telo, a beseda je tam bolj svobodna kot kjerkoli drugje. Počasi so se vrnili na sinočno in jutranjo bitko. li kmetje se bijejo kot junaki,< je rekel ta. >Ko bi se naši vojaki tako borili kot ti ljudje!« je rekel star častnik. »Saj bi se,« je rekel ranjenec, »če bi branili žene in otroke in dornači krov.c Silno je bil bled ubogi ranjenec in le z največjo težavo on silnim naporom se je napol dvignil, da bi povedal resnico svojemu višjemu. Častnik mu je odgovoril, a vojak ni slišal. Zgrudil se je: bil je mrtev. Stari godec ni ničesar preslišal. Dovolj je izvedel. Kar je zaigral tako poskočno, tako privlačno in veselo, da bi bili celo starci plesali. Brž se je spremenilo obče razpoloženje. Najstarejši so z nogami bili takt, mlajši vojaki so pa pevcu odpevali. Na veliko veselje vojakov je starec še zapel takšnih pesmic, da so leteli k njemu od vseh strani. Potem se je pa dvignil in se poslavljal od številnih prijateljev. '■Ostani vendar, stari trmoglav, ostani do jutra!« so mu prigovarjali. Noči so mrzle in na cesti nista varna. Mala, reci mu, naj ostane. Saj §e mu tako ne mudi! Denarja je dobil obilo. Mali plavolasi častnik ti je dal zlat. Ded ti more kupiti z njim lepo obleko.« Starec se ni vdal. »Ne bil bi popotni pevec, če ne bi popotoval,« je rekel smehljaje se. In izginil je z deklico v črno noč. »Veš,« mu je rekla Maruška, .od treh častnikov sem slišala, da je bila zadnja bitka tako strašna, da štirinajst dni ne bodo mogli napasti Čigirina. xn. Maruša in njen prijatelj sta hodila dober del noći, ne da bi spregovorila. Zdaj pa zdaj se je Čečvik ustavil in se ponujal deklici, da jo nese. »Nisem utrujena,- je odgovarjala. Srce ji je tolklo od navdušenja. Veliki prijatelj je bil gotovo zadovoljen. Ko je zvečer v taboru pel, je zvedel marsikaj. Imel je odprta uijesa. opazoval je in sodil. Zmagovalci ne slave zmage. Torej napor premagancev ni bil zaman. Vse zavesi sec/aj od ćega, kako ho ČeČvik opravil v Č/g/rfnu, kamor morata priti. Kmalu sta zagledala obrise obzidja in visokih poslopij. ČeČvik in Maruša sta se bližala mestnim vratom. Brez težave sta p>i51a v mesto. Vendar se jima je zdelo, da ju redki mimoidoči, ki sta jih nepričakovano srečavala, trdovratno zasledujejo z očmi. »Čuj, brat!« je rekel ČeČvik mlademu kozaku, ki je slonel na vrtni ograji. »Bodi tako dober in pokaži mi pot k velikemu otamanu!« Mladi kozak je v pozdrav nalahno dvignil pokrivalo in pokazal na konec ulice, rekoč: »Na koncu te ulice zavijta na levo in prišla bosta l>red hišo velikega otamana.« »Hvala, brat!« Odšla sta po ulici, zavila na levo in res sta obstala pred otamanovim domom. Hiša se ni od drugih prav nič ločila. Le po tem si jo spoznal, da je bila malo razsvetljena. Čečvik je potrkal na vrata prvič, drugič in tretjič. Ob tretjem udarcu se je kozak, ki je nepremično sedel pri oknu, dvignil in šel odpirat. »Daljni prijatelji pošiljajo pozdrave velikemu otamanu,« je polglasno pozdravljal vstopajoči ČeČvik. »Ali bi se mogel predstaviti velikemu otamanu samemu?« je vprašal ČeČvik. V tem hipu je nepotrpežljiva roka odpahnila duri, vodeče v drugo sobo, in veliki otaman je stal na pragu. Nič ni rekel. a ves obraz je izpra-ševal: Odkod prihajaš? Od koga? Kakšne novice prinašaš?« ^Globoko se ti klanjam, veliki otaman!« je rekel Čečvik in se globoko priklonil. Tudi Maruša, ki je vedno stala zraven njega, je pozdravila. Dobrodošel!« je odgovoril otaman. » Kakšno pesem nam zapojeŠ, dobri pevec?« Glas je izdajal, da je mož navajen ukazovati, in da se ne boji povedati svojega mnenja ali ga braniti, kadar je treba. Kakšno pesem, veliki otaman? Mnogo jih znam in ti jih zapojein, če me želiš poslušati.« Veliki otaman ni ničesar odgovoril. A še tako krepke besede ne bi mogle izraziti žalosti bolje kot kratek molk. »Odkod prihajaš?« ga je slednjič vprašal. Iz Zaporožja,« je odgovoril čečvik. Zaporoški junaki ti čestitajo. — *V teh časih si ne moremo čestitati,« je odvrnil otaman. »Stopi v sobo!< čečvik je šel za velikim otamanom vodeč s seboj Marušo. Tudi ta »oba je bila preprosta kot prva. Pobeljena je bila in ob stenah so bile lesene klopi kot v vsaki kmetiški hiši. Veliko pa je bilo dragocenega orožja. Samokresi in bodala so se svetila po zidu. Na mizi je ležala bulavca. otamanova poveljniška palica. Na steni je visela na lesenem obešalniku vsa z zlatom, s srebrom in dragimi kameni pretkana slavnostna obleka. »Sedi, prosim,« je rekel veliki otaman. Sédel je tudi sam in žareče oči so počivale zdaj na Čečviku zdaj na Maruši. Čemu je to dete tukaj?« je vprašal. »Ne meni se zanj! Gluho je in nemo. Utrujeno je in odpočiti se mora.. Veliki otaman je vstal, vzel s stene krasen kožuh in ga dal Čečviku. Klop je pa pokrivala sijajna perzijska preproga. Oiaman jo je pokazal gostu, čečvik je v trenutku postlal jK»steljo. dvignil izmučeno deklico v naročje in jo položil spat. Z materinsko nežnostjo jo je zavil v kožuh od glave do peta. iBodi gluha in nema!« ji je na tihem naročil. (Dalje.) Narte Velikonja: Zver. (Dalje.) In je še tretji stopil dva koraka naprej in je torej dejal: Za cele pol ure se je pomaknila naprej.: Zaletel, ki bi lahko to popravil, je bil odzadaj in torej ni slišal. Pa je imel oni od vlade skoraj prav. Skoraj, pravimo. Računajmo samo. da je skoraj pet nr potreboval Zaletel Jaka do zveri, in da je od zveri potreboval samo pol ure. Saj vsi tako torej ne vemo, da je na eni poti torej spal. in da je na drugi bežal. Saj smo ga videli bežati, da so ga Čevlji na nogah komaj dohajali in se ga je glava držala. Potem moramo pomisliti, da so možje sicer hodili v korak, ampak radi vročine in radi drugih reči, ki pa niso bile strah, prav počasen korak torej. Iz tega nasprotnik ni mogel preračunati. Kajti Zaletel Jaka je dejal, da je videl zver na sredi. Seveda ga niso vprašali, na kaki sredi. Zaletel je pošten in je tudi pošteno mislil in gledal. In je mislil sredi ceste in je to povedal. Nasprotniki so mislili, na sredi ceste med Gričem in Hribom. Tn. ker ni bilo nobenega, da bi jim to razložil in je bilo do Griča poldrugo uro. so prav lahko sklepali, da je prišla zver naproti. »Potuhnila se je,« je rekel župan. Ozrli so se lorej in so videli, da Zaletel hodi zadaj. In je prvi od nasprotne strani zaklical: Ali je prava?« In. ker vlada ni hotela biti slabša od nasprotnikov, je zaklical županov odbornik Ocepek: Ali si to zver videl?« In je torej Zaletel položil obe roki pred usta in je zatrobil, da so ga lahko slišab: Poglejte, če ima spredaj roge in zadaj roge in repa ne med rogovi, ne na hrbtu, ne na strani. Po teh znamenjih jo boste spoznali. Če je bila podkovana, ne vem!« In so odborniki torej pogledali. Seveda, ne od blizu, ker se je potuhnila, ampak bolj od daleč in je vsak rožljal s svojim orožjem. In so torej videli, da ima spredaj roge in torej tudi zadaj roge in repa nikjer. Ne v boku. ne pod rogovi in ne na hrbtu. Ko so jo ugledali in je bilo vsem torej jasno, sta položila vladni odbornik in nasprotnik roke na usta in sta za Zaletelom zavpila: >Zdi se nam. da je prava!« Zaletel Jaka je potrdil torej: Potem je prava!« Kakšno smrt so sklenili, kdo je deležen pri zveri in kako so se izžrebali. Zdaj se je župan domislil, da zver gleda z enim koncem proti Griču, z drugim proti Hribu in je dejal torej: r>Možje. kaj bi se mi trudili in mučili. Pošljimo po vislice na Grič. Na Griču naj posodijo vislice, mi bomo pa zver obesili. Vsak mora torej nekaj pomagati pri tej stvari. Možje so se čudili njegovi bistroumnosti in so torej soglasno pritrdili. Hotel je že šteti: .. . vi ja vaja ven,< ko se je nasprotna stran oglasila, da to ni pravično. Pri vislicah morajo biti vsi udeleženi, nasprotna stran in vlada. Zato naj se šteje torej posebej med nasprotniki in posebej med županovimi odborniki. Ker so bili tudi v tem soglasni, 60 šteli: ... >vija vaja ven,« na obeh straneh. Torej. In so izžrebali med nasprotniki Luznarja Petra. Prav tako so Šteli na županovi strani ... vija vaja ven. in so prišteli Ocepka Luko. Kaj si je Mirko na hruški mislil in kako je dobro, če človek kaj bere. Kmalu bi bili pozabili Mirka na hruški. Tako je torej računal: gospodinja je mlada in bo hitro impalila za enega prašička, pa bo šla. In ko je pulila za drugega prašiča, si je mislil, zdaj bo pa konec. In pri tretjem kupu je skoraj na glas dejal: hvala Bogu, zdaj bo pa zadosti. In je bila gospodinja pridna in torej urna in gibčna in torej spretna do osmega kupa. Tako, da si je Mirko mislil, če bi jih imela petdeset, bi bil lahko počakal, ker je tako hitra. Potem je pa .prišel mladi gospodar. Pripeljal se je na vozu. Torej. Samo en vol je bil vprežen, ampak ta je bil debel. Zdaj ni bilo ne konca ne kraja pogovorov. Mirko se je dolgočasil, vol se je dolgočasil, voz se je dolgo- časil, torej sploh se je vse dolgočasilo, samo gospodinja se je zmiraj smejala. Zato je moral Mirko mirno čakati na hruški. Nazadnje se je Mirko naveličal, kako bi se pa ne. Zdaj je imela gospodinja toliko povedati, potem šc gospodar, potem je morala odgovarjati gospodinja, potem zopet gospodar. Tudi sta manj pazila na hruško. Zato se je nazadnje Mirko splazil z drevesa in je bil že v klancu, ko ga je zagledal gospodar. Torej. Lk, ti fant,« je dejal. >počakaj, počakaj, da ti nekaj povem. Mirko pa je že moral čitati torej najnovejše vesti in dovtipe. kajti odgovoril je: »Takemu fantu ni treba, da vse ve.< Ucvrl jo je naravnost proti domu. Oče mu je ukazal ovinke samo proti pastirju, ne pa od pastirja. Tudi je že Mirko vedel, kaj je višja sila. Ta je bila pod hruško in se ji je torej reklo gospodinja in gospodar. Ker je še po vrhu mrak padal v dolino, je Mirko kot bistroumen in preudaren deček vedel, da bi torej pastirja zastonj iskal. Pa saj sam ve. kam mora zvečer. Zato jo je ubral kar domov. Če bi ne bil pazil in bi ne bil mrak, bi ne bil prej doma, kakor krave in odborniki. * Kdor prej pride, prej melje, * si je zadovoljno mislil. Če bi torej se malo zamudil, bi hodil po temi domov. Kako sta dva odbornika prosila za vislice in kako sta pokazala svojo čio vekol j u bnost. Medtem sta torej ona dva odbornika šla proti Griču. Na bližnjici sta si slekla telovnike, da se ni videlo, da sta odbornika. Vroče jima je l»ilo in nista opazila polovke, ki je počivala v senci. Ta ju je videla brez telovnikov na bližnjici. Dva odbornika na bližnjici brez telovnikov. Ona dva pa nista torej ničesar videla in sta prišla pred županovo hišo. Stara mati je pomežiknila in je rekla: • Vidva bi rada gospoda župana. Pšenico nakladajo. Treba je safno, da gresta čez ta grič in torej še čez dolinico, pa bo6ta videla njive, ki so gospoda župana.« In sta šla torej čez grič in čez dolinico in prišla na njivo, kjer je imel župan pobio de\a. Povedala sia mu mirno in razločno. po kaj sta prišla, za kaj rabita in, da jamči cela občina, da bosta pošteno torej vrnila. Župan ju je premeril in dejal: Vidva ne bosta sama nesla, treba bi bilo še dveh mož n*yti med nami. Prikimala sta. Zdaj pa pomagajta spravljati pšenico, da bo prej pod streho.« Pomagala sta. Torej. Vozili so domov, nakladali v kozolec in ker jih je bilo več, so spravili pšenico z njive prej. kakor je mislil. (Dalji?-) Ptički trkajo . . . I'lički so na okno danes prileteli, žalostno nam zgodim so n pozdrao zapeli: Kruta, bela zima se je povrnila o lakoto in bedo nas je vse pahnila. Svoja dobra srca nam. ljudje, odprite, zrnca na okna vsak dan nam trosile! Ko pomlad odela bo naravo v cvetje. vas bo radost Ho tudi naše petje. Mali Cregor. Živel je graščak. Bil je bogat, kupil je vas. hiše iu ljudi. Prav vse. tu.li Jernejčka ciganskega, ki ni imel ne očetu ne matere, ampak samo cesto in popolno palico. Vsak človek ima nekje dom, ali V6aj kos sveta, kjer misli, da l>i morul biti njegov dom. Tudi Jernejček ga je imel. Ni sicer vedel, katera hiša je njegova, toda rekLi so mu in je moral ostati, da je se njega kupil graščak. Bilo je vse poceni, dva denarja za človeka, tri za hišo, štiri za gruut. Jernejčka je dobil graščak za nameček. Bil je pa graščak nekje daleč doma. Na tihem so pravili, da nekje spodaj. Pa to je res. takole proti večeru je dobil navadno goste. Pripeljali so se v zaprtih vozovih in konji st> tolkli po kameniti cesti proti gradu, da so se iskre kresale. Grajski hlapci so pravili nekaj o žveplu. Pa io mogoče Ili bilo res. saj je bil graščuk človek kot so navadno ljudje. Le to je. slrog je bil in trd tudi. Na primer ravno, kar se tiče Jernejčka. Ni ga mogel videti. Če ga je srečal, ga je ošvrkuil z bičem. Naj se spravi delat, ga je učil, kaj se samo potika po svetu. Lenoba, da kar smrdi od njega. Jernejček je molčal. Pred gospodo je sploh dobro molčati. Ko je pa prišla jesen in je grajski hlapec, pra.v za prav valpet, pobiral desetino, je hodil Jernejček po njivah. Sam ni imel zemlje, t orla kaj je prijetnejšega, kakor hoditi takole v jeseni, ko vse dela. po polju. Jernejček je hodil, mogoče je tudi kaj govoril, nič se ue ve. Toliko stvari se zgodi kar mimogrede, da se ne razloči, kdaj je začetek kdaj konec. To pa je, čez par dm se je valpet priklonil pred graščakoin in povedal ponižno: Milostni gospod, letos ne bo desetine. Nočejo je dati. Graščak je žvižgal, gledal je nekam v dolino, še zmenil se ni za valpta. alpet se je lepo priklonil in povedal še enkrat: Desetine nočejo dati.c Že prav!, je rekel graščak kratko in žvižgal naprej. No, to jc morala biti res posebna pesem. lakrat Jernejčka ni bilo doma. Hodil je nekje onstran hribov: ko se je drugo jutro vrnil, ne je začudil. Vsa vas je molčala kol mrtva. Ljudje so ležali po tleh, po ležiščih, povsod, kjer jih je uru zalotila. Nekaterim se je poznalo na obrazu, da so se z muko branili do konca. Ali je to smrt? Jernejček je tipal trupla, a ni mogel verjeti. Kuj niso govorili včasih o graščakovih sorodnikih? Dosti čudnega se zgodi na svetu. Dva. tri dni je posetlal po vasi. Tretjega due se je napotil v grad. Će ga vzamejo za hlapca, je rekel. ^ alpet ga je pisano pogledal in mislil, da močan sicer ni, toda ga bodo že porabili za kaj. In je ostal. Bilo je vse lepo in je imel dosti jesti in piti, toda ga je ves čas skrbelo samo eno, kako bi mrtvo vas rešil. Ogradili so jo namreč in valpet je. zapreti! s palicami tistemu, ki bi stopil vanjo. Zato je trava prerasla pota in dvorišča in so se koče nagibale k zemlji, kakor bi se morale vsak hip zrušiti. JernejČek je dolgo premišljeval, potem se je odločil. Yes čas je bil v službi dober in pošten, pa so ga kmalu postavili za konjskega hlapca, konji so pa bili že tiste čase taki, da so rae nazvati barva. Kjerkoli zginejo vse barve, tam zavlada črnina. Črna stvar je torej posrkala vso sončno luč, kolikor jo je doletelo, povzela je vseh sedein sončnih barv. Zdaj nam je umevno, zakaj se taka stvar brž razgreje in tudi lahko vname: zdaj nam ne bo treba vpraševati, zakaj si skušamo za zimo oskrbeti temnih, črnih oblačil. Belo je vprav nasprotno od črnega. Ako cvetka, papir, sneg ne propusti nobene sestavne barve sončni h žarkov, ako nobene ne použije, kaj potem? Naravno, da ob vise vse ija površju, tla se vse skupaj drže, da vse hkrati in obenem vidimo. Sneg je nedovzeten za katerokoli barvo, ki so vse skupaj strnjene v sončki svetlobi. Vase ne sprejme nobene, pa tudi ne .sončne toplote: zato se nam vidi bel, zato pa ostane tudi hladen, mrzel. Zdaj pride pa zopet novo doznanje. Kaj pa, če bi bil sneg črn, barvast? Kaj bi sledilo iz tega? Gorje Človeku, če bi se sneg tako prelevil! Kajtjf če bi imel sneg katerokoli barvo, ali če bi bil celo črn, pa bi se ga veliko naletelo, kaj bi nastalo? Nikarte se smejati in govoriti: To bi bilo lepo, če bi bifa vsa zemlja pobarvanaf Jokali bi se, če ne koj, pa potem, ko f>j svetlo sonce posijalo. Saj vemo. kako brž bi se sneg ogrel in hkrati tu+Jj raztopil, »kopnel. Ta naglica bi povzročila velikanske povodnji in nepregledno škodo. V es sneg, ki je nagromaden po hribih in višinah, po bregovih in gozdovih, bi se naenkrat pretopil \ ogromno vodovje, ki bi ra^_ diralo in gnalo v dolino vse. kar bi doseglo. To bi bila pretresljiva prikaze^j Ali ne vidimo in ne spoznamo tudi v tem neskončne božje modrosti in previdnosti, ki je vse tako uredila, kakor je v skladu z drugim stvarstvom in dobro za človeka. Tako nam vsako leto napravi beli sneg primerno zimsko pridigo o dobrotijivem Bogu in o božji modrosti- Pa še nismo pri kraju. Beli snežek ne pouŽiva ne sončnih sestavnih barv, pa tudi ne sprejme toplote od zunaj, od zgoraj. Pa je prav tako nedostopen za vse to od spodaj gori. od zemlje. Tudi to je dobro in koristno. Zakaj? Kajne, kako nežno in ljubeznivo božajo sončni žarki našo mater zenj_ ljo v poletnih dneh, da jo ogrejejo: zakaj žito in drevje, zelišča in rasti i li e potrebujejo veliko topline, da se razvijejo in obrode sadove. Zemlja in\a pa tudi v svoji notranjosti veliko osrednjo kurjavo. Ali niste še nikoji slišali o ognjenikih (vulkanih)? To so globoko segajoče cevi. po katerih zemeljski plini poganjajo ogenj in pepel, pa tudi razue raztopine ven Ha svobodo. Glejte tudi ta ogenj, ta notranja centralna peč pomaga razgrevati skorjo zemlje. Kdo ne uvidi, da je tudi to koristno in v soglasju z božjo čudovito modrostjo! . Zdaj pa nastopi zima. ta sivobradati, z ledenimi svečami okrašeni starec. Ze njegova sapa, severnik, tako ostro zbada in žvižga, da prežene kaj kmalu vso gorkoto z zemeljskega površja. Zgornja plast zemlje zmrzuje. mraz se ujeda čedalje bolj v globino. Gorje ubogim rastlinam, koreninicam, semenom in klicam! Ali bodo ohranile življenje do pomladi? Toda l>ožja previdnost poskrbi o pravem času za primerno odejo. Bela je, lepa. snažna, čista in neoskrunjena. In kar je posebno važno: Ta zaščitna plast zemeljske odeje ne pusti, da bi odšlo le količkaj zemeljske toplote, ki jo proizvaja notranja centrala. Hvala Bogu. drugače bi se marsikaj uničilo in pokončalo! Tako! Zdaj pa lahko napišete domačo nalogo o ljubem, belem snegu — in o božji Previdnosti! Pesmi v mladem vrb ju. ktìor ne oe še, naj prisluhne: pesmi zvonkih brez števila božja roka je o vrbovje mlado ob pol oku skrila. Pesmi te ao čudno lepe. Nekatere so vesele, kakor da ves avet bi rade z žametno roko objele. Druge pesmi so otožne kakor slavčkovo ihtenje. a iz vseh odmeva mladih src veliko hrepenenje. Kómu pa vrbovje mlado s svojo pestn i jo postreže? I sakemu, ki v njem. piščalko s spretno roko si ureže. Mirko Kunčič. Dedova pipa. Naši Primorci. \ se il use jugoslovanske primorske pokrajine Štejejo 764.699 prebivalcev. Med temi je le 3609 Italijanov. Ako hoćemo še vedeti, koliko je Italijanov na 100 prebivalcev nuiega jugoslovanskega Primorja, napravimo odstotni Iproeentui) račun tako, da pomnožimo število Italijanov s 100 in ta produkt delimo s številom vseh prebivalcev 764.699 ( 560.900 : 764.699 =). Tako pridemo do decimalnega števila 0.75. To se pravi na 10.000 prebivalcev v jugoslovanskem Primorju pride le 73 Italijanov. Cisto drugačne številke dobimo, če pogledamo oui del našega Primorja, ki se nahaja pod italijanskim gospostvom. Italijanska pokrajina Julijska Benečija (Reka. Gorica. Pulj, Trst in Zader) ima po ljudskem štetju iz l?»ta 1921 (1. dec.) okroglo 950.000 prebivalcev. Po istem štetju pa priznavajo Italijani, da biva v Italiji 420.000 Slovencev in Hrvatov, in ti so naseljeni v Julijski Benečiji. V odstotkih izraženo pomeni, da imamo tudi po laikom priznanju 45% tamošnjega prebivalstvu. Pa še nekaj moramo pri tem poudariti. Naši ljudje v julijski Benečiji niso kaki priseljenci, ki so prišli s trebuhom za kruhom, ampak so tu od davnih časov, ko so si evropski narodi iskali novih domačij. Zato stanujejo tudi v Julijski Benečiji Slovenci in Hrvati strnjeno, čisto jasna mejna črta jih loči od njihovih §o-sedo v Italijanov in Furlanov. Slovani že od nekdaj tu obdelujejo zemljo: zavarovane imajo borne kraške njivice z visokimi kameidtinii ograjaini. Ob morju so se od nekdaj naši ljudje bavili z ribarstvom. Spuščali pa no sv tudi na svojih ladjah dalje in se buvili z brodarstvom in pomorsko trgovino. Branili so tudi morje in Primorje pred tujimi navali, zlasti pred nio-haniedanskimi Saraceni v časih pred križarskimi vojskami in kasneje tildi pred Turki. Tako so si pridobili domovinsko pravico ob in na morju jn s tem tudi pravico do soodločevanja v a'seh vprašanjih, ki zadevajo Jadransko morje. Prav tako kakor Italijan govori o Jadranskem morju kot o mare nostro . govori tudi Jugoslovan, Slovenec, Hrvat in Srb o našem morju«. ker Jadransko morje nikoli ni bilo kaka pregraja med narodi na njegovih obrežjih, ampak je vedno šel živahen promet od vzhodne k zahorJni obali in obratno, je prav naravno, da je tudi v kulturnem pogledu videti veliko skupnih potez obeh narodov ob Jadranu. Ena takih skupnih potez je, da je prebivalstvo na vzhodni in zahodni strani Jadrana versko enotno. Katoličani so oboji, jugoslovanski Primorci tako kakor Italijani. Pu ne s «ino katoličani na papirju, ampak tudi po vsem svojem mišljrnju ,in čuvstvovanju. Celo Srbi ob Jadranskem morju imajo svojo katoliško nadško-fijo v Baru (primas Srbije). Na nekaterih mestih imamo pa vendar i udi v našem Primorju pravoslavne brate. Pri Pulj u se nahaja čisto pravoslavna vas Peroč. Tudi pri Zadru je več pravoslavnih naselbin in prav tako tudi na južnem koncu Dalmacije. Toda ta naselitev pravoslavnih v Primorju je v zvezi s turškimi boji. Kakor so prišli pravoslavni kot begunci v Gorjance, v Liko in drugam proti severu in severozapadu, tako so iskali zavetja pred turško silo tudi v Primorju, kjer so se ohranili do današnjih dni. Sploh je prebivalstvo zlasti v tistem delu Istre, ki je bil do konca beneške samostojnosti pod Benetkami, silno pomešano. Še danes se to kaže v značaju tamošnjega prebivalstva. Niti dve sosedni vasi ne kažeta istega značaja. Huda sovraštva, poboji, poškodovanja lastnine (porežejo trte, poškodujejo ovce) so posledice tega mešanega prebivalstva v preteklih dobah. Znana je pripovedka o onem pogumnem istrskem župniku, ki je prišel v župnijo, kjer ni mogel pred nj:im nihče obstati. Šel je prvo nedeljo na prižnico. V eni roki je držal križ, v drugi pa — tako pravi pripovedka — samokres, in nagovoril svoje vernike: »Vi ste hajduki, jaz sem pa vaš haj-duški župnik. Ako ne boste poslušali besed, ki vam jih bom govoril v imenu križa, boste pa poslušali tega-le (samokres)«. In ukrotil je svoje hajduke, da so postali dobri in niso več rezali svojim sovražnikom trt in njihovim ovcam kit na nogah. Nagli, razburljivi so Primorci. Veliki cerkveni oče sv. Hieronim, ki je svoje nasprotnike pogosto ugnai tudi s trdo in zelo ostro besedo, je prosil Boga za odpuščen je « besedami: »Parce Domine, Dalmata sum!« (»Odpusti, Gospod! Sem Dalmatinec«). Mnogo teh starih običajev so ohranili naši Primorci. V Makarski pa tudi drugod imajo na veliki petek pomenljive spokorne obrede, ko nesejo odlični možje bosi težak kri v procesiji. Lepe so narodne noše naših Primorcev. Predvsem pa so Primorci čuvarji našega sinjega Jadrana. Dr. K. C. Morje so pljuča Jugoslavije. Moč in bodočnost naše držaive ni le v rodovitnosti naše zemlje, ne le v pridnosti naših rok, marveč tudi v morju. To prepričanje je še premalo prodrlo v zavest jugoslovanskih državljanov. Morje je vir blagostanja in bogastva. Ima to prednost pred celino, da ne potrebuje cest in železnic, saj je vse morje ena sama široka cesta, ki nas vodi v širni svet. Ni pa dorvolj, da ima narod morje, ampak treba se je pobrigati, da spoznamo njega vrednost in da to vrednost uporabimo za podvig gospodarstva in kulture. Le narod, ki se zaveda, koliko vrednost in kolik pomen ima morje, bo pripravljen, da ga čuva in varuje kakor punčico v svojem očesu. Naše morje s svojo členovito obalo je tudi čarovito lepo. Tujci nam zavidajo te lepote, pa bi nam jih tudi radi ugrabili, če bi se dalo. Obala našega Primorja nadkriljuje s svojo lepoto celo italijansko obalo. Da se seznanimo z lepoto naše obale, da jo iskreno vzljubimo, da smo voljni jo tudi braniti, v ta namen je treba pouka, bodrila, svetega navdušenja in živega ognja. Za to pa skrbi »Jadranska straž a«, ki ima svoje krožke, podmladke in podružnice tudi že na vsaki šoli kraljevine Jugoslavije. Tudi pri nas v čadramski šoli jo imamo. Pozdravljam vse naročnike »Vrtca«, posebno pa Podmladkarje! (Iz sestavka V. L., učenca na čadramski šoli.) ZA DOBRO VOLJO IGRAJMO SE »POTNIKE«. Igrajoči nastopijo kot potniki. Vstopijo se v krog. Prvi stopi iz kroga k drugemu, ki ga poljuibno izbere, in mu pravi n. pr.: »Jaz sem Anton. Pridem iz Amerike. Prodajam angleško blago. Grem v Avgsburg.« ... (Vse značilne besede z začetno črko »a«.) Prvi je izvršil svojo nalogo in se vrne na svoje mesto. Ta, ki ga je prej nagovoril, je drugi potnik, in mora koj stopiti do kateregakoli soigralca ter reče n. pr.: »Jaz sem Blaž. Prihajam iz Beljaka. Prodajam bombaž. Grem v Bohinj.« Nagovorjeni je tretji potnik, ki poišče tovariša v krogu in nadaljuje n. pr.: s Jaz sem Ciril. Prihajam iz Celja. Prodajam cement. potujem v Celovec.« Naslednji potnik mora začeti s »č«. Na pr.: »Jaz sem Črtomir. Prišel sem iz Črnomlja. Prodajam črešnje. Potujem v čemšenik.« Peti n. pr.: »Jaz sem Davorin. Prihajam z Dunaja. Prodajam dateljine. Potujem na Dovje.« Kolikor je igralcev, toliko potnikov pride na vrsto po abecedi. Kdor si ne zna pomagati, ali napačno govori, plača kazen, ali se mu odmeri nedolžna krca po roki, ali kakor se igralci domenijo. — Deklice si izbirajo seveda dekliška imena. Hladnokrvnost (flegmatična kri). O Francozu beremo, da je prijezdil nekoč na most, ki je pa bil tako ozek, da bi se dva jezdeca ne mogla srečati. Anglež — tudi na konju — mu pride nasproti. Kdo naj se izogne? Noben se ni maral kar tako vdati. »Anglež se kakšnemu Francozu ne umakne,« pravi angleški jezdec. »Primaruha,« ga zavrne čisto mirno francoski tekmec, »saj moj konj je tudi Anglež, pa še starejši je kot vaš.« Anglež si iz tega odgovora nič ne stori, ampak potegne iz žepa svoj časopis in pristavi: »Lahko čakam; imam tako lepo priliko, da pregledam današnje novice. Med tem se boste pa potrudili, da mi napravite prostor.« In meni nič tebi nič vzame v roke svoj dnevnik, ga razvije in mirno sedeč na konju prelistava dobro uro svoj časopisni papir. Ko je že zadostil svoji radovednosti, zgane časopis, pogleda Francoza in pravi: »Eh bien!« Pa Francoz tudi ni izgubil glave in potrpežljivosti. Nagovoril je Angleža: »Bodite tako ljubeznivi, pa še meni posodite časopis, da ga berem. V tem času vas bo morda prijela volja, da se mi umaknete.« Ko je Anglež spoznal potrpežljivost svojega nasprotnika, se je čutil premaganega, in je zaklical:» »Le pojdite; bom pa jaz prostor napravil!« V čakalnici slavnega zdravnika Hufe-landa. Ta mož je bil posebnež. Nič ni bolj sovražil, kot klepetavo in prazno govorjenje. Imel je sila veliko bolnikov, zato mu je bil čas dragocen, beseda kratka. Nekoč je prišla po zdravniško pomoč neka gospa, ki je zavihala rokav in pokazala svojo bolno roko, preden je mogel zdravnik vprašati, kaj ji manjka. Stegnila je desnico in izustila samo: »Vnetje!« — »Gorke obkladke« reče doktor, očisti previdno že precej razbolelo rano in jo obveže. Gospa gre, ne da bi še kaj rekla, prav tako je molčal tudi mož zdravilstva. Drugi dan se vrne ta posebnost ženskega spola, pokaže odgrnjeno roko z besedo: »Bolje.« Prav tako kratko in jedrnato se odreže tudi doktor: »Nadaljujte z ob-kladki!« Šele čez več dni se prikaže molčeča gospa zopet in zakliče: »Zdrava! Račun? — »Nič,« se odreže sloveči zdravnik in se smehlja prav iz srca, češ, »vi ste najbolj brihtna ženska, kar sem jih doslej srečal. SMEH JE ZDRAV Kje je vest? Mestna gospa je povabila na popoldanski obisk več svojih prijateljic. Naročila je vse potrebno za prigrizek, med drugim tudi sladko torto. Njena hčerka, šolska učenka — sladkosneda, je zavohala to tako ljubo ji slaščico, pa jo je hodila ščipat in režat tako, da jo je skoraj polovico spravila pod svojo streho. Kmalu nato je pa čutila tiho kazen: v želodcu jo je jelo neznansko šči-pati in grizti. Morala je v posteljo. Ker je pa v šoli slišala, da človeka, ki je napravil kako porednost, vest peče, je poklicala mamo in rekla kazaje z roko na želodec: »Mama, ali je tukaj notri vest?« — Mati hudomušno: »To ne, pač pa je tam polovico torte.« Kako sta pozneje obračunali, tega pa zgodba ne pove. Ni zadel. Učitelj vpraša: »Kdo pozna kak prozoren predmet?« Jakec se oglasi: »Ključ, ki ima luknjo.« Porednež. Nacek je v šoli zopet pošteno pokaran: »Ti nepridiprav! če bi tvoj oče vedel, kako si nagajiv in neposlušen, bi dobil sive lase od same žalosti.« — »To bi bila mama vesela, gospod učitelj.« — »Kako to, Nacek?« — »Zato, ker je očka ves plešast.« Šahovnica. Dostavi v vodoravnih vrstah v bela polja črke tako, da dobiš v vsaki vrsti žensko krstno ime. ko je vse izpolnjeno, bereš v diagonali, t. j. skozi bela polja od vr|m<*ga levega ogla pa naravnost do spodnjega desnega ogla — zopet znano lepo žensko ime. Čarobni krogi. Kroge na obodu velikega kroga glej i/ središča kroga navzgor! Kot osobnost je bil Gregor Rjhar slabotne poslan« mršav m droben. Slika . ni ga kaže takega, kakršen je bil pred smrtjo. Ponižno*! je bila njegova prelepa krepost; s hvalo se mu ui nihč» prikupil. Kil ie dober človek, vzoren duhovnik. Med delom in molitvijo so mu tekli dnevi. Geslo njegovo: Moli in delaj!« bodi indi naša smernica v vsem življenju. REŠITEV UGANK Rešitev ugank iz 4.—5. številke: Božična uganka«. — ^ sem čitateljem blagoslovljene praznike. »Dimniku Naš kruh je črn. Prav so rešili obe uganki: Mlakar Ana iz Češnjice; Oražem Jože, Langerholc Josip, Beree Bogdan, Rant Pavel, Meze Dušan. Albrecht Anton, Novak Ivak, Golob Anton. Berce Oton, K lop ča v er V.. Rebolj Frane, Burja Anton. Sodja Janez. Perko Jože, Oblak Ludvik, Konjar Jaka. šarabon Vinko. Mlinaric Milan, Vidrili Jože iz m. Vida n. Lj.: Reven Zdravko / Vrhnike: I'i n t a r Avgusta /. Jesenic; C ar nuni '•lane, V el k a vrh Josip. Keršič Marijan, Melik Ivan, Mavser Zvonimir, jugovic Anton, Krašovee Milan, Benčič Stane, Družina Boris. Repe/ Vinko. Jarc Jakob. Krušnik Slavko iz Ljubljane; Mi jak Mitja iz Mokronogu. Breučič Matija i/. Podiipe; lUad-nik Marija iz Cerknice; Oblak Stanko, Velkavrh Jože i/ Železnikov; Kozole Fran»: :. Rajlrenburga; Brezovar Rado iz št. Ruperta: Peterlin Antun in Jože. Lap Kri--Mnca in Vinko. 5 teb e Anica in Jelka, Peterim Danica in Ivanka, kern Cilka, ličar Francka, Lužar Cilka, Urše Ljudmila iz Komende: Bonač Fanči. Opeka Marija iz Begunj; Gogala Vladimira, Knuflič Franc, Žerove Janko, Jamar I'rane in Janko z Bledu; Jekš Jožek. Kovuč. Franc. Gjergjek Ludvik. I lil Rudolf iz Gornje Lendave; Rilvtar trna. Rošker Ivan, Koprive Marija, Kostevc Anka, Pšeničnik H»/.i, Petančič Pepca. Hode Ivanka. Rožman Ana. Sušteršič Jože, Bratanič Terezija, Lipar Marija, Kink Terezija, Černelč Roza, Pintarič Ljudmila iz Pi See: SuhadoU hica iz Šujce; Mencinger Francka iz Si Lužine; Zakonjšek Marija iz Trbovelj. Bitetic lvka iz Kranja: Konjar Franc, Slatnar Ivan i/ Smlednika; Svoljšak Ivan o» Marijan i/. Doba: Bohinc Marijan z Rakeka; Jug Zlatica iz Studencev,- hrzar Marija iz Pš. Police; Besov Cvetka iz Tržišča: Pečenik Matevžek in Francka s < mega vrha n. Polh. gradcem: Molozan Emil iz Vevč; Anko Jože z Jezerskega: Krevh Milica, Sadar Breda. Lettig Slavica. Pnncer Ivica. Cernelč Janja. ćrepinšek Marija. Cehte L ni a, Hribernik Lrika. Malus Marija. Voltar Marija. Grudt Karla. Pibrovee Dora, Coeej Pavla. Golob Olgica, Freitag Frida, Klenovšek Muri ja. Ja--•dič Zdenka. Zmazek Marija \/, Celja: Mrak Ludvik in Francka iz Vinharjev; ••oršek Milan iz Petrovč; Bučar .Štefka. Zndel Marija, Glavič Jožefa iz Št. Vida pri Stični; Merčjak Milan i/ Snoditela; Vrsaj Egidij. Kopač Milan, Siine Maiija i/, št. Vidu nad Ljubljano. Izžrebana sta Piutar Avgusta z Jeseuic in G oršek Milan iz Petrovč. Rešitev uganke v 6. štev.: »Opomin« — »Ne vemo ne ure, ne dneva naše smrti ; zato bodimo nanjo verino pripravljeni«. Prav yi rešili-. Repež Vinko, šusteršič Ivau. Benčif Stane, Družina Boris. Pogačnik Stanko. Reisu er Janez. Krušnik Ciril, Mauser Zvonimir, Jugovic Anton. ; v Ljubljani: Kap? Rudolf. Rožni dol (Semič); liolozan Emil. Vevče; Zokonjšek Marija, Trbovlje: Logar Viktor, Horjul: Bohinc Marjan, Bohinc Boris. Rakek; Ravnik Tonček, Jesenice; Kajtna Veronika, Trbovlje: Velkavrh Jože; Varšek Ivan. Raka; Cepon Janko. Horjul; Leve Marija. Verd; Petkovšek Jožko. Kogovsek jožef. Hotedržica: Burja Anton, Perko Josip. Sodja Janez, šarabou Vinko. Vidrih Josip, Beree Bogdan. Kopčavar Vinko. Klemenčič Martin. Ram Pavel. Berič Oton, dijaki zavodu «v. Stanislava; Svoljšak Ivan in Marijan. Dob: Anko Jožef. Jezersko; /adel Marija in Glavič Jožefa, št. Vid pri Stični: Jovan Rudi. Sv. Lovrenc n. P.: I ešnik Toma/. Begunje pri 1 Lozar Ivan. Kostanjevica : Jugovec Zlatica. Studenci p. M.; Opeka Marija. Selšček: Spolenak Anica. Zagoije ob S.: Reven Zdr_ Dobrovoljc A.. Vrhnika: Kosrevc Anica. Hode Ivanka, Gregorevčič Verica. Peten-čič Pepca. Pšeničnik Roza. Modrijan Frane. Černelč Roza. Bratanič Terezija. I ipar Marija. Gradišnik Melita. Kink Terezija, Soclič Franc. Pintarič Ljudmila Rihtar Erna, Rošker Ivan. vsi i/ PiŠec: Sadar Breda, K rev h Milica, Lettig Slavica. Pnncer T\iea. Černelč Jauja. Črepiušek Marija. Hribernik Erika. Malus Marija, ^ohar Marija. Gradt Karla. Cocej Pavla. Golob Olgica. Freitag Frida, Kleno\