S 3 3 S 3 V sredo in saboto izhaja in velja: z a celo leto . . 5 for. — kr, pol leta . . 2 „ 70 „ eetert leta . 1 „ 40 „ Po pošti: celo leto . . 6 for. 30 kr. pol leta . . 3 „ 20 „ eetert leta . 1 „ 70 „ SLOVENEC „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke !“ siar. pesem. Ozna nila Za navadno dvestopno versto se plačuje : 5 kr. ktera se enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; več. pismenke plačujejo po prostorne Za vsak l ist mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. Št. 42. V Celovcu v sredo 7. junija 1865. Tečaj I. Cerkvena in deržavna enakopravnost ter njeni služabniki Kdor ima od cerkve kakor od deržave prave za- popadke, mora si misliti, da obe oblasti, vsaka po svo¬ jem različnem vplivu, imate imenitno nalogo, naj segate človeški slabosti pod pasho, in nas tako vodite in vladate, da svoj namen kot verni sinovi svoje cerkve in kot deržavljani po najbolj srečnem potu dosežemo. Kako da cerkev to svoje visoko nalogo spolnuje, znano je vsemu svetu, ker njena luč ni nikdar pod polovnik postavljena. Ona ne pozna tistih skrivnih podukov — geheime Instructionen, — s kterimi bi njeni služabniki svoja krivična dela lahko opravičevali. Ravna se vse povsod in vsegdar po načelih, ki jih že po natori njen poklic sam ob sebi zahteva, zoper kterega ravnati bi se hotlo toliko reči, kakor Savo iz Siseka nazaj proti Triglavu zavračevati. Poslužuje res se pri svojih ob¬ redih v obče latinskega jezika, naj se tako ne le edi¬ nost po vesoljnem katoliškem svetu obranuje, ampak se tudi sprememb v jeziku, kajti je mertev jezik, leto za letom ni bati. Vendar iej pa zato latinski jezik nikakor ni kaka verska resnica, marveč sta nam že Ciril in Metodi, kakor so nam naši južni bratje še sedaj priče, koliko da je cerkev tudi v tem pripravljena odjenjati. Velela celo je v Tridentinskem zboru (v 22. seji), naj bi zavoljo neznane latinščine njene ovce nevedne ne ostale, naj jim njih pastirji pogostoma te skrivnosti razlagajo. Nikdar jim ni silila, kakor jim še sedaj ne vriva ne latinskega, ne kakega drugega jim ptujega jezika; marveč uči po šolah in v cerkvah, kakor v domači obhoji, v onem jeziku, ki ga njeni otroci po različnosti svoje narodnosti govore in umejo. Cerkev je torej glede na narodnosti skozi in skozi pravična in enakopravna. V njej ni razločka ne med Ščitom, ne Grekom, ne med Talijanom in Madjarom, ne med Nemcem in Slovencem. Vsakemu razlagajo se njene postave in njeni zakoni v jeziku, ki ga ume, bodi si kjerkoli, v Gondokori ali v Sent-Vincenciju. Kako pa njeni služabniki? Rekel bi, da so po marsikterih krajih ravno, kar različnost jezikov zadeva, ako že ne iz hudobne volje, vsaj zarad stare priljublje¬ nosti ali tudi iz ljubezni temu načelu nekoliko krivični. Med druzimi tacimi (ne manjka se jih nikjer!) naj vam je priča neka velika fara na Koroškem, ki šteje nad 4000 duš, in jeskoziin skozi slovenska. Iz ust v č. g. farnega predstojnika samega slišal sem, da ni v njej čez 20 (!) tu stanujočih Nemcev doma¬ činov, ki bi slovenskega ne umeli. In vendar, glejte! koliko se njim za ljubo storja! Vse nedelje po Božiču, vse nedelje in praznike v postu, vse velike praznike skozi celo leto imajo pri { ‘utranjem opravilu nemške pridige, vsako sa- >oto in ob večerih pred prazniki nemške litanije; v šolah uči se v 3 razredih čez polo¬ vico po nemško. — Ali ni to preveč? ali ni presi- ljeno ? In kako se jim ta njihova predobro ta, in njih trud plačuje? Poslušajte, kaj vam bom povedal iz lastne skušnje, kakor še iz daljne skušnje svojega to- varša! Oba vam lehko spričujeva, da pri nemških pri¬ digah ni čez šest oseb po celi cerkvi videti, ki bi slovenskega ne umeli. Po tem takem bi bila cerkev, ako bi vsaj nekoliko tacih utrakvistov ne prišlo, po¬ polnoma prazna. Akoravno pa tudi ti možiceljni hočejo za Nemce veljati, je še pri vsem tem po cerkvi več kot tri dele praznega prostora. Nasproti pa je farna cerkev, kedar ni opravila pri podružnicah, zlasti v postu, s pobožnimi Slovenci tako natlačena, kakor bi bil sleherno nedeljo največi shod, ali — kakor mi je tovarš rekel: da bi jabelko s prižnice verženo ne moglo skozi gnječo ljudi pasti na tla. Kaj porečete k temu? Ali se ne pravi to, domačim otrokom kruha jemati in ga ptujcem siliti, ki pa vkljub sile zanj ne marajo??! — Ali ne delajo toraj služabniki sv. cerkve zlasti za nemško stranko še mnogo več, kakor enakopravnost in pravičnost zah¬ tevate? -ali, da bolje rečem: ali niso nekoliko kri¬ vični? Ergo: Ne bodite gospodje duhovni bolj kato¬ liški? kakor je Rim, pa tudi ne manj enakopra v- nosti in pravicoljubni, kakor cerkev! (Dalje pride.) Deržavni zbor. V deržavnem zboru se je že pred nekaj časom volila komisija, ktera naj presodi in preišče, kako bi se davki mogli pravičnejši razdeliti in kako njih do¬ hodki zvišati. Dva dni se je posvetovalo, ali naj se okliče ta komisija za permanetno ali stanovito, t. j. da opravlja tudi tedaj, ko bo širji deržavni zbor praz¬ noval, oži pa svoje seje imel, opravila svoja. Posveto¬ vanje je bilo kaj živahno, —• še celo to se je prašalo, ali taka komisija ni neustavna, nasprotna februarskemu patentu. Pa rešil je to pravdo pervosednik deržavnega zbora, g. vitez Ha s n er, s svojo mogočno besedo. Rekel je, da to ni proti ustavi in da on tako razsodi, ker je izpeljevavec (eksekutor) ustave. To je spet nekaj novega! Dosihinal je bil g. Hasner le doktor, profesor na pravniški fakulteti, nemšk domoljub, veli- konemšk filozof, vitez, iskren centralist in pervosednik naučnega svetovavstva in deržavnega zbora, oni dan pa se je oznanil za izpeljevavca ustave naše. Mislili smo, da je to dozdaj deržavni minister, ki se rad ustavni minister imenuje, zdaj pa vemo, da je kaj tacega tudi g. Hasner. Mi se temu čudimo in čudila se je temu naslovu ali imenu tudi vsa deržavna zbornica. Dozdaj jez februarsko ustavo le težko in počasi šlo; —- mo¬ rebiti da pojde zdaj bolje in hitrej, ker imamo dva izpeljevavca februarskega patenta. Bog daj! — pa če bodo poslanci tako ravnali z Ogri, kakor so ravnali ž njimi v ravno tisti seji, naše deržavne zadeve ne bodo skorej zravnane. Dr. Rechbauer je nekaj omenil oktobersko diplomo in da je cesar sam spoznal ogerske pravice — in glej! hud ropot je vstal v zbor- —166 niči in Hasner mu je besedo presekal. Zbornica pa je po večini glasov sklenila, naj ostane ta komisija stanovita. Ne pričakujemo pa, da bi k malo kaj zdat- nega naredila. — Naj se poprašujejo vsi deželni zbori. Avstrijansko cesarstvo. Dežele niže-avstrijanske. \a Dunaj u. 2. junija. — M. — (Slovanska Beseda — Slovensko berilo za 8. razred.Se- ja c. k. akademije znanosti.) Že v svojem zad¬ njem dopisu sem omenil, da se je tukajšnje društvo „slovanska beseda 1 ' 30. maja. slovesno odperlo, pa zdaj vam liočem tudi nekaj o tej slovesnosti pisati. Dova- bila so se razposlala v češkem in serbskem jeziku *) ustanovnikom; sešlo se je jih pa tudi taka množica, da so se vsi prostori „slov. besede 11 —■ 6 veče, 2 manjše dvorane — z zastopniki vseh slovanskih rodov že do 8. čisto napolnili. Ob^omenjeni uri pozdravi predsednik „slov. besede 11 , grof Cernin, vse nazoče s preserčnim govorom v češkem jeziku, v kterem razlaga imenitnost in potrebnost „slov. besede 11 na Dunaju kot sreaišča vseh tukaj bivajočih Slovanov, da se med seboj spo¬ znavajo in porazumljevajo, ter jih opominja, naj se je v mnogen številu udeležujejo; posebna naloga „slov. be¬ sede 11 naj bode omenja blag. gosp. govornik: spozna¬ va ravnih slovanskih literatur in povzdiganje društve¬ nega življenja med dunajskimi Slovani. „ Na koncu svojega čverstega govora omeni še grof Cernin, da si imamo za nam podeljene pravice le zah¬ valiti našemu presvitlemu cesarju Francu Jožefu I., kteri je vsakemu narodu in vsakemu jeziku v našej mnogojezičnej Avstriji enakopravnost podelil, ter tudi pravila, dunajske ,,slovanske besede 11 poterdil, trikrat slava tedaj našemu milostljivemu cesarju! Vsi nazoči navdušeno so od „slava in živio 11 zaklicali. Po govoru začel je muzikalični del preimenitnega večera. Tukaj¬ šnje slovansko pevsko društvo je pesmi v raznih slo¬ vanskih jezikih z znano izverstnostjo zapelo; culi so se tudi samopevi in deklamacije: posebno je dopadal poljski igravec iz Lvova, gosp Leh Nowakowski, kteri je Mickievičevo balado „Farys“ tako izverstno dekla¬ miral, da dolgo ni bilo konca zaslužene mu pohvale. Ko so tudi pevci nehali peti, se je še le začelo pravo rajsko življenje; vsaki slovanski narod bil je jveč ali manj e zastopan in omenim tukaj le nekaj bolj imenit¬ nih gospodov, kteri so s svojo nazočnostjo ,,besedo 11 počastili: slavni zgodovinar Dr. Fr. Palacky in slavni tizijolog dr. Jan Purkyne iz Prage, baron Helfert, direktor Bilka, prof v Sernb er a, Jaroslav Čer mak vsi Čehi, poljak knez Čartoryski, grof Stadnicki, in slikar Gfrotger, Ruski protopop Rajevsky z drugimi Rusi; Jugoslovani: kr. kancelar Mažuranič deržavni svetovavec baron Ožegovič, serbski patri- jarh Maširevič, Dobranky svetovavec pri oger- skej dvornej kancelariji i. t. d. Pogrešali pa smo zelo naše veljavne možake, kteri tukaj na Dunaju prebivajo in se besede niso vdeležili. Mar za besedo niso vedeli ali se je le niso hotli udeležiti? — Do pozne noči, ali bolj prav do ranega jutra se je društvo razveseljevalo, napivalo se slovanski vzaje¬ mnosti, imenitnim Slovanom posebno se ve da, pa Palackemu in Purkynju in tudi Strosmajerju- dikijugoslovanski, predsedniku grofu Cerninu i. t. d. *) Vredniku tukajšnjega hervaškega lista „Glasonose“ to ni po¬ godu, ker, kakor je po spisu videti, on le vse v hervaškem jeziku imeti koce. O preljuba vzajemnost, kje si! ? Od vseh strani slovanskega sveta dobivali smo telegra¬ me v raznih neslovanskih jezicih, kajti slovanski se pri nas telegrafirati ne sme, čemur so se posebno ptuji Slovani zelo čudili; da od ljube Slovenije ni bilo duha ne sluha, mi menda ni treba posebno omeniti. Nepozabljiv bode v sercu vsacega nazočega dan perve besede 30. maja! — Ravno kar sem zvedel, da se slovensko beri¬ lo za 8. razred, vredjeno po g. prof. dr. Fr. Miklo¬ šiču, v c. k. tiskarni i že tiska, in da bode v krat¬ kem v gotovo. Še eno veselo novico. 30. majo ob 12 uri je ime¬ la c. k akademija znanosti slovesno sejo, pri kteri je bilo mnogo gospode nazoče, tudiPalacky, Purkyne, Miklošič so kot udje v pervi versti sedeli; pa kar je za nas najbolj imenitno , je to, da smo pri tej pri¬ ložnosti zvedeli, da je akademija „Lieben-ovo darilo 11 odločilo našemu rojaku, v izverstnemu profesorju in ro¬ doljubu gosp. dr. Jož. Stefanu, najmlajšenu rednemu javnemu profesorju tukajšnjega vsepčelišča in sovravna- telju fizikaličnega zavoda. Prof, Stefan je izversten fizikar in že za marsiktero novejšo znajdbo se mu ima¬ mo zahvaliti in lahko se naša mati Slovenija s svojim sinom ponosi. Slava mu in Bog za še mnogo let živi! Tudi je dobil naš preučeni in preslavni rojak gosp. dr. Franc vitez Miklošič od c. k. akademije 800 gld. v podporo „da more na svitlo dati svoj slavar: 11 »Le- xicon palaeo ■—■ slovenico — graeco — latinum 11 . To ste za Slovence veseli novici. Dežele notrajno-avstrijaaske. ^ Iz Djuliljane. (Zdravniki, uradniki in slovenščina). — Da zdravnik bolniku pomagati za- more, mu je najpoprej zvedeti bolezen, potem bo on glede na njegove okoliščine zdravila rabil in bolniku zopet pomagal. Kar je pri posameznih ljudeh, to velja tudi pri celih narodih. Med tistimi, ki bolezni sloven¬ skega naroda spoznajo, si ti dragi „Slovenec 1£ v pervi versti, ti odkrivaš vedno male in tudi veče rane naše in si nam, ako ravno še mlad, že mnogo koristil. Ne boj se, če se kteremu zameriš, narodu boš gotovo k omiki in blagostanji pomogel in ga poslednič ozdravil. Naznani Slovencem sledeče žalostne okoliščine in na¬ pake. Nemški Triglav je v svojem 29. listu povedal, da se je v našej bolnišnici perve dni aprila blazna že¬ na usmertiti hotla. Pred enim tednom se je že zopet pripetila druga nesreča. Prišel je namreč se zdravit v bolnišnico mož iz Dolenskega in je bival z drugimi vred v drugem nadstropji. Ne le bolniki in služabni¬ ki ampak tudi gospodje uradniki, ki po opravilu le malokrat imajo v sobe bolnikov zahajati, vsi ti so mo¬ ža po njegovem ravnanji in govorjenji že nekaj dni za blaznega spoznali, le tisti, ki bi kaj tacega moral per¬ vi spoznati, tega zapazil ni — tako se pripoveduje po celem mestu, če ni temu taka naj se nam naznani, in radi prekličemo. Nesrečni mož je 18. t. m. čez okno po¬ skočil, si obe nogi polomil in sicer eno tako hudo ra¬ nil, da so mu jo morali odžagati. Ko se je to zgodilo, so reveža v blaznico prenesli, da bi se ne mogel po¬ škodovati več! Ker se je taka žalostna prigodba že drugikrat pripetila, ne smemo več molčati in rečemo, da se nam čisto naravno zdi, če terd nemški zdrav¬ nik terdega Slovenca po govorjenji ne more spoznati, da jo blede, mislimo pa, da bi moral vsaj vsaki zdrav¬ nik slovenski dobro razumeti, ki ima slovenske bolni¬ ke zdraviti; ni dosti ne, da ima človek zmožnosti ka¬ kega jezika se učiti, mora se ga tudi v resnici naučiti, ako hoče slovenski kruh jesti; tak naj bi premislil, da — 167 je on za človeštvo tukaj, ne pa to zarad njega. Ali se spodobi, da zdravnik slovenskega bolnika nagovarja; was befehlen sie, ali sie vransohen Herr Graf i. t. d. Pri tej priliki moramo našega deželnega posebno po¬ množenega odbora na njegove dolžnosti opomniti; in mislimo, da se pri takih prilikah osebne pristojnosti po¬ zabijo. Ker pa že o deželnem odboru govorimo, pa prederznemo še uprašati ga: Kako je to, da se v pi- salnioo vzeme za dninarja človek, ki mu je slovenski jezik neznan, ako ravno se je več v slovenščini kakor tudi v nemščini sposobnih mladenčev za tako službo oglasilo? Mi mislimo, da bo dninar s časom uradnik postal in imeli bomo staro napako. Gospodje ne zabi¬ te naroda in njegovih pravic! Sedaj pa še eno. O priliki matičnega zbora smo zvedeli, da našemu županu mnogospoštovanemu gosp. dr. Costa slovenski književni jezik tako gladko teče ko nemški. Glede na imenik, volilne liste in druge dopi¬ se o zadnjih mestnih volitvah bi mi vendar radi zve¬ deli, ali se tudi drugi mestni uradniki po zgledu omenjenega gosp. župana obnašajo, ali se marveč sra¬ mujejo, da^so v beli Ljubljani v glavnem mestu Slo¬ venci. —• Ce jih je med Slovenci sram Slovenci biti, saj si lehko pomagajo, kmalo jih bomo pozabili, če nas tudi zapustijo in se naravnost proti Berolinu napotijo. Take in še mnogo druzih napak bi mi naj raji brali v Laibacharci, v Novicah ali v Triglavu, ali kaj pomaga, ti listi pišejo le take reči, ki so jim ugodne, ti Slovenec pa si neodvisen in se ne bojiš resnice povedati. Drugi krat zopet kaj. I* Bekitajna. (Slovenščina v belaški de¬ kaniji. Belak.) Dragi Slovenski brat! Si li že bil kedaj v naši okolici? Si morebiti že kedaj obiskal cerkvico sv. Kancijana na prijazni gorici? Pridi z me¬ noj na ta hom? „Proč od šuma ljudi“ hočeva se po¬ menkovati o naših svetih narodskih zadevah, hočem ti pripovedovati o našem narodnem življenju. Glej! tam na severju, kraj ravnega polja, razpro¬ stira se ob bregovih slovenske reke Drave mesto Belak, ki šteje nad 3.400 prebivavcev, izmed kterih gotovo četertina slovensko zastopi in govori. Mesto je tergov- sko; in ker ima proti vzhodu in jugu slovenske vasi za sosednje, s kterimi veliko baranta, zatorej je za mest- jane, posebno pa za tergovce zelo koristno, priučiti se slovenskega jezika. Tergovci in gostivničarji to tudi sprevidijo, in zatorej jemljejo v službo najraje take osebe, ki slovensko razumejo, in pošiljajo tudi svoje otroke pogosto v slovenske kraje, da se slovenskega jezika uče. Sicer pa so Belačani terdi Nemci. Ce bo¬ deš začel o ravnopravnosti in slovenščini ž njimi go¬ voriti, stemnila se jim bodo hitro lica in skorej si moreš svest biti, da ti kdo poreče: Ne govorite mi o slovenščini, ali pa, da ti vsaj besedo preterga in od drugih reči govoriti začne. Bolje jim pa bodeš ustre¬ gel, če — namesto od sosedov Slovencev —- govoriš o Frankobrodu, nemški zvezi itd., in če se naposled spomniš latinske, Nemcem ljube prislovice: „Dulca est pro patria — bibere“ (sladko je za domovino — piti) in kupico vzdigneš in vsklikneš: „Das ganze Deutsch- land muss es sein! “ tedaj ti bodo prej ko ne z gro¬ movitim „hoch“ odgovarjali. Kakor povsod, tako so tudi tukej nekteri mestjani bolj opazni, kteri naj mi pa mojih besed nikar ne zamerijo. V Belaku je ena dekliška , ena deška šola in 1. razred niže realke za deca. Lanske perjohe (šolski izkazi) nam kažejo, da je bilo lani med 283 učenci 57 Slovencev in med 228 učenkami 10 Slovenk. Slo¬ venščina' se uči pri dečkih v 2 razdelkih. V pervem razdelku so Nemci, v drugem pa rojeni Slovenci. Učitelj je g. Ant. Pepevnik. Solsisi ravnatelj, gosp. Anton P uši, je izkren Slovenec, že več let ud druž¬ be sv Mohora, in lani se je jako za to potegoval, da so dobili za izpraznjeno učiteljsko službo v normal- ki slovenskega učitelja. — Prečastiti gosp. Jan. R avpl, dekan in častni korar v Belaku, so sicer Nemec, pa so nam pravični. Že večkrat sem jih slišal terditi, da, ako naj bo nauk, posebno v nižih šolah uspešen, mo¬ ra se učiti na podlagi materinskega jezika, to je jezi¬ ka, kterega so otroci že od pervega glasu vajeni. Kdo tega ne sprevidi? Le popolno slepi nemškutarji, kteri so še tu in tam zasejani nikdar ne; ti še terdijo, naj se — travniki s peresnikom sečejol! — — Kot iskre¬ nega Slovenca v Belaku moram še imenovati mest¬ nega kaplana, g. Balanta L e s j a k - a. Ta gospod po¬ trosi prav mnogo novcev za slovensko knjižestvo in zagovarja slovenščino, kjer koli se priložnost ponuja. Slava mu! Tudi drugi kaplan v Belaku, g. Jaeger Gregor, sicer rojen Nemec, govori prav rad in glad¬ ko slovenski jezik. — Zdaj pa se ozrimo na okraj¬ ni urad. Dežele t,roj edine kraljevine. Dalmneija. Govori se, da se v Zagrebu pri deželnem zboru pripravljajo stolovi tudi za dalmatinske poslance. Ves slavjanski svet in tudi mi serčno že¬ limo, da pride brat k svojemu bratu, — pa vendar te velike sreče in radosti pod sedajno vlado se še ne nadjamo. Mi ne moremo verovati in pričakovati, da vlada naša kaj tacega Slavjanom koristnega in prijet¬ nega v mislih ima. Morebiti in Bog daj, da se mo¬ timo, pa imamo pred seboj dokazov, na ktere stavimo svoje besede. Dr. Antonin Smirič, finančni prokurator v Dalmaciji, prestavljen je v Benetke; bil je poslanec na deželnem zboru, stal na strani slovansko — liberalni, zatorej pa je v nemilost padel pri talijanski stranki. Dalej je gotovo, da Ivan de Bersa, tudi slavjansk ro¬ doljub, pride iz Zadra do Kotora na neko nižo službo. To se godi ravno te dni, — kaj pa se je godilo štiri minule leta, — koliko slavjanskihrodoljubovje prišlo v nesrečo? Gg. profesorji Casali, Klaič, Danilov, so bili odstavljeni, vodja Pulič bil je prestavljen v Trident na Tiroljskem; — kaj so doživeli gg: Sundečio, Deškovič, Pavlinovič in oo. frančiškani v Senju? Dokler se gode take reči v Dalmaciji, ni še bila prava ura za Slavjane. Dežela ogerska. (Dedkov pr o gram:) Našim čitateljem je že znano, da misli Deak Avstrijo razsekati na dva kosa, in v predlitavskem kosu bi gospodovali Nemci, v za- litavskem pa Madjari: Slavjani in Romanci bi pa služili obema! Iz ogerskih listov pa poznamo ta program bolj na tanko, zatorej ga tudi tukaj podamo. Deakov program ali načert spozna za deržavne za¬ deve te-le reči: Vse, kar tiče cesarsko rodovino, zadeve zunajne, vojaške in tergovske, nenaravne ali indirektne davke, poimenu: tabačni monopol in tudi naklade na vse te reči. Kako se imajo te splošne zadeve obravnovati? Zastopništvo predlitavskih dežel in zastopništvo zali¬ ta vskih dežel pošlje svoje deputacije ali poslaništva, ki vse te reči vredijo in za zalitvanski zbor ustano¬ vijo, koliko naj daje davkov in vojske. Deželni zbor v Pesti po tem na tenjko odloči, na kteri način naj — 168 — se potrebni davki zbirajo, kako se na celo deželo raz- veržejo, kako naj se vojaški novinci odbirajo in kako dolgo naj služijo. Sedmigraški in hervaški zbor po- S ata svoje poslance na deželni zbor v Pesti ravno o, kakor jih pošiljajo predlitavske v oži deržavni zbor na Dunaju. V ožem deržavnem zboru in v oger- skem zboru počiva središče ali centrum avstrijanske deržave, to je: Avstrija je raztergana na dva kosa, in pred Litavo gospodujejo in vladajo Nemci, za Litavo pa Madjari. Slavjani in Romanci pozor 1^-- Ptuje dežele. Romansko. (Kusa, Ruska in Avstrija). Kakor Napoleon, tako tudi knez Kusa noč in dan na to misli, kako bi svojo rodovino tudi po svojej smerti na prestolu ohranil. Poskuša in poskuša na vse strani. Da vstreže denešnjim liberalcem, zgrabil je vse samo¬ stansko premoženje in ga vsul v deržavno denarnico. Pa kaj bo? Metropolit mu žuga, da ga bode pahnil iz cerkve, če pri tem sklepu ostane. Zdaj snuje neko zvezo s Rusko in z Avstrijo, — vse da se njima pri¬ kupi in si v sili in potrebi njune pomoči pridobi. Vse na to kaže, da iztočno ali jutrovo vprašanje spet stopa na oder evropske zgodovine. Tam doli „ glo¬ boko v Turčiji 11 se snuje neka skrivna osnova, — da bi se le sesnovala za srečo ubogih tlačenih kristjanov, ne pa samo za slavo in ko dobiček samih dinastij. Celč Pruska jev to _ štreno vpletena; menda ste jej Ruska in Avstrija v Šlesviku in Holštajnu prosto roko pustila, da ostane le Pruska neutralna in tiha, kedar jamejo turške homatije nastajati. V ta namen zbira neki Rusija veliko vojske na gališko — romanski meji. Poslanec Groholski je v deržavnem zboru ministra zunajnih zadev, grofa Mensdorfa, za to poprašal, pa ni dobil jasnega govora; le to je g. minister rekel, da se od Rusov ni ničesar bati in da je vse to le zavolj nerednost pri finačni straži na ruski meji. Bomo že videli in mi že popred terdimo, da se na justrovem obnebju zbirajo černi oblaki, iz za kterih morebiti vsaj enkrat tudi slavjanskim bratom na Turškem rumeno solnce prisije. Amerika. (Amerikans ko- ruske simpa¬ tije). Znano je, daje brodovju, ki je vozilo truplo rajnega careviča Aleksandra v Petrovgrad, pridružila se tudi neka amerikanska barka, da mu skaže poslednjo čest in ljubezen. Amerikanski poslanec v Lisabonu in zapovednik fregate „Niagara“ je pa zraven še tudi ruskemu poslancu izročil pismo, iz kterega vadimo te le verstice: „Mi (Amerikanci združenih deržav) ne mo¬ remo dosti jasno pokazati, kako prijateljsko sočutje občutimo v naših sercih, in v najdaljnih krajinah ame- rikanskega večera ni je ne ene bajtice, ktera ne bi Boga prosila za srečo, mir, veličino in blagostanje na¬ roda, s kterim se Amerikanci ponosijo, da so mu dobri prijateli“. Tako čuti in pred celim svetom govori naj svobodnejši in najbolj omikani narod o ruskem, ktere¬ ga pa nekteri Europejci ne morejo dosti černitiin sov¬ ražiti! — Nimamo odnikodar kaj važnih novic. Zastran Slevig-H o 1 š t a j na je najnovejši to, da minister grof Mensdorf v 'posebnem pismu dovoljuje, naj se po volji pruske vlade deželni stanovi skličejo po ustavi od 1. 1854. — Na Danskem so bile tudi volitve v deržavni zbor, ki je bil pred nedavnim razpuščen; volili so pa se skorej ravno vsi poprejšni poslanci in torej ni pričakovati miru in edinosti med vlado in zbo¬ rom. — Na G er š kem so se volitve dognale brez vseh nemirov; vlada je kaj modro ravnala, da se ni vtikala v volitne zadeve. — Cesar Napoleon se verne pred časom v Pariz, 6. junija ga pričakujejo v Tu- lonu. — Na Turskem se vojska pomika proti av- strijanski meji in misli zabraniti, da bi znani junak Luka Vukalovič se zmuznil čez avstrijansko mejo in tako vtekel; sirota je od vseh strani izdan in za¬ puščen. — Razne novice- * Na Gornji Beli v meljski dolini se je do¬ godilo strašno hudodelstvo. Tamošnji c. k. okrajni predstojnik Jožef Val e k, občno spoštovan in ljubljen, se poda ob 10. zvečer 2. junija iz W. gostivnice na svoj dom, ki na koncu malega terga stoji. Pa glej ! zjutrej ga najdejo blizo svojega stanovanja vbitega in oropanega. V zatilniku in pod gerlom je imel velikih ran; ure, perstani in dnarji, vse mu je bilo odvzeto. V meljski dolini, kjer ljudje zarad svoje pobožnosti daleč in daleč slove, kaj tacega se še ni godilo. Kdo je to stra¬ šno delo doprinesel, ne ve se še, — pa vse bode sko¬ rej očito. *) Vožnja po Dravi na Hervaškem se bode spet odperla. Posebna v to namen sestavljena komisija je enoglasno podpisala ta-le sklep: „Podpisana komisija je vso Dravo pregledala in je te misli, naj se na občno škodo zabranjena plavitba po Dravi bez odloga spet začne“. G. inženir Altman mora skerbeti, da se Dra¬ va očisti in se vse odpravi, kar bi vožnjo zaverati moglo. (•ogpdai-stvene. (^Duhovniki pomagajte tudi kmetijstvu!) Duhovnik tedaj, kteremuje dolž¬ nost, da podučuje ljudstvo v cerkvi, imd tudi v ponavljav- nicah in v šoli učiti keršanskega nauka. Tu pa nastane po¬ treba, da to podučevanje združi, to je da se tisti, ki so popi¬ sani za keršanski nauk, in tisti, ki hodijo v ponavljavnico, v keršanskem nauku skupej podučujejo. Ker je po več farah le en duhovnik, bode se moralo tako storiti, po¬ sebno o zimskem času. Kako lepa prilika za duhov¬ nike, da po keršanskem nauku mladino v kmetijstvu odučujejo! Preverjeni smo, da bi naše duhovstvo, terega iskreno domoljubje je po celej domovini znano, storilo veliko dobrega za narod in Boga, ako bi si po¬ dučevanje naroda v kmetijstvu k sercu vzelo, in bi ga o Gospodovih dnevih kakor v keršanskem nauku, tako tudi v kmetijstvu podučevalo. Prepričani smo, da je v naši slovenski domovini veliko veliko duhovnih bratov, ki so z nami o tem enakih misli. Ce so pa nekteri, ki se ne slagajo z na¬ mi, vprašamo jih: Kaj bi bilo koristilo našim pervim staršem, ki ju je postavil Bog v prelepi raj, in koliko bi jima bile pridovale vse njegove lepote, ako ju ne bi bil dobri Stvarnik podučeval? Kaj hasne ljudstvu našemu, ako ima lepo domovino, ako jej cene ne po¬ zna? (Dalje prih.) Danajska borsa 7. junija 1865. 5% metalike ....... 7085 5° 0 nacijonal.75.75 1860 derž. posoj. . . .... 92.15 Bankine akcije .. 800. Kreditne ..182.70 London ..108.75 Novi zlati. 5-16 Srebro. 10675 Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Perd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom R, Bertsehinger-ja.