Leto iäm st« 1/^lttViUslVO. L+jUUiJiUUky JE ŽE BES - OBLEČENI toda za isti denar boste z našim blagom boljše oblečeni ! Cene našega blaga za obleke so od 120.— do 180.— dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIČ i KOMP. P A R R Č I N Tkanine za vsak žep m vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije. Prvi kongres zirnsk o-sportnlh delavcev Včeraj je bil v Ljubljani kongres zimskih športnikov, na katerem so bili sprejeti številni važni sklepi glede reorganizacije našega smučarskega sporta Ljubljana, 25. oktobra. Zimskosportni delavci iz vseh krajev Jugoslavije so imeli danes ves dan v sejni dvorani mestnega magistrata svoj I. kongres. ki mu je prisostvovalo 42 opoLnomo-čenih delegatov, dalje zastopnik Nj. Vel. kralja general Popadič. ministra za telesno vzgojo je zastopal oačelnik tega ministrstva dr. Stefanovič. ministra vojske in mornarice pa polkovnik Kiler. KongTesu so prisostvovali tudi odposlanci drugih športnih savezov. SKJ. dalje JUU. profesorsko društvo. prosvetni oddelek banske uprave je zastopal načelnik prof. Jeras itd. Kongres je točno ob 9. otvoril častni predsednik JZSS senator dr. Marušič. ki je podal kratek pregled udejstvovanja savez-nih članov. Končno je predlagal, da se pošlje udanostne. oziroma pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade in ministroma za telesno vzgojo ter vojske in mornarice. Za njim je pozdravil zborovale« načelnik ministrstva za telesno vzgojo dr. Stefanovič in izjavil, da je ministrstvo odredilo posebno vsoto za propagando zimskega sporta ter da hodo ustanovljeni posebni tečaji zlasti za učiteljstvo na deželi, ki bodo nato poučevali smučanje med šolsko mladino. Sledili so referati kongrensega odbora, ki ga setsavljajo dr. mgr. Piccoli. .Jelenič. Pre- dalič in Nagy Viktor. Mgr. Piccoli je poročal o mladinskem odseku in je podrobno obravnaval vprašanje kako pritegniti k smučanju mladino obeb spolov, dalje o smuški vzgoji, treningih in tekmah, kakor tudi o vzgojiteljih mladine. Posebno važno je vprašanje šolske mladine in njeni odnosi do klubov. Predlagal je. da naj se šolska mladina organizira v šolah in ne v klubih. Isti referent je poročal tudi za zdravstveni odsek. Poudarjal je važnost obveznega zdravstvenega nadzorstva nad vsemi člani klubov dalje za tekmovalce in šolsko mladino. Uvedejo naj se posebne kartoteke o zdravstvenih pregledih Na koncu je apeliral na ministrstvo za narodno zdravje, da podpre zdravstveni fond pri JZSS. da se bodo lahko nabavili potrebni predmeti Smuško tehnični referat je podal Predalih ki je načel tri načelna vprašanja: padanje števila resnih tekmovalcev, športno vzgojo mladine in tekmovalcev sploh in kakšni bi morali biti in kaj bi morali znati smučarski javni delavci. Načel je tudi vprašanje žene v smučarstvu Zelo zanimiv je bil referat g. Nagy a o propagandni sekciji ki bi morala polagati vso pažnjo da plasira čim več poučnih člankov v dnevno časopisje. ki se ga bo naprosilo, da po možnosti izdaja v zimekSh mesecih posebno zimsko športno prilosm. Prirejajo naj se nadalje erlinskih razgovorov ¥ Pg?isu niso presenečeni in napovedujejo priznanje aneksije Abesinije tudi po drugih državah Pariz, 25. oktobra. AA. Skiep nemške vlade, da prizna italijansko aneksijo Abesinije. v Parizu ni izzval velikega iznenade-nja. »Petit Parisien« pravi o tem med drugim: To bodo prej ali slej storile tudi ostalo države, toda s to razliko, da one od tega ne bodo imele nikakih koristi, medtem, ko Nemčija lahko računa na velike politične koncesije. Francija. Velika Britanija in druge države so že pripravile teren za to priznanje. a ga še niso realizirale zaradi pomislekov. da so članice Društva narodov, v katerem sodelujejo še vedno tudi zastopniki Abesinije. »Figaro« se čudi. da je Italija pristala na to. da pomaga Nemčiji v barbi za kolonije. Za enkrat še ni znano, ali je bil med Berlinom in Rimom sklenjen kak protokol ali tajni sporazum ali pa le običajni »gentleman agrement«. Berlin, 25. oktobra A.A. Nemški politični krogi nočejo dati še nikakib izjav o vsebini komunikeja, ki bo objavljen o razgovorih Neuratha in Hitlerja s Cianom. Zato pa kategorično demantirajo vest. po kateri naj bi bil sklenjen nek sporazum. Splošno pričakujejo, da bo objavljena obča deklaracija. V komunikeju bo posebno nagla-šeno. da razgovori niso bili naperjeni proti nikomur Vsekakor bo mogoče po vrnitvi italijanske delegacije iz Berdht-esgadena izvedeti podrobnosti o stališču, ki ga bosta Nemčija in Italija zavzeli napram Sovjetski Eusiji zlasti glede na njeno akcijo v okvira nevtralnost.nesra odbora Uradni k©j3iussike Monakovo, 25. oktobra. AA. (Stefani) Po razgovorih, ki jih je imel v Nemčiji italijanski zunanji minister Ciano, je bilo objavljeno to-le uradno poročilo Na obisku pri vodji države in državnem kancelarju ter na sestankih, ki jih je imel italijanski zunanji minister z nemškimi vodilnimi osebnostmi, so bila proučena najvažnejša aktualna politična, gospodarska lil socialna vprašanja, predvsem vsa vprašanja, ki se neposredno nanašajo na obe državi. Razgovori so se vršili v prijateljski in prisrčni atmosferi ter je bila v obojestransko zadovoljstvo ugotovljena skladnost nazorov in razpoloženja na eni kakor drugi strani za skupno akcijo v korist občega miru in obnove. Obe vladi sta se odločili, da ostaneta v tesnih stikih za dosego tega smotra. Italijanski zunanji minister je danes sprejel zastopnike tiska, ki jim je bil najprej prečital komunike, nato pa razdeljen tekst posebne izjave ministra, ki v njej pravi, da so mu avdijenca v Berchtesga-denu ka^or sestanki z Neurathom v Berlinu nudili ugodne prilike za izmenjavo misli, ki je kakor doslej še nikoli pokazala pripravljenost obeb držav za vzajemno sodelovanje v interesu miru in obnove. To sodelovanje se ne bo oslanjalo samo na skupne interese obeh držav, nego tudi na njuno zavset, da morata skrbeti za obstoječi družabni red. Nadalje pravi izjava, da so se v omenjenem duhu vršili razgovori tudi o mednarodni pogodbi, ki naj bi zamenjala lokamski pakt. Veliko navdušenje v Italiji Rim, 24. oktobra AA. Vest o priznanju italijanskega cesarstva v Abesiniji po Nemčiji, so v italijanski prestolnici sprejeli z izrednim zadovoljstvom. S^lep nemške vlade tolmačijo kot poseben znak prijateljstva in izjavljajo, da je dala Nemčija s svojim naziranjem in svojim realističnim pojmovanjem ostalim državam lep zgled. anska Ljub'jana, 25 oktobra Namesto običajnega nedeljskega miru, je danes po mnogih naš:h kmìjh na deželi vršal živahen volilni boj. Ljubljana je bila mirna, kakor da se na vsem svetu ne dog.-ija nič noveja Dopo'dne ie še bilo ne" kaj življenja, po-poldne na so Liubliančani hiteli na sonce k t a ko blagodejno in še vedno precej izdatno ogrevalo prirodo. ljubljanski okolici pa dajalo nepopisen pokrajinski č^r 7!act: so l:udie hiteli proti Sv. Križu Črne trume so se vsipale na po-konaiišče kier ie že vse v vsesvetnem razpoloženju Grobovi so urejeni, s peskom obsuti, z jesenskim cvetjem in ze'enjem okrašeni. Marši kod so že danes gorele sv "i n »-. O ' Bilo je v skladu z lepoto te jesenske nedelje. d3 se mir ni kalil in da tudi reševalcem ves dan ni bilo treba pohiteti po kake10 inri^srp^encfl Univ. f?ffof. dr. Liebert je predaval v Ljubljani V soboto zvečer je na poti v Svico kamor je bil povabi ien ko* predavatelj, nastopil pred našim občinstvom bivši predsednik Kantovega filozofskega društva in profesor filozofije na berlinski univerzi dr. A. Liebert, ki sedaj deluje na vseučilišču v Beogradu. Njegovo predavanje, ki ga je pri- redilo Filozofsko društvo v dvorani mineraloškega instituta, je privabilo večje število občinstva, tudi takega ki ga sicer ne srečujemo na filozofskih predavanjih Predavatelja je uvedel in pozdravit predsednik Filozofskega društva univ prof dr. France Veber. Učeni gost. ki je pri nas najbolj opozoril nase z ustanovitvijo svetovne filozofske revije »Philosophia« v Beogradu, je v petčetrturnem, govorniško dovršenem predavanju razložil svoje poglede o stališču in nalogah filozofije v današnjem svetu, poudarjajoč njeno važno življenjsko vlogo in njen edinstven pomen za moralno po-vzd;go človeka Njegove nazore bo podrobneje prikazalo poročilo v torkovnem kulturnem pregledu »Jutra«. Tragična smrt beograjskega apelaeijskega sodnika Beograd, 25. oktobra, p. V bližini Kara-djordjevega parka je danes popoldne tramvaj do smrti povozil apelaeijskega sodnika Ljubico Pantiča. Pantič je hotel preko ceste. ni pa opazil da prihaja izza ovinka tramvaj. Prišel je pod kolesa in je ostal na mestu mrtev. strokovna predavanja. Po končanih referatih je zastopnik kralja pozval zborovalce. da vztrajajo pri svojem delu. ki je v čast in dobrobit do domovine. Pozval je navzoče, da zakličejo Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu Pozivu so se navzoči navdušeno odzvali « trikratnim gromkim »živio«. Dopoldanski dnevni red je bi - tem izčr paa in kongres zaključen do 15 ure Medtem so se sestali izvoljeni odseki, da pred-lože popoldanskemu zborovanju resolucije Na popoldanskem zborovanju so bile nato predložene resolucije zdravstvenega, mladinskega. propagandnega in tehničnega odseka sprejete soglasno. V resolucijah 6e apelira na ministra za telesno vzgojo, da se pospeši izdaja zakona o športu, k izdelavi na, se pa pritegnejo aktivni športni delavci. Ministrstvo za narodno zdravje naj določi v rednem letnem proračunu nzesek 300.000 Din v korist JZSS. Denar bo savez nato razdelil med posamezne podsaveze in klube. Predlogi reorganizacijskega odseka so bili sprejeti z dodatkom da se naj skliče izredna skupščina ki bo točno preučila nova pravila. Glede na to. da je bila izredna skupščina že nedavno, se bo o spremembi pravil razpravljalo na redni skupščini JZSS Kongres je bil končan ob 17.15. Dr. Hodža o stališču češkoslovaške vlade češkoslovaška ne misli na spremembo svoje zunanje politike, toda gospodarsko sodelovajne je vsak čas mogoče mo realizirati idejo konsolidacije. Zato »e smemo izgubljati časa pri izvajanju te ideje. Nadejam se, da bo pomenila napovedana dunajska konferenca rimskega bloka no* korak k zbližanju držav v Srednji EvropL Praga, 25. oktobra. AA. Predsednik ministrskega sveta dr. Milan Hodža je v prisotnosti zunanjega ministra dr. Kamila Krofte sprejel zastopnike tujega tiska. Odgovarjal jim je na razna vprašanja. Navpra šanje o gospodarskem načrtu za Srednjo Evropo je dejal dr. Hodža med drugim, da se ta načrt na eni strani konkretno nanaša na države Male antante, na drugi pa na države rimskega bloka. Prizadevamo si. da bi se oba sistema zbližala. Nam ni na tem. da bi eden ali drugi propadel. Tudi nimamo razloga smatrati, da ni dobrega razpoloženja napram temu načrtu niti med državami rimskega bloka niti med onimi Male antante Naš načrt se oslanja na idejo konsolidacije preferencialnega sistema, ki je že uveden. Naš načrt na primer ne dopušča povečanja carinskih taks. a tudi ne zmanjšanja preferencijalov. Druga njegova svrha je. da olajša režim s tujimi devizami. Nenadna sprememba v gospodarski politiki Srednje Evrope bi bila v vsakem pogledu nemogoča. S tem se mora tudi interpretirati rezervirano stališče držav rimskega bloka napram temu načrtu. Z njim želimo sa- Kar se tiče mednarodnih vprašanj, je dr. Hodža zavrnil misel, ki so jo izrazili neki listi, da bi bilo oportuno revidirati češkoslovaško zunanjo politiko. Z izjavami, ki jih je zadnjič dal zunanji minister dr. Krofta. se je češkoslovaška vlada že a priori solidarizirala. Odnošaji med Češkoslovaško in Francijo ostanejo neizpremenjecL To velja tudi za pogodbo o vzajemni pomoči med Češkoslovaško in Rusijo. Odredbe te pogodbe se bodo izvrševale in nikomur naj ne pride na um, da bi prisojal koalicijski vladi boljševiške namere. Češkoslovaška ne bo prelomila 6voje dane besede. Tudi z Malo antanto bo še nadalje najtesneje sodelovala. Skušala bo tudi z z ostalimi, državami skleniti vrsto pogodb, ki bi se lahko razširile v sistem regionalnih sporazumov. Ustvariti bi bilo treba blok držav. ki bi se opiral na vzajemno gospodarsko sodelovanje. V tem bloku bi lahko sodelovali tudi Nemčija in Italija. Lahkoatletski miting Menüesa Prireditev Hermesa brez Hermežanov — Slaba organizacija — Dva nova rekorda v štafetah mariborsba nedelja Maribor, 25. oktobra Krasna jesenska nedelja Živa veselost po okoliških zidanicah in vi no toči h. V okoliških obòinah mirna volilna nedelja. Bilo je samo nekaj majijših incidentov. Današnji dan so si izbrali železničarji, hvaležni pacienti, da odkrijejo nagrobni spomenik človekoljubnemu zdravniku dr. Dra-schu na pobreškem pokopališču. Pietetna slovesnost ie bila popoldne ob številni udeležbi. Otvoritvena operetna predstava je bila snoči v Narodnem gledališču. Uprizorila se je Kalmanova znana zabavna opereta »Ciganski primaš« v režiji A Ha-rasfcoviéa in pod taktirko L. Hercoga. Zanimanje mariborske gledališke publike je bilo za predstavo veliko, gledališče z ložami vred je bilo natlačeno. Med občinstvom je zbudila živahno priznanje nova operetna pevka in igralka Jelka Igličeva. ki je žela ob prvem nastopu na mariborskem odru ko* Juliskn nrodoren uspeh Skoro živa bakla V Kersnikovi ukci 1, so imeli včeraj razburljiv dogodek. Služkinja Jožica Smoletova, ki je v službi pri gospe Alojziji Völkerjevi, je čistila šivalni stroj Ko ji je neki predmet padel pod «troj je z vžigalico posvetila, da bi našla predmet Pri tem pa je vžigalico preveč približala posodi s perolejem, s katerim je Jožica čistila stroj, in v naslednjem trenutku so že planili plameni in je bila vsa soba v. dimu. Le duhaprisotnosti gospe Völkerjeve gre zasluga, da ni bilo usodnejših posledic. Služkinjo so z nevarnimi opeklinami na obeh rokah odpremili v mariborsko bolnišnico. Pojasnjena smrtna nesreča Na državni cestì v Počehovi je. kakor' znano, neki ko'.esar podrl preteklo nedeljo železničarja Ivana Žižka iz Spodnjega Radvanja. ki je pa že naslednji dan podlegel poškodbam. Orožniki so poizvedoval; za neprevidnim kolesarjem in se jim je sedaj posrečilo, da so ga vendarle izsledili. To e 201eni kmečki fant Jožef Klemenčič iz Vukovja Pri zaslišanju ie izjavil., da je usodne nedelie vozil iz Maribor proti Sv. Marjeti ©b Pesnici. Na prednjem delu kolesa ie imel svojo nevesto- Pred Pcčov-nikovo pekarno je zada] v nekega moškega, tako da so vsi trije treščili po tleh. Ker se je Klemenčič bal posledic si je nadel kolo in se naportil proti Pesnici misleč, da bo povoženi lahko nadaljeval svojo pot. Klemenčič ee bo moral zagovarjati pred sodniki. _ Zadnji nogometni rezultati Ljubljana: Prvenstvo II. razred*: Svo-boda-Moste 6:2. Mladika-Slavija 3:3, Ja-drnn-Mars 1:1, Grafika-Korotan 3:0. Ptuj: Gradjanski (Čakovec)-Ptuj 3:1: Zagreb: Jugoslavija-Grad lanski 2:1 (1:1) Prvi finale za jugoslovenski pokati. Dunaj: Rapid-Wacker 6:1. Vienna-Au-siriia 1:1. FO Wien-Postsport 1:0. Fnvorit-ner AOSpooitklub 2:0. Admira-FAC 7:2. Hakoah-Libertas 0:0. Praga: SpaTta-Prostjiejov 2:0. Nachod-Slavija 3:3, Kladno-Mor. Slavija 1:1, Pl-zen-Rusy 3:1, Židenice-Viktoria Plzen 2:1. Viktoria Žizkov-Bratislava 2:0. Milan: Italija A-Švica A 4:2. Luzern: Italija B:Svica B 3:1. Vasja Pire v Beogradu Beograd, 25. oktobra, p. Na svojem po-vratku iz Sofije je odigral Vasja Pire snočj simulantko z 29 beograjskimi šahisti Igra je trajala od 8. do 1 zjutraj. Beograjskim šahistom so kaT očitno pomagali nekateri mojstri, zlasti Trifunovič. kar je seveda vplivalo na rezultat. Od 29 partij je Pire ki je še od sofijske turneje dokaj utrujen, 14 dobil, 15 pa izgubil. | Lahkoatletska sezona letošnjega leta gre skoro že h kraju, vendar imamo kljub temu še vedno nekaj prireditev na sporedu. Število lahkoatletskih klubov ozir. sekcij v Ljubljani je zadnje leto narastlo že na sedem. Vsak teh klubov je po pravilih JLAS dolžan prirediti letno vsaj eno lastno prireditev in seveda ob taki priliki nastopiti s svojimi člani. Hermes je tako imel v soboto in nedeljo slično delžnostno prireditev na igrišču Primorja. Po razpustu odn. fuziji lahkoatletske sekcije »Sloge« je po »znanem« občnem zboru sprejel Hermes preostalo lahkoatletsko dediščino »Sloge« med drugim tudi nekaj odličnih atletov. Zato je tembolj začudilo dejstvo, da za Hermes celo na njegovi lastni prireditvi ni nastopil niti en atlet in so rešili čast itak le povprečno organizirane prireditve le »tuji« atleti: Primorjaši, Ilirja-ni, »Planinci« in Mariborčani Vprašanje discipline v klubu samem nas tu ne zanima, važnejše pa je to, da taka dolžnostna prireditev po pravilih zveze ne velja, bolje ne zadošča in se bo Hermes moral potruditi, da do 15. novembra spravi Isto pod streho. Gledalcev ta miting zopet ni imel, kar je žal že postalo običaj na vseh naših lahkoatletskih prireditvah. Glede lahkoatletskih sodnikov pa smo že ponovno ugotovili, da nekaj ni v redu v njihovih vrstah, če se naveliča vednega sojenja na prav vseh prireditvah brez izjeme še ona peščica naših agilnlh sodnikov, ki jo vedno vidimo pri delu, potem bo pač zazijala v lahkoatletskem športu še ena vrzel več, ko je že druge težko krpati. — Gas je, da se tudi tu prične s temeljito remeduro. — Rezultati, doseženi v hladnem vremenu so zelo zadovoljivi, nekateri celo odlični. Dve štafeti Primorja, ki trenutno razpolaga z odličnimi tekači, sta zrušili kar dva jugoslovanska rekorda in to celo brez konkurence. Tudi nekateri drugi uspehi so bili vidno dobri. Po dolgem je nastopil zopet Neli Zupančič in zmagal ob palici nI v ■višino, Gašperšič in Kulakov (oba Prim.) pa sta tudi potisnila svoji znamki krepko navzgor. — Inž. Stepišnik, ld bi sicer že moral k vojakom, je dobil začasen dopust Iz akvaristove torbe Približno milijardo let je že preteklo, ko je stvarnik segel v vrečo čudežnega semena, pratvoriva, ter ga posejal v tedanja morja naše oble. Vzklilo je življenje, se razmnožilo, razvijalo in izoblikovalo v vseh velikostih. Paleontologi nam vedo povedati, kako so se v davni davnini razvijala gotova bitja, dosegla svoj vrhunec in kasneiv popolnoma izumrla, na njih mesto so pa su pila za tedaj vladajoče prilike Odpornejša in plodnejša bitja Tako je bilo, je in bo Dandanes je med ljudmi žolta rasa gotovo najodpornejša in najplodnejša, v Evropi pa tvorijo najmočnejši, 1*/« miljarde brbječi rod Slovani, katerih število se leto ža letom dviga, njihova je torej bodočnost, je »vstajenja dan«. Med ribami tvori največjo skupino v sladkih vodah evropske celine rod krapov-cev, katerim so posvečene naslednje vrste. 'Njih najplodovitejši zastopnik je krap, kajti odrasla, krnica ima po 700 000 iker. Ko jih • opazujemo v poletju, jih vidimo, kako stoje složno v gostih jatah, manjše bliže gladine, največje in talne pa bliže dna. Za časa drsati le te izvajajo poedme vrste vendar se kakor povsod tudi tu pomotoma priključijo pripadniki drugih vrst, da bi dali duška svojim prekipevajočim ljubezenskim čuvstvom, kar nam dokazujejo razne križanke, ki nam akvaristom, če jih ne pregledamo natančno, napravijo težkoče pri določevanju. Križajo se krapi s koreslji, ploščiči z androgami zelenike z rdečeperko in rdečeokico. androge z rdečeperko, bli-stavci s podusti. kar vse vprek se ženi. A tudi pozimi so združeni na globljih mestih v mirnih kotanjah in mirujeio, če jih nikdo ne vznemiri. Krapi, lin j' m drugi se pa dobesedno žanjejo v rahl« blato Nekateri krapovci so glede mraza manj. nekateri pa bolj občutljivi. Vznemirimo n pr. ploščatega koreslja in vitkega pisanca in opazuj-mo ju v mrzlovodnem akvariju s 5° toplote. zaradi nastopa v Trstu, zato je danes Se lahko nastopil , en ako kakor Fonzi Kova-čič in S ve tek H- — Bručan Jože je v nedeljo tekel kar dvakrat po 5 km, kar mo je bilo očividno v dober trening. V soboto popoldne sta se izvršili le dve točki — skok v višino z zaletom ln ob palici. Palica: 2. Zupančič (I) 330; 2. Gašperšič (P) 330; 3. Pribošek (I) 320; 4. Kulakov (P) 310. Zdi se, da se bomo tudi ▼ palici kmalu opomogli, materijala imamo že precej. Višina: 1. Zupančič (I) 170; 2. Sveteh R. (I) 165; 3. Slanina (P) 165. V nedeljo so Primorjaši zrušili dva rekorda in sicer v olimpijski štafeti (800, 400, 200, 200) v postavi Goršek, Gaberšek, Pleteršek, Kovačič in v času 3:38.4 pet (preje 3:41) ter v švedski štafeti (400, 300, 200,100) v postavi Pleteršek, Gaberšek, Skušek, Kovačič in v času 2:03.5 (dosedaj 2:06). V krogli in kladivu je zmagal inž. Stepišnik (1231 in 4580). Obakrat je bü drugi Jeglič (1200 in 3720) ,dočim sta pri dista zamenjala vlogi (3813 in 3655). Tretji v disku in kladivu je bil Kajfež (P) (3518 in 2308. Na 5 km je Bručan Jože z lahkoto zmagal v treningtempu (16:47.4 pet) pred malim Percom (P) 18:22.2 pet Še junior ji so nastopili ta so dosegli: na 100 m 1. Vider; 2. šalehar (oba Plan* oba 12.9); 3. Gaspari 13 (tudi Plan.) ▼ višino pa 1- šalehar 150; 2. Vider 145; S. Pirec (P) 140. Gozdni tek SK Reke Ob lepem jesenskem vremenu je včeraj SK Reka priredila gozdni tek. Razen tekačev Reke so startali še člani Ilirije, sm. kluba Ljubljane, Korotana (Ljubljana), Hermesa in SK. Kamnika, vsega 18 tekačev. Rezultati so sledeči: Na 5 km. 1. Bručan Jože (Ilirija) 22.40, 2. Dular Tone (Reka) 24.08, 3 D ekle va Milan (Smuč. ki. Lj.) 24.16 na 3 km.: 1. Sah er Anton (Ilirija) .15.01, Z Semrov Lado (Reka) 15.03, 3. Nedog Jože (Smuč. klub Lj.) 15.05. Koreselj je že na pol otrpnil, rjavohrbtni pisanec se pa še prav živahno giblje in tudi jé. Od kod taka razlika glede občutljivosti? Morda so nekatere vrste še izza časa poslednje ledene dobe tako trdne. Še dandanes vidimo pisanca v penečih se planinskih potokih v višini 2000 m. Sicer je pisanec gotovo ribica, ki jo tujezemk željni akvaristi žal zanemarjajo, dasi je odeta ▼ lepo haljo in ne zraste čez 12 cm. Drugi krapovec, ki se jx>pne na isto višino, je vitki, v mladosti pisancu zelo podobni bli-stavec, ki živi tudi v Zelimeljšci in Malešci Zelenohrbtna, počeznopegasta pegunca gre tudi daleč v planine, klena pa najdemo še v višini 1000 m. Vse imenovane ribice zahtevajo kisika polno, hladno vodo in se pri 20° že prav neprijetno počutijo, kar spoznamo na tem, da so tik gladine, vsrkavajoč zrak iz ozduha. Pegunca živi ▼ gorenjskih vodah, klen je pa povsod doma Pozimi, v nezakurjenih sobah in verandah zmrzne često gladina akvarija. To seve ne škoduje, samo je treba paziti, da ne zmrzne voda do dna Pri zaledenitvi trpi tudi kit akvarija, vslcd česar je bolje, če prebijemo led vsakodnevno. V take akvarije denemo vodne bolhe, ki se drže radi pomanjkljivega teka mnogih rib dolgo, dočim bi pa suha hrana začela plesneti, nastrgano meso bi se pa razkrajalo. O. S. Muzej Marka Twaina V mestu Hannibalu v ameriški državi Missouri so v spomin slavnega humorista Marka Twaina. ki bodo v kratkem slavili stoletnico njegovega rojstva, odprli muzej z njegovimi spominki. Razen knjig, rokopisov. slik in pisem vsebuje ta muzej vsakovrstne kuriozitete. Tako so razstavili med drugim tujsko knjigo iz njegove hiše v Connecticutu. V to knjigo je Mark Twain lastnoročno vpisal imeni dveh vlomilcev, ki sta ga bila neke noči nenapovedano nt iskala. POL USPEHA, Včeraj je SK Ljubljana na lastnem igrišču brez gola reinizirala s HaSkom, ki je odnesel dragoceno točko v Zagreb — Tudi Slavija (S) je v Beogradu rešila točko Ljubljana, 25. oktobra. Danes sta se odigrali izven sporeda dve ligaški tekmi. Ljubljana in Hašk sta za svolo Zamujeno tekmo izkoristila prost termin, BSK in S'avija sta pa se zmenila za majhen predujem na šesto kolo. Obe tekmi sta ostali neodločeni ter v toliko presenečeta. Prav za prav preseneča ljubljanski rezultat, glede sarajevske Slavi je se bomo pač morali navaditi, da njenih uspehov ne bomo več po nemarnem imenovali tako Po teh tekmah se je sarajevska Slavija krepko učvrstila na vrhu tablice, Ljubljana je z nekoliko boljšim kohčnikom potisnila Bask s IV. na V. mesto, dočim BSKu ni uspelo, da bi dohitel Gradjanskega Za teh 14 dni do VI. kola je torej stanje naslednje: Slavija (S) 6 4 2 0 16:7 10 Gradjanski 5 3 11 13:4 7 BSK 6 3 12 13:6 7 Ljubljana 5 2 2 1 5:4 6 Bask 5 2 2 1 9:9 6 Hajduk 5 2 0 3 7:6 4 Jugoslavija 5 2 0 3 9:8 4 Slavija (O) 5 2 0 3 6:12 4 Hašk 5 1 2 2 5:11 4 Concordia 5 0 0 5 1:17 0 Ljubljana : Hašk 6:0 ^a. ÜO srečanje je bilo pol manj zanimanja kot za biska; morda je bilo 2000 ljudi na igrišču, z vsemi zastonjkarji vred, in t en m malo! Vreme prav prijetno, še malo sonca, ki je v prvem poicasu motilo ljubljansko moštvo, sicer se je pa dalo dobro igrati. jciitka je ostala remis brez gola. Hašk je odnesel eno piko v Zagreb, čez katero je gotovo že bil napravil križ. Ljubljana pa knjiži piko manj, ki so jo menda tudi že bili zabeležili kar vnaprej v svoje dobro. Taka sreča v nogometu: žoga je okrogla. V primeri s prejšnjo nedeljo je bila igra mnogo bolj razburljiva, čeprav je bila na znatno nižjem nivoju. Pred tednom smo se pač morali diviti dovršenosti Bskove ma-šine, ki je delala z vso zanesljivostjo to z vso možno preciznostjo. Sedaj a Haškom pa so se kopičile z obeh strani napake, ki so sproti kvarile sicer dober vtis, ki ga je igra mestoma nudila. Igralo se je zares. Obe moštvi sta se potrudili do poslednjega diha, da bi le izbili prednost zase, pa ni šlo nikamor. V splošnem je bila Ljubljana že v prvem polčasu terensko v premoči, ki se je potem v teku dobrega dela drugega polčasa stopnjevala do popolnega vladanja na terenu, toda pred golom ja Haškov branilski par bil neprehoden, poleg tega pa ljubljanski napad nemogoč. Pol ure je za Ljubljano visela zmaga v sraku, vsak trenotek se je pričakovalo odrešenje v obliki zgoditka, pa so šle še tako zrele šanse v nepovratno izgubo. V tem sestavu napadalne petorice se Ljubljana pač ne bo mogla uveljaviti. Hašk je mnogo poskušal, da bi vrinil svoj sistem igre. Bilo je nekaj posrečenih potez s kratkimi pasovi po notranjem napadalnem triju, pa so se morali Haškovci ■edno znova prepričati, da s to taktiko ne ,)odo uspeli. Zato so se vedno češče zatekali k igri po krilih in so ondod mnogo lažja prodirali. Velja zlasti za desno krilo, ki ga je Boncelj stalno zanemarjal, dočim je Kukanja svoje krilo še dobro držal v šahu. Hašk že davno ni več ona homogena in zglajena enajstorica, kot je bil nekdaj. Ni davno tega, kar je igral po povratku iz Švice prijateljsko tekmo z Ljubljano, od tedaj se je znatno popraviL To kaže zlasti njegov uspeh proti Bsku, dasi bi mogel kazati neuspeh proti sarajevski Slaviji tudi r.a obratni razvoj. Ima predvsem zelo solidno obrambo. Vratar sicer ni imel težkega posla, zato ga tudi ne moremo ceniti, zato sta pa bila oba branilca na višku svoje naloge; v svojem delu lepo harmonira-ta, imata zanesljiv in oster start in čist, dolg odbojen udarec. V krilcih je Hič bil zelo delaven, toda precej oddaljen od svoje nekdanje forme. Stranska krilca nista s šibkimi ljubljanskimi krili vedno uspevala, tako da sta morala branilca vedno na pomoč. V napadu je bil najboljši- Hitrec, ki je vsaj tehnično še vedno stari Hitrec, neposnemljivi so njegovi driblingi na par centimetrov. Zelo koristen je bil še Hru-bec, dočim je Kukanja dobro držal na levi Spojki nista prišli do izraza. Nastopil je Hašk v kompletni postavi: žmara; Slivak, Konstantinovič; Pajevič, IHč, Domačin; Hrubec, Hrovat, Hitrec, Poteg, Fink. Ljubljana je po Zemljičevem odhodu k vojakom in po Slapar j evem povratku v možrtvo nastopila v postavi: Logar; Jug, Bertoncelj; Kukanja Pupo, Boncelj; Slapar, Makovec, Pepček, Jež. Janežič, Kako je bilo... Začeli so mnogo obetajoče. Prve poteze so bile premišljeno in hitro izvedene, napadi so se kar tako valili v Haškovo polje. Vsak čas je imelo priti do uspeha, toda____ni ga hotelo biti. Vse bolj se je razodevala slabost napadalne vrste, ki je v svoji celoti zatajila prav do konca igre. Slaparju je bilo videti dolgo pavziranje, ni obvladal žoge in se vendar spuščal v nepotrebne driblinge. Makovec je bil v.es prvi polčas, dasi mu je treba priznati požrtvovalnost, neokreten in okoren, Pepček ima skupaj z Ježem isto napako: še tako točno po tleh podano žogo morata dvigniti v zrak, da postane v naslednjem hipu plen nasprotnika, ki je boljši v igri z glavo. Janežič kot desničar na levem krilu ni uspel. V drugem polčasu, ko je trajala skoro ne- j prekinjena ofenziva Ljubljane tja preko druge tretjine polčasa, bi bil moral napad iz tolikih sijajnih pozicij vendar nekaj iz-biti. Ozadje se je skoro v celoti odlično držalo in potisnilo igro v Haškov kazenski prostor, in vendar je ostal ves trud napadalne petorice jalov. Najboljši mož je bil v moštvu desni krilec Kukanja ki je svojo nalogo izvršil stoodstotno. Držal je svo- | je mesto v obrambi in pametno ter korist- t no zalagal napad z uporabljivimi žogami. Dober in požrtvovalen je bil tudi Pupo, le v podajanju ni bil prav zanesljiv potegnil pa je parkrat vso zadevo sam krepko naprej. Boncelj je bil v kazenskem prostoru skrajna opora obrambe, čistil je *a obupne s'tuaciie. toda mnogo ie zakrivil sam. da ie snloh do njih prišlo ker ie svoje krilo dosledno zanemarial. V obramb1 je bil Steher T-n^ar ki ie riržal vse in tegfa pr5 Hi-tre^Pvih Drec'znih strelih ni bMo malo Bra-n'ica sta proti soncu mani zanesljiva kot nozneie v drueem po'Casu. Jug jo ie v teku drugega dela igre še skupil in je šel statirat na levo krilo, kjer ni bil mkomur v korist. Vse v vsem: moštvo boleha za nemogočo napadalno vrsto, tu bo treba ne- kih sprememb, sicer bomo igrali vedno samo defenzivno, ali pa v odprti igri brez nade na cel uspeh. Igra je bila v splošnem fair, kakor so vedno Haškove i^re. Ljubljana je začela s serijo napadov in že v 4. min. je Pepček na strelu, toda njegova ostra žoga se odbija v kot. še par manj pomembnih obojestranskih napadalnih poskusov, prvi res energični napad izvede potem Lj. v 6. min., toda žmara sigurno pokrije nevarno žogo. Lj. je stalno v rahli terenski premoči -ja do 14. mm. ko beleži H. prvi kot m do 15. m., ko se stvori pred Logarjem izredno težka situacija. H. ostane v napadu in Logar ima dovolj dela, potem protinapad Lj., ki konča z ostrim PepčkOvim strelom " podboj. Igra se počasi odpre, napad Lj. popusti, obe moštvi sreljata po enkrat s kota, H. je pred golom nevarnejši, toda Logar je buden in zanesljiv. Proti koncu polčasa je H. vedno več v napadu, Logar se Hitrecu po njegovi uspeli soloakciji bravurozno vrže pod noge in reši, do polčasa nobenih sprememb. Po odmoru uprizori Lj. generalni naskok. H. le sporadično prihaja v nasprotno polovico, pred Haškovim golom so stoodstotne šanse, ali vse gre nekam mimo, ob ovire, nič v mrežo. V 22. min zamenjata Slapar in Janežič mesti, ne da bi se pokazal učinek, le da Janežič pokvari dve situaciji z ofsidoma, medtem so redki Ha-škovi napadi včasih nevarni, v 31. min. gre blesirani Jug na levo krilo. Jež pa v branilce; s tem je prodornost napada šc bolj zmanjšana, šanse za zmago Lj. so s tem povsem padle. Proti koncu si H. malo opomore, ostane pa le pri 0:0. Sodil je g. Vasiljevič iz Beograda brezhibno. Slavija (§) : BSK 2:2 (2:1) Amater In železničar sta na vrhu V podsaveznih tekmah I. razreda, ki so v ljubljanskem okrožju že zaključene, v mariborskem pa tik pred koncem, sta v vodstvu trboveljski Amater in mariborski Železničarji Ljubljanska skupina podsaveznega prvenstva je to i edeljo dala tri dokaj presenetljive rezultate. Hermesu bi bil vsak čic.vek prisodil, da bo Olimpu kos, pa ie .ad<>sto-•valo samo za piškav remis. Reka je na svojem igrišču klonila pred Trboveljčani, ki so po Slovanovem popoldanskem uspehu v Kranju nepričakovano prišli na vrh tablice. Slovanu na repu tablice tudi ni nihče prerokoval uspeha v Kranju. Le tako naprej, pa bo tudi v tem tekmovanju zanimivejše! Po petem kolu ni ostal niti en klub na dosedanjem mestu: Amater Korotan Hermes Reka Slovan Olimp 3 3 2 2 2 1 1 to-.n 2 15:6 2 6:9 8:6 5:7 2:7 3 3 2 7 6 5 4 4 4 Hermes : Olimp 0 : O Hermes je na svojem igrišču rešil vsaj eno točko, čeprav je že zelo slabo kazalo, Šis-karji se trdovratno držijo svojega načina igre: v prvih minutah se zaženejo, kakor da bi hoteli nasprotnika pregaziti, ko pa ta vihra po desetih minutah popusti, se potegnejo v obrambo; in šele proti koncu polčasa se zopet spustijo v vihrav finish. To se potem ponovi v drugem polčasu, v okviru teh dveh ofenzivnih razdobij pa ima nasprotnik prosto pot po igrišču. To se sedaj ponavlja že nekaj tekem sem. Tudi proti Olimpu se režija ni menjala. Toda v Oiimpovi obrambi so Hermežani trčili na ovìto, pred katero so ostali brez moči. Poleg tega je napad igral zelo šibko; ne samo to, po uvodni povezanosti v kombinacijah je razpadel v svojih pet sestavnih delov, od katerih je delal vsak na svojo pest. Tem lažja je bila naloga Olimpove obrambe. Sploh so Hermežani v zadnjem času mnogo popustili v svoji borbenosti ki jih je včasih zelo odlikovala Zdi se, kakor da bi poskušali vnaprej naštudirati način igre, in ko jim nasprotnik zmeša štrene njihovih kombinacij, si ne znajo pomagati. V primeri z Olimpom so pokazali znatno tehnično premoč, ki je pa kaj hitro splahnela v nič, ."im je Olimp otresel začetno tremo in pričel z odločnim startom. Pritegnil je še precej požrtvovalnosti, skromno in enostavno povezal igro, pa se je predstavil kot močnejši partner, s katerim so Hermežani imeli težave, da so se izvili iz njegovega pritiska. Igra je bila sveža in živahna in je v prvih potezah obetala gladko Hermesovo zmago. Kmalu pa se je pokazalo, da je Hermesov napad kaj malo odločen pred golom in da ne opravi niti pripravljalnega dela za končni cilj. Tako je ostal Olimpov vratar brez pravega dela, videti pa mu je bila precejšnja nesigumost. Čim se je Olimp povzpel do prvih napadalnih akcij, je imelo desno krilo dve izredni priliki, pa obe zastreljalo. V nadaljnjem poteku je moral Malic v Hermesovem golu parkrat zelo odločno posredovati, da je še v zadnjem hipu rešil že zgubljene situacije. V nemali meri je prav njegova zasluga, da je Hermes zabelézil vsaj eno piko. V drugem polčasu se je vnela prava borba za vodstvo, toda obe obrambi sta bili precej previdni in nista kar tako dovolili ugodnih prilik. Sredi polčasa si je dovolil sodnik dve očitne nerodnosti; v 26 min. je odžvižgal v položaju, ki bi mu morala slediti enajstka proti Hermesu, pa se je spotoma premislil in dal out. Takoj zatem je bila slična zadeva v Olimpovem kazenskem prostoru, pa je žogo povlekel daleč ven na kazensko črto. Poslej je bil Hermes stalno v napadu in v 37. min. si je priboril enajstko, torej izredno priliko. Olimpov vratar je Svetica »pogruntal« in strel gladko držal. Še je imel vratar v naslednjih trenotkih precej težav držal je dva strela iz neposredne bližin«, nesigur-nosti iz prvega polčasa ni bilo nikjer več. Proti koncu so začeli Celjani ubirati taktične strune in so držali rezultat. Sodil je g. Hobacher. Amater : Reka 3 * 2 (0 1 1) Se dve päd je odneslo simpatično trboveljsko moštvo iz Ljubljane. Tokrat ao Trboveljčani šli po svojo žrtev na visko igrišče. Občinstva ni bilo mnogo, tako da so Rečani to neslavno zadevo opravili skoro na skrivaj. Kar pa je bilo ljudi na tekmi, so bili dovolj grlatL Sicer so bili domačini znaten del tekme v premoči in so sploh imeli na igrišču glavno besedo. Toda dali so se ugnati po protiv-nikovi premeteni taktiki, s katero se je skoro ves čas branil in uprizarjal le od časa do časa nagle prodore v nasprotno polovico. Tako je prišlo do tega, da so Rečani po vodstvu v prvem polčasu morali pozneje dovoliti nasprotniku tn zgoditke, dočim so sami le enkrat potresli mrežo. S tesnim rezultatom 90 zgubili tekmo in, seveda, obe točki. Ne glede na poraz so bili Rečani, vsaj v polju, "gotovo boljše moštvo. Se vedno pa niso prišli v formo, ki so jo pokazali začetkom sezone, dasi so, to je treba tudi priznati, dali boljšo partijo kot minulo nedeljo proti Slovanu. Napad je še vedno izdatno slab, kar prihaja bržčas odtod, ker je Erman v zadnjih časih zelo komoden. Slanina pa izven forme. Nekoliko se trudi Cankar v zvezi, vendar do prave homogenosti tak kvintet ob takih pogojih ne more priti Napad si je res izdelal par lepih prilik, kaj pa vse pomaga, ko ni nikjer odločne poslednje poteze. Počasna m flegmatična igra srednjega krilca ni bila niti napadu niti obrambi v korist, dober je bil v srednji vrsti le levi krilec. Obramba je bila v svojem delu ves čas zelo nesigurna. Trboveljčani so se zopet pokazali kot borbeno moštvo z dobrim startom. Napad so imeli ves prvi polčas sicer popolnoma v razvalinah, iz katerih je bil viden le res dobri Sajovic v sredini, toda v drugem polčasu se je ta del moštva odločno popravil, po levem krilu so speljali precej nevarnih napadalnih akcij, a Sajovic v sredini je bil na dobrem strelu; sam je dal dva gola Halfi so ves čas igrali samo defenzivno, le proti koncu igre so se spustili tudi v pomoč svojemu napadu in od tedaj se je Amater povzpel do premoči v polju. Obramba je bila v celoti še dokaj zanesljiva, zelo dober levi branilec Šuštar, ki se odlikuje tudi po nevarnih prostih strelih; prvi gol za Amaterja je zabil on iz direktnega udarca V vodstvo so prišli Rečani zadnjo sekundo prvega polčasa iz kota, ki ga je Jež zabil naravnost v mrežo. V prvi minuti po odmoru je Šuštar s kazenske črte poslal prosti strel v mrežo. Vodstvo za Amater je četrt ure pozneje dosegel Sajovic, po preteku še nadaljnje četrt ure je isti Sajovic pretvoril idealen predložek z levega krila, in s tem je bila tekma v glavnem že odločena Sicer so Rečani že po par minutah po Cankarju iz gneče znižali na 3:2, vendar je bila njihova stvar že brezupna, ker je med tem prešel Amater v ofenzivo m imel celo prilike, da bi zvišal rezultat. Sodil je g. Pečar dobro in objektivno. Kupujte domače blago! Na Tsak milimeter mora biti tukaj točno. Tehni-Car Vam lahko pore, koliko pomaga vzorna razsvetljava pri takem delu. ém&wlòcnoddo fri žarnici ® RITKA ! DVOJKI VMAČMC1 Beograd, 25. oktobra. Na igrišču BSK se ie odigrala danes zanimiva in napeta prvenstvena nogometna tekma med BSK in sarajevsko Slavijo. Slavija, ki je v izredni formi in dosedaj še ni bila premagana se je tudi tokrat izkazala. Igra se je vršila skoraj ves čas na terenu BSK, ki je moral napeti vse sile, da je držal neodločen rezultat 2:2. potem ko je v prvem polčasu Slavija že vodila z 2:1. Slovan : Korotan S : 1 (1:1) Kranj, 25. oktobra. V nadaljevanju tekmovanja za podsavez-no prvenstvo je danes gostoval ljubljanski Slovan proti kranjskemu Korotanu. Priredil je kranjskim športnikom nepričakovano presenečenje s tem, da je domače moštvo j tesno porazil. V vseskozi fair igri je bil v prvem poJčasu Korotan sicer v premoči, ni pa utegnil tega izraziti v številki. V tem delu igre je imel mnogo dela Slovanov vratar Gašperšič, ki je držal tudi najtežje žoge. V vodstvo je prišel Korotan po Kaljdžiču, ki je center z desnega krila iz gneče potisnil preko črte. Iz podobne situacije je prišel Slovan do izenačenja: centerpas desnega krila je pred Korotanovim golom povzročil zmedo, iz katere se je na mah žoga znašla v mreži. V začetku drugega polčasa je Slovan zelo pritisnil. V 10. min. diktira sodnik zaradi nastreljane roke problematično enajstko, ki j j Doberlet sigurno pretvori. Odslej se Slovan poslužuje obrambne taktike, deloma zavlačuje igro in drži rezultat. To se mu posreči do konca igre. V K o rot ano vem moštva se je izkazal UnterTeiter, omeniti je se levega krilca Sagadina, Slovan pa je hnel najboljši moči v vratarju in v napadalcu Doberletu. Sodil je g. Kušar precej nezanesljiva V Mariboru sta se danes vrSBi ker dve prvenstveni nogometni tekmi, ln sicer na raznih igriščih, Železničarji in ČSK sta odigrala svojo tekmo na igrišču Železničarja, dočim sta Maribor in Celje merila svoje moči na Rarpidovem igrišču. Na obeh tekmah se je zbralo le po 400 gledalcev. Železničar : ČSK 2:1 (111) Ta tekma je bila v začetnih fazah precej raztrgana in medla,, pozneje pa je bila povsem odprta in Je zelo pridobila na živahnosti. Proti koncu prvega poKšasa je bilo opazita lepe kombinacije, smiselno prenose in živahne napadalne in obrambne akcije. Pred vraiti je bilo M. obeh straneh nekaj zrelih situacij, od katerih pa sta oba n arpa da izkoristil«, le po eno. V drugem polčasa je igra postala ostrejša, tako da je moral sodnik večkrat posredovati ter izključiti na obeh straneh po esne-gta igralca, obenem pa prisoditi enajstmetrovko. ki pet so jo domači aa str olili. Zmagonosni gol je bil 10 ram. pred koncem iz zrele poaidje po Bačmku. Železnicar je danes nastopil v nekoliko spremenjena posfla-vi, ki pa ni zaigrala boljše od enajstorice, ki je i girala preteklo nedeljo proti Mariboru. Dobra je bila ožja obramba in deloma tudi krilska vrsta, dočim je napadu manjkalo odločnosti prod nasprotnim golom. Moštvo pa je v ostalem zaigralo z velikim elanom in požrtvovalnostjo, zaradi česar je posebno ▼ drugem polčasu papoAnoma prevladovalo na polju. Gostje so imefi močno ras lom bo ▼ olji obrambi, ki je opravila najtrši d|el posla. Krilci so po dobrem uvod« precej popustili. Napad ni bil homogen in mu je zlasti primanjfcovailo dobrega strelca. Tekmo je sodil g. Mrdjen iz Ljubfjan« v splošnem dobro in objektivna V predtekmi je rezerva Železničarje zmagala nad Slavijo s Pobrežja s 4:1. Maribor : Celje 2 11 (1:0} Celjani, ka ao danes v letošnji jesenski sezoni drugič nastopili v Mariboru, so tekmo izgubili šele po trdem boju. Tekma jo bik izrazita borba za točke ter je bila ves Č2in frali Celjani. Zmaga Maribora je kazala bitta mnogo višja, ker so domači do 12 min. drugega polčasa vodili že z 2:0. Vsa prizadevanja in napori gostov, dia bi zmanjšali razEko so se izjalovili, doki!er se Celjanom ni posrečilo iz enajstmetrovke zabiti častni gol. Najboljše moči sta imela oba nasprotnika v ožji obrambi, pri tem pa so imeli domači majhen plus v krilski vrsti. Domači napad ie imel v Milošu na desnem krilu, Celjani pa v Pfeiferju na levem krilu svoje najbofljše moči. Sodil je g. Nemec, ki je a svojimi odločitvami oškodoval obe stranki, v sp'oš-nem pa je bil objektiven. V predtekmi je rezerva Rapida porazila v prijateljski tekmi rezervo Maribora s 632 (3:1). Rapid : Atletiki 6 : o (3 : o) Dirka na grad Ljubljana, 25. oktobra. Krasna jesenska nedelja je bila kakor nalašč ustvarjena za motociklistično dirko na Grad, ki jo jo priredil danes popoldne Hermes, v spomin na lanski prvi dirki tragično preminulega dirkača Staneta Seuniga. Za prireditev je mod občinstvom vladalo izredno zanimanje. Crosto trume gledalcev bo na vsej progi tvorile gost špal», na bregovih grajske planote pa je bila gneča skoraj življenjsko nevarna. Občinstvo je bilo zelo nedisciplinirano in zlasti otroci so ves 6as bil ili na cesto, vendar je bila policijska straža dovolj močna, da je vzdrževala red. Dirki je prav gotovo prisostvovalo okoli 5000 gledalcev, med njimi nad polovico zastonjkarjev. Med gledalci je bü tudi ban g. dr. Natlačen, pokrovitelj prireditve, ki je daroval klubu kot trajno prehodno darilo krasen zlat pokal, tako zvani vSeai-nlgov memorisi«. Pokale so darovale tedi tarne tvrdke, Jn sicer Jax sa najboljšega dirkača n motorja znamke »Diamant«, Jn-Hj Klein pa lepo stekleno vazo s enako gravuro sa najboljšega Henmežana itd. Sodelovalo Je skoraj 20 dirkačev Hermes» in Ilirije, ki so dnkali vsak po dvakrat v »roji kategoriji. Najboljši vtis je zapustil Breznik, ki je vozil ovinke z občudovanja, vredno tehniko in drznostjo. Dirka ae >9 pričela a polarno zamudo ob 14.30 in je trajala dve ari in pol. Tehnični rezultati so MU: 175 ecm torni: 1» Vidmar Stane (Hermes) na Herkulesu 1:40, 2. Kavčič (Hermes) Sachs 1:44^, 3. Koritnik (Hermes) Diamant 1:45.8 250 cem tarai: 1. Startha (Hermes) 1:12.2, 2. Vidmar (Hermes) 1:12.4, 3. Pav-čič (Hermes) 1:15.2. 250 ecm športni: Breznik (Antoklub) DKW 0:45.1 (najboljši čas dneva), 2. Hri-bernik Karel (Hermes) 1:07.1, 3. Omota (Hermes) NSU 1.-12 850 oran turni: 1. Kavčič (Hermes) 1:09.4, 2. Koroäec (Hermes) 1:14.4 850 ecm športni: 1. Šiška (MK Ilirija) AJS 0:56.3 500 ecm turah L Grašič (Ilirija) 1:08.8, 2. HribernOc Friderik (Hermes) 1:09.4 500 ecm športni: 1. Polak Franc (Hermes) BSA 0:56.1, 2. Sušnik (Hermes) Rudge 0:57.4, 3. Poljšak (Hermes) Ariel 0:58.4. 750 cem turai: Schweitzer (Hermes) Ardie 1:07.6 1000 ccm športni: Luckman (TBrlja) In-dtan 0:56, 2. Zajc (Hermes) Indian 1:00.4. Občni zbor olimpijskega odbora. V Zagreba je bil v soboto občni zbor JOO, na katerem ao bila soglasno sprejeta poročila glavnega tajnika Dobrina m blagajnika prof. Jankoviča. Stara uprava je dobila raz-resnico z zahvalo. V novi odbor, ki bo vodil priprave za XIL olimpijado v Tokiju, so bili izvoljeni večinoma stari člani tega odbora z dr. Stevanom Hadžijem na čelu. Tretje podpredsedniško mesto zavzema dr. Ciril Pavlin iz Ljubljane. Brez posebnega obvestila. t Zapustil nas je za vedno naš predobri fn skrbni soprog, oče, stari oče in tast, gospod MIJO ŽAGAR, nadučitelj v pokoju« Pogreb dragega očeta se bo vršil v torek, dne 27. t. m. ob 4. uri popoldne na pokopališče v Brežicah. Brežice ob Savi, Kočevje, Ljubljana, Bohinjska Bistrica, dne 25. oktobra 1936. FRANJA, soproga; BOGOSLAV, MARICA, OTOKA R, BOGDAN, MILAN, otroci; ZLATA in ALOJZIJA, snahi; MILENKA in MILANČEK, vnuka. ■S ■ v * ■ TEDEN Vsi poznamo ta obraz: Wallace Beery! — Ni lep, toda junaški. Tak je v svojem novem filmu »Garcia«. Nova vsebina umetniškega filma FILMA mentom v Indiji prinašal vodo. To pesem zna skoraj vsak angleško govoreč otrok na pamet. Razen tega pride do veljave tudi angleška romantika v filmu »Ivanhoec, prirejenem po svetovno znanem Scottovem romanu, ki ga imamo pri nas v Levstikovem prevodu. Eno najpomembnejših filmskih del pa bo letos nova inscenacija »Marije Stuart«, v kateri bo igrala glavno vlogo Katarina Hepburnova. Z dovoljenjem ameriškega prosvetnega ministrstva je poslala filmska družba vsem ameriškim učiteljem in učiteljicam posebno knjižico, ki popisuje zgodovino škotske kraljice in jo opremijena s slikami iz tega filma. Tako znajo ameriške filmske družbe vpreči vse sloje v svojo reklamo. Na eni strani bodo a to knjižico dobili učenci zanimivo zgodovinsko delo. na drugi strani pa jih bodo z njeno pomočjo pridobili, da si bodo ta fclm ogledali. Filmski naslovi Statistika je moderna znanost in nič ni več obvarovanega pred njo. Najmanj seveda filmska industrija. Tako se ie v Berlinu našel s'atjstik, ki je preštudiral 17.000 filmskih naslovov in pri tem uvide], da se dajo tisoči od teh sestaviti z nekaterimi besedami, ki se venomer ponavljajo- Tole so besede, ki jih za povretjo nahajamo v raznih naslovih filmov; pustolovščina, doživljaj, noč, žena, ljubezen, igra, hrepenenje, škandal, »vet. kralj aH car. dekle ali devojka, madme, milijon, skrivnost, erce. pesem, melodija... Izmed mest pa eo najpogostejša; Pariz. Dunaj, Budimpešta. Benetke, Newyork, Monte Carlo in London. Občinstvo se je po vsem svetu naveličalo kiča in plehkih operet, s kakršnimi nas že vsa leta od pričetka zvočnega filma zalaga zlasti nemška filmska industrija. Iz Amerike poročajo, da so pisci libretov za filme in producenti v Hollywoodu prišli na posebno idejo, kako naj odslej iščejo snovi za dobre umetniške filme. R.es je. da se tudi v Ameriki producila mnogo kiča za široke mase, toda število umetnin vsako leto relativno daleč prekaša razmerje v Evropi. 11PPDA se imenuje vrhovna organizacija ameriške filmske industrije, ki je pravkar objavila statistiko, po kateri kasirajo ameriški kinematografi samo tedaj vstopnino od 36 milijonov Američanov, če jim nudijo res dobre filme. Teh 36 milijonov tvorijo nameščenci, učitelji, dijaki in drugi ki zahajajo po statistiki manj kakor enkrat na mesec v kino. To je na pogled precej abnormalno v deželi, ki je tako velika, kakor vsa Evropa in kjer imajo samo v enem mestu, v New Yorku, stalno gledališče. In česa si želijo ti redki obiskovalci Irinematografov? Klasičnih, literarnih, zgodovinsko ali kulturno zanimivih problemov, ne pa solzavega ljubljenja in bedastih potegavščin, ne divjaškega krohotanja in ofrakanih tepcev, še manj pa takih komikov in dovtipov ,pri katerih se moraš s kurjim peresom ščegetati pod nosom. Statistika tega podjetja navaja 18 knjig, ki so najslavnejše v svetovni literaturi. Od teh jih je 16 že služilo za film. Prvo na tem seznamu je Sveto pismo, knjiga vseh knjig, katere so od Gutenbergovih časov dalje natiskali nič manj kakor 675 milijonov izvodov. Po svetem pismu je bila ustvarjena že cela vrsta filmov, da imenujemo samo poglavitne: »Deset zapovedi«, »Kralj kraljev«, »Noetova barka«, in »Golgota«. Svetemu pismu sledi Shakespeare, ki doživlja letos vstajenje v filmu. Njegova ljubka komedija »Kar hočete« bo izno-va ponesla po vsem svetu moč njegove čudovita poezije. Pa tudi pripovedniki in klasiki, ki so še nedavno izšli, so namenjeni tem 36 milijonom sovražnikov filma. Pred kratkim so iznova posneli film »Triie mušketirji« po Dumasievem romanu in tako bodo njegovi nesmrtni junaki v filmu naposled tudi izpregovorili. Prvič v zgodovini filma bodo posneli tudi — pesem. Ena izmed ameriških filmskih družb filma namreč znano junaško pesem Rudyarda Kiplinga »Gungha Din«, ki popisuje usodo dečka, ki je angleškim regi- Frodukcija USe I Glavna nemška produkcijska tvrdka i Ufa je za letošnjo sezono pripravila 27 velikih zabavnih filmov, od tega: 15 lastnih in 12 po naročilu drugih podjetij. Nadalje je pripravila 30 kratkih filmov. 30 kulturnih filmov, a v teku leta bo ste'i lo 52 Ufinih žurnr lov. Med zabavnimi filmi je kajpa najbolj zastopana epereta in smo jih nekaj že videli v Ljubljani. Idealen Siim^J janik V London jo nedavno prišel sloveč film- j ski mož, ki išče idealnega filmskega junaka. Mož se piše William Ty-ler in je režiser novega filma »DodövsorUit. v katerem igra Mary Astorjeva gavno vlogo. Samuel Goid-\vyn, sloveči ameriški in židovski filmski magnat, je Tyllerju iworil izvedbo toga fil-uia, ker je prepričan, da jo bo opravil do-i.ro. V Londonu j'1 T>*Wer razlagal novinarjem. ki so ga morali poslušati, da si idealnega filmskega junaka prcdslav'ja takole: Glavo naj ima kakor Clark Gable. u«ta kakor GarrJ' Cooper, roke kakor Les'.ic Howard, clas Herberta Marsha'la, osebnost Ko-berla Tavlorja, |K> postavi mora biti kakor .Ioni Me. Crea, ž'-v a h en pa naj bi bil kakor Edvard Arnold. Novinarji so vprašali domiselnega režiserja. če je prinesel s seboj v Evrajx» tudi »lahterno«, s katero bo takšnega junaka poiskal pri belem dnevu. — Ne. ie rekel Tyller, — kakor povsod v življenju. &e ho treba ludi tu sprijazniti s kom proni ieoin! Barvni film na pohodu Poleg 14 velikih barvnih filmov, ki jih bodo letos izgotovili v Hollyvodu, obsega ; program ameriške filmske industrije za bližnjo bodočnost nič manj kakor HO kratkih filmov v barvah. Producenti filmskega materiala zatrjujejo, da danes tudi že polovica amaterjev kupuje samo tak ma-terijal, s katerim se ustvarjajo kolorirani filmi. To je seveda mogoče samo v deželi dolarja. Param ountov film v prlrodnih barvah »Divje dekle« je sijajno uspel in podjetje je takoj nato sklenilo ustvariti, še nekaj takih filmov. Prvi bo >Safari« s Carolo Lombardovo iz Adolfom Menjoujem, dogaja se v Afriki. Drugi pa bodo »Gusarji« z Garyjem Ccoperjem v glavni vlogi. žena v sodobnem svetu Ženske v policijski službi Willy Birgel ni novo ime. Pač pa je nov njegov film »Poslednji akord«, v katerem "igra generalnega glasbenega direktorja Garvenberga. Z njim se uveljavlja nova madžarska moč Marija Tasnàdy Skoro po vseh kulturnih državah je že prodrlo spoznanje, kako potrebno je, da se tudi ženske zaposlijo vsaj v nekaterih področjih obsežnega delokroga policije. Tu prihajajo v postav v prvi vrsti oni uradi, kjer imajo opravka z varnostnimi in ženskimi delikventi. Mislim, da je vsakemu jasno, zakaj zaihfcevajo ženske ta delokrog zase, a kljub temu marsikje, na pr. pri nas tega nočejo razumeti. Najširši delokrog imajo policistko na Angleškem. Njihovemu zgledu eo sledile tudi druge države, povsod v zadovoljstvo in v blagor skupnosti. Na ženskem kongresu v Dubrovniku je vzbujala posebno pozornost poljska delegatinja, ga. Paleolog Stanislava j ki jo nastopala na vseh javnih prireditvah v kroju policijskega komandanta. To mesto zavzema poleg svoje tovarišice Sofije Polerske, ki je tudi bila v Dubrovniku. Obo sta podali nekaj zanimivih informacij o delovanju ženske policije na Poljskem. Pobudo za ustvaritev poljske ženske policije je dal »Poljski odbor za pobijanje suženjstva otrok in žensk«. Svoje prizadevanje jo odbor utemeljeval i mnenjem, da je ženska narava mnogo bolj ustvarjena za borbo proti socialnemu zln. zlasti takšne vrste kakor je zloraba žensk in otrok. Korak poljske oblasti, da so sledile zahtevi tega odbora, ustreza mednarodnemu dogovoru o pobijanju trgovine z dekleti, ki ga je podpisala tudi Poljska. Ze leta 192r> so odprli na Poljskem poseben tečaj, kjer se je 29 žensk pripravljalo za policijsko službo; 25 udeleženk je bilo prideljeno preiskovalnemu oddelku v Varšavi, ostale štiri pa bo bile prideljeno enakemu oddelku v L od zu. Praksa jo kmalu pokazala upravičenost ženskSh policijskih oddelkov, ki so našli mnogo priznanje pri oblastvih, zlasti ker je bilo tudi ljudsko mnenje takoj na strani žensk. Prihodnjega tečaja, ki je bil leta 1929 se jo ude- ležilo že 37 žensk, vse so bile takoj nameščene in delokrog ženskih policijskih name-ščenk se vedno bolj širi. Tudi druga mesta Poljske so se začela obračati na vrhovno poveljstvo državne policije, naj jim dovoli ženske oddelke. Sledil jo še tretji tečaj in spričo rastoče pot,robe po ženskih policistkah se je ustanovil poseben odsek pod vodstvom strokovnjakinjo, ki naj prouči delokrog in vobče celokupno vprašanje žensko policije. Na podlagi izsledkov tega proučevanja so je ustanovila pri državni policiji v Varšavi posebna divizija ženske policije e 158 policijskimi nameščenkami in s posebno upravo, kateri na čelu jo še danes omenjena g. Stanislava Paleolog. Ženski oddelek ee bavi predvsem z onimi opravki, ki spadajo v socialni delokrog policije v najširšem «raislu, prireja poučne tečaje za svoje nameščenke ter skrbi za zboljšanje njihovega stanovskega položaja. Njegovo zanimanje je posvečeno zlasti odpravi prostitucije, zlorabi žensk int otrok po raznih službah ter borbi proti pornografiji in proti javni nemorali. V ta namen so ženske policistke v zveri z vsemi socialnimi ustanovami in društvi in delajo z njimi roko v roki za dosego občekorist-nifa smotrov. V današnjih časih brezposelnosti so posebno pogosti primeri, ko je treba zasledovati osebe, ki izrabljajo bedo žensk, lei ostanejo na cesti brez zaslužka. Na drusi strani pa si etavlja ženski oddelek policije kot posebno nalogo, bednim ženskam, ki so na poti v zlo, dejansko pomagati, toda ne s kaznijo in prisilno delavnico, temveč s tem. da jim omogočijo pošteno preživljanje. Prav zato skušajo do-! biti stiko z vsemi mogočimi ustanovami. ; Na ta način uboge ženske, ki padejo v roke j policije, nimajo občutka, da so zašle v ne-• ki sovražen svet. ki jim bo vtisnil za vse ! življenje pečat sramote, temveč imajo blagodejen občutek, da je tu nekdo, ki jim ho- čo dobro, Id mu je v resnici pri srcu njihova usoda. Območje ženske policije na Poljskem je bilo razširjeno leta l'.Ki."«. To • o so dobile policistke uniformo t narobe preluknjana (na pr. bavarske znamke za železnico). Pri znamkah, ki so tiskane v dveh barvah z dvema ploščama dobimo časih narobe natisnjeno osredje (nemška znamka po 5 mark iz lo La 1905. USA za 90 centov leta 1901 i4d.ì Pogreš-ne vodne tiske imamo tedaj, kadar je znamka tiskana na papir z vodnim tiskom, ki ni bil zanjo ir cnjen. Tipe znamk nam dajo razlike na sliki ali na natiska pri ist i ?namki. ki so nastale zaradi popravkov na ploščah ali delnih izpre-;; rmb. (na pr. pri našiih poslednjih frankov-nih znamkah s sliko kr., ja Aleksandra, kjer imamo tipo s podpisom r rea in brez njega) Pri pretiskih rm?mo pogosto razlike v tipali rk in legi pretiska (nem '.i pošta v Kini). Urejuje Davorin RavJjen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani