.jJ. c . za

1Z ML.


zgodovino Alojzijevišča.

JSf a b p a 1
o

petdesetletnici

vodja dr. Jos. Lesar.

Ponatisok iz  ,.Zgodovinskega Zbornika".

V Ljubljani, 1896.

Založilo Alojzijevišče — Tiskala Katoliška tiskarna.

35374

^Ovod.

Petdeset let! Koliko čustev se pač rodi letos v
srcu premnogega bivšega Alojznika, koliko spominov na
ta prevažni zavod, kjer je preživel težka, pa vendar pri¬
jetna dijaška leta , ločen od hrupnega sveta; kjer se je
učil spoznavati red in mladeniško čednost; kjer si je
utrjeval značaj , s tem pa ohranil vzvišeni poklic.

Toda ni namen temu sestavku na dolgo in široko
naštevati zasluge , uspehe knezoškofovskega Alojzije-
višča ; marveč samo dvoje namerava: izraziti želi o pri¬
liki, ko se dopolnjuje pol stoletja, od kar zavod obstoji,
v imenu 667 Alojznikov hvaležnost vsem dobrotnikom
— mnogim že pokojnim  — in drugič vzbuditi novega
zanimanja.

Zavod pač zasluži največo pozornost , saj je bila
vzgoja mladine sv. Cerkvi vedno prav posebno na srcu ,
zlasti pa onih. ki hočejo postati enkrat njeni služabniki.
Kako je škofom in duhovnikom vesoljne cerkve polagal
skrb za to mladino na srce vesoljni tridenški zbor, znano
je vsem. In zato so goreči škofje takoj jeli ustanavljati
taka „seminaria puerorum“  — mladeniščnice; tako naj¬
prej sv. Karol Boromej v milanski škofiji.

Tudi v ljubljanski škofiji se ni zanemarjala nade-
polna mladina. Leta 1596 so ustanovili Jezuitje s po-

1

2

močjo škofa Ivana Tavčarja kolegij ter prevzeli latinske
šole, katere so vodili do l. 1773. S teni kolegijem je bilo
združeno od l. 1600 tudi neko semenišče ali konvikt '),
v katerem so se preskrbljevali revni dijaki brezplačno,
premožnejši proti plačilu, nekateri pa z ustanovami, ki
so bile navezane na ta zavod. Prvo leto je bilo v njem
10 gojencev, l 1604  — 28, l. 1605  — 42, l 1612 pa že 80.
Ker je bil zavod s početka v ne prav pripravni najeti
hiši pri pokopališču sv. Jakoba, lastnini kostanjeviških
Cistercijenzev, sezidali so Jezuitje s pomočjo deželnega
kneza nadvojvode Ferdinanda II., kranjskih stanov, ma¬
gistrata deželnega stoljnega mesta ljubljanskega, škofa
Tomaža Chrbn-a, stoljnega kapitelja i. dr. novo poslopje.
Na sv. Katarine dan l. 1617 preselili so se gojenci v
novi dom. Njih število je bilo 1617 — 1621: 121, 84, 113,
116, 116, v poznejših letih 40  — 70. Navajajo se deloma
kot užitniki (alumni) posebnih ustanov (Lenkovič, Plank,
Škofič, Sontner, Thaler , Schellenburg, Montegnana, Ka-
zianer, Schuppe, Tottinger, Pilat, Žagar, Grbec, Omersa
itd.), deloma kot plcičujoči gojenci (convictores, pleme-
nitaških ali drugih bogatih starišev sinovi), deloma kot
glasbarji ali pevci (supernumerarii titulo musices ) ali
pa strežniki (titulo obsequiorum domus.) Časih so
navedeni po razredih (n pr.: canonistae et ccisistae, me
taphgsici, phgsici, logici, rhetores, poetae, syntaxistae,
grammatistae, principistae parvistae), časih pa po vrsti,
v kateri so sedeli pri obedu (n. pr.: convictores primae,
secundae, ultimae mensae in prav tako alumni primae,
secundae, ultimae mensae).

1 ) Trim. rokopis, ki se hrani v c. kr. licejalni knjižnici ljub¬
ljanski, z naslovom: „Historia Seminarii Labacensis, in qua origo,
progressus, benefactores ejusdemgue alumni continentur ab anno
MDC.“

3

Da se je več gojencev tega zavoda posvetilo duhov¬
niškemu stanu , četudi ni bil ustanovljen samo za vzgojo
mladega duhovniškega naraščaja, zvemo iz poročila,') ka¬
tero je poslal škof Žiga Herberstein leta 1685 o stanju
škofje rimskej stolici in kjer čitamo med drugim tudi
to-le:  „ Kcstat, praeterea in civitate Labacensi semi-
narium puerornm sub cura patrum S. J., ubi, cum
ad studia prosequenda et pietatem a teneris annis edu-
cantur , plures ex illis. ecclesiasticne jam disciplinae as-
sueti , in sortem Dei transeunt, iiscpue in successu tem-
poris beneficia ecclesiasticci conferentur, si se huic oneri
idoneos et morum probitate ac doctrinae sufftcientia pro-
baverint. “

Daši je bila imenovana mladeniščnica brez dvoma
v veliko korist deželi in škofiji, vendar ni zadoščcda po¬
trebam Zato so l 1708 položili temelj še drugemu mla¬
deniškemu zavodu v poslopju sedanjega bogoslovskega
semenišča■ Otvorili so to škofijsko semenišče (semi-
narium episcopcde) krog l. 1715 in je imenovali: Colle-
gium Carolinum, ker so je izročili v posebno varstvo
sv. Karola Boromejskega. Ob enem so hoteli s tem naziv-
Ijenjem počastiti tedaj vladajočega cesarja Karola VI. in
knezoškofa Frančiška Karola grofa Kaunitza.

Prvotno je nameravalo to „ škofijsko semenišče “
vzgajati mladi duhovniški naraščaj . * 2 ) Dejanjski pa so
se vzgajali v njem tudi kandidatje za druge stanove,
n. pr. modroslovci, pravdoznanci, zdravniki i. dr., zlasti
ker so se vsprejemali tudi plemiči ; od tod se ta zavod
hi in tam imenuje: Colleginm Carolinum Nobilium.

*) Arhiv stoljnega kapitelja ljublj., 1685, fasc. 157.

2 ) „Votior par s Seminarii, qaod pr o reda aspirantium
ad sacros ordines instUutione ac ecclesiae servitio eri-
git.ur, jam anno praeterito suh tectum reducta . . . fuit, je po¬
ročal šlcof Kaunitz v Rim l. 1712. (Kapit. arhiv, fasc. 259.)

1 *

4

Vsprejemali so se navadno mladeniči od 15, — 21. leta.
Obsegal je dva oddelka: plemenitaški in neplemenitaški.')

Za gojence drugega oddelka so skrbeli duhovniki
škofije in drugi dobrotniki. V šolo so hodili k Jezuitom.
Ob nedeljah in praznikih so v stoljnici asistovali pri službi
božji. Zato so dobili tonsuro, a viših redov vsprejemati
niso bili dolžni. Velikodušni dobrotniki so založili zanje
več ustanov , n. pr : Schellenburg 8 , Schifferstein 4. Thal-
nitscher 5, Preschern 3.

Dne 10. dec. 1784 je bil tudi ta kolegij odpravljen.

Od tedaj nimamo nobenega sledu o kakem cerkvenem
zavodu za gimnazijsko mladino do l. 1846, ko je usta¬
novil nov tak zavod knezoškof Anton Alojzij Wolf in
ustanovo naznanil duhovnikom v oklicu z dne 29. sep¬
tembra 1846 , ki ga priobčujemo v celoti.

Iz pričujočega sestavka blagovoljni čitatelj lahko
razvidi, koliko je storil knezoškof Anton Alojzij za zavod ,,
kako mu je bil najbolj pri srcu izmed vseh ustanov in

') V nekem rokopisu iz l. 1713 (menda Thalnitscherjevem)
čitamo: Hoc Collegium, quod suh D. Caroli Bor. speciali tutela
anno 1708 coeptum, in duas dividitur classes: Alterum est No-
bilium Convictorum, alterum Alumnorum, qui ab universo Clero
Lab dioeceseos aut fundatorum liberali aere gratis aluntur. In
utramgue admittuntur adolescentes non minores (juindecim, nec
majores viginti unius anni, tolerantur tamen minoris aut majoris
aetatis, ob musices necessitatem, aut aliam urgentem exigentiam.
Hi duo Convictorum et Alumnorum ordines in hoc distinguuntur,
quod diversis praefectis et famulitio, nec non loco et contubernio
gaudeant, ceterum omnes suh regulari mensa communi disciplina
et omnino pari ratione tractantur

Prim. glede opisanih zavodov še: Jan Nečasek: „Geschichte
des Laibacher Gymnasiums“ v gimn. poročilu za l. 1859 in 60 ter:
Dr. Jan. Kulavic : „Das furstbischofliche Briesterseminar und
die theol. Leliranstalt zu Laibach u , v delu : „Die theologischen
Studien und Anstalten der katholischen Kirche in OesterreichJ
Na svitlo dal dr. Hermann Zschokke, 1894.

5

del njegovih ,, kako ga je v oporoki postavil za glavnega
dediča; pa tudi, koliko je storila duhovščina ljubljanske
škofije, navduševana po svojem škofu , sa Alojzijevišče.
ker je tekom let darovala take velike svote.

Menimo, da bolje niso mogli porabiti blagi dobrot¬
niki darovanega denarja. Kolikim mladeničem so omo¬
gočili šolanje in da so dosegli duhovski stan , koliko
drugih so rešili pogube!

Nekaj govore številke same in imena ... a ne po¬
vedo vsega Koliko je vplival vzorni red, duhovne vaje,
molitev, nauki predstojnikov na mlada srca ...,  to se
ne da označiti s številkami.

Ko pa dajemo to poročilce v deset , hočemo s nova
vzbuditi zanimanje sa zavod. Če je bil potreben pred pet¬
desetimi leti, koliko potrebniši je sedaj, v naših viharnih
časih, ko se toliko mladih ljudij v zgodnjih letih izgubi
sveti veri . . .

Letos poteče 300 let, ko so prišli v Ljubljano Je-
zuitje , ustanovitelji semenišča „studiosorum pauperum “,
in petdeset let Wolfovega zavoda. Pri obojem je du¬
hovščina ljubljanske škofije posrtvovavno pomagala. Žrtve
niso bile zastonj.

Požrtvovaven je tudi sedanji duhovniški rod ljub¬
ljanske škofije; dokazal je še pri več prilikah. Ni-li po-
šrtvovaven tudi za izvršitev velike ideje: katoliške
gimnazije, kateri podlaga bodi Alojzijevišče? L. 1857
in 1858 je Alojzijevišče ze imelo  — vsaj za dva razreda
— domačo učilnico. Kar se je bilo začelo, pa zopet
opustilo, naj se z novega začne, krepko nadaljuje in srečno
izvrši. Tega cilja ne izgubimo izpred očij!

6

1 .

Okrožnica knesoškofa Antona Alojzija Wolf-a s dne
29. sept. 1846, s katero se vabijo duhovniki ljubljanske
škofije, da podpirajo novo ustanovljeno mladeniščnico
„ Collegium Aloifsianum. “

Anton Alojzij Wolf

po božji in apostoljsk© stoli©© milosti

knezoškof ljubljanski,

Nj. c. kr. apost. Veličanstva pravi tajni svetovavec i. dr.

vsem velečastithn gg. duhovnikom ljubljanske
škofije.

Odkar sem 1. 1824. nastopil višjepastirsko službo,
bila mi je jedna izmed prvih skrbij, kako pridobiti dovolj
in dobrih duhovnikov svoji precej obsežni škofiji.

Dočim je bil mladi duhovski naraščaj nekdaj in
še malo pred mojim nastopom prav neznaten in ni ni¬
kakor zadostoval potrebam škofije, bilo je kmalu na to
nekaj let, ko je toliko domačih mladeničev po končanih
modroslovskih naukih prosilo vsprejema v bogoslovje
in duhovsko semenišče, da nisem mogel vseh vsprejeti.
Bil sem v srečnem položaju, da sem mogel med prosivci
izbirati in samo take vsprejemati, katerih vednostno
izomiko in poklic za duhovski stan so mi hvalili možje,
ki so jih poznali natančneje.

Ta naval domačih mladeničev v bogoslovje pa je
trajal le malo časa. Kmalu nato se jih je oglašalo nekaj
let zopet manj, tako da sem našel med njimi komaj
— včasih tudi ne — vsakoletno potrebno število dvaj-

7

seterih mladeničev, katere sem mogel s polnim za¬
upanjem ali vsaj z mirno vestjo vsprejeti v duhovsko
semenišče in v bogoslovske nauke. Kakor z ene strani
časovni tok nikakor ne vspodbuja mladeničev, posvetiti
se stanu, kateremu se navadno pri slabih dohodkih vse¬
stransko nasprotuje in stavijo vsakovrstne ovire, — tako
bode z druge strani pri rastoči revščini ljudstva na de¬
želi manj imovitim in ubožnim vedno težje, dokončati
več let trajajoče šole, potrebne za vsprejem v duhovsko
semenišče. Glede na revnejše kraje v škofiji opazujemo
lahko to že delj časa, ker od tam prihaja prav malo
mladeničev v višje šole.

Pa naj se tudi pri vsem tem ni bati, da bi se
število domačih dijakov zmanjšalo, vendar ne smemo
pozabiti, da so mladeniči, ki prihajajo z dežele v mesto,
glede na stanovanje, hrano in nadzorovanje pogosto v
tako nepovoljnih okoliščinah, da jim mora biti prav
težko, tudi pri dobrih talentih in zmožnostih, v vednosti
primerno napredovati, enakomerno izobraziti si razum
in srce, prilastiti si potrebne zunanje olike in ohraniti
si čistost srca, katero mora imeti oni, ki želi biti vsprejet
v duhovsko semenišče.

Ali mar ni res tako? Ali mar ne opazujemo le
prepogostokrat z žalostjo, kako se v takih nevarnih oko¬
liščinah pogubi toliko lepih talentov, polagoma spridi
toliko dobrih src? — kako zaostaja omika srca za iz¬
obrazbo razuma in kako se popolno zanemarja zunanja
olika? — Kako pa hoče biti tudi drugače, ko v takih
okoliščinah učeča se mladina nima, razun v določenih
šolskih urah, nikogar, ki bi jo očetovski nadzoroval in
vodil, ki bi jo posebej navajal na redovito domače učenje,
ki bi skrbno gledal, s kom in kako se peča, ki bi modro
krotil in čistil njene strasti in napake nravij, ki bi opo-

8

minjal in svaril in kaznoval nepristojnosti in napake,
katere opazi na posameznikih, in kar je še vse potrebno
pri pravi odgoji in vsestranski izobrazbi mladega dijaka?

Zadeva je preimenitna, da ne bi bil resno premišljeval,
kako zagotoviti moji višje-pastirski skrbi izročeni škofiji
ne le zadostnega, marveč tudi primerno izobraženega
duhovskega naraščaja, kakoršnega zahteva visoki namen
in sedanja doba. Premišljeval sem, kako bi se tudi naj¬
revnejšemu dečku, če se opazijo v njem izvrstni talenti
in veselje za duhovski stan, kateremu pa revščina zapira
pot do šole, ponudila prilika, izšolati se; — kako bi se
zopet drugim zmožnim in manj revnim dijakom, ki so
se odločili za bogoslovje, olajšala pot, da dosežejo svoj
namen; — kako bi se jim med dolgoletnim šolanjem,
ko svet, ki je vse prej nego krščanski, pogosto zamori
mladeničem smisel za duhovski poklic, vendar le obra¬
nilo veselje za sveto zvanje, in bi si v dobro vravnanem
zavodu, če ne vsi, pa vsaj mnogi pridobili ono korenito,
vsestransko vednostno izomiko, ki je duhovniku v da¬
našnjih časih tu in tam neizogibno potrebna, če se hoče
častno ustavljati neveri in prevzetni novodobni prosveti.

Prepričal pa sem se, da nam je naša sv. Cerkev
naznačila že na vesoljnem tridenškem zboru najboljše
sredstvo v to svrho, ko je naravnala (Sess. XXIII. de
reform. Cap. 18.), naj se ustanovi za vsako škofijo du-
hovska mladeniščnica. V tem obziru se je izjavila na¬
stopno :

»Ker je mladost, ako se prav ne vodi, zelo nagnena
k posvetnemu veselju in se nikdar, ako se ne vadi že
v nežni dobi v pobožnosti in sv. veri, preden navade
strastij objamejo celega človeka, povsem ne ohrani in
ne brez prav posebno velike, skoraj izvanredne po¬
moči vsemogočnega Boga v svetem strahu in čednosti,
zalo veleva zbor, da vse škofije, nadškofije in druge

9

večje cerkve svojemu premoženju in velikosti škofije
primerno število mladeničev iz mesta, iz škofije, ali, ako
jih ondukaj ne dobe, iz tiste dežele, v mladeniščnici,
ki naj se zida blizu onih cerkva, ali na kakem drugem
pripravnem kraju, če škof tako določi, hranijo, pobožno
vzgajajo in v duhovskih vednostih podučujejo. V ta ko¬
legij naj se vsprejemajo taki mladeniči, ki so vsaj dva¬
najst let stari in zakonski, ki znajo dovoljno brati in
pisati in katerih lastnosti in volja opravičujejo nado, da
se za vselej posvete cerkveni službi. Sv. zbor hoče, da
se izbirajo zlasti otroci ubogih, a vendar ne odreka
vsprejema tudi otrokom imovitih starišev, da se le sami
prežive ter z lepo nravnostjo svedočijo, da hočejo služiti
Bogu in Cerkvi.«

Pa če tudi bi dejali, da do sedaj običajna vzgoja
mladine ni napačna, nasprotno, da si dijaki ne izobra¬
zijo le razuma, marveč da se navadijo tudi nravnega
življenja, verskega mišljenja in strogega reda, vendar
ta vzgoja nikakor ni taka, kakoršna bi morala biti in
kakoršna je želeti za prihodnje duhovnike in kakor so
jo označili z navedenimi imenitnimi besedami v Tridentu
zbrani očetje.

Mladeniči, ki so poklicani, da kot prihodnji dušni
pastirji ne izpolnjujejo le natančno svojih dolžnostij,
marveč dajejo tudi lep vzgled v onih čednostih, katere
bodo kedaj učili in priporočali, potrebujejo potrebnega
nravnega varstva in vzgoje. To se da tako malo tajiti,
kakor da tir ja duhovsko življenje, ki je polno težav in
žrtev, od mlaneniča vestne priprave, zatajevanja čutnega
človeka in utrjevanja volje že od nežne mladosti. Na to pa
so se navajali v dosedanjih okoliščinah le malo ali nič,
zadostno pa se bodo v tem urili v duhovski mladeni¬
ščnici, kakoršne želi sv. zbor tridenški.

10

V vednostnem oziru se zahteva od dijakov v no¬
vejšem času sploh veliko več kot preje. Tega nikakor
ne zametujem in ne grajam, zlasti glede na prihodnje
cerkvene služabnike, ki so poklicani, da delujejo za
kraljestvo božje sredi vsestransko napredujočega sveta.
Iz tega se pa zopet izprevidi, da bodo gimnazijski in
modroslovski dijaki, ki žele biti vsprejeti v bogoslovje,
navadno iz nižjih in srednjih stanov in jih le prepogosto
ovira revščina, da se ne morejo izobraževati v vednosti,
veliko lože in boljše napredovali, če se bodo, v mlade-
niščnici preskrbljeni in nadzorovani, brigali samo za
učenje, zlasti še, ker se jim bode pomagalo s svetom
in podukom.

Ker je naša sv. Cerkev poklicana, da deluje za versko
in nravno spopolnjevanje človeštva, in ker je torej njena
najimenitnejša dolžnost, skrbeti za versko in nravno
vzgojo svojih služabnikov, ki naj izvršujejo ono imenitno
nalogo, in se ta vzgoja, kakor tudi vednostni napredek,
dosežeta gotovejše in boljše v duhovskem zavodu nego
v dosedanjih okoliščinah, — mislim že dolgo na usta¬
novitev duhovske mladeniščnice za svojo škofijo, kakor so
ustanovili take zavode že po drugih škofijah našega
cesarstva.

Z ozirom na to, da treba za ustanovitev take odgo-
jilnice najprvo lastnega poslopja, iskal sem že dolgo v
ta namen pripravne hiše tu v Ljubljani. Posrečilo se mi
je še le meseca julija preteklega leta 1845, dobiti pri¬
pravno ležečo, precej veliko hišo z dvema nadstropjema,
ki ima prostoren vrt in dober vodnjak. Kupil sem jo z
zraven nahajajočim se stavbiščem za 22.000 gld. k. d.

Da bi pa hiša zadostovala zahtevam mladeniščnice,
sem jo prenaredil letošnje poletje in jej preskrbel po-
hišne oprave za 22 gojencev in drugo potrebno osobje,
da se odpre mladeniščnica z navedenim številom re-

JI

jencev z ravno kar začenjajočim se šolskim letom

1846/7.

Ker bi pa vendar to kupljeno poslopje, dasi se
spravi vanje, če treba tudi 30 gojencev, nikakor ne za¬
dostovalo sedanjim potrebam škofije, dal sem v poletju
1846 prizidati na omenjenem praznem prostoru novo
poslopje, ki je spredaj 17, na strani pa 11 sežnjev dolgo.
Novo poslopje z dvema nadstropjema je že pokrito;
dodelano pa bode še le prihodnje spomladi 1847. V njem
bode potem lahko stanovalo 80—100 gojencev*), za ka¬
tere oskrbim polagoma sam hišno opravo, v kolikor se
bode množila zaloga za hrano večjemu številu gojencev.
Tudi stroške zidanja hočem sam pokriti.

Ali pomisliti moramo in še prav posebno, kako
dobimo zadosti denarja za vsakoletne stroške za hrano
mladine, ki se bode oskrbovala v zavodu in zlasti, kako
utemeljimo glavnico, da iž njenih obrestij vsaj nekatere
gojence preživimo in tako zagotovimo obstanek mlade-
niščnice za prihodnje čase.

Komu je skrbeti, da se gojenci v mladeniščnici
prežive in da se poplačajo druge potrebščine, je naznanil
že sveti tridenški zbor v zgoraj navedeni naredbi. Sicer
se pa že tako razume, da mora za ustanovitev in utr¬
ditev zavoda, kateremu namen je mladi duhovski na¬
raščaj, pred vsem skrbeti po svojih močeh duhovščina
škofije s svojim višjim pastirjem. Za gotovo pa se sme
upati, da bodo tudi dobro misleči svetni ljudje radi pod¬
pirali to bogoljubno delo, ko jim gg. duhovniki razlože
blagi namen mladeniščnice.

Ker moramo torej prav posebno skrbeti, da zlo¬
žimo glavnico, s katere obrestmi se bodo vzdržavali
gojenci v mladeniščnici in njih vzdržavanje zagotovimo

*) Izkušnja je pokazala, da se v te prostore prikladno spravi
k večjemu 60 gojencev. Zlasti je premajhna obednica in spalnice.

12

za prihodnje čase, sem jaz pripravljen, položiti temelj
tej glavnici. V ta namen darujem 20.000 gld. k. d. ter
zagotavljam tako ž obrestmi glavnice po 6%  z letnimi
1000 gld. k. d. deseterim ubogim pa nadobudnim mla¬
deničem stanovanje in hrano. Nadejam se namreč, da
stroški za sleharnega učenca ne bodo presegali svote
100 gld.*) In tako pričakujem, ne silim pa prav nič nikogar,
da bodo v povečanje zavoda pomagali srčno radi tudi
moji zvesti sodelavci v vinogradu Gospodovem s pri¬
mernimi prostovoljnimi doneski, ne le za glavnico, tem¬
več tudi za vsakdanje hišne potrebe.

Zelo bi se moral motiti v zaupanju svojem do
gg. duhovnikov, ki so že s takim veseljem pozdravili
nakup hiše v označeni namen, ako ne bi smel priča¬
kovati, da bodo prav s takim veseljem po svojih močeh
skladali tudi za utemeljitev in pomnožite v glavnice,
kakor tudi za pokritje tekočih hišnih stroškov, s kate¬
rimi se prežive v mladeniščnico vsprejeti gojenci, in me
tako podpirali, da izvršim namero, katero mora odo¬
bravati vsaki dobromisleč človek. Saj se opira ta ustanova
na izrecni ukaz naše sv. Cerkve in samo to namerava,
da se zagotovi naši škofiji zadostno število dobrih du¬
hovnikov, da se obvarujejo gojenci raznih nevarnostij,
pretečih njihovej nedolžnosti in vsej njihovej oliki, in
da zadostno pripravljeni za duhovski poklic vstopijo v
bogoslovno semenišče.

Nadejam se torej od duhovnikov svoje škofije po¬
moči v dvojnem oziru, in to:

1. Doneskov , da se vstanovi in pomnoži glav¬
nica .— Doneske, katere v to svrho prejmemo, bodemo
naložili proti postavnemu varstvu na kako hipoteko
(hišo, posestvo, zemljišče idr.), ali pa bomo kupili zanje

*) Sedaj se potroši za enega gojenca krog 200 gld. na leto
Stanovanje se pri tem računu niti ne vpošteva.

13

državnih obligacij in na mladeniščnico tako vinkulovali
(prepisali), da se bodo smele porabiti le vsakoletne
obresti za hrano gojencev in druge hišne potrebščine.

Takošnih doneskov pričakujemo seveda le od bolj
imovitih duhovnikov, ki so že dolgo časa v dušnem pa¬
stirstvu, ali v kaki drugi duhovski službi, in ki so si že
kaj prihranili. Zatorej ni moj namen, da bi se vsako
leto nabirali taki doneski po dekanijah, temveč vsakemu
je dano na prosto voljo, da vpošlje svoj donesek, kadar
mu drago, ali naravnost ordinarijatu ali pa po svojem
dekanu, in naznani svoje želje. Prejem doneska se mu
potrdi.

2. Vsakoletnih doneskov , ki se bodo sproti porabili
za hrano mladeniščnikov.  — Ker bode mladeniščniška
glavnica naraščala le polagoma in še le po dolgem času
s prej omenjenimi doneski, ustanovami, volili itd. se tako
pomnožila, da bode mogoče gojence s samimi obrestmi
preži viti in druge stroške zavoda poplačati, bilo bi zelo
želeti, da bi duhovniki moje škofije skladali vsako leto
prostovoljne doneske vsak po svojih močeh, ter tako
pomagali gojence preživljati. Tako bode mogoče čem
preje več dečkov vsprejemati v mladeniščnico. Z zdru¬
ženimi močmi se da namreč mnogo doseči in če se
stekajo doneski od mnogih, nabrala se bode, dasi po¬
samezniki dado morda le malo, tolika svota, da se bodo
lahko pokrili stroški za več mladeničev.

Nadejaje se torej, da si bodo vsi gg. duhovniki
škofije, tudi oni, ki so v manj ugodnem položaju, šteli
v čast in tolažbo, prištevati se med ustanovitelje tega
zavoda, vabim vse, da skladajo vsakoletne doneske, kakor
je to v navadi že tudi v neki drugi škofiji. Ob enem
naročam gospodom dekanom, da nabirajo doneskov pri
duhovnih pastirjih svoje dekanije dvakrat v letu, meseca

14

aprila in oktobra, ali pa naj poskrbe, da se jim po¬
šiljajo na dekanijski urad.

Nabrano svoto naj pošljejo s svojim lastnim doneskom
in posebnim izkazom vred vsako leto dvakrat,  to je
konec že imenovanih mesecev aprila in oktobra  v
škofijo, od koder se jim dopošlje prejemnica. Sme pa
tudi vsaki dušni pastir, kakor tudi vsaki drugi mašnik
ali dobrotnik sam poslati svoj pol- ali celoletni donesek
bodisi v škofijsko pisarnico, ali pa neposrednje meni.

Zaupajoč, da bodo imele te zbirke dober vspeh,
otvoril sem ravnokar mladeniščnico z 22 gojenci. Od
takih bolj ali manj  obilnih letnih doneskov, torej od
večjega ali manjšega zanimanja gg. duhovnikov do te
nove naprave, bode odvisno, če in koliko več gojencev
bode mogoče v korist škofiji vsprejeti že drugo leto,
ko se bode popolnoma dozidalo poslopje zavoda. Tudi
ne morem pri tej priliki gg. duhovnikom zamolčati ve¬
sele novice, da so Nj. c. kr. apost. Veličanstvo naš pre¬
svetli cesar z najvišjim sklepom z dne 21. marcija t. 1.
takošno ustanovitev mladeniščnice za škofijo ljubljansko
z radostjo vzeli na znanje in jo milostno potrdili.

Ko torej izvem, kolike bodo te zbirke in kako
pomagajo gg. duhovniki ustanavljati in vzdržavati zavod,
in ko se prepričam, da se mladeniščnica sme imeti za
ustanovljeno in daje  njen obstanek zagotovljen, napravim
o ustanovitvi zavoda pravilno ustanovno listino, da se
mu obstanek zagotovi tudi s slovesnim pismom. Ob enem
vknjižim kupljeno in prizidano hišo na mladeniščnico,
prepišem nanjo ustanovno glavnico 20.000 gld. k. d.,
katero sem sam daroval, izkažem in zavodu pripišem
vse od raznih dobrotnikov prejete darove, naznanim vse
ustanovnike in posebne dobrotnike, če morda tega iz¬
recno ne odklonijo, in pristavim tudi dolžnosti, katere

15

bodo ustanovniki naložili mladeniščnici. Ustanovno pismo
spoštljivo predložim v najvišje potrjenje Nj. Veličanstvu
našemu presvetlemu cesarju, za kar sem že tudi prejel
z zgoraj označenim najvišjim odlokom najmilostivejše
dovoljenje.

Gojence zavoda izročam posebnemu varstvu sve¬
tega Alojzija Goncaškega in sv. Frančiška Šaleškega. —
Sv. Alojzij jim bodi vzgled v dnevih mladosti, sv. Fran¬
čišek pa za njih prihodnji mašniški stan. Po sv. Alojziju
imenuj se naprava Alojzijevišče (Collegium Aloy-
sianum).

Da pa spoznajo gg. duhovniki, katere s tem vabim,
da skladajo doneskov za novo mladeniščnico pod go¬
renjim imenom, tudi osnovo, katero hočem dati zavodu
v smislu sv. zbora tridenškega in z ozirom na podobno
upravo, ki se je vvedla tudi drugodi, podajem v na¬
slednjem natančnejše glavni obris te duhovske vzgojil-
nice in učilnice za revne dijake ljubljanske škofije, in
sicer:

I. Zaloga škofijske mladeniščnice.

Zaloga, katero že imamo in ki se bode še do¬
polnjevala, naj se nabira iz sledečih dohodkov:

1. Iz ustanovne glavnice 20.000 gld., katero sem jaz
obljubil za deset brezplačnih mest, vsako po 100 gld. k. d.,
in iz doneskov duhovnikov in lajikov, katerih pričakujem,
da se bode z božjo pomočjo množila ustanovna glavnica

2. Iz ustanov, katere bodo morda zalagali dobrot-'
niki ter ž njimi ustanavljali brezplačna mesta v deškem
semenišču, vsako z glavnico 2000 gld. in letnimi obrestmi
100 gld. k. d. Zeli pa se seveda, da se ustanovitelji ozi¬
rajo bolj na splošno blaginjo škofije, nego na koristi
posameznikov. Zatorej naj se obdarovancem ne nalagajo

16

dolžnosti, ki bi ne bile v soglasju z namenom zavo¬
dovim.

3. Iz takih dobrotnih doneskov, s katerimi sicer
ne bi bilo mogoče zasnovati popolno brezplačnih mest,
ki pa se morda dajo v ta namen združiti; ali če bi tudi
to ne bilo mogoče, če se več dobrotnikov zaveže, da
bodo vsako leto zložili za enega ali več gojencev po¬
trebno svoto in jo vplačali mladeniščnici.

4. Iz letnih doneskov duhovnikov domače škofije,
katere bodo vpošiljali za tekoče stroške mladeniščnice
— kakor povedano — dvakrat na leto ali po gg. de¬
kanih ali pa neposrednje škofijstvu.

5. Sploh iz vseh za mladeniščnico došlih milodarov,
volil idr., ki naj se po želji dobrotnikov ali nalagajo
na glavnico, da se ž njimi množi ustanovno premoženje,
ali pa se porabljajo za tekoče hišne potrebščine.

II. Vodstvo zavoda in uprava zaklada.

Pravi oskrbnik zaklada je in ostane vsakokratni
ljubljanski škof; če je škofovska stolica izpraznjena,
pa njegov namestnik, to je kapiteljski vikarij, in sicer
tako, da o svojem oskrbništvu ni dolžan dajati odgo¬
vora nobenej oblastniji. Prav tako pripada vrhovno
vodstvo in nadzorstvo vsega zavoda samo in izključno
le njemu. — Samo od njega zavisen, v njegovem imenu
in po njegovih določbah vodi od njega nastavljeni du¬
hovnik kot vodja neposrednje nadzorstvo in upravo za¬
voda, oskrbuje po prejetih navodilih z denarjem, ki ga
od časa do časa prejemlje od ordinarijata, priprosto
hrano gojencev, nadzornikov in služabništva in razne
druge hišne potrebščine, natančno zapisuje vse dohodke
in stroške in polaga škofu vsako leto račun.

17

Da pa je zaloga nekako odprta očem vse škofije,
in da ustanovitelji, dobrotniki in drugi podporniki izvedo,
kako se porabljajo doneski, katere so podarili mlade-
niščnici, bode škof vsako leto s posebno okrožnico poročal
duhovnikom svoje škofije o stanju zavodovem, namreč
o vseh dohodkih in stroških, o porabi dobrotnih doneskov,
o številu gojencev, o ustanovah, katere uživajo idr.*)

Ker pa mladeniščnica nima pričakovati nobene
podpore od kake javne zaloge, marveč se bode vzdrže¬
vala samo s prostimi doneski duhovščine in drugih do¬
brotnikov, zato ne bode uplivala nobena javna oblast
na upravo zaloge ali sploh zavoda. Vendar pa bode
ljubljanski škof visoki c. kr. deželni vladi predložil z
ozirom na najvišje varstveno in nadzorstveno pravo vsako
leto pregled o številu gojencev, o stanju zaloge s kratkim
pojasnilom o dohodkih in stroških zavoda.

III. Lastnosti gojencev.

Brezplačno se bodo v škofijsko mladeniščnico
vsprejemali samo ubožni, ljubljanski škofiji pripadajoči
mladeniči rimsko-katoliške vere, pobožnega mišljenja, ki
kažejo nagnenje in poklic za duhovski stan, kolikor se
more na to sklepati že v nežni mladosti. Razun tega
pa morajo oni dečki, ki žele biti vsprejeti, prej dokončati
z dobrim vspehom vsaj tretji razred nemške glavne šole**),
morajo biti za višje vede zadostno nadarjeni, posebno pa
se morajo odlikovati po pridnosti in lepem vedenju.
Po izrecnej zapovedi občnega zbora tridenškega mo¬
rajo biti zakonski, ubožnih starišev in telesno tako trdni

*) Taka letna poročila so se izdajala do 1. 1884.

**)  Sedaj se vsprejemajo samo gimnazijci počenži od tretje šole.

2

18

in zdravi, da je upanje, da bodo kdaj koristno delovali
v duhovskem stanu. Kakor bi bilo želeti, da bi ubožni go¬
jenci takoj sedaj vsaj za izprehode dobili jednako obleko,
bi pa vendar denarna sredstva mladeniščnico tega še
dolgo ne dopuščala. Zato je potrebno, da stariši ali do¬
brotniki oskrbe gojencem, ko stopajo v mladeniščnico,
zadostnega perila in vrhnje obleke. Sinovi premožnih
starišev pa se ne smejo nikdar brezplačno vsprejemati v
mladeniščnico. Pač pa se smejo vsprejemati proti plačilu,
če je dosti prostora in če imajo druge potrebne lastnosti,
zlasti če imajo poklic za duhovski stan. Pod istimi
pogoji se smejo vsprejemati tudi sinovi manj premožnih
starišev, če le deloma —- po dogovoru — povrnejo oskrbo¬
valne stroške.

IV. Vsprejem gojencev.

Pravico presojati, ali in v koliko ima kak mladenič
po § III. za vsprejem potrebnih lastnostij, kakor tudi
pravico, vsprejemati ali vsprejem odrekati, ima edino
le vsakokratni ljubljanski škof, in sicer tako, da o tem
ni nikomur odgovoren, razun svoji vesti. Kakor kaže
izkušnja pri vseh duhovskih zavodih, je to za njihov
prospeh neobhodno potrebno. Gre se namreč za višji
poklic, o katerem more in mora soditi samo cerkvena
oblast. S tem pa ni rečeno, da se ne bode oziralo na
posebne želje ustanoviteljev in dobrotnikov, ki n. pr. v
ustanovnih listinah zahtevajo, da se v prvi vrsti ozira
na to ali ono faro idr., v kolikor to dopušča namen
zavoda in občna blaginja. Od duhovnikov na deželi pa
se pričakuje, da bodo napeljevali revne dečke, pri ka¬
terih opazijo posebno nadarjenost in gori navedene, za
vsprejem potrebne lastnosti, naj pridno obiskujejo šolo

19

in ko dokončajo tretji razred glavne šole, naj jih ne¬
posredno ali pa po posredovanju č. g. dekana zglase
ordinarijatu; naznanijo naj tistikrat dečkovo starost, opi¬
šejo njegove telesne in dušne zmožnosti, stan in premoženje
starišev idr., da se vsprejme v zavod, ako ne bi bilo
sposobnejših. Ker pa ostanejo gojenci mladeniščnice
samo med šolskim letom v hišnem oskrbovanju, med
počitnicami pa se izpuste iz zavoda, pričakuje se od
dušnih pastirjev na deželi tudi v tem oziru, da bodo
med počitnicami obračali pozorno svoje oko na te go¬
jence in jim pomagali s svetom in dejanjem.

V. Odpust gojencev.

Kakor pravico vsprejemati, tako ima vsakokratni
ljubljanski škof tudi pravico brez ovire gojence odpu¬
ščati, tako da tudi v tem oziru ni nikomur odgovoren,
razun svoji vesti. Vsakemu gojencu je na prosto voljo
dano, vsaki čas z dovoljenjem starišev ali variha iz
stopiti iz zavoda in si izvoliti drug stan; kadar pa se
je odločil trdno za sveten stan, sme se obdržati v za¬
vodu samo do konca tistega šolskega leta. Navadno
stopijo gojenci, ki ostanejo pri duhovskem poklicu, iz
mladeniščnice še le, ko dokončajo modroslovske nauke,
ko se namreč vsprejmo v duhovniško semenišče.
Če pa nravno in vednostno ne napredujejo, kakor bi
morali, odtegne se jim dobrota, katero v hiši uživajo,
lahko tudi prej in nakloni zmožnejšim, pridnejšim
in vrednejšim mladeničem, ki se mesto njih sprejmo
v zavod.

Ker se vrh tega denar ustanoviteljev in dobrotnikov
ne sme nikakor tratiti za nesposobne ali nevredne
mladeniče, odpuščali se bodo malomarneži in taki, ki

2 *

20

ne kažejo veselja do učenja, ali ki se lepo ne vedejo,
ki niso pobožni in blage volje, ki so torej za duhovski
stan nesposobni ali nevredni, ali ob koncu šolskega
leta, ali pa tudi, če treba, takoj, zlasti če so se pre¬
grešili v kakšni imenitnejši stvari. — V takih slučajih
se odklanja vsaki vpliv drugih oseb, ki bi iz raznih člo¬
veških ozirov rade zabranjevale ali odlagale, da se ne bi
iz zavoda izključil ta ali oni gojenec. Prav tako se od¬
klanja vsako obravnavanje o vzrokih, iz katerih se od-
slavlja ta ali oni gojenec. Postopalo se bode vsikdar
samo z ozirom na blaginjo zavodovo in na koristi svete
Cerkve.

VI. Učenje in vzgojevanje mladeničev.

Gojenci mladeniščnice bodo za sedaj obiskavali
gimnazijske in modroslovske nauke na c. kr. gimnaziju
in liceju ljubljanskem po predpisih, ki veljajo za javne
učence. Vzreja gojencev kot taka in njih odgoja za du¬
hovski stan pa je in ostane že tako stvar vsakokratnega
škofa ljubljanskega, ki bode nastavljal razun že po § II.
za vodstvo mladeniščnice določenega duhovnika tudi še
po enega ali po več prefektov ali repetitorjev (pred¬
stojnikov, pomočnikov pri učenju) izmej duhovnikov ali
bogoslovcev, z ozirom na večje ali manjše število go¬
jencev. Ti bodo z gojenci vred v hiši stanovali, ž njimi
skupno jedli, pri učenju jim pomagali, je nadzorovali,
vodili jim bogoslužna opravila, ki so v tesni zvezi z
duhovsko vzgojo, ter gojence po opominih sv. zbora tri-
denškega navajali skupnega in verskega življenja. —
To skupno življenje se uravna po posebnem dnevnem
in hišnem redu. Gojenci vstajajo ob določenem času,

21

prav tako hodijo spat ob določeni uri, gotov čas imajo
za učenje, za odpočitek, za jed, za vsakdanje pobožnosti,
kakor odloči vsakokratni ljubljanski škof.

VII. Posebne dolžnosti gojencev.

Gojencem se posebno nalaga, da molijo za usta¬
novitelje in dobrotnike zavoda, za žive in mrtve. V kapeli
zavodovi naj se jih spominja mašnik pri sv. maši in ob
določenih dnevih naj še posebe zanje opravi daritev
sv. maše. Sicer pa se bode v tem obziru natančno rav¬
nalo po posebnih željah ustanoviteljev in dobrotnikov.

Starejši gojenci naj pomagajo mlajšim pri učenju;
to je zanje same koristna vaja, da se tako usposobijo,
gladko in spretno predavati. Ker se to delo med mnoge
razdeli, pride na enega le malo; zato ne bodi nikomur
težavno, marveč vsakomur bodi koristna vaja.

Iz teh potez, katere kažejo glavni obris o uredbi
novega škofijskega semenišča — prihodnja skušnja bode
morda velevala kaj premeniti — duhovniki škofije lahko
spoznajo veliko korist, katero sme pričakovati od zavoda
cerkev in država.

Ker se bodo vsprejemali v deško semenišče samo
zmožni, na duhu in telesu nepokvarjeni dečki, ki čutijo
v sebi nagon za duhovski stan že od nežne mladosti in
ki se bodo v zavodu podučevali in vzgajali po krščansko
in duhovsko, dokler ne prestopijo v duhovniško seme¬
nišče; — in ker se bodo pravočasno odstranjevali oni
izmed njih, ki se bodo za časa bivanja v mladeniščnici
spoznali za nesposobne in nevredne za duhovski stan, —
je upati, da bodo prihajali iz takega duhovskega zavoda
vredni, dobro podučeni, v duhovskem poklicu utrjeni, za
dušno pastirstvo prav sposobni duhovniki.

22

Ce bi si pa tudi kedaj kak gojenec izvolil kak
drug nego duhovski poklic in se ne bi hotel posvetiti
službi sv. Cerkve, ki ga vzgaja, za kar se gotovo ne
bode niti silil, niti se mu bode k temu prigovarjalo,
mu bode pa verska vzgoja, katero je dobival v deškem
semenišču, prav prihajala v svetnem stanu. Saj je treba
v vsakem stanu strahu božjega, vere, nravnosti, prid¬
nosti, pokorščine, zvestobe v poklicu in redoljubivosti,
k čemer se bodo gojenci mladeniščnice vsikdar nava¬
jali. Tako bode zavod celo po takih gojencih koristno
vplival na občno narodovo blaginjo. V kolikor pa je
zavod namenjen revnim mladeničem, izmed katerih bi
sicer nekateri morda nikdar ne prišli v višje šole, bode
ob enem neprecenljivo delo krščanske dobrotljivosti in
ljubezni. Tako je tudi lahko spoznati, da se bode s tem
zavodom za prihodnje čase najgotovejše preprečilo mo¬
rebitno pomanjkanje duhovnikov.

če vse to preudarjam, smem za gotovo upati, da
bodo gg. duhovniki z veseljem vsprejeli to moje po¬
vabilo, s katerim jih vabim, da zlagajo doneske za ško¬
fijsko mladeniščnico, da me bodo pri ustanovitvi pod¬
pirali z bogatimi darovi in z menoj vred prosili Očeta
v nebesih, da z njegovo pomočjo in v čast njegovo prav
kmalu dokončamo to koristno delo v takem obsegu,
kakršen je primeren velikosti škofije.

Iz knezoškofijske stolice v Ljubljani, 29. septembra 1846.
Anton Alojzij 1 . r.

knezoškof.

23

2 .

Izpisek iz zadnje volje knezoškofa Antona Alojzija
Wolfa z dne 17. avgusta 1858.

§ 24. Glavnim dedičem svojega premoženja ime¬
nujem škofijsko mladeniščnico v Ljubljani — Collegium
Aloysianum —, katero sem ustanovil glasom tiskanega
oklica z dne 29. sept. 1846. Da sem jej zagotovil ob¬
stanek, kupil sem v ta namen hišo in jo zdatno po
večal. Stoji na Poljanskem predmestju, št. 73 nova,
št. 60 stara.*) S postranskimi poslopji in z vrtom vred
sem jo dal po dovoljenju c. kr. deželne sodnije v Ljub¬
ljani z dne 17. julija 1855 štev. 4525 zemljeknjižno
prepisati na ime »Collegium Aloysianum«. Ob enem
sem dal na to poslopje in zemljišče uknjižiti to, da je
hiša odločena za duhovno vzgojilnico, ki naj je edino le
pod vplivom vsakokratnega ljubljanskega knezoškofa.
Prav tako sem tudi že izročil svojemu konzistoriju v
navedenem oklicu za »Collegium Aloysianum« obljub¬
ljeno ustanovno glavnico z 20.000 gld. v 22 rentnih
transfertih kranjskih stanov v svoti 40.023 gld. 12‘/ 2  kr.
po 2j 2  %  z letnimi obrestmi 1000 gld. 32 kr. k. d. Tudi
sem potom c. kr. deželne vlade že oskrbel, da so se ti
rentni transferti za zavod vinkulovali. — Kadar se bode
toraj iz moje zapuščine vse oddalo, kar je inventaričnega,
ali kar komu volim, ali drugače sporočam, naj se
opomni prečastiti konzistorij, da od ostale zapuščine za¬
znamuje, kar je rabnega za »Collegium Aloysianum«,
da se takoj zavodu izroči in zapiše v inventar ter do¬
stavi v njem cena vsake reči. Kar pa od moje ostaline

*) Sedaj: Poljanska cesta št. 4.

24

sicer še ostane, bodi v Ljubljani ali na Goričanah, prodaj
se, kakor hitro mogoče, na javni dražbi.

§ 25. Moja volja, kakor sem jo glede alojzijeviških
poslopij in vrta izrekel v svoji darovnici z dne 14. ju¬
lija 1855, katera je glasom § 24 že tudi uknjižena na
te nepremičnine, naj za zmiraj nespremenljivo velja
enako tudi glede ustanovne glavnice, katero sem, kakor
zgoraj povedano, že izročil Alojzijevišču, in glede drugih
glavnic, katere je od dobrotnikov, večinoma od duhov¬
nikov moje škofije, ali že prejelo, ali pa jih bode še
prejelo, kakor tudi glede onih, katere bode morda še
od mene prejelo, dokler živim, gotovo pa po moji smrti
vsled tega testamenta. Ker je Alojzijevišče odvisno in
mora biti odvisno edino le od vsakokratnega ljubljan¬
skega knezoškofa, ali, če ga ni, od njegovega namestnika,
zato s tem naravnavam, da se moja zapuščina po tem,
ko se bodo natančno dopolnile vse prej naštete testa-
mentarične določbe, prisodi mojemu nasledniku v ško¬
fovski službi, ali pa mej tem postavljenemu kapitelj¬
skemu vikariju. Ta naj jo, če treba s pomočjo obeh
gg. izvrševalcev zadnje volje, katerima naj se vroči po
eden izvod v § 24 navedene tiskane okrožnice, in z
vednostjo prečastitega stoljnega kapitlja, za Alojzije¬
višče plodonosno naloži. Na noben način pa ne sme od
nje kaj porabiti za tekoče stroške Alojzijevišča; pač pa
se smejo v ta namen potrositi obresti, kar jih daje za¬
puščina, kakor tudi, kar jih daje drugo ustanovno pre¬
moženje. Tudi drugi dohodki zavodovi, ki se ne vpla¬
čajo izrecno kot dohodki ustanovne glavnice, smejo se
trošiti za hrano in odgojo v zavod vsprejetih gojencev,
kakor tudi za druge potrebščine odgojilnice, po načelih,
katera sem razodel v gori omenjeni tiskani okrožnici.
Vsako leto pa naj škof ali njegov namestnik s posebno

25

okrožnico, kakor sem jaz storil vsako leto, na koncu
šolskega leta, o katerem je dati račun, naznani duhov¬
ščini , kako se je upravljalo premoženje, kakšno je
stanje tega duhovskega škofijskega zavoda, ali pa naj
objavi vsaj doneske, ki so se nabrali tisto leto in kako
da so se porabili. To naj dela vsaj tako dolgo, dokler
zavod ne more pogrešati vsakoletnih, prostovoljnih do¬
neskov gg. duhovnikov. Sicer pa nalagam Alojzijevišču
kot svojemu dediču samo to, da opravi duhovni pred¬
stojnik v domači kapeli vpričo vseh gojencev vsako
leto na moj smrtni dan, ali, v slučaju kake zapreke,
dan prej ali dan pozneje, slovesno peto črno mašo za
pokoj moje duše.

§ 26. Štel sem si v dolžnost, rojake svoje, ki težko
pričakujejo nemško-slovenskega in slovensko-nemškega
slovarja, s tem razveseliti, da založim to delo. Prvi del,
dva debela zvezka v 8°, bode bržkone že letos natisnen.
— Odločil sem se tudi, opazujoč, koliko je napredoval
slovenski jezik v malo desetletjih, izdati na novo v
šestih zvezkih vel. 8° slovensko sveto pismo starega in
novega zakona. Štirje zvezki se bodo natisnili že letos.
Kar sem za obe deli že imel stroškov, izvedela bodeta
gg. izvrševalca zadnje volje iz računov, katere najdeta
na moji mizi, pri kateri pišem. Ce bi prej umrl, kakor bosta
ti deli, po katerih deželani tako zelo hrepene, dovršeni,
nalagam Alojzijevišču, svojemu dediču, da poplača iz ded-
ščine vse stroške za obe deli; saj je upati, da se bodo
vsled nižje doli pristavljene določbe zavodu polagoma
povrnili. Da pa se ne bode natisek teh knjig prav nič
oviral, pooblaščam s tem gg. izvrševalca zadnje volje,
da smeta, še preden se bode zapuščina prisodila dediču
iž nje od časa do časa izplačevati vse stroške za tisek
in papir. Ob enem prosim svojega naslednika na ško-

26

fovski stolici ali pa kapiteljskega vikarija, da naj ima
od moje zapuščine, katero je vsprejel za Alojzijevišče,
pripravljene vedno toliko gotovine, da se bodo mogli
vsigdar pravočasno poplačati stroški za natisek in razni
drugi stroški. Ker slovar s tem v lastnino prepuščam
Alojzijevišču, novo slovensko sveto pismo pa prečasti¬
temu konzistoriju za zalogo, ki je bila že prej in je
namenjena za izdajo sv. pisma, naj pripada skupiček teh
dveh novih del — prodajo naj vedno oskrbuje ordina-
rijatna pisarna — Alojzijevišču; in sicer naj pripada
skupiček slovarjev ves in vsegdar Alojzijevišču; sku¬
piček iz prodaje svetega pisma pa samo tako dolgo, da
se povrnejo stroški, kateri se bodo za natisek sv. pisma
izdali iz moje zapuščine; nadaljni skupiček, oziroma do¬
biček od novega svetega pisma pa naj pripada staremu
svetopisemskemu zakladu. Ves denar pa, ki bo pola¬
goma pripal Alojzijevišču iz skupička teh knjig, se ne
sme porabiti za tekoče stroške zavodove, ampak naj se
hrani, da se svojedobno obrestinosno naloži.

§ 27. Kadar se bode iz moje zapuščine Alojzije¬
višču pripadajoče premoženje prisodilo temu duhov-
skemu vzgajališču, obrestinosno se naložilo in dobro
zavarovalo, naj da moj naslednik na škofovski stolici
napraviti zakonito ustanovno pismo o tej po meni osno
vani mladeniščnici (Collegium Aloysianum) na podlagi
določil, katera sem objavil v gori omenjenem tiskanem
oklicu z dne 29. sept. 1846. Navedejo naj se natančno
tudi sem spadajoča določila pričujočega testamenta,
zlasti §§ 24 in 25, in vse ustanovno premoženje Alojzi-
jevišča. Sem spada poslopje, katero sem jaz zavodu da¬
roval in z vsem potrebnim oskrbel, opisano v tiskani
okrožnici in gori v § 24., in stranska poslopja ter vrt,
— moja na Alojzijevišče že pripisana, tudi že gori

27

omenjena ustanovna glavnica, — glavnice, darovane od
drugih dobrotnikov, ki so tudi že obrestinosno naložene
in ki so označene v vsakoletnih tiskanih razglasih ordi-
narijatovih, — doneski ali ustanovne glavnice, ki se
bodo še nabrale do onega časa, da se bode napravilo
ustanovno pismo, in ki so namenjene, da se obrestinosno
nalože, — konečno moja po tem testamentu Alojzije
višču pripadajoča zapuščina, ali kar bodem morda še
pred smrtjo podaril zavodu. Moj naslednik naj se v
ustanovnem pismu zaveže za se in za vse svoje nasled¬
nike, da se bode natančno ravnal po določilih te moje
ustanove, da jo bode skrbno varoval vsakega tujega
vpliva, da bode dal vsako premembo ustanovne glav¬
nice na ustanovnemu pismu dodanem listu zaznameno-
vati, kakor tudi natančno izkazati, kako se bode usta¬
novna glavnica od časa do časa polagoma množila, da
bode vsakokratno stanje ustanovne glavnice alojzijeviške
vselej popolnoma razvidno.

3. Darovi.

Alojzijevišče je, kakor se vidi iz dokumentov, ki
sta natisnjena pod št. 1. in 2., velikodušna ustanova
knezoškofa Antona Alojzija Wolf - a. Kupil je najprvo
hišo  za 22.000 gld. v srebru ter jo priredil z novimi
stroški za mladeniščnico. Potem pa je prizidal hiši novo
poslopje,  t. j. večji, zapadni del sedanjega poslopja
s spalnicami, s kapelo in obednico. Za vso hišo je
oskrbel škof sam potrebnega pohištva  in raznega
orodja za 60 gojencev.

Še pri življenju je Anton Alojzij daroval za zavo¬
dovo glavnico  20.000 gld.

28

Podedovalo  je Alojzijevišče za ustanoviteljem,
ki je umrl 7. febr. 1859, krog 45.000 gld. Z dedščino
pa je sprejelo tudi dolžnost, oskrbeti natisek slovensko
nemškega slovarja, ki se je srečno dovršil 1. 1895.

Prav zdatno pa so blago škofovo ustanovo pod¬
pirali tudi gg. duhovniki cele škofije. Dvakrat na leto
je krožila nabiralna pola od župnišča do župnišča. Na¬
bralo se je tem potem tekom let najmanj 75.000 gld.
Večji del teh zbirk se je sproti porabil za hrano go¬
jencev. Le oni darovi, katere so darovalci izrecno na¬
menili za glavnico, so se tej pripisali.

V naslednjih izkazih priobčujemo nekaj a)  daril
in b)  volil, katera posamič dosegajo ali presegajo svoto
100 gld. Izkaz c)  svedoči o A. Strohenovi zapuščini. V
d)  izkazu pa podajemo seštete svote, ki so se nabrale
v manjših doneskih po posameznih dekanijah.

a)  Darila:

Metelko Frančišek  c. kr. prof v Ljubljani
Šlakar Janez,  c. k. vodja v Ljubljani
Poklukar Janez,  nunski spovednik v Ljubljani
Gaber Lovro,  posestnik v Stari Loki. .

Scheuchenstuel pl Edvard,  c. k. koncipist
Zupan Jurij , kanonik v Ljubljani .
Globočnik Jožef,  c. k. gimnazijski katehet

Ljubljani.

Kušar Gregor,  nunski spovednik v Loki
Hrovat Frančišek,  mestni župnik v Ljubljani
in stensko uro, vredno krog 60 gld., ki
še sedaj prav dobro služi kot hišna ura.
Rubessa Jožef,  župnik v Vremah . .

Zorn Karol,  stolni dekan v Ljubljani
in precej kapeline oprave.

630 gld.
1300 »
110  »
100  »
50 »
750 »»

300 »
236 »
200  »

200  »
1500 »

29

Jenoh Martin , župnik na Sv. Gori . . .

Černe Martin,  upokojeni župnik lavantinske

škofije.

Dr. Widmer Jernej , knezoškof.

Vole Jurij,  kanonik v Ljubljani ....

Neimenovan duhovnik.

Neimenovan dobrotnik..

Neimenovan dobrotnik 1. 1895 .

b)  Volila.

Zapustili so Alojzijevišču p. i. gg.:

Kramar Jožef .

Stare Anton,  defic.

Burger Luka , stolni prošt v Ljubljani . .

Jenko Jožef,  korar v Novem mestu . . .

Vrtovec Matija,  vikar v St. Vidu pri Vipavi
Jugovič Ignacij,  korar v Novem mestu . .

Vik Jožef,  župnik y Selcih.

Kek Jožef,  častni kanonik in kn. šk. kancelar

v Ljubljani.

Keršič Gregor,  defic. v Radomljah . . .

Zupin Janez,  župnik v Št. Ruprtu . . .

Leben Valentin , kapelan v Dobu ....
Janežič Leopold,  župnik v Predosljih . .

Svetin Andrej , dekan v Leskovcu ....
Blaznik Blaž,  župnik v Naklem ....
Črnivec Janez,  župnik v Dobrnčah . . .

Petsche Jurij,  župnik v Polomu ....
Kos Anton , stolni prošt v Ljubljani . . .

Eržen Janez , kurat na Gočah.

Rozman Jožef,  dekan v Trebnjem . . .

Novak Janez,  kanonik v Ljubljani . . .

Zupin Jožef,  župnik na Črnučah ....

100 gld.

300 »
300 »>
100  »
3000 »

2000 dol.

4000 gld.

400 gld
200  »
1100  »
300 »»
500 »
300 ».
138 »

500 »
100  »»
200  >.
100  ».
610 »
287 »

100  »
100  »
1300 »
100  »
230 »
426 »
1910 >.
100  »

30

Kopitar Mihael,  duhovnik. 2000 gld.

Vole Jurij,  stolni dekan v Ljubljani . . . 500 »

s pogojem, da se zanj opravi na sv. Jurija
dan ali v bližini tega praznika v alojzi-
jeviški kapeli tiha sv. maša.

c)  Anton Strohenova zapuščina.

Bivši leskovški župnik in dekan, častni kanonik
novomeškega kuratnega kapitlja Anton Strohen  (-f- 23. dec.
1857 v Novem mestu), je postavil v § 11. svoje oporoke
z dne 20. maja 1. 1851 Alojzijevišče glavnim dedičem
svojega premoženja. Zapuščina je znašala po odbitku
vseh volil 7154 gld. 10 kr. Izgovoril si je v Alojzije-
viški kapeli vsako leto jedno slovesno črno sv. mašo
v dan 17. jan. zase, za svoje stariše in sorodnike. če
pride 17. dan jan. na nedeljo, je opraviti črna maša
prejšnji ali naslednji dan. V slučaju, da bi Alojzijevišče
iz katerega koli vzroka prenehalo, mora se zapuščina
razdeliti med ubožna zaklada leskovški in boštanjski.
Radi tega se to premoženje upravlja samo zase, ločeno
od drugega alojzijeviškega premoženja.

d)  Zbirke po dekanijah

31

32

4. Schiffersteinova ustanova.

Jožef Anton plem. Schiffer, rojen v Kranju dne
27. apr. 1. 1677, kanonik in clekan ljubljanski, nazadnje
župnik in prošt v mestu Laa na Nižjem Avstrijskem,
f 27. septembra 1. 1756, je sklenil s pismom z dne
12. marca 1756, poslanim tedanjemu ljubljanskemu
knezoškofu Ernstu grofu Attemsu, napraviti s svojim pre¬
moženjem ustanovo za ljubljanske semeniščnike, da bi
njegova fara Mengeš in pa njegov kanonikat imela na
izbiro vedno dobro izučenih in pobožnih duhovnikov.
Izvršila se je ustanova še le po njegovi smrti, ko so nje¬
govi dediči izplačali semenišču ljubljanskemu 36.000 gld.
Popolno se je uravnala ustanova še le 1. 1847. Pravico
do nje imajo ustanoviteljevi sorodniki ali pa v Kranju
rojeni semeniščniki. Ustanovo je višja duhovska in de¬
želska oblast s pritrditvijo presvetlega cesarja 1. 1892 v to¬
liko spremenila, da so se zasnovale med drugim tudi štiri
ustanove za Alojznike, vsaka po 300 gld., od katerih
prejema dotični Alojznik na roko po 70 gld. na Uto.
Pravico do alojzijeviške Schiffersteinove ustanove imajo
najprvo sorodniki, potem v Kranju rojeni Alojzniki, in
če takih ni, drugi revni in posebno vzgledih Alojzniki,
ki nemotljivo kažejo, da bodo kedaj postali dobri du¬
hovniki. Ustanova se oddaja nesorodnikom samo za jedno
leto. Do sedaj so uživali to ustanovo:

1. Zaplotnik Ignacij  iz Gorič, sorodnik.

2. Debevec Ivan  iz Postojne.

3. Rebol Frančišek  iz Preddvora.

4. Koritnik Anton  iz Polhovega Gradca.

5. Lah Lovro  iz Komende.

6. Kržišnik Jurij  iz Poljan.

7. Pengov Frančišek  iz Št. Jakoba ob Savi.

33

8 Ocepek Jožef  iz Št. Lamberta.

9. Juvan Ivan  iz Šmartna pod Šmarno goro.

10. Sever Frančišek  iz Škofje Loke.

11. Pečarič Martin  iz Metlike.

5. Thalnitscherjeva ustanova.

Janez Anton Thalnitscher pl. Thalberg (Dolničar),
stoljni dekan ljubljanski, umrl 53 let star 19. aprila
leta 1714., je odločil v zadnji volji z dne 15. novembra
1. 1713. 2000 gld. a. v. za ustanovo, oziroma oskrbljenje
jednega gojenca v tedanji mladeniščnici »Collegium Caro-
linum« (sedanje semeniško poslopje). Oe bi pa glavnega
dediča, brata Janeza Gregorja Thalnitscher pl. Thalberg,
jedini sin Jožef umrl brez otrok, kar se je res zgodilo,
ali če bi vstopil v samostan, podeduje vse premoženje
imenovana mladeniščnica za ustanove. Pravico do njih
imajo najprvo sorodniki, potomci treh ustanoviteljevih
sestra, le če teh ni, drugi gojenci.*)

*) 4. Pro fundando alumnatu uno in neoseminario episcopali,
quod nune sub directione mea construitur, investiantur in securo
Ioco duo millia florenorum mon. germ. horumque census pro victu
et amictu unius alumni perpetuo eidem seminario seu collegio alum-
norum episcopalium cedat; ius vero praesentandi idoneum alumnum
competat eidem germano meo eiusdemque descendentibus in per-
petuum; his vero non exstantibus competat ius activae praesenta-
tionis huius alumni Thalnitscheriani RmoT Capitulo sub hac restri-
ctione, quod exstantibus idoneis pro alumnatu ex descendentia soro-
rum mearum tales negligi non valeant, sed omnibus aliis praeferri.

5. In času quo Josephus, nepos meus, absque haerede suo ex
hac vita decederet, sine prole legitima moreretur, aut in religione
quacumque professionem emitteret, eidem substituo in omnibus a
me recipiendis bonis haeredem seminarium episcopale seu Collegium
Carolinum, ita, ut baec mea bona totaque haereditas pro tali času

.3

34

Po visokem ministerskem odloku z dne 4. junija
1863, št. 7219, je te ustanove sedaj šest mest. Pravico
do nje imajo sorodniki (potomci treh Dolničarjevih
sestra); če teh ni, pa gojenci knezoškofijskega Alojzi-
jevišča v Ljubljani.

Štipendisti morajo po § 7. zadnje volje moliti za
ustanovitelja vsak dan med sv. mašo Očenaš  pa Češčeno
Marijo  in v soboto povrh še antifono Češčena bodi Kra¬
ljica  z molitvijo. Ko pa postanejo mašniki, morajo opra¬
viti za dušni pokoj ustanoviteljev vsak mesec jedno
sv. mašo.

Do sedaj so uživali to ustanovo — kolikor je moglo
vodstvo dognati — naslednji alojzijeviški gojenci:

Leskovec Lovro  iz Hotedršice.

Kulavic Janez  iz Podgrada.

Kogej Ferdinand  iz Idrije.

Lesar Jožef  iz Ribnice.

Vrančič Ignacij  iz Moravč.

Tavčar Janez iz  Stare Oselice.

Kržič Anton  iz Rakitne.

per modum fidei commissi reservari praedicto seminario seu Collegio
Carolino debeat, et subsecuto eventu pro qualitate et quota bono-
rum plures alumnatus fundari, quorum alumnatuum ius activae
praesentationis tali in času pariter obtineat Rmum. Capitulum Laba-
cense; ius passivae promotionis vero reservatum sit descendentibus
ex tribus meis sororibus, si qui exstiterint idonei pro eodem alum-
natu instantes.

7. Alumnus ut supra sub 4 t0  a me fundatus uti et alii sub
6 t0  eventualiter fundati, si quando effective fundatione mea fruiti
fuerint, teneantur quotidie pro refrigerio animae meae devote reci-
tare sub missae sacrificio quinquies Pater et Ave Maria, ac singulis
sabbatinis diebus his superaddere orationem antiph. Salve Regina,
et si quando eos contigerit ad sacerdotium promoveri, singulis men-
sibus pro anima mea teneantur legere unam missam, quoad vixerint.

:

35

Marinko Jožef  z Dobrove.
Kladva Janez  iz Zaspa.

Klopčič Franc  iz Cemšenika.
Normali Janez  iz Višnje gore.
Avsenik Janez  iz Zapuž pri Lescah.
Škofič Jožef  iz Mirne peči.

Strobel Ludovik  iz Štange.

Bartol Marko  iz Sodražice.

Jjavrič Jožef  iz Žužemberka.
Mantuani Jožef  iz Ljubljane.
Adamič Andrej  s Krke.

Perne Frančišek  s Trstenika.
Rajčevič Frančišek  s Trate.

Novak Matija  iz Podzemlja.

Pešec Frančišek  z Iga.

Stroj Alojzij  z Dobrave pri Kropi.
Nadrah Ignacij  iz Zatičine.

Pečjak Gregor  iz Hinj.

Čadež Anton  s Trate.

Bleimeis Frančišek  iz Naklega.
Preželj Luka  iz Bohinjske Bistrice.
Legat Evgen  iz Zagorja na Notr.
Ahačič Matej  iz Tržiča.

Kostelec Martin  iz Metlike.
Šarabon Vincencij  iz Tržiča.
Podbevšek Jernej  z Vranje peči.

6. Domača učilnica.

Kakor je sedaj uravnano Alojzijevišče, ustreza le
na pol zahtevi zbora tridenškega (Sess. XXIII. c. 18. de
reform.) in členu XVIII. avstrijskega konkordota, podpisa¬
nega na Dunaju dne 18. avgusta 1855 in potrjenega

3 *

36

ravno tam 25. sept. 1855. Ne smemo se torej čuditi,
da je opominjal papež Pij IX. v apost. pismu z dne
17. marca 1856 avstrijske škofe, naj si osnujejo seme¬
nišča v smislu citovanih določb, ali naj obstoječa bogo-
slovska semenišča in mladeniščnice tako spopolne, da
bodo ustrezala cerkvenim zahtevam. Tej želji rimske
stolice je hotel prevzv. vladika Anton Alojzij takoj ustreči
in navdušeni tedanji vodja Alojzijevišča, kan. dr. Janez
Zl. Pogačar, je v kratkem času vse potrebno uredil, da
se je mogla pričeti domača šola  za drugošolce že
s šolskim letom 1856/7.

Obiskovalo je domačo učilnico 14 na drugem mestu
izkazanih dijakov.

Prihodnjega šolskega leta 1857/8 so se doma po-
dučevali drugo- in tretješolci.

Podučevali so v šolskem letu 1856/7 drugošolce
hišni predstojniki.

Šolskega leta 1857/8 so v II. in III. razredu do¬
mače učilnice podučevali: Vodja, kanonik dr. J. P o ga čar
14 ur; prefekt, gosp. Jurij Grabnar  12 ur;  prefekt,
gosp. Anton Košmerl  14 ur;  bogoslovec, g. Gregor
Kemperle,  ki je bil v prejšnjem šolskem letu dostal
zrelostno poskušnjo s posebno odliko, 6 ur; sedmošolec
Janez K ulavi  c 6 ur in sedmošolec Leopold Klinar
6 ur.

Konec šolskega leta 1858 je prenehala domača
učilnica. Drugo- in tretješolci so napravili na javni gimna¬
ziji skušnje in vstopili tam prihodnje šolsko leto 1858/9
kot javni učenci.

Tedaj je tudi odstopil od vodstva dr. Jan. Zl. Po¬
gač a r in na njegovo mesto je prišel kanonik Jurij Vole.

Poskus z domačo učilnico se takrat ni obnesel.
Škoda! če pa je bila potrebna že tistikrat, kaj naj po-

37

rečem šele o današnjih razmerah? — Domača— kato¬
liška gimnazija — bodi naš bojni klic! Ni nemogoča,
če le hočemo. Zato na delo!

7. Knjižnica.

Pri učenju pomaga Alojznikom mnogo tudi knjiž¬
nica, ki šteje sedaj'3751 del v 7541 snopičih. Med temi je
slovenskih: 1007 del v 1745 snopičih,

nemških: 2059 » » 4652 »

latinskih: 207 » » 395 »

grških: 319 » » 449 »

Francoskih, italijanskih, angleških in španjskih del
je v knjižnici 159 v 300 snopičih.

Večino knjig so tekom let darovali naslednji p. i.
dobrotniki:

Slakar Janez , vodja v Ljubljani.

Vole Jurij,  sem. spir. v Ljubljani.

Dolinar Luka,  župnik v Sp. Tuhinju.

Kušar Gregor , nunski spovednik v Loki.

Grabnar Jurij,  alojzijeviški vodja.

Bononi Jožef,  kapelan v Št. Vidu nad Ljubljano.
Costa Henrik,  c. k. uradnik v Ljubljani.

Globočnik Jožef,  gimn. katehet v Ljubljani.

Jeran Luka , kapelan v Horjulu.

Dr. Jan. Zl. Pogačar , prof. in vodja v Ljubljani.
Dr. Gregor Tušar , alojzijeviški prefekt.

Slomšek Anton Martin,  lavant. knezoškof.

Poklukar Jožef,  kanonik v Ljubljani.

Dr. Andrej Gollmager,  častni kanonik in minist. sve-
tovavec na Dunaju.

Dr. Jernej Vidmar , častni kanonik in vodja na
Dunaju.

38

P. Hermann Venedig,  prof. v Št. Pavlu na Kor.
Urbas Anton,  kuratni benef. na Goričici.

Kosti Gustav,  mestni kapelan v Idriji.

Lesar Anton , kn.-šk. kapelan v Ljubljani.

Primic  J., c. k. dvorni kapelan na Dunaju.
Hicinger Peter,  župnik v Podlipi.

Matek Jurij , kapelan v Kranjski gori.

Kohl Henrik , župnik v Kropi.

Zamejic Andrej , katehet v Ljubljani.

Dr. Matija Leben,  prot. bogoslovja v Ljubljani.
Jeriha Matija , alojzijeviški prefekt.

Košmerl Anton,  alojzijeviški prefekt.

Panker Tomas , pl- Glanfeld,  c. k. namestniški sve-
tovavec.

Zupan Tomo,  alojzijeviški vodja.

Dr. Perne Frančišek,  alojzijeviški prefekt.

Dr. Janez Svetina,  alojzijeviški prefekt idr.

8. Poduk v glasbi in petju.

Prav od začetka zavoda so se gojenci pridno urili
v glasbi in petju. Podučeval jih je prva leta Filip Jakob
Rechfeld,  c. k. gimn. profesor. V petju je nekoliko
pomagal tudi stoljni zakristan gospod Gregor Rihar.
Učitelj petja 1. 1857 in 1858 je bil g. Kamilo Mašek.

Več let so potem oskrbovali poduk v petju neka¬
teri gojenci, tako: Janez Germ, Luka Hiti, Ign. Bohm,
Gregor Kemperle, bogoslovec Blaž Lenček. Leta 1861/2
je podučeval v petju gosp. prefekt Janez Gnjezda.

Od leta 1862 je vodil poduk v glasbi in petju
A. Ned ved; in od 1. 1869 ga vodi gosp. profesor Anton
F or s ter,  stoljni kapelnik, v 5 urah na teden.

39

Vodstvo, pomneč, da je glasba velikega vzgoje-
slovnega pomena in da se Alojzniki pripravljajo na vzvi¬
šeni duhovski stan, kateri naj širi slavo božjo tudi s
petjem in glasbo, je ta poduk vsikdar pospeševalo. Skrbelo
je za učitelje, skrbelo marno tudi za glasbeno orodje.

Najprvo je bil posodil, potem pa daroval glasovir
gosp. šolski vodja Jan. S lak ar.

Drugi glasovir je daroval gospod vodja dr. Janez
Zl. Pogačar;  stal je 210 gld.

Gast. gosp. župnik Jožef Bo no ni je daroval fis-
harmoniko.

Harmonij je kupil gospod vodja dr. Jan. Gogala
za 400 gld., 200 gld. je dala hiša, po 100 gld. pa gospod
vodja in gosp. prefekt Janez Gnjezda.  L. 1894 seje
kupil novi glasovir za 622 gld., 323 gld. je bil nabral
zanj vodja T. Zupan.  Ostanek je oskrbel vodja dr. Jos.
Lesar.

Naj imenujem samo nekaj gg. duhovnikov, ki so
si pridobili glasbeno znanje v Alojzijevišču, n. pr.: Janez
Germ, L. Hiti, Jan. Gnjezda, Leop. Klinar, Jos. Belar,
Gr. Jakelj, Fr. Kunstelj, Mart. Poč, Jak. Aljaž, Ivan in
Val. Aljančič, Ant. Kržič, Jan. Tavčar, A. Trepal, Jožel
Lavtižar, A. Karlin, Mih. Arko, Ant. Lesjak, Fr. Bernik.

9. Kapela.

Kapelo je blagoslovil 10. oktobra 1847 kanonik in
stoljni župnik preč. gosp. Karol Zorn.  Pri tej priliki ji
je podaril en Missale Romanum pa en Missale defun-
ctorum. Drugi Missale je dar preč. gosp. Jožefa Bono-
nija, župnika v Zg. Tuhinju. — Gosp. Anton Samassa
je podaril hiši štiri zvončke za rabo v hiši in v kapeli.

40

Razim tega pa šest lepih svečnikov, 55 funtov težkih,
s pogojem, da se vrnejo njemu ali njegovemu nasled¬
niku, če bi se drugi naročili za kapelo.

Cč. gg. Uršulinke v Ljubljani so same napravile
in podarile kapeli štiri altarne blazinice; čč. gg. Uršu¬
linke v Loki pa lepo vezen velum za ciborij; drug
velum za ciborij je daroval stoljni dekan Karol Zorn.

Orgije  na koru s štirimi spremeni so delo go¬
spoda Frančiška Goršiča 1. 1866; stale so 400 gld.

Sedanji kameniti a 11 a r v romanskem slogu je iz¬
delal 1. 1878 po načrtih gospoda prefekta Jožefa Smrekarja
gosp. Vurnik st. v Radovljici. Kipa sv. Alojzija in sve¬
tega Frančiška Šaleškega sta iz roke -j- podobarja Zajca.
Altarna slika (Kristus na križu) je delo mojstra Plank-a.
— Prejšnja altarna slika al’ fresco na steni — tudi po¬
doba križanega Jezusa — je bila Langusova. Ravno
tistikrat so se bila vstavila tudi nova okna iz slikanega
stekla iz tovarne g. Adalberta Neuhauser v Innsbrucku.
Vse je daroval neki neznan dobrotnik po vodji dr. Ja¬
nezu Gogala.

Ker so bila barvana okna za to kapelo pretemna,
nadomestila so se pod vodjem Zupanom z navadnimi
prozornimi. Romanska, dobro pozlačena svetilka  za
večno luč je dar gg. vodje dr. Gogala in prefekta Ja¬
neza Gnjezda. Naredil jo je zlatar M. Schreiner 1. 1876
za 200 gld.

Ker se je 1. 1894 uravnalo, da hodijo gojenci doma
k sv. spovedi, dal je napraviti vodja dr. Lesar novo
spovednico pri mizarskem mojstru gosp. I. Doganu v
Ljubljani

41

10. Eksercicije za duhovnike.

Velike pomembe za napredek v dušnem življenju
vsakega kristijana, posebej pa še duhovnika, so duhovne
vaje. Nepozabni vladika Anton Alojzij Wolf je obračal
tudi na to sredstvo duhovniškega napredka pozorno
svoje oko. S tiskano okrožnico z dne 4. junija 1852
prvič povabi duhovnike svoje škofije, naj se udeleže
duhovnih vaj, ki so se imele obhajati od 23. do 27. avg.
1852. 1. v alojzijeviški kapeli. S kakšnim veseljem so
gg. duhovniki vsprejeli to povabilo, pričaj število 150 ude¬
ležencev ! Komur so znani prostori, takoj ume, da niso
mogli biti vsi poslušavci v kapeli; veliko jih je moralo
stati v veži. Vodil je te prve duhovne vaje, kakor tudi
druge od 22. do 26. avgusta prihodnjega leta, prior
in generalni komisar bosih karmelitov pri Mariji Snež-
nici v Gradcu, P. Dominik S a r t o r y.

L. 1854. je vodil duhovne vaje od 21. do 25. avg.
P. Serapion Wenzel O. Carm., ker je bil P. Sartory bolan.

L. 1855. radi kolere ni bilo duhovnih vaj, dasi so
bile že napovedane, pač pa 1. 1856. od 25. do 29. avg.

L. 1858. je vodil duhovne vaje od 30. avgusta
do 3. septembra P. Janez Nep. S 16 g e r T. J.

Voditelji poznejših duhovnih vaj so bili iz raznih
redov, tako n. pr. P. Luka  a. S. Theresia O. Carm.,
P. Henrik Sušo Denifle  O. Praed. V zadnjih letih
so prihajali redovito čč. oo. Tovarištva Jezusovega, n. pr.
P. Maks Klinkowstroem,  P. Hugon Hurter,
P. Viktor Kolb,  P. A. F o r s t n e r i. dr.

Potrebna namizna priprava se je do 1. 1872. izpo¬
sojala. Tega leta pa je vodja dr. Janez Gogala  na¬
pravil za 1000 gld. potrebnih rečij, ki dobro služijo še
dandanes.

42

11. Vodstvo.

a) Vodje.

1. Dr. Pogačar Janez Zlat., kanonik i. dr. 1846.—1858.

2. Vole Jurij, kanonik i. dr. 1858.—1861.

3.  Grabnar Jurij . 1861 —1862.

4. Dr. GogalaJanez, katehete, k. gimn. idr. 1862.—1881.

5. Zupan Tomo, profesor c. k. gimn. idr. 1881 —1893.

6. Dr. Lesar Josip, prof.bogoslovja idr.odi. 1893.

b) Prefekti.

1. Dr. Tušar Gregor .1846,—1849.

2. Hočevar Josip . 1849 —1852.

3. Grabnar Jurij . 1852. —1861.

4. Jeriha Matija . 1852.—1857.

5. Košmerl Anton . 1857.—1858.

6. Rehn Emanuvel . 1858.— 1859.

7. Jereb Matej, klerik, začasno . . 1859.—1860.

8. Zagorjan Henrik, klerik, začasno . . 1859.—1860.

9. Bonač Janez . 1860.—1862.

10. Gnjezda Janez, nam. gimn. učitelj . . 1860.—-1881.

11. Zupan Tomo, nam. gimn. učitelj . . 1862.—1868.

12 Smrekar Josip . 1868.—1876.

13. Dolinar Anton . 1876. —1879.

14. Merčun Rok .. 1879.—1882.

15. Dr. Svetina Janez, katehet c. k. gimn. 1881.—1894.

16. Krek Frančišek, semen, duhovnik . . 1882.—1883.

17. Dr. Perne Frančišek . 1888,—1892.

18. Dr. Karlin Andr., nam. gimn. veroučitelj 1892, —1894.

19 Dr. Debevec-Josip .od 1. 1894.

c) Spirituval in prefekt.

1. Renier Janez Nep .od 1. 1893.

43

12. Alojzniki.

L. 1S46.I7.

(I. modrost., II. hum., IV., III. in II. gr.)

Debeli tiselc pomeni, da je postal dotični duhovnik.

1. Svetec Luka, Podgorje pri Kamniku.

2. Hoffer Karol, Št. Rupert.

3. Semrajec Janez, Tomačevo.

4. Marn Jožef, Štanga.

5. Čebašek Boštijan, Smlednik.

6 Rogač Jožef, Zagradec.

7. Voglar Janez, Naklo.

8. Drašler Jožef, Borovnica.

9. Globočnik Gašpar, Št. Jurij.

10. Jekovec Jožef, Št. Jurij pri Kranju.

11. Judnič Janez, Semič.

12.  Kapus Lovro, Kamnik.

13. Kogovšek Matija, Št. Vid pri Ljubljani.

14. Košmerl Anton, Loški potok.

15. Lah Valentin, Komenda.

16. Levstik Frančišek, Lašče.

17. Pestotnik Janez, Blagovica.

18. Pintar Gašpar, Javorje.

19. Pintar Janez, Kranjska gora.

20. Šetina Primož, Dovje.

21.  Schlegel Janez, Tržič.

22. Šust Janez, Stara Loka.

23. Tavčar Frančišek, Poljane.

Skupaj 23. Od teh je postalo duhovnikov 13.

L. 1S47.I8.

(II. in I. modr., II. in I. hum., IV., lil., II. gr.)

24. Bahal' Janez, Škocijan pri Dobravi.

25. Božič Janez, Lesce.

26. Frelih Matej, Lozice.

27. Jelenec Janez, Prečina.

28. Kogej Jožef, Idrija.

29.  Urh Peter, Tržič.

30. Blaznik Jakob, Selca.

31. Gostiša Janez, Idrija.

32.  Germ Janez, Smlednik.

33. Gorjup Jožef, Slavina,

34. Hiti Luka, Sodrašica.

35. Mahnič Lovro,_ Unec.

36. Perko Karol, Žužemberk.

37. Žvegelj (Schvvegel) Jožef, Gorje.

Skupaj 14. Od teh je postalo duhovnikov 9. Vseh: 32.

44

L. 1848. [9.

(II. in I. modrosl., II. in I. hum., IV., III. in II. gr.)

38. Kosmač Ferdinand, Javornik (Koroška Bela).

39. Aumann Kajetan, Ljubljana.

40. Velikajne Frančišek, Sp. Idrija.

41. Honigmann Peter, Stara cerkev (Mitterdorf).

42. Otoničar Matej, v  Begunje pri Cirknici.

43. Povše Martin, Št. Jurij pod Kumom.

44. Stritar Jožef, Lašče.

45. Zupančič Frančišek, Idrija.

Skupaj 8. Od teh sta postala duhovnika 2. Vseh: 38.

L. 1849.150.

(VIII.  — II. gimn.)

46. Bdhrn Ignacij, Crmošnjice.

47. Gnjezda Ivan, Idrija.

48. Zadnikar Blaž, Dobrova.

Skupaj 3. Od teh so postali duhovniki 3. Vseh: 39.

L. 1850.11.

(Vlil—II. gimn.)

49. Kotnik Mihael, Vrhnika.

50. Rehn Emarnivel, Višnja gora.

51. Repič Janez, Idrija.

52. Bonač Janez, Topol pri Cirknici.

53.  Kemperle Gregor, Selca,

54. Molj Gustav, Ljubljana.

55.  Janša Janez, Horjul.

56. Kopše Anton, Wildalpen (Staj.)

57. Martinak Jožef, Krk (Veglia).

58. Mencinger Janez, Boh. Bistr.

Skupaj 10. Od teh je postalo duhovnikov 6. Vseh: 41.

L. 1851. /2.

(VIII.—II. gimn.)

59. Jakič Anton, Lašče.

60. Osenar Anton, Mekine.

61. Merk Jožef, Planina.

62. Perne Jožef, Kranj.

63. Šterbenec Jožef, Stari Trg pri Poljanah.

t

45

64. Kos Anton, Idrija.

65. Lesar Jožef, Ribnica.

66. Merk Maksimilijan, Planina.

67. Weiss Jožef, Tržič v

68. Bohm Ferdinand, Crmošnjice.

69. Kopše Frančišek, Wildalpen (Staj.)

70. Martinak Eduvard, Idrija.

71. Pauker Avgust, Ljubljana.

72. Perko Julijan, Idrija

73. Zupan Tomaž, Breznica.

Skupaj 15. Od teh so postali duhovniki 4. Vseh: 52.

L. 1852.[3.

(VIII. — II. gimn.)

74. Hochmayer Ubald, Novo Mesto.

75.  Lazar Mihael, Čemšenik.

76. Pogačnik Ferdinand, Kranj.

77. Šporn Jožef, Mekine.

78. Vidmar Jožef, Rovte.

79.  Belar Jožef, Idrija.

80. Gerčar Jožef, Krašnia.

81. Hoffer Aleksander, Št. Rupert.

82. Klinar Leopold, Tržič.

83. Križnar Friderik, Bled.

84. Kulavic Janez, Podgrad.

86. Richter Anton, Nesselthal (Koprivnik).

86. Žepič Andrej, Preddvor.

87. Cucek Frančišek, Knežak.

Skupaj 14. Od teh je postalo duhovnikov 11. Vseh: 52.

L. 18 53.14.

(VIII.  — II. gimn.)

88. Kosec Jernej, Vodice.

89. Čeh Alojzij, Ajdovščina.

90. Mencinger Lovro, Bohinjska Bistrica.

91. Bole Martin, Slavina.

92. Jeglič Jožef, Podbrezje.

93. Ulčar Lovro, Kamnik.

94 Gross Jakob, Tržič.

95. Čadež Janez, Poljane.

96. Domicelj Janez, Zagorje na Notranjskem

97. Gnjezda Anton, Idrija.

98. Hribar Anton, Zg. Tuhinj.

99. Klauser Ernest, Vipava.

46

100. Kožar Matija, Ribnica.

101. Krek Gregor, Javorje pri Poljanah.

102. Leskovec Lovro, Hotedršica.

103. Osana Anton, Razdrto.

104. Pogačnik Friderik, Tržič.

105. Pretnar Janez, JBreznica.

106. Tomelj Jakob, Cemšenik.

Skupaj 19. Od teh je postalo duhovnikov 7. Vseh: 60.

L. 1854.15.

(VIII.—III. gimn.)

Na novo ni bil nikdo vsprejet. Vseh: 48.

L. 1855.(6.

(VIII.—II. gimn.)

107. Lušin Arnold, Lvov (Galicija.)

108. Matajec Frančišek, Ljubljana.

109. Rehn Aleksander, Žužemberk.

110. Terček Eduvard, Metlika.

111.  Jalen Simon, Kranj.

112. Legat Janez, Naklo.

113. Lušin Evgen, Ljubljana.

114. Šmit Jožef, Radovljica.

115. Turek Ožbalt, Metlika.

116. Kilar Janez, Križe pri Tržiču.

117. Križnar Viktor, Radovljica.

118. Kromar Gustav, Ilir. Bistrica.

119. Legat Frančišek, Naklo.

120. Ogulin Oskar, Krško.

Skupaj 14. Od teh sta postala duhovnika 2. Vseh: 49.

L. 1856./ 7. *_)

(VIII,- — II. gimn.)

121.  Kunstelj Frančišek, Radovljica.

122. Brezovar Jernej, Šmartno pri Litiji.

123. Gerčar Janez, Brdo.

124. Grošelj Jakob, Št. Vid pri Ljubljani.

125. Hafner Jakob, Škofja Loka.

126. Hočevar Janez, Nevlje.

127. Kotnik Anton, Vrhnika.

*) Št. 122—135 so obiskavali domačo učilnico. Prim. str. 36.

t

47

128. Kuralt Božidar, Ljubljana.

129. Levec Frančišek, Dol.

130. Petrič Frančišek, Beljak (Kor.).

131. Rehn Oton, Žužemberk.

132. Štempihar Janez, Št. Jurij pri Kranju.

133. Suhadolnik Janez, Borovnica.

134. Zupanec Emil, Dob (črnelo).

135. Trepal Anton, Rovte.

Skupaj 15. Od teh so postali duhovniki 4. Vseh: 51.

L. 1857.18• *)

(VIII.  — II. gimn.)

136. Dolenec Frančišek, Poljane.

137. Poč Martin, Semič.

138. Alešovee Jakob, Vodice.

139. Dekleva Anton, Unec.

140. Golob Janez, Šmartin pri Kr.

141. Kemperle Pavel, Selca.

142. Kopitar Janez, Ljubljana.

143. Mevec Frančišek, Borovnica.

144. Pintbah Janez, Radeče.

145. Polajner Janez, Kokra.

146. Schlegel Karol, Tržič.

147. Senčar Jakob, Vače.

148. Trček Frančišek, Horjul.

Skupaj 13. Od teh so postali duhovniki 4. Vseh: 47.

L. 1858./g.

(VIII.—II. gimn.)

149. Lenasi Anton, Hrenovice.

150. Čepek Andrej, Postojina.

151. Langerholz Janez, St. Loka.

152. Malovrh Gregor, Poljane.

153. Narobe Janez, Mengeš.

154. Ogrinec Jožef, Kamnik.

155. Skvarča Janez, Št. Jošt nad Polh. Gradcem.

156. Verbič Janez, Zg. Hrušica.

157. Vole Janez, Kranjska gora.

158. Vovk Valentin, Spittal (Kor.)

159. Artelj Anton, Breznica.

160. Jaklič Jurij, Stara Cerkev (Mitterdorf).

161. Jarc Jožef, Preska.

162. Krištof Rudolf, Črnomelj.

*) Št. 136—148 so obiskavali domačo učilnico. Prim. str. 36.

48

163. Lapajne Janez, Vojsko.

164. Majntinger Adalbert, Trebnje.

165. Marn Frančišek, Stan ga.

166. Matajec Ludovik, Ljubljana. »

167. Papler Jakob, Mošnje.

168. Prijatelj Matija, Lašče.

169. Pezdič Janez, Ljubno.

170. Saje Mihael, Predina.

171. Ullrich Ferdinand, Bled (Grad).

172. Ušeničnik Primož, Poljane.

173. Vidic Jožef, Idrija.

Skupaj 25. Od teh je postalo duhovnikov 8. Vseh: 57.

L. i85g.j6o.

(VIII., VI. — II. gimn.)

174. Jakelj Gregor, Dovje.

175. Jaklič Janez, Stara Cerkev (Mitterdorf).

176. Jurčič Jožef, Krka.

' 177. Kastelec Jožef, Tržič.

178. Perko Andrej, Poljane.

179. Ribnikar Anton, Goriče.

180. Aljaž Jakob, Smlednik.

181. Brulec Frančišek, Stopiče.

182. Erjavec Janez, Studenec (Brunndorf),

183. Erjavec Leopold, Idrija.

184. Harmelj Adolf, Idrija.

185. Kogej Ferdinand, Idrija.

186. Legat Eduvard, Višnja gora.

187. Paternoster Jožef, Kranj.

188. Petrovčič Matej, Cirknica.

189. Petr Hugon, Stari Trg (Schneeberg).

190. Poljanec Janez, Vojsko.

191. Rom Jožef, Kočevje.

192. Schneller Ernest, Brdo.

193.  Vrančič Ignacij, Moravče.

194. pl. Zuccato, Peter, Osegliano pri Gorici.

195. Šlibar Gregor, Dobrava pri Kropi.

196. Kušar Alojzij, Vrhnika.

Skupaj 23. Od teh je postalo duhovnikov 8. Vseh: 6t.

L. i86o.ji.

(VIII. — II. gimn.)

197.  Fabiani Vincencij, Novo Mesto

198. Jamnik Tomaž, Reteče.

199. Klobus Valentin, Poljane.

200. Mazi Jožef, Bloke.

49

201. Schiffrer Janez, Šmartin pri Kranju.

202. Baš Jakob, Zagorje ob Savi.

203. Brezovar Janez, Šmartno pri Litiji.

204. Celestina Jožef, Zagorje ob Savi.

205. Dolenec Janez, Poljane.

206. Dolinar Anton, Lučine.

207. Hostnik Jožef, Šmartno pri Litiji.

208. Kuralt Frančišek, Semič.

209. Pire Janez, Velika vas pri Krškem.

210. Stanonik Janez, Škofja Loka.

211. Šušteršič Ludovik, Kostanjevica.

212. Tavčar Janez, Stara Oselica.

213. Zbačnik Frančišek, Dolenja vas pri Ribnici.

214. Zemec Jožef, Zidan most (Staj.).

Skupaj 18. Od teh je postalo duhovnikov 8. Vseh: 62.

L. 1861.I2.

(VIII.  — II. gimn.)

215. Lokar Herman, Kranj.

216. Šivic Janez, Rakitna.

217. Gresselbauer Viktor, Ljubljana.

218. Kržič Anton, Rakitna.

219. Pavlin Janez, Podbrezje.

220. Ullrich Gabrijel, Bled (Grad).

221. Wind Frančišek, Ljubljana.

Skupaj 7. Od teh sta postala duhovnika 2. Vseh: 54.

L. 1862.13.

(VIII. — I. gimn.)

222. Sitar Frančišek, Toplice.

223. Prijatelj Peter, Ribnica.

224. Kukelj Anton, Ježica.

225. Šporn Gregor, Mekine.

226. Erker Jožef, Stara Cerkev (Mitterdorf).

227. Jeglič Anton, Begunje.

228. Legat Frančišek, Višnja gora.

229. Pretnar Valentin, Bohinjska Bistrica.

230. Resman Janez, Mošnje.

231. Schreiber Henrik, Dob.

Skupaj 10. Od teh je postalo duhovnikov 5. Vseh: 52.

L. 1863.I4.

(F///. — II. gimn.)

232. Porenta Janez, Žabnica.

233. Aljančič Janez, Križe p. Tržiču.

234. Marinko Jožef, Dobrova.

4

50

235. Vrančič Janez, Moravče.

236. Bogataj Jožef, Trata.

237. Jarc Janez, Preska.

238. Kolar Matija, Semič.

239. Mešutar Frančišek, Moste pod Ljubljano.

240. Petrič Jožef, Semič.

241. Pipan Andrej, Pianina nad Vipavo.

242. Schmalz Emanuvel, Brdo.

243. Volkar Jakob, Motnik.

Skupaj 12. Od teh je postalo duhovnikov 5. Vseh : 53.

L. 1864.15.

(Vlil. — II. gimn.)

244. Tavčar Gregor, Javorje.

245. Ločnikar Frančišek, Smartin pri Kranju.

246. Gressel Karol, Trebnje.

247. Grošelj Jernej, Selca.

248. Strupi Jakob, Kranj.

249.  Svetina Janez, Breznica.

250. Detela Frančišek, Moravče.

251. Janež Frančišek, Sodrašica.

252. Karlin Jožef, Stara Loka.

253. Lavtižar Jožef, Kranjska gora.

254. Rihar Janez, Polhov Gradec.

255. Šivic Anton, Mošnje.

256. Tavčar Janez, Poljane.

257. Žlogar Anton, Suhor.

Skupaj 14. Od teh je postalo duhovnikov 5. Vseh: 53.

i. 1865.16.

(VIII. —II. gimn.)

268. Koenig Jurij, Stari Log (Altlag).

259. Dobida Jožef, Radovljica.

260. Možina Luka, Javorje.

261. Oblak Lovro, Žiri.

262. Tonejec Matej, Gorje.

263. Kozjek Janez, Ljubljana.

264. Perz Anton, Polom (Ebenthal.)

265. Aljančič Valentin, Križe pri Tržiču.

266. Bregar Janez, Primskovo.

267. Cerovšek Frančišek, Šmarije.

268. Fajdiga Ignacij, Št. Vid pri Zatičini.

269. Jenko Janez, Mavčiče.

270. Knific Viljem, Novo Mesto.

271. Konschegg Lambert, Kamnik.

51

272. Novak Gustav, Zagorje.

273. Prosenec Mihael, Moravče.

274. Resnik Jožef, Blagovica.

275. Seršen Mihael, Komenda.

276. Vranič Jurij, Trebelno.

277. Žagar Nikolaj, Vinica.

Skupaj 20. Od teh je postalo duhovnikov 7. Vseh: 59.

L. i866.jy.

(VIII. — II. gimn )

278. Mali Jožef, Tržič.

279. Savnik Eduvard, Kranj.

280. Šimenec Andrej, Cerklje.

281. Štempihar Valentin, Št. Jurij pri Kranju.

282. Hostnik Martin, Šmartno pri Litiji.

283. Jurman Anton, Idrija.

284. Kavčič Janez, Idrija.

285. Markelj Janez, Št. Vid pri Zatičini.

286. Podjed Frančišek, Tunjice.

Skupaj 9. Od teh je postal duhovnik 1. Vseh: 59.

L. i86y.j8.

(VIII.- — I. gimn.)

287.  Bohinec Žiga, Mokronog.

288. Gogala Frančišek, Kranj.

289. Gogala Ivan, Kranj.

290. Hribar Emil, Ljubljana.

291. Meršolj Frančišek, Radovljica.

292. Rekar Simon, Gorje.

293. Škraba Avgust, Brezovica.

294. Bregant Frančišek, Tržič.

295. Peruci Janez, Prem.

296 Milavec Jožef, Planina.

297. Mulej Martin, Boh Bela.

298. Nachtigall Frančišek , Žužemberk.

299.  Vilman Gašpar, Kor. Bela.

300. Pavlin Karol, Sv. Duh.

Skupaj 14. Od teh so postali duhovniki 3. Vseh : 61.

L. i868.lg.

(VIII.  — II. gimn.)

301. Lavtar Valentin, Železniki.

302. Brence Janez, Lesce.

303. Grašič Peter, Naklo.

304. Zupanec Frančišek, Kranj.

4 *

52

305. Priicker Eduvard, Ljubljana.

306.  Koblar Anton, Železniki.

307. Kropivšek Anton, Blagovica.

308. Lah Rihard, Vipava.

309. Rozman Lovro, Boh. Bistrica.

310. Šubic Ivan, Poljane.

311. Texter I.udovik, Tržič.

312. Tori Janez, Št. Jurij pod Kumom.

Skupaj 12. Od teh so postali duhovniki 4. Vseh: 60.

L. i86g.l7o.

(VIII. — II. gimn.)

313. Dolinar Štefan, Horjul.

314. Gornik Frančišek, Sodražica.

315. Orešnik Janez, Škocijan.

316. Kljun Melhijor, Ribnica.

317. Merčun Rok, Dob.

318. Šest Andrej, Boh. Bistrica.

319. Jarc Jakob, Preska.

320. Jenko Jožef, Cerklje.

321. Karlin Andrej, Stara Loka.

322. Maršalek Avgust, Ljubljana.

323. Singer Leopold, Idrija.

324. Smrekar Janez, Sv. Helena.

325. Šinkovec Simon, Idrija.

326. Oblak Jožef, Lašče.

Skupaj 14. Od teh so postali duhovniki 4. Vseh: 54.

/>. zS/o./z.

(VIII.—II. gimn.)

327. Dolenec Jožef, Planina.

328. Eržen Lovro, Idrija.

329. Požar Jakob, Brdo.

330. Šumi Vincencij, Kranj.

331. Zupančič Tomaž, Zasp.

332. Berčič Peter, Stara Loka.

333. Flis Janez, Dob.

334. Končan Frančišek, Ljubljana.

335. Lavrenčič Janez, Postojina.

336. Kožuh Jožef, Polh. Gradec.

337. Majar Gašpar, Dol.

338. Arko Mihael, Sodražica.

339. Črnivec Anton, Št. Vid pri Zatičini.

340. Kladva Janez, Zasp.

341. Kljun Matej, Ribnica.

53

342. Lesar Jožef, Ribnica.

343. Macher Janez, Škofja Loka.

344. Normali Ivan, Višnja gora.

345. Porenta Andrej, M. D. v Polju.

346. Rihar Jožef, Polhov Gradec.

347. Tavčar Alojzij, Št. Jernej.

348. Zbašnik Frančišek, Dolenja vas pri Ribnici.

Skupaj 22. Od teh je postalo duhovnikov 7. Vseh: 59.

L. 1871.jz.

(VIII. — II. gimn.)

349. Potočnik Tomaž, Železniki.

350. Zupanec Jernej, Radovljica.

351. Pintar Luka, Trata.

352. Fabčič Janez, Goče v

353. Lampe Frančišek, Črni vrh nad Idrijo.

354. Tramte Ignacij, Škocijan pri Dobravi.

355. Vagaja Ludovik, Brdo.

Skupaj 7. Od teh so postali duhovniki 3. Vseh: 53.

L. 1872./3.

( VII.  — II. gimn.)

356. Petrič Jožef, Ljubljana.

357. Klopčič Frančišek, Čemšenik.

358. Kopač Andrej, Begunje.

359. Lavrenčič Matej, Vrhpolje pri Vipavi.

360. Majaron Danijel, Borovnica.

361. Avsenik Janez, Lesce (Žapuže.)

362. Lavrič Jožef, Žužemberk.

363. Pintar Matej, Zali Log.

364. Getelj Janez, Bled (Grad.)

Skupaj 9. Od teh so postali duhovniki 3. Vseh: 45.

L. 1873.j 4.

(VIII. — II. gimn.)

365. Novak Jožef, Št. Rupert.

366. Nagode Janez, Vrhnika.

367. Bartol Marko, Sodražica.

368. Čuk Julij, Idrija.

369. Lončar Janez, Križe p. Tržiču.

370. Škofič Jožef, Mirna pee.

371. Štritof Anton, Stari Trg pri Ložu.

54

372. Šušteršič Abdon, Trnovo pri Ilir. Bistrici.

373. Demšar Frančišek, Poljane.

374. Hudovernik Anton, Zasp.

375 Novski Albin, Novo mesto.

376. Kremešek Janez, Planina.

377. Možina Janez, Sp. Idrija.

378. Sitar Matej, Ježica.

Skupaj 14. Od teh je postalo duhovnikov 7. Vseh: 46.

L. 1874.15.

(VIII. — II. gimit.)

379. Kulavic Gustav, Gradec (Staj.).

380. Mašek Jožef, Radovljica.

381. Porenta Jakob, Stara Loka.

382. Gliebe Andrej, Stari Log (Altlag).

383. Hudnik Matija, Dobrova.

384. Petelin Martin, Tomišelj.

385. Strobel Ludovik, Štanga.

386. Zobec Anton, Ribnica.

387. Adamič Andrej, „ Krka.

388. Bezeljak Jošt, Črni vrh nad Idrijo.

389. Klemenčič Mihael, Št. Vid pri Žatičini.

390. Lesjak Anton, Zatičina.

391. Ponebšek Janez, Šmartno pri Litiji.

392. Šmoranear Jožef, Škofja Loka.

393. Vidergar Vincencij, Moravče.

Skupaj 15. Od teh je postalo duhovnikov 6. Vseh: 47.

L. x875./6.

VIII.—II. gimn.)

394. Berce Anton, Mošnje.

395. Fertin Ignacij, Breznica.

396. Klemenčič Janez, Podbrezje.

397. Krek Frančišek, Selca.

398. Mayr Frančišek, Kranj.

399. Vilfan Ivan, Šmartin pri Kranju.

400. Wrus Jožef, Litija.

401. Bilec Anton, Zagorje.

402. Mali Anton, Zg. Tuhinj.

403. Rozina Frančišek, Javorje pri Litiji.

404. Štepec Ignacij, Št._Vid pri Zatičini.

405.  Zavodnik Karol, Žužemberk.

406. Zorec Janez, Žužemberk.

Skupaj 13. Od teh je postalo duhovnikov 6. Vseh : 54.

1

55

l.  1876.jr.

(VIII. — II. gimn.)

407.  Porubski Jožef, Kočevje.

408. Elbert Boštijan, Deidesheim (Bavarsko).

409.  Šinkovec Avgust, Kamnik.

410. Globočnik Eduvard, Škofja Loka.

411. Češenj Andrej, Šmartno pod Šmarno goro.

412. Gostiša Frančišek, Idrija.

413. Hujan Frančišek, Smlednik.

414. Klinar Viktor, Radovljica.

415. Kostanjevec Jožef, Vipava.

416. Košenina Peter,_Sora.

417. Kržišnik Jožef, Št. Lenart nad Škofjo Loko.

418. Kuhar Andrej, Spodnji Tuhinj.

419.  Lesar Janez, Ribnica.

420. Oblak Janez, Mavčiče.

421. Stazinski Nikolaj, Metlika.

422. Verderber Alojzij, Kočevje.

423. Vovk Jakob, Čatež pri Kostanjevici.

Skupaj 17. Od teh je postalo duhovnikov 7. Vseli: 55.

L. 1877./8.

(VIII.-II. gimn.)

424.  Kušar Frančišek, Reteče.

425. Bulovec Mihael, Trst.

426. Honigman Frančišek, Mitterdorf (Stara Cerkev).

427. Šušteršič Frančišek, Glinice pri Ljubljani.

428. Žužek Alojzij, Planina pri Vipavi.

429. Erker Alojzij, Mitterdorf (Stara Cerkev).

430. Kreiner Janez, Mitterdorf (Stara Cerkev).

431. Krek Janez, Sv. Gregor.

432. Kržišnik Jožef, Št. Lenart nad Škofjo Loko.

433. Pavlin Frančišek, Smlednik.

434. Pogačnik Frančišek, Tržič.

435. Prestor Jakob, Smlednik.

Skupaj 12. Od teh je postalo duhovnikov 8. Vseh: 56.

L. 1878. /9.

(VIII .— II. gimn.)

436. Pavlič Janez, Kranj.

437. Stroj Janez, Podbrezje.

438. Lokar Frančišek, Mirna peč.

439. Slak Matija, Dobrniče.

440. Ferjančič Jožef, Goče.

56

441. Janežič Konrad, Radovljica.

442. Mohorčič Ignacij, Kozje.

443. Perne Frančišek, Trstenik.

444. Pogačar Janez, Komenda.

445. Vončina Melhijor, Zagorje.

446. Erker Ferdinand, Mitterdorf (Stara Cerkev.)

447. Jankovič Janez, Kostanjevica.

448. Kavčič Matej, Žiri.

449. iVfantuani Jožef, Ljubljana.

450. Strancar Jožef, Ustje.

451. Žnidaršič Anton, Dobrepolje.

Skupaj 16. Od teh je postalo duhovnikov 7. Vseh: 63.

L. 1879. j8o.

(VIII.—II gimn.)

452. Hafner Matej, Stara Loka.

453. Koželj Valentin, Št. Jurij pri Kranju.

454. Šavs Janez, Preddvor.

455. Verhovšek Frančišek, Leskovec.

456. Šturm Henrik, Metlika.

457. Bartol Gregor, Sodražica.

458. Cuderman Janez, Trstenik.

459. Legat Janez, Breznica.

460. Oštir Janez, Sv. Križ pri Kostanjevici.

461. Vidmar Frančižek, Begunje pri Cirknici.

Skupaj 10. Od teh so postali duhovniki 3. Vseh: 61.

L. 1880. / z .

(VIII.-III. gimn.)

462. Kreiner Alojzij, Mitterdorf (Stara Cerkev).

463. Bizjak Henrik, Kranj.

464. Cvek Valentin, Škofja Loka.

465. Markič Mihael, Kranj.

466. Petkovšek Jožef, Bevke pri Vrhniki.

467. Sever Jožef, Ježica.

468. Čerin Jožef, Komenda.

469. Kunovar Janez, Št. Vid pri Ljubljani.

470. Loj Jožef, Mokronog.

471. Miklavčič Frančišek, Trata.

472. Rajčevič Frančišek, Trata.

473. Sedej Matej, Zavrac.

474. Šašelj Emil, Mokronog.

475. Tomšič Jožef, Šmartno pod Šmarno goro.

476. Ulčakar Jožef, Trata,

477. Vakselj Alojzij, Leskovec.

Skupaj 16. Od teh je postalo duhovnikov 5. Vseh: 59.

57

L. x88i.j2.

(VIII.—III. gimn.)

478. Drukar Avguštin, Kranj.

479. Zebre Alojzij, Ljubljana.

480. Berce Matija, Kamna gorica.

481. Birk Frančišek, Jarše pri Ljubljani.

482. Novak Matija, Podzemelj.

483. Debevec Jožef, Begunje pri Oirknici.

484. Hribar Anton, Krka.

485. Kenk Frančišek, Brezovica.

486. Kosem Jožef, Boštanj.

487. Kunstelj Janez, Gorje.

488. Majdič Frančišek, Mengeš.

489. Petrič Avguštin, Vipava.

490. Podpečnik Anton, Jesenice.

491. Steska Viktor, Ljubljana.

492. Ušeničnik Frančišek, Poljane.

Skupaj 15. Od teh je postalo duhovnikov 7. Vseh: 59.

L. 1882.13.

(VIII. —III. gimn.)

493. Ivanetič Ivan, Metlika.

494. Vintar Jožef, Prečina.

495. Gregorič Rudolf, Andritz (Štajersko)

496. Pešec Frančišek, Ig.

497. Šturm Karol, Metlika.

498. Flere Anton, Homec.

499. Hoffler Alojzij, Ljubljana.

500. Gabrovšek Jožef, Planina.

501. Gregorin Frančišek,Mengeš.

502. Medved Anton, Kamnik.

503. Podlipnik Jurij, Kranjska gora.

504. Poljak Martin, Ljubljana.

505. Ušeničnik Aleš, Poljane.

506. Vilman Anton, Kor. Bela.

507. Zabukovšek Viktor, Kostanjevica.

508. Zupan Janez, Kropa.

Skupaj 16. Od teh je postalo duhovnikov 9. Vseh: 50.

L. 1883. j 4.

(VIII.—III. gimn.)

509. Cestnik Anton , Čemšenik.

510. Fabiani Viktor, Žužemberk.

511. Toporiš Ivan, Tržič.

58

512. Bulovec Anton, Radovljica.

513. Cvetek Ivan, Boh. Bistrica.

514. Gregorič Alojzij, Loški potok

515. Jaklič Karol, Višnja gora.

516. Kulavic Janez, Podgrad.

517. Pečjak Gregor, Hinje.

518. Rožnik Tomaž, Horjul.

519. Starec Ivan, Lašče.

520. Stroj Alojzij, Dobrava pri Kropi.

Skupaj 12. Od teh je postalo duhovnikov 6. Vseh: 43.

L. 1884.15.

(VIII.  — III. gimn.)

521. Benkovič Jožef, Kamnik.

522. Mihelič Jakob, Kropa.

523. Porenta Gašpar, StaraLoka.

524. Kimovec Janez, Lašče.

525. Meršolj Janez, Radovljica.

526. Bernik Frančišek, Št. Vid nad Ljubljano.

527. Cemažar Janez, Selca.

528. Dietz Anton, Šturije.

529. Dolenec Anton, Postojina.

530. Hribar Vit, Zg. Tuhinj.

531. Kastelec Matija, Podgrad.

532. Knavs Frančišek, Loški potok.

533. Koblar Jožef, Selca.

534. Kogej Anzelm, Brezovica.

535. Mezeg Anton, Trata.

536. Nadrah Ignacij, Zatičina.

537. Opeka Mihael, Vrhnika.

538. Prosenec Frančišek, Sava pri Litiji.

539. Štrukelj Janez, Št. Vid nad Ljubljano.

540. Žener Jožef, Krško.

Skupaj: 20. Od teh je postalo duhovnikov 14. Vseh: 51.

L. 1885.\6.

( VIII.  — III. gimn.)

541.  Pretnar Frančišek, Dobrava pri Kropi.

542. Trpin Ivan, Železniki.

543 Bernard Jernej, Škofja Loka.

544. Čadež Anton, Trata.

545. Finžgar Frančišek, Breznica.

546. Krištof Jožef. Vrhnika.

547. Smolej Janez, Kranjska gora.

Skupaj: 7. Od teh je postalo duhovnikov 5. Vseh: 51.

59

L. 1886./7.

(VIII.  — III. gimn.)

548. Maselj Janez, Primskovo pri Kranju.

549. Rihtaršič Janez, Selca.

650. Zdešar Anton, Horjul.

551. Bleiweis Frančišek, Naklo.

552. Bleiweis Peter, Naklo.

553. Remškar Valentin, Brezovica.

554. Lavrič Anton, Bloke.

555. Novak Jožef, Podzemelj.

556. Prelesnik Matija, Dobrepolje.

557. Preželj Luka, Boh. Bistrica.

558. Raznožnik Frančišek, Črni vrh nad Idrijo.

559. Tič Lovro, Moravče.

Skupaj: 12. Od teh je postalo duhovnikov 8. Vseh: 51.

L. 1887.\8.

(VIII.—III. gimn.)

560. Plantarič Jožef, Sv. Trojica pri Mokronogu.

561. Brejec Janez, Kovor.

562. Brdnik Janez, Šmartin pri Kranju.

563. Karlin Jurij, Škofja Loka.

564. Šubelj Janez, Kamnik.

565. Jarec Alojzij, Ajdovec.

566. Repinjec Jožef,Boh.Bistrica.

567. Širaj Andrej, Bloke.

568. Šmid Frančišek, Šmartin pri Kranju.

569. Valenčič Janez, Zagorje na Notranjskem.

570. Žun Valentin, Trboje pri Smledniku.

Skupaj: 11. Od teh je postalo duhovnikov 5. Vseh: 50.

L. 1888.jg.

VIU.— III. gimn.

571. Godec Janez, Boh. Bistrica.

572. Kušar Valentin, Reteče.

573. Koman Valentin, Št. Vid nad Ljubljano.

574. Košir Janez, Št. Jošt nad Polhovim Gradcem.

575. Lavrič Jožef, Blagovica.

576. Rebol Blaž, Trstenik.

577. Zajec Janez, Krka.

Skupaj: 7. Od teh so postali duhovniki 4. Vseh: 44 in 7 gg. bogoslovcev.

60

L. 1889)90.

(Vlil—III. gimn.)

578. Jerše Jožef, Šmartin pri Kranju.

579. Capuder Janez, Moravče.

580. Ciuha Ferdinand, Zgornja Hrušica pri Ljubljani.

581. Arh Luka, Kamna gorica.

582. Debevec Janez, Postojina.

583. Koritnik Anton, Polh. Gradec.

584. Merhar Janez, Dolenja vas pri Ribnici.

585. Pengov Frančišek, Sv. Jakob ob Savi.

586. Petrič Janez, Cerklje.

587. Pirec Frančišek, črni vrh nad Idrijo.

588. Tičar Jožef, Trboje pri Smledniku.

589. Verbič Ferdinand, Borovnica.

590. Žemlja Frančišek, Breznica.

Skupaj: 13. Od teh je postalo duhovnikov 9. Vseh: 43 in
8 gg. bogoslovcev.

L. 18go.l1.

(VIII. —III. gimn.)

591. Žust Jakob, Poljane nad Loko.

592. Bravhar Jožef, Št. Jurij pri Kranju.

593. Legat Evgen, Zagorje na Notranjskem.

594. Mesar Alojzij, Jesenice.

595. Ogorelec Vincencij, Šmarije.

596. Ogrizek Jakob, Slavina.

597. Pirnat Maksimilijan, Moravče.

598. Plahutnik Janez, Ljubljana.

599. Rebol Frančišek. Preddvor.

600. Terškan Štefan, Sostro.

601. Zabret Valentin, Predoslje.

602. Zupan Jožef, Grad (Bled).

Skupaj: 12. Od teh je postal duhovnik 1. Vseh: 43 in
8 gg. bogoslovcev.

L. 1891)2.

VIII. —III. gimn.)

603. Kržišnik Jurij, Poljane nad Loko.

604. Demšar Jožef, Škofja Loka.

605. Sušnik Rihard, Škofja Loka.

606. Majdič Frančišek.^Cemšenik.

607- Bakovnik Janez, Št. Jurij pri Kranju.

t

61

608. Brežic Frančišek, Horjul.

609. Gabršek‘Frančišek, Holmec.

610. Hee Janez, Ribnica,

611. Juvan Janez, Šmartino pod Šmarno goro.

612. Kalan Jakob, Dobrava pri Kropi.

613. Kogovšek Mihael, Št. Vid nad Ljubljano.

614. Lah Lovro, Komenda.

615. Magajna Andrej, Vreme.

616. Miklavčič Janez, Škofja Loka.

617. Razboršek Jakob, čemšenik.

618. Sever Frančišek, Škofja Loka.

619. Zaplotnik Ignacij, Goriče.

Skupaj: 17. Od teh sta postala duhovnika 2. Vseh: 49 in
1 g. bogoslovec.

L. 1892,13.

(VIII.  — III. gimn )

620. Janec Peter, Križe p. Tržiču.

621. Ocepek Jožef, Št. Lambert.

622. Avser Frančišek, Boh. Bela.

623. Cvetek Anton, Šrednja vas v Bohinju.

624. Grivec Frančišek, Ajdovec.

625. Klemenec Janez, Slavina.

626. Lenard Leopold, Svibno.

627. Prijatelj Jan. ml., Dobrepolje.

628. Prijatelj Jan. st., Sodrašica.

629. Voljč Jakob, Vrhnika.

630. Volk Matija, Ovsiše.

631. Lombar Anton, Trstenik.

632. Merkun Anton, Ig.

933. Kimovec Frančišek, Cerklje.

Skupaj: 14. Vseh: 51 in 1 g. bogoslovec.

L. 1893. /4.

(Vlil— III. gimn.)

634. Knific Janez, Smlednik.

635. Skubic Anton, Lipoglav.

636. Ahačič Matej, Sv. Ana pri Tržiču.

637. Logar Jožef, Metlika.

638. Peček Boštijan, Bloke.

Skupaj: 5. Od teh je postal duhovnik 1. Vseh: 52.

62

L. i8g4.j5.

(VIII.  — III. gimn.)

639. Cuderman Jožef, Trstenik.

640. Mencej Jožef, Ig.

641. Rothel Jurij, Mitterdorf (Stara Cerkev).

642. Pečarič Martin, Metlika.

643. Pirc Jožef, Velesovo.

644. Štular Martin, Metlika.

645. Jeglič Janez, Podbrezje.

646. Kopatin Viktor, Št. Vid nad Vipavo.

647. Kostelec Martin, Metlika.

648. Podbevšek Jernej, Vranja peč.

649. Sušnik Anton, Mekine.

650. Šarabon Vincencij, Tržič.

651. Žnidaršič Anton, Dobrepolje.

652. Vrhovec Frančišek, Brezovica.

Skupaj: 14. Vseh: 58 in 1 g. bogoslovec.

L. x8g5.j6.

(VIII. —III. gimn.)

653. Vovko Frančišek, Škocijan pri Dobravi.

654. Perko Ivan, Poljane.

655. Sojar Anton, Sp. Šiška.

656. Bukovnik Janez, Ljubljana.

657. Dolinar Jožef, Cerklje.

668. Hacin Jožef, Cerklje.

659. Kajfež Jožef, Banjaloka.

660. Kralj Alojzij, Višnja gora.

661. Novak Alojzij, Trnovo pri Ilir. Bistrici.

662. Peterlin Viktor, Ribnica.

663. Pretnar Jožef. Podbrezje.

664. Prijatelj Vladimir, Novo mesto.

665. Sever Maksimilijan, Loški potok.

666. Štrubelj Janez, Polica.

667. Turek Anton, Sv. Vid pri Cirknici.

Skupaj 15. Vseh 58.

i

63

13. Pisateljevanje

alojzijeviških gojencev.

Usodepolno leto 1848. je vzbudilo v Slovencih
živahno gibanje na slovstvenem polju. Tudi v Alojzije-
višču se je vzbujalo marljivo življenje. Ni čuda! Kako
naj se ne bi vnel slovstveni ogenj v srcih nadepolnih
mladeničev, ki so si bili svesti, da jim bode sejati med
Slovenci seme božje besede ne samo z govorom, ampak
tudi s peresom ? V slovenščini vaditi, uriti se, je bilo
tistikrat toliko potrebnejše, ker šola v tem obziru ni
storila skoraj ničesar*), »red« iz slovenščine se niti ni
vpošteval.

Zato je bilo posebne pomembe za Alojzijevišče in
njega gojence, da je šestošolec Matej Frelih (Vitoški,
umrl kot trebanjski dekan 1. febr. 1. 1892) 1. 1848 jel s
tovariši spisovati domač list z imenom »Slovenska
D a n i č i c a «.

Kakor je namreč vodja dr. Pogačar izdajal »Danico«,
tako so po njegovem vzgledu gojenci spisovali »Dani-
čico«. Take domače pismene vaje so marsikateremu
nadarjenemu Alojzniku pokazale pot do slovstvenega
delovanja, njemu v slavo, narodu v korist.

Kakor pri mladini sploh je tudi med Alojzniki
prva slovstvena navdušenost kmalu ponehala. »Daničica«
je ugasnila; a zavest, da so take vaje silno koristne, ni
izumrla nikdar do današnjega dne. Ko se je »Daničica«
utrnila in je solnce posijalo, jeli so kliti »Mladi cvetki
na vrtecu pomladanskim«.

Takrat je pognal tudi »Limbar«  kali, ali obdržal
se je le malo časa.

*) Prim. M. Pleteršnika članek: »Slovenščina na ljubljanskem
liceju« v izvestju c. kr. velike gimnazije ljubljanske 1. 1887.

64

Zato je prisijala »Daničica« v večji in lepši obliki.
Sijala je nekaj časa, pa kmalu delila usodo s prvo
»Daničico«.

L. 1851. pa se je prikazala na nebu Alojzijevišča
»Slovenska Daničica«,  tednik mladosti Alojzi¬
jevišča v poduk in kratek čas. Užgal jo je osmošolec
Jožef Marn (-f- 27. jan. 1893). Alojzniki so jo pozdravili
z veseljem in srčno radostjo. Upali so, da bo svetlo
sijala dalj časa ko prva in druga, toda doživela je samo
j eden letnik.

Pomagali so Marnu, n. pr.: J. Rogač, J. Žvegelj ,
J. Stritar, V. Lah  i. ur.

Kakšen duh je preveval »Slovensko Daničico«,
spoznaj blagovoljni čitatelj iz uvoda, s katerim je po¬
zdravil urednik tovariše, pišoč: »Pravo znanje s pravo
krepostjo strniti, je Alojzijevišča imenitna naloga. In
res, kaj ti pomaga glava polna dima učenosti, ako je
pa led v tvojem srcu? Le ako je toplo v tvojem srcu
in jasno v tvoji glavici, le tedaj si junak v pravem po¬
menu prelepe besede.«

»Daničica« je zgodaj ugasnila v škodo Alojznikom
in — slovenskemu slovstvu; a kar je najhuje, celih
sedemnajst let se ni prikazala na Alojzijeviškem obnebju
nobena zvezdica sestrica.

Šele v začetku šolskega leta 1868/9 se je rodil
nov list: »Domače Vaje«  z geslom: »Iz malega
raste veliko.«

Pot »Domačim vajam« pa so bile pripravile »govor¬
niške vaje«, ki so se bile ustanovile 1. 1866/7. Nekateri
gojenci so govorili lastne sestavke, drugi pa so dekla-
movali ptuje izdelke v raznih jezikih.

V VIII. razredu je bilo 1. 1868/9 več odličnih in
vrlih Alojznikov n. pr.: Anton Jeglič, Jožef Marinko,

65

f Lovro Oblak, f Matej Tonejec  (Samostal), f Žiga Bohinec.
V mladeniškem ognju se dogovore, da se hočejo sami
uriti v slovenskem pisateljevanju in povabiti k vajam
tudi mlajše tovariše. Zato skličejo vse Alojznike v svojo
sobo (štev. 38 v II. nadstropju) ter predlagajo, naj se
ustanove »Domače Vaje«. Z veseljem se je vsprejel
predlog. Urednikom izvolijo VIII. Lovro Oblaka  (umrl kot
kapelan v Moravčah). Vodstvo se je tega samostalnega
koraka gojencev seveda razveselilo in od tistega časa pa
do danes marnim očesom spremljalo to prostovoljno
delovanje alojzniške mladine.

Listu prvo glavo je narisal f Jožef Karlin,  takrat
šestošolec. Kot spomin na nekdanjo »Daničico« nosi zna¬
čilno zvezdo - vodnico. Pisatelji I. letnika so bili n. pr.
Anton Jeglič, Josip Marinko, Ivan Jenko  (umrl kot pro¬
fesor v Gorici), Frančišek Detela , Davorin Mulej , Davorin
Hostnik , Janez Svetina.

»Domače Vaje« izhajajo še danes. Od leta do leta
se kaže napredek. In sad? Poberi ga iz naslednjih imen
in številk :

l,. II. Urednik : Ivan Svetina.

1869/70 Pisatelji n. pr.: Andrej Simenec, Andrej Pipan,
Matija Kolar , Val. Štempihar, Ivan Gogala  i. dr.

L. III. Urednik : Anton Žlogar.

1870/1 Pisatelji n. pr.: Jožef Lavtižar , Fr. Meršolj,
Jožef Pesnik  i. dr.

L. IV. Urednik : Jožef Resnik.

1871/2 Pisatelji n. pr.: Mihael Seršen , J. Bregar,
D. Hostnik  i. dr.

L. V. Urednika : Prvo polletje : Jožef Milavec.

1872/3 Drugo polletje: Anton Koblar.

Pisatelji n. pr.: Fr. Gornik, G Vilman, Lovro
Rozman , A. Tavčar, L Pintar  i. dr.

5

66

1873/4

L. VI.
1875

l. Vil

1875/6

L. VIII.
1876/7

L. IX.

1878/9

L. X.
1879/80

L. XI.
1880/1

L. XII.

1881/2

Leta 1873/4 ni bilo »Domačih Vaj«. Z novim
letom 1875 pa so jih nekateri vrli Alojzniki
zopet oživili in krepko podpirali do konca leta.
Urednik: Anton Koblar.

Pisatelji na primer: P. Berčič, T. Potočnik,
B. Merčun, A. Karlin, J. Lesar.

Urednika: A. Karlin do konca aprila,

Jos. Lesar do konca leta.
Pisatelji n. pr.: Mihael Arko, J. Macher,
M. Lavrenčič, Ivan Avsenik , Anion Štritof,
G. Kulavic, M. Hudnik.

Urednik: Josip Lesar.

Pisatelji n pr.: Fr. Lampe, D. Majaron ,
Fr. Krek , Ivan Kremešek.

Drugega polleta 1876/7 in celo leto 1877/8
ni bilo »Domačih vaj«. Oživile so se zopet
v začetku šolskega leta 1878/9.

Urednik: Martin Petelin.

Podurednik: Fr. Krek.

Pisatelji n. pr.: M. Bulovec , A. Šinkovec,
J. Ponebšek, A. Adamič.

Urednik: A. Adamič.

Pisatelji n. pr.: M. Klemenčič, Fr. Šušteršič ,
J. Krek.

Urednik: A. Adamič.

Pisatelji n. pr.: Fr. Rozina , A. Bilc.

Tega leta so imeli Alojzniki tudi govor¬
niške vaje.

Urednik: Fr. Šušteršič.

Pisatelji n. pr.: J. Pavlič, M. Markič, Emil
Šašelj, J. Vovk, Fr. Verhovšek.  ^_^

67

L. XIII. Urednik: Fr. Verliovšek.

1882/3 Pisatelji n. pr.: A. Češenj , Jan. Lesar, A. Žužek,
J. Kunovar, Jos. Debevec , A. Medved.

L. XIV. Urednik : J. Oštir.

1883/4 Pisatelji n. pr.: Fr. Pavlin, Fr. Perne, Fran
čišek liajčevič,  F. Fabiani.

L. XV. Urednik : J. Oštir.

1884/5 Pisatelji n. pr.: M. Novak, Fr. Kenk, A. Hribar.

L. XVI. Urednik : Fr. Itajčevič.

1885/6 Pisatelji n. pr.: Fr. Birk , F Bleska, T. Rožnik
in drugi.

L. XVII. Urednik: Fr. Ušeničnik.

1886/7 Pisatelji n. pr.: A. Ušeničnik, Ivan Cvetek ,
J. Žener  i. dr.

L. XVIII. Urednik : A. Ušeničnik.

1887/8 Pisatelji n. pr.: Josip Benkovič , M. Poljak,
A. Stroj, Fr. Knavs  i. dr.

Osem in dvajseta, posebno krasna številka
tega letnika, z dobro zadeto podobo Leona XIII.,
katero je narisal VIII. G. Porenta, je  posvečena
sv. Očetu zlatomašniku.

L. XIX. Urednik : A, Stroj.

1888/9 Pisatelji n. pr.: J. Meršolj, G. Pečjak ,./. Trpin,
Fr. Bernik , M. Opeka  i. dr.

Osma številka tega letnika (2. dec. 1888) je
»cesarjevaštevilka«, posvečena štiridesetletnici
vladanja presvitlega cesarja Frančiška Jožefa.
Obsega celih 72 stranij. Krasi jo dobro
zadet obraz Nj. Veličanstva, ki ga je narisal

68

VIII. Fr. Pretnar.  Sploh se ta letnih odlikuje
posebno po risarijah imenovanega osmošolca.

L. XX. Urednik : Mihael Opeka

1889/90 Pisatelji n. pr.: M. Kastelec , *Ivan Štrukelj,
A. Zdešar , Fr. Finžgar  i. dr.

L XXI. Urednik: Fr. Finžgar.

1890/1 Pisatelji n. pr.: Fr. Bleirveis , J. Godec, M. Pre¬
lesnik, V- Zim, Iv. Zajec  i. dr.

Na čelu temu letniku je slavnostna številka
28 stranij broječa, katero so poklonili Alojz-
niki vzorniku svojemu sv. Alojziju ob tristo¬
letnici njegove smrti (21. jun. 1591). Umetno
jo je okrasil VIII. Jurij Karlin.

L. XXII. Urednik: M. Prelesnik.

1891/2 Pisatelji n. pr. Jos. Jerše, L. Prezelj, A. Šircij,
J. Lavrič, M. Pirnat  i. dr.

L. XXIII. Urednik: A. Siraj.

1892/3 Pisatelji n. pr.: Iv. Capuder , Iv. Košir, Iv.
Merhar, Jos. Tičar  i. dr.

Ta letnik krasi slavnostna številka (44 str.) v
spomin petdesetletnice škofovanja Leona XIII
Risarije in slikarije so iz dobro izurjene roke
J. Prijatelja  st.

L. XXIV. Urednika: I Košir v I. polletju.

1893/4 I. Merhar v II. polletju.

Pisatelji n. pr.: I. Knific, 1. Debevec, A. Koritnik,
J. Kržišnik, J. Žust, Fr. Gabršek, F. Grivec  i. dr.

L. XXV. Urednik: J. Kržišnik.

1894/5 Pisatelji n. pr.: J. Petrič, F. Žemlja, J. Ogrizek,
L. Lah, A. Lombar, F. Kimovec, L. Lenarcl,
I. Prijatelj  st., J. Voljč , V. Kopcitin  i. dr.

t

69

Letnik šteje samo 35 številk; potresna ne¬
sreča je temu vzrok. A za petindvajsetletnico
so nadomestili risarji, kar so zamudili pisa¬
telji. Začetnice pri posameznih spisih so
namreč vseskozi skrbno zrisane in tudi več
slik krasi ta letnik. Pohvalo zaslužijo risarji:
VII. Fr. Majdič,  VI. F. Gabršek,  in VI. L. Lah.
Tega leta so se tudi z nova pričele govor¬
niške vaje.

L. XXVI. Urednik : J. Ogrizek.

1895/6 Pisatelji n. pr.: F. Rebol , A. Skubic , V. Zabret ,
I. Juvan, J. Mencej, J. Voljč, F. Vrhovec, J. Logar,
M. Stular, J Hacin.

Pripravila se je slavnostna številka v spomin
petdesetletnice,  odkar se je ustanovilo Alojzi-
jevišče  (1. okt. 1846). — Govorniške vaje so
se prav živahno nadaljevale.

Razun imenovanih risarjev »Domačih Vaj«
naj se navedejo še naslednji: L. Pintar,
M. Sitar, M. Markič, V. Cvek, A. Hribar,
I. Rihtaršič, A. Širaj, M. Štular.

14. Praznovanje petdesetletnice.

Spodobilo se je, da je Alojzijevišče slovesno praz¬
novalo prvi svoj jubilej — petdesetletnico.  Zgo¬
dovinski rok za to praznovanje bi bil 1. oktober 1896,
ker so bili tisti čas v zavod vsprejeti prvi gojenci. Ker
pa bi bilo neprilično, takoj po počitnicah prirejati slav¬
nost, odločil se je god sv. Alojzija za cerkveno  praz¬
novanje in dan 1. julija za »slavnostni večer«.

70

a) Cerkveno praznovanje.

God sv. Alojzija, prvega hišnega patrona, se obhaja
v Alojzijevišču sicer vsako leto slovesno. Letošnje pra
znovanje njegovo pa je bilo toliko pomenljivejše, ker so
tega dne obiskali sami prevzv. gospod knezoškof hišo.
Ob 8. uri so opravili v hišni kapeli sv. mašo, po kateri
so v lepih besedah nagovorili gojence. Govorili pa so
o zvestobi do poklica. Pokazali so, kako je sv. Alojzij
ostal, spoznavši za trdno, kam ga Bog kliče, zvest temu
klicu in poklicu in premagal vse ovire, dokler ga ni
dosegel. Prav tako važno je, — so poudarjali Prevzvišeni
— da tudi Alojzniki, ki so se namenili za duhovski stan,
zvesti ostanejo poklicu. Zato naj mladeniči zlasti pazijo
na čistost srca, na leposlovne izdelke, katere čitajo, na
tovarišije, zlasti o počitnicah.

Po cerkvenem opravilu so obiskali milostni gospod
knezoškof gojence po njih učnih sobah, kjer so se za¬
nimali za vsakega, za vsakega imeli prijazno besedo
pohvale, bodrila ali tolažbe.

h J Slavnostni večer.

Za sredo 1. julija 1896, ob 7. uri zvečer, so se bila
razdala in razposlala »Vabila« k »slavnostnemu večeru«,
ki se je imel vršiti v znamenju hvaležnosti Alojznikov
do mnogoterih dobrotnikov.

Prišli so bili premil, gospod knezoškof, več go¬
spodov stolnih kanonikov, c. kr. gimnazijski ravnatelj
gosp. A. Senekovič, nekaj gospodov gimnazijskih profe¬
sorjev in lepo število duhovnikov, med katerimi je bilo
največ nekdanjih Alojznikov.

71

Vspored slavnosti je bil naslednji:

1.  Pozdrav. Zložil in predaval VI. Ivan Prijatelj  st.

2. Slavnostni govor. Govoril VIII. Frančišek Kebol.

3.  Mladi mornar. Sesteroglasni mešani zbor se samospevi. Na

besede dr. Josipa Debevca  zložil v spomin rajnemu knezo-

škofu Antonu Alojziju Wolf-u  o petdesetletnici

Alojzijevišča Anton Foerster.

4. Jos. Schneider Fides et scientia. Deklainoval VII. Janez Juvan.

5. Emanuel Bach Pomladna romanca. Za harmonij in klavir

priredil Waldemar Schneider. Igrala VIII. Valentin Zabret

in VIII. Peter Janec.

6. Dr. Fr. Liszt Ss. Ciril in Metod. Moški zbor. Na harmoniju

spremljal VIII. Peter Janec.

7. Jos. Seeber Das Bild. Deklamoval Vlil. Valentin Zabret.

8. Pavel Hassenstein V maju. Duo za harmonij in klavir. Igrala

VI. Frančišek Kimovec  in VI. Matija Volk.

9. Mihael Opeka Ob Koloseju. Deklamoval VI. Ivan Prijatelj  st.

10. Živa podoba. Trivij:  gramatika, retorika, dijalektika, in

kvadrivij:  muzika, aritmetika, geometrija, astronomija.

11. Laudes Hincmari. Za moški zbor in samospeve se spremlje-

vanjem na harmoniju.

»Pozdrav« je udaril na pravo struno : nocoj sla¬
vimo petdeseti god častitljive matere Alojzniee. Kdo
jej ne bi voščil sreče ob takej priliki ?

Z zanimanjem smo potem poslušali »slavnostni
govor«, ki nam je lepo pojasnil, kaj je ta mati že storila
v petdesetih letih svojega življenja, daje imela namreč
že 667 gojencev, od katerih jih je vzgojila 256 za du-
hovski stan, v katerem jih še sedaj deluje 157, bodisi
kot svetni bodi kot redovni mašniki, 27 pa se jih v
bogoslovju zanj pripravlja. Spominjal se je tudi hvaležno
rajnega nepozabnega ustanovitelja Antona Alojzija Wolfa,
kateri gotovo že vživa plačilo pri Bogu za svoje veliko,
cerkvi in domovini tako koristno delo.

Po govoru, ki je bil bolj »utile« — ker koristno
je, spominjati se slavnih mož, ki nas s svojim delo¬
vanjem bude, da tudi mi hodimo za njimi, — sledilo
je »dulce«, po znanem napisu nad alojzijeviškim odrom:

72

»omne tulit punctum, qui miscuit utile dulci« (občno
pohvalo žanje, kdor druži poduk z zabavo), in sicer se
je pel »Mladi mornar«, čegar misel je ta, da v viharnem
življenju, ko je vse tako nestalno in se uniči toliko ladij
in čolnov — mladih ljudij —, potrebuje mladenič Alojznik,
ki hoče varno dospeti v pristanišče, v duhovski stan,
spretnega krmarja, in ta mu je sveti Alojzij, katerega
vabi v pesmi, naj »stopi v čoln in bodi voj«, in po¬
trebuje svetlika, po katerem se v temi brezverstva ravna,
in ta mu je — sveti Salezij, oba hišna zavetnika. Potem
naj le divja vihar, čoln bode plaval mirno in priplaval
do cilja.

Deklamacija latinske pesmi »Fides et scientia« iz
zbirke pesmi rajnega tržaškega prošta J. Schneider-ja
se je lepo vjemala z namenom slavnosti, hoteča poka¬
zati, kako mora biti vera pri vsem teženju po vedi
vendar le — prva, segla je pa tudi marsikomu — do
srca, ker je tudi prišla iz srca.

Mnogo zanimanja je vzbudila tudi živa podoba,
katera nam jo predstavljala srednjeveško šolo, če hočete:
gimnazij. Strinjala se je zopet kaj primerno z ostalim
vsporedom, ker je kazala — brez besedij — kje smo
prav za prav, kdo so prebivavci te hiše, da so to namreč
dijaki, kateri se trudijo z gramatiko, aritmetiko, geo¬
metrijo, muziko, retoriko i. dr., in morda bo ta podoba
komu izmed njih v tolažbo, ker vidi, da vsega, kar se
uči on sedaj, so se učili že pred njim — v temnem
srednjem veku.

Najbolj pa med vsemi točkami je ugajala zadnja,
»Laudes Hincmari«. To so bile ovacije, pozdravi, s ka¬
terimi so pobožni št. galski menihi pozdravljali visoke
cerkvene in svetne dostojanstvenike, kedar so se mudili
pri njih. Ime imajo te »laudes« od Hinkmarja, nadškofa

73

remskega (f 882), ker so se prepevale pri različnih si¬
nodah, katerim je načeloval.

Prva ovacija je veljala svetemu očetu Leonu, čegar
predniki so pred tristo leti ukazali ustanovitev se¬
menišč in ki je tudi sam ves skrben za mladi du-
hovski naraščaj, druga presvitlemu cesarju, čegar stric
Ferdinand I. je 1. 1846 potrdil zavod, tretja prevzviše-
nemu knezoškolu Jakobu, kateri vedno goji veliko skrb
za zavod, četrta duhovnikom ljubljanske škofije, ki so
toliko pripomogli s svojimi doneski za ustanovitev Aloj-
zijevišča, in peta vsem blagim dobrotnikom.

Mil. gosp. knezoškof so ob koncu slavnosti izrazili
svoje veselje nad vsem, kar so videli in slišali, hva¬
ležno omenjali svojega prednika, knezoškofa Antona
Alojzija Wolfa ter s toplimi besedami zahvalili vse bivše
in sedanje predstojnike.

Za petdesetletnico so došla od več stranij materi
Alojznici iskrena voščila. Naj bi se izpolnila!

.

■


..ts. I >.>,?:!') . i ■■ ■ ■

■

'

.





KAZALO.

Stran

Vvod . 1

Okrožnica knezoškofa Antona Alojzija Wolfa z dne 29. sept. 1846 6

Izpisek iz zadnje volje knezoškofa Antona Alojzija Wolfa z dne

17. avgusta 1858 . 22

Darovi..27

Schiffersteinova ustanova .   31

Thalnitscherjeva ustanova.33

Domača učilnica .35

Knjižnica. 37

Poduk v glasbi in petju.38

Kapela.39

Eksercicije za duhovnike.41

Vodstvo .42

Alojzniki.43

Pisateljevanje alojzijeviških gojencev.63

Praznovanje petdesetletnice ..69

. 'I





' ' /P; :

M