ISSN 0040-7712 9 770040 771208 rk £&%&&$§! h 1 ' Slika prikazuje popolnoma opremljeno RV-napravo. Več informacij najdete v Graupnerjevem katalogu FS. i Htjevina Mibo Stara c, 10,1370 Logatec tel,: 01/759 01 01, faks: 01/759 01 03 e-pošta; trgovina@mibomodeli,si e-trgovina: http;//trgovina,mibomodeli,si GRAUPNER GmbH & Co. KG • Postfach 1242 - D-73220 Kirchheim/Teck • www.graupner.de • Lahko razumljivi meniji in že pripravljeni programi "letala" in "helikopterji" za lažje nastavljanje l \ naprave, »k #10 spominskih mest, f “ \ • izbira modulacije PPM / SPCM, k \ • popolnoma opremljen s stik#', A • DSC-vtičnica za priključite/kabla * za simulator letenja, • vgrajen modul učenecJučitelj, ^ • 6 krmilnih funkcij, odjega ||k 4 proporcionalne z digitalnimi I&l trimerji in 2 funkciji# -‘ ^ \ z upravljanjem prek stikal, |p • slovenska navodila f za programiranje. Nar. št. 4722 za območj Nar. št. 4722.B za območji Nar. št. 4723 za območje 40 IV • Lahko razumljivi meniji in že pripravljeni programi "letala" in "helikopterji" za lažja/ nastavljanje naprave, jr / • 8 spominskih mest, / • možna nadgradnja ^^2: dveh modulov "Nautic Multi Split", ji • naprava je priprav- 1 [jena za uporabo na simulatorju letenja in vgradnjo modula učenec-učitelj. Nar. št. 4724 za območje 35 MHz Nar. št. 4724.B za območje 35 MHz B Nar. št. 4725 za območje 40 MHz KAZALO KAZALO SVETOVNO PRVENSTVO PROSTOLETEČIH LETALSKIH MODELOV F1 A, B IN C. Revija za tehniško ustvarjalnost mladih SEPTEMBER 2005, LETNIK XLIV, CENA 500 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Vesna Aljančič Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 500 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2500 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 10.000 SIT (42 EUR). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: 5156029220012171943 Koda SVVIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Tisk: Schwarz, d. o. o. Naklada: 6.000 izvodov Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Odjava naročnine revije je samo pisna. 5 AEROFOTOGRAFIJA 7 TIMOV PORTRET - ROLAND KOG LOT 8 TIMOV BAGER CAT 262 12 MODEL MOTORNEGA ČOLNA ZA ZAČETNIKE 15 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - FOCKE WULF FW 190 D9 . . . 16 NAPOTKI ZA IZDELAVO DIORAM (1. DEL) 18 NAPAJALNIK NAPRAVE ZA KRIVLJENJE AKRILNEGA STEKLA . . 29 NAPRAVA ZA KRIVLJENJE AKRILNEGA STEKLA 31 FRFOTAČ. 34 ZAKAJ LAHKO OBUJEMO NOGAVICE IN OBLEČEMO PULI 36 VAZE IZ MAVCA 38 OKVIRJI ZA SLIKE, OKRAŠENI Z ALUFOLIJO. Fotografija na naslovnici: Timov bager CAT 262 je konstruiran s pomočjo računalniškega programa, 3D-modelirnika volumenskih parametričnih Inventor Series. Foto: Jože Čuden 42. LUTKOVNO GLEDALIŠČE 44 VITRINA Z VOZLI 4.1 9 ■S--S ® * 2005 REPORTAŽA ©sraaoimi) prvenstvu prostolateč 1 j i letalskih me delov F1A, B in g Srebrna medalja za Slovenijo Embalse Rio lil, Cordoba, Argentina, 21.-28. 5. 2005 Prvi trije v F1A. Srebrno medaljo je osvojil naš Roland Koglot. DRAGAN STANKOVIČ Foto: Staš in Dragan Stankovič Državna reprezentanca letalskih modelarjev s prostoletečimi modeli v kategorijah jadralnih modelov - F1A in gumenjakov - F IB, ki se je udeležila letošnjega svetovnega prvenstva, je bila sestavljena po rezultatih, doseženih na domačih in mednarodnih modelarskih tekmah v prejšnjem letu. Tako smo 17. maja na svetovno pr¬ venstvo v Argentini odpotovali: Roland Koglot iz Nove Gorice, Danijel Terlep iz Novega mesta in Boštjan Bagari iz Mur¬ ske Sobote, ki smo nastopili z jadralnimi modeli - F1A, ter Tomaž Hribar iz Vele¬ nja, Staš Stankovič in Dragan Stankovič iz Novega mesta, člani ekipe gumenja¬ kov - F IB. Kot pomočnik nas je sprem¬ ljal Bojan Bagari. Pot nas je peljala prek Pariza in Bue¬ nos Airesa do Cordobe na letalih regio- nal jet, B-777 in B-737. Za zadnji del poti do kraja Embalse Rio III in za naslednjih deset dni pa smo najeli dva osebna avto¬ mobila. Kraj dogajanja Embalse Rio III je mesto z devet ti¬ soč prebivalci, ki leži ob robu umetnega jezera ob vhodu v dolino Calamuchita. Kraj zaznamuje jedrska elektrarna ob robu mesta. Pred petdesetimi leti so, v sicer lepi pokrajini ob jezeru, v turistič¬ ne namene zgradili kompleks osmih hotelov in več bungalovov. Nekatera poslopja, ki že razpadajo, in zastarelost delujočih dajo slutiti, da turizem v tem kraju ni preveč donosna panoga. Orga¬ nizator je vse sodelujoče namestil v dva hotela in nekaj bungalovov. Bolj asket¬ ska namestitev v hotelu nas ni kaj dosti motila, saj so bile naše misli usmerjene v naslednje dni. Kmalu po prihodu se nam je prijazno predstavil španski reprezen¬ tant Miguel Angel Gordillo, človek, ki je v ultralahkem letalu obletel svet, in nas takoj povprašal po našem Matjažu Le¬ narčiču, ki mu je uspel enak podvig. Tekmovališče, širno polje okoli lokal¬ nega športnega letališča, kakih dva krat dva kilometra požete soje in v glavnem požete koruze, na severu omejeno z je¬ zerom in ograjo okrog jedrske elektrar¬ ne, na vzhodu omejeno s cesto in rahlo poraslim gričevjem, se na jugu in zaho¬ du za posameznimi drevesi in potokom nadaljuje v polja in pašnike. Prostrani te- ren je sicer brez posebnih ovir, le da so njive ponekod ločene z bodičasto ogra¬ jo, pa tudi ošiljeni ostanki sojinih stebel na strnišču niso bili najbolj prijazna po¬ vršina za pristanek modelov. Kraj je na južni zemeljski polobli, zato je v času zadnjega pomladnega me¬ seca pri nas tam zadnji jesenski mesec. Pri nas je koruza pravkar pokukala iz zemlje, tam pa so jo že pospravljali. Pri nas je senčna stran severna, tam pa je senčna stran južna, torej opoldne kaže senca proti jugu. Poleg tega naj bi se ter¬ mični stebri in voda v odtoku umivalni¬ ka, nasprotno kot pri nas, sukali v smeri urinega kazalca. Tekma za svetovni pokal Naslednji dan, 19. maja, se je na tek¬ movališču odvijala tekma za svetovni pokal Embalse Cup v kategoriji F1A. Na¬ stopili so vsi trije tekmovalci iz naše eki¬ pe. Pri vračanju modelov so bili nepo¬ grešljivi terenski skuterji za dve osebi, ki jih je zagotovil organizator in jih proti odškodnini 120 USD dal na razpolago za ves teden. Vremenske razmere niso bile zahtevne, tako se je Danijel brez večjih težav uvrstil v fly-off, Rolandu pa po še¬ stih odličnih Startih v zadnjem turnusu ni uspel maksimum in je zasedel 19- me¬ sto. Naslednje jutro je Danijel v fly-offu osvojil sedmo mesto. Staš je že v mraku pripravljen na Start. Takoj po končanem fly-offu se je za¬ čela tekma z gumenjaki in vzpenjalci. Nastopila sta Staš in Tomaž. Staš je do¬ bro tekmoval, le v četrtem turnusu mu je malenkost zmanjkalo do maksimuma in se je koncu moral zadovoljiti z 22. mestom. Otvoritev prvenstva V nedeljo smo se na mestnem stadi¬ onu zbrali tekmovalci in spremljevalci iz 33 držav. Po mimohodu sodelujočih in uradni otvoritvi je sledil zanimiv pri¬ kaz letenja modelarjev iz Cordobe z enim akrobatskim RV letalom in dvema helikopterjema. Skupno kosilo je bilo pripravljeno v sosednji športni dvorani, kjer so nas zabavali radijsko vodeni in prostoleteči sobni modeli. Pa tudi marsi¬ kateri modelar je na hitro zložil papirna¬ ti avionček in spontano se je razvilo »tek¬ movanje« v trajanju letov nad mizami. Preostanek dneva in naslednji dan je potekal tehnični pregled modelov, mi pa smo prosti čas izkoristili za trening. Svetovno prvenstvo V torek zjutraj smo se še v mraku zbrali na JV delu tekmovališča, dobra dva kilometra od prizorišča svetovnega pokala. Tekmovanje v F1A se je začelo in v prvem turnusu so vsi člani naše ekipe Bojan pomaga Boštjanu jiri Startu. REPORTAŽA odleteli supermakse. V naslednjih tur¬ nusih je kljub naraščanju hitrosti vetra Roland vztrajno nadaljeval zelo zaneslji¬ vo in odlično odpenjal (»pračkal«), V fly- off se je uvrstilo 15 tekmovalcev, med njimi tudi Roland, medtem ko je Danijel enkrat »scurel«, Boštjan pa je imel več smole. Prvi, petminutni fly-off je uspeš¬ no opravilo deset tekmovalcev. Drugi, sedemminutni, se je začel ob 17.50, že po sončnem zahodu, ko je bila vidlji¬ vost slabša in termična aktivnost šibka. Roland je odpel zadnji v dokaj močnem vetru. Ko je model, ki je bil oddaljen že poldrugi kilometer, po nepolnih petih minutah, prijadral v višino horizonta in letel pred rjavorumenim ozadjem, so sodniki ustavili štoperice. Bojan, ki je bil takrat pod modelom, je izmeril ena¬ indvajset sekund daljši čas kot sodniki. Kmalu zatem smo neuradno izvedeli, da je Roland kljub prikrajšanju dosegel drugi čas. Ker smo vedeli, da nimamo pravega dokaza, ki bi ovrgel sodniško trditev, smo opustili misel na pritožbo. Po tekmovalnem delu je sledila kontro¬ la zmagovalnih modelov, ki se običajno opravi neposredno po fly-offu. Zaradi teme na tekmovališču je bila tokrat kon¬ trola na začudenje marsikaterega tekmo¬ valca dve uri kasneje v hotelu. Roland je tako zasedel odlično drugo mesto, Dani¬ jel 36. mesto, Boštjan 71. mesto, ekipno pa se je Slovenija uvrstila na 16. mesto. Zjutraj naslednjega dne je bil tek¬ movalni dan v F IB. Že zgodaj zjutraj je kazalo, da vreme ne bo tako ugodno kot dan prej. Večina tekmovalcev ni od¬ letela supermaksa, ki je minuto daljši kot pri jadralnih modelih. V naslednjih dveh turnusih je bilo vreme za iskanje modelov še dokaj ugodno, potem pa se je severovzhodnik tako okrepil, da so modeli pristajali tako daleč, da sta bila dvočlanska ekipa za vračanje in en sku¬ ter premalo za pravočasno najdbo vseh modelov iz ekipe. Tako je Dragan izgubil dva modela in zaradi iskanja zamudil en štart, Staš pa je izgubil en model in ga kljub sodnikovemu skrajšanju leta v za¬ dnjem štartu ni skrbelo. Tomaž je v vseh Startih maksimiral in se uvrstil v fly-off. Veter se je proti koncu tekme še okrepil. Po koncu tekme smo se družno odpravi¬ li iskat izgubljene modele in prvič prak- REPORTAŽA Roland pred odločilnimfly-offom Sodnik kaže Rolandu uradni čas, desno spodaj Bojanov čas. Tomaž starta svoj model gumenjaka v fly-offu F IB. Prvak v vzpenjalcih tično preizkusili iskanje s pomočjo GPS. K sreči smo hitro dobili vse modele, saj so nam jih naproti prinesli iskalci iz dru¬ gih ekip. Kljub močnemu vetru se je ob štart¬ ni liniji zbralo za modelarske razmere veliko gledalcev, kajti 25. maja je bil tam narodni praznik in si je veliko gledalcev Legenda Verbickipred startom v F1C prišlo ogledat najboljše svetovne »gume- njakarje«. Fly-off je bil naslednje jutro. V popol¬ noma mirnem ozračju je bil za končno razvrstitev potreben le en start. Tomaž je zasedel zelo dobro deseto mesto, Staš 35., Dragan pa 67. Ekipno se je Slovenija uvrstila na dvanajsto mesto. Tekmovanje se je v lepem vreme¬ nu nadaljevalo v kategoriji vzpenjalcev F1C, kjer pa Slovenija ni imela predstav¬ nikov. Novosti Pri jadralnih modelih se je na tekmo¬ vanju pokazala prevlada elektronskega krmiljenja, ki je najbolj učinkovito po odpetju modela. Tu je naš Roland po¬ kazal visoko vrednost. Pri gumenjakih se prav tako uveljavlja elektronsko kr¬ miljenje, ki ima pomen predvsem pri lažjem rokovanju s komandami modela, manj pa pri pridobivanju višine. Tu je za dober štart v času z manjšo termično aktivnostjo odločilnega pomena dobra guma, ki je še vedno Tan II, čeprav je že tri leta ne proizvajajo več. Kot zanimi¬ vost je treba omeniti, da je najboljši »gu- menjakar« zadnjih dveh desetletij, Andr- jukov, začel prodajati levosučne elise, ki pa so občutno dražje od normalnih. Pri vzpenjalcih sta z modeli z zložljivimi krili tekmovala dva tekmovalca, in sicer nekdanji svetovni prvak Rus Fuzejev ter Ukrajinec Babenko. Po izjavi naj bi v prihodnje s takim modelom tekmoval tudi zadnjih trideset let eden najboljših tekmovalcev v F1C, Ukrajinec Evgenij Verbicki. Če bo on, mu bo gotovo sledi¬ lo še več drugih. Verbicki je prikazal še eno novost: ker je modelarska komisija pri mednarodni organizaciji FAI prepo¬ vedala ošiljene dele na konici in s tem zlaganje elise vnaprej, je Verbicki pri¬ kazal eliso z zavihki, ki zložena ni več koničasta. Kompas, dlančnik z zemljevidom in GPS so pri iskanju modelov čedalje bolj razširjeni. Spet doma Enajst dni od doma je vsakomur od nas vzbudilo že malce domotožja, zato nam je pristanek na Brniku, kjer so nas pričakali bližnji in znanci, ogrel srca. V dvaintrideset stopinj vročem ozračju smo se po hladni pijači v bifeju poslovili in odšli vsak na svojo stran. http://www.argentina2005.com/ 4 september 2005 mr MODELARSTVO MATJAŽ GERČAR Ljudje so si že od nekdaj želeli leteti. Razlogov za to je več. Nekateri so želeli videti svet z drugačne perspektive ali so se hoteli le počutiti svobodne. Marsikdo si je to željo izpolnil, drugi spet ne. Danes je pogled na svet s ptičje per¬ spektive gotovo bolj zanimiv kot kadar¬ koli prej. Da doživite ta pogled, pa ni treba postati pilot, ni se vam treba use¬ sti v letalo, zadošča že, da znate leteti z RV-modelom. Potem niste več daleč od tega, da bi pogledali na Zemljo z višav. Potrebujete le še razmeroma lahek foto¬ aparat. V tem prispevku boste izvedeli, kakšen fotoaparat je za to primeren, kako ga pripravite za slikanje z modela in z njim napravite posnetke. Ko sem si kupil prvi model in z njim letel, nisem niti pomislil na kakšno foto¬ grafiranje iz zraka. Takrat je bilo zame toliko novih stvari, da ob vsem tem ni bilo prostora in časa še za fotoaparat. Kasneje sem na internetu poleg drugih zanimivih stvari, različnih modelov in številnih koristnih nasvetov odkril tudi aerofotografijo. Na forumu MSM sem zasledil posnetke pokrajine z letalske¬ ga modela, ki jih je napravil Miha Holc, in se takoj navdušil nad tem. Začel sem iskati primeren fotoaparat. Ko mi je končno le uspelo najti dovolj majhnega po dostopni ceni - imel sem veliko sre¬ čo, saj sem dobil čisto zadnjega iz izlož¬ be -, se je začelo moje raziskovanje foto¬ grafiranja iz zraka. Fotoaparat Kupil sem fotoaparat Rimax 1,3 M P, ki z baterijama vred tehta 94 g. Ker sta bateriji velikosti AA precej težki, sem Fotoaparat v škatlici na model pritrdimo sprijemnim trakom in čez za rezervo še z elastikami. razmišljal, da bi napajanje uredil kako drugače. Na internetu sem dobil idejo, da bi ga napajal kar iz dveh celic paketa, ki poganja motor. Treba bi bilo zvrtati luknjici v ohišje ter skoznju potegniti dve žički. Ker pa imam v modelu dve celici Konion, ta ideja ne bi bila izved¬ ljiva. Našel sem še nekatere druge rešit¬ ve, vendar mi nobena ni ustrezala, saj imam v modelu 4-kanalni sprejemnik in za dodatni priključek preprosto ni bilo prostora. Zato sem misel na drugačno napajanje opustil ter stehtal model z različnimi kombinacijami celic in fotoa¬ parata. Ugotovil sem, da model z dvema celicama Konion in fotoaparatom tehta prav toliko kot samo model s sedmimi celicami GP1100. Zato sem se odločil, da bom tisti dve AA bateriji kar pustil v fo¬ toaparatu, kar bo še najbolj preprosto. Ena od težav, s katero se srečamo pri tem fotoaparatu, je, da se ugasne po minuti nedelovanja. To pa se ne zgo¬ di, kadar je prek kabla priključen na računalnik. Problem rešimo tako, da fo¬ toaparat napajamo kar prek priključka za računalnik. Druga, še bolj enostavna rešitev pa je, da pač slikamo bolj pogo¬ sto. To še nekako gre, saj ko smo že v zraku, ta čas izkoristimo za čim več po¬ snetkov. Težave se lahko pojavijo tudi pri sestavljanju modela. Sam imam model prilagojen tako, da moram najprej vklju¬ čiti fotoaparat, ga pritrditi na model, potem pa pritrditi še krila. To traja več kot minuto, zato ponavadi na tleh na¬ redim kake tri posnetke, da fotoaparat ne ugasne, saj bi moral v tem primeru celotni postopek ponoviti. Popačena slika ob uporabi motorja. Bolje je, da model med fotografiranjem jadra. Motor naj služi le za dvig modela na določeno vi¬ šino. Pogled na Vir pri Domžalah z višine približ¬ no 50 metrov Avtoportret in del okolice mi september 2005 MODELARSTVO Vir pri Domžalah, slikan z južne strani. V ozaclju se vidijo gore, ki pa so seveda ne¬ ostre. Za ostrino ozadja bi moral goriščno razdaljo na fotoaparatu ročno nastaviti že pred letenjem. Takšna je videti škatlica za fotoaparat. Škatlica s fotoaparatom in servomehaniz- mom za proženje Jadralni model allegro z nameščenim foto¬ aparatom Črnelska graščina s krajem Turnše Proženje Tega sem se lotil na povsem pre¬ prost način. Razmišljal sem, da bi servomehanizem pritrdil čim bliže gumba za proženje in bi potem roči¬ ca servomehanizma pritiskala na spro¬ žilec. To sem tudi naredil, in sicer tako, da sem iz nekaj koščkov balze in enega koščka vezane plošče oblikoval škatli¬ co enake velikosti, kot je fotoaparat, tako da ta lepo sede vanjo. Na zgornji strani sem naredil luknjico za gumbek za proženje, na katerega pritiska servo¬ mehanizem, ki sem ga na vrh škatlice prilepil kar s sekundnim lepilom. Poleg sem prilepil dva majhna koščka vezane plošče, da sem servomehanizem lahko še privijačil in zagotovil trden spoj s ška¬ tlico. Upor, ki ga na modelu ustvarja ška¬ tlica, sem nekoliko zmanjšal s tem, da sem škatlici naredil zaobljen nos iz sti- rodura. Potrebno je bilo le še trimanje servomehanizma, da je ročica ustrezno pritiskala na gumbek. Da sem lahko slikal, sem moral pre¬ delati oddajnik. Ker je bil drugi kanal 4-kanalnega sprejemnika še prost, sem najprej mislil z levo ročico prožiti na tem kanalu, vendar je na isti ročici tudi plin, zato sem se domislil drugačne re¬ šitve. V oddajnik sem vgradil dodatno tipko, ki je bila priklopljena na peti ka¬ nal. Ker pa tega kanala na sprejemniku nimam, sem ga zmešal z drugim, in sicer tako, da ko pritisnem gumb na petem kanalu, ta premakne servomehanizem, ki je na drugem kanalu. Priznati moram, da sem sprva vgradil stikalo, vendar to ni bilo preveč pamet¬ no, saj sem ga pogosto pozabil vrniti v izhodiščni položaj. Zato sem raje vgradil tipko, ki jo pritisnem in takoj spustim. Po preizkusu na tleh je prišel čas, da sem delovanje mehanizma in fotoapara¬ ta preizkusil še v zraku. Seveda ni nujno, da uporabite prav takšen fotoaparat. Pomembno je le, da je dovolj lahek, da omogoča vsaj pri¬ bližno zadovoljivo sliko in da ima tipa¬ lo vsaj 1,3 milijona točk, kolikor jih ima tudi moj rimaks. Opozoriti moram, da je za uporabne posnetke treba dovolj svetlobe, tako da slikanje pride v poštev le ob sončnih dneh. Pomembno je tudi, kakšen model imate. Večji modeli lahko ponesejo v zrak tudi težje fotoaparate, medtem ko manjši zmorejo le najlažje. Priporočljiva masa fotoaparata je nekje okoli 100 g, a tudi če ima vaš aparat do 150 g, bo še šlo. Težji fotoaparat pa lah¬ ko v zraku že povzroča težave. Seveda je vse odvisno od velikosti in zmogljivosti letalskega modela. Letenje Na trup modela in škatlico foto¬ aparata sem prilepil sprijemni (ježkasti) trak, vse skupaj pa sem pritrdil še z ela¬ stikami. Med prvim poletom je bil foto¬ aparat usmerjen naravnost navzdol in ni bilo na slikah nič drugega kot le njive in travniki. Da bi pri takem kotu lahko po¬ snel še kaj drugega, bi se moral povzpeti precej visoko. Pri drugem poletu sem že odpravil začetne napake prvega snemanja. Foto¬ aparat sem usmeril za približno 70° v levo. Če bi ga pod pravim kotom, bi zra¬ ven dobil še del krila, kar pa načeloma ni zaželeno. Zato mora biti aparat obr¬ njen proč od letala, vendar ravno dovolj, Dob pri Domžalah september 2005 mr 1 Pogled na Dob pri Domžalah da na posnetku ni krila. Z drugim po¬ letom sem bil že precej bolj zadovoljen. Slike so lepo uspele in tudi motivi so bili tisti pravi. V naslednjih poskusih sem se odpra¬ vil slikat svoj domači kraj. V bližini sem našel primeren travnik, kjer sem lahko vzletel in pristal. Ker sem imel bolj malo časa, nisem letel prav visoko. Ko sem doma pogledal slike, sem bil prijetno presenečen, saj so izvrstno uspele. Po treh posnetih serijah, je prišla na vrsto še četrta. Za motiv sem spet izbral doma¬ či kraj, le da z druge strani. Spet sem bil navdušen nad slikami, še posebej zato, ker sem tokrat slikal del kraja, kjer živim tudi sam. Prav zanimiv je pogled na svo¬ jo hišo iz zraka ter na svoj kraj, po kate¬ rem se vsak dan gibljemo in mislimo, da ga poznamo do zadnjega kotička. K fotografiranju iz zraka spada tudi znanje letenja. Tega naj se ne loti nihče, ki modela še ne obvlada dovolj. Med le¬ tenjem morate namreč gledati na to, da je aparat obrnjen v pravo smer in vmes pritiskati na gumb za proženje, kar je še dodatna obremenitev. Pri letenju v bližini naselij je obvez¬ no, da pred poletom zares temeljito pre¬ verite vse povezave. Nihče si namreč ne želi, da bi sredi naselja model odletel ne¬ znano kam, še manj pa, da bi prišlo do poškodb oseb, imetja in modela. Zato mora vse na modelu brezhibno delovati, predvsem pa z letenjem ne smemo ogro¬ žati varnosti kogar koli v naši bližini. Letalski model Tu se mnenja krešejo. Nekateri za fo¬ tografiranje iz zraka zagovarjajo t. i. slow- flyerje, sam pa sem bolj pristaš jadralnih modelov. Seveda bi bilo najbolje naredi¬ ti model, ki bi bil namenjen prav aero- fotografiji, vendar v ta namen običajno uporabimo tistega, ki ga že imamo. Za fotografiranje sem izbral model allegro, s katerim sem sodeloval tudi na tekmah F5J. Uporaba tega modela se mi zdi smiselna, ker je lahek, ima velika 1 september 2005 Vir pri Domžalah s Kamniškimi Alpami v ozadju krila, je trden ter dobro in počasi jadra. Fotografiranje z vključenim motorjem povzroči motnje v zajemu slike, zato je ta »nagubana«. Posnetki so uporabni le, ko je motor ugasnjen. Da lahko z ugas¬ njenim motorjem ostanem čim dlje v zraku, je dobro, da je model sposoben jadrati. Z njim se lahko v termiki dvig¬ nem še precej višje in na sliki zajamem celoten kraj. Pomanjkljivost allegra je dokaj ozek trup, tako da večjega aparata, kot ga imam, nanj skoraj ne bi mogel pritrditi. Model tudi nima zračne zavore, zato za normalen pristanek potrebujem kar ve¬ lik prostor, da se mi ni bati, da bo model pristal s preveliko hitrostjo ter ob tem »ujel« kakšno drevo. Pri allegru pa mi je všeč to, da je do¬ kaj velik in ga lahko vozim precej daleč stran ter ob tem na posnetkih zajamem območja, ki jih drugače ne bi mogel. Za aerofotografijo je primeren vsak model, ki je sposoben leteti zelo po¬ časi, še posebej na manjši višini, in tak, ki zmore s seboj ponesti še dodat¬ no breme. Vremenski pogoji Kot že rečeno, s tem fotoaparatom ni mogoče slikati pri slabi svetlobi, takšna pa je že, če je zunaj oblačno. Posnetki so dobri le, kadar slikamo pri popolni sončni svetlobi. Z boljšim fotoaparatom je mogoče slikati tudi proti večeru ali v oblačnem vremenu, vendar je treba tu najti kompromis med ceno, težo in ka¬ kovostjo. Digitalni fotoaparat Rimax 1,3 MP je identičen fotoaparatu Aiptek 1,3 MP, razlikuje se le po zunanjosti, tako da vse zapisano velja tudi za ta fotoaparat. Več o pripravi fotoaparata, o slikanju in posnetih fotografijah si lahko prebe¬ rete na spletni strani: www.air-foto.net Vabljeni ste tudi k debatam na foru¬ mu: http://forum.modelarji.com. Klikni¬ te le na temo »Aerofotografija« v letalski sekciji. TTKf MODELARSTVO Timov portret Roland Koglot (roj. 1960) je na letoš¬ njem svetovnem prvenstvu prostoletečih modelov v Argentini v kategoriji F1A osvo¬ jil naslov svetovnega podprvaka. Že v rani mladosti ga je privlačilo lete¬ nje in z zanimanjem je spremljal vse, kar je letelo. V četrtem razredu osnovne šole je sam v domači kleti izdelal prvi prostolete- či model. Z njim je po okoliških travnikih začel nabirati prve letalske izkušnje. V na¬ slednjem letu se je vključil v modelarski krožek, ki je pod mentorstvom Antona Špa¬ capana deloval na osnovni šoli Ivana Roba v Šempetru. Istega leta je postal član kluba mladih tehnikov iz Šempetra pri Novi Go¬ rici. V tem času je izdelal več prostolete¬ čih modelov kategorije F1H. Večina jih je skoraj vsak dan letela po bližnjih travnikih. Na polomljenih modelih so se nabirale iz¬ kušnje in znanje. V petem razredu je med počitnicami sam izdelal prvi model ka¬ tegorije F1A, kar je bil za tiste čase pravi modelarski uspeh. Občasno je nastopal na otroških modelarskih tekmovanjih, vendar brez vidnejših uspehov, saj v večini prime¬ rov prav v času tekmovanj ni imel celega modela. Okoliški travniki so zahtevali svoj davek. Po osnovni šoli se je nekaj let ukvar¬ jal z vezanimi motornimi modeli, nato pa so mu mlada družina in službene obvezno¬ sti kot samostojnemu podjetniku postale nov izziv ... Po več kot dvajset letih pa se je leta 1999 znova vrnil med modelarje. Spet ga je k temu spodbudil njegov prvi učitelj An¬ ton Špacapan. Z velikim veseljem in poln energije je začel znova. V domači kleti so po dolgem premoru začeli nastajali novi modeli. Ponovni začetek pa je bil težak. Nov način vleke modela, ki se zaključi z di¬ namičnim štartom, mu je bil velika novost. Tu so bili še sodobni materiali, predvsem ogljikova vlakna so mu bila velika neznan¬ ka. Veliko preglavic je imel tudi z mehan¬ sko kontrolo modela, zato se je med prvimi našimi modelarji odločil za mikroproce¬ sorsko kontrolo modela z dvema servome- hanizmoma. Tu pa so se pojavile nove teža¬ ve. Nastavitve modelov se niso več izvajale mehansko, temveč jih je bilo treba s po¬ močjo notesnika spreminjati prek ustrez¬ nega računalniškega programa. Pri tem so mu na različne načine pomagali prijatelji, vendar tega postopka ni nihče poznal. Po¬ trebni sta bili dve leti testiranj in nabiranja izkušenj, da je novost postala obvladljiva, a je hkrati prinesla tisto prednost, ki je na samem začetku ni nihče pričakoval. Veliko časa, preživetega za delovno mizo, še več treningov na terenu, vrhunski materiali in tehnologija so začeli prinašati tudi odmev¬ nejše rezultate. Leta 2003 je Roland postal državni prvak, leta 2004 ekipni evropski prvak in zmagovalec slovenskega pokala. Letos pa je poleg drugega mesta na svetovnem pr¬ venstvu v Argentini osvojil še prvo mesto na tekmi za svetovni pokal na Hrvaškem in drugo mesto na tekmi za svetovni pokal na Madžarskem. Roland upa, da bo letošnjo se¬ zono tudi v svetovnem pokalu končal prav pri vrhu. ki_ 7 PRILOGA ALEKSANDER SEKIRNIK Našo nekoč lepo asfaltirano ulico so pred kratkim spet razkopali. Nekdo od pristojnih se je spomnil, da je za boljše življenje občanov treba v zemljo položiti dodatno vrsto napeljave. Kaže, da je raz¬ kopavanje ulic zelo moderno opravilo, saj za vsako napeljavo posebej kopljejo nov jarek. Zemeljskih del nikoli ne zdru¬ žijo v en sam večji poseg. Med izvajanjem zemeljskih del se je med delavci smukal silno zanimiv grad¬ beni stroj, ki sem si ga še posebej po¬ zorno ogledal. Mali Caterpillarjev nakla¬ dalnik se mi je zaradi dokaj preprostih oblik in zanimivih inženirskih rešitev tako prikupil, da sem se odločil izdelati njegovo maketo. Opis stroja Proizvajalci gradbenih strojev so za izvajanje del v urbanih okoljih razvili celo vrsto majhnih, cenovno dostop¬ nih delovnih strojev, ki so primerni za izvajanje manjših gradbenih posegov. Konstrukcijsko so v primerjavi z veliki¬ mi brati mnogo preprostejši. Odlikuje jih okretnost in izjemna priročnost tako za upravljanje, kot tudi za izvajanje del, ki so jim namenjeni. Majhna masa omo¬ goča prevoz na kesonu tovornjaka, kar poveča njihovo mobilnost. Zaradi vseh naštetih lastnosti so tovrstni stroji nad¬ vse priljubljeni med manjšimi gradbeni¬ mi podjetji. Tokrat vam bomo predsta¬ vili Caterpillarjev nakladalnik CAT 262 z dvižno roko, na katero je prek hitrih priključkov za preprosto zamenjavo v osnovi pritrjena delovna lopata. Name¬ sto nje je možen priklop še 17 nastavkov za opravljanje raznovrstnih delovnih operacij. Nakladalnik je dolg vsega 3 m, širok in visok pa okrog 2 m. Poganja ga dizelski motor z močjo 60 kW. V lopati lahko do višine 3,2 m dvigne bremena do 1130 kg. Voznik ga upravlja s po¬ močjo dveh krmilnih palic in manjšega števila stikal. Desna palica je namenjena upravljanju z ločenim nadzorom moči na levi in desni osi koles. Stroj namreč zavija kar z zaviranjem enega para koles. CAT 262 se od podobnih strojev njego¬ ve skupine loči po zanimivi geometrij¬ ski posebnosti. Njegova lopata se zaradi vgrajenega mehanizma z dvojnim vpet- jem in paralelogramom dviga in spušča premočrtno. Premočrtni dvig dvižne roke je boljši in uporabnejši od dviga v loku, ki je skupen drugim delovnim strojem z enojnim vpetjem dvižne roke. Med dviganjem in stresanjem bremena na tovorno vozilo je v primerjavi z drugi¬ mi nakladalniki njegova lopata v vsakem položaju enako oddaljena od hrbtišča tovornjaka. CAT 262 se lahko prav zara¬ di te posebnosti bolj približa tovornjaku kot drugi nakladalniki, pri katerih mora upravljalec gradbenega stroja stalno pri¬ lagajati položaj svojega vozila. Upravlja¬ nje CAT 262 je zato manj naporno. Podatke o CAT 262 najdete na naslovu http://www.cat.com/cda/layoutTm~3784- 0&x= 7 , njegov prodajni katalog pa na na¬ slovu: http://64.65.56.69/eng/images/pdf/ 262.pdf PREMOČRTNI DVIG LOPATE Risbi iz kataloga proizvajalca gradbenih strojev Caterpillar prikazujeta razliko v geometriji gibanja delovne roke dveh sorodnih strojev. CAT232 ima enojno vrtišče. Njegova lopata se v srednjem položaju pomakne naprej za več kot pol metra. Odmik mora upravljalec nadomesti¬ ti s premikom stroja, kar poveča možnost trka med voziloma. 8 september 2005 TEKI 1 PRILOGA Maketa Zaradi dokaj preproste oblike tega gradbenega stroja, ki jo je mogoče brez večjih odstopanj upodobiti v lesu, smo se odločili izdelati njegovo maketo v me¬ rilu 1 : 10. Izbrano merilo omogoča iz¬ delavo precej velike, približno 300 mm dolge ter okoli 200 mm široke in visoke makete. Načrtovali smo jo tako, da je va¬ njo vgrajenih čim manj različnih gradiv. Vsa so standardnih mer in zato na voljo v vsaki modelarski trgovini. Izbrani material, opisan v kosovnici, se poleg zahtevane trdnosti dimenzij¬ sko lepo vključi v koncept iz pločevine izdelanega vozila in prispeva k verodo¬ stojnemu videzu lesene makete. Maketa, zaščitena z vodoodpornim barvnim pre¬ mazom, je uporabna za igro v peskovni¬ ku. Radovedni se bodo ob opazovanju mehanizma dvižne roke naučili nekate¬ rih osnov kinematike vgrajenih delov. Predvidevamo, da bo zato maketa tudi poučna. Maketo smo začeli modelirati na osnovi risbe iz kataloga proizvajalca gradbenih strojev. Po¬ magala nam je določiti velikost in obliko nekaterih sestavnih delov makete. Takale pa je vide¬ ti v okolju programa Inventor Series. Med načrtovanjem sestavnih delov makete smo poskrbeli tudi za to, da je vsakega mogoče izdelati z najprepro¬ stejšimi postopki obdelave lesa in kovin. Za njeno izdelavo zadostuje osnovno in zato vsem dostopno orodje. Delovni stroj smo konstruirali s po¬ močjo računalniškega programa, 3D-mo- delirnika volumenskih parametričnih te¬ les Autodesk Inventor Series. Z njegovo pomočjo smo klasične modelarske ve¬ ščine in tehnike konstruiranja dvignili na danes najvišjo možno tehnološko ra¬ ven. Program predstavlja najsodobnejšo tehnologijo na področju konstruiranja izdelkov in omogoča neposredno po- Načrti CAT 262 so avtorsko delo. Vsak bralec revije ima pravico izdelati toliko kopij načrta, kot jih potrebuje za izdelavo ene makete. PRILOGA i =® izdelavo kratke animacije sestavljanja kosov, ki jo najdete na naši spletni strani: www.tzs/ cat262 Kosovnica 1. dela načrta v prilogi: Načrt za izdelavo makete CAT 262 bo v celoti objavljen na sredinski prilogi revije v treh na¬ daljevanjih. Zaradi pomanjkanja prostora bo na njej vsak sestavni kos prikazan le enkrat. Za izdelavo kosov, ki se v sestavu pojavijo večkrat, bo treba objavljeni načrt kopirati. Da bi vam olajšali delo, smo za vas v zbirki Timovih načrtov pripravili še dodatni načrt na listih formata A 4, kjer so vsi kosi prikazani v ustreznem številu, hkrati pa so razvrščeni glede na debelino vezane plošče. Pred izdelavo jih samo izrežete in prilepite na vezano ploščo. Kose z načrta izrežite s škarjami in jih z lepilom za papir prilepite na vezano ploščo. Pripo¬ ročamo UHU stick ali Scotch UP (prilepi in odstrani). Papir odstranite šele potem, ko boste maketo že sestavili in se prepričali, da nadaljnja obdelava kosov ni več potrebna. Prej ga ovlažite in počakajte, da se naguba in omehča. 10 Uporabljeno gradivo (glej kosovnico): - vezana plošča (topol/bukev) debeline 4 mm, - brezova letalska vezana plošča debeli¬ ne 2 mm (ker je trdnejša in odpornejša proti obrabi), - navojne palice M 3 in M 6 x 1000 mm, - aluminijasta cev z zunanjim premerom 8 mm in notranjim premerom 6 mm, - vijaki M 3 različnih dolžin z ugrezno gla¬ vo. Posameznik ima pri izbiri uporabljenih gradiv glede na svoje zmožnosti povsem proste roke. Posamezne iz večjega števila tanjših kosov sestavljene dele je seveda mogoče izdelati tudi iz ustrezno debelej¬ šega gradiva in si s tem olajšati gradnjo. Uporabljeno orodje: - rezljača z listi za rezanje lesa in kovine, - trikotna pila za kovino, - lepilo za papir, - brusilni papir št, 80 in 120, - vrtalnik, - točkalo, - kladivo, - primež, - vrtalnik, - svedri 0 2 in 0 3 mm, - »belo« lepilo za les, - modelarski nož. vezavo s sodobnimi računalniško krmi¬ ljenimi obdelovalnimi stroji. Omogočil nam je vnos majhne slike stroja iz pro¬ dajnega kataloga proizvajalca, na teme¬ lju katere smo nato lahko oblikovali vsak posamezni sestavni del v pravi velikosti glede na izbrano merilo. Poenostavil je samodejne izrise množice načrtov, oštevilčenje delov in izdelavo kosovni¬ ce, pripravo eksplozijskih shem sestava, krajših animacij za pomoč pri sestavlja¬ nju in nenazadnje 3D-modela za pomoč pri raziskovanju sestavnih delov in celo¬ tne makete. Program je na poizvedbo ja¬ vil tudi napake pri konstruiranju, kot so prekrivanje in trk kosov med gibanjem v trirazsežnem prostoru. Praktični nasveti Debelina črtovja je prilagojena po¬ stopku izdelave delov z rezljačo, zato namenoma odstopa od standarda teh¬ ničnega risanja. Tanjše črtovje obrisov omogoča večjo natančnost izdelave. Dele izžagajte tik ob zunanji črti, nato pa jih brusite toliko časa, da črta izgine. Nekaj zmede lahko povzročijo pol¬ ne črte, ki prikazujejo poševnine. Kadar ste v dvomu o poteku reza, upoštevajte pravilo, da z žago sledite polni zunanji črti. Tako se boste izognili izdelavi pre¬ kratkih kosov ali nepopolnih spojev. Pri¬ poročam, da si pred izdelavo na zaslonu računalnika podrobno ogledate 3D-ob- liko in funkcijo vsakega kosa (www.tzs/ cat262). Kosovnica zaradi lažjega iska¬ nja kosov v programu DWF Viewer na¬ menoma prikazuje tudi imena datotek, v katerih se nahaja njihov digitalni opis. september 2005 TIMI’ Pravilni vrstni red rezanja kosov lahko zelo pospeši njihovo izdelavo, in to kljub nekaj daljši poti rezanja. Gre za organizacijo opravil s ka¬ terimi zagotovimo čim večjo natančnost pri izdelavi. Kot je prikazano na levi sliki, smo najprej izrezali zunanje linije dela in vanj izvrtali pomožne izvrtine za vstavljanje rezljače. Zunanjo linijo lahko režete na pamet ali pa jo dorišete s svinčnikom in ravnilom. Sledili so notranji izrezi ter krajši pravokotni rezi vseh elementov spojev. Na desni sliki so vidni zaključni rezi ter dokončan kos - v našem primeru »trup dno«. Desna slika prikazuje tudi pod kotom obrušene spojne elemente. Pomožne izvrtine, skozi katere kas¬ neje potisnete list rezljače, izvrtajte čim dlje od črtovja izrezov. Sveder med prebojem razcefra in precej poškoduje spodnjo plast vezane plošče. To pa kvar¬ no vpliva na končni videz. Za rezljanje 2-mm letalske vezane plošče uporabite drobnozobe liste za kovino. Ti so manj agresivni in med re¬ zanjem ne cefrajo lesa. Preden se lotite izdelave izrezov in utorov, preverite debelino uporabljene vezane plošče. Ta pogosto ne ustreza de¬ klarirani vrednosti. Razliko v debelini upoštevajte med rezljanjem, sicer boste ustvarili špranje in ne preveč trdne lep¬ ljene spoje. Vrstni red rezanja Najprej se lotite rezanja večjih in oblikovno preprostejših delov. Njihovo zunanjo obliko izrežite v ravnih črtah. Oblikovanja spojnih elementov se lo¬ tite šele potem, ko boste izrezane kose obrusili po zunanji črti. Tokrat najprej zarežite po liniji kratkih stranic, nato pa nadaljujte s končnim odrezkom. No¬ tranje izreze raznih odprtin pustite za končno obdelavo. Drobni deli, kot so zobje lopate bul¬ dožerja, zahtevajo nekaj več pozornosti in skrbnega načrtovanja poteka rezanja. Dele zahtevnejših oblik pustite za ko¬ nec, saj si boste do takrat gotovo nabrali potrebne rezbarske izkušnje. Roka bo ta¬ krat že bolj zanesljiva, rez pa bo potekal v ravni črti. Takrat boste lahko rezali po črti in s tem prihranili čas, potreben za brušenje odvečnega materiala. Rezljače med rezanjem ne obračajte. Njeno gibanje mora biti omejeno le v smeri gor dol. Vezano ploščo pomikate in sučete z drugo roko. Kos, ki se vam ni najbolje posrečil in kvari videz makete, izdelajte znova in ga nadomestite, še preden ga prilepite. Tako se boste izognili razočaranju ob pogledu na slabo izdelano maketo. Nadgradnja makete Naša želja je, spodbujati inventivnost mladih tehnikov, bodočih inženirjev, 1 september 2005 zato predlagamo, da priloženi načrt vsa¬ kemu graditelju služi kot osnova in izziv za dodatne izboljšave, spremembe in morebitne poenostavitve. Maketo CAT 262 je mogoče še nadgraditi. V njeni no¬ tranjosti je dovolj prostora za vgradnjo pogona koles. Nadgradnja zahteva ne¬ kaj sprememb, ki pa za naše tehnično usmerjene bralce ne bi smela biti pretrd oreh. Predlagamo ločena pogona levega in desnega kolesa. Na ta način je mogo¬ če maketo krmariti v smeri naprej-nazaj, z ločenim napajanjem elektromotorjev pa izvajati obrat na mestu in vožnjo v zavoj. Upravljanje makete je lahko tudi radijsko vodeno ali prek daljšega elek¬ tričnega vodnika in priročne konzole. Ljubitelji elektronike lahko maketi do¬ dajo utripajočo oranžno luč, zvok de¬ lujočega motorja, utripajoče smernike, zavorne luči, ipd. »Inventorje«, kot bi jih poimenovali, pozivamo, da nam pred¬ stavijo svoje izdelke in izboljšave. Komu je maketa namenjena Izdelava makete tehnično ni zahtev¬ na. Sestavni deli so preprostih oblik. Ker je sestavljena iz velikega števila de¬ lov, teh je prek 150, mora imeti izdelo¬ valec precej potrpljenja. Zato je primer¬ na predvsem za učence višjih razredov osnovne šole z nekaj izkušnjami pri delu z rezljačo. Izdelavo makete zelo priporo¬ čamo udeležencem modelarskih krož¬ kov. Ti se lahko organizirajo v projektne skupine, od katerih vsaka izdela določen sklop. Na koncu pa se vsi skupaj veselijo skupnega dosežka. Na ta način bi se so¬ delujoči spoprijeli s številnimi nepozna¬ nimi izzivi. Naučili bi se dela v skupini, usklajevanja med skupinami, sprejema¬ nja kompromisov, spoštovanja dobavnih rokov, natančnosti in projektnega dela. Opisano bi jim nedvomno koristilo v kasnejšem poklicnem udejstvovanju. Zaključek V prvem delu načrta v prilogi revije se nahajajo vsi sestavni deli, ki so potreb¬ ni za izdelavo ohišja stroja. Predlagamo, da jih izdelate čim prej, saj bomo v nada¬ ljevanju objavili načrt za izdelavo kabine in prve detajle, ki bodo popestrili videz makete. Izdelava delov kabine bo časo¬ vno najbolj zahtevna. Pomembno je, da prikazanih kosov še ne zlepite v celoto. To boste storili povsem na koncu grad¬ nje makete. Sestavljanje izrezanih kosov je možno šele potem, ko bodo obrušene tudi vse poševnine spojnih elementov pod kotom nameščenih delov. Z zadovoljstvom objavljamo, da bomo iz¬ branim bralcem, ki bodo izdelali maketo CAT 262 po načrtih, objavljenih v Timu, ob zaključku letnika podelili nekaj prak¬ tičnih nagrad, ki jih prispevata podjetje Avtera (http://www.avtera.si/), zastopnik programske opreme podjetja Autodesk (AutoCAD, Inventor Series), ter podjetje Basic, d. o. o (http://www.basic.si/), ki za omenjeno programsko opremo nudi tehnično podporo. Izdelke, modelirane s programsko opremo Inventor Series, si lahko ogledate na: http://www.basic. si/index.php?menu=menu2&glavna=refe- rence Pogoji za pridobitev nagrad bodo objavlje¬ ni v eni naslednjih številk. V uredništvu se zavedamo, da slika ali film lahko povesta več kot množica zapisanih besed. V pomoč pri gradnji makete smo za vas pripravili posebno spletno stran: www.tzs/tim/cat262, na kateri boste našli dodatne podatke ob morebitnih spremem¬ bah konstrukcije, pa tudi razne krajše fil¬ me in predstavitve. Na njej najdete še računalniški 3D-model makete. Ta vam je na voljo za podroben ogled in preučevanje konstrukcije. Za ogled potrebujete brezplačni pregle¬ dovalnik, ki ga dobite na: http://usa.auto- desk.com/adsk/servlet/index?sitelD=12- 3112 &id=2787358 Sestavni del, na katerega kliknete z miško, se obarva tako v oknu kot tudi v pregled¬ nici komponent, ki se nahaja na levi strani zaslona. Po desnem kliku nanj se pojavi spustni meni z vrsto možnosti. Med njimi sta zelo uporabni skrivanje in prosojnost kosa, ki je uporabna za prikaz notranjosti sestava. 11 Model motornega čolna za začetnike MATEJ PAVLIČ Model motornega čolna na sliki 1 je na¬ menjen predvsem tistim mladim modelar¬ jem, ki še nimajo veliko izkušenj z izdelavo ladijskih modelov. Čeprav ima raven krov in z izjemo premca tudi ravno dno, njego¬ va gradnja vključuje večino postopkov, s katerimi se srečamo pri zahtevnejših mo¬ delih, vendar pa so namenoma izpuščene nekatere podrobnosti, katerih izdelava ter¬ ja od začetnika več znanja in spretnosti ter posebno orodje in pripomočke. Izognili smo se tudi razmeroma zahtevnemu leplje¬ nju opiate na rebra in letvice, saj je škatla¬ sta konstrukcija prav tako dovolj trdna in dopušča tudi manjše nenatančnosti med gradnjo. Oblika modela je deloma povzeta po pravih tekmovalnih čolnih (slika 2). Gradivo Za izdelavo čolna potrebujete 4 mm debelo topolovo vezano ploščo, smrekove letvice 5x5 mm ter nekaj 2 mm debele ve¬ zane plošče in 1 mm debelega furnirja za oplato. Da bi bilo mogoče model spuščati po vodi, je treba vanj vgraditi motor z osjo in vijakom, krmilo in baterije za napajanje. V trupu je sicer dovolj prostora za vgrad¬ njo naprave za radijsko vodenje, vendar je v tem primeru že na samem začetku izde¬ lave treba računati z nekaterimi manjšimi predelavami. Orodje in pripomočki Med izdelavo boste potrebovali risal¬ no orodje, modelarsko rezljačo s podlož¬ no mizico, oster modelarski nož, škarje, komplet iglastih pilic, večjo ploščato pilo, modelarski vrtalnik z nekaj kosi pribora, manjše mizarske spone, nekaj listov brusil¬ nega papirja, kombinirane klešče in čopič. Gradnja Oblike vseh sestavnih delov so v narav¬ ni velikosti narisane na prilogi na sredini revije, zato jih lahko s pomočjo svinčni¬ ka in kopirnega papirja kar neposredno prenesete na obrušeno vezano ploščo. Še bolje je načrt prefotokopirati in fotokopi¬ je na hrbtni strani na tanko premazati z odstranljivim lepilom Scotch UP (slika 3). Ko papir pritisnete na vezano ploščo, ob¬ vezno upoštevajte smer letnic! Pri žaganju bodite čim bolj natančni; sproti preverjaj¬ te medsebojno ujemanje sestavnih delov in morebitna odstopanja odpravite z igla¬ stimi pilicami. Pri sestavljanju modela si pomagajte s kosovnico in fotografijami. Začnite s kro¬ vom (1) ter srednjimi štirimi rebri (4, 6, 7 in 8), ki so povezana s podstavkom elek¬ tromotorja (14) in vzdolžnima oporama pokrova (10; slika 4). Vse stike na tanko namažite z belim lepilom za les in dobro stisnite. Ležišča akumulatorjev (15) ne smete prilepiti, ampak ga za ta čas vseeno nataknite na rebra. Ko se lepilo posuši, s strani prilepite oba boka (2), letvico (3) ter preostali dve rebri (8 in 9), ki mora¬ ta stati pravokotno na podlago (slika 5). Z brusilnim papirjem, ki ga ovijete okoli večjega kosa ravne deščice, vzdolž obeh bokov poravnajte robove reber, da se jih bo nanje nalepljena opiata dotikala po vsej površini. Obloga dna je sestavljena iz treh delov. Prvi je na vrsti zadnji del (13), ki ga nare¬ dite iz 2 mm debele vezane plošče. Za pre¬ kritje sprednjega zakrivljenega dela trupa uporabite 1 mm debel furnir. Izrežite dva nekoliko večja kosa, namažite ju z belim 12 september 2005 Kosovnica lepilom, ovijte okoli oboda navadne litr¬ ske steklenice in trdno prelepite s širokim lepilnim rakom (slika 6). Osušen zlepek obrežite na ustrezno mero (slika 7) in pri¬ lepite na ogrodje. Šele nato pride na vrsto srednji del obloge dna (12), ki ga natančno ukrojite po obeh »šivih« na 2. in 5. rebru. Točno pod 4. in 5. rebro vzdolž sredine trupa prilepite klinasto oblikovano opo¬ ro gredi (30). Luknjo za gred pogonskega motorja (26) obdelajte z okroglo pilo. Ko ste preverili tudi luknji za os krmila (29), korito zgladite s finim brusilnim papirjem ter vsaj dvakrat prelakirajte z razredčenim nitrolakom. Po vsakem nanosu površino obrusite z vodnobrusilnim papirjem št. 400. Pravokotna odprtina v krovu je upo¬ rabljena kot podlaga, na kateri iz delov 17, 18 in 19 sestavite kabino. Če boste stikalo (28) za motor pritrdili na kakšno drugo september 2005 TEM' mesto, izvrtine na sredini dna ne potre¬ bujete, vsekakor pa pustite odprtino nad motorjem, ki skrbi za njegovo hlajenje. Da bi se zašiljena sprednja dela (17) natanč¬ no stikala, jima posnemite robove, kot je z dvojnimi črtami označeno na načrtu (sli¬ ka 9). Sestavite tudi ščitnik kabine (20) s trikotnimi oporami (21 in 22) ter spojler (24) z nosilcema (23). Na krov ju boste prilepili šele po barvanju. Ker morata vzdolžna os motorja in os z gredjo ter ladijskim vijakom popolnoma sovpadati, motor z močnejšo elastiko pritr¬ dite na podstavek (14) in s koščkom gumi¬ jaste cevke povežite z gredjo, ki jo morate prej skrajšati za 10 mm (slika 11). Prehod gredi skozi dno trupa zalijte z dvokompo- nentnim lepilom. Enako velja za prehod medeninaste cevke osi krmila skozi krov in dno (slika 12). Modelu vsekakor privoščite podstavek, brez katerega sicer, lahko kaj hitro pride do poškodb krmila ali gredi z ladijskim vi¬ jakom. Ker je že oblika čolna nekaj poseb¬ nega, naj bo takšen še podstavek. Tisti na sliki 13 je ukrivljen iz enega kosa izolirane bakrene žice s prerezom 10 mm 2 . 14 V model gliserja je vgrajena naslednja oprema: - elektromotor speed 400, 6 V (Graupner, kat. št. 3321), - os motorja 150 mm / 0 4 s 3-krakim vijakom 0 30 mm (Graupner, kat. št. 1228), - krmilo, višina 35/100 mm (Graupner, kat. št. 430.45), - 6 akumulatorskih baterij AA 1,2 V / 2100 mAh (GP, kat. št. GP2100AA). Vso našteto opremo modela je prispevalo podjetje Mibo modeli, d. o. o., iz Logatca (tel. 01/759-01-01), ki je uradni zastopnik firme Graupner v Sloveniji. Njeni izdelki so naprodaj tudi pri vseh pooblaščenih prodajalcih oziroma v modelarskih trgo¬ vinah. Za napajanje elektromotorja so najpri¬ mernejše akumulatorske baterije (Ni-Cd ali Ni-MH). Njihova ponudba v trgovinah je zelo pestra, vendar so baterije z več¬ jo kapaciteto (npr. 2300 mAh) tudi temu primerno dražje. Zaradi precej omejene¬ ga prostora v modelu je treba vseh šest baterij postaviti drugo poleg druge, trdno poviti in s spajkanjem povezati zapored¬ no. Tisti, ki se jim zdi ta postopek prezah¬ teven, lahko že narejen paket kupijo v modelarski trgovini (ali ga naročijo po in¬ ternetu, npr. hitp://trgovina.mibomode- l i. s i/izp is _ka t. as p ?s ifra=21&DoSub = l& Level2=49). Akumulatorje z elastikami pri¬ trdite na ležišče (15), ki ga samo položite v utore na rebrih (6, 7 in 8). Če bi ga namreč prilepili, kasneje ne bi več mogli priti do vijaka na osi z gredjo (26). Ne pozabite, da s premikanjem baterij naprej oziroma na¬ zaj po ležišču opazno spreminjate težišče modela, zato si zaznamujte najprimernejšo lego (slika 14). Pred sklepnim barvanjem oziroma la¬ kiranjem je priporočljivo korito prekriti z japonskim papirjem. Ko se barva posuši, površino spolirajte, nato pa v utore na kro¬ vu prilepite še ščitnik kabine in spojler. Videz čolna lahko popestrite z nalepkami ali okrasnimi črtami (slika 15). Pokrov pri¬ trdite na trup s pomočjo enega ali dveh majhnih vijakov (slika 16). september 2005 1 MAKETARSTVO Focke-wulf Fw 190 D-9 (Revell, kat. št. 04725, Ml: 32) PRIMOŽ DEBENJAK, foto: A. Kogovšek Nemški lovec Fw 190 sodi med naj¬ bolj znana in razširjena letala iz 2. svetov¬ ne vojne. Izdelanih je bilo nekaj več kot 20.000 primerkov v raznih izpeljankah. Prvi prototip Fw 190 VI je svoj krstni let opravil junija 1939, različica A-l pa je postala operativna pozno poleti 1941 na zahodni fronti. Prva enota, ki je uporab¬ ljala Fw 190, je bila II./JG 26. Pri zgodnjih Fw 190 A je bilo precej težav s pregreva¬ njem zvezdastega motorja BMW 801, ko pa so te »otroške bolezni« odpravili, je Fw 190 postal zelo zanesljivo letalo. Za Britance je bil Fw 190 A neprijet¬ no presenečenje, saj je bil precej boljši od spitfireja V, ki so ga tedaj uporabljale britanske enote. Ravnotežje na bojišču je vzpostavil šele spitfire IX, ki je začel prihajati v enote sredi leta 1942. Vse Fw 190 A so poganjale različne izpe¬ ljanke 14-valjnega zvezdastega motorja BMW 801. Fw 190 A-l je bil oborožen s po dve¬ ma strojnicama MG 17 kalibra 7,92 mm v nosu in korenih kril ter dvema topoma MG FF kalibra 20 mm na zunanjih polo¬ žajih v krilu. Pri Fw 190 A-2 so obe stroj¬ nici v korenih kril nadomestili s topoma MG 151, zunanja topova MG FF pa so lah¬ ko vgradili ali odmontirali v samih eno¬ tah. Različice A-2, A-3 in A-4 so imele na bokih za motorjem »škržne reže« za iz¬ pust hladilnega zraka, poznejše izpeljan¬ ke pa so tam imele po tri ozke lopute. Fw 190 A-4 je imel močnejši motor, glav¬ na vidna sprememba pa je bila na repu, kjer je bila spremenjena namestitev an¬ tene. Različice od A-5 naprej so imele malce podaljšan trup takoj za motorjem, A-6 pa je imela okrepljeno konstrukcijo, topova MG 151 na zunanjih položajih, dodaten pokrov na trebuhu in okvir¬ no anteno. Pri Fw 190 A-7 so namesto MG 17 nad motorjem vgradili strojni¬ ci MG 131 kalibra 13,1 mm. A-8 je bila precej podobna in tudi najbolj številna izpeljanka, zadnja lovska različica z zvez¬ dastim motorjem pa je bila A-9 z močnej¬ šim motorjem in močnejšim oklepom. Fw 190 je bil zaradi svoje visoke hitrosti na majhnih višinah in precejšnje odpor¬ nosti zračno hlajenega motorja tudi zelo uspešen lovski bombnik in izvidnik. Na temelju Fw 190 A so izdelovali izpeljan¬ ki F in G. Slednja je imela večji doseg. Motor BMW 801 je bil zelo dober na manjših višinah, na večjih pa je hitro iz¬ gubljal moč, zato Fw 190 tam ni bil kos nasprotnikom (pri vzpenjanju in maksi¬ malni hitrosti na večjih višinah je pre¬ cej zaostajal tudi za messerschmittom Bf 109), zato so si konstruktor Kurt Tank in njegovi inženirji že zgodaj zače¬ li prizadevati za vgradnjo vrstnih motor¬ jev. Rezultat tega razvoja je bil Fw 190 D z Junkersovim 12-valjnim motorjem jumo 213 in okroglim hladilnikom spre¬ daj. Zadnji del trupa je bil precej podo¬ ben kot pri A-8, vendar je bil podaljšan z vstavkom tik pred repom. Povečan je bil tudi smerni stabilizator. Najbolj raz¬ širjen je bil Fw 190 D-9, ki je bil oboro¬ žen z dvema MG 131 v nosu in dvema MG 151 v korenih kril. Ta različica je bila enakovredna zavezniškim lovcem, vendar je prišla v oborožitev prepozno, da bi še lahko vplivala na potek vojne. V zelo majhnem številu so uporabljali tudi Fw 190 D-ll in D-13. Različica Fw 190 D naj bi bila začasna rešitev do uvedbe iz¬ boljšanega Ta 152, pri katerem so načr¬ tovali različico C za srednje in različico H s podaljšanimi krili za velike višine. V oborožitev je v majhnem številu prišel samo Ta 152 H, ki je bil boljši od vseh za¬ vezniških lovcev. Maketa Revell ponuja maketo japonskega proizvajalca Hasegawe z dvema vrstama navpičnega repa: z običajnimi repnimi površinami in s površinami, kakršne je imel Ta 152 in so jih v zadnjih mesecih vojne vgrajevali tudi v različico D-9. Ma¬ keta je nova in zelo kakovostna. Omeniti velja, da je pravilno prikazan tudi pro¬ stor za motorjem, ki se vidi skozi odpr¬ tino za podvozje. V škatli je tudi figura pilota, ki je precej boljša kot pri maketi Bf 109 G-4. Na voljo sta obe vrsti premič¬ nega dela zasteklitve. Nekaj previdnosti ne bo odveč pri spoju krila in sprednje¬ ga dela trupa (tj. spodnjega okrova mo¬ torja), vendar za skrbne maketarje tudi tu ne bo neprijetnih presenečenj. Na¬ vodila so pregledna, vsekakor pa se jih ponekod ni pametno strogo držati. Tako je priporočljivo prilepiti dela G 1 in G 2 precej prej kot hkrati s pokrovi pod¬ vozja. Nujen je le en popravek: zakrilca so mnogo preveč na široko odprta, zato je treba odstraniti zatiče in jih prilepiti v priprtem položaju, ki je bil najbolj obi¬ čajen. Revell ponuja tri zanimive barvne sheme. Vsa tri letala naj bi imela spod¬ nje površine v različnih barvah - delo¬ ma kot nebarvan aluminij, deloma v sve¬ tlo modrosivi RLM 76, deloma v rahlo zelenkastem odtenku iste barve, delo¬ ma v srednje sivi RLM 75, kar v zadnjih mesecih vojne ni bilo nič nenavadnega. Revellove navedbe odtenkov in mešal¬ nih razmerij niso najbolj zanesljive. Po¬ nujena Revellova barva 68, ki je dober približek za RLM 71, nima prav veliko podobnosti z RLM 83, RLM 81 pa je bila bolj rjavkasta kot Revellova barva 46. Dve letali, eno iz sestava JG 26 in eno iz JG 2, imata poznejši tip repnih po¬ vršin, tretje - tudi s črno-belim trakom JG 26 - pa ima običajen rep. Žal obsta¬ jata le dve fotografiji poznih repov na Fw 190 D-9. Ena od njiju prikazuje rep letala s tovarniško številko 500645 in na njej se vidi rumeno-belo-rumeni trak JG 2. Preostanek letala je bržkone re¬ konstruiran po pripovedih očividcev (ali pa v skladu z domišljijo sestavljav¬ cev navodil). Ker se nerad odločam za barvne sheme, ki niso podkrepljene s fotografijami, sem rajši posegel po na¬ lepkah EagleCals. Revellova maketa Fw 190 D-9 je ka¬ kovosten in točen izdelek. Ima sicer nekaj drobnih pomanjkljivosti, tako da bodo najnatančnejši maketarji posegli po ustreznih dopolnilnih kompletih ameriške firme Eagle Productions in drugih dodatkih. Velika večina pa bo s to maketo zelo zadovoljna, zato jo toplo priporočam. TEK.E september 2005 MAKETARSTVO Tale posušena rastlina bo primerna za izdelavo smrekovih vej. Za ponazoritev dreves so najprimernejše korenine, ki so pogosto zelo podobne miniaturnim drevesom. PRIMOŽ DEBENJAK Uvod Pred vami je prvi v seriji prispevkov o izdelavi dioram, v katerih se bomo posve¬ tili predvsem krajinskim elementom na manjših dioramah in vinjetah ter izdelavi letalskih dioram. Prikazane diorame in vinjete bodo v merilu od 1 : 72 do 1 : 16, nekateri elementi in pristopi pa bodo upo¬ rabni tudi za graditelje železniških maket v manjših merilih. Kaj ij je diorama? Diorama je tridimenzionalni prikaz dogodka ali prizora, večinoma s krajinski¬ mi elementi ali stavbami. Diorame lahko prikazujejo tudi notranjost zaprtih pros¬ torov. V tehničnih muzejih so pogoste di¬ orame z naslikanim ozadjem. Pri takih je mogoče pričarati perspektivo z uporabo elementov v različnih merilih: spredaj so večji, zadaj pa manjši. Za naše potrebe se bomo omejili na diorame, ki jih lahko gle¬ damo z vseh strani in imajo vse elemente v istem merilu. Merila dioram so lahko zelo različna, od 1 : 1 pri dioramah z na¬ gačenimi živalmi v naravoslovnih muze¬ jih do manjših od 1 : 1000 pri dioramah, ki prikazujejo večji kos pokrajine ali kako pomorsko bitko. Kako se lotimo diorame? Preden se lotimo izdelave diorame, moramo najprej točno vedeti, kaj želimo prikazati. Če je diorama velika in zaplete¬ na, je priporočljivo najprej narisati načrt, iz katerega bo razviden razpored e' tov. Zelo pomembna je uravnotežena kom pozicija. Po eni strani moramo poskrbeti za uravnotežen razpored elementov, drugi pa se moramo izogibati simetrijtdn vzporednosti. Pomembno je, da ravni ele¬ menti (npr. cesta, z\a, hiša, vozilo, lelalo) niso vzporedni z robovi podlage oziroma Jj (npr. letalo na stezi), eč projektov dioram, sreprostejših, za katere i kos, pridobljene izkuš- sozneje v veliko pomoč i dioramah. vzporedni med set Če pripravljamo se najprej lotimc vemo, da jim bor nje pa nam bode pri ambicioznejš Podlaga Ko imamo jasno predstavo o projek¬ tu, izberepib podlago ustrezne velikosti, pri čemer upoštevamo, da neprimerne dimenzije podlage (glede na elemente, ki jih nameravamo uporabiti) pokvarijo korftpozfcijo Podstavek lahko izdelamo , -i>ami, m-eprosteje pa pri-" merno ploščo, okvir ali kaj podobnega. Na slikah vidimo obe strani podstavka nedo¬ končane letalske diorame. Gre za ploščo iz plute z okvirjem.) kakršno lahko kupimo v trgovinah. Te plošče so ha voljo v različnih velikostih; njihova prednost je po eni stra- ni nizka cena, po ! drugi strani pa majhna teža, kar je zelo ugodno za večje dioram®. na katerih ni. težkih elementov, ki bi zahte¬ vali masji»rfejšo podlago. Primerni so tudi ® (malce dražji) okvirji za slike s trdim oza¬ djem, ki ga uporabimo za podlago, potem ko odstrannuer'"steklo. Če potrebujemo zetejztnasiven podstavek, lahko vzamemo :no kuhinjsko desko pravokotne ali tudi ovalne oblike. Kot podstavke za figu¬ re lahko uporabimo manjše okrogle lese¬ ne pladnje ali podstavke, namenjene za uporabo v kuhinji, ki jih obrnemo, saj bo za nas primernejša spodnja stran. Lep pri¬ mer uporabe take okrogle plošči vidimo*® na sliki. Uporabljena je kot podstavek zal 120-milimetrsko figuro rimskega legionar¬ ja. Tovrstne plošče so večinoma svetlejši zato jih je bolje prebarvati z razredčeno rjavo barvo ali lužilom, da se vidi struktura lesa. Rastlinje -a Rastlinje lahko oblikujemo iz različnih gradiv, najboljša pa sO-gcadjva rastlinskega izvora. Ge imamo dovolj časifza dokonča- nje projekta, se najprej lotimo »zeliščar- Cenovno najbolj ugoden pod. zelo lahka in je zato primerne ošča iz plute z okvirjem. Je ~ie diorame. Ista plošča, prekrita z 1 zemljo« in deloma pobarvano »travo« iz W ravnih materialov, v ozadju se vidi nasip iz stiropora, prekritega s kitom in drobnimi kamenčki. 16 september 2005 TIKI 1 MAKETARSTVO TIHI september 2005 uporabnih rastlinskih materialov. Ze- ?ne, listnate dele rastlin sprešamo med dve- k> Uk.' . WHO l.SKS II 'VHERL IT COMES FROM, AND K0W TO Tl E IT 46 september 2005 mr 1 Izdelava vitrine Najprej na večji kos papirja narišite obliko vitrine in razporeditev njene vse¬ bine (zunanje mere izdelka na sliki 1 so 30 x 40 cm). Že takoj na začetku se mo¬ rate tudi odločiti, ali boste poleg vozlov (slika 11) vitrino dopolnili še s starim zemljevidom, plakatom, sliko jadrnice ali mornarja itd. Pri tem se lahko zgledu¬ jete po objavljenih fotografijah tovarni¬ ško izdelanih vitrin (slike 2-4). Če boste letve za okvir kupili v trgovini, izberite take, ki imajo notranji utor visok približ¬ no 30 mm, kdor pa ima električno krož¬ no žago z možnostjo nastavitve globine žaganja, lahko ustrezne letve s profilom v obliki črke L naredi sam iz kosa lesa s prerezom 20 x 40 mm (risba 12). Zgor¬ nja robova obdelajte z rašpo in brusil¬ nim papirjem ali z električnim rezkalni- kom (slika 20), v katerega vpnite rezkar s polkrožnim vboklim ali kakim drugim profilom (slika 13). Dolžine posamez¬ nih letvic morajo ustrezati velikosti pra- Rezkalnik Black & Decker KW 850 E Rezkalnik spada med najbolj uporab¬ na električna orodja za obdelavo lesa, saj omogoča izdelavo utorov in žlebov, oblikovanje in krašenje robov ter še veliko drugega. Black & Deckerjev rez¬ kalnik z oznako KW 850 E (slika 20) poganja 1100-vatni motor, ki je zaprt v dvojno izoliranem plastičnem ohišju precej čokate oblike. Vgrajena elektro¬ nika omogoča nastavitev hitrosti od 8.000 do 28.000 vrtljajev v minuti. Orodje, ki tehta 6,25 kg, se ponaša z nekaterimi zanimivimi tehničnimi rešitvami. Tako je denimo gumirano vklopno stikalo skupaj z blokirnim gumbom in izvodom 3 m dolge pri¬ ključne vrvice vgrajeno kar v enega od ročajev za vodenje orodja po obdelo- vancu. Zgornja stran ohišja je ravna, zato orodje med menjavo rezkarjev lahko postavimo »na glavo«, zaradi česar je ta postopek ob uporabi viliča- stega ključa in blokade vretena varen, preprost in hiter. Točno globino rezka¬ nja, ki znaša od 0 do največ 55 mm, nastavljamo s pomočjo vijakov na vrtljivem revolverskem nastavku, kije povezan z omejilnikom globine in mi¬ limetrsko skalo ter kazalcem na ohišju rezkalnika. Priloženi pribor sestavlja¬ jo stransko vodilo (oziroma šestilo za Vse našteto je zaradi lažjega in varnej¬ šega prenašanja in shranjevanja sprav¬ ljeno v trdnem plastičnem kovčku, v katerem je dovolj prostora tudi za rez¬ kala. Opisani rezkalnik stane 26.760 SIT. Ker je natančnost in kakovost opravlje¬ nega dela zelo odvisna od uporabljenih rezkal, so se v podjetju G-M&M odločili, da ponudbo pribora znane blagovne znamke Piranha obogatijo z dvema 10- delnima garniturama zelo kakovostnih rezkal s premerom vpenjalnega trna 6,35 oziroma 8 mm (slika 21). V lič¬ ni leseni škatli (slika 13) so trije ste¬ belni (0 6,35, 9,5 in 12,7 mm) ter po en trapezni (0 12,7 mm), polkrožni (0 12,7 mm) in konični (0 12,7 mm /90°) nastavek, poleg tega pa še štirje z ležajem - polkrožni izbokli (0 22,2 mm / R 6,35 mm), polkrožni vbokli (0 22,2 mm / R 6,35 mm), oblikovni (0 27 mm) in rezkar za poravnavanje robov. Opisana garnitura (ne glede na premer vpenjalnega trna) stane 13-320 SIT. Za mehkejše vrste lesa so dobri na¬ vadni rezkarji, za trši les, profiliranje ali žlebljenje ivernih plošč in obrezo¬ vanje laminatov pa so bolj primerni rezkarji iz karbidne trdine, ki omogo¬ čajo čist odrez in imajo dolgo življenj¬ sko dobo. Komur nabor nastavkov iz garniture ne zadošča, se lahko odloči za nakup posameznih rezkal Piran¬ ha. Na voljo so stebelna in oblikovna rezkala z vpenjalnim steblom 0 6,35 in 8 mm, med katerimi so tudi utor- na (za šablonska dela) ter takšna s karbidno trdino, ležajem ali vodilom. Rezkala Piranha dobite v plastičnih škatlicah, na katerih so pregledni in razumljivi številčni ter tudi slikovni podatki o merah, materialu in name¬ nu uporabe. natančno rezkanje krožnih oblik), vi- G-M&M, proizvodnja in marketing d. o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah: MERKUR Ljubljana-BTC, Šmartinska 152, 1000 Ljubljana, tel.: 01/520-08-16 MERKUR Celje (Hudinja), Mariborska 162, 3000 Celje, tel.: 03/543-27-88 MERKUR MOJSTER, CKŽ 135, 8270 Krško, tel.: 07/488-12-00 MERKUR MOJSTER, Obrtna ulica 39, 9000 Murska Sobota, tel.: 02/530-10-50 MERCATOR TEHNIKA Brežičanka, Cesta svobode 31, 8250 Brežice, tel.: 07/495-39-50 MERCATOR ŽELEZNINA Kočevje, Kidričeva 12, 1330 Kočevje, tel.: 01/893-85-14 ERA VIS-A-VIS, Kidričeva 53, 3320 Velenje, tel.: 03/586-28-17 Na vašo željo vam bomo poslali: □ katalog in cenik orodja ter vrtnega orodja Black & Decker □ cenik orodja DeWALT □ cenik univerzalnega pribora Piranha □ cenik za profesionalne krožne žage Delor Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga prefotokopira oziroma □ katalog gospodinjskega programa naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si ličasti ključ za zamenjavo rezkatjev, kopirna puša za rezkanje ob šabloni, vpenjalne stročnice 0 6, 6,35 in 8 mm ter priključek za odsesavanje žaganja in lesnega prahu med rezkanjem. Ime in priimek: _ Naslov:. Poštna št. in kraj: september 2005 47 TI ” 1 ZA SPRETNE ROKE vokotnega (ali kvadratnega) kosa 8-10 mm debele vezane ali iverne plošče. Da bi bili stiki zares natančni, si pri žaganju letvic pod kotom 45° pomagajte s stabil¬ no krožno žago ali šablono, ki prav tako omogoča razmeroma natančne reze. V vsako stranico približno 5 mm od zad¬ njega roba izvrtajte dve ali tri luknje in jih nekoliko poglobite za glavice lesnih vijakov (slika 14, risba 12). Stike letev namažite z lepilom in na hrbtni strani utrdite z nekaj sponkami (slika 15). Ko se lepilo posuši, okvir obrusite in vsaj dvakrat polakirajte oziroma prebarvaj¬ te. Za popestritev videza lahko na voga¬ le pribijete medeninaste okrasne ščitni¬ ke (kot na slikah 2-4). Če nimate noža za rezanje stekla, cel okvir odnesite k steklarju, ki vam bo odrezal ustrezno velik kos in ga s sili¬ konskim kitom prilepil v okvir ter utrdil z nekaj steklarskimi žebljički (slika 16). Sedaj pobarvajte podlago. Kdor bo notranjost vitrine prekril z žametom ali platnom, naj odreže nekoliko večji kos, ga po robovih pritrdi s spenjalnikom in presežek na koncu odreže z nožem ali škarjami. Zemljevid ali risbe je najbolje prilepiti z lepilom za tapete. Sklepno sestavljanje Posamezne vozle, ki ste jih na začetku enakomerno razporedili po listu papirja, sedaj z 10 mm dolgimi žebljički (oziro¬ ma nekaj kapljicami sekundnega lepila) prilepite na podlago (slika 17). Za pribi¬ janje paličic morajo biti žebljički nekoli¬ ko daljši. Po mož¬ nosti uporabite takšne s polkrožni¬ mi glavicami (po¬ cinkane ali po- medeninjene). Ploščo z vozli položite na ravno podlago in nanjo poveznite okvir s steklom ter ga utr¬ dite z vijaki (slika 18). Na zadnji stra¬ ni na vrhu z dvema žebljičkoma točno na sredini pribijte trikotno kovinsko zanko, namenjeno obešanju slik na steno, na vse štiri vogale pa prilepi¬ te tanke gumijaste nožiče, ki bodo preprečevale pra¬ skanje lesenega hrbta vitrine po steni in omogočale prezračevanje (slika 19). S tem je vitrina narejena in jo lahko obesite na steno (slika 1), kamor prej privijete vijak oziroma zabijete debelejši jeklen žebljiček. »in r n i k epoksidne smole, lepila, steklene tkanine, karbon, ločilci, polnila... Mirnik TG, d. o. o. Trpinčeva 39, 1000 Ljubljana www.mirnik.si e-pošta: info@mirnik.si Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro na telefon 01/54 654 14 trgovina MODELAR Stjepan Količ, s.p. billingji' s Tovarniška 10 8250 Brežice Nakupovalni center Intermarket Tel.: 07 49 62 072 Faks: 07 49 62 073 GSM: 041 945 531 www.trgovinamodelar.com e-pošta: trgovina.modelar@siol.net delovni čas: od ponedeljka do petka 9-12 in 15-19, sobota 9-13 Mliiliff i uteha J J pi Ju j september 2005 48 mr V COJEKT3V3J 1. Miro Bobnar se tudi med poletnimi počitnicami ni mogel ločiti od svojega konjička. Pred množico navdušenih gledalcev je vsak večer nad morsko gladino izvajal vragolije z modelom letečega krila arrow, ki ga poganja doma izdelan brezkrtačni elektromotorček. 2. Italijanska prekooceanka Rex, zgrajena leta 1931 v Genovi, je bila ponos italijanske mornarice. Dve leti se je celo ponašala z modrim trakom, ki ga dobi ladja za najhitrejše prečkanje Atlantika. 8. septem¬ bra 1944 so jo zavezniki potopili tik ob obali med Koprom in Izolo. Ljubitelj in dober poznavalec te ladje, Marjan Kralj iz Izole, že nekaj časa gradi maketo Rexa v merilu 1 : 75, ki bo dolga nekaj več kot tri metre in pol. Ko bo končana, bo radijsko vodena maketa zagotovo izjemna turistična atrakcija. 3. Model Timovega gliserja, narejen po načrtu iz prejšnje številke Tima (9-10/2005), je izdelek Dejana Emeršiča s Ptuja. Model je s 550 mm dolžine povečan na 650 mm. Sorazmerno so povečane tudi vse druge mere. Spodnja stran je okrepljena s stekleno tkanino, celo¬ ten model pa je zaščiten z lakom in prebarvan. Poganja ga elektromo¬ tor speed 600 z akumulatorsko baterijo 2500 mA. Zaradi pregrevanja ga je bilo treba naknadno opremiti s hlajenjem motorja in krmilnika vrtljajev. 4. Vagon z vgrajeno vodno tehtnico je praktičen pripomoček pri gradnji makete železnic. Z njim lahko v odstotkih izmerimo vse vzpone prog na maketi in se tako izognemo prestrmim klancem. Za normalno vožnjo, ko kolesa še ne spodrsujejo, je največji še do¬ pusten 4-odstotni vzpon. Vagon sicer ni v prodaji, pač pa ga Marklin podari vsakemu članu kluba Marklin Insider za neprekinjeno petlet¬ no članstvo. 5. Odlično izdelan ameriški palubni jurišnik A6-E intruder je delo Belokranjca Igorja Kolbezna. Foto: M. Gerčar, A. Kogovšek, I. Kuralt, M. Pavlič in A. Toplak VLOŽNA MAPA ZA SHl ■ A , NARODNO IN UNIVERZITETNO KNJIŽNICO DS 186 671 / 2005/06 Za bralce revije TIM smo pripravili n vložno mapo za shranjevanje kompletn (10 številk) revije TIM. 920055676,1 mi Reviia za tehniško ustvarjalnost mladih Poseben sistem v mapi z žičnimi vpenjali omogoča preprosto vpenjanje ali izvlačenje posameznih izvodov revije. Na hrbtu mape je prazen prostor za navedbo letnika, kar omogoča pregledno razvrstitev večjega števila vložnih map. Večina bralcev prebranih izvodov revije ne zavrže, ampak jih shranjuje, zato jim bo vložna mapa dobrodošel pripomoček pri lažjem vzdrževanju in zagotavljanju boljše pregled¬ nosti svoje zbirke ter hitrejšem iskanju želenih člankov iz starejših letnikov. Prednost vložne mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene izvode kadarkoli izvleči, česar pri vezanem let¬ niku revij ni mogoče storiti. To je za bralce Tima še posebej pomembno, saj je pogosto treba iz revije prekopirati katerega od načrtov za grad¬ njo modela ali kakega drugega praktičnega izdelka. Cena ene mape je 1.000 SIT. Naročite jih lahko na brezplačni telefonski številki 080 17 90 ali na spletu: www.tzs.si Tehniška založba Slovenije, d. d. Lepi pot 6, p. p. 541, 1001 Ljubljana Telefon: 080 17 90, faks: (01) 47 902 30 Splet: www.tzs.si, info@tzs.si 28 • TEBI* • september 2005 TILE 1 • september 2005 • 21 ™ • september 2005 TI J,' 1 • september 2005 • 27 H M n O Model motornega čolna za začetnike Merilo: 1 : 1 Risal: Matej Pavlič 0 Podatki o modelu: Dolžina: 310 mm Širina: 180 mm Višina: 150 mm september 2005 TIE.I 1 * september 2005 • 23